GLAS
LETO XXII. ŠT. 17 (1031) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 11. MAJA 2017
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Danijel Devetak
Pretreseni
  red nekaj dnevi je javnost pretresla vest o
smrti novorojenke, ki jo je mladoletna
mamica zapustila na dvorišču
stanovanjskega bloka v tržaškem predmestju.
Vsaka osebna drama je boleča. A smrt otroka,
ki je komaj prišel na svet in ni našel naročja, ki
bi ga sprejelo ali mu zagotovilo vsaj preživetje,
boli še bolj. In ob misli, da je za vsakega
novorojenčka, ki ga slučajno najdejo na groblji
ali v smetnjaku, gotovo veliko več takih, ki jih
nikdar ne bodo našli, je bolečina še bolj
skeleča. Kaj je bolj nenaravnega kot to, da
ženska namerno umori komaj rojenega otroka,
ki ga je nosila pod svojim srcem?
Podobna žalost, ovita v tišino, me prevzame,
ko berem o neverjetno številnih primerih, ko
matere namerno umorijo še nerojenega otroka.
Če se nosečnost običajno konča z rojstvom
otroka, kaj je t. i. “umetna prekinitev
nosečnosti”, če ne zavestna usmrtitev otroka?
V Italiji je bilo v zadnjih 40 letih umorjenih
okrog šest milijonov oseb; v Sloveniji, kjer je
splav legaliziran že 65 let, pa naj bi jih bilo nad
700 tisoč. Kako je možno, da te številke ne
pretresejo javnosti?!
Da bi se kaj premaknilo, se zadnja leta po svetu
množijo pohodi za življenje. Ljudje različnih
starosti, nazorov in kultur miroljubno hodijo,
da bi spomnili politike, medije in ideologe
“politično korektnega” na preprosto zadevo:
življenje je temeljna dobrina, na kateri slonijo
vse druge. To velja na osebni in družbeni
ravni! Napad na osnovno pravico človeškega
bitja do življenja - od spočetja do naravne smrti
- ni le najhujša krivica do njega v trenutku, ko
je najbolj nebogljen in krhek, temveč pomeni
tudi rušenje temeljev družbenega skupnega
dobrega. Kot znajo povedati zdravniki in
psihologi, se matere splavljenih otrok
pogosteje srečujejo z depresijo, alkoholizmom,
mamili, nasiljem in samomorilnostjo.
Zanikanje življenja na posreden ali neposreden
način pušča posledice...
V Italiji bo 14. maja materinski dan, 20. maja
pa bo rimske ulice preplavilo morje ljudi:
udeleženci pohoda za življenje bodo že spet
pričali o tem, da blagostanje, ki ga vsi želimo,
ne more sloneti na žrtvi nedolžnih življenj; da
največja grožnja za mir, v katerem vsi hočemo
živeti, je splav, kot je rekla sv. Terezija iz
Kalkute. Če namreč mama lahko umori
lastnega otroka, zakaj ne bi kdorkoli ne mogel
ubiti kogarkoli? Vsako človeško življenje je
sveto in nedotakljivo, vredno, da ga branimo
in imamo radi. Zato pustimo, da nas pretrese
prav vsak umorjen otrok!
P
Foto damj@n 
  edeljski občni zbor Zadružne kraške
banke, na katerem so upravitelji
predstavili rezultate poslovnega leta
2016, je bil precej bolj optimistično naravnan v
primerjavi z lansko skupščino članov. V nedeljo
pa v ospredju niso bili samo (pozitivni)
poslovni rezultati, temveč tudi nove dinamike
na področju zadružnih bank, ki bodo prinesle
precejšnje spremembe tudi za Zadružno kraško
banko. Govorimo o vključitvi v zadružniški
holding Cassa centrale iz Trenta, kot ga
predvideva nedavno sprejeti zakon o reformi
bančnega sektorja. Še bolj zanimiva pa je bila
za člane seznanitev z začetkom postopka
spojitve dveh slovenskih bank v Italiji,
Zadružne kraške banke in Zadružne banke
Doberdob - Sovodnje.
Poslovanje v zelenih številkah
ZKB je poslovno leto 2016 sklenila z dobičkom
v višini 1,72 milijona evrov, kar je v primerjavi
N z minusom iz leta 2015, ki je znašal skoraj 20milijonov evrov, znak želenega preobrata. Tosta pojasnila predsednik uprave Adriano Ko-
vačič in - s podrobnejšo analizo posameznih
postavk - tudi ravnatelj ZKB Sergio Carli.
Preobrat je v prvi vrsti posledica precej manjše
vrednosti kreditnih slabitev. V letu 2015 je ZKB
vpisala slabitve za 23 milijonov evrov (še vedno
se je močno čutila kriza na nepremičninskem
področju), lani je bilo oslabitev za 2 milijona
evrov. Leta 2015 je bilo posledično negativno
tudi finančno upravljanje (-8,5 milijona evrov)
in končna izguba (-19 milijonov evrov), med-
tem ko je lani ob neprimerno nižjih slabitvah
finančno upravljanje zabeležilo dobiček v
višini 13 milijonov evrov, končni dobiček pa je
znašal že omenjenih 1,7 milijona evrov.
Pomembna postavka je pri poslovnem poročilu
tudi kreditna masa. Njena bruto vrednost je ob
koncu lanskega leta znašala v celoti 295 milijo-
nov evrov. V primerjavi z letom 2015 se
je okrnila za 10 odstotkov (takrat je
znašala 304 milijone evrov). Od tega je
nedonosnih kreditnih in drugih izposta-
vljenosti (kreditov, ki jih dolžniki od-
plačujejo z različno stopnjo težavnosti) za 66
milijonov evrov (bruto vrednost) oziroma za 22
odstotkov celotne mase. Med temi je v podkate-
goriji slabih kreditov za 37 milijonov evrov
bruto izpostavljenosti. Kovačič in Carli sta pri
tem vsekakor zatrdila, da je banka poskrbela za
ustrezne rezervacije v primeru soočanja s kre-
ditno nesposobnostjo dolžnikov. Iz letnega po-
ročila izhaja, da so slabi krediti ustrezno pokriti
v višini 65 odstotkov, celotna kategorija nedo-
nosnih terjatev pa v deležu 50 odstotkov. Med
podatki, ki jih je nazadnje uprava še izpostavila,
je bila rast kapitalskega količnika. Gre za po-
stavko kapitala banke, ki kaže na zdravstveno
stanje ustanove. Količnik je v letu 2016 zrasel z
12 na 15 odstotkov, kar močno presega zakon-
sko predpisano najnižjo mejo, pa tudi državno
povprečje.
/ str. 16
kil
www.noviglas.eu
”Združitev je prava rešitev!”
Zadružna kraška banka: pozitiven obračun za leto 2016
V kratkem združitev naših dveh bank
CONTIENE I.P.
Svet okrog nas11. maja 20172
Povejmo na glas
Lepo organizirano prostovoljstvo
  den od lepih primerov organiziranega
prostovoljstva je prav gotovo Univerzi-
tetni klinični center v Ljubljani. Že leta
2003 je njegovo vodstvo pričelo uvajati pro-
stovoljstvo v svoje klinike, ki skupno obsegajo
preko dva tisoč bolniških postelj oziroma bol-
nikov. Kot je znano, je prostovoljstvo tista
vrsta dobrodelne dejavnosti, ko kdo drugim
podari svoj čas. Drugim podari svojo prisot-
nost in skrb in jim je na ta način v pomoč. In
ta pomoč je lahko še kako koristna tudi pri
dopolnilnem delu z bolniki, saj so bolniki ose-
be, ki razumljivo v večji meri potrebujejo po-
zornost, kot to velja za zdrave ljudi. Zato je
nujno zanje storiti vse, kar sodi v okvir širše
želje “za izboljšanje kakovosti življenja, še po-
sebej posameznikov in skupin, ki so ogroženi,
prikrajšani, potisnjeni na rob ali celo iz-
ključeni”. Ne smemo namreč pozabiti, da je v
bolnišnicah kar nekaj bolnikov, ki nimajo več
svojcev in prijateljev, ali pa jih slednji ne obi-
skujejo. In tu so prostovoljci izjemnega pome-
na, posebno še ker so na delo z obolelimi do-
bro pripravljeni. Prve strokovne napotke do-
bijo že v svojih matičnih društvih, dodatne pa
pri uvodnem usposabljanju v Univerzitetnem
kliničnem centru samem. Dodobra morajo
biti seznanjeni s pravicami bolnikov ter z
osnovami prve pomoči, ki je potrebna pri hi-
trem poslabšanju zdravstvenega stanja. Poleg
tega morajo skrbeti za varovanje bolnikovih
podatkov in njegove zasebnosti, v kolikor je
prišlo do zaupnejšega medsebojnega stika. Va-
rovanje bolnikove zasebnosti je treba upošte-
vati še po odhodu iz bolnišnice. Največ pro-
stovoljcev je iz Slovenske filantropije, zelo do-
bro pa je tudi sodelovanje s škofijsko gimna-
zijo v Šentvidu. Letno na ta način v Univerzi-
tetnem kliničnem centru deluje od osemdeset
do sto oseb, med katerimi prevladujejo dekle-
ta in ženske, nekatere tudi starejše od sedem-
deset let. K bolnikom prihajajo le v času obi-
skov, se z njimi družijo, pogovarjajo, jim be-
rejo iz časopisov in knjig, hodijo z njimi na
sprehode ali jih nanje vozijo v vozičku, predv-
sem pa jim dajejo moralno oporo, jih spod-
bujajo in usmerjajo v dobro in umirjeno raz-
položenje. Kot pravi bolnišnično vodstvo, so
bolniki še posebej veseli mladega fanta s kita-
ro in kadar jim zaigra ljudske pesmi, zelo radi
skupaj z njim zapojejo. Ob tem ne bi bilo prav
pozabiti omeniti, da se prostovoljci v tolikšni
meri in na takšen način posvečajo svojim va-
rovancem, kolikor si slednji večji ali manjši
stik, večjo ali manjšo pomoč želijo. Vsekakor
je tukaj opisani primer organiziranega prosto-
voljstva nadvse spodbudno dejstvo, da ne go-
vorimo o prostovoljstvu samem, ko hoče kdo
napraviti nekaj dobrega za drugega in tako na
najlepši način osmisli samega sebe. Kajti ne
bi smeli dvomiti, da takšna usmeritev gradi
tisti tako željeni lepši svet, ki osebam v stiski
pomaga, tistemu, ki tako deluje, pa podarja si-
cer zatrto blagost duševnega miru in harmo-
nije.
Janez Povše
E
Letos je na migracijski poti iz severne Afrike čez osrednje
Sredozemlje umrlo že več kot 150 otrok, je sporočil
Unicef. Kot poudarjajo pri Skladu ZN za otroke, gre za
ocene, saj je dejansko število žrtev med otroki skoraj
zagotovo višje. Številni otroci na begu so namreč brez
spremstva, kar bi lahko pomenilo, da njihove smrti niso
zabeležene.
Od začetka leta je po osrednji sredozemski poti v Italijo
prispelo skoraj 37.000 beguncev in migrantov, 13
odstotkov je bilo otrok. Gre za 42-odstotno povečanje v
primerjavi z enakim obdobjem lani, in to kljub resnim
tveganjem, s katerimi se srečujejo ljudje na
eni od najnevarnejših migracijskih poti na
svetu.
Od januarja je na tej poti čez morje umrlo
najmanj 849 ljudi, so sporočili iz Slovenske
fundacije za Unicef.
"Posebej zaskrbljujoče je, da izjemno ranljivi
ljudje, vključno z več tisoč otroki, na tej
nevarni poti do Evrope tvegajo svoja
življenja, " je povedala Afshan Khan,
regionalna direktorica Unicefa in posebna
koordinatorka za področje beguncev in
migrantov v Evropi.
"To je še en dokaz, da so v primerih, ko so
onemogočene varne in legalne migracijske
poti, otroci in družine na robu obupa
pripravljeni narediti, kar koli je v njihovi moči,
da bi zbežali pred konflikti, revščino in pomanjkanjem. "
Samo prejšnji konec tedna so iz morja med Libijo in Italijo
rešili več kot 8300 ljudi, osem jih je utonilo. Več poskusov
prečkanja morja pomeni tudi več smrti. V letošnjem letu
je stopnja smrtnosti na tej poti dosegla tri odstotke,
opozarjajo.
Zelo se je povečalo tudi število otrok brez spremstva in
otrok, ločenih od svojih družin, ki tvegajo svoje življenje
na tem območju. Januarja in februarja letos jih je v Italijo
prispelo 1875, kar pomeni 40 odstotkov več kot v
enakem obdobju lani, so še opozorili pri Unicefu.
Unicef opozarja na veliko mrtvih begunskih otrok 
na poti preko Sredozemlja
  sredo, 3. maja, so
uslužbenici javne radiote-
levizije RAI in predvsem
vsi deželni sedeži priredili enour-
no stavko pred deželnimi pa-
lačami proti skorajšnji nevarnosti
ukinitve lastnih sedežev.
Tako je bilo tudi v Trstu, kjer je
pred poslopjem deželnega sveta
na trgu Oberdan potekala
skupščina uslužbencev krajevne
izpostave javne radiotelevizije.
Skupno sindikalno predstav-
ništvo RAI za Furlanijo Julijsko
krajino in Sindikalna odbora ita-
lijanskih in slovenskih deželnih
informativnih sporedov so pod-
pisali skupni dokument, v kate-
rem jasno izpostavljajo nevar-
nost pred izrazito negativnim
načrtom zaprtja deželnih se-
dežev, ki ga je pred nedavnim
odobrila tudi Nadzorna komisi-
ja.
S tem bi bili ob pluralizem,
predvsem kulturni in območni,
ki ga Ustava označuje kot
dolžnost javne službe in je jam-
stvo demokratičnosti države -
piše v dokumentu.
Podpisniki so dokument izročili
predsedniku deželnega sveta
Francu Jacopu na srečanju, ki sta
se ga udeležila tudi predsednik
deželnega Corecom-a Giovanni
V Marzini in predsednik deželnenovinarske zbornice CristianoDegano.
Vprašanje, ki so ga člani sindikal-
nega odbora RAI-a predstavili
predsedniku Jacopu, sloni predv-
sem na še nejasni usodi posebne
konvencije med predsedstvom
vlade in RAI-em, ki pobližje za-
deva našo narodno skupnost, a
ne samo nas. Na podlagi dogovo-
ra podjetje namreč urejuje proiz-
vajanje in oddajanje radijskih, te-
levizijskih in audiovizualnih spo-
redov v slovenščini, furlaniščini
in tudi italijanščini.
Njeno podaljšanje do konca apri-
la 2018, o katerem so bili
uslužbenci RAI-a seznanjeni v
zadnjih urah, še ne pomeni prave
prenove, posodobljene v vsebini
in ustreznem financiranju, ki sta
prepotrebna za kakovost in ko-
ličino sporedov.
Predsednik deželnega sveta je
predstavništvu uslužbencev
obljubil podporo tudi kot koor-
dinator deželnih predsedstev na
državni ravni. Po njegovem
mnenju deželni sedež RAI-a za
Furlanijo Julijsko krajino prav za-
radi deželne jezikovne ter kultur-
ne specifičnosti in raznolikosti,
o katerih poroča in v katerih je
vraščena, predstavlja posebnost
na vsedržavnem prizorišču.
“Težko bi zato dojeli okrnitev
takšne strukture zgoj zaradi pro-
računskih razlogov”, je mnenja
Jacob. Še več: “Ta široka proiz-
vodnja novic, ki temelji na ra-
zličnih identitetah treh zgodo-
vinskih in kulturnih izročilih,
mora postati skupna dediščina
porabnikov javne radiotelevizije
na deželnem področju, a hkrati
tudi zaklad samega podjetja RAI
in posledično tudi naše dežele. ”
Deželna skuščina je dan po pro-
testu na podlagi širokega dogo-
vora sprejela resolucijo v podpo-
ro državni radioteleviziji Rai in o
njenem deželnem sedežu v Fur-
laniji Julijski krajini. Deželni
svetniki so se tudi zavzemali za
obnovitev konvencije, ki naj za-
jamči finančno avtonomijo se-
deža in pravice jezikovnih
manjšin. Besedilo spodbuja
deželni odbor, naj v ta namen
poseže pri vladi.
Deželni svetniki so v resoluciji
tudi izrazili zahtevo, naj se spo-
redom v furlanskem jeziku za-
jamči isto število ur kot sloven-
skim oddajam. Radijsko oddajan-
je v furlanskem jeziku znaša 90
ur letno, v slovenskem pa 4.700,
od tega je 200 ur namenjenih te-
leviziji.
Protest uslužbencev RAI pred deželnim svetom
Jacop: “Težko bi dojeli okrnitev
takšne strukture ...”
Ministrstvo za Slovence v zamejstvu in po svetu
Med nagrajenimi tudi 
naši diplomantki
  zredno zadovoljstvo in
ponos. Oboje je prevevalo
tako diplomande in mlade
raziskovalce, ki so v ponedeljek,
8. maja, v protokolarni vili
Podrožnik v Ljubljani prejeli
nagrade za svoje diplomske,
magistrske in
doktorske
naloge, kot
tudi
organizatorje
natečaja,
začenši z
ministrom za
Slovence v
zamejstvu in
po svetu
Gorazdom
Žmavcem.
Urad RS za
Slovence v
zamejstvu in
po svetu je
letos razpisal
že 15. natečaj
za dela na temo zgodovine in
življenja slovenskih skupnosti
izven meja matične države.
Letos se je prijavilo rekordno
število del oziroma kandidatov,
je v svojem uvodnem nagovoru
dejal Zvone Žigon iz Urada za
Slovence v zamejstvu in po
svetu ter član stokovne
komisije: 16 nalog o zgodovini
in življenju slovenskih
izseljencev, 23 o zamejcih,
skupno torej 39. V petnajstih
letih se je na razpis Urada
prijavilo skupno 281 del, od
katerih jih je bilo nagrajenih
92. Že to priča o tem, da je Urad
z razpisom dosegel in celo
I presegel zastavljeni cilj, je vsvojem govoru dejal ministerŽmavc. Cilj pa je spodbujati k
raziskovanju slovenstva in
tematik, povezanih s Slovenci
zunaj Slovenije. Z natečajem
želi Urad tudi informirati in
širiti poznavanje teh tem med
raziskovalci, znanstveniki in
študenti, s tem pa krepiti tudi
njihovo zavest o pomembnosti
ohranjanja slovenske identitete
v matični domovini in zunaj
njenih meja. Komisija je letos
podelila tri nagrade za dela o
izseljenstvu (tretjo in dve drugi
ex aequo, prve nagrade pa niso
podelili) ter štiri za dela o
zamejstvih.
Drugo nagrado v kategoriji
“Izseljenstvo” je prejela Andreja
Bezjak, ki je diplomirala na
Oddeleku za slovenistiko
Filozofske fakultete Univerze v
Ljubljani, z delom Ohranjanje
slovstvene folklore pri
slovenskih izseljencih v ZDA.
Kot rečeno, so podelili še eno
drugo nagrado ex aequo, in
sicer Klari Kožar Rosulnik, za
njeno doktorsko disertacijo
Biografsko učenje žensk v
kontekstu
migracij, s
katero je
doktorirala
na Filozofski
fakulteti
Univerze v
Ljubljani.
Tretjo
nagradu pa je
prejela Lea
Cibrić, ki
sicer na
podelitvi ni
bila prisotna,
za magistrsko
nalogo
Prenos
slovenščine
med Slovenci v
Parizu/Transmission de la
langue slovŹne dans la
communauté slovŹne á Paris.
Magistrirala je na “Institut
national des languages et
civilisations orientales”
Univerze v Parizu.
Izmed bogate bere nalog na
temo Slovencev v zamejstvu pa
sta se med nagrajenci uveljavili
tudi dve tržaški Slovenki, in
sicer Jaruška Majovski, ki je
prejela tretjo nagrado, in Sara
Zupančič, ki je prejela prvo
nagrado.
/ str. 15
BS
  talijanski ministrski svet je
minuli petek, 5. maja, sprejel
pooblaščene odloke za
finančno kritje zakona o
založništvu, ki je bil odobren lani
oktobra in preureja državno
financiranje založb, ki izdajajo
časopise, a tudi krajevne
televizijske in radijske medije,
obenem pa preurejuje delovanje
vsedržavnega sveta Časnikarske
zbornice. S tem zakonom so si
postavili za cilj zagotoviti
državno pomoč zlasti krajevno
opredeljenim in neodvisnim
založniškim stvarnostim.
Finančna kritja so dodelili
'skladu za pluralizem in
inovacijo, svobodo izražanja in
digitalizacijo medijev', ki ga je
I ustanovil zakon o stabilnosti zaleto 2016. Za našo stvarnost jepomembno, da je bila v sedmi
poslanski komisiji poročevalka o
dekretu o novi obliki delitve
javnih prispevkov slovenska
parlamentarka Tamara Blažina.
Svojo pot je odlok začel 11.
aprila. V prvi senatni komisiji pa
je bil potrjen z nekaj popravki 27.
aprila. Besedilo se je tako vrnilo
na mizo Gentilonijeve vlade, ki
je v petek potrdila pooblaščene
odloke. V njih so tudi posebni
predpisi za manjšinske časopise.
Manjšinski založniki ne bodo
vezani na specifično obliko
podjetja, višina državnega
prispevka pa ne bo omejena na
največ 50 % prihodkov iz
prejšnjega leta. S
kolikšnimi sredstvi bodo
po uveljavitvi reforme
razpolagali naši mediji, in
sicer Primorski dnevnik,
tednika Novi glas in Novi
Matajur ter
štirinajstdnevnik Dom, bo
odvisno od vsakokratne
višine postavke v
državnem proračunu, ki bo
namenjena založništvu.
Za časnikarje je zanimiv tudi
drugi dekret, ki opredeljuje vlogo
in število članov državnega sveta
Časnikarske zbornice, v katerem
je že desetletja tudi vsaj en
Slovenec, zadnja leta je to naš
kolega, nekdanji časnikar
deželnega sedeža RAI, slovenski
informativni program, Miro
Opelt. Po novem bo časnikarska
zbornica štela 60 (namesto
današnjih 156) članov, vsem
manjšinam v Italiji pa bosta
namenjeni dve mesti.
Predvidena pa je rotacija
zastopnikov manjšin, tako bomo
Slovenci vsaj občasno prišli spet
do svojega predstavnika.
Pomembna novost tudi za naš tednik
Zakon o založništvu
bo zaživel!
Aktualno 11. maja 2017 3
  Božidar Tabaj
Za slovensko skupnost sem
dal, kolikor sem mogel
POGOVOR 
  ez mesec dni bodo v
Gorici občinske volit-
ve. Mandat bodo takrat
končali trije občinski svetniki
stranke Slovenska Skupnost.
Med temi je Božidar Tabaj,
kulturni delavec, politik in
odličen gledališki igralec.
Imata kaj skupnega gleda-
liški oder in občinski svet?
Seveda imata. V občinskem
svetu je treba prav tako kot v
gledališču nastopiti, ko ti dajo
besedo. Nekateri si radi pose-
ge napišejo, drugi improvizi-
rajo. Jaz sem med tistimi, ki
improvizirajo. V mojih nasto-
pih se pozna gledališka šola in
sem prepričan, da je to pozi-
tivno. Retorike ne učijo več in
gledališka umetnost pomaga
tistim, ki morajo javno nasto-
pati in posredovati svoja pre-
pričanja.
Štirje mandati pomenijo
dvajset let. Kakšne so bile
razlike v mandatih?
Popolnoma različen od dru-
gih je bil mandat, ko smo bili
z županom Brancatijem v
večini. Sodelovanje v večini ni
bilo lahko. Potrebno je vedno
zagotoviti sklepčnost in opo-
zicija nam gotovo ni olajšala
dela. Skušali so izničiti vsak
Č naš predlog, čepravje bil pozitiven za ce-lo goriško skupnost.
Mi v opoziciji tega
ne delamo. V zad-
njih desetih letih
smo se vedno ob-
našali korektno in
skušali podpirati de-
lovanje uprave, ko se
nam je zdelo pozi-
tivno. Nekateri so
mnenja, da take
vrste opozicija ni
uspešna. Jaz se s tem
ne strinjam. Svetniki
Slovenske skupnosti
smo vedno nastopa-
li z namenom, da bi
dosegli uspehe za
našo narodno skup-
nost, ne pa, da bi na-
sprotnika ovirali pri
katerikoli pobudi.
Kako je bilo z
uporabo slo-
venščine in
kakšni so bili od-
nosi z drugimi
svetniki?
Občinski statut je predvide-
val, da svetniki slovenske na-
rodne skupnosti lahko samo
pozdravijo v slovenskem jezi-
ku. Ko smo bili v večini, smo
žal zaradi nekaterih, tudi slo-
venskih članov, zamudili pri-
ložnost izboljšanja tega statu-
ta. Takrat bi lahko nekateri
vplivali na to, da bi statut
predvideval posege tudi v slo-
venščini. To smo dosegli šele
v zadnji mandatni dobi in je
velik uspeh.
Nekateri italijanski kolegi se s
tem niso strinjali in so pri
prvih posegih zapustili dvora-
no ali skušali preprečiti govor
v slovenščini. Zdaj so to v
glavnem sprejeli.
Kako ocenjujete
župana Romolija?
Velik in prebrisan
politik, stvari zna
spretno obračati
na tak način, da je
skoraj nemogoče
priti z njim v resen
konflikt.
Kateri je bil vaš
največji dosežek?
Mislim, da je naj-
pomembnejši do-
sežek prav upora-
ba slovenskega je-
zika v občinskem
svetu. V zadoščen-
je so mi bili še po-
sebno pridobitev
prispevkov za naša
slovenska kultur-
na društva in po-
segi za izboljšanje
športnih objektov.
Za nas so bili po-
memben dosežek
tudi slovenski na-
pisi na kažipotih
in dvojezična ob-
vestila za uporab-
nike v raznih javnih ustano-
vah, kot na primer v sovoden-
jskem odlagališču.
So stvari, ki so vam pustile
grenkobo?
Ja, in tudi še sveže. Na zadnji
seji smo obravnavali bilanco
in svetniki smo predlagali več
amandmajev. Jaz sem predsta-
vil dva, in sicer denarni pri-
spevek za šolske prevoze in
drugega za posodobitev raz-
svetljave nogometnega igrišča
v Štandrežu. Najprej sta mi
odgovorni za šport in župan
zagotovila, da bodo aman-
dmaji sprejeti, tako pa ni bilo.
To se mi je zdelo res nepošte-
no.
Omenili ste kulturo; bi lah-
ko Občina kaj več naredila
na tem področju?
Res je. Marsikaj bi se lahko iz-
boljšalo in naredilo. Občina je
zelo malo upoštevala velik po-
tencial, ki ga nudi naš teritorij
v kulturi. Pomislimo le, koli-
ko pevskih zborov imamo in
s kakšnim zadoščenjem bi so-
delovali, ko bi jih Občina po-
vabila za nastop ob priložno-
sti pomembnih dogodkov.
Poznamo vas kot človeka s
pozitivnim nabojem, pol-
nega energije in tudi ironi-
je. Mislite, da so te lastnosti
koristne v politiki, ki je vse
bolj prežeta z nezadovol-
jstvom in zagrenjenostjo?
Absolutno. Mislim, da se z iro-
nijo, posebno v teh časih, lah-
ko povejo stvari z enako učin-
kovitostjo in istočasno proble-
me zdramatiziramo ter do-
sežemo, da tudi neprijetne re-
snice lažje sprejmemo.
Preidemo na občinske volit-
ve. Kakšne občutke imate?
Bojim se. S tako razdrobljeno-
stjo leve sredine tvegamo, da
si neka druga skupina, kot na
primer Gibanje petih zvezd,
izbori balotažo. To me zelo
skrbi.
Collini pa se mi zdi zelo pri-
merna oseba za župana. Je do-
ber kandidat, ki ne zavrača
slovenske kulture in jezika.
Upam, da bo dosegel balo-
tažo. Na bolataži se stvari lah-
ko precej spremenijo.
Kaj pa v Štandrežu? V njem
deluje vseskozi veliko
društev in aktivnih
občanov na raznih po-
dročjih. Kako to, da je prišlo
do take razdrobljenosti v
političnem nastopanju?
V resnici so razmere precej za-
pletene in to verjetno ne bo
vplivalo pozitivno. V takem
položaju tvegamo, da ne bo
nihče izvoljen in to je velika
škoda. Zdaj je prišel žal do vel-
jave rimski izrek “divide et
impera”. Priznavam, da ima
lahko vsak svoje razloge za
kandidaturo na različnih li-
stah, a za Slovensko skupnost
lahko trdim, da smo vedno
delali za dobro slovenskih lju-
di in da smo v Štandrežu tudi
marsikaj rešili.
Po dvajsetih letih se torej
vaša politična pot na
Občini končuje. Boste delo
občinskega svetnika po-
grešali?
Mislim prav, da ga bom. V
vseh teh letih sem dal za slo-
vensko narodno skupnost, ko-
likor sem mogel, bom pa ved-
no pripravljen pomagati in
svetovati svojim nasledni-
kom.
Matevž Čotar
Neskončni porodni krči izgradnje
drugega tira
Po dvajsetletnem svečanem
razglašanju drugega tira Divača-
Koper za prioritetni strateški
projekt Slovenije in po požrtih
obljubah vsaj treh prometnih
ministrov, da se bo izgradnja
začela v njihovem mandatu, se
je vlada Mira Cerarja končno
lotila te zahtevne naloge, vendar
na tako zmeden način, da se
javnost zaprepadena sprašuje,
komu neki smo zaupali vodenje
države. Najprej smo doživeli
hladno prho z izjavo
prometnega ministra Petra
Gašperšiča na začetku mandata,
da drugega tira ne potrebujemo
vsaj še 30 do 40 let. Ob širokem
javnem zgražanju prometne
stroke in širše javnosti je sicer
minister čez noč in brez
slehernega javnega pojasnila ali
opravičila menjal ploščo in tudi
on sprejel oceno o strateškosti in
nujnosti projekta. Premier Cerar
pa je ob neki priložnosti celo
vezal svoj mandat na skorajšnji
začetek izgradnje drugega tira,
pri čemer je bil minister
Gašperšič še bolj konkreten
rekoč, da se bo izgradnja začela
ob koncu leta 2017, sicer bo tudi
sam odstopil. Na kar je dve leti
trmaril z modelom javno-
zasebnega partnerstva kljub
glasnim opozorilom stroke, da v
Evropi nihče ne gradi
infrastrukture na ta način. Vmes
je ponujal tudi idejo o
ustanovitvi holdinga v navezi
Luka Koper-Slovenske železnice,
kar pa sta obe gospodarski
družbi odločno zavrnili “kot
nesprejemljivo in neizvedljivo
rešitev” (PN, 9. 12. 2016). Na
koncu je pristal na modelu
javno-javnega partnerstva, o
katerem pa predstavniki stroke
spet trdijo, da takega termina
oziroma modela “ekonomija ne
pozna” (Demokracija, 20. 4.
2017). Vendar minister vztraja
pri njem ter je bil temu modelu
prilagojen tudi predmetni
zakon, ki ga je vlada dala v
sprejetje, ki pa je spet sprožil nov
plaz kritik.
Odmevi javnosti na vladin mo-
del izgradnje drugega tira
Vladinega zakona o izgradnji
drugega tira ne podpira ne
Gospodarska zbornica Slovenije
ne Obrtno-podjetniška zbornica
kot tudi ne Luka Koper in tudi
neštevilna civilno-družbena
gibanja. Med slednjimi je
najglasnejši Svet za civilni
nadzor nad izgradnjo drugega
tira, ki je bil nedavno tega
ustanovljen, med ostalim tudi
zaradi zmedenega ravnanja
vlade pri tem projektu. Predlagal
je, naj bi ga vlada pritegnila v
pripravo zakona in vključila
predstavnike civilne družbe v
nadzorni organ, ki bo bdel nad
to investicijo, kar pa ni bilo
sprejeto. Pripravil je celo svoj
alternativni predlog zakona, ki
ga pa vlada ni upoštevala. Med
razlogi za ustanovitev Sveta je
bila tudi potreba po
transparentnem dogajanju na
tako velikem projektu, ki jo
narekujejo bridke izkušnje s TEŠ
6. Te pa se lahko ponovijo pri
vsakršnem modelu izgradnje
drugega tira, vendar le v
primeru, če bomo vodenje
projekta in nadzor nad njim
zaupali koruptibilnim kadrom.
Razlog za ustanovitev Sveta je
bila tudi ugotovitev
nesankcioniranih zlorab pri
projektiranju proge Trst-Divača
v okviru Evropskega interesnega
združenja Egiza
(Delo, 3. 11. 2016),
zaradi česar je
moral slovenski
proračun vrniti 12
mio evrov
evropskih sredstev
in plačati 5 mio
evrov kazni zaradi
neizpolnjevanja nalog evropske
komisije, za kar naj bi nihče ne
odgovarjal. Svetu so nejasni in
nesprejemljivi tudi vloga
Madžarske pri izgradnji tira in
pogoji, pod katerimi ponuja svoj
vložek oziroma kredit (200 mio
evrov), ki so bistveno bolj
neugodni, kot so trenutni pogoji
najemanja kreditov na
mednarodnem finančnem trgu.
Svet tudi meni, da je nepotrebna
ustanovitev posebnega podjetja
za izgradnjo drugega tira
(T2DK), s trenutno dvema
zaposlenima brez posebnih
referenc pri vodenju velikih
investicij, ko pa imata tako vlada
kot tudi SŽ svoje izkušene
kompletne ekipe (direkcije) za
izgradnjo infrastrukturnih
objektov. Kritiki očitajo vladi
tudi to (Reporter, 18. 4. 2017),
da se tako pomembnega
projekta loteva ob velikih
neznankah, kot so npr.
nejasnost, ali gre za eno- ali
dvotirno progo, pa da še ni
znana njegova prava vrednost,
ki se po številnih in dragih tujih
revizijah ter domačih ocenah
giblje v nerazumljivem razponu
med 680 in 1150 mio evrov
(brez DDV). Luka Koper se upira
posebnemu pribitku na
pretovornino kot enemu izmed
virov za sofinanciranje drugega
tira, ker bi to podražilo njene
storitve in zmanjšalo njeno
konkurenčnost, ter predlaga, da
se za to uporabijo dividende in
koncesnina, ki jih odvaja
državni in lokalni skupnosti.
Združenje za promet pri GZS
prav tako nasprotuje
predlaganemu pribitku na
cestnino za tovornjake, ker se je
slednja v letu 2017 že enkrat
povečala za okrog 30% in bi
nova podražitev znižala
konkurenčnost okrog 8000
slovenskih prevoznikov.
Posledice vladinega zmedenega
pristopa k projektu
Zmešnjava pri gradnji drugega
tira je bila tako popolna. Vlada
ni ponudila pravih odgovorov
na kritične pripombe in odprta
vprašanja ter je bila javnost
zbegana. Da bo mera polna, so
dominantni mediji začeli
promovirati predloge nove trase
in novih rešitev in to potem, ko
smo dolga leta pripravljali
gradbeno dokumentacijo,
zarisali progo, odkupili
zemljišča ter po drugi strani
ugotavljali, da je sedanja proga
Drugi tir in polemike
Zmeden pristop slovenske 
vlade k projektu desetletja
zasičena s tovori kljub ukinitvi
potniškega prometa, in da zaradi
tega Luka Koper že sedaj izgublja
velike posle. Razhajanja so bila
tako resna in nezaupanje v
vlado tako veliko, da so civilna
gibanja zagrozila z
referendumom ter so nekatera
zanj že začela zbirati podpise. In
v teh kaotičnih okoliščinah se
pred očmi široke javnosti, tudi
evropske, dogovarjamo z
zalednimi državami za njihovo
morebitno soudeležbo pri
financiranju projekta ter se
odpravljamo v Bruselj po
evropska sredstva, kjer smo se
zaradi lastne neresnosti že
nekajkrat osmešili, in je bila
zaradi tega pred kakim letom
zavrnjena ravno naša vloga za
sofinanciranje drugega tira. Da
bo polomija popolna, nam
manjka samo še uspešen
referendum proti vladinemu
zakonu, ki si ga vlada sicer
zasluži, ker bi morala v tem
primeru odstopiti, vendar bi
hkrati to pomenilo novo
odložitev gradnje drugega tira s
hudimi posledicami za
slovensko gospodarstvo in
hkrati konec luške zgodbe o
uspehu. Zato pričakujem, da
bodo vsi udeleženci v tem poslu
zmogli toliko modrosti in
odgovornosti, da bodo vsaj v
zadnjem trenutku našli rešitev,
ki bo preprečila to polomijo.
Milan Gregorič
Narodni dom v Trstu / Srečanje med SSO, SKGZ in tržaškim županom
Dipiazza: “Manjšina je dodana
vrednost za Trst”
  ržaški župan Roberto Di-
piazza se zavzema za kon-
struktivno sodelovanje
glede vprašanj manjšine, od-
klanja pa brezpredmetne provo-
kacije. To so osrednje iztočnice,
ki jih je župan iznesel na srečan-
ju, ki ga je v ponedeljek, 8. maja,
imel s predsenikoma krovnih or-
ganizacij SSO in SKGZ Walter-
jem Bandljem in Rudijem
Pavšičem, vodstvom organizacij
ter občinskima svetnikoma Igor-
jem Švabom (SSk) in Valentino
Repini (DS) na Oddelku za mla-
de bralce pri Narodni in študijski
knjižnici v Narodnem domu. Da
se lahko neobremenjeno poda-
mo v prihodnost, ki je polna iz-
zivov za celotno mesto, pa mo-
ramo opustiti razkole preteklega
stoletja, je dejal župan in pouda-
ril, da je slovenska manjšina do-
dana vrednost za Trst: “Manjšino
moramo zaščititi in braniti.
Zaščitni zakon je bil sprejet prav
za to”!
T Na prigovarjanje Pavšiča in Ban-dlja se je Dipiazza obvezal, da bov sodelovanju s prijateljem, nek-
danjim notranjim ministrom Al-
fanom, poskušal rešiti vprašanje
celovite uporabe šumnikov v od-
nosu do javne uprave, kar pa ne
bo lahko. Bandelj je namreč
mnenja, da glede te tematike vla-
da na državni ravni in v sklopu
pristojnih služb veliko zmešnja-
ve. Pavšič pa je predlagal, naj tu-
di zato vzpostavijo neformalno
občinsko delovno omizje za
vprašanja slovenske manjšine.
Spregovorili pa so tudi nekateri
ostali udeleženci srečanja.
Predstavnik SKGZ Livio Semolič
je županu predočil pozitivne
učinke, ki bi jih imelo čezmejno
sodelovanje med občino Trst in
z zaledjem po zgledu goriškega
EZTS-ja. Semolič je Dipiazzi pre-
dočil še potrebo, da bi bili pla-
kati z županovimi sporočili tudi
v središču mesta dvojezični, kot
se to že dogaja v Gorici. To
vprašanje ima svoja zakonska
določila in ne spada v tematiko
vidne dvojezičnosti po zaščit-
nem zakonu. Občinska svetnica
Demokratske stranke Valentina
Repini pa je župana vprašala, ali
bo tržaška občina vzdrževala tu-
di poslopja višjih šol. Odgovor
Dipiazze je bil pritrdilen, sicer
bo občina to storila v okviru me-
dobčinskih zvez in skladno s
sredstvi, ki jih bo za to namenila
dežela. Župan je tudi pripavljen
na pogovore o zaposlovanju slo-
vensko govorečega osebja v
vzgojnih strukturah in o odprtju
slovenskih jasli na občinskem
območju. Prav tako ni nasproten
poimenovanju oširka pri Kultur-
nem domu v Trstu po Mariu Ma-
gajni. Občinski svetnik Igor Švab
pa je naglasil vprašanje vodenih
ogledov Rižarne: slovensko go-
voreči obiskovalci morajo
plačati dražjo vsoto, ker sloven-
ski vodiči niso občinski, temveč
deželni uslužbenci.
Foto DD
Kristjani in družba11. maja 20174
  ragi bratje in sestre,
v zadnjih letih smo raz-
mišljali o dveh vidikih, ki
zadevajo krščanski poklic: o vabi-
lu, da "gremo iz sebe", da bi po-
slušali glas Gospoda, in o po-
membnosti cerkvene skupnosti
kot privilegiranega kraja, kjer se
Božji klic rodi, hrani in se izraža.
Zdaj, ob 54. svetovnem dnevu
molitve za duhovne poklice želim
usmeriti pozornost na misijonar-
sko razsežnost krščanskega pokli-
ca. Kdor se je pustil pritegniti
Božjemu glasu in začel slediti Je-
zusu, kmalu odkrije v sebi neusta-
vljivo željo, da bi ponesel evange-
lij svojim bratom z evangelizacijo
in s služenjem v ljubezni. Vsi kri-
stjani smo poklicani, da bi bili mi-
sijonarji evangelija! Učenec v re-
snici ne prejme daru Božje ljubez-
ni za zasebno tolažbo, ni pokli-
can, da promovira samega sebe,
niti da ščiti interese neke družbe,
ampak se ga preprosto dotakne in
ga preoblikuje veselje, da ga Bog
ljubi. Te izkušnje ne more ohra-
niti samo zase: “Evangeljsko ve-
selje, ki napolnjuje življenje skup-
nosti učencev, je misijonarsko ve-
selje”.  (Apostolska spodbuda Ve-
selje evangelija, 21)
Misijonarska an-
gažiranost torej ni
nekaj, kar bi dodali
krščanskemu življen-
ju kot neke vrste
okrasek, temveč je v
osrčju same vere. Od-
nos z Gospodom
vključuje dejstvo, da
smo poslani na svet
kot preroki njegove
besede in priče nje-
gove ljubezni.
Čeprav doživljamo
številne šibkosti in se
včasih počutimo ma-
lodušne, moramo
dvigniti glavo k Bo-
gu, ne da bi se prepu-
stili občutku neu-
streznosti ali predali
pesimizmu, ki nas
naredi za pasivne
opazovalce utrujene-
ga in monotonega življenja. Ni
prostora za strah: Bog sam prihaja
očistit naše "nečiste ustnice", nas
naredit primerne za poslanstvo:
“Tvoja krivda je izbrisana, tvoj
greh je odpuščen”. Nato sem
slišal glas Gospoda: “Koga naj
pošljem? Kdo bo šel za nas”? Re-
kel sem: “Tukaj sem, pošlji me-
ne”!  (Iz 6,7–8)
Vsak poslani učenec čuti v srcu ta
Božji glas, ki ga vabi, naj gre med
ljudi, kakor Jezus, ki je “ozdravljal
in delal dobro vsem” (Apd 10,38).
Že sem imel priložnost spomniti,
kako je dejansko po krstu vsak kri-
stjan Krištof, to je “tisti, ki nosi
Kristusa” svojim bratom (prim.
Kateheze, 30. januar 2016). To še
posebej velja za tiste, ki so pokli-
cani v življenje posebne posvetit-
ve, in enako za duhovnike, ki so
velikodušno odgovorili: “Tukaj
sem, Gospod, pošlji mene”! S pre-
novljeno misijonarsko zavzeto-
stjo so poklicani zapustiti sveta
obzidja templja, da bi omogočili
Božji nežnosti prekipevanje v bla-
gor ljudi (prim. Homilija na kriz-
meni maši, 24. marec 2016). Cer-
kev potrebuje takšne duhovnike:
zaupljive in vedre, ker so odkrili
pravi zaklad, zavzete za to, da bi
ga z veseljem naredili znanega
vsem!  (prim. Mt 13,44)
Kadar govorimo o krščanskem
poslanstvu, se seveda pojavljajo
D številna vprašanja: Kaj pomeni bi-ti misijonar evangelija? Kdo dajemoč in pogum za oznanjevanje?
Kakšna je evangeljska logika, ki
navdihuje poslanstvo? Na ta
vprašanja lahko odgovorimo ob
kontemplaciji treh evangeljskih
prizorov: začetek Jezusovega po-
slanstva v shodnici v Nazaretu
(prim. Lk 4,16-30), pot, ki jo pre-
hodi Vstali ob učencih v Emavs
(prim. Lk 24,13-35), in končno
prilika o semenu (prim. Mk 4,26-
27).
Jezus je maziljen z Duhom in po-
slan. Biti učenec misijonar pome-
ni biti aktivno udeležen pri Kri-
stusovem poslanstvu, ki ga sam
Jezus opiše v sinagogi v Nazaretu:
“Duh Gospodov je nad menoj,
ker me je mazilil, da prinesem
blagovest ubogim. Poslal me je,
da oznanim jetnikom prostost in
slepim vid, da pustim zatirane na
prostost, da oznanim leto, ki je
ljubo Gospodu.  (Lk 4,18-19). To
je tudi naše poslanstvo: da smo
maziljeni z Duhom in da gremo
svojim bratom oznanjat Besedo,
ki postane zanje sredstvo odrešen-
ja.
Jezus se nam pridruži na poti.
Pred vprašanji, ki prihajajo iz člo-
veškega srca, in pred izzivi, ki jih
poraja realnost, lahko občutimo
izgubo ter pomanjkanje energije
in upanja. Obstaja nevarnost, da
se krščansko poslanstvo zazdi kot
čista neuresničljiva utopija ali ka-
korkoli že, kot realnost, ki presega
naše moči. Toda če kontemplira-
mo vstalega Jezusa, ki hodi ob
emavških učencih (prim. Lk
24,13-15), naše zaupanje lahko
oživi. V tem evangeljskem prizoru
imamo pristno “liturgijo na poti”,
ki je pred liturgijo Besede in lom-
ljenja Kruha in nam razodeva, da
je na vsakem koraku Jezus z na-
mi! Učenca, ki ju je ranil škandal
križa, se po porazu vračata do-
mov; v srcu nosita uničeno upan-
je in sanje, ki se niso uresničile. V
njiju je žalost preglasila veselje
evangelija. Kaj naredi Jezus? Ne
sodi ju, z njima prehodi isto pot,
in namesto da bi odstranil zid, na-
redi špranjo. Počasi spreminja
njuno malodušnost, razplamti
njuna srca in jima odpre oči, ko
razlaga besedo in razlomi kruh.
Enako tudi kristjan ni sam nosilec
poslanstva, temveč v naporih in
nerazumevanjih izkuša, “da Jezus
hodi z njim, govori z njim, diha z
njim, dela z njim. Čuti, da je Jezus
z njim sredi misijonskega dela”.
(Apostolska spodbuda Veselje
evangelija, 266).
Jezus stori, da seme vzkali.
Končno je pomembno, da se od
evangelija naučimo načina oz-
nanjevanja. Neredko se celo ob
najboljših namenih zgodi, da po-
dležemo določeni strasti po moči,
prozelitizmu ali netolerantnemu
fanatizmu. Evangelij nas nasprot-
no kliče, da zavržemo malikovan-
je uspeha in moči, pretirano skrb
za strukture in bojazen, ki bolj
ustreza duhu pridobivanja kot du-
hu služenja. Seme Kraljestva,
čeprav majhno, nevidno in
včasih neznatno, raste tiho, zah-
valjujoč nenehnemu Božjemu de-
lu: “Z Božjim kraljestvom je kakor
s človekom, ki vrže seme v zemljo.
Spi in vstaja, ponoči in podnevi,
seme pa klije in raste, da sam ne
ve kako” (Mr 4,26-27). To je naš
prvi razlog upanja: Bog presega
vsa naša pričakovanja in nas pre-
seneča s svojo velikodušnostjo ter
stori, da vzbrstijo sadovi našega
dela celó bolj, kot bi mogli
pričakovati glede na človeško
učinkovitost.
S tem evangeljskim zaupanjem se
odpremo tihemu delovanju Du-
ha, ki je temelj poslanstva. Niti
poklicne pastorale niti krščanske-
ga poslanstva ni mogoče
uresničevati brez neneh-
ne in kontemplativne
molitve. Krščansko
življenje je zato treba
hraniti s poslušanjem
Božje besede in predv-
sem negovati osebni od-
nos z Gospodom v evha-
rističnem češčenju, pri-
vilegiranem “kraju”
srečanja z Bogom.
Prav to intimno prijatel-
jstvo z Gospodom želim
živo spodbuditi, zlasti da
bi od Boga izprosili nove
poklice za duhovništvo
in posvečeno življenje.
Božje ljudstvo potrebuje
da ga vodijo pastirji, ki
razdajajo svoje življenje
v službi evangelija. Zato
prosim župnijske skup-
nosti, združenja in šte-
vilne v Cerkvi navzoče
molitvene skupine: Skušnjavi ma-
lodušja se uprite tako, da nadalju-
jete z molitvijo h Gospodu, naj
pošlje delavcev na svojo žetev in
nam da duhovnikov, zaljubljenih
v evangelij, zmožnih biti blizu
svojim bratom in biti tako živo
znamenje usmiljene Božje ljubez-
ni.
Dragi bratje in sestre, tudi danes
moremo ponovno odkriti go-
rečnost oznanjevanja in zlasti
mladim predlagati hojo za Kristu-
som. Nasproti razširjenemu poj-
movanju utrujene vere ali vere,
omejene zgolj na “morate izpol-
niti”, želijo naši mladi odkriti ved-
no aktualno privlačnost Jezusove-
ga lika, da bi se pustili postaviti
pod vprašaj in izzvati njegovim
besedam ter njegovim gestam in,
zahvaljujoč njemu, končno sanja-
ti življenje, ki bo zares človeško,
veseli, da se posvetijo v ljubezni.
Sveta Marija, Mati našega
Odrešenika, je imela pogum ob-
jeti te Božje sanje, tako da je po-
ložila svojo mladost in svoje nav-
dušenje v njegove roke. Po njeni
priprošnji naj dosežemo enako
odprtost srca, enako pripravlje-
nost odgovoriti na Gospodov klic
z našim “Tukaj sem”, se z enakim
veseljem podati na pot (prim. Lk
1,39) in ga kakor ona oznanjati
vsemu svetu.
papež Frančišek
Da ne bi pozabili trpljenja
Velik del zahodne družbe se izogiba križa in
trpljenja, ker si želi bolj mirnega življenja, brez
problemov in nevšečnosti. Bolečin in težav je že
tako dovolj, zakaj bi morali na to še misliti in o
tem premišljevati? Vendar je resničnost dru-
gačna. Križ je znamenje sočutja s človeško bo-
lečino, bližina ljubezni, ki ne pozna meja, pou-
darja psiholog Karl Jung.
Čeprav je za mnoge križ znamenje nemoči in po-
tlačenosti, je tudi sredstvo proti pozabljenju na
trpljenje in bolečine. Preveč ljudi želi pozabiti na
trpljenje, ki so ga bili deležni, zamaskirati hočejo
vse, kar je povezano z bolečino in trpljenjem. K
temu prinašajo velik prispevek tudi mediji, ki po
eni strani bombardirajo ljudi s 'šok novicami' o
tolikih nesrečah in hudobijah, ob tem pa posta-
jajo ljudje vse bolj ravnodušni in apatični. Po dru-
gi strani pa neredki san-
jajo o neki rajski družbi,
kjer ne bo trpljenja, težav
in hudobije. Ti so pre-
pričani, da je treba
trpljenje skriti in potolči,
skrb zanj pa naj bo pre-
puščena nekaterim usta-
novam in poklicem, med
katerimi smo tudi du-
hovniki. Sicer pa se v ja-
snosti ne sme govoriti o
trpljenju in težavah ljudi.
Starši želijo obvarovati
otroke pred srečanjem s
trpljenjem, zato jim ne
povedo, da umira njihov
stari oče in jih tudi ne pripeljejo na pogreb. Ljud-
je, ki so bolni in trpijo, so mnogokrat podobni
gobavcem, ki so morali živeti izven naselij, da ne
bi koga okužili in Jezus se je sklonil prav k njim.
Križ ne pusti pozabiti trpljenja, božjega in člo-
veškega. V njem se Božja ljubezen sočutno pri-
bliža vsem, ki trpijo: bolnim, razočaranim, sa-
mim, opeharjenim… Luč križa odpravlja tabu
trpljenja, ki ga gradi naša civilizacija in spominja
na to, da smo minljivi in večni. Križ pomaga raz-
svetliti najbolj skrite kotičke življenja, upe in bo-
lečine, vse je v njem. V luči križa moremo gledati
na naše trpljenje z naklonjenostjo in bližino.
Sprejeti moramo, kar pride iz narave in okolja, pa
tudi tisto, ki nam ga povzročajo drugi, obenem
pa se zavedati grehov, ki jih poslušamo in posta-
vljamo pred Božje usmiljenje. Pomembno je, da
ne sme biti potlačeno nobeno trpljenje, ampak
odprto za Božjo in človeško bližino, da se v njej
pomiri in ozdravi. Po tem se ljudje ne čutijo več
izgubljene, odkrijejo, da gleda Bog nanje enako,
kot je gledal na svojega edinorojenega Sina. Ljud-
je, ki iščejo nove smeri in odnose, se ne smejo
čutiti več izgubljene in pozabljene, odkrijejo, da
jih Bog gleda z naklonjenostjo, kot gleda na svo-
jega edinorojenega Sina na križu.
V zgodovini krščanske duhovnosti poznamo ra-
zlične mistike, ki so premišljevali Kristusovo
trpljenje in ga povezali s svojim trpljenjem. Te
ljudi bi lahko imenovali: pričevalci ljubezni. Pre-
roki so nekakšni pričevalci ljubezni v trpljenju,
od Pavla, do Frančiška, Bernarda, pa do mistikinj,
ki so še bolj dejavne v času pred Gospodom. Zlasti
pa je živa priča Edith Stein, ki je napisala knjigo:
Znanost križa, potem,
pa je tudi sama prista-
la v taborišču Birke-
nau, blizu Auschwit-
za.
Predvsem pa ne sme-
mo spremljanje križa
označili kot neke
vrste mazohizem in
obremenjevanje s
trpljenjem. Trpljenje
približa mesa vedno,
ko so bolečine, … Po-
membno je pomagati
ljudem, da se osvobo-
dijo od pozabljenja
trpljenja, ki so nam
ga povzročili drugi, s temo, česar ne želite, da vam
storijo drugi, tudi vi ne storite drugim. Križ nas
tako odvrača od pozabljenja od trpljenja, katerega
smo povzročili drugim ali smo dopustili, da se je
razraslo v našem okolju. Prav tako nas osvobaja
od iluzije sveta brez trpljenja. Če splavimo nero-
jene otroke, ker ne bi bili normalni ali so prišli
ob nepravem času, če se želimo znebiti invalidov
in psihičnih bolnikov, če želimo poslati obnemo-
gle in dementne v domove počitka, bo bolečina
še ostala in bomo razočarani, ker se bo razodela
in pokazala, kako smo se ne modro obnašali do
nje. Življenje je smeh in solze, rojstvo in smrt,
težava in izhod. Pomembno je, da se zaključi s
križem in preide v dar, katerega Gospod sprejme
in spremeni v seme novega življenja.
ZNAMENJE KRIŽA PRIMOŽ KREČIČ
Poslanica papeža Frančiška
Ob 54. svetovnem dnevu
molitve za duhovne poklice
Razstava ročnih del
invalidov iz Slovenije
V spodnji dvorani župnijskega doma
Anton Gregorčič v Štandrežu so v nedeljo,
7. maja, odprli razstavo ročnih del
invalidov iz cele Slovenije, ki jo je
pripravilo njihovo društvo Gradimo
prijateljstvo. Za prijeten uvod je poskrbel
mladi harmonikar Lorenzo Marussi.
Razstava je zelo bogata in razstavljena
dela so unikati različnih materialov.
Čeprav so jih izdelali invalidi, nekateri
med njimi so slepi, drugi brez rok, so vse
umetnine izdelane z izredno
natančnostjo. Največ je prtov in drugih
predmetov iz tekstila. Razobešene so
številne slike, večinoma z nabožno vsebino. Po
mizah so razporejene okrašene sveče, izdelki iz
keramike in iz drugih materialov. Celotna razstava
je prava paša za oči in človeka prevzame s svojo
sporočilnostjo. Na razstavi sodeluje nad 40
umetnikov, ki so na lepaku zapisali: “Po petju
spoznamo ptico, po sadežu drevo, po delu človeka.
” O razstavi sta spregovorila domači župnik Karel
Bolčina in sestra Edith Metelko iz Družbe Marijinih
sester čudodelne svetinje, ki se je s hvaležnimi
besedami spomnila Goričanke, sestre
Mihelangele, in njene življenjske daritve za uboge,
lačne in prizadete.
Društvo Gradimo prijateljtvo je nastalo leta 1974
in je razširjeno po vsej Sloveniji. Skrbi za bolnike
in invalide in vzpodbuja aktivnosti, kot so ročna
dela, ki predstavljajo za prizadete veliko
ustvarjalno izžarevanje, ki ga nosijo v svojih srcih
in ga prenašajo z navdušenjem in veseljem v razne
izdelke. Vsako njihovo delo je vredno posebne
pozornosti, saj je nastalo z veliko ljubeznijo in
potrpežljivostjo. Župnik Karel Bolčina je priporočal
ogled razstave, saj bomo po njihovih delih spoznali
globoko voljo in ljubezen do življenja. / DP
Kratke
Na četrto velikonočno nedeljo, nedeljo
Dobrega Pastirja oz. na Svetovni dan
molitve za poklice, je papež Frančišek v
baziliki sv. Petra z močnimi besedami
nagovoril deset diakonov iz rimskih
semenišč, ki jih je kmalu zatem posvetil v
duhovnike. Že pred posvetitvijo je navzočim
dejal: “Predragi bratje, ti naši sinovi so bili
poklicani v prezbiterski red. Razmislimo, h
kakšnemu služenju bodo povzdignjeni v
Cerkvi… Od Gospoda Jezusa so bili izbrani
ne zaradi kariere, temveč da bi služili”. Med
homilijo je spodbudil mlade fante, ki so
stopili na pod duhovništva: “Vaš nauk naj
bo Božjemu ljudstvu hrana, naj bo preprost,
kakor je Gospod govoril, naj pride v srce. Ne
pripravljajte preveč učenih in izdelanih
pridig, ampak govorite preprosto, govorite
srcu. Takšna pridiga bo resnična hrana. In
naj bo v veselje in v podporo vernikom tudi
vonj vašega življenja, kajti beseda brez
zgleda življenja ne služi ničemur. Bolje je
vrniti se nazaj. Grda bolezen je dvojno
življenje v Cerkvi”.
Papež Frančišek: “Dvojno življenje je grda bolezen”
Kristjani in družba 11. maja 2017 5
Izšli sta 8. in 9. številka revije za naše najmlajše Pastirček
"Veseliti se s prijatelji, iskati Boga 
in še veliko več je Velika noč!"
“Veseliti se s prijatelji, opazo-
vati prebujajoče se pomladno
življenje, premagovati težave,
slabe navade, iskati Boga,
popolnost, večnost... Vse to
(in še veliko, veliko več) je
Velika noč... ” je zapisal v
kratkem uvodniku - voščilu
urednik Pastirčka g. Marjan
Markežič v osmi številki.
Pesem o vstajenju je napi-
sal Vojan Tihomir Arhar,
ilustrirala jo je dolgoletna
sopotnica Pastirčka Danila
Komjanc. Prihod na
osličku pa je zgodba is Sve-
tega pisma, ki jo je napisal
Walter Grudina, ilustrirala
pa Paola Bertolini Grudina,
prav ta avtorja pa imata tu-
di dve strani posvečeni te-
mu, če posojamo stvari ali
jih ne posojamo z nasve-
tom, da se morajo malčki
pogovoriti s starši o poso-
janju prijateljem in znan-
cem. Danila Komjanc je
pripravila še dve pobarvan-
ki o pujsku Binetu, ki sta
pomladno uglašeni. Urednik
Pastirčka Marjan rad pove, da
je Pastirček zavestno tiskan na
naravi prijaznem papirju in je
tudi tako narejen, da našim
malčkom omogoča, da ga sa-
mi soustvarjajo z barvanjem
in pisanjem. O velikončnih
pirhih je napisala zgodbo Ma-
riza Perat, ilustrirala jo je Da-
nila Komjanc z njej lastno mi-
lino. Barbara Rustja in Svetla-
na Brecelj sta pripravili dve
strani z naslovom Bele cveti-
ce, Berti Golob je pesmico
ilustriral Marjan Manček,
medtem ko je Katerinino ru-
briko Pastirček slaščičar ilu-
strirala Graziella Zavadlav. Av-
torica dveh izjemno lepih
strani, pobarvanke z naslo-
vom Čas za igro, je Paola Ber-
tolini Grudina; objavljena je
tudi partitura nove uglasbitve
pesmice Berte Golob, podpi-
sal se je Patrick Quaggiato. Se-
veda je v osmi številki še vrsta
drugih prispevkov, gotovo ne
smemo pozabiti na zdaj že le-
gendarnega Packa, ki ga pri-
pravlja Walter Grudina, ta uči
naše najmlajše lepe slo-
venščine. Objavljeni sta tudi
dve fotozgodbi, o odprtju
dvojezične šole v Špetru in
obisku učencev OŠ z Vrha v
uredništvu Pastirčka.
V deveti številki Pastirčka
urednik Marjan Markežič v
kratkem uvodniku pod naslo-
vom Veseli maj piše, da je to
mesec prvih obhajil, šmarnic,
športa na odprtem, kot tudi
poziva mlade bralce, naj že
začno razmišljati in slikati
razgibano, živahno naslovno
sliko Pastirčka za prihodnje
leto. Sicer je objavljen tudi
nagradni natečaj za to risbo-
sliko. O obhajilu je pesem na-
pisala Berta Golob, ilustracijo
prispevala Danila Komjanc, o
Jezusu, ki gre v nebesa, sta pi-
sala in naslikala zgodbo Wal-
ter Grudina in Paola Bertolini
Grudina, tudi ta se da pobar-
vati. Lepo je, da
sta Walter Gru-
dina in Paola
bertolini Grudi-
na vešča v pi-
sanju in slikan-
ju, saj prispeva-
ta tudi dve stra-
ni o vstajanju,
jutranjem seve-
da, ki je mučno
za naše malčke,
v drugačnem
slogu, tudi tu je
nasvet, naj se
malčki o tem
pogovorijo s
starši. Danila
Komjanc pri-
speva dve strani
v deveti številki
Pastirčka o puj-
sku Binetu, ki
gre tokrat na
izlet, medtem
ko Mariza Perat
lepo piše o kronanju Sveto-
gorske Matere Božje na Trav-
niku v Gorici. V kratkem bo-
do namreč posebne slovesno-
sti. Letos poteka že tristo
let od tega pomembne-
ga dogodka. V ru-
briki Berte Go-
lob in ilu-
stratorja
Marjana
Mančka
Ali veš?
je tokrat
objavlje-
na pe-
smica
Glasovi,
medtem
ko urednik
Marjan Mar-
kežič poziva mlade, naj pišejo
Pastirčku v razmišljanju o me-
secu maju. Barbara Rustja in
Svetlana Brecelj tokrat pišeta
in rišeta o mami, Patrick
Quaggiato pa je uglasbil pe-
sem Marijin maj Berte Golob;
objavljeno je notno besedilo,
da se bodo malčki lahko pe-
smice naučili v šoli. Veronika
Srebrnič ima rubriko mate-
matični kotiček. Pastirček ne
pozabi niti na sladokusce, saj
jim ponuja recept za čokolad-
ne kosmiče. Paola Bertolini
Grudina pa je pripravila tudi
topkrat dve strani za rubriko
Čas za igro, meh-
ke in prijazno
priupravljene ri-
sbe kar vabijo k
barvanju. V deve-
ti številki je tudi na-
ravoslovni kotiček za
najmlajše, tokrat o
črni žolni. Packo Wal-
terja Grudine pa po-
ziva: "Napake in
spake proč! ".
Seveda je ta
rubrika na-
menjena le-
pi slo-
venščini in
najbolj po-
gostim napa-
kam. Tatjana
Bon uči, kako na-
rediti račko iz lepenke
in preprostih pripo-
močkov. V Pastirčkovi
pošti pa je zelo lepo
poročilo učecev
osnovne šole z
Vrha o izdelo-
vanju ikon,
kot so se-
veda v
obeh številkah
Pastirčka tudi sli-
kice in risbe naših
malčkov.
Obe številki sta zanimi-
vi, gotovo pa bodo doma sa-
mi otroci olepšali obe števil-
ki, saj bodo pridno barvali in
risali, pisali.
JUP
Cerkveni in družbeni antislovar (36b)  
J kot JOGA (2)
  ot smo obljubili, podaja-
mo nekaj ugovorov proti
zavračanju joge s strani
kristjanov. Prvi ugovor je v tem,
da naj bi se joga po krivici
uvrščala med “New age“ prakse,
saj gre pri njej vendarle za nekaj
zelo starega – več kot 3000 let, če
smo bolj podrobni, upoštevala pa
naj se ne bi niti duhovna filozo-
fija, ki za jogo stoji. Prvi je torej
ugovor starosti prakse. Drugi ugo-
vor je v tem, da se da jogo zelo do-
bro vključiti v krščansko življenje,
v vsakem primeru pa ni v ni-
kakršnem nasprotju s krščansko
prakso, saj se ne ponuja kot razo-
deta religija, temveč kot asketska
praksa, tehnika. Kot takšna lahko
prinaša korist vsakomur, pa naj
bo hindujec ali kristjan. Pravza-
prav, trdijo, tudi joga vodi k Bogu.
Tretji ugovor je glede pojmovanja
Boga. Tu se trdi, da je Bog eden,
pa naj ga imenujemo kakorkoli
že. Najbrž ni Bog-Oseba, kakor
mislijo kristjani, zato pa mnogi
mislijo, kako so do določene me-
re podobne, če ne celo enake ali
enakovredne, da ne rečemo iste,
tiste poti, ki vodijo k njemu – za
kristjane in za nekristjane. Torej
naj tudi ne bi bilo tako pomem-
bno, kakšna in katera so sredstva,
ki se jih poslužujemo, da do Boga
pridemo. Jogo je treba pojmovati
kot neko »tehniko«, torej skupek
nekih fizičnih, prehranskih, di-
halnih, miselnih in še drugih
praks, ki človeško bitje pripravlja-
K jo na srečanje z božanskim. Totehnično naravo so izpostavili tu-di mnogi zahodni znanstveniki,
kot recimo Mircea Eliade (1907-
1986). Temu v korist govorijo tudi
primeri redovnic, redovnikov in
duhovnikov, ki prakticirajo jogo
in imajo od tega koristi. Med dru-
gimi lahko omenimo, recimo,
Henryja Le Sauxa (1910-1973), ki
je bil hkrati katoliški duhovnik in
hindujski menih, ki je meditiral
nad ne-razdvojenostjo (Advaita
Vedanta). Ker ni religija, temveč
zelo prilagodljiva tehnika, jogo
lahko pojmujemo kot med-religij-
sko prakso iskanja psiho-fizične-
ga in duhovnega zdravja in zado-
voljstva, ki se pravzaprav tudi po-
polnoma prilagaja ekumenskim
prizadevanjem. Joga naj bi seveda
bila tudi nevtralna, blagodejni
učinki ali težave, ki jih lahko pov-
zroča kristjanom, vse to je odvi-
sno le od načina prakticiranja. V
jogi se ne postavlja težava božan-
skosti Boga, kakor tudi ne Božje
razodetje. Božansko ali božje se
razume kot nekaj brezobličnega,
tihega, indiferentnega, v čemer se
posameznik lahko najde, ker se s
tem “stopi” ali se “združi”. Vsi ti
ugovori tako govorijo o tem, da
naj bi joga ne bila nič posebnega
in nič takšnega, da bi nas moralo
kaj skrbeti, če tudi tisti, ki se izre-
kajo za kristjane, segajo po teh za-
devah. V še enem delu bomo po-
dali odgovore na te ugovore.
Andrej Vončina
Ilustrirala Paola Bertolini Grudina
Ilustrirala Danila Komjanc
  oj prispevek: “Kako je
z Evolucijo? Ali se teo-
logija (teologi) ustrez-
no odziva? ”, ki je bil po delih
objavljen v treh marčevskih šte-
vilkah Novega glasa, je bil naj-
prej moj zagovor evolucije kot
znanstvene teorije in spoznanja
o tem, kako se je razvil svet živih
bitij in znotraj tega človek. V re-
ligijskem jeziku bi rekli, kako je
Bog “ustvarjal” svet živih. Dodal
pa sem, da bi se nova védenja o
nastanku vrst živih bitij in člove-
ka morala odraziti tudi v teo-
loškem učenju o tem, a se ne. Na
moj prispevek se je (27. aprila
2017) odzval gospod Emil Rade-
tič. Moram reči, da me je njegov
odziv vendar razveselil;
doživljam ga kot soočanje
mnenj, še vedno kot dialog,
kljub poudarjeni mnenjski za-
vrnitvi. Soočanje mnenj je ven-
dar pomembna pot do naših
spoznanj.
Naj se mu najprej opravičim, pa
tudi drugim, katerih prepričanje
oz. verovanje je kreacionistično,
če sem jih s svojim stavkom: 
M “Nasprotno so nasprotniki evo-lucijske teorije dokaj pisanadruščina; od najbolj primitivnih
'kreacionistov', do dvomljivcev,
ki so spet dvojne narave…. ” pri-
zadel. Namesto “primitivnih” bi
bilo bolje in lepše zapisati “pre-
pričanih”. Ta moj “primitivni”
se je nanašal bolj na zapiranje
pred novimi spoznanji, če ta po-
segajo v prepričanja oz. verovan-
ja. Pri “preprostih” ljudstvih po-
gosto naletimo na nezaupanje,
zaprtost v svoje in odklanjanje
dosežkov in spoznanj sveta, s ka-
terimi pridejo v stik. Bojijo se, da
bi se jim podrl njih svet.
Glede verza, “le čevlje sodi naj
kopitar”, naj pripomnim, da je
psihjatrija bližja razumevanju
človeških duševnih dejev, kot si
kdo misli. Dobro razume obliko-
vanje verovanj, ki so dominan-
tno družbeni deji. Razume člo-
vekove spoznavne deje (misli),
kot jih človek dosega v svojem
duševnem razvoju. Razume bio-
loške sile (gone), ki stoje za eni-
mi ali drugimi, itn. V vsem tem
je psihiatrija (psihiatri), ob si-
ceršnjem ukvarjanju z duševni-
mi motnjami, verjetno bliže an-
tropologiji, kot je teologija, ki je
še vedno predvsem apologija (za-
govarjanje) religijskih postavk
(stališč, dogem).
Sicer vem, da večje polemike o
temi “evolucija ali kreacija” Novi
glas, na katerega sem naročen že
več kot deset let in je nekako tudi
moj tednik, ne bi mogel sprejeti,
saj so druge njegove naloge pri-
marne. Pa še kregan je bil, ker je
objavil nekaj, kar je izgledalo kot
kriva vera. Novi glas rad berem,
saj je mnenjsko odprt in izčrpno
poroča o življenju naših primor-
skih rojakov in tudi o Sloveniji.
Bi pa danes vseeno rad odgovoril
g. Radetiču. Prizadeli so ga
predvsem moji zaključki, češ da
bi se naša spoznanja o razvoju
(nastanku) živih bitij in še poseb-
no človeka morala odraziti tudi
v spremenjenem teološkem
učenju. Da je potrebno razumeti
kreacionistično zgodbo o stvar-
jenju (Genesis 1, 1-31, in 2, 1-3)
kot starodavni mit. Tu, kot po-
koncilski kristjan zagovarjam
iskanje in izjavljanje o Resnicah
našega verovanja, kot nam jo
predloži II. vat. koncil v Izjavi o
verski svobodi (Dignitatis huma-
nae). Za to se vztrajno zavzemam
tudi v svojem krogu katoliških
izobražencev. Izjavo o svobodi
verovanja premalo poznamo. Bi-
la je potisnjena nekako v ozadje
in pogosto napačno interpretira-
na. Nekateri govore, da odpira
vrata relativizmu. Pri tem zava-
jajoče kvalificirajo relativizem.
Relativizem je lahko le etično-
moralen, nikoli spoznavni. Naj
citiram najpomembnejši del te
Izjave: “Resnico pa je treba iskati
na način, kakor je primeren do-
stojanstvu človeške osebe in nje-
ni družbeni naravi, to se pravi s
svobodnim iskanjem, s pomočjo
pouka ali vzgoje, z medsebojnim
občevanjem in razgovorom. Na
te načine namreč ljudje drug
drugemu razkrivajo resnico, ki
so jo našli, ali menijo, da so jo
našli, in se tako medsebojno
podpirajo v iskanju resnice”.  (Iz
tč. 3 Izjave-verska svoboda in člo-
vekov odnos do Boga)
Če se vrnem na svoj prispevek,
še vedno menim, kot sem zapisal
v tretjem delu svojega prispevka
(Novi glas, 23. marca), da je po-
trebno brati tolikokrat poudarje-
no besedilo, da je Bog naredil
človeka po svoji podobi, obrnje-
no. Avtor kreacijske zgodbe si je
rodu “predstavi” kot ljubosumni
Bog, “pove”, da se maščuje lju-
dem v sedmo koleno, “naroča”
med drugim popoln poboj (he-
rem) nekaterih tujih plemen,
itn. Podoba Boga religije se v zgo-
dovini torej spreminja. In kot je
dejal proučevalec religijskih idej
in verovanj Mircea Eliade, ideje
Bogov religij odsevajo vsakokrat-
no, v zgodovini eksistirajočo
družbo in njene predstave. In tu
nam je prišla na pomoč religio-
logija, ki razkriva dva temeljna
izvora vseh religij (religijskih
ideologij); na eni strani razum-
sko (filozofsko) misel, da mora
biti neki vzrok, neko počelo, vse-
ga, kar biva. Stari Grki so mu re-
kli arhe, predpostavljali so ga kot
neki nam nedostopen in skriv-
nosten Absolutum. Lahko ga
imenujemo tudi Stvarnik. Drugi
izvor religij pa je verovanje v du-
hove prednikov. V mnogih
afriških religijah oba izvora še ra-
zločeno obstajata v njih religioz-
nem verovanju in kultih, večino-
ma pa sta se obe ideji združili v
eno idejo Boga religije že davno
v razvoju njih religij. Ideja Abso-
lutuma s to združitvijo tako dobi
človeške lastnosti in človeško po-
dobo. Tu se skriva ključ za razu-
mevanje 26. in 27. stavka 1. po-
glavja Geneze, da je človek nare-
jen po podobi Boga.
Aldo Jovan
namreč predstavil Boga, to abso-
lutno skrivnost v človeški podo-
bi. Mišljena je zunanja podoba.
Tako je prav razumeti besede v
tej elohistični stvarjenjski zgod-
bi. Zadrega se skuša odpraviti,
kar je poskušal tudi cistercijanski
pater André Louf, z enačenjem
duševnih lastnosti, t. j. značaja
človeka in Boga judovsko -
krščanske religije. Pri Bogu ju-
dovsko - krščanske religije vidi
André Louf te človeške značajske
lastnosti potencirane, idealizira-
ne in moške (kjer izpostavlja
odločenost) in ženske (kjer izpo-
stavlja nežnost) značajske poteze
združene v eno. Vendar tudi v ta-
ko idealiziranih človeških lastno-
stih ne moremo videti podobe
Stvarnika, tega Absolutuma oz.
Počela, Vzroka vsega, kar biva.
Človek ni in ne bo nikoli kakor
Bog-Absolutum. Filozofski ra-
zum in naravno spoznanje, to je
evolucijsko spoznanje, nam po-
vesta, da to ni mogoče.
Toda kako je z Bogom religije oz.
religij? Loufova značajska podo-
ba Boga je sicer novoveška podo-
ba Boga krščanske religije, kjer
Janez poudarja ljubezen. Staro-
veška podoba Boga judovske re-
ligije je precej drugačna: Elohim
“prekolne” prva človeka, ker naj
bi se pustila zapeljati in nista
upoštevala njegove prepovedi.
Jahve se Mojzesu in njegovemu
Prejeli smo
Evolucija ali kreacionizem, to je vprašanje!
Vsekakor bolje, če si zastavljamo kot vprašanje
in ne kot nerazumno prepričanje!
Goriška11. maja 20176
Dečki Soče under 13 deželni prvaki
Dečki Soče so v
prvenstvu under
13 3x3 sklenil i
deželno prvenstvo
brez poraza in z
desetimi točkami
prednosti pred
drugo uvrščeno
ekipo. V 18
tekmah in 54
odigranih nizih so
varovanci trenerja
Luce Milocca
prepustili
nasprotnikom
samo dva niza.
Nikolaj Černic, Jan
Feri,  Gabriel
Devetta, Andrej Cotič, Francesco Midena in Borut Vižintin nestrpno
pričakujejo državni finale under 13 3x3, ki bo v Perugii konec maja.
SCGV Komel, Snovanja / Mi smo pomlad
V soboto, 13. maja, bo ob 17. uri bo v veliki dvorani Kulturnega
centra Lojze Bratuž tretji koncert iz cikla Snovanja 2017 MI SMO
POMLAD. Srečanje združuje vsako leto učence SCGV Emil Komel
ter društva Arsatelier s sovrstniki drugih glasbenih šol, tako iz
Slovenije kot iz Furlanije Julijske Krajine. Letos bomo gostili Godalni
orkester Konservatorija za glasbo in balet iz Ljubljane, ki ga vodi
priznani violinski pedagog prof. Armin Sešek.
Prvi del koncerta bodo oblikovali Mladinski pevski zbor Emil Komel
(zborovodja Damijana Čevdek Jug), pihalni orkester (dirigent Tomaž
Škamperle) in godalni orkester (dirigent Luigi Pistore). Oba orkestra
sestavljajo učenci šole Komel in društva Arsatelier. Drugi del
koncerta pa bo zaupan Godalnemu orkestru KGBL iz Ljubljane.
Predstavil nam bo zanimiv program skladb avtorjev raznih obdobij.
Svoj nastop bo sklenil z Otroško simfonijo Leopolda Mozarta.
Unitalsi / Romanje v Lurd
Goriška podsekcija združenja Unitalsi vabi na poletno romanje v
Lurd od 16. do 21. julija (z vlakom) oz. od 17. do 20. julija (z letalom).
Vpišete se lahko v štandreškem župnijskem uradu (tel. 0481
21849) od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30 ali pri gospe
Joani Nanut (tel. 0481 21419 ali 348 5944880) ob uri kosila ali
popoldne.
Kratke
  Iskrivi smeh na ustih vseh
Zaživel je niz veseloiger
ljubiteljskih odrov
ZSKP in KCLB 
  dvema “vampirjema” se je
prejšnji konec tedna v Kul-
turnem centru Lojze Bratuž
v Gorici začel letošnji, že 19. niz
veseloiger ljubiteljskih odrov
Iskrivi smeh na ustih vseh, ki ga
prirejata Zveza slovenske katoliške
prosvete in omenjeni kulturni
hram.
Prvi so se na velikem odru v pe-
tek, 5. maja, predstavili gledališki
zanesenjaki mladinske skupine
M+ iz Števerjana (na sliki zgoraj)
, ki je nastala lani jeseni. Uprizorili
so predstavo Drakula, ki jo je po
motivih znanega romana Brama
Stokerja priredila in režijsko obde-
lala Patrizia Jurinčič Finžgar, krst
pa je doživela sredi februarja letos.
V solidno zasnovani predstavi s
sodobnim pridihom, o kateri smo
že pisali, so nadarjeni mladi igral-
ci učinkovito prikazali mrakobno
in vnemirljivo različico zgodbe o
grofu Drakuli, ki neutrudno išče
svojo ljubljeno zaročenko in si z
Z željo po ljubezni podaljšuježivljenje. Predstavo je M+ ponovildan kasneje na istem odru za di-
jake slovenskih goriških višjih šol.
V soboto, 6. maja zvečer, pa je
prišel na svoj račun Dramski od-
sek PD Štandrež (na sliki spodaj)
s komedijo Dohodnina Jeana-Jac-
quesa Bricairea. V režiji Jožeta
Horvata so jo v domači vasi prvič
prikazali ob koncu januarja. Z
igro, prirejeno našim razmeram,
o pogruntavščinah in prigodah
bogatega direktorja reklamne
agencije, ki se hoče izmuzniti iz
krempljev davčnega inšpektorja
(na plakatu je prikazan z masko
vampirja!), so Štandrežci še en-
krat dokazali, da so res solidna
igralska skupina, v kateri pripad-
niki mlajše generacije igralcev
odlično rastejo ob “starejših” ste-
brih.
Letošnji Iskrivi smeh se bo končal
v četrtek, 11. maja, ob 20. uri. Ob
nagrajevanju natečaja Mladi oder,
ki ga razpisujeta ZSKP in Sloven-
ska prosveta iz Trsta, bodo najprej
nastopili člani Mladinske gleda-
liške skupine SKD Hrast iz Dober-
doba z igro Franke Ferletič Pretep
na doberdobski gmajni v režiji
Chiare Bruzzechesse. Po predstavi
bo podelitev nagrad odraslim,
mladinskim in otroškim dram-
skim skupinam.
Predsednica ZSKP Franca Padovan
nam je ob koncu drugega večera
povedala, da je niz veseloiger lju-
biteljskih odrov ponavadi potekal
januarja oz. februarja, vsekakor
pred postom. Ker pa je Zveza letos
vložila veliko energij v pripravo
proslave ob kulturnem prazniku,
sam post pa se je začel precej zgo-
daj, so niz prenesli na mesec maj.
Ta čas morda ni več primeren za
take večere oz. ljudje so morda že
malo naveličani, nam je poveda-
la, saj je zaman pričakovala več
občinstva. “Škoda, saj sta bili igri
zelo zanimivi. V četrtek bodo na
vrsti še Doberdobci in nagraje-
vanje dramskih skupin. Kratek na-
govor bo imela mlada igralka iz
Števerjana Ilaria Bergnach, glavno
besedo bodo imeli mladi”! Kako
naprej, pa bodo prireditelji seveda
še premislili. Naslednje leto jih
namreč čaka jubilejna, 20. izved-
ba priljubljenega niza. / DD
  a pobudo
društva sKultura 2001, ki
združuje štandreška
društva in organizacije,
je bilo 5. maja v prosto-
rih nekdanjega rajon-
skega sveta srečanje z
županskim kandida-
tom Robertom Collini-
jem in s slovenskimi
kandidati na listah, ki
ga podpirajo. Prisotni
so bili Mara Černic, Ma-
rilka Koršič, David Pete-
rin in Marko Zavadlav.
Srečanju je prisostvova-
lo še veliko drugih, ki
jih zanimajo različna
vprašanja okrog
bližnjih občinskih voli-
tev.
Srečanje je uvedel predsednik
sKulture 2001 Marjan Breščak; iz-
postavil je nekatera za Štandrež
in okolico pomembna vprašanja,
ki jih sedanja občinska uprava ni
znala ali hotela rešiti. Zaradi go-
stega prometa je štandreška
osrednja ulica sv. Mihaela preo-
bremenjena in na njeni trasi so
se zgodile že številne prometne
nesreče. Treba je drugače usme-
riti promet in postaviti omejeval-
ne zapreke hitrosti. Tudi za pešce
in kolesarje je slabo poskrbljeno,
saj predstavlja krožišče na tržaški
ulici stalno nevarnost za številne
kolesarje, ki se vozijo na goriško
pokopališče. Ko so pred nekaj leti
to krožišče obnavljali, bi lahko ta
problem rešili, a za to ni bilo po-
N sluha. O tej zadevi so razni pred-stavniki zaman opozarjali občin-sko upravo in druge ustanove, ki
skrbijo za cestno omrežje. Pravi
nesmisel je steza za kolesarje, ki
naj bi povezovala Štandrež s So-
vodnjami. Zgrajenih je bilo nekaj
krajših odsekov, ki pa med seboj
niso povezani in so dejansko
neuporabni in nevarni. Tudi za
kolesarske in druge povezave
med Štandrežem in Vrtojbo ni
poskrbljeno. Problematična je
tudi trasa železniške povezave
med Gorico in Novo Gorico. Go-
rica leži ob lepi reki Soči, ki pa ni
izkoriščena. Obrežje ob Soči, od
Štandreža do Sovodenj, je popol-
noma zapuščeno in neprevozno.
Z ureditvijo primerne kolesarske
steze bi lahko postalo zanimivo
ne samo za domačine, ampak za
celotno mesto.
S temi opozorili se je županski
kandidat popolnoma
strinjal in postavil za
zgled Novo Gorico, ki je
poskrbela za urejene ko-
lesarske steze. Če bo iz-
voljen, si bo po svojih
močeh prizadeval, da se
bo to uredilo. S temi pre-
dlogi so se strinjali tudi prisotni
kandidati, ki so dopolnili izva-
janja županskega kandidata.
Poleg prometnih zadev so prisot-
ni opozorili tudi na nesprejem-
ljivo gradnjo central za biomaso
in predelovalnico aluminija na
Tržaški cesti. Collini je bil glede
tega zelo jasen. Najprej je treba
poskrbeti za zdravje ljudi, nato za
čisto okolje in šele nato za pod-
jetniški podvig.
Glede rajonskih svetov se je strin-
jal, da jih je smiselno obnoviti v
delih mesta, ki imajo posebne
značilnosti in so odmaknjeni od
središča. Kar se tiče zaščitnega za-
kona in dvojezičnosti, ga je treba
izvajati in ne samo tolmačiti. Pri-
sotni so se dotak-
nili tudi begun-
skega vprašanja.
Osnovna težava
je v tem, da je za
celotno deželno
ozemlje pristo-
jen samo urad v
Gorici, ki je očit-
no preobremen-
jen. Na razgiba-
nem srečanju so
prišla v ospredje
še druga
vprašanja, na ka-
tera je Collini
odgovarjal in se
zavzel za upravo občine v sode-
lovanju z občani in njihovimi
predstavniki ter s krajevnimi or-
ganizacijami.
DP
Volilno zborovanje
Županski kandidat
Roberto Collini v Štandrežu
Foto DP
Združenje krajevna skupnost Pevma-Štmaver-Oslavje, Društvo krajevna
skupnost Sveta Gora-Placuta, KS Solkan in KD Borgo Straccis v
sodelovanju z drugimi društvi vabijo v nedeljo, 14. maja, na 18.
mednarodni pohod treh mostov. Zbiranje ob 8.30 pri športnem igrišču
v Pevmi; odhod ob 9.30. Mednarodni panoramski pohod (od Pevme
prek Solkana do Štmavra in nazaj v Pevmo) je dolg 10 km. Prispevek za
udeležbo 5 evrov. Udeležencem (ki naj imajo s seboj osebni dokument!)
bosta na voljo krožnik paštašute in pijača. Deloval bo tudi dobro založen
kiosk z jedmi na žaru in drugimi dobrotami. Med potjo bodo delovale
okrepčevalnice in kontrolne točke. Gastronomske nagrade bodo prejeli
najmlajši in najstarejši udeleženec ter največja skupina. V primeru
slabega vremena bo pohod potekal septembra oz. oktobra.
18. mednarodni pohod treh mostov
foto dpd
foto dpd
Goriška 11. maja 2017 7
Mešani mladinski pevski zbor Emil Komel na Sveti Gori
Navdušujoč nastop 
pred tekmovanjem
  od oboki bazilike na
Sveti Gori so v nedeljo,
7. maja, po popoldanski
maši zazveneli ubrani glasovi
Mešanega mladinskega
pevskega zbora Emil Komel.
Zbor, ki predstavlja “špico”
zborovske piramide Slo-
venskega centra za glasbe-
no vzgojo Emil Komel, de-
luje od leta 2008. Združuje
nekaj manj kot 30 višješol-
cev pretežno iz Goriške:
med njimi so gojenci go-
riške glasbene šole, pa tudi
drugi, ki jim je kakovostno
zborovsko petje izziv. Pod
vodstvom Davida Bandlja,
ki je taktirko prevzel leta
2013, so mladi pevci
razširili repertoar in se v
zadnjih letih pomerili na
več tekmovanjih po Slove-
niji in Italiji. Ob koncu te-
ga tedna se bodo udeležili
državnega tekmovanja “Il
Garda in Coro” v Malcesi-
nah pri Gardskem jezeru. V
pripravi na to preizkušnjo
P so na “generalki” v svetiščuna Skalnici prejšnjo nedeljopredstavili pesmi, ki segajo
od renesanse mimo sloven-
skega ljudskega pesništva pa
vse do sodobnega časa. Zape-
li so Marijino Bogorodice
Djevo Arva Pärta, In die illa
Agostina Soderinija, Sing we
and chant it Thomasa Morle-
ya, Dum aurora Lorenza Do-
natija, prekmursko Zrejlo je
žito v priredbi Stojana Kureta
in, na koncu, prvič, pesem
Baba yetu Christopherja Ti-
na, očenaš v svahiliju. Pevci,
ki iz nastopa v nastop vidno
rastejo in se v kvaliteti glasov
- tudi nekaterih solistov - ne-
nehno razvijajo, so zelo do-
bro odpeli prav vse pesmi; na
poseben način je navdušila
zadnja, ki jo je pri klavirju
spremljal Matjaž Zobec. Moč
zapeljivih afriških ritmov ter
sveža in pristna energija mla-
dinskega zbora sta poslušalce
iskreno očarali. / DD
  Maja gredo kekci v dolino Rezije
Pohod na Krminsko
goro uspešen
SPDG 
  rijetno, sončno jutro je v
nedeljo, 23. aprila, pozdra-
vilo Kekce in njihove starše
oz. prijatelje, ki so se v lepem šte-
vilu (skupno 36 udeležencev) po-
dali na pohod na Krminsko goro
(274 m), s katerim je Slo-
vensko planinsko društvo
Gorica navdušeno uvedlo
letošnjo sezono lažjih
sprehodov oz. izletov
imenovano Kekčeva pot.
Pohodniki so se zbrali v
zaselku Subida, od koder
jih je varna gozdna steza
oz. deloma asfaltirana
pot privedla do Krmiske
gore. Po krajšem postan-
ku pri Marijini cerkvi,
med domačini znani tudi
kot cerkev sv. Ane (1636
l.), od koder so se naužili
lepega razgleda na Go-
riška Brda, Krmin in Fur-
lansko nižino, Kras in
Trnovsko planoto pa vse do Ja-
dranskega morja, se je vesela
druščina povzpela še na vrh griča,
kjer se nahaja zanimiva kamnita
utrdba v obliki okroglega stolpa.
Travnik ob utrdbi je ‘ponudil’
otrokom možnost, da so se neko-
liko odpočili in se naužili svežega
zraku, hojo pa so mali planinci
nato nadaljevali mimo zaselka
P Novaje in skrbno urejenih vino-gradov vse do Plešivskega gozd-nega parka, kjer so si vzeli nekaj
časa tudi za prosto igro in sprosti-
tev! Nedeljski izlet so udeleženci
obogatili z ogledom edinstvene
zanimivosti, to je nekdanjega
kamnoloma mlinskih kamnov, ki
se nahaja na pobočju Krminske
gore na sicer nepoznavalcu pri-
kritem kraju, do katerega jih je
pospremil odbornik SPDG-ja Vla-
do Klemše.
V mesecu maju, točneje v nedel-
jo, 28. maja, pa je v sklopu
Kekčeve poti na programu celod-
Obvestila
Zveza slovenske katoliške
prosvete sklicuje redni letni
občni zbor, ki bo v sredo, 17.
maja 2017, prvi sklic ob 12.
uri, drugi pa ob 20. uri, v sejni
sobi Kulturnega centra Lojze
Bratuž v Gorici z naslednjimi
dnevnim redom: 1. Volitve
predsednika občnega zbora; 2.
Poročilo nadzornega odbora;
3.  Odobritev poroči la o
izvedeni dejavnosti  in
obračuna za leto 2016; 4.
Odobritev programa dejavnosti
in proračuna za leto 2017; 5.
Razno.
V Mladinskem domu je v teku
vpis k pošolskemu pouku v
2017/18. Predvpisi s popusti
do 31. maja. Informacije na tel.
0481-280857 al i  366-
6861441 oz. 331-6936603; e-
pošta mladinskidom@libero. it,
www. mladinskidom. it
Mladinski dom Gorica vabi
otroke od 6. do 14. leta na
“POLETNOSTI 2017” z igrami,
iz let i ,  v ideodelavnico,
kopanjem, adrenalinskimi
pustolovščinami:
Šala po šoli - dnevno središče
(15.6.  -  7.7.  / 6-13 let) ;
Adrenalinski potepi - dnevno
središče (19. - 23.6. / 11-14
let); Avanture - igrivo letovanje
v koči (19. - 23.6. / 8-11 let);
Zelenizziv -  pustolovsko
letovanje v koči (25. - 30.6. /
11-14 let); Šola za šalo - igriva
priprava na začetek pouka
(28.8. – 8.9. / 6-13 let); 1, 2,
3: Srednja! - uvod v srednjo
šolo (4. – 8. 9. / 11-12 let).
Predvpisi s popusti do 2. maja.
Informacije na tel .  0481-
280857 ali 366-6861441 oz.
331-6936603; e-pošta
mladinskidom@libero. it, www.
mladinskidom. it
Narodna in študijska
knjižnica razpisuje ob svoji
70-letnici likovni, fotografski,
video in l i terarni natečaj,
namenjen mladim od 14. do
30. leta starost i .  Tema
natečaja je BRANJE - kako
čutiš,  v idiš,  t ipaš in si
predstavljaš branje. Razpisi so
objavljeni na spletni strani
www. knjiznica. it.
Društvo slovenskih
upokojencev za Goriško vabi
članice in prijateljice, da se
pridruži jo kot pevke
društvenemu Ženskemu
pevskemu zboru. Prijavijo naj
se po tel . :  0481 531093
(Majda M.) ali 0481 532092
(Emil D.). Prav tako so članice
in prijateljice vabljene, da se
vključijo v ekipo balinark in se
pri javi jo na tel .  št . :  0481
882213 (Ana T.).
Društvo slovenskih
upokojencev za Goriško
obvešča člane in prijatelje, da
bo po sklepu občnega zbora
od meseca junija 2017 dalje
društveni sedež odprt od 10.
do 11. ure samo prvo sredo v
mesecu; v primeru praznika bo
odprt naslednjo sredo. Za
morebitne informacije kličite
na tel. št.: 0481 532092 (Emil
D.), 0481 531383 (Ingrid N.),
0481 884156 (Andrej F.) ,
0481 20801 (Sonja K.), 0481
882183 (Dragica V.). 0481
78138 (Sonja Š.).
V ulici San Giovanni 9 v
drugem nadstropju, zraven
cerkve sv. Ivana, dajemo v
najem trisobno stanovanje. Za
informacije tel. 0039 347
6921591.
Zgodovinska stavba na
Placuti (št. 18) je že štirinajst
let  prazna in zapuščena.
Razpada in ustvarja samo
stroške za najnujnejša dela za
vzdrževanje in bremeni
lastnika z raznimi davki in
zavarovanjem. Ker do danes
nobena slovenska organizacija
ali posamezniki niso pokazali
zanimanja za uporabo, je
odbor Katoliškega tiskovnega
društva sklenil, da objavi poziv
za nakup morebitnim
interesentom, tako ustanovam
kot posameznikom. Za
pojasnila: tel. 0039 0481
531445 al i  e -mai l
societatipografica@legalmail.
it.
Kulturni center Lojze Bratuž
v okviru Festivala Kogojevi
dnevi  in v sodelovanju z
Galerijo Rika Debenjaka iz
Kanala ob Soči pripravlja za
jesen 2017 spominsko
razstavo o slikarju Albertu
Sirku ob njegovi 130-letnici
rojstva in 70-letnici smrti. Zato
se obrača na zasebnike, ki
imajo v lasti dela Alberta Sirka,
s prošnjo, da bi jih dali na
razpolago za obdobje razstave.
Informacije na tel.  (+39) 0481
531445, pon. - pet. od 8.30 do
12.30 al i  po e-pošt i
info@centerbratuz. org.
Pri Združenju cerkvenih
pevskih zborov - Gorica
pripravljamo projekt Opera
omnia Mirka Fileja. Vse, ki ste
ga poznali, sodelovali z njim pri
katerem projektu ali zboru,
naprošamo, al i  bi  nam
posredovali fotografije ali
partiture in tako pripomogli k
boljši uresničitvi projekta. Za
dodatne infomacije: 0481
31817, zcpz. go@gmail. com.
Čestitke
Dekliška vokalna skupina
Bodeča neža z Vrha Sv.
Mihaela je pod vodstvom
zborovodkinje Mateje Černic
ponovno posegla po odličnem
rezultatu. Na zborovskem
tekmovanju Cork International
Choral  Fest ival ,  k i  se je
odvijalo na Irskem, se je
vokalna skupina uvrstila na
drugo absolutno mesto. Za
izjemen dosežek čestita zboru
in zborovodkinj i  Zveza
slovenske katoliške prosvete.
Darovi
Za MePZ Podgora: v spomin na
pok. Marijo Karmelo Maraž
vd. Blažič, darujejo svojci 100
evrov.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 12. 5. 2017 do 18. 5. 2017)
Radijska postaja iz Vidma
oddaja na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino
95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo
dol ino Bele 98.2 Mhz; za
Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz;
na internetu www.
radiospazio103. it. Slovenske
oddaje so na sporedu vsak
dan razen ob sobotah od
20.00 do 21.00. Spored:
Petek, 12. maja (v studiu Niko
Klanjšček):  Zvočni  zapis:
posnetki z naših kulturnih
prireditev - Glasba iz studia 2.
Nedelja, 14. maja, ob 21. uri (vodi
I lar ia Banchig) :  Okno v
Benečijo:  oddaja v
benečanskem, rezijanskem in
ziljskem narečju.
Ponedeljek, 15. maja (v studiu
Sanja Vogrič): Večer s knjigo.
Torek, 16. maja (v studiu Matjaž
Pintar) :  Utr inki  v  našem
prostoru - Glasbena oddaja z
Matjažem.
Sreda, 17. maja (v studiu Danilo
Čotar): Pogled v dušo in svet:
Goriška židovska skupnost -
Izbor melodij.
Četr tek, 18. maja (v  studiu
Andrej Baucon): Četrtkov večer
z glasbo -  Zanimivost i ,
obvestila in humor.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se v torek,
2. maja, skupaj z nami poslovili od naše
drage mame, none in pranone
MARIJE KARMELE MARAŽ
vd. BLAŽIČ,
ki se je od nas za vedno poslovila pri 104 letih.
Posebna zahvala gre gospodu župniku Josipu Cahi
za občuteno slovesnost, domačemu MePZ Podgora
in MoPZ Mirko Filej za lepo petje ter organistki Karli.
Pokoj sladak te čaka v jami,
Neskončna sreča nad zvezdami:
Mi spremljamo v miru te kraj,
Krilatci pa v nebeški raj.
Simon Gregorčič
SIN BRANKO IN HČERKA MIRA Z DRUŽINAMA 
Podgora, 2. maja 2017
PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ
Vljudno ste vabljeni na 
PREDVAJANJE FOTOGRAFSKIH
POSNETKOV DRUŠTVENEGA IZLETA PO
DALMACIJI – BOSNI IN HERCEGOVINI,
ki bo v petek, 12. maja 2017, ob 20.45,
v spodnjih prostorih župnijskega doma 
Anton Gregorčič v Štandrežu
POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
nevni avtobusni izlet v slikovito
dolino Rezije, ki se ponaša po iz-
jemno lepi gorski naravi in vzor-
no ohranjenem okolju. Slovenski
Rezijani bivajo v tej dolini že več
kot 1000 let in tu ponosno ohran-
jajo svojevrsten jezik, kulturo, pe-
sem in ples. Program predvideva
v jutranjih urah prihod v kraj Ra-
vanca, kjer bo v kulturnem domu
kratka predstavitev Rezije, glasbe
in plesa, nato ogled tamkajšnje
cerkve, sledil pa bo približno
dveurni pohod iz Ravance do vasi
Solbica po lepo speljanih in ure-
jenih gozdnih stezah. Po kosilu si
bodo pohodniki ogledali še
bližnjo naravno okolico ter muzej
brusačev (gre za brusilce nožev in
škarij, popravljalce dežnikov, ki so
v preteklosti najprej na hrbtu, na-
to na vozičku in končno od 1929
dalje na kolesu, nosili bruse in od
kraja do kraja ponujali svoje uslu-
ge), v popoldanskem času pa je
predviden povratek proti Gorici.
Izlet je zagotovljen ob vsekem
vremenu, saj bo program ustrez-
no prilagojen razmeram. Že sedaj
so torej toplo vabljeni otroci, da
se Kekčevi druščini pridružijo v
čim večjem številu! Podrobnejše
informacije in pojasnila o izletu
nudi Fanika (tel. 347 6220522 ali
fanika@spdg. eu). Vpis je možen
do nedelje 21. maja. 2017.
Foto JMP
Kultura11. maja 20178
Zbiranje predlogov za nove besede 
Inštitut za slovenski jezik odpira vrata vsem
uporabnikom slovenščine
  a Inštitut za slovenski je-
zik Frana Ramovša ZRC
SAZU že več let dobivajo
predloge za nove besede, ki jih v
zadnjem času zbirajo in objavljajo
na svoji Facebook strani, lani pa
so prvič izvedli akcijo Beseda leta.
O predlogih in njihovem zbiranju
je za STA spregovorila znanstvena
sodelavka na inštitutu za področje
etimologije Simona Klemenčič.
Akcija Beseda leta bo odslej prak-
sa
Izbor besede leta so prvič izvedli
lani. Pri pripravi so se zgledovali
po drugih državah, ki že vrsto let
opravljajo tovrstne izbore.
Odločili so se, da najprej pozovejo
k pošiljanju predlogov besed, ki
so najbolj zaznamovale leto 2016.
Na Twitterju oz. po elektronski
pošti so prejeli okrog 150 besed,
izmed katerih je strokovna ko-
misija izbrala deset najboljših,
ki jih je ponudila v glasovanje
javnosti, je pojasnila Simona
Klemenčič, ki med drugim ure-
ja Facebook profil Inštituta za
slovenski jezik Frana Ramovša
Znanstvenoraziskovalnega
centra Slovenske akademije
znanosti in umetnost (ZRC SA-
ZU).
Med predlogi so bile zelo ra-
zlične besede, od tistih, ki so se
naenkrat začele pogosto upo-
rabljati (t. i. brenčalke), starih
N besed, ki so postale aktualne (be-gunec, družina), do besed po in-dividualnem izboru, za katere bi
težko rekli, da so posebej zazna-
movale leto (ljubezen) ter novih
besed, ki so si jih pošiljatelji izmi-
slili sami. Tudi nekaj teh so
vključili v izbor desetih besed. Da
je bila na koncu izbrana beseda
begunec, po mnenju Si-
mone Klemenčič ne prese-
neča, saj je sovpadala z ak-
tualnimi razmerami.
Akcija bo odslej postala
praksa, saj je bil odziv izje-
men. Predloge za nove be-
sede so na inštitut preje-
mali že prejšnja leta, "a ni-
so vedeli, kaj naj z njimi, "
je povedala znanstvena so-
delavka. Ko pa so v sklopu
akcije Beseda leta začeli do-
bivati po nekaj predlogov na dan,
so se odločili, da jih bodo začeli
objavljati na Facebook strani ter
jih s tem dali na voljo govorcem.
Med predlogi, objavljenimi na Fa-
cebooku, največ slovenskih
ustreznic za tujke
Na Facebook strani inštituta za
slovenski jezik je tako objavljenih
veliko predlogov za slovenske
ustreznice tujk, uporabniki
opozarjajo na besede, ki se že
uporabljajo, a so še redke in jih
še ni v slovarju, predlagajo pa
tudi povsem nove besede za
nove ali stare pojme. Največ je
predlogov za slovenske ustrez-
nice tujk. Med njimi so odpro-
dajnica za outlet, telogradniški
za bodibilderski, čezmerek za
overdose, vkožnik za piercing, hi-
perdetelacija za babyboom in pet-
dodvanajstec za last minute.
Precej je tudi "opozoril" na nove
besede. Mednje sodi denimo be-
seda mimosvet, ki označuje dru-
gačno osebo oz. posameznikovo
unikatnost. Primer bi bil stavek:
"Zopet je ubral svojo pot! On je
tak mimosvet, " je ponazorila Si-
mona Klemenčič. Med takšnimi
besedami sta tudi tekočost (pri-
mer: dobrega govorca odlikujeta
razločna izgovarjava in tekočost
govora) in zamestje za angleško
oz. izvorno nemško besedo hin-
terland, ki ni niti predmestje niti
primestje niti obmestje. Med no-
vimi besedami za obstoječi pojem
pa je denimo pručnik namesto
Odprtje razstave je bilo v petek, 5. maja 2017, ob 20.
uri.
Umetnika in njuno delo bo predstavila likovna
kritičarka Tatjana Pregl Kobe.
Majski razstavni termin v Mestni galeriji Nova Gorica
namenjamo predstavitvi slikarjev Jasne Samarin in
Zvonka Čoha, ki v novogoriški galeriji razstavljata prvič.
“Naslov razstave Odtisnjeni fragmenti je napotek in
zavajanje hkrati, ponuja možnost konkretnih ali prostih
asociacij ter večpomensko branje posameznih podob
ali iz fragmentov nastale celostne umetnine dveh
avtorjev”, pravi Tatjana Pregl Kobe v uvodnem tekstu
razstavnega kataloga.
Načelo njunega delovanja
sta tema in svetloba. Njo
vodi likovna pot v ciklu
devetih slik od teme proti
svetlobi, njega v dvanajst
metrskem mozaičnem
reliefu od svetlobe proti
temi. “Izvedbeno sta jima
skupne lesene deske z
zarezami, ki v kamnolomih
ostajajo kot odvečni
kolateralni produkt pri
rezanju kamna z
diamantnimi rezalniki. Pri
svojem delu sta jih za
osnovni motiv uporabila
oba, ona za odtise v prahu
iz kamnoloma, on kot lesorez za ponavljajoče se odtise
na svoji slikovni površini. Njuni odtisi so kot ponavljajoči
se minimalistični elementi, podobni poetičnim kodam,
ki ju v povezavi z njuno značilno avtorsko poetiko
povezujejo v različni pripovedi: Jasno Samarin v ciklu
slik Nokturno in Zvonka Čoha v celostenskem reliefu
Bela sled. Pri obeh gre za samoizpraševanje in
konceptualni izziv. Osnovni namen obeh njunih
monokromnih stvaritev je posredovanje duhovne
čistosti, pri čemer lahko umetnika z zamejitvijo na
(skoraj samo) eno barvo raziskujeta (s) pokojnost
lastne simbolne abstrakcije”.
O umetnikih
Jasna Samarin je bila rojena 19. januarja 1966 v
Ljubljani. Obiskovala je gimnazijo Ivana Cankarja v
Ljubljani in potem študirala na Akademiji za likovno
umetnost in oblikovanje v Ljubljani pri prof. Emeriku
Bernardu. Diplomirala je leta 1989. Kot štipendistka
francoske vlade je med letoma 1990 in 1991 študirala
na Beaux Arts v Parizu (ENSBA), med letoma 1989 in
1992 je nadaljevala tudi podiplomski študij slikarstva
na ALUO v Ljubljani pri prof. Emeriku Bernardu. Od
prve samostojne predstavitve leta 1989 v Kulturnem
centru na Reki (Hrvaška) je imela okoli trideset
samostojnih razstav doma in v tujini. Prav tako je
sodelovala na mnogih domačih in mednarodnih
skupinskih razstavah vse od leta 1988. Od leta 1989
je članica Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov.
Bila je večkrat nagrajena: leta 1991 je prejela pohvalo
francoske vlade v Parizu, leta 1992 odkupno nagrado
na ekstemporu v Piranu, leta 1995 odkupno nagrado
Mestne občine Ljubljana in v letu 2007 častno
nagrado na Majskem salonu ZDSLU. V razvijanju
osebno razpoznavne likovne poetike deluje na
področju klasičnega slikarstva. S kolaži in oljnimi
tehnikami spreminja črno-bele fotografije narave v
umetnine, ki se nahajajo v nekaterih pomembnih
zbirkah. Živi in ustvarja v Hruševem.
Zvonko Čoh je bil rojen 7. avgusta 1956 v Celju. Leta
1979 je diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno
umetnost v Ljubljani pri profesorju Janezu Berniku in
nato opravil še specialistični študij pri profesorju
Štefanu Planincu. Že med študijem se je začel ukvarjati
z ilustriranjem in umetniškim animiranim filmom. Je
avtor in soavtor več risanih filmov (Poskušaj migati
dvakrat, 1981 - soavtorstvo z Milanom Eričem, Poljubi
mehka me radirka, 1984). Z Milanom Eričem sta tudi
soavtorja prvega slovenskega celovečernega risanega
filma Socializacija bika (1999), za katerega sta prejela
nagrado Prešernovega sklada. Za svoje delo je leta
1983 prejel nagrado zlato pero Beograda, Levstikovo
nagrado (1988, 1999), leta 1995 priznanje Hinka
Smrekarja in leta 2002 nagrado Hinka Smrekarja ter
dve plaketi Hinka Smrekarja (2006, 2010), leta 2003
nagrado Najlepša slovenska knjiga za otroke in leta
2004 ter 2011 nagrado Izvirna slovenska slikanica.
Leta 2004 je bil uvrščen na častno listo IBBY – IBBY
Honour List v Cape Townu. Deluje na področju
umetniškega animiranega filma, vizualnih
komunikacij, stripa in ilustracij. Od decembra 2015
do februarja 2016 je imel v Mestni galeriji Ljubljana
pregledno razstavo. Živi in ustvarja v Hruševem.
Jasna Samarin in Zvonko Čoh: Odtisnjeni fragmenti
stolčka.
Na Facebooku ne objavijo vseh
predlogov. Pri izbiri se ravnajo po
ustreznosti, izgovorljivosti, ra-
zumljivosti in izvirnosti besede.
"Nekatere so sestavljene precej
nerodno, druge so preveč dobe-
sedni prevodi iz angleščine, " je
pojasnila Simona Klemenčič.
Nadaljnja usoda predlaganih no-
vih besed še neznana
Usodo predlaganih besed je težko
napovedati, je Simona Klemenčič
odvrnila na vprašanje, če imajo
predlogi kakšno možnost, da se
uvrstijo v slovar, denimo Slovar
slovenskega knjižnega jezika ali
Slovar novejšega besedja. Kot je
poudarila, je vloga inštituta, da
besede ponudi govorcem oz. da
posreduje med tistim, ki jo je pre-
dlagal, in med tistimi, ki bi jo
morda uporabili.
Do slovarja je še dolga pot in je
povsem v rokah uporabnikov. Če
bi se, denimo, nova beseda sezna-
nek začela uporabljati namesto
sedanjega brifinga, bi čez čas frek-
venca pojavitev, ki jo opazujejo,
tako narasla, da bi presegla mejo,
ki so jo določili. Takšne besede
potem uvrstijo v slovar. To pome-
ni, da je posamezniku "tudi naj-
bolj stroga lektorica ali učiteljica
ne bo prečrtala, ko jo bo uporabil
v časopisnem članku ali šolskem
spisu", je pojasnila Simona Kle-
menčič.
Burna debata okrog predloga, da
bi džezvo zamenjal kavnik
Simona Klemenčič je opozorila še
na burno debato, ki se je razvila
okrog predloga kavnik namesto
džezve. Zgodbica o kavniku je
zašla celo k Hrvatom, ki so v me-
dijih pisali, da Slovenci ne bodo
več kuhali kave v džezvi.
Morda v teh burnih reakcijah
odzvanjajo še kakšni starejši časi,
ko so bili jezikoslovci bolj strogi.
Vsekakor pa gre za izkrivljeno
predstavo, da na inštitutih sedijo
za knjigami, si izmišljujejo nove
besede in zahtevajo, da jih ljudje
uporabljajo, pojasnjuje Simona
Klemenčič. Ob tem je spomnila
na mit, da je Jože Toporišič zahte-
val, da se namesto žemlje govori
razpočnica in namesto tramvaja
pocestnica. Takšne zahteve so
pred Toporišičem pripisovali že
njegovim predhodnikom in se
zgražali, kaj se jezikoslovci gredo.
"Jezik je živa stvar, naloga jeziko-
slovcev pa je, da ga opazujemo,
popisujemo in usmerjamo s pra-
vili in slovarji, in sicer zato, da bo-
mo Štajerci, Prekmurci, Gorenjci,
Belokranjci, starejši in mlajši še
naprej govorili enoten jezik in da
se bomo še naprej razumeli med
seboj, " je sklenila Simona Kle-
menčič.
Predstavitev /Tržaško knjižno središče
Monografija o umetniku
Draganu Živadinovu
  sredo, 10. maja, je bil
ob 18.30 gost Tržaške-
ga knjižnega središča
na Oberdankovem trgu v
Trstu umetnik Dragan Živadi-
nov. Pogovor, ki ga je vodila
prof. Tatjana Rojc, je izhajal iz
Živadinovega umetnostnega
arhetipa, ki ga predstavlja slo-
venska zgodovinska avantgar-
da, predvsem tržaški umetni-
ki Avgust Černigoj in Edvard
Stepančič, ki sta bila sotvor-
nika znamenite umetnine
Tržaškega konstruktivistične-
ga ambienta leta 1927, kate-
rega rekonstrukcija stoji da-
nes v posebni razstavni dvo-
rani v Moderni galeriji v Lju-
bljani. Monografijo s pomen-
ljivim naslovom Umetniški
ustroj Noordung (Filozofija
in njen dvojnik) je napisal
Bojan Anđelkovič, performa-
tivni filozof, pisatelj in radij-
ski umetnik, izdala pa jo je
prestižna založba ZRC v okril-
V ju najvišje slovenske kulturneinstitucije, Slovenske akade-mije znanosti in umetnosti.
Knjiga obravnava opus Dra-
gana Živadinova s politične-
ga, umetniškega, tehnozna-
stvenega in filozofskega vidi-
ka (predvsem prek filozofij
Gillesa Delleuza, Friedricha
Nietzscheja in Michela Fou-
caulta), in sicer skozi vse tri
razvojne faze njegovega gle-
dališča: Scipion Nasice (1983-
1987), Rdeči pilot (1987-
1990) in Noordung (1990-
1995-2045). V središču zani-
manja Živadinova je gledalec
oziroma mehanizem njegove
vključenosti v predstavo, za-
radi česar so pri postgravita-
cijski umetnosti družbenopo-
litične, gledališkoumetniške
in tehnoznanstvene strukture
in strategije razumljene kot
dispozitivi oziroma polja sil.
Ne gre preprosto za režiranje
gledaliških predstav, ampak
za ustvarjanje konceptualne
"celostne umetnine", za ka-
tero je značilno predvsem to,
da je procesualna. Živadino-
vovo gledališče ponavljanja se
tako postavlja strogo nasproti
meščanskemu gledališču re-
prezentacije: petdesetletni
projektil Noordung:: 1995-
2045 je konceptualiziran ta-
ko, da skozi kom-
pleksno pona-
vljanje vsakih de-
set let proizvede
lastno razliko, pri
čemer je razlika
generični del sa-
mega ponavljanja.
Monografija
Umetniški ustroj
Noordung tako ne
uprizarja nikogar
drugega kot same-
ga sebe, kar je tudi
njegov najgloblji
smisel.
Omeniti velja, da
se tržaško srečanje
z Draganom Živa-
dinovom umešča
med pomembne datume nje-
gove turneje, ki se je že delno
odvila v Parizu in Šangaju,
čaka pa ga tudi odprtje razsta-
ve o njegovi umetnosti, ki se
iz moskovske galerije Garaža
seli v eno najpomembnejših
razstavnih lokacij v Evropi, v
muzej Reina Sofia v Madridu,
že ta četrtek, 11. maja, pa bo
Živadinov na otvoritvi slovite
beneške razstave Bienale, kjer
bo slovenski paviljon namen-
jen umetnosti NSK-Neue Slo-
wenische Kunst, za katero je
bil Živadinov ena osrednjih
osebnosti.
Kultura 11. maja 2017 9
Izjemen uspeh Andrejke Možina
Andrejka Možina, znana tržaška glasbenica, odlična pevka
in tudi skladateljica je minuli teden prejela 2. nagrado na
skladateljskem tekmovanju v Nemčiji s skladbo A song for
Gabriel za kitarski orkester. Naziv tekmovanja je Eighth
international composition contest “La Mancha guitars”.
Poleg denarne nagrade je predvidena tudi izdaja skladbe
pri založbi D'Oz v Kanadi.
To isto skladbo, sicer v priredbi za violončele, bodo tudi
zaigrali na Cello Party-ju v maju.
V nedeljo 21.5. ter v ponedeljek, 22. maja, popoldne, bo
namreč delavnica za improvizacijo s čelistko Tomeko Reid,
ki je namenjena vsem godalcem. Zahteva se dobro
tehnično znanje inštrumenta, izkušnje z improvizacijo pa
niso nujne. Delavnico organizira Glasbena šola Artemusica
v Trstu z namenom, da bi ponudila klasično izpobraženim
glasbenikom vpogled v različen pristop do poustvarjanja
glasbe ter jih seznanila s sodobnejšimi tehnikami igranja
in improvizacijo. Število udeležencev je omejeno. Udeleženci
delavnice bodo nastopili v torek, 23.5. na koncertu - Cello
Party-ju, ki bo ob 18.30 v dvorani Beethoven Saal na ulici
del Coroneo 15. Večer bodo oblikovali Orkester violončelov,
ki ga sestavljajo profesorji in učenci različnih slovenskih in
italijanskih glasbenih ustanov in konservatorijev, Tržaški
kvar tet violončelov (Andrejka Možina, Irene Ferro-
Casagrande, Maja Petrushevska, Emanuele Panizon),
septet violončelov Cellostrike iz Nove Gorice ter priložnostni
oktet violončelov, ki bo izvajal dve skladbi, ki jim jih je
zaupal brazilski čelist Jaques Morelenbaum.
Iskreno čestitamo!
Harmonikarja SCGV Emil Komel uspešno
nastopala na konservatoriju G. Tartini
V torek, 2. maja, sta se na reviji “Di concerto”, ki jo
organizira tržaški konservatorij Giuseppe Tartini, na kateri
sodelujejo učenci tržaških javnih srednjih šol z glasbeno
usmeritvijo, glasbenega liceja “Carducci-Dante” in
glasbenih šol ,  k i  imajo podpisano konvencijo s
konservatorijem, predstavila harmonikarja Manuel
Persoglia in Jure Bužinel, učenca SCGV Emil Komel iz
razreda profesorja Mirka Ferlana.
Talentirana harmonikarja sta po kratki predstavitvi
konservatorija in pozdravu direktorja profesorja Roberta
Turrina uvedla drugi del revije in nastopila bodisi kot solista
kot v duu. Manuel je izvedel Scarlattijevo Sonato v f molu,
Jure pa Bachov Preludij in fugo v c molu. V duu pa sta
odlično izvedla Khačaturjanovo kompozicijo Masquerade
Waltz.
Kot omenjeno je revija, ki jo tržaški konservatorij organizira,
namenjena, poleg tržaškim javnim srednjim šolam z
glasbeno usmeritvijo, glasbenemu liceju “Carducci-Dante”,
še glasbenim šolam, ki imajo podpisano konvencijo z
omenjenim konservatorijem. SCGV Emil Komel je edina
slovenska šola, ki se je predstavila na koncertu in to že
drugo leto zaporedoma. Šola Komel namreč že od leta
2012 ima podpisano konvencijo s konservatorijem, na
katerem vsako leto uspešno opravljajo učenci izpite, tudi v
slovenskem jeziku, bodisi instrumentov kot teoričnih
predmetov. Tudi Manuel je že polagal izpit harmonike na
tem konservatoriju.
Nastop komelovcev na reviji je dokaz kakovostnega dela
na šoli, ki je upoštevano in cenjeno tudi izven goriškega
prostora in na višji glasbeni ravni.
Kratke
  o hudi bolezni se je v 67
letu poslovila upokojena
gledališka igralka Mira
Lampe Vujičić, so sporočili iz
Slovenskega narodnega
gledališča (SNG) Nova Gorica.
Kot so zapisali, je igralkino srce
živelo za gledališče, v njihovih
srcih pa bo živela še naprej.
Igralka Mira Lampe Vujičić, po
rodu Idrijčanka, je 40 let
ustvarjala na novogoriškem
odru kot eden od stebrov
ansambla v Primorskem
dramskem gledališču oziroma
SNG Nova Gorica.
Prve igralske izkušnje si je
pridobila po končani gimnaziji,
ko je dve sezoni igrala v
P Slovenskem stalnem gledališču vTrstu. Nato se jeodločila za študij igre
na Akademiji za
gledališče, radio in
televizijo v Ljubljani.
Po zaključku študija
na akademiji je
honorarno delala v
Mariboru, v sezoni
1976/1977 pa se je
zaposlila v
novogoriškem
gledališču, kjer je do
upokojitve jeseni 2016
oblikovala več kot 90
"pretanjenih,
psihološko
poglobljenih in
prepričljivih igralskih kreacij, ki
so podpirale razvoj gledališča in
njegovo uveljavitev v širšem
prostoru".
Mira Lampe Vujičić je za svoje
delo prejela številne nagrade in
priznanja - dve Borštnikovi
nagradi za igro, Severjevo
nagrado, skupaj s soigralci
Bronasto vrtnico za
ansambelsko igro na prvem
Goriškem srečanju gledališč Alpe
Jadran in Bevkovo nagrado,
priznanje novogoriške občine za
umetniške dosežke.
Mira Lampe Vujičić je sodelovala
tudi pri številnih radijskih igrah
in oblikovala vrsto vlog na filmu
in televiziji.
Ob upokojitvi leta 2016 je
v pogovoru o svojem delu
povedala: “Spreminjajo se
načini uprizarjanja,
režijski pristopi,
scenografije... Igralec pa
mora, če želi dobro
opraviti svoje delo,
prehoditi enako pot, kot
jo je moral pred desetletji
in zagotovo tudi v bolj
oddaljeni preteklosti. Čas
pri tem nima posebne
vloge”.
- Daljši zapis o pokojni
igralki je na spletni strani
Novega glasa.
Vipava / Nagrajeno tudi naše vsakodnevno vztrajanje
Priznanja Naša Slovenija 2016
  epentabrski župnik Anton
Bedenčič in Ribiški muzej
tržaškega primorja sta
med prejemniki priznanja Naša
Slovenija za zgledne dosežke pri
ohranjanju in uveljavljanju slo-
venske kulturne in naravne de-
diščine. Med devetimi nagrajenci
za leto 2016 pa jih je še nekaj, ki
so tesno povezani z našo narod-
no skupnostjo.
Društvo za ohranjanje in uvelja-
vljanje slovenske kulturne in na-
ravne dediščine Kultura - Natura
Slovenija, katerega duša je Slavko
Mežek iz Krope, je namreč s po-
delitvijo priznanj 6. maja v Kul-
turnem domu v Vipavi ponovno
potrdilo svojo zavezanost utrje-
vanju skupnega slovenskega pro-
stora. Njegova najbolj znana de-
javnost je prirejanje poučnih izle-
tov med Slovenci v Italiji, Avstriji,
Madžarski in Hrvaški pod skup-
nim naslovom (Ne) znano za-
mejstvo. Takih obiskov je Slavko
Mežek pripravil že okoli 600.
Posebna komisija, ki jo je vo-
dila koroška jezikoslovka Her-
ta Lausegger, je med 17 pre-
dlogi za sedmo podelitev priz-
nanj izbrala devet nagrajen-
cev, porazdeljenih v štiri vse-
binske kategorije. Ob moral-
nem priznanju so prejeli tudi
umetniško keramiko lončarke
Barbe Štembergar Zupan.
Prisrčno prireditev je uvedel
mešani zbor Škofijske gimna-
zije Vipava pod vodstvom Me-
te Praček. Nastopila pa je tudi
manjša skupina samih fantov
– gimnazijcev. Kasneje so sto-
pili na oder še godci in plesalci
Folklornega društva Vipava.
Po nagovorih Slavka Mežka in
Herte Lausegger se je začelo
branje utemeljitev in izročanje
priznanj, povezano s kratkimi
R nagovori nagrajencev ali njiho-vih zastopnikov.V kategoriji ohranjanja kulturne
dediščine je bil nagrajen projekt
Zbor zbirk, Kulturna dediščina v
zbirkah med Alpami in Krasom,
ki je v primorskem čezmejnem
prostoru ovrednotil ali uredil ter
povezal kar 34 zasebnih, društve-
nih in občinskih muzejskih
zbirk. Nagrado je prevzela skupi-
na sodelavk iz Raziskovalne po-
staje ZRC SAZU v Novi Gorici, v
dvorani pa je bila tudi kulturna
delavka v Benečiji Živa Gruden z
možem.
Saša Avsenik je prevzel priznanje
za fenomen slovenske narodno-
zabavne glasbe družine Avsenik
iz Begunj na Gorenjskem.
V kategoriji raziskovanja in uvel-
javljanja kulturne dediščine so
bili trije nagrajenci. Mnogostran-
ska etnologinja, literarna zgodo-
vinarka in univerzitetna profeso-
rica Marija Stanonik je priznanje
prejela predvsem kot pobudnica
in urednica monumentalne zbir-
ke slovenskih folklornih pripo-
vedi Glasovi, ki je dosegla že oko-
li 50 knjig.
Ob 50-letnici oddaje Radia Slo-
venija Slovenska zemlja v pesmi
in besedi je nagrado dvignila
urednica Simona Moličnik s
sodelavcema.
Geograf Klemen Klinar pa je
bil nagrajen za projekt Kako se
pri vas reče? Gre za zbiranje in
oživljanje hišnih imen na Go-
renjskem, ki je zajelo že 87.000
domačij.
Tretja kategorija: zasluge posa-
meznikov in organizacij. Priz-
nanje sta prejela vedno bolj
uveljavljeni Ribiški muzej
tržaškega primorja iz Križa, ki
ga je zastopala podpredsedni-
ca Vera Tuta Ban, in arhitekt
Stojan Lipolt, ki si v Divači in
okolici 30 let prizadeva za
ohranjanje kraške stavbne de-
diščine.
In še dve nagradi v četrti katego-
riji: izobraževanje, usposabljanje,
osveščanje. Priznanje je prejel Ka-
toliški dom prosvete Sodalitas v
Tinjah, katerega duša je duhov-
nik Jože Kopeinig. Zastopala ga
je kulturna in turistična vodnica
Ivanka Starman iz Špitala ob Dra-
vi.
Za več kot 40-letno versko, vzgoj-
no in kulturno delo na Tržaškem
je priznanje na koncu prejel žup-
nik in dekan na Repentabru, ško-
fov vikar za Slovence, salezijanski
duhovnik iz Ljubljane Anton Be-
denčič. Ker je bil tiste dni s sku-
pino župljanov na romanju po
poteh sv. Pavla na Cipru, se je v
Vipavo podala delegacija
občanov pod vodstvom župana
Marka Pisanija, ki je tudi prevzel
priznanje in izrazil župnikovo
zahvalo ter veselje nad pozorno-
stjo do zamejstva ter prijetnim
druženjem v Vipavi. Slednje se je
nadaljevalo v škofijskem Di-
jaškem domu, nato pa še na obi-
sku krajevnih znamenitosti.
ij
Predsednik društva Kultura - Natura Slovenija Slavko
Mežek izroča priznanje podpredsednici Ribiškega muzeja
tržaškega primorja Veri Tuti Ban (Foto: Peter Cvelbar).
Repentabrski župan Marko Pisani prevzema priznanje
za župnika Antona Bedenčiča (foto: Peter Cvelbar).
Mešani pevski zbor Škofijske gimnazije Vipava pod vodstvom Mete Praček (Foto: Peter Cvelbar).
Slovensko narodno gledališče v Novi Gorici
Umrla je igralka Mira
Lampe Vujičić
Tržaška11. maja 201710
Visoke uvrstitve naših šahistov na šolskem
državnem prvenstvu
Od 4. do 7. maja je v kraju Montesilvano v Abrucih potekala državna
faza šolskega šahovskega prvenstva, ki so se ga udeležile tudi mnoge
ekipe slovenskih šol. Šahisti so si priborili pravico do nastopa na
državnem finalu z dobrimi uvrstitvami v pokrajinski in nato v deželni
fazi, kajti na državno prvenstvo so se uvrstile prve tri ekipe iz vsake
kategorije.
Med slovenskimi šolami so nekatere, ki se že več let redno uvrščajo
na državno prvenstvo, letos je to prvič uspelo tudi osnovnošolkam in
srednješolcem z Dvojezične šole v Špetru. Tudi v državno fazo
slovenski dijaki niso šli samo na izlet, saj so v močni konkurenci
dosegli kar nekaj
uvrstitev med prvih
deset. V
osnovnošolski
konkurenci so se
borili fantje iz
Zgonika, ki so osvojili
29. mesto, v ženski
pa njihove zgoniške
sošolke, ki so osvojile
20. mesto, in učenke dvojezične šole v Špetru, ki so osvojile 17.
mesto. Posebno se je izkazala Margherita Pozzati iz Špetra, ki je
osvojila 6 točk in bila 2. na drugi šahovnici. Srednješolce so letos
razdelili v dve kategoriji: posebej so se borili dijaki, ki obiskujejo 1.
razred srednje šole (dečki) ter tisti, ki obiskujejo 2. in 3.  (kadeti). Med
deklicami so odlično 6. mesto dosegla dekleta iz Doberdoba, pri
katerih se je najbolj izkazala Jasna Brecelj, ki je na 2. šahovnici
zmagala vse dvoboje in bila tudi najboljša posameznica na svoji
šahovnici. Med kadeti pa so fantje Večstopenjske šole Opčine osvojili
19. mesto, dijaki Dvojezične šole iz Špetra pa 42. V konkurenci
kadetinj so srednješolke Večstopenje šole Opčine osvojile odlično 6.
mesto. V višješolski konkurenci so naraščajniki šole Gregorič dosegli
23. mesto, naraščajnice Prešerna pa so prvenstvo zaključile na 19.
mestu. Pri njih se je najbolj izkazala Veronika De Luisa, ki je v 7
tekmah dosegla prav toliko točk in bila najboljša na svoji šahovnici.
V kategoriji mladincev je v konkurenci moških in mešanih ekip 8.
mesto osvojila ekipa Stefana, prav tako so 8. mesto osvojila v ženski
konkurenci dekleta iz šole Prešerna, fantje iz šole Zoisa pa so pristali
na 25. mestu. Od teh velja omeniti Elio Riccobona, ki je na 2. šahovnici
osvojil 1. mesto brez izgubljene tekme. Na prvenstvu ni manjkalo niti
časa za izlet, slovenski šahisti so si skupaj s spremljevalci ogledali
prijetno mestece Penne in bližnji naravni rezervat. Kot vedno so se
med šahovnicami spletla tudi nova prijateljstva. Kot zanimivost naj
omenim, da je turnir podrl Guinessov rekord v okviru šolskih turnirjev,
kajti na državnem turnirju v Montesilvanu pri Pescari je istočasno
igralo kar 1616 mladih šahistov iz vse Italije. / Urška Petaros
Obisk vernikov s Katinare na grobu
nekdanjega župnika
Slovenski verniki s Katinare in od sv. Vincencija v Trstu so v Ljubljani
obiskali ameriškega rojaka patra Rafka Ropreta, ki je veliko let skrbel
za slovensko službo božjo, ter so ostali sedaj brez slovenskega
duhovnika. Pater je daroval sveto mašo v cerkvi Vseh Svetih na Žalah,
kjer so ga sprejeli. Na
grob nekdanjega
katinarskega župnika
Huberta Leilerja so
položili rdeče nageljne.
Leta 1931, po smrti
bazoviških junakov, je
poklical na Katinaro
Toneta Kralja, ki je
cerkev obdal v
mogočni Križev pot slovenskega naroda. Bil je velik narodnjak,
antifašist in antinacist, saj se je moral umakniti tudi pred Nemci z
Golnika. V Ljubljani pa je padel pod vedevejskimi streli kot prvi
duhovnik, žrtev revolucije na Slovenskem. S patrom Ropretom so se
Tržačani nato podali v Kostanjevico na Krki, kjer so se poklonili Tonetu
Kralju in si ogledali stalne rezstave Toneta in Franceta Kralja, Franceta
Goršeta in Božidarja Jakca. Tako so sklenili večletni niz obiskov cerkva,
ki jih je poslikal Tone Kralj, v ta romanja pa so vključili tudi cerkvene
poslikave Avgusta Černigoja, Lojzeta Spacala in Zorana Mušiča.
Kratke Občinske volitve v Občini Devin Nabrežina 2017
Liste levosredinske koalicije
v podporo Mitje Ozbiča
  prejšnjih dneh so
partnerji
levosredinske
koalicije določili
kandidate posameznih
list v podporo izvolitve
odvetnika Mitje Ozbiča za
župana Občine Devin
Nabrežina. Občinske
volitve bodo v nedeljo,
11. junija 2017.
Ozbiča podpirajo
Demokratska stranka,
Stranka komunistične
prenove in lista Insieme -
Skupaj, ki je sicer izraz
več komponent: stranke
Slovenske skupnosti,
Stranke italijanskih
socialistov, gibanja
Občanov za Devin
V Nabrežino(Cittadini perDuino Aurisina) in
nekaterih
neodvisnih
kandidatov.
Lista Insieme -
Skupaj se
predstavlja
volivcem tudi s
svojim simbolom,
v katerem
izstopajo nekateri
markantni
elementi
devinsko-
nabrežinskega
ozemlja: stiliziran
stolp devinskega
gradu, oboki
železniškega
viadukta, med tema pa val
kot izraz obmorske duše
kraške občine. Skupna lista
šteje 16 kandidatov, med
temi je sedem žensk.
Nosilec je Igor Gabrovec,
deželni tajnik stranke
Slovenske skupnosti in
podpredsednik Deželnega
sveta.
Vse tri liste in ostali
kandidati levosredinske
koalicije so bili uradno
predstavljeni v sredo, 10.
maja, ob 19. uri v
Mavhinjah na osmici
družine Pipan-Klaric.
Že prejšnje dni so bili
Ozbičevi podporniki s
polno paro dejavni na
občinskem ozemlju. Zbirati
so namreč začeli podpise
občanov v podporo listi
Insieme - Skupaj (po tem
urniku: od 8.30 do 9.30 v
Devinu - na trgu pred
gradom, od 9.30 do 10.30 v
središču Sesljana in od 10.30
do 11.30 v Nabrežini pred
Kulturnim domom /
Kavarna Gruden).
Knjižnica v Kozini
Pravljice za barve in
sence Matjaža Hmeljaka
  ržaški umetnik Matjaž
Hmeljak je v knjižnici na
Kozini, po daljši pavzi po-
stavil na ogled svoje računal-
niške grafike, ki jih je zbral pod
naslovom “Pravljice za barve in
sence”. Na njegova dela je bila
pozorna vodja knjižnice Patrizi-
ja Dodič, ki tenkočutno zaznava
ustvarjalno bogastvo umetni-
kov in jim odpira vrata, da ga
lahko delijo z obiskovalci.
Hmeljakova dela, ki jih je mo-
goče videti na razstavi, imajo
kot simbol življenjske moči na-
rave v središču postavljena dre-
vesa iz naših krajev. Avtor še do-
T daja, da predstavljajo junake šene napisanih pravljic in zgodb,ki jih lahko obiskovalec sam se-
stavlja. Hmeljaka je predstavil
rojak, likovni umetnik Deziderij
Švara, s katerim ga druži umet-
niška sredina tržaškega kultur-
nega društva za umetnost
KONS. Posebnost te umetniške
zvrsti je, da posamezna grafika
nastane s programiranjem.
Hmeljak si najprej zamisli in ski-
cira podobo, potem pa razvije
računalniški program - algori-
tem (programski jeziki Fortran,
Pascal, C++) in natisne grafiko.
Avtor Hmeljak ima za seboj že
bogato ustvarjalno
pot, ki se je začela ob
duhovnem vodstvu
Avgusta Černigoja ter
sodelovanju z Edijem
Zajcem v sedemdese-
tih letih. Zajc ga je
opozoril na zmožno-
sti računalniškega
programiranja za
ustvarjanje grafik že
davnega leta 1970, to
je še pred časom da-
našnjih zmogljivih in
širokim množicam
dostopnih računalni-
kov. Hmeljak je vse
od leta 1985 priredil
že več kot 20 samo-
stojnih razstav v Itali-
ji, Sloveniji, Avstriji
in ZDA oziroma sode-
loval pri več kot 40 skupinskih
razstavah v Italiji, na Nizozem-
skem, na Hrvaškem, v Avstraliji,
Avstriji, Nemčiji, Bolgariji, Slo-
veniji in Japonski. Leta 2013 je
prejel nagrado UAA Award na Ja-
  Ricmanjih se je 1.
maja pričel teden
praznovanja čudežne
svetilke, ki ga prirejata
župnija in škofijsko svetišče
sv. Jožefa delavca. Dolga
leta je češčenje te čudežne
svetilke šlo v pozabo.
Pokojni ricmanjski župnik
g. Angel Kosmač je v knjigi
Ricmanje včeraj in danes
glede te svetilke zapisal: ko
je prenehalo obdobje
pogostih pojavov kužnih
bolezni, je pričelo češčenje
sv. Jožefa zavetnika
umirajočih upadati. “Tedaj
je Bog sam nenavadno in
čudežno posegel vmes...
izbral je neznatno vasico v
tržaškem Bregu, da bi med
vernimi prebivalci vžgal
luč vere, po smrti pa luč
slave in večne sreče”.  (str.
47) To se je dogajalo v
prvih mesecih leta 1749, ko
se je že pozabljena in
zaprašena svetilka pred
stranskim oltarjem sv.
Jožefa nenadoma prižgala
in kljubovala s svojo
skrivnostjo vsem kritičnim
posegom v odkrivanju
objektivne resnice.
Uvod v to praznovanje
čudežne svetilke so bile
pete litanije v čast Materi
Božji. Po pozdravnem
dvojezičnem nagovoru
V župnika Roza Palića se jepričelo slovesno bogoslužjes pesmijo Sveti Jožef F.
Venturinija, ki ga je vodil
škofov vikar g. Anton
Bedenčič. Z njim sta
somaševala g. Palić,
duhovnik Marijo Varga in
bogoslovca. Slovensko
mašo F. Venturinija in
druge mašne pesmi je pod
vodstvom dirigenta Edija
Raceta ob orgelski
spremljavi Marije Šturman
pel zbor ZCPZ iz Trsta.
Berilo je prebral Aleksij
Pregarc. V homiliji se je g.
Bedenčič navezal na poklic
Sv. Jožefa in njegovo
življenjsko zgodbo, ki je
malo ali skoraj nič
zabeležena. Čeravno je kar
nekajkrat rešil Devico
Marijo in Jezusa iz težav, in
v pregananstvu zaradi
hudobije Heroda. Slovesna
daritev se je sklenila s
pesmijo Marija majnik gre
čez trate in Razveseli se
Kraljica. Župnik g. Palić je
povabil prisotne v
prireditveno dvorano na
ogled razstave dveh istrskih
umetnikov samoukov,
Jadranke Horvat, ki
izdeluje posebne sveče,
okrašene z duhovnimi
motivi (Blažena Devica z
Detetom Jezusom, Sveta
družina, sv. Jožef, Jezus, ki
nosi težo križa in
podobno) ter Branislava
Kladnika, ki razstavlja
“Lepote Istre” v
rafiniranem stilu akvarela.
Zanimiva je njegova
zgodba. Rojen v Kolašinu-
Črna gora, si je ustvaril
družino v Istri in se zaljubil
v istrsko krajino.
Razstavljal je v Zagrebu,
Osjeku, Belem Manastirju,
Splitu, na Reki in drugih
krajih. S prijetno
družabnostjo se je zaključil
ta prvi dan praznovanja
čudežne svetilke v
Ricmanjih.
Pavel Vidau
Ricmanje
Praznovanje čudežne svetilke
ponskem.
O načrtih Hmeljak skromno do-
daja, da svoja dela z veseljem po-
kaže. Razstava na Kozini pa bo
odprta do 31.5.2017.
jba
Tržaška 11. maja 2017 11
Obvestila
Slovensko dobrodelno društvo bo
imelo v četrtek, 11. maja, redni
občni zbor na svojem sedežu v ul.
Mazzini 46 v Trstu. Prvo sklicanje
bo ob 17.30, drugo pa ob 18. uri.
Založba Mladika vabi v petek, 12.
maja, na predstavitev pesniške
zbirke Majde Artač Sturman " (O)
graditi srečo". Predstavila jo bo
prof. Vilma Purič, glasbeni utrinek
bo poklonil gojenec z Glasbene
matice. V Tržaškem knjižnem
središču na Oberdankovem trgu 7.
Začetek ob 18.30.
Vincencijeva konferenca vabi člane,
sodelavce in prijatelje na občni zbor
v petek, 19. 5. 2017, ob 16. uri, v
Peterlinovi dvorani v ul. Donizetti 3,
1. nad.
Pri Združenju cerkvenih pevskih
zborov – Gorica pripravljamo
projekt Opera omnia Mirka Fileja.
Vse, ki ste ga poznali, sodelovali z
njim pri katerem projektu ali zboru,
naprošamo, ali bi nam lahko
posredovali fotografije ali partiture
in tako pripomogli k boljši uresničitvi
projekta. Za dodatne infomacije:
048131817, zcpz. go@gmail. com.
Klub prijateljstva – Vincencijeva
Konferenca in Društvo slovenskih
izobražencev vabita na ekskurzijo
“Ogled poslikav Toneta Kralja”
(Slivje, Hrenovica, Avber, Lokev), ki
jo bo vodil dr. Egon Pelikan, avtor
knjige “Tone Kralj in prostor meje”,
v četrtek 8. junija; odhod ob 8.30 s
t. Oberdan, s postankom na
Opčinah - info in prijave zvečer na
tel. 040 225468
in tel. 347 1444057 (Vera).
Darovi
Za cerkev v Bazovici darujejo nonoti
ob krstu Elia Križmančič 20 evrov.
  Predavanje: dr. Miha Kramli in dr. Bernard Špacapan
O kemični in nekemični
zasvojenosti
OPČINE 
  četrtek, 20. aprila, je bilo
v prostorih društva
Finžgarjevega doma na
Opčinah še predzadnje letošnje
predavanje iz ciklusa Za kvaliteto
in polnost življenja v vseh staro-
stnih obdobjih (nasveti za dobre
vsakodnevne izbire). Pred polno
dvorano sta tokrat spregovorila iz-
vedenca na področju odvisnosti
ali, bolje rečeno, zasvojenosti, Mi-
ha Kramli in Bernard Špacapan.
Dr. Miha Kramli je specializi-
ran terapevt, diplomirani teo-
log in vodja ambulante za bo-
lezni odvisnosti, ki se prven-
stveno ukvarja s težavami, ki so
posledica nekemičnih odvi-
snosti; dr. Bernard Špacapan pa
je psihiater in nekdanji vodja
(saj je sedaj uradno v pokoju)
službe za zdravljenje alkoholi-
kov in zasvojencev z mamili.
Gosta sta spregovorila o zelo
perečem problemu današnjega
časa, bodisi med mladino kot
nekaterimi odraslimi: o ke-
mični in nekemični zasvojeno-
sti.
Dr. Špacapan je razložil, da danes
ločujemo dve vrsti zasvojenosti,
odvisnosti od snovi (ki kemično
vplivajo na počutje) in odvisnosti
od določenih obnašanj, katerim
se bolniki ne morejo upreti, saj
prinašajo nekakšen kratkotrajen
V užitek. Obe vrsti zasvojenosti paimata popolnoma enake bolezen-ske učinke na ljudeh, enako ško-
dujeta zdravju in poškodujeta
možganske celice. Vsaka odvi-
snost je predvsem psihični pro-
blem, ki se spremeni v zasvoje-
nost in ga zato moramo zdraviti
kot takega. Svoj poseg je nadalje-
val z najrazličnejšimi podatki o al-
koholikih in raznih mamilih, tu-
di glede na zgodovinsko uporabo
psihoaktivnih snovi, saj so bile
nekoč omejene in so jih upora-
bljali tudi v zdravstvene namene,
medtem ko danes ni več tako.
Družba izredno vpliva na odnos
do takih snovi, saj jih danes ne-
kako toleriramo, kar pa je lahko
pogubno za nekatere ljudi, ki so
še posebno ranljivi in iščejo lažje
rešitve svojih problemov.
Dr. Kramli je zbranim poslušal-
cem predstavljal nevarnosti neke-
mičnih zasvojenosti, ki so bile ne-
koč bolj marginalen problem. Z
novo tehnologijo, internetnim
medmrežjem in elektronskimi
igricami nasploh pa je virtualni
svet postal res nevaren za marsi-
koga, ki si želi bega iz realnosti.
Sem ne prištevamo le iger na
srečo, ampak odvisnost od vseh
virtualnih resničnosti, ki nas od-
daljujejo od sedanjosti. Še poseb-
no na otroke imata zelo negativ-
ne posledice prevelika izpostavlje-
nost in uporaba elektronskih igric
in pripomočkov, saj jim omejuje-
ta abstraktno razmišljanje; celo la-
stna vest in avtonomna presoja
sta krepko zaostali pri otrocih, ki
pretiravajo z uporabo elektronske
tehnologije.
Predavatelja nista samo naštevala
nevarnih učinkov določenih od-
visnosti, izpostavila sta tudi do-
ločene načine, kako bi lahko laže
obranili otroka pred nevarnimi
navadami. Do šestega leta starosti
bi moral otrok že imeti dovolj me-
ja in bi lahko nato sam razlikoval,
kaj je prav in kaj narobe, tako da
moralno dejanje že postane avto-
matizem. Določenih stvari otroku
ni treba razlagati, nekatera dejstva
morajo biti kot aksiom v matema-
tiki: tako je in konec! Danes vzgo-
jitelji na to žal večkrat pozabljajo
in torej razvajajo naraščaj. Otroci
imajo pravice, a tudi dolžnosti; ne
smemo podcenjevati svojih
otrok, avtoriteta največkrat pripo-
more, da bodo imeli kot odrasli
določeno pozitivno samopodo-
bo.
Kot običajno je bilo na koncu pre-
davanja dovolj časa tudi za
vprašanja publike, ki se je zelo ak-
tivno odzvala in predavateljema
postavljala celo vrsto zanimivih
vprašanj. Tematika pa je tako
obširna in raznolika, da ni bilo
mogoče, da bi odlična strokovnja-
ka razblinila dvome in probleme
vseh poslušalcev. Marsikdo pa je
izvedel marsikaj zanimivega in
neslutenega glede nevarnosti, da
določene odvisnosti privedejo do
patološke zasvojenosti.
Mitja Petaros
In memoriam
Nada Martelanc je bila
izjemna osebnost
  ne 7. aprila 2017 je v Do-
mu za starejše občane Je-
ralla na Padričah umrla
karizmatična barkovljanska slo-
venska učiteljica in znana večpla-
stna javna prosvetno-kulturna in
verska delavka Nada Martelanc.
Dosegla je častitljivo starost 93
let. Rodila se je dne 20.7.1923 v
Šentrupertu na Dolenjskem, ma-
terinem rojstnem kraju. Njen oče
Barkovljan Angel Martelanc sta-
rejši je kot zaveden Slovenec, po
prvi svetovni vojni,
emigriral v Jugoslavijo
in se z družino naselil v
Dalmaciji. Tako je tudi
Nada kot otrok skupaj z
mlajšo sestro Vero in
bratom Angelom
doživela begunsko iz-
kušnjo. Po drugi sve-
tovni vojni se je celotna
družina vrnila v očetov
rojstni kraj v Barkovlje
in se tu aktivno
vključila v slovensko
skupnost.
Nada je v Ljubljani obi-
skovala slovensko
učiteljišče in tam ob
koncu vojne diplomira-
la. Po prihodu v Trst le-
ta 1945 se je takoj vključila v slo-
venski šolski sistem in do upoko-
jitve leta 1982 vestno opravljala
svoj življenjski poklic učiteljice:
najprej na zahodnem Krasu (Pro-
sek, Devin, Nabrežina), potem za
dolga obdobja na osnovni šoli v
svojih Barkovljah (v letih 1949-
1962 in 1972-1981).
V 35-letnem poučevanju na
osnovni šoli je prispevala k vzgoji
velikega števila otrok. Njeni
učenci in njihovi starši še zdaj ne
štedijo s pohvalami do svoje “go-
spodične učiteljice”.
D Bila je poklicno globoko podko-vana, široko kulturno razgledanater blagohotno razpoložena ne
samo do svojih učencev in njiho-
vih staršev, temveč tudi do
družbenega okolja, v katerega je
bila vpeta. Gospodična Nada se
ni omejila samo na vestno
izvrševanje svojih šolskih obvez-
nosti, ampak je bila pobudnica,
mentorka in organizatorka
obšolskih, pošolskih in kultur-
nih dejavnosti v sodelovanju s
krajevnimi društvi. Vedno so jih
bile pri srcu odrske prireditve.
Nada je bila globoko verna ose-
ba. Svojo krščansko naravnanost
je s pristno ljubeznijo do bližnje-
ga izkazovala v vseh življenjskih
izbirah, zlasti z vkjučevanjem v
slovenske verske organizirane
skupnosti.
Po svojem prihodu v Trst se je ta-
koj pridružila v obstoječo Mariji-
no družbo v Rojanu, kjer je z
mladostnim navdušenjem sode-
lovala pri pobudah te organiza-
cije. Še zdaj se starejši Rojančani
spominjajo njenih igralskih na-
stopov na odrskih prireditvah v
Marijinem domu.
Največ svojih življenjskih energij
pa je Nada posvetila slovenski
Vincencijevi konferenci v Trstu.
Bila je med ustanoviteljicami te
hvalevredne dobrodelne organi-
zacije, ki je v Trstu nastala dne 8.
januarja 1947 v prostorih cerkve
Sv. Antona novega. Prvi odbor so
sestavljale: predsednica prof.
Laura Abrami, tajnica Nada Mar-
telanc, blagajničarka Lilijana Fur-
lanič. Nada je v naslednjih letih
pripomogla k ustanvitvi krajevne
sekcije Vincencijeve konference
v Barkovljah. Tu in v centralnem
mestnem odboru Vincencijeve
konference je bila dejavna z dušo
in telesom, dokler ji moči niso
popustile.
Izredne zasluge ima Nada za
uspeh otroških počitniških kolo-
nij, ki jih je Vincencijeva konfe-
renca organizirala celih 50 let s
pričetkom leta 1950 v šolski stav-
bi v Devinu. Nada je bila glavni
akter pri ustanovitvi, organizaciji
in vodenju prvih kolonij v Devi-
nu in Nabrežini, kjer je takrat
poučevala.
Pozneje je z ostalimi člani odbora
Vincencijeve konference plodno
sodelovala pri organizaciji kolo-
nij v Agordu, Forni Avoltri, Rigo-
latu, Ovaru, Comegliansu, Pau-
laru. Skrbela je zlasti za pridobi-
vanje zanesljivih voditeljev, vzgo-
jiteljev, spremljevalcev in druge-
ga osebja, kar ni bilo preprosto,
saj je v vsem obdobju šlo skozi te
kolonije okrog 7.000 otrok!
Svoje poklicne in kulturne spo-
sobnosti je Nada izkazala tudi pri
slovenski tržaški radijski postaji,
kjer je sodelovala pri številnih
odmevnih oddajah “Radio za
šole”.
Njen “konjiček” pa je bilo stalno
časnikarsko poročanje v Kato-
liškem glasu in pozneje v Novem
glasu o šolskem, obšolskem in
društvenem kulturnem delovan-
ju ter o delovanju slovenske Vin-
cencijeve konference.
V osebnih odnosih je Nada ne-
govala z vso ljubeznijo
prijateljske vezi. Z doma
Jeralla je ob vsakem
Božiču in vsaki Veliki
noči, tudi zadnji, s svoji-
mi občutenimi dopisi
voščila prijateljem.
Ko sem Nadinega brata
Angela vprašal, katere
njene značajske značil-
nosti in vrline naj bi v
tem kratkem zapisu
omenil, je na prvo me-
sto postavil Nadino na-
ravno dobrosrčnost in
dobrohotnost, tako do
družinskih članov, kot
tudi do vsakega človeka,
zlasti do ljudi v potrebi:
ljubila je svojega bližnje-
ga več kot samo sebe. Največjo
ljubezen pa je izkazovala svojim
učencem.
In, zanimivo, brat je omenil tudi
njeno mladostno navdušeno na-
stopanje na odrskih deskah!
Vsi, ki smo Nado poznali, se lah-
ko strinjamo z bratovim mnen-
jem o svoji sestri: Nada je bila res
dober človek!
Za vse dobro, kar je Nada naredi-
la za svojega bližnjega in za našo
skupnost, naj ji Bog obilno po-
vrne.
Ivan Buzečan
300-letnica Marije Terezije
Bolzonello in Torrenti sta
predstavila niz prireditev
300-letnico rojstva avstrijske
cesarice Marije Terezije bo
obeležila tudi Dežela
Furlanija Julijska krajina, ki
je v sodelovanju s
Srednjeevropsko pobudo
(SEP) pripravila niz
dogodkov. Javnosti so jih
predstavili na novinarski
konferenci na sedežu
deželne vlade ob
navzočnosti podpredsednika
Sergia Bolzonella, odbornika
za kulturo Giannija
Torrentija in župana Občine
Trst Roberta Dipiazze.
“Ne bomo pogrevali
nostalgije, ampak želimo
postaviti v ospredje
vizionarstvo Marije Terezije,
ki je uvidela potencial
Trsta”, je dejal Bolzonello.
Zato bo 13. maja, ravno na
cesaričin rojstni dan,
deželna vlada na svojem
sedežu v Trstu gostila
jutranjo okroglo mizo na
temo Geopolitična vizija in
modernost Marije Terezije.
Udeležila se je bo kopica
razpravljavcev iz Italije,
Hrvaške in Avstrije.
Moderator bo odgovorni
urednik tednika Espresso
Tommaso Cerno, sklepno
razmišljanje pa bo podala
predsednica FJK Debora
Serracchiani. Popoldan na
Pomorski postaji pa bo
novinar in esejist Paolo
Mieli predaval o liku
avstrijske cesarice.
Pokrovitelja obeh dogodkov
sta Unesco in Občina Trst.
Slovesnemu 13. maju bo
sledila še kopica drugih
dogodkov, za katere so dali
pobudo SEP, tržaška občina,
krajevna univerza in zavod
za spomeniško varstvo. Na
srečanju z novinarji pa so
največ besed namenili
razstavi, ki bo na ogled v
Skladišču idej od 6. oktobra
do februarja 2018 z
naslovom “Marija Terezija in
Trst. Zgodbe in kulture
mesta in njegovega
pristanišča”.
“Dogodki, ki smo jih
pripravili ob tem jubileju,
bodo osvetlili predvsem
ekonomski in politični vidik
18. stoletja”, je pojasnil
Torrenti. “To je bil čas, ko je
nastal moderni Trst, razvilo
se je pristanišče, začela se je
zavarovalniška dejavnost in
še marsikaj drugega. Lik
Marije Terezije želimo
raziskati skozi te strokovne
vidike, ne pa zgolj
površinsko”.
Vsi dogodki bodo odprti za
javnost, z izjemo jutranje
okrogle mize prihodnji
teden, ki jo bo mogoče
spremljati le ob predhodni
prijavi in do zapolnitve
mest. Prijave zbira
Srednjeevropska pobuda
(confirmation@cei. it ali
0407786748).
ARC/PV
Pred dnevi je posnel svojo izvirno 
radijsko igro o Abrahamu naš član
MITJA PETAROS
Želimo mu še mnogo ustvarjalnih let, 
osebnega in poklicnega zadoščenja, 
pa tudi veliko skupnega umetniškega snovanja. 
VSI PRI RADIJSKEM ODRU  
Odborniki društva in pevci cerkvenega zbora
pri sv. Ivanu izrekamo FARI ČOK in njenemu bratu
IGORJU iskreno sožalje ob smrti dragega očeta
EMILIA ČOKA 
KULTURNO DRUŠTVO MARIJ KOGOJ
CERKVENI PEVSKI ZBOR
SVETOIVANSKA VERSKA SKUPNOST
Aktualno11. maja 201712
  riimek Makovec najdemo v Lokavcu,
pri Stomažih, v Malih in Velikih
Žabljah. Tu nekje je treba iskati prvot-
no gnezdo tega priimka. Ni pa priimek na-
stal samo na tem koncu dežele, kar pomeni,
da si vseh 2200 Makovcev, kolikor jih najde-
mo po vsem planetu, ni v sorodu. Je pa mar-
sikateri Makovec v sorodu s kakim Maku-
cem, saj gre za isti priimek, ki se
je skozi stoletja ustalil v teh dveh
oblikah. Makovec ni le slovenski
priimek, ampak tudi hrvaški in
češki.
V Sloveniji živi 708 Makovcev,
od tega na Primorskem 180. V
Italiji jih je še 45.
Kako je priimek nastal, ni pov-
sem jasno. Možnosti je namreč
več. Najbolj preprosta razlaga je,
da je prvi Makovec dobil tak na-
ziv po lepem rdečem cvetu. Mo-
goče je okoli njegove hiše cvetelo
veliko makovih cvetov. Ali pa je
njegova žena makova semena da-
jala v jed.
Da bi makovo polje dalo ime kraju, iz kate-
rega je nastal priimek, pa jezikoslovec dr.
Marko Snoj dvomi. Pojasnjuje, da kraji zelo
redko dobe ime na podlagi nizkega rastlin-
ja.
Če je priimek nastal po kraju Makole, Ma-
kovo selo ali Makovci, je bolj verjetno, da gre
za izvirno poimenovanje kraja po osebnem
imenu. Ena možnost je ime Makarij, ki je
preko latinščine (Macarius) prišlo iz grščine
(Makarios). V slovenščini bi besedo prevedli
s pojmom srečen ali blažen. Torej Makarij
ali Blaženko. Makovec bi v glihi viži potem-
takem »prevedli« v priimek Blaženkič.
Dr. Marko Snoj meni, da je večja verjetnost,
če priimek povežemo s starovisokonemškim
imenom Makko, iz katerega je nastalo slo-
vansko ime Makoslav. Sinovi Maka ali Ma-
koslava so postali
Makovci.
V vipavskem narečju
se priimek izgovarja
Makuc ali Makouc in
naglašuje na prvem
zlogu. Priimek naj-
demo že leta 1507 v
goriškem urbarju v
naslednjih oblikah:
Blas Mackhucz (Kromberk), Martin Mac-
khuczen (Mrcinje), Machor des Makhuczen
sun (Nogaredo al Torre), Yban des Mackhuc-
zen (Trušnje) in Mackhowecz (Lokavec).
V Malih Žabljah je zaselek z imenom Ma-
kovči, v Velikih Žabljah pa Makovče. V obeh
krajih najdemo tudi priimek Makovec že
vsaj v 18. stoletju. Priimek so zapisovali ra-
zlično: Macuig, Macauiz, Machouiz, Mako-
vizh. Za ženske
pa: Macouizha,
Machouzha, Ma-
couiza, Macouza,
Macouzha.
V Lokavcu, kjer
najdemo ta prii-
mek že leta 1507, pa danes tega priimka ne
najdemo. Izumrl je že v prvi polovici 18. sto-
letja.
V župniji Kamnje se ta priimek prvič pojavi
šele leta 1678, ko je bila za botro »Marina
Macouizha«.
Makovci so v Stomaž prišli razmeroma poz-
no. Franc Makovec se je poročil s Frančiško
Volk (1836), vdovo po Andreju Bratini, in iz
Velikih Žabelj zanesel ta prii-
mek pod Čaven. Njegov prav-
nuk pa je priimek ponesel v
svet. Resda ne pod izvirnim
priimkom. A prav ta pravnuk je
v tem trenutku najbolj znan vi-
pavski Makovec.
To je ugledni jezikoslovec in vi-
sokošolski profesor Vladimiro
Macchi (1909-2006), ki je v
Nemčiji pisal slovarje in učbeni-
ke za italijanščino. Svojo skoraj
stoletno življenjsko pot je začel
v Stomažu na Vipavskem. Jezi-
koslovec je postal že kot osem-
letni pastirček, ko si je sposodil
nemško slovnico, a mu jo je na
paši pojedla - krava. Oče, ki je imel hude
glavobole kot vojni invalid, je bil do njega
nečloveški. Zaradi pretepanja je Vladimir
odšel v svet, edina možnost pa je bil du-
hovniški poklic. V času fašizma so mu ime
iz Vladimir Makovec spremenili v Vladimi-
ro Macchi. Po posvetitvi je postal vzgojitelj
v goriškem malem semenišču. Slovenski
gojenci se ga spominjajo kot izjemno trde-
ga in italijansko nastrojenega vzgojitelja v
letih pred drugo svetovno vojno. Msgr.
Franc Rupnik ga je v Trinkovem koledarju
opisal z besedami: »Nadškof Margotti mu
je tako zaupal, da si je želel še samo nekaj
takih Macchijev in... prenovil bi celo škofi-
jo. Tako je rekel. Nadzoroval nas je podnevi
in ponoči, prav kakor najbolje zdresiran
pes. Bral nam je levite z ocenjevanjem ve-
denja vsakih nekaj tednov. Za opomin pa
nas je pošiljal celo k nadškofu Margottiju. Ta
je Macchijevo strogost nekoliko popravljal
tako, da nam je sam serviral kavo in očetov-
sko naročal: figliolo cerca di essere un po’
piu buono... «.
Po preselitvi v Nemčijo je Macchi izstopil iz
duhovništva, se poročil in posvetil jeziko-
slovni znanosti. Med desetinami njegovih
knjig najdemo tudi precej slovarjev v ra-
zličnih kombinacijah: italijanskih, nemško-
italijanskih in angleško-italijanskih. Lotil se
je celo nemškega ugankarskega slovarja.
Budno ga je spremljala in cenzurirala tajna
policija Stasi. Neki ugleden profesor iz Leip-
ziga je tako zapisal: “Macchi se mi danes
kaže kot liberalen svetilnik v ideološko obar-
vanem svetu znanosti, ki smo jo morali
doživeti v Nemški demokratični republiki. ”
Čeprav se ga njegovi gojenci spominjajo kot
renegata, je bil Macchi nad osamosvojitvijo
Slovenije navdušen.
P
VIPAVSKI PRIIMKI (38)
MAKOVEC
Zapis lastnika zemljišča v Malih Žabljah iz leta 1753. Andrej Makovec,
sin pokojnega Andreja. Terezijanski kataster hrani Državni arhiv
Gorica.
Družina Makovec iz Velikih Žabelj, katere ena veja se je razširila pod
Čaven. Družinsko knjigo hrani Škofijski arhiv Koper.
Fotografija Vladimira Macchija iz nemške wikipedije.
Tino
 M
a
m
ić
Revija Domovina
O medijih in
današnji družbi
  omovina. je, spletni me-
dij konservativnejših
vrednotnih in ekonom-
sko liberalnih izhodišč, je v sre-
do, 19.4., v Ljubljani pripravil
prvo srečanje donatorjev, pod-
pornikov in ustvarjalcev Domo-
vina. je.
Štirje govorci so spregovorili o
Sloveniji, medijih in pravu,
družabni del pa je bil namenjen
skupnemu druženju ustvarjal-
cev in podpornikov medija, iz-
menjavi mnenj, pogledov na po-
slanstvo Domovine in njen do-
prinos k slovenski družbeni re-
alnosti..
“O domovina, ko te je Bog ustva-
ril, te je blagoslovil z obema ro-
kama in je rekel: 'Tod bodo žive-
li veseli ljudje! '”, je besede Iva-
na Cankarja v uvodni nagovor
doživeto umestila voditeljica in
povezovalka dogajanja Darja
Ovsenik. K besedi je prvega po-
vabila direktorja zavoda iskreni.
net, Igorja Vovka.
Temelji Domovine: neodvi-
snost, prodorna ekipa, potencial
interneta
Vovk se je v nagovoru z naslo-
vom Čas je za spremembe – In-
ternet kot priložnost, najprej
ozrl na preteklost, nastanek me-
dija Iskreni. net in na kratko po-
jasnil, kako je znotraj družinske-
ga zavoda zorela ideja za tudi
D širši družbeni medij. Ta je kasne-je dobil obraz in stas – Domovi-na. je in je danes prostor za ideje
in novice, ki v medijski main-
stream sicer ne pridejo.
“Kdor je dovolj nor, da misli, da
bo kaj spremenil, to na koncu
tudi spremeni”, je z besedami
Steva Jobsa svojo vero v to, da
medij prinaša tudi družbene
spremembe, izrazil direktor.
“Domovina bo še naprej temel-
jila na neodvisnosti, na prodor-
ni ekipi in na potencialu, ki ga
ponuja internet”, je sklenil.
Podpora Domovini je tudi pod-
pora misli, idejam in vredno-
tam, ki prej v javni sferi niso
imele svojega mesta
Urednik Domovine Rok Čakš je
v svojem nastopu pogledal na
moč spletnega medija ter spre-
govoril o (zlo) rabi fake news in
post-truth poročanja.
Izhajajoč iz reka ruskega novi-
narja Jasena Zasurskija “Novinar
mora ljudem pomagati situacijo
razumeti, ne pa ponavljati pro-
pagandnih trditev”, je s po-
močjo primerov iz osrednjih slo-
venskih medijev pojasnil, zakaj
ti izgubljajo na verodostojnosti
in zaupanju ljudi ter zakaj za
vzpon lažnih novic v “družbi
post-resničnosti” ni kriv (zgolj)
internet.
Slednji je prej priložnost za no-
ve, verodostojnejše projekte:
“Internet je pogosto orodje tistih
na šibkejši poziciji, ki nimajo ka-
pitalskega in političnega zaledja,
da bi ustvarili neki močan osred-
nji medij, lahko pa z njegovo vi-
ralno naravo dosežejo zelo veli-
ko število bralcev” je dejal in
sklenil v veri, da je podpora Do-
movini tudi podpora misli, ide-
jam in vrednotam, ki prej v javni
sferi niso imele svojega mesta.
Ločevanje novic od komentar-
jev, neonesnaženost z oglasi...
Predsednik Združenja novinar-
jev in publicistov, Tino Mamić,
je v razpravi o iskanju resnice v
medijih pozval predvsem k ak-
tivni vlogi pri spremembi medij-
ske scene, ki smo ji
priča v Sloveniji.
“Mediji so glavna
cokla slovenske de-
mokracije, pravo-
sodja in gospodar-
stva. A to lahko spre-
menimo državljani
sami”, je dejal in
pozval k podpori
projektov, ki pri-
našajo pluralnost.
Poudaril je tudi ra-
zliko med Domovi-
no in drugimi medi-
ji. Kot medijska novost je pre-
jemnica Meškove nagrade nam-
reč izjema predvsem v tem, da
jasno ločuje med novico in
mnenjem, hkrati pa je tudi me-
dij, neonesnažen z oglasi.
Pravo - mediji - občestvo: Pomen
medijev za demokracijo
Bivši predsednik ustavnega so-
dišča mag. Miroslav Mozetič pa
je v nagovoru Trikotnik pravo,
mediji, občestvo spregovoril o
vlogi medijev v demokratični
družbi in skozi pretekle odločbe
Ustavnega sodišča poudaril po-
men svobode izražanja.
“Svoboda tiska je eden ključnih
pogojev za učinkovito demokra-
tično ureditev. Svoboden tisk pa
naj bi pomagal oblikovati nepri-
stransko informirano javnost ter
zagotavljal učinkovito delovanje
politične opozicije”.
Ob koncu uradnega dela dogod-
ka je urednik predstavil tudi ožjo
novinarsko ekipo, tej pa je sledi-
lo prosto druženje med ustvar-
jalci in podporniki Domovine.
Marina Macouizha, kot so Marijo Makovec vpisali v krstno knjigo v Kamnjah leta 1687.
Matično knjigo hrani Škofijski arhiv Koper.
  red kratkim je na Trbižu
potekala zborovska revija,
na kateri so sodelovale pri-
morske in koroške zborovske
skupine. To je ena od pomem-
bnih pobud, ki bogatijo naš
skupni kulturni prostor in pri-
spevajo tudi k boljšemu pozna-
vanju kulturne ustvarjalnosti
med Celovcem, Trbižem, Čeda-
dom, Gorico in Trstom. Da bi to
sodelovanje še okrepili, so se 2.
maja na sedežu društva Planika
v Ukvah srečali predstavniki
krovnih kulturnih organizacij in
skupno izdelali programski
načrt za bodoče delovanje. Pri-
sotni so bili zastopniki Krščanske
kulturne zveze iz Celovca, Slo-
venske Prosvete iz Trsta,
Združenja Blanchini iz Čedada,
Zveze slovenske katoliške prosve-
te iz Gorice in domačih društev
Planika in Cernet. Dogovorili so
se, da bodo Primorski kulturni
dnevi na Koroškem prva večja
prireditev, ki se bo odvijala v dru-
gi polovici meseca oktobra in bo
v desetih dnevih trajanja zajela
razne kraje na Koroškem. Pred-
stavniki primorskih kulturnih
zvez so predlagali okvirni pro-
P gram, ki bo predstavil najznačil-nejše kulturne dejavnosti na Pri-morskem. Letošnje Primorske
kulturne dneve bodo zaznamo-
vali predvsem mladi, ki si želijo
spoznati stanje na Koroškem in
navezati medsebojne stike. Pro-
gram bo obsegal otroške, mla-
dinske in odrasle dramske nasto-
pe, pevske in glasbene progra-
me, razstave, predstavitev publi-
kacij in še marsikaj drugega. Ob
tem bo zajeta celotna Primorska
od Trsta do Trbiža. Seveda ne bo
to edino sodelovanje, saj ostajajo
že dogovorjeni nastopi naših
zborov na Koroški poje in ko-
roških zborov na Cecilijanki v
Kulturnem centru Lojze Bratuž
v Gorici. Gledališke skupine bo-
do tudi imele priložnost, da se
vključijo v abonmajske sezone
na Koroškem in na Primorskem.
DP
  Srečanje predstavnikov krovnih kulturnih organizacij 
Kulturno sodelovanje med
Primorsko in Koroško
UKVE  
Foto DP
Slovenija 11. maja 2017 13
  i povsem res, kar trdijo
nekateri t. i. politični
opazovalci in analitiki,
da v Sloveniji politične stranke in
pomembni deli civilne družbe v
medsebojnem dialogu in pole-
mikah obravnavajo pretežno do-
godke iz preteklosti, torej ti-
ste iz vojnega in povojnega
obdobja, ne pa aktualnih in
perečih vprašanj sedanjega
časa. Politika sicer občasno
prevlada, kot je to v primeru
polemike o 27-aprilu, dnevu
domnevne ustanovitve
Osvobodilne fronte sloven-
skega naroda, ki se zdaj pro-
slavlja kot Dan upora proti
okupatorju. Publicist dr. Pe-
ter Starič je v članku, obja-
vljenem v tedenskem maga-
zinu Reporter z naslovom,
Kako sem doživljal ustanovi-
tev Protiimperialistične
fronte zanikal trditve o
Osvobodilni fronti in njeni
voditeljski vlogi v t. i. narod-
noosvobodilnem gibanju na
Slovenskem. Toda najbrž ni ute-
meljena njegova bojazen, “da so
se razmere v Sloveniji že tako zao-
strile, da morda ni več daleč dan,
ko bodo - podobno, kot se je do-
gajalo takoj po vojni - zaprli vsa-
kega, ki bi javno zagovarjal zla-
gani praznik o 27. aprilu 1941, iz-
mišljeni obletnici ustanovitve
Osvobodilne fronte, in posle-
dično Dneva upora proti okupa-
torju”.
Mnogi običajni ljudje v Sloveniji
kritično presojajo tudi druge do-
N godke v državi, kot so gradnjadrugega tira na železniški pove-zavi med Divačo in Koprom,
stanje v trgovski družbi Mercator,
ki je zdaj hrvaška last, socialne
razmere, ki so slabe za okoli
400.000 ljudi, ki živijo v revščini,
slabšanje odnosov s Hrvaško, za-
skrbljenost zaradi možnega pri-
hoda novih skupin prebežnikov,
in še druge aktualne zadeve. Zgo-
dilo se je, da parlamentarna
večina, ki jo pooseblja premier
dr. Miro Cerar, pred dnevi ni
sprejela niti enega predloga opo-
zicijske SDS, o ukrepih za
zmanjšanje birokratskih postop-
kov in ovir pri delovanju držav-
nih in drugih izvršilnih organov
v Sloveniji. Birokracije je preveč,
a to poslancem parlamentarne in
vladne večine očitno ni mar.
Zanimanje nadalje vzbuja bližnji
kongres Slovenske demokratske
stranke, in to zaradi novih po-
stopkov tožilstva zoper Janeza
Janšo, in domnev o tem, ali bo
slednji ponovno kandidiral za
predsednika naj-
večje opozicijske
stranke. Zani-
manje politike
in javnosti je
precejšnje tudi
kar zadeva po-
novno kandida-
turo Boruta Pa-
horja za predsednika Slovenije.
Aktualni predsednik zaradi svo-
jih izjav o nujnosti sprave v Slo-
veniji in premagovanju poli-
tičnih trenj in predsodkov iz pre-
teklosti vzbuja simpatije in pod-
poro dobršnega dela slovenskega
volilnega telesa. So pa mnogi tu-
di razočarani, ker se Borut Pahor
izogiba omenjanju najbolj kri-
tičnih dogodkov v preteklosti in
krivcev zanje. Borut Pahor naj bi
bil do nedavnega neprema-
gljiv na volitvah predsednika
države v jeseni. Toda, ker bo
kandidatov več, se bodo glaso-
vi volilcev raspršili, in tako Bo-
rut Pahor v prvem krogu voli-
tev naj ne bi dobil dovolj gla-
sov za naslednji predsedniški
mandat.
Do zdaj so sicer kandidaturo
za predsednika republike na-
povedali trije kandidati: Borut
Pahor, Zmago Jelinčič Pleme-
niti in Milan Jazbec, zdajšnji
slovenski veleposlanik v Ma-
kedoniji. Po napovedih anke-
te, objavljene v časniku Delo,
bi Borut Pa-
hor prejel
44% glasov,
Zmago Je-
linčič Pleme-
niti 10%, in
Milan Jazbec
12%. Dobra
petina
vprašanih ne
bi volila niko-
gar od našte-
tih, 8 odstot-
kov vprašanih pa jih še ne ve, ka-
ko bi ravnali. Pahorju naj bi bili
bolj naklonjeni volilci iz Social-
demokratske stranke, Desusa, tu-
di volilci iz SMC, največje vladne
  okviru projekta Life
Vivaccadapt (Adap-
ting to the Impacts of
Climate Change in the Vi-
pava Valley) so v Ajdovščini
pripravili delavnico v pod-
poro strategiji prilagajanja
kmetijstva podnebnim spre-
membam. Na njej iščejo ti-
ste ukrepe, ki bi pripomogli
k stabilnejšim pogojem pri-
delave - to sta namakanje in
zaščita pred burjo.
Pravzaprav se kmetovalci v
Vipavski dolini soočajo s
tremi večjimi težavami. "To
so tako premalo in preveč
vode - suša in poplave - kot
tudi močna burja, " je za
STA ob današnji delavnici
povedala Anka Poženel iz
V Kmetijsko gozdarskega za-voda Nova Gorica.Kmetovalce zanimajo
predvsem konkretni ukrepi,
ki jih bodo lahko uporablja-
li pri pridelavi, to sta napo-
ved ureditve namakanja in
zasaditev protivetrne
zaščite. "Oboje je nujno, če
želimo dvigniti povprečni
pridelek v Vipavski dolini,
ki je vsako leto znova priza-
det zaradi suše, " je še pove-
dala Poženelova in dodala,
da brez ureditve namakal-
nega sistema ne bo napred-
ka na področju kmetijstva v
Vipavski dolini.
Vode je v zgornjem delu Vi-
pavske doline dovolj, man-
jkajo pa vodna zajetja. Na
tem delu pade okrog 1500
litrov vode na kvadratni
meter, kar je glede na neka-
tere sušne države resnično
veliko. "Žal pa imamo tu
drugo težav, in to je da pu-
stimo, da vsa ta voda od-
teče. Na tej točki je potreb-
no nekaj narediti, " je še de-
jala.
Kmetovalce pa bo ob tem
potrebno naučiti tudi,
kakšno je pravilno in
varčno namakanje, saj no-
bena od skrajnosti ni dobra.
V projekt se je vključilo 35
kmetovalcev iz celotne Vi-
pavske doline, kar pomeni,
da bodo rezultati projekta
primerljivi in pomembni za
celotno kmetijsko pridelavo
v dolini. Nad tem so v Raz-
vojni agenciji ROD, ki vodi
projekt, zelo zadovoljni, saj
je bil odziv boljši od
pričakovanj, je povedala
Brigita Habjan Štolfa iz
ROD.
V okviru petletnega projek-
ta, katerega vrednost znaša
869.028 evrov, je bila doslej
narejena ocena trenutnega
stanja lokalnega kmetijstva,
izdelani so bili različni sce-
nariji možnih vremenskih
razmer Vipavske doline v
luči podnebnih sprememb
in preučeni modeli ukre-
panja v podobnih primerih.
Projekt Life Vivaccadapt z
različnimi praktičnimi
ukrepi nagovarja kmetoval-
ce Vipavske doline. V sklo-
pu projekta bodo razvili in
testirali sistem za zmanjšan-
je porabe vode za namakan-
je. Drugi praktični ukrep pa
je vzpostavitev poskusnega
zelenega protivetrnega ob-
močja.
Projekt izvaja Razvojna
agencija ROD Ajdovščina
skupaj s partnerji - Bioteh-
niško fakulteto Univerze v
Ljubljani, Občino Aj-
dovščina, Hidrotehnikom,
Inštitutom za vode RS in
podjetjem BO-MO.
Vipavska dolina
Kmetje želijo urediti
predvsem namakanje
Za novogradnjo oddelka v Stari gori
Še vedno čakajo na
gradbeno dovoljenje
  eprav so bile želje in
obljube drugačne, no-
vogradnja bolnišnične-
ga oddelka za invalidno mladi-
no v Stari gori še vedno nima
gradbenega dovoljenja. Zavle-
klo naj bi se zaradi nepopolne
dokumentacije, ki so jo po be-
sedah predsednice sveta zavo-
da šempetrske bolnišnice Anite
Manfreda že dopolnili.
Ministrstvo za zdravje je kot in-
vestitor projekta v tem času pri-
dobilo projekte za izvedbo no-
vogradnje in popise za izvedbo
razpisa. Na ministrstvu so za
STA povedali, da bo objava jav-
nega naročila izvedena po pri-
dobitvi gradbenega dovoljenja,
potrditvi investicijskega pro-
grama in prijavi projekta za pri-
dobitev evropskih kohezijskih
sredstev. Predvidoma naj bi se
to zgodilo v mesecu juniju.
Ocenjena vrednost investicije,
ki naj bi jo izvedli v dveh delih,
je ocenjena na 5,5 milijona
evrov. Prvi del investicije, vre-
den dobre 3,8 milijona evrov,
naj bi sofinancirali z evropski-
mi sredstvi, ministrstvo bo pri-
maknilo 2,9 milijona evrov,
šempetrska bolnišnica pa bo
primaknila 1,1 milijona evrov.
Č Manfreda je povedala še, da jihz ministrstva za zdravje teden-sko obveščajo o poteku investi-
cije, ki je za šempetrsko bol-
nišnico izjemnega pomena.
Gradnja novega bolnišničnega
oddelka za invalidno mladino
v Stari gori se bo predvidoma
začela konec poletja ali jeseni.
Zaradi širitve programa na re-
habilitacijo po različnih težkih
poškodbah otrok in odraslih
bo novogradnja nekoliko večja
od prvotno načrtovane in bo
potekala v dveh fazah.
V prvi fazi naj bi v celoti do-
gradili stavbo in uredili njen
pritlični del v oddelek invalid-
ne mladine. V prvem nad-
stropju bodo dobili prostor za
potrebe rehabilitacije, do-
končali pa ga bodo v drugi fa-
zi.
Gradnjo oddelka za invalidno
mladino v Stari gori so začeli
načrtovati leta 2014, ko je pri-
stojna inšpekcija ugotovila, da
tamkajšnji paviljoni niso pri-
merni za bivanje invalidnih
otrok. Najprej so veliko težavo
predstavljala finančna sred-
stva, ki jih ni bilo dovolj, poz-
neje pa zapleti pri pridobivan-
ju dovoljenj.
stranke, zaposleni
v javnem sektor-
ju, ženske in volil-
ci s poklicno šolo.
Zmagu Jelinčiču
Plemenitemu so
zelo naklonjeni
volilci njegove
Slovenske nacio-
nalne stranke in
skupine volilcev iz Slovenske de-
mokratske stranke. Milan Jazbec,
kot že omenjeno, je veleposlanik
v Makedoniji, pravi, “da želi
predsedniško funkcijo okrepiti z
vsebino in ji vrniti državniško
držo”. To je tudi najpogostejša
pripomba na način Pahorjevega
predsedovanja Slovenije.
Koristno in potrebno, najbolj se-
veda za verne ljudi, je spominjan-
je na 7. maj leta 1952, ko je izšla
prva številka tednika Družina, in
sicer v nakladi 15.000 izvodov.
Zanj so si prizadevali zlasti tedan-
ji apostolski administrator go-
riške administrature, msgr. dr.
Mihael Toroš, pisatelj, duhovnik
in akademik Fran Saleški Finžgar
in nekatere druge cerkvene in
laične osebnosti. Izhajanje je
omejevala in tednik poskušala
celo ukiniti tedanja komuni-
stična oblast. Med njenimi pred-
stavniki sta bila na vrhu Boris Ki-
drič in Boris Kraigher. Onadva sta
naročila ukinitev prvotnih dveh
manjših verskih glasil z imenom
Oznanilo in Verski list. Sedanji
odgovorni urednik Družine Fran-
ci Petrič je ob 65-letnici izhajanja
dejal, “da so se v tedanjih razme-
rah borili za vsako črko, Družina
pa je izvirni dokument življenja
slovenskega kristjana. Včasih se
je zgodilo, da so naši rokopisi za
nekaj dni izginili iz tiskarne, ker
so jih nekateri hoteli prebrati
prej, kot so izšli. Družina je med
drugim vatikanskim koncilom
dosegla naklado 70.000 izvodov,
leta 1970 pa rekordnih 130.000
izvodov. Nato se je z večjimi in
manjšimi padci do osamosvojit-
ve naklada Družine gibala med
90.000 in 126.000 izvodi.
Družina se je morala izogibati
polemikam, ker bi drugače nasta-
le nezaželene posledice: ali bi naš
tednik prepovedali ali pa znižali
naklado. A osnovni namen
Družine je ostal enak: je predv-
sem vzgojni list za oblikovanje
krščanskih družin, s to razliko, da
sedaj oblikuje tudi katoliško jav-
no mnenje z različnih področij,
tudi gospodarstva in politike”.
Parlamentarna preiskovalna ko-
misija o ugotavljanju zlorab v slo-
venskem bančnem sistemu z ve-
likimi težavami nadaljuje delo.
Deležna je bojkotov vladne
Stranke modernega centra in
opozicijske stranke Združena le-
vica. Nekdanji bančniki, pa tudi
tisti, ki so še na visokih položajih,
se na zaslišanjih po večini spre-
nevedajo o svoji vlogi in delovan-
ju, zlasti v največji Novi ljubljan-
ski banki. Komisija je zaradi izo-
gibanja zaslišanju sklenila, da bo-
do prisilno privedli Borisa Za-
krajška, nekdanjega vodjo
hčerinske družbe Nove ljubljan-
ske banke v Frankfurtu, v
Nemčiji, in Gorazda Jančarja,
nekdanjega direktorja švicarske
podružnice Nove ljubljanske
banke.
Marijan Drobež
65 let slovenskega katoliškega tednika Družina
Soglasja in pridržki o predsedniku Borutu
Pahorju ob njegovi ponovni kandidaturi
Mag. Franci Petrič
Aktualno11. maja 201714
NATUROPATSKI NASVETI (152)Erika Brajnik
V Tanzaniji so raziskovalci tudi opazovali prebi-
valce in odvzeli vzorce sline, tkiva in mikrobiote.
V njihovi mikrobioti so našli veliko polisaharidov
za presnovo ogljikovih hidratov, kar je dejansko
pričalo o njihovem načinu prehranjevanja. Mi-
krobiota se je pri njih čez leto tudi spreminjala:
ko je bilo deževno obdobje, so prebivalci uživali
veliko zelenjave, v suhem
obdobju pa veliko mesa,
posledično se je njihova
mikrobiota spreminjala
glede na vrsto hrane, ki je
v tistem obdobju prevlado-
vala.
Lahko rečemo, da se naša
črevesna mikrobiota spre-
minja gleda na zunanje de-
javnike, vendar glede na la-
stno notranjo homeostazo
ohranja svojo moč pri mo-
dulaciji imunskega siste-
ma.
Ameriški raziskovalci so pri
populaciji v venezuelski vasici našli najbolj raz-
noliko črevesno mikrobioto, ki bi jo lahko našli
na svetu. Ista populacija je skozi stoletja ohranila
enake življenjske navade in enak stil prehranje-
vanja kot predniki, starostniki. Znanstveniki so
ugotovili, da industrializacija močno vpliva na
sestavo naše mikrobiote in da je bila odpornost
na antibiotike v človeški mikroflori prisotna že
pri starejših populacijah, ki antibiotikom niso bili
izpostavljeni.
Skratka, naša črevesna mikrobiota je tesno pove-
zana z našim zdravjem. Kronično razdražljivo čre-
vesje, ki je posledica našega stila življenja, vpliva
na absorpcijo zdravil, hranil in lahko privede do
črevesne disbioze, ki predpostavlja nadaljnjo kro-
nično razdražlji-
vost črevesja. Tako
smo ujeti v začara-
nem krogu, ki lah-
ko povzroči dege-
nerativna obolen-
ja: diabetes, debe-
lost, presnovne bo-
lezni, avtoimuna
obolenja itd.
Človeška mikro-
biota je sestavljena
iz približno 400 ra-
zličnih vrst bakte-
rij, vse populacije
pa niso prisotne v
enakem številu v vseh predelih prebavnega trakta.
Tudi pH se skozi prebavni trakt spreminja,
vzdržujejo pa ga prav ti mikroorganizmi; če pH
ni pravi, porastejo patogeni mikroorganizmi (npr.
če je v želodcu pH prenizek, poraste Helicobakter
pylori, v črevesju ali vagini Candida Albians idr.).
/dalje
www. saeka. si
NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (58) Mariza Perat
Naslednji dan se je slavnost ob velikem nav-
dušenju ljudstva nadaljevala na Reki, kamor
so prenesli milostno podobo. Procesije so se
poleg ljudstva udeležili tudi mestni veljaki in
plemiči. Ob vrnitvi na Trsat je škof, msgr. Ma-
rotti, z milostno podobo blagoslovil
mesto in morje. Slavnosti so se nato
naslednji dan zaključile na Trsatu.
Pripovedujejo, da je takrat priromalo
na Trsat tudi nekaj gospa s Kranjske-
ga. Da bi jih nihče ne prepoznal, so
bile oblečene kot sobarice, medtem
ko so te bile v kmečki obleki. Prišle
so peš do svetišča pa so se povzpele
bose.
Naj še povem, da je kronanje trsatske
Matere Božje bilo prvo izven Italije.
Kot druga je na Travniku v Gorici 6.
junija 1717 bila kronana Svetogorska
Mati Božja, tretja pa je 8. septembra
istega leta bila na vrsti Čenstohovska
Mati Božja.
Trsatskemu svetišču so bili naklonje-
ni mnogi papeži. Pij XI. je leta 1930 svetišče
odlikoval z naslovom “manjše bazilike”. Leta
2003 pa je, ob priložnosti svojega potovanja
na Hrvaško, Marijino božjo pot na Trsatu obi-
skal sv. Janez Pavel II., na kar nas spominja kip
ob cerkvi.
Na Marijino
svetišče na
Trsatu so bili
navezani tudi
vladarji. Cesari-
ca Marija Tere-
zija je svetišču
poklonila dra-
gocen mašni
plašč in dve
dalmatiki.
Trsatski Mariji
se zlasti pripo-
ročajo mornar-
ji. Mnogi so na
njeno pri-
prošnjo bili
čudežno
rešeni, o čemer
pričajo številni
zaobljubljeni
predmeti v
trsatskem sve-
tišču. Tu so se tudi dogodila čudežna uslišanja
in ozdravljenja, kar sta podpisala p. Franjo Gla-
vinić in p. Klar Pasconi.
Poleg verskega in duhovnega središča sta trsat-
sko svetišče in samostan v stoletjih slovela tudi
kot pomembno kulturno središče. Ob koncu
17. stol. je v trsatskem samostanu bila ustano-
vljena gimnazija za šolanje bodočih frančiška-
nov. Pod pokroviteljstvom samostana je preko
sto let delovala teološka
šola, nadalje prva ljudska
meščanska šola ter prva
bolnišnica na Reki.
Pomembna je seveda tu-
di samostanska knjižni-
ca, ki hrani dragocene
zapiske in pričevanja. Tu
je 22 inkunabul ter večje
število slovenskih knjig,
med temi Dalmatinova
Biblija iz leta 1584. Kot
beremo v izdaji ob 700-
letnici trsatskega svetišča iz leta 1991, je v
knjižnici ohranjen tudi edini izvod molitve-
nika “Raj duše”. Molitvenik je napisal Nikola
Dešić in je bil tiskan v Padovi leta 1560. Bil je
to osebni molitvenik grofice Katarine Franko-
panske.
Trsat imenujejo tudi “Hrvaški Nazaret”. Ven-
dar, čeprav je Trsat na Hrvaškem, so Slovenci
to bižjo pot imeli tudi za svojo in so jo zelo
radi obiskovali, kot jo tudi še danes. Trsatska
božja pot pa je s Slovenci povezana tudi zato,
ker je tu v drugi svetovni vojni
našla zavetje podoba Marije Poma-
gaj z Brezij. Poleg tega je trsatski
samostan več let spadal pod Lju-
bljano.
Vsako leto na prvo soboto v sep-
tembru romajo na Trsat Istrani, pa
tudi romarji drugih narodnosti ra-
di prihajajo k trsatski Materi Milo-
sti, ki je tudi posebna zavetnica
družin. Spomin na hišico Svete
Družine je namreč tu še vedno pri-
soten, kar romarju na Trsat tudi
danes vsekakor daje poseben in
edinstven pečat.
VIRI:
Dekić Mr. Velid: Kvarnerski triptih
- Turistični vodič; izdala turistična
skupnost županije Primorsko Go-
ranske, Opatija 2006
Hajnšek p. Odilo, OFM: Marijine
božje poti; Družba sv. Mohorja v
Celovcu 1971
Hoško dr. fra Emanuel: Marijin Trsat; Edicija
Moravček - Rijeka 1991
Lavtižar Josip: Marijina Božja pota v Evropi,
Ljubljana 1933, 1. knjiga; Založil pisatelj - Ra-
teče - Planica na Gorenjskem
Brevi notizie intorno all'antico Santuario della
Madonna delle Grazie in Tersatto - Fiume 1889
Podatki knjižnice p. Stanislava Škrabca na Ko-
stanjevici pri Novi Gorici
Cerkev Matere Božje na Trsatu
Kip sv. Janeza Pavla II.
Romarji na Trsatu
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Pravni zastopnik Marko Tavčar
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 9. maja, ob 14. uri
  14. občni zbor Društva slovenskih upokojencev za Goriško 
Pregled prehojene poti 
in pogled naprej
GORICA  
  ruštvo slovenskih upokojencev za Goriško,
ki s svojimi okrog 370 člani velja za eno
najštevilčnejših združenj slovenske narod-
ne skupnosti v deželi FJk, je 27. aprila imelo 14. vo-
lilni občni zbor. Lepo število članov se je zbralo v
Kulturnem domu v Gorici, da bi pregledali opra-
vljeno delo, kritično presodili finančno stanje v ob-
dobju 2014-2016 ter volilo člane novega izvršnega
in nadzornega odbora. Ob 35-letnici društva je do-
godek obogatila razstava slik osmih umetnikov, ki
so jo ob tej priložnosti postavili v Kulturnem domu.
Za predsednika delovnega predsedstva je bil ime-
novan Danilo Jakin, za tajnico pa Ingrid Nikolavcic.
Predsednik društva Emil Devetak je po krajšem na-
govoru, v katerem je obrazložil pomen društvenega
požrtvovalnega dela, v poročilu orisal pobude, ki
jih je izvršni odbor uresničeval, ko se je društvo mo-
ralo spopadati z vsakovrstnimi vprašanji tudi biro-
kratskega značaja. Obrazložil je splošno stanje
društva, njegov pomen in namen ter težave. Pri iz-
vajanju načrtov je potreben pristop mlajših sil. Pri-
sotni so se spomnili preminulih članov s trenutkom
zbranosti. Izčrpno tajniško poročilo je prebrala In-
grid Nikolavcic. Podala je natančen pregled dejav-
nosti v omenjenem triletju, predvsem glede delo-
vanja ženskega pevskega zbora, izletov, prosvetno-
kulturnih srečanj z društvi, zlasti iz Slovenije. ŽePZ,
ki - prav tako kot balinarski krožek - odpira vrata no-
vim članicam, se poleg nastopov v bližnjih krajih
udeležuje tradicionalnih pevskih revij, kot so Zlata
jesen, Festival v Ljubljani, Starosta Mali princ, Ceci-
lijanka. Glede izletništva društvo ugotavlja, da se
člani raje udeležujejo
krajših izletov kot poto-
vanj v oddaljene kraje.
Društvo redno goji stike s
sorodnimi organizacija-
mi iz matične domovine,
v Italiji pa s Krut-om, z
ZSKD in drugimi ustanovami. Iz blagajniškega in
nadzorniškega poročila (pripravili sta ju Eda Lut-
man in Magda Mačus) je izšlo, da je društvo pozi-
tivno sklenilo poslovanje v letih 2014 in 2015, lan-
sko leto pa je končalo s primanjkljajem. Po razpravi
so navzoči člani soglasno odobrili poročila in
obračun finančno-gospodarskega društvenega de-
lovanja. Občni zbor so kot gostje pozdravili pred-
sednik PZ DU Severne Primorske Zlatko Martin Ma-
rušič, predsednica DU Nova Gorica Lucija Mozetič,
predsednik pobratenega DU Trbovlje Janez Ma-
lovrh, Jožica Stanič za Deskle-Anhovo, Sonja Božič
za Trst in krožek Krut, Marko Brajnik v imenu SSO.
Ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel se je društvu
zahvalil za uspešno in vztrajno delo. Pisno so voščili
pokrajinski predsednik SKGZ David Peterin, pred-
stavnica DU MO Koper Cvetka Jagodič, predstavnik
pobratenega DU Solkan in županja občine Sovodnje
ob Soči Alenka Florenin.
V imenu nadzornega odbora je Magda Mačus pre-
dlagala razrešnico odboru in na vrsti so bile volitve.
Z dvigom roke so člani izrazili podporo predstavljeni
kandidatni listi izvršnega in nadzornega odbora. Na
umestitveni seji, ki so jo imeli 2. maja, so porazdelili
funkcije. V izvršnem odboru je 15 oseb: za predsed-
nika je bil potrjen Emil Devetak, podpredsednika
sta Jože Cej in Emil Tomsič, blagajničarka Eda Lut-
man, tajnica Ingrid Nikolavcic; ostali odborniki bo-
do pristojni za druge dejavnosti. Predsednica nad-
zornega odbora je Magda Mačus Princi, ostala od-
bornika bosta na razpolago za pomožne dejavnosti.
/ (EPD)
D
Aktualno 11. maja 2017 15
  aki časi so, da se v tisku, iz
ne popolnoma jasnih ra-
zlogov oziroma iz razlo-
gov, ki kot zla slutnja lebdijo
nekje v ozadnju, vse več in celo
vsak dan piše o cepivih in ce-
pljenju. Za temo gre, ki je že
pred desetletji razburjala duho-
ve, menda v okviru svobod-
nejše, širše in veliko bolj znan-
stveno podkovane razprave. In
menda nisem edina, ki mora
priznati, da je ta problematika,
cepiva namreč, močno vplivala
na moje življenje ter na življenje
in zdravje mojih najbližjih. Ko
to pišem, že slišim oziroma be-
rem napade vseh tistih odločnih
in neomajnih zagovornikov ce-
piv, češ, kaj pa pišeš, ko nisi niti
zdravnik niti znanstvenik, kaj
pišeš, ko nič ne veš o tem, Taki
časi so namreč, ko demokra-
tična debata ni več del demokra-
tične družbe. In so stvari, za ka-
tere bi bilo po mnenju tistih, ki
imajo vajeti v rokah, sploh naj-
boljše, da narod bi ne imel svo-
jega mnenja o njih in bi o njih
sploh ne razmišljal. Sploh bi bi-
lo lepo, ko bi narod molčal in o
ničemer ne razmišljal. Ali pa sa-
mo kimal z glavo in plačeval.
Mnenje o cepivih in cepljenju
naj bi imel samo zdravnik, koža,
kamor iglo zabodejo, pa je seve-
da naša. In kar vem, ali nismo
mi tisti, ki moramo po zakonu
podpisati in privoliti v vsak
zdravstveni poseg?? Kljub temu
T bo veliko ljudi ob mojem pisan-ju zmajevalo z glavo, nejevoljno,češ koliko otrok vendar umre za-
radi ošpic!!! In koliko otrok um-
re zaradi raka, ki ga povzročajo
ravno tisti, ki z onesnaženjem
služijo denarce, zaradi avtoi-
munskih bolezni in alergij, ki jih
je vse več in več in kar se sama
spomnim, jih v
moji mladosti
sploh ni bilo. In
zaradi sladkorne
bolezni, ki je pred
leti na šolah tudi
ni bilo, sedaj pa je
že v vsakem razre-
du po en sladkor-
ni bolnik. Tem, ki
delajo na veliko
reklamo, na pri-
mer za čokolado
Kinder pa še za
drugo hrano, ki je
bolj za odpad kot
za na krožnik, pa
nihče ne zmajuje
z glavo.
Že vnaprej se
oproščam vsem,
ki jim ni do take
debate. Samo za
osebno raz-
mišljanje gre, za življenjske iz-
kušnje. Te baje lahko še imamo,
kajne?? Pa še tega bi ne pisala,
ko bi si cela horda italijanskih
novinarjev ne dovolila s prstom
kazati na različno misleče starše
in zdravnike, kot bi šlo za serij-
ske morilce ali za čarovnice v
srednjem veku.. V Trstu in Vid-
mu so oblasti dale pod drobno-
gled delo dveh otroških zdrav-
nikov, češ da je med njunimi
pacienti premalo cepljenih
otrok. Prvega izmed niju poz-
nam, gre za enega izmed naj-
boljših tržaških pediatrov, ki je
zdravil in spremljal do zrelih
let številne otroke mojih prija-
teljev. Vsi so živi, pa celo nad-
povprečno zdravi, brez alergij ali
hudih avtoimunskih bolezni. In
priznam, niso cepljeni. Ker je ve-
liko zdravnikov in zdravstvenih
delavcev, ki zagovarjajo tezo o
škodljivosti cepiv. Da, veliko jih
je, brez zamere. Njihovih imen
sicer tu ne bom objavljala, ker v
naši demokratični družbi svo-
bodno razmišljanje ni več dovol-
jeno. Pri tem znanem pediatru
se je samoplačniško zdravilo tu-
di nekaj mojih odraslih znan-
cev, ki prisegajo na homeopatijo
in neradi jemljejo zdravila, ako
ni ravno nujno potrebno. Ko li-
stam po časnikih, vidim, da svo-
bodne debate, razprave, soočan-
ja, pravzaprav več ni. Eno samo
mnenje, tisto, ki nam ga vsilju-
jejo vladajoči in lov na čarovni-
ce. Na tiste, ki si upajo misliti
drugače. Pa saj jih itak ni več, ker
je vsak, ki si upa izraziti dvom
nad upravičenostjo ponovne
uvedbe obveznega cepoljenja,
predvsem če je zaposlen v zdrav-
nstveni stroki, že drugi dan
izobčenec brez zaposlitve.
V časnikih beremo, da so ošpice,
ki so bile v času našega otroštva
čisto vsakdanja bolezen, smrtno
nevarne, da se vračajo hude epi-
demije, da so starši, ki ne cepijo
svojih otrok, pravi zločinci in ne
vem še kaj. Tega, da v petnajstih
najbolj naprednih in razvitih
evropskih državah, v Nemčiji in
Avstriji na primer, nobeno
otroško cepljenje ni obvezno, pa
nam nihče ni povedal oziroma
nam skrbno skrivajo. Obvezno
pa je pri nas, v Bolgariji, Romu-
niji... Medtem ko se v Italiji in
Sloveniji izvaja pritisk na svo-
bodno dialektiko v zdravstvu in
v družbi, v sosednji Avstriji že
dolga desetletja še psov ne cepi-
jo več za steklino. Razen lovskih
psov, seveda. Kar je pametno in
upravičeno, saj lahko slednji v
vsakem trenutku pridejo v stik z
obolelo lisico ali divjadjo. Pa ve-
ste, zakaj so tudi v Italiji odpra-
vili pasje cepljenje proti steklini?
Eden izmed glavnih razlogov je
negativen vpliv na pasje zdravje
in menda celo večji odstotek ra-
kavih obolenj pri starejših pre-
cepljenih psih. Pri otrocih pa,
vsaj tako nam zagotavlja
uradna stroka, čisto nedolžno
in brez posledic.
Moja zgodba s cepivi se
začenja, tako kot pri vsako-
mer menda, v zgodnjem
otroštvu. Ko sem bila še do-
jenček, so me med drugim ce-
pili proti črnim kozam, odgo-
vor mojega imunskega siste-
ma pa ni bil najboljši. Po ce-
pljenju sem dobila bolezen v
lažji obliki in izpuščaje po
vsem telesu. Od tedaj je bilo
moje otroštvo zaznamovano
s stalnimi gripami, prehladi
in bronhitisom, ki ga niso iz-
koreninili nobeni antibiotiki
in je postal nekako kroničen.
Tako kot asmatični kašelj, ki
se mi ob padcu odpornosti
pojavljal še danes, v zrelih le-
tih. Seveda so me zdravniki
skušali spraviti na noge z vse
večjo dozo zdravil, antibiotike
so na meni poskušali kot za sta-
vo, dobrih rezultatov pa ni bilo.
Dokler nisem sredi kihanja in
kašljanja in visoke vročine neka-
ko odrasla, vzela vajeti v roke ter
z naravnim zdravljenjem, hojo
v gore in zdravo prehrano, po-
stala približno tako zdrava in ta-
ko odporna kot večina ljudi dan-
danes.
V mladih letih sem poleti redno
delala v otroških poletnih cen-
trih kot animatorka. Spominjam
se, da je tržaška občinska uprava
od vseh nas, ki smo bili za mesec
dni namenjeni delu z otroki,
zahtevala, da se obvezno cepi-
mo proti trebušnemu tifusu.
Edini smo si bili, da je možnost,
da se med otroki pojavi bolezen
nična in da se nočemo po nepo-
trebnem izpostavljati stranskim
učinkom cepljenja. Uprli smo
se, in ker so bili to časi, ko je bil
dialog na tem področju še mo-
goč, naši nadrejeni pa so se do-
bro zavedali, da ima posamez-
nik pravico, da odloča o svojem
zdravju in o vseh zdravstvenih
posegih, smo bili mirno sprejeti
v službo brez cepljenja.
Obdobje po tem je bilo obdobje
največje svobode na vseh po-
dročjih. Odtenki leta 1968. Čas,
ki jih sedaj, ko spremljam vsak-
danjo politiko, pritisk s strani
oblasti, bank in multinacionalk,
ki na račun svojih interesov kro-
jijo novice in informacije ter z
njimi vplivajo na mišljenje in
vedenje širših mas, močno ob-
jokujem. Skoraj vsi otroci mojih
prijateljev niso bili cepljeni,
začeli smo se zanimati za alter-
nativno medicino in homeopa-
tijo, zaradi pozitivnih izkušenj
pa smo vse bolj posegali po na-
ravnih metodah zdravljenja. V
prepričanju, da lahko o svojem
telesu odločamo edino mi sami
in da je svobodna izbira zdra-
vljenja osnovna, neodtujljiva
pravica vsakega posameznika.
/ dalje
Suzi Pertot
Odbojka
Obstanek v B ligi 
in pomladitev
  rejšnji teden smo
obračunali s sezono Ja-
dranovih košarkarjev,
tokrat pa še ocena letošnjih
nastopov naše druge paradne
ekipe v moštvenih
panogah, odboj-
karjev Sloge Tabor.
V sezoni, ki se je
končala v nedeljo,
so slogaši z znamko
Televita briljantno
prestali zrelostni iz-
pit ob nastopu v
novem (po preu-
stroju državnih tek-
movanj) prvenstvu
enotne B lige. Belo-
rdeči so obstanek
dosegli že dva kro-
ga pred koncem
rednega dela, zase-
dli so deveto mesto
z 31 točkami.
Poleti je prišlo v
društvu do do-
ločenih sprememb,
daljši cikel kot igra-
lec in trener je skle-
nil Gregor Je-
rončič, krmilo eki-
pe pa je – po iz-
kušnji pri dekletih
Zaleta – prevzel še ena legen-
da slovenske odbojke – Ja-
smin Čuturić z Obale. Najbolj
boleča je bila odpoved duši
moštva v zadnjem desetletju
Ambrožu Peterlinu, ki se je
odločil za manjšo športno ob-
veznost, izjalovili pa so se po-
govori o neki združitvi z go-
riško Olympio, ki je pred le-
tom dni padla z drugoligaške
P spet na tretjeligaško deželnoraven. Iz centra Bratuž pa sole prišli v Repen trije igralci,
Juren, Pavlović in Princi. De-
jansko pa je po več letih v tej
sezoni prišlo v ekipi Sloge Ta-
bor do zametkov generacijske
zamenjave (z igralci iz klub-
skega pogona in iz projekta o
sodelovanju s tržaškim
društvom Coselli), kar sodi
nedvomno med pozitivne no-
te letine 2017/2018 poleg
strogo rezultatskega dela, ki je
tudi potešil upravo na čelu s
predsednikom Andrejem Ma-
verjem.
Med letom so bili tudi težki
trenutki, saj ni šlo brez
nevšečnosti in poškodb naj-
bolj izkušenih mož, kot sta
štiridesetletnika Biribanti
(nekdanji reprezentant in
evropski prvak) in Rigonat, še
dalje izjemno relevantna čla-
na šesterke. V ključnem ob-
dobju leta pa so slogaši ujeli
pravo psiho-fizično formo,
zmagali na vseh tekmah, ki
jih je bilo pač treba pri-
nesti domov in razmero-
ma zanesljivo pustili za
sabo štiri postave, ki so
se morale sprijazniti z iz-
padom v C ligo. Očiten
je bil povečan učinek v
povratnem delu prven-
stva, ko je postala repen-
ska telovadnica za ekipo
prava trdnjava. V zad-
njem delu tekmovanja
pa so se kot čisto solidni
odbojkarji za B ligo pro-
filirali najmlajši, od po-
dajalca Samuela Princija
do mladincev Katalana
in Umka. Slednja sta
mladinsko ekipo Sloge
Tabor med drugim prive-
dla drugo leto zapored
do deželnega naslova,
moštvo bo prav ta konec
tedna v Bormiu sodelo-
valo v vsedržavnem fina-
lu Under 19.
Po koncu uspešnega
prvenstva, ko je – kot že
vrsto let – na tekmah fante
redno spremljala s tribune le-
pa zvesta množica, sta tako
predsednik Maver kot trener
Čuturić, ki bo po vsej verjet-
nosti ostal na svojem mestu
še za eno sezono, potrdila, da
bodo prepričano nadaljevali s
postopno pomladitvijo član-
ske ekipe.
HC
O cepljenju
Svobodna izbira je
najboljša pot (1)
Valentina Petaros Jeromela v Gorici
O slovenskih prevodih
Božanske komedije
  lovenski prevodi
Dantejeve Božanske
komedije so pomemben
pokazatelj razvoja slovenskega
jezika, po mnenju
dantologinje Valentine Petaros
Jeromele se v teh prevedenih
besedilih kaže celo prehod od
ilirizma do knjižne
slovenščine.
To je bila osrednja tematika
predavanja, ki ga je filologinja
in predsednica koprskega
odbora Združenja Dante
Alighieri na povabilo goriškega
odbora iste ustanove imela 4.
maja v prostorih Državne
knjižnice v Gorici. Petaros
Jeromelova je za vzor tega
končnega prehoda do knjižne
S slovenščine vzela celotenprevod Dantejeve komedije, kiga je od leta 1912 dalje izdelal
Jože Debevc. S prevodi
Dantejevega besedila oz. deli
le-tega so se v slovenski
književnosti ukvarjali številni
prevajalci in kulturniki,
začenši s Koseskim in Vrazom
v 19. stoletju. Prevajanja
najpomembnejšega literarnega
besedila srednjega veka so se v
različnih časovnih dobah lotili
tudi brata Čop, Župančič,
Ušeničnik, bliže nam pa
Capuder. Za razliko od
njegovih predhodnikov je pa
Debevc dojel, da prevod mora
sloneti na vsebini, ki jo
izvirnik vsebuje, ne pa na
zasledovanju metričih vzorcev
za vsako ceno, kot sta to npr.
počela Vraz in Koseski. Debevc
je poskušal najprej globoko
dojeti pomen posameznega
Dantejevega verza, šele nato je
iskal ustrezno prevodno
podobo originala. Pri tem se je
naslanjal na njemu sodoben
Pleteršnikov slovar iz konca
19. stoletja, katerega besedišče
je bilo primerno za vsebinsko
in ne dobesedno prevajanje
tako starodavnega besedila.
Prevajanje kot tako je bilo po
njegovem mnenju povezano z
ideološkim vprašanjem o
samem potencialu slovenskega
jezika še prej kot s
prevajalskim problemom kot
takim. Pri tem je zato dojel, da
je vsebino Božanske komedije
potrebno najprej približati
miljeju slovenske kulture in
čutenju. Žal pa so njegova
prizadevanja ostala brez
odziva, saj je njegov prevod še
do danes neobjavljen.
  omisija je sicer
podelila dve tretji
nagradi ex aequo:
prvo, o vlogi RTV Slovenije
pri oblikovanju kulturnega
prostora, je prejel Blaž
Ermenc; drugo o podobah
prostora Trsta in podobi
drugega v izbranih delih
Marka Sosiča in Maura
Covacicha, pa je - kot
rečeno - prejela Jaruška
Majovski, ki je diplomirala
na Oddeleku za
primerjalno književnost in
literarno teorijo in
Oddeleku za slovenistiko
K Filozofske fakulteteuniverze v Ljubljani.Drugo nagrajeno delo je
obravnavalo ohranjanje
identitete s poučevanjem
slovenščine med Slovenci
v Avstriji, zanjo pa je bila
nagrajena Damjana Kern.
Tržačanka Sara Zupančič
pa je zablestela z
magistrskim delom o
Pavletu Merkuju in o
glasbeni večjezičnosti
njegove opere Kačji pastir.
Zupančičeva je
magistrirala na oddelku za
muzikologijo Filozofske
fakultete
Univerze v
Ljubljane.
Komisija je
podelila še
posebno priznanje Teji
Krašovec, in sicer za
disertacijo Primorski
priseljenci v Ljubljani med
obema svetovnima
vojnama, s katero je
doktorirala na Fakulteti za
humanistične študije
Univerze na Primorskem.
Minister Žmavc je mlade
spodbudil, naj z delom in
raziskovanjem nadaljujejo,
člani komisije pa so
priporočili, naj se dela
objavijo v strokovni
publicistiki ali v obliki
knjižnih monografij.
Z 2. strani
Med nagrajenimi tudi ...
Aktualno11. maja 201716
  gencija Avrigo se je tudi
letos izkazala s predlogom
štiridnevnega izleta po
Dalmaciji in Bosni-Hercegovini,
ki ga je organiziralo Prosvetno
društvo Štandrež od 22. do 25.
aprila. Zaradi znanih kolon in
težav na raznih mejnih prehodih
se je vodič odločil za stranske
mejne prehode in smo se tako
vsaj deloma izognili
dolgotrajnim pregledom. Seveda
ni šlo vse gladko, največ časa
smo izgubili ob izhodu iz Bosne
na hrvaški meji in nato so še
slovenski mejni organi
dobesedno izvajali evropska
določila šengenske meje. Potniki
smo morali izstopiti iz avtobusa
in policija je pregledovala in
registrirala posamezne
dokumente.
Kljub tem zaprekam se je
program izleta izvedel v celoti in
nudil udeležencem res zanimiv,
prijeten in poučen sprehod po
najbolj znanih krajih z bogato
zgodovinsko, kulturno in
naravno dediščino, ki je v
nekaterih primerih pod zaščito
UNESCA.
Prva postaja v Dalmaciji je bila
ob čudovitih slapovih reke Krke.
Na površini več kot 100
kvadratnih kilometrov je v tem
narodnem parku tudi muzej
raznih obrtnih dejavnosti, ki so
bile značilne za južne predele
Dalmacije, in lepo obnovljena
cerkvica. Tudi naslednji daljši
postanek v kraju Drniš je bil
ekološko obarvan, z ogledom
prvega tematskega parka na
Hrvaškem, kjer je kamen edini
gradbeni material, ki ga je v širši
okolici v izobilju. V parku je
tipična dalmatinska kamnita hiša
A s kletjo za vino in pršute. Tehdobrot smo bili tudi deležni. Obbivalni hiši so tudi staja za živali
in razne delavnice. Zemlje je ob
obilnem kamenju komaj
za rast trte, oljke in sivke,
ki je zelo razširjena. V
bližini kmetije je tudi
letno gledališče, kjer so
razne prireditve,
predvsem plesne in
pevske. Skupina
izletnikov, članov
štandreškega pevskega
zbora, se je izkazala s
slovensko pesmijo, ki je
navdušila prijazno in
zgovorno tamkajšnjo
gospodinjo. Ob vstopu v
park je bil na veliki tabli
napis v pozdrav
slovenskim gostom,
kateremu smo dodali še
pripis iz Štandreža.
Sledil je ogled Šibenika,
ki je pravi biser na obali
Jadrana. Med številnimi
zgodovinskimi
spomeniki v notranjosti
visoko obzidanega mesta
izstopa katedrala sv.
Jakoba, ki so jo začeli
graditi leta 1431 in je v
slogu iz prehoda iz gotike
v renesanso. Posebno bogato
oblikovana je krstilnica, ki se
nahaja ob osrednjem oltarju.
Zanimiva je tudi mestna loža, v
kateri smo prisostvovali izvajanju
dalmatinske klape z značilnimi
melodijami.
Naslednji dan smo začeli z
ogledom enega najlepših
dalmatinskih mest Trogir. Stari
del mesta je na otočku, ki ga s
kopnim povezuje kamniti most.
V času Rimljanov je bil Trogir
pomembno pristanišče in
trgovsko središče. Stari del mesta
je lepo urejen in ohranjen. S
številnimi kulturnimi spomeniki
je vpisan v seznam svetovne
kulturne dediščine UNESCO.
Vsa obmorska dalmatinska
središča so zgledno urejena in
čista. Iz razlag krajevne vodičke
smo spoznali hrvaški narodni
ponos in domoljublje, ki je
močno zasidrano v prebivalstvu.
Na poti proti Mostarju smo
obiskali Medjugorje. To romarsko
svetišče in kraj Marijinega
prikazovanja je od leta 1981
obiskalo skoraj pet milijonov
romarjev. Čeprav uradna Cerkev
ni še potrdila prikazovanj, število
obiskovalcev stalno narašča.
Največ je Italijanov in Poljakov.
Mostar, kot nam že samo ime
pove, je znano po čudovitem
mostu, ki so ga Hrvati v zadnji
vojni porušili. Z mednarodno
pomočjo in na podlagi načrtov iz
Carigrada so most obnovili v
prvotni obliki. Most deli
bosansko in srbsko prebivalstvo.
Ob njem je mnogo malih
trgovin, obrtnih delavnic in
restavracij, ki na srbskem delu
nudijo dobro turško kavo. Pri
obnovi Bosne z muslimanskim
prebivalstvom so Turčija
in nekatere bogatejše
arabske države vložile
veliko finančnih
sredstev predvsem za
obnovo džamij, ki jih je
bilo v vojni porušenih
skoraj tisoč. Lepo so
obnovili tudi katoliške in
pravoslavne cerkve.
Ogledu Sarajeva smo posvetili
tretji dan. V mestu je bilo, še pred
par dnevi pred našim prihodom,
trideset centimetrov snega, ki pa
se je ohranil le na gričih, ki
obdajajo Sarajevo. Iz teh gričev so
Srbi štiri leta obstreljevali mesto
in povzročili številne človeške
žrtve. Mesto je danes skoraj v
celoti obnovljeno in porušene
stavbe so zelo redke. Vstopili smo
v znameniti tunel, ki so ga
izkopali pod letališčem in je
predstavljal edino povezavo
obkoljenega mesta s svetom.
Po njem so bežali ljudje,
prenašali ranjence, hrano in tudi
orožje. Sarajevo je izgubilo več
kot desettisoč prebivalcev in
pokopališča so posejana po
celotni okolici mesta. Največje je
na nogometnem igrišču
sarajevskega kluba. Pravo
zgodovinsko, trgovsko in
kulturno središče je Baščaršija,
kjer mrgoli ljudi, veliko je
trgovinic in verskih objektov, od
džamije do katoliške katedrale sv.
Petra, pravoslavne cerkve in
sinagoge.
Na poti proti domu smo se
ustavili v kraju Visoko, kjer so
pred kratkim odkrili bosanske
piramide. Znanstveniki si še niso
na jasnem, če gre za naravni
pojav ali za človekov poseg,
podoben drugim piramidam v
Egiptu in drugod. Raziskave naj
bi pokazale, da je kar pet gričev v
dolini Visoko umetnega izvora.
Imenovali so jih piramida
Zemlje, Zmaja, Sonca, Lune in
Ljubezni. Pod njimi je mreža
tunelov, ki naj bi imeli ugoden
energijski učinek na človeško
telo. Gotovo je, da bosanske
piramide niso bile grobnice kot
egipčanske, ampak so služile v
terapevske namene. V
podzemskih rovih so
našli več kamnitih
predmetov jajčaste
oblike, na nekaterih je
nekaj znakov, ki pa jih
niso še razbrali.
Zadnja postaja je bila v
mestu Jajce, ki je bilo
središče bosanskih
kraljev, preden so Turki
zavzeli mesto in je
Bosna postala turški
sandžak. V Jajcu je bilo
drugo zasedanje
AVNOJ-a. Bosna in
Hercegovina je
posebna država, kjer
sobivajo tri narodne
skupnosti, Bošnjaki,
Srbi in Hrvati. Vsaka
skupnost ima svojo
vero. Bošnjaki so
muslimani, Srbi
pravoslavni, Hrvati pa
katoličani. Pri mladih
ni več tako izrazite
opredelitve in se
nekateri ne priznavajo
v nobeni teh
skupnosti. Glede prihodnosti
države je nekaj optimistov, ki
računajo na nove generacije,
večina pa ne vidi izhoda iz te
zapletene situacije, ki jo večkrat
tudi sami domačini ne razumejo.
Vzdušje po vojni se je bistveno
spremenilo in pustilo hude
posledice.
Izletniki smo videli veliko
zanimivosti in posebnosti, imeli
smo odlične vodiče, predvsem
Tomaža, ki nas je spremljal vso
pot in nas s svojim znanjem
obogatil in nam približal včasih
zelo zapletene politične, etnične
in mednarodne situacije.
Da smo se udeleženci dobro in
prijetno počutili, so prispevale
predvsem Vanja, Roberta in
Cristina, ki so nam na avtobusu
postregle z raznimi dobrotami.
Tudi lepa pesem se je med potjo
večkrat razlegala po avtobusu.
Skratka lep, prijeten in poučen
izlet. Zahvala gre tudi spretnim
kuharjem, ki so nam pripravili
okusna kosila, ki smo jih zaužili v
kaki prijetni senci.
DP
Prosvetno društvo Štandrež  
Društveni večdnevni spomladanski izlet 
po Dalmaciji in Bosni-Hercegovini
Enotna slovenska banka
Ob tem pa je bila na občnem
zboru pomembna tema tudi
načrt združevanja z Zadružna
banko Doberdob-Sovodnje in
pridruževanje zadružni skupi-
ni Cassa centrale iz Trenta.
Začnimo s prvo temo, o kateri
so v bančnih krogih govorili že
dalj časa, čeprav nikoli na glas.
Predsednik uprave Adriano
Kovačič je že pred občnim zbo-
rom uradno potrdil, da se je
postopek združevanja le začel.
To je v nedeljo sporočil tudi
članom. Časovnica tega proce-
sa predvideva konec tega pro-
jekta v naslednjih nekaj mese-
cih. 27. aprila sta banki formal-
no predložili načrt italijanski
centralni banki. Banca d'Italia
se mora izreči v 90 dneh. Ker
bančna politika italijanske vla-
de, ki jo je blagoslovil tudi gu-
verner Visco, predvideva in
spodbuja racionalizacijo, je
težko verjeti, da ne bi sprejeli
načrta združitve naših dveh
bank. To naj bi se najbrž zgo-
dilo julija ali avgusta. Septem-
bra naj bi tako bila na vrsti
izredna občna zbora ZKB in
Zadružne banke Doberdob in
Sovodnje, ko naj bi združitev
potrdili tudi člani. Oktobra pa
naj bi nastopila operativna fa-
za.
Kovačič je še dejal, da je
združevanje prava rešitev za
konkurenčnost enotne banke
v obdobju, ko kraljujejo nizke
obrestne mere in so manjše re-
alnosti potisnjene na stran.
Spojitev obeh bank naj bi pri-
nesla boljše delovanje na ce-
lotnem teritoriju, ponujati pa
naj bi bilo mogoče tudi dodat-
ne storitve za stranke, člane in
društva.
Predsednik
uprave ZKB
je ob sklepu
še potrdil, da
je bila ta
združitev prostovoljna in da
zato meni, da v bližnji prihod-
nosti ne bo pritiskov za nova
združevanja (to bi namreč
ustvarilo težave
pri ohranjanju
slovenskega
značaja banke).
ZKB naj bi sep-
tembra tudi iz-
glasovala po-
pravek k 2. čle-
nu statuta, s ka-
terim bodo do-
datno poudarili
in ovrednotili
jezikovno in na-
rodnostno spe-
cifiko. To je v
načrtu tudi v vi-
diku pri-
druževanja holdingu Cassa
centrale iz Trenta. Po zakonu
o reformi zadružnega
bančništva se morajo namreč
vse zadružne banke odločiti za
pridružitev enemu od dveh
matičnih holdingov. Prvi je
rimski Iccrea, drugi je Cassa
centrale iz Trenta. Izjema pri
tem so bocenske banke, ki so
se vključile v nemški sistem
Reiffeisen. ZKB in doberdob-
sko-sovodenjska banka sta se
odločili za Trento. Kovačič je
dejal, da so pri ZKB ocenili, da
je ta holding bolj soliden, flek-
sibilen in z večjo donosnostjo.
Tu sta prednost še boljša struk-
tura stroškov in dejstvo, da bo-
do imeli deželni sedež v Vid-
mu. K holdingu iz Trenta bo
pristopilo enajst od petnajstih
deželnih zadružnih bank.
Hkrati je bila izbira pridružitvi
skupini iz Trenta - tako še Ko-
vačič - tudi posledica narodno-
stnega vprašanja. V
Trentu so se posebej
obvezali k spoštovan-
ju 7. člena zakona o
reformi zadružnih
bank, ki posebej
omenja banke z jezi-
kovno specifiko. V
isti skupini bodo tako
tudi zadružne banke
iz Doline Aoste in
ena nemška banka.
Razprava
V razpravi so disku-
tanti iznesli tudi ne-
kaj kritičnih pomisle-
kov. Nekdanji ravna-
telj Klavdij Brajnik je opozoril
na padajočo krivuljo vlog in
kreditov. Odgovor uprave je
bil, da je to posledica preteklih
razvrednotenj, hkrati je Ko-
vačič ob tem dejal, da so lani
sklenili za 40 milijonov evrov
novih kreditov. Ob tem je Braj-
nik opozoril tudi na padajoče
število zaposlenih. Nekdanji
predsednik uprave Pavel Milič
pa je izpostavil upravne
stroške, ki so po njegovem
mnenju previsoki. Član zadru-
ge Edi Kraus je zmanjševanje
števila uslužbencev označil za
nujno poslovno dinamiko da-
našnjega časa. Člane so ob tem
nagovorili še nekateri drugi
predstavniki ustanov in
manjšinskih organizacij. Med
drugimi sta prisotne nagovori-
la tudi Aljaž Srebrnič v imenu
mladih podjetnikov, ki imajo
v okviru projekta ZKB starter
prostore v Kalistrovi palači v
Trstu, in Lucija Tavčar v imenu
članov projekta ZKB mladi.
Ob sklepu so člani ZKB podprli
znižanje števila odbornikov z
8 na 7 ter potrdili in delno ob-
novili upravo in nadzorne or-
gane.
S 1. strani
V kratkem združitev ...
Foto damj@n