Izhaja vsako soboto zjutraj. Vsaka druga številka ima poučno zabavno histrirano prilogo Družinski Prijatelj“. Uredništvo „Zarje“ jo v Trstu Via deli’ Acq ue-dotto št. 91. (pritličje). Tja je treba nasloviti vse rokopise, ki naj se objavijo v listu ali pa v, prilogi »Družinski Prijatelj“. Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Upravništvo „Zarje“ je v Trstu, ulica delle Poste št. 9. Sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Naročnina „Zarje“ s prilogo je za vse leto naprej po pošti K 6.— za pol leta K 3. Posamezne številke po tj v. Cena inseratom je 10 vinarjev za enostopno petit vrsto. Pri večkratnem objavljenju primeren popust Poštno-hranilničnega ra^ čuna štev. 64139-	.
~	~ V
* ■ */•;
Ob cesarjevem jubileju. * * * * v
Minola sreda se |je razvila v prav svečan ljudski praznik velike družine avstrijskih Narodov. Kakor smo videli na lastne oči in kakor nam pravijo poročila od blizu in daleč, je bila šestdesetletnica vladanja našega presvitlega vladarja ne le njegov jubilej, ampak jubilej avstro-ogrske m?^ narhije.
In povsem naravno. Saj je usoda Avstrije v zadnjih 60 letih v marsičem res tesno združena s cesarjevo osebo. Vladar sam je osebno položil temelj konstitucionelnega vladanja. Iz malega p. •'+ ga obsega se je razvila zbornica poslancev v današnjo korporacijo, ki po splošni in enaki volivni pravici predstavlja vse sloje avstrijskih narodov. S tem je pokazal cesar, kako visoko ceni prostost in zrelost svojega ljudstva.
Priprost delavec, rokodelec, oskrbnik, kmet, učitelj, duhovnik, meščan, vsi naj bi si. po njegovem namenu podali v postavodajalnem zastopstvu roke v bratski slogi na skupnem delu za blagor in mir vseh različnih narodov. V marsičem je že videl naš sivolasi cesar vsaj deloma uresničene svoje blage namene in želje. Za delavca, obrtnika in kmeta se je že marsikaj izboljšalo. Kmet.,se je po mnogih deželah gospodarsko okrepil in ne dajo se več delati postave brez njegovih poslancev. Delavcu pa, ki je bil pred 60 leti samo suženj in stroj se pripravlja prav sedaj postava, ki naj ga v slučaju onemoglosti in starosti varuje krempljev neusmiljenega kapitalizma. tem pogledu je- Avstrija brezdvomno prehitela druge svoje mogočne evropske sosede.
Ko je pred 60 leti Prano Jožef v knezonad-škofijski palači v Olomucu na Moravskem prijel v roke avstrijsko žezlo, so bili za Avstrijo pač hudi časi. — Na Italijanskem in Ogrskem upor, v osrčju Avstrije silni notranji boji. Žal, da je tudi leto 1908 v marsičem podobno letu 1848. V slovenski prestolnici je tekla na ulicah slovenska kri, na Češkem so hudi nemiri, na vseučiliščih krvavi boji, mesto parlamentarnega ljudskega ministrstva imamo tujcem v zasmeh uradniško ministrstvo, na-zunaj pa obeta mednarodni evropski položaj malo dobrega. Najhujše za Avstrijo so pa vedni narodnostni boji, ki se niso do danes prav nič ublažili, temveč v zadnjem času celo poostrili. Nekoliko so
tega krivi vladni možje, ki so še do danes sanjali in hočejo še sanjati o nekem nadvladju Nemcev v Avstriji, nekoliko pa Je zakrivilo splošno pomanjkanje samozatajevanja v zahtevah med različnimi narodi. — Le tedaj, če zavlada pravica in enaka mera za vse, ter zavest skupnosti, bo Avstrija srečna. Druge poti res ni. Bog nas je dal tu v Avstriji tako različne narode, da ne bo miru, dokler ne bomo vsi, ne le v paragrafu, ampak v .-i^srpcinred postavo enakoveljavni in dokler ne boJfiS^znljJjXudi med seboj malo potrpeti in od-j-"jiiTr	kjer se more in sme.
Te pravice in tega samozatajevanja pa uči posameznike in cele narode samo krščanska morala. Le duh krščanski nalaga oblastnikom po ves-sti pravičnost do podložnikov tudi takrat, če je težavna, in le sveta vera je v stanu brzdati v posamezniku sebičnost in ublažiti v celem narodu ono divjo in slepo furijo, ki vidi le sebe, bližnjega soseda pa le tedaj, če je treba udariti po njem. O da bi to spoznali vsi narodovi vzgojitelji in voditelji in se tudi po tem ravnali ! — Ne poznamo hujših brezdomovincev inj anarhistov, kakor so oni, ki brezvestno izpodkopujfjo v posameznih narodih ta [edini temelj narodnostnega sporazumljenja v Avstriji.	f
Naše patriotično delo bodi torej utrjati v ljudstvu pred vsem pravo pristno versko življenje. Če to zanemarjamo, potem pa le nikar ne pričakujmo bolj mirnih časov tu pri nas, kjer pokajo že samokresi proti c. kr. glavam.
Ne zgubljajmo poguma. ■ Avstrija je prebolela še hujše krize, upati smemo, da bp tudi sedanjo. Zdravo krščansko jedro v avstrijskih narodih ne bo zamrlo, ampak pomladilo se bo in vzklilo’bo novo življenje. Minola sreda nam je porok, da ni izgubilo krščansko ljudstvo smisla skupnosti in ljubezni do vladarja; neprisiljeno, odkritosrčno je praznovalo cesarjev jubilej. Množice so šle kakor ob velikih praznikih v hram božji in iz mnogih src se je dvigala vroča molitev k Bogu za cesarja in našo skupno domovino.
Slovenci, Slovenke!!!
frotopajtek S. K. S. Z!
politične vesti.
DRŽAVNI ZBOR.
Poslanska zbornica je imela dne 26. novembra prvo sejo. Novo uradniško ministrstvo se je predstavilo zbornici.
Ministrski predsednik Bienerth je razvijal svoj program. Glavna naloga njegove vlade je, sestava parlamentarnega kabineta, ker mora imeti vlada zanesljivo večino za izvrševanje velikih del. Stranke naj sedaj imajo premirje napram provizorični vladi, da rešijo najnujnejše stvari; proračunski proračunski provizorij, aneksijska predloga in trgovinska pooblastilna predloga. Bienerth je obljubil, da predloži tudi jezikovni zakon, ki naj bi bil 'podlaga žas porazumljenje med Nemci in Čehi. Na koncu so ministerskemu predsedniku ploskali krščanski socialpj. Na to se je oglasil k besedi Klo-fač. Komaj,i še je. začulo njegovo ime, so začeli ropotati nemški socialci in kričati: „Marš v Srbijo!“ * „Veleizdajalec!“ Češki radikalci; so odgovarjali z glasnimi klici: „Živela Srbija!“ Temu-, klicu so se pridružili tudi nekateri Hrvatje,-na čelu jim Bian-kini, ki so kričali : „Živela. Srbska!“ češki radikalci so kričali: „Proč z roparjem!“ „Proč z aneksijo!“
Te demonstracije so trajale pet minut. Poslanec Klofač je predlagal, naj se o Bienerthovem govo-voru otvori debata. Predlog je bil odklonjen. Za predlog so glasovali samo češki radikalci, češki agrarci in Rusini.
Zbornica je pričela razpravo o proračunskem provizorju. Crteineijevaje * nujnost proračunskega provizorja je poslanec princ Liechtenstein omenil velikih nalog, ki čakajo zbornico in ki jih zamore rešiti le parlamentarno, ministrstvo. Prečitane so bile došle vloge. Med temi se nahajajo tudi nujni predlogi glede najnovejših dogodkov na dunajskem vseučilišču ter glede dogodkov v Pragi. Ljubljani, Ptuju in Celju, potem nujni predlog glede prvega čitanja zakonskega načrta o socialnem zavarovanju in konečno veliko število interpelacij, med temi italijanske glede dogodkov na dunajskem vseučilišču.
V soboto ob 1. uri popoludne je imela poslanska zbornica slavnostno sejo, v kateri je izrazila svojo udanost presvitlemu cesarju o priliki 60-letnega vladanja.
LISTEK
Peklenšček v palici.
Kardinal Sfondrati, sloveč pisatelj iz reda benediktincev, pripoveduje to le smešno dogod-bico :
Nek jezuit, z imenom oče Taner, pobožen in učen mož, je potoval v svojo domovino, da bi si v svežem domačem zraku okrepčal svoje slabo zdravje. Toda med potjo popolnoma onomore ter v neki neznatni vasici umrje. Takoj je prišla v hišo, kjer je umrl jezuit, vaška komisija obstoječa iz župana in najuglednejših vaščanov, ter začela popisovati imetje rajnega učenjaka. Seve niso našli dragocenosti; molitvenik in nekaj nerazumljivih knjig, rožnivenec, križec, nekaj perila. Posebno pozornost je zbudila neka črna palica, ki je bila v torbi jezuita.
To mora biti nekaj skrivnostnega, tako so brž razsodili. In ko je nekdo zapazil na koncu palice stekleno okence, so bili vsi prepričani, da je bil jezuit čarovnik ter s to palico zapovedoval hu-.diču.
Strah in groza sta vse obšla, ko je nekdo pričujočih pogledal skozi omenjeno okence v palico, na to pa smrtno obledel ter z groznim krikom odskočil.
Ravno tako se je zgodilo vsem drugim, ki so pogledali v palico,
Skozi stekleno šipo so namreč videli v sredi palice živo, popolnoma črno, strahovito veliko pošast, ki je imela grozovite rogove, noge pa oborožene z dolgimi zakrivljenem! kremplji ter debelo, ostudno kesmatinje po celem telesu.
Kdor jo je pogledal, se mu je zdelo, kakor da mahoma steguje proti njemu svoje kremplje in nevarne rogovile ter ga preti napasti. Zato tolik strah.
Kaj je to, ni vedel nikdo razložiti. Le nek dijak je modroval, da to kar je v palici, ne more
biti telesno bitje, ker je veliko večje, kakor palica,
v kateri je, da torej mora biti netelesno bitje, to je kak duh sam.
Temu modrovanju so pritrdili vsi ter bili docela edini, da je v palici sam peklenšček. Jezuit, tako so razsodili, je bil silen čarovnik ter e imel oblast čez hudiča, katerega je nosil s seboj gotovo le iz slabega namena.
Kmalu se je zbrala vsa vas okrog hiše, in vse je govorilo o jezuitu-čarovniku in oblast črez hudiča, ki ga je vsakdo videl na lastne oči. Vaški sodnik pa je sklenil:
Umrli jezuit ni vreden cerkvenega pogreba, ampak sežgati ga je treba! Vaščani pa so kričali:
„Takšni so vsi jezuitje, vsi duhovniki, pojdimo in iztirajmo jih vse iz naše dežele, da ne bodo hudiču izdali nas in naše domovine“.
In jeza in sovraštvo sta se naglo širila dalje in dalje.
Ko so vaščani ogledovali to čarodejno palico ter obsojali vsak po svoje jezuite, ali duhovnike sploh, pride v isto vasico nek drug učenjak. Učenjak se smeji ter noče ničesar verovati o njihovem peklenščeku v palici. Peljejo ga torej k oni hiši, češ, naj se prepriča na lastne oči.
Ko pa možu podajo zloglasno palico, se ta na glas smeji in pravi:
„O vi nespametni, ali še res nič ne veste o iznajdbi mikroskopa ! To je mikroskop, mikroskop je to!“
Ker pa so vaščani to besedo ravno tako malo razumeli, kakor stvar samo, godila bi se skoraj tudi temu učenjaku slaba, kajti že so nekateri vpili;
„Ubijmo ga, tudi ta je čarovnik, tudi ta drži z jezuitom“.
In mož se je rešil le s tem, da je glasno klical:
„Stojte, čakajte, saj vam bom vse takoj razložil in pokazal“.
„Vzel je mikroskop, odvil povekšalno steklo, obrnil palico in iz nje je prikobacal mlad rogač, navadni keber, kakor so jih vaščani videli vsepovsod. —	*
Kajpada so se zdaj vsi smejali rogaču, ki je ponosno korakal po mizi, pa tudi svoji nevednosti.
Na krivico, katero so delali umrlemu jezuitu, seveda ni nikdo mislil.
Ta zgodbica, kakor smešna tudi je, ima ven-
NARODNA ZVEZA.
„Slovenski klub“ in Zveza južnih Slavena“ sta se po dolgem posvetovanju strnila v taktiško enoto, „Narodna zveza“. Pri tem je šlo zato, da mo-moreta v tistih stvareh, ki so vsem Slovencm skupne, tudi skupno nastopati, da moreta skupno delovati. Ni pa šlo za slogo ali kak kompromis. Oba kluba ostaneta zase popolnoma avtonomna, samostojna, in imata tudi vsak svojega načelnika. V lokalnih in gospodarskih stvareh sta pa čisto prosta. — Za skupno taktiško postopanje sta se odločila na podlagi pravil, katere je sestavil d.r Šušteršič.
PO PRAŠKIH ULICAH TEČE KRI.
V	ponedeljek popoldno so se ponovile demonstracije v Pragi. Prikope so zasedli češki dijaki in češki radikalci. Nemški burši so pa kljub temu izzivali in pričeli bumel. Seveda so Čehi demonstrirali. — Orožništvo je izpraznilo Prikope. Češke demonstrante je pozdravljala z robcem grofica Ai-chelburg. Manjše češke demonstracije so trajale ceh dan. Zvečer ob šestih so se obnovile demonstracije. Na izzivajoče burše so Čehi metali kamne. Ko so pričeli burše ščititi policisti, so tudi na nje metali kamne. Orožniki so izpraznili Prikope. Demonstranti so se umaknili na trg Sv. Vaclava, kjer so metah kamne na policijo. Neki policist je bil ranjen nakar so nastopili policisti na konjih z orožjem. Demonstranti so pa le še metali kamne na policijo. Policija nastopi nato skrajno brezobzirno in maha s sabljami po demonstrantih. Množica beži. Več jih pade. Množica in policija dirja čez nje. Ranjenih je 15 oseb.
V	sredo je bila proglašena nad Prago in okolico nagla sodba.
BALKAN.
Položaj na Balkanu je čedalje bolj resen. Bojkot avstrijskega blaga na Turškem raste in ni nade, bi v kratkem nastal preobrat na bol e. Avstrijsko ministerstvo vnanjih rečij se je obrnilo na Francijo, naj intervenira pri Turčiji, da bo opustila bojkot. Francoski minister vnajnih rečij je odgovoril, da bi prav rad to storil, da pa ne more, ker ve, da bi bil vsak korak brezuspešen, dokler se ves avstro-turški spor ne predloži evropski konferenci v rešitev. V interesu avstrijske industrije in v interesu miru bi bilo, ako bi se čimprej sklicala ta konferenca in ako bi Avstro-Ogrska storila prvi in neizogibni korak, se s Turčijo sporazumeti-Naša diplomacija pa noče še o tem slišati Avstrijski poslanik v Carigradu pojde na dopust, rezervisti 15. voja so ostah pod orožjem in govori se da ostanejo letos pod orožjem tudi vsi nadomestni rezervisti. To so vse zelo resna znamenja, da so nevarni časi. Visoki diplomatje in generali delajo samo visoko politiko — mislijo morda na vojsko in upajo na zmago. Na to pa ne pomislijo, da četudi Turke na bojnem polju premagamo, da je pa ni-' kakor še ne moremo prisiliti, da bi kupovali naše industrij alne izdelke. S silo se ne da v tem vprašanju nič opraviti, vse bi se pa dalo doseči potom mirnega sporazumljenja, pametne pogodbe in sprave.
dar za nas nek resen nauk. Mi ljudje namreč kaj radi devamo slabosti in pregreške drugih v mikroskop, ki vse neizmerno povekša. Kaj so navadno vse one strašne hudobije, gorostasne pošasti, nezaslišani grehi, ki se širijo tolikokrat o bližnjem, dandanes še najrajši o duhovnikih, od ust do ust, morda celo iz časopisa v časopis, kaj vse drugo, kakor tak rogač v mikroskopu?
Vzemi povekšalno steklo proč, in ostalo bo, k večjemu kaj smešnega, ali kaj navadnega vsakdanjega, kaj takega, česar vidiš vedno dovolj na sebi in na drugih. Ne glej skozi mikroskop na druge, in videl boš morda le navadne človeške slabosti in napake, ki zaslužijo k večjemu tvoje sočutje, tvojo prizanesljivost, tvoje usmiljenje. Toda koliko je še dandanes takih vasi, trgov in mest, ki nočejo nič vedeti o iznajdbi mikroskopa, ki nočejo premisliti, da čim več jezikov o kaki stvari govori tem drugačno se nam kaže, kakor je v resnici, skozi tem več mikroskopov jo gledamo — —- —
Konec.
—z
Na to veliki politiki in strategi ne mislijo in čas beži. Druge države ta čas dobro izkoriščajo in si na vse moči prizadevajo, da s svojimi izdelki stopijo na naše mesto. Ko se bomo morda po dolgem času pogodili — nam to tudi ne bo več pomagalo, ker bodo Turki imeli takrat že druge liferante za za svoje potrebščine. Za to se bomo pa morali zahvaliti našim birokratom in pa tudi poslancem, ki v parlamentu še niso zahtevali najmanjšega pojasnila o balkanskih razmerah.
PO ANGLEŠKIH NASELBINAH VRE.
Angleški vojni svet je sklenil, da proglasi v Vzhodni Indiji vojno stanje. Odpravijo se porotna sodišča. Proti zarotnikom bodo sumarično postopali. Politiške oblasti dobe več moči. Položaj v Indiji je torej jako resen. Indijski podkralj je zato nenadoma prekinil svoj dopust na Angleškem in je odpotoval v Kalkuto. Vse kaže, da se Indijci pripravljajo na vstajo, da se otresejo angleškega gospodarstva. V Indiji že tako vre, da ne sme brez spremstva nobena Evropka na cesto — Evropec pa tudi ne, če ni oborožen od glave do nog. A ne vre zgolj v Indiji, tudi Egipčani se kre-tajo. List „Lawa“ v Kajiri poroča, da odpošljejo Egipčani prošnjo za ustavo, ki ima 13.000 podpisov. Arabci so si osnovali tajni odbor, ki povzroči ustajo, če Angleži Egipčanom ne dovolijo ustave. Da pa Avstralci čakajo le ugodne prilike, da se otresejo angleških okovov, je pa itak splošno znano.
PV3C€.
n Prevzvišeni gospod škof se je v ponedeljek povrnil iz Dunaja, kjer se je udeležil škofovskih konferenc in slovesne poklonitve na cesarskem dvoru. V sredo je daroval povodom cesarjevega jubileja pontifikalno sv. mašo v stolnici sv. Justa ob navzočnosti oblastnij. V četrtek opoldne se je poklonila škofu v njegovi palači duhoščina, in mu čestitala k imendnevu.
n Odlikovanje. Sv. Oče Pij X. je imenoval preč. gospoda bogoslovnega profesorja Dr. Aleša Ušeničnika v Ljubljani za svojega komornika. No voimenovanemu monsignorju čestitamo iskreno!
n Umrl je v Kamniku na Kranjskem gospod Alojzij Peterlin, posestnik, pasar in zlatar. Pokojni je bil mirna, blaga duša, ljubljen od vseh, ki so ga poznali, prikupljiv vsakemu, kdor je z njim občeval; predvsem pa je bil zelo skrben družinski oče.; Mnogo cerkva po Slovenskem je oskrbel s cerkvenimi deli in gotovo se ga bodo starejši gospodje dobro speminjali. — V soboto, dne 28. novembra zjutraj je šel še volit občinski zastop, ko se je vniil domov, je nenadoma preminul — zadela ga je kap. Dosegel je visoko starost 79 let. Pokojni je bil oče č. g. kapelana v Jelšanah. Blag mu bodi spomin! Žalujoči družini naše iskreno sožalje.
n Prva seja penzijskega zavoda za zasebne uradnike. V soboto se je v Trstu vršila prva na-čelništvena seja tega zavoda. Vdeležili so se je vsi člani razun dalmatinskega odbornika g. Vidoviča. Mesto zadržanega dr. Kreka je prišel substitut dr. Rybar. Po kratkem pozdravu predsednika dr. Pitacco podala sta oba slovenska člana, dr. Rybar in Škr-binec, izjavo, da si zavarujeta pravico govoriti v slovenskem jeziku, da pa se bosta v olajšanje razpravljanja posluževala tudi jezikov, razumljivih ostalim članom. Potem ko je bil začasno odobren od ministrstva predlagani opravilni red, je bil izvoljen podnačelnikom g. Leopold Brunner, v odseke so bili izvoljeni tudi slovanski zastopniki dr. Krek, Škrbinec in Vidovič. — Glede imenovanja uradnikov je predlagal dr. Rybar, da se razpiše natečaj. Predsednik pa je opozarjal, da je z ozirom na kratki rok do začetka poslovanja potrebno, se vsaj tri uradnike takoj začasno imenuje, nakar je večina odločila v smislu predloga predsednikovega, da se imenovanje teh treh začasnih uradnikov prepusti upravnemu odseku. Temu predlogu sta se upirala dr. Rybar in Škrbinec, zahtevajo, naj imenovanje izvrši odbor. Obveljal je predsednikov predlog s 4 proti 3 glasom. Jeden odbornikov ni glasoval. Na predlog g. Škrbinca se je sklenilo, da mora vsaj jeden teh treh uradnikov znati slovenski in vsaj eden hrvatski. Vsprejet je bil še predlog g. Brun-nerja, da se imenuje tudi eno pisarico na stroju in enega slugo. Glede ostalih uradnikov se ima razpisati natečaj. Najetje prostorov in nakup pohištva se je prepustilo upravnomu odseku.
n Razsvetljava na predvečer cesarjevega jubileja je bila po Trstu z malimi izjemami splošna in lepa. Ogledali smo si po vsem mestu. Staro mesto je imelo po svoji navadi vse polno lučic,
balončkov in zastavic razobešenih. Na „Corso“ in sosednih ulicah je bila rasvetljava bolj redka, „Piccolo“ se je pa zavil v popolno temo. Lepa razsvetljava se je videla iz trga pred veliko vojašnico gor po rojanskih hribih in Škorklji. Lepe transparente smo opazili na pročelju tržaške posojilnice in na borzi. Bogato razsvetljene so bile javne državno palače, državne (ne komunalne) šole in namestniška palača; magistrat je bil le za silo razsvetljen. Na balkonu škofijske palače smo opazili umetno iz električnih lučic sestavljen cesarski grb s krono. Ves del mesta krog starega sv. Antona je bil bogato razsvetljen. Nepregledna množica občinstva je korakala z obema vojaškima godbama po mestu, pravo mravljišče pa je bilo na glavnem trgu in ob morju pred pomolom sv. Karla, kjer so se spuščali umetni ognji.
n Ženska Marijina družba —• Opravičeno bodete mislili, da v nas ni več življenja, ker že tako dolgo o nas ne slišite glasu. In vendar ni tako. Mi enakomerno naprej rijemo. Le zebe nas v prsteh, da se nam ne da vzeti vedno pero v roke.
V	nas je vsako nedeljo in praznik popoludne smeh in veselje, deklamirajo S. Gregorčiča, A. Hribarja, in A. Medveda, slišijo se različni govori. — Pred kratkem vam je neka Dolenjka kar sama spisala in predstavljala trodejansko igro Gozdarico.
8. 15. in 21. p. m. vprizorili sta se na našem družbinem odru igri „Sirota“ in „Najdena hči“.
V	prvi srečamo sirote, kakoršnih je mnogo na svetu — sirote brez matere pripuščene trdim in usmiljenim srcem. V drugi se nam predočuje življenje prvih kristjanov, rimljanskih sužnjev in pa njihovih gospodarjev. Igri sta se prav dobro igrali.
V	naših igralkah je viden napredek. Za božične praznike se nam zopet obetajo dve božične igri. Torej do tedaj na svidenje
n Slovesnost v centralnem semenišču v Go rici. Povodom jubileja svetega očeta Pija X. in cesarja Franca Jožefa I. so priredili bogoslovci centralnega semenišča v Gorici skupno z gojenci nadškofijskega konvikta „Andreanum“ v dvorani bogoslovnice izredno lepo slovesnost.
O cesarjevem jubileju je govoril prav lepo bogoslovec goriške nadškofije g. Alojzij Remec v slovenskem jeziku.
V	hrvaškem jeziku je deklamiral „Visokom svečaru tržaški bogoslovec Franjo Magdič navdušenostjo lepo pesem v slavo Pija X.“ (speval stud. theol. Cecinovič.)
O papeževem življenju in delovanju je imel prav lepo sestavljen govor A. Fava (tržaška škofija.)
Govori in deklamacije so se vršili tako natančno, kakor redko kje, kar je mnogoštevilno in odlično občinstvo vsem gospodom, ki so nastopali, priznalo z burnimi ovacijami. — Videlo se je, da So na odru mladi gospodje, ki se pečajo z zviše-nimi študiji in se pripravljajo na resnobo življenja. —
Pevski del slovesnosti je pa gotovo prekoračil nade vseh gostov. Zbori (v vseh jezikih Primorja) in orkester so naravnost elektrizirali občinstvo; in ko so pevci odpeli „Tu es Petrus“ so vsi zahtevali ponovitev. Dirigiral je prav z umetniško roko dr. Tarlao. Zelo prijeten je bil „solo“ g. Scremina (goriške nadškofije) v Perosijevi: „Lode al Signor“, ki se je morala tudi ponoviti.
Pred koncem slovesnosti je stopil na odej preč. monsignor Castelliz, rektor centr. semenišča in prečital brzojave, s katerimi s) je izrazila papežu in cesarju vdanost, ljubezen in pokorščina in pozval vse navzoče, naj kličejo trikratni „živio“ na čast jubilarcem.
Zadnja točka je bila živa slika predstavlja-vljajoča cerkev, ki blagoslavlja Pija X. in Franca Jožefa I.
Zbor je navdušeno zapel cesarsko pesem na semeniškem vrtu pa so z streljanjem naznanjali Gorici radost, ki vlada v bogoslovnici.
Slovesnosti je prisostvoval prevzv. knezonad-škof dr. Sedej, stolni kapitel, več duhovnikov, zastopniki politične in vojaške oblasti in mnogo drugega odličnega občinstva.
Slovesnost sama je pokazala, da se goji v centralnem semenišču ljubezen do papeža in cesarja, in da se naši teologi pečajo ne samo s temeljito vedo. temuč tudi z lepo umetnostjo.
n Pomisleki o demonstracijah v Trstu. Piše se nam:
V	soboto so bile, kakor že prejšnje tri večere, zopet demonstracije v Trstu. Tolpa „navdušenja“ pijanih kričačev se je valila po ulicah in dajala duška svojim narodnim čustvom z res lepimi vzkliki: „abbasso il go verno“ — abbasso P Austria“ — in seveda kot posledica tudi „abbasso i preti“.
Premišljeval sem o teh posameznih vzklikih in jih primerjal med seboj. Kaj imajo opraviti
vendar duhovniki z Avstrijo in vlado, kaj s trbo-ritimi pobalini, ki se pretepavajo in Boga čas kradejo po univerzah ? A vendar duhovnika se ne more pustiti na miru, on je vzrok vsega zla na svetu, če morda v sedanjih napetih razmerah izbruhne vojska med velesilami, bodo vzrok gotovo le — duhovniki.
n Razpis. Razpisuje se začetkom leta 1908/09 jedna ustanova za 320 kron na leto, ustanovljena od gospe Sofije pl. Vassal iz Odese v spomin 50 letnega vladanja Nj. Vel. Cesa' ja in Kralja Frana Josipa I. z listom od 24. marca 1899.
Pravico do vživanja te vstanove imajo v prvi vrsti siromašni dijaki katoliške vere, rojeni in nastanjeni v rojanski župniji, katoliške vere, rojeni in nastanjeni v rojanski župniji, kateri so namenjeni stopiti v duhovski stan in služiti t ž.-koper-ski škofiji.
Mladeniči, koji želijo to vstanovo, imajo biti zakonski sinovi poštenih staršev, avstrijski podaniki, zdravi in dobrega obnašanja, ter morajo pohajati nemški gimnazij z dobrim vspehom.
Za Rojanci so k uživanju vstanove poklicani gimnazijski dijaki rojeni in nastanjeni v župnijah ali kaplanijah tržaške okolice. Za temi pa dijaki se zgoraj že rečenimi lastnostmi iz katere si bodi župnije na deželi tržaško-koperske škofije.
Vživati se more vstanove od prve latinske šole do konca gimnazijskih šol. Prednost imajo gojenci škofijskega konvikta v Trstu.
Vstanovo podeljuje tržaško koperski škof.
Prošnje naj se predložijo škofijskemu Ordinarijatu v Trstu do 15. januvarja 1909 s krstnico spričevalom zdravnika, dokazom siromaštva in pa se spričevali dveh zadnjih poluletnih šolskih tečajev.
Vstaneva se izplačuje vsako šolsko poletje 1. maja in 1. novembra proti pravilni pobotnici pri podpisanemu.
V Trstu, 24. nov. 1908.
Trž.-koperski škofijski ordinarijat.
n Jubilejni dar. Družba sv. Mohorja sklenila je v svoji slavnostni seji od dne 28. novembra darovati za »slovenskega otroka« svoto 15.000 kron. Le-ta svota se tako razdeli: Za koroško šolsko društvo 6000 K, za Družbo sv. Cirila in Metoda 2000 K, za Šolske sestre v Mariboru 2000 K, za Šolski dom v Gorici 1000 K, za Marijanišče v Ljubljani 1000 K, za Salezijanski zavod na Rakovniku 1000 K, za Dijaško kuhinjo v Celju 500 K, za Dijaško kuhinjo v Mariboru 500 K, za Dijaško kuhinjo v Ptuju 500 K, za Dijaško kuhinjo v Celovcu 500 K.
n Vreme bo, kakor obeta luna, tja do Božiča splošno lepo in suho. Želimo, da nebi imeli prav, ker je ponekod velika potreba dežja.
n Spomenik cesarju so odkrili minolo sredo v Ljubljani pred sodnijsko palačo.
n Za božična darila, božična drevesca, ža uboge itd. ponuja družba Sv. P. Claverja posamezne izvode ilustrovanega misijonskega časopisa „Odmev iz Afrike“ v povoljnem številu brezplačno in poštnine prosto.
Razširjanje dobrega berila med ljudstvo je znano najpotrebnejše dobro delo naše dobe. Naroča se: Sv. Petra Klaverja družba za afrikanske misijone, Trst, Via del Ronco 6. in Ljubljana, Frančiškanske ulice 8.
n Velikomestna revščina. V Trstu je bil poklican zdravnik k neki bolnici, ki jo je našel v prežalostnem stanju. Ležala je na raztrgam slamni-ci. v kateri je bila gnila slama. Polna je bila mrčesa. Ker je ženska že dolgo bolna in je trpela hudo pomanjkanje, je docela onemogla. V sobi bolnice, če se sme postrešno bivališče tako imenovati, ni bilo ni nebenega pohištva, niti stola ne. Zdravnik je dal revico prepeljati v bolnišnico in naznanil mestnemu fizikatu vse, kar je videl.
n Ogenj je pogasil z vinom neki kmet v Tur-načici pri Bjelovaru. Gorelo mu je gospodarsko poslopje, vode pa ni bilo v bližini. Kmet, ne bodi len. nastavi gasilno cev na velik sod vina ter začne gasiti. Izgubil je 16 hi novega vina, rešil pa si je hišo.
n Ponarejena naročila koruze. Nedavno smo pisali o veliki množici koruze, ki jo je ne ;do naročil na račun dalmatinskega namestništva s ponarejenim podpisom namestnika Nardellija. Na isti način je bilo naročeno tudi ve vagonov moke. Ni se šlo za šalo, kakor se je spočetka mislilo, marveč za dobro premišljeno, slabo izvedeno goljufijo. Zdaj so prišli krivcem na sled ter zaprli oficianta pri namestništvu, Violo, pri katerem so našli več pisem, ki ga kompromitirajo. Na Reki so zaprli ne kega Diracca, ki je bil z Violo dogovorjen glede sprejemanja in odpošiljanja blaga. Otroci, ki so se igrali na mestnem šetališču, so našli pečat, s katerim so bila naročila opremljena. Bil je zakopan v zemlji.
n Sziczynski duševno zdrav. Sodni zdravniki so podali izvid o duševnem stanju S/.iczynskega. morilca gališkega namestnika ter izjavili, da je isto docela normalno in isti vsled tega odgovoren za svoj zločin. Prihodnja obravnava proti njemu bo bržkone koncem decembra.
n Socialisti gredo nazaj!! —Minoli teden so imeli socialisi žalostno zborovanje, kar sam „Lavo-ratore“ pripozna tako le: Pittoni je začel prvi govoriti: „Ni veselo, kar Vam imamo sporočiti; ne smem zamolčati, da je naš položaj žalosten. Najbolj žalostno je, da v decembru „Lavoratore“ ne more več izhajati. Sredstva so izčrpana — stranka je v političnem oziru v popolni dizorganizaciji... Mnogo sodrugov je izgubilo zaupanje, mnogi so zgubili vsako zanimanje za stranko .. Proletarijat, to je priprosto ljudstvo, ki smo ga mi vodili v boj, se čuti zapuščenega in obupanega... Nevarnost je, da se pred volitvami znajdemo v razkropljenosti... Zato mi odkrito rečemo svojim sodrugom, da naši poskusi rešiti dnevnik so šli po vodi — nam je nemogoče delovati — — —“ Tako je na zborovanju dne 24. m. m. govoril Pittoni — socialistični poslanec. Slaba znamenja!	— Zvezda
bledi!
n Italijanski izstradane! po Italiji že uganjajo take komedije po kraljestvu, da se vsakemu poštenemu človeku gnusijo. Ti „lačenbergerji“ naj bi raja pomislili, koliko milijonov so že izvlačili in še vlačijo vsako leto čez mejo. Polovico teh kričavih vseučiliščnikov je morda priromalo do univerze z denarjem in s podporo, katero nudi njih starišem ravno Avstrija. Avstrijski iredentovci ki kričijo „dol z Avstrijo“, ki jih preveč gladi, naj naj grejo pa v kraljestvo lakote in tam se bodo spominjali Avstrije, kakor Izraelci egipčanskih loncev.
n Semolič obsojen. V četrtek se je vršila pri goriškem porotnem sodišču kazenska obravnava proti Avgustu Semoliču iz Brestovice. Tožen je bil zaradi poskušenega umora in ropa. — Kakor smo svoječasno poročali, je Avgust Semolič dne 27. januvarja t. 1. pri selu Sabliči blizu Jamelj na 'vozu napadel mlinarja Petra Furlana, na katerega je dvakrat vstrelil iz revolverja ter ga težko [ranil. Semolič je streljal na Furlana iz namena, da bi ga umoril in oropal, kajti videl je pri njem v Plesovi gostilni v Devinu, kjer je Furlan kupoval smodke več demara, katerega je dobil za moko, katero je dvakrat na teden vozil iz mlina v Devin, Sesljan in Nabrežino. Ker se ni Semoliču posrečilo Furlana umoriti in se mu je ta postavil v bran, je Semolič zbežal in so ga čez par dni prijeli v Vidmu ter kasneje izročili našim sodiščem. Porotniki so Semoliča spoznali za krivega in sodišče ga je obsodilo na 5 let ječe. Opomniti je, da je Semolič živel več let v Trstu ter bil tu čevljarski pomočnik in se torej tu pokvaril.
n Listnica uredništva. Gospodom dopisnikom: Pišite samo na eno listovo stran in vselej s črnilom. — S svinčnikom pisani rokopisi bodo romali brez pardona v koš. Poročajte hitro in točno!
jz okolice.
o Sv. Križ. Tudi pri nas smo precej slovesno praznovali cesarjev jubilej. Občinarji so si omislili za to priložnost dva visoka droga, enega za na-narodno, drugega pa za cesarsko zastavo. Na dan slavnosti so se zbrali naši možje z godbo na prostem pred cerkvijo sv. Roka, kjer je zavihrala cesarska zastava. Tu se je svirala cesarska himna; od tod so šli na prostor, kjer vihra slovenska narodna zastava. Tu je godba svirala več narodnih komadov. Na to so se vsi korporativno udeležili slovesne sv. maše. Popoldne po slovesnem blagoslovu pa je godba dolgo časa svirala na javnem prostoru na „Krožadi“.
jfaročajte in razširjajte
„ZM30!“
Jz jslre.
i Iz Loka nam pišejo: Zadnjo nedeljo je napravilo naše vrlo slov. kat. izbraževalno društvo veselico v proslavo 60letnice vladanja našega cesarja Ob tej priliki se je tudi otvorila nova društvena knjižica. Pri veselici je krasno popeval pevski zbor
omenjenega društva pod vodstvom g. Rondiča. V imenu društva je navzoče prav lepo pozdravil mla-deeci Sever. Videli smo tudi dva kratka prizora : „Oba junaka“ in „Bolno dete.“ Nato je predaval urednik Cencič iz Trsta o zgodovini in pomenu knjižnic ter se proti koncu dotaknil tudi cesarjevega ubileja, nakar je pevski zbor zapel cesarsko pesem, zunaj so pa streljati. Veselica se je zaključila s tombolo, katera povzročila obilo smeha. — Bila je to še-le prva veselica, ki jo je priredilo naše mlado društvo, a vspela je nepričakovano dobro. Vsi smo se razšli s željo, da bi nas slov.kat. izobr. društvo prav kmalu zopet razveseli o s kako prireditvijo.
Jz Krasa.
k Iz Repentabra. V torek, na praznik M. B. brezmadežne bodemo imeli tu slovesen sprejem 28 deklet v Marijino družbo, ki se je nanovo tu ustanovila. Slovesnost se začne ob 2 in četrt pop., t. j. ob tej uri pridejo „k Štefanu“ repentaborska dekleta in sežanska M. Družba z zastavo. Na to se razvije procesija k cerkvi. Ob 2 in pol bo torej govor, na to vsprejem, pete litanije M. B. in sv. blagoslov. Vabljene so tudi druge družbe.
k Repentabor. Od 20.—29. nov. obhajal se je v tukajšnji župniji sv- misijon. Vodila sta ga preč. gg. Mihael Klančnik in Janez Šporn iz Ljubljane. Preč. gg. prisrčna zahvala za njuni trud in njuno požrtvovalnost! Bog in mati božja repentaborska blagoslovi njuno delo! Udeležba je bila popolna od strani domačinov; pa tudi ptujcev je prav mnogo prihajalo
Nad vse veličastna pa je bila v nedeljo popoldne procesija z Najsvetejšim, ki je oklenila skoraj popolnoma ves Tabor. Ko nam je prečastiti g. vodja za slovo zaklical: „Z Bogom k Bogu“ solzilo se je sleherno oko in zaslišalo se je glasno jokanje.
Izvrstno so peli ves čas sv. misijona domači pevci. Zato vsa hvala spošt. g. pero vodji Karolu Purič, pevcem in pevkam.
Vse je bilo v najlepšem redu. Le v nedeljo kasno zvečer so skoraj prosile neke mlade kroka-rice iz Opčine, da bi se vzel bič v roke in da bi se nagnale domov spat.
Razne vesti.
r Vlom v uršulinski samostan v Celovcu. V
noči med 8. in 9, listopadom je vlomil nekdo v samostan; najprej je zdrobil nekaj šip na pritličnem oknu, splezal v hišo, rogovilil po vseh prostorih, uganjal prismojene šale, strašil ženske in po skoraj celi uri je odkuril. Čez nekaj dni je prišel z nekim pajdašem zopet na vrt; a takoj sta oba zbežala, zagledavši luč v hiši. Okrog polnoči med 17. in 18. t. m. je pa prišel zopet, je zdrobil ravno v istem oknu kakor prvikrat štiri šipe, pa ni mogel v hišo, ker so bile v dotičnem prostoru duri zaklenjene. Napotil se je torej zopet nazaj, a gotovo se je v roko ali obe roki urezal, ko je drobil šipe, kajti bile so steklene črepinje zelo krvave in krvavo sled je zapustil za sabo do zidu, čez katerega je zbežal.
Kdor pomore tako, da je mogoče prijeti tiste nesrame tičke, dobi dobro plačilo.
r Beračica, ki si prigoljufa 50.000 kron. Na
Reki živi bogata vdova Helena Karlecki. To se pravi: bogata je bila. Neka beračica — izdajala se je za Marijo Klesar — jo je pripravila skoraj ob vse, in sicer na poseben način. Večkrat je prišla prosjačit k vdovi in pri tej priliki zvedela, da se je starka zagledala v nekega na Reki zelo znanega uradnika T. Beračica se ji ponudi za posredovalko. Vdova sprejme ponudbo. Kmalu ji prinese veselo novico, da gospod T. tudi simpatizira z vdovo. — Potem pa se je stvar spremenila. Uradnik je rabil — perila, kmalu nato uro, zlato seveda in nazadnje denarja, mnogo denarja In stara je dajala. Vsega skupaj 50.000 K. — Pred par dnavi pride k dovi neki sorodnik, ki se mu je vzbudil sum, da pri stari teti ni vse v redu. Izprašuje jo in izve žalostno resnico. Goljufije so bile s tem ustavljene. Trebalo je priti še goljufici na sled. Ista je izginila z Reke. Slednjič so jo našli v Rečicah pri Podgradu, kjer je bivala pri svoji hčeri. Ne piše se pa Klesar, marveč Eva Lovrečič. — Policijski uradnik, ki jo je izsledil, je našel v hiši celo zakladnico finega perila, zlatnine, mnogo loterijskih listkov in — 10.000 kron gotovine. Ravno je pregledal te dragocenosti, kar se prikaže tudi „berači-
ZARJA“
ca“. Seveda jo takoj oklenejo in izroče sodišču v Podgradu. Tudi pri sinu Lovričieeve so našli mnogo zlatnine in dve škatlji „regalitas“, — Uradniku T. se pa 8e sanjalo ni o ulogi, ki jo je igral. — Vdovo Karlecki so postavili radi slaboumnosti pod varstvo.
Književnost
kn Nove božične skladbe. Ravnokar so izšle P. Angelik Hribar-jeve in P. Hugolin Satt ne r-j e ve »Božične pesmi« za mešani zbor v drugem natisu. Te pesmi se bodo kaj hitro udomačile na naših cerkvenih korih, saj so poljudne in pristnega narodnega duha, kakor pač vse P. Angelikove skladbe, pa so tudi mojsterko delo, kar je P. Hugolinova kompozicija sploh. — Skladbe bodo visoko povzdignile cerkveno petje milih božičnih praznikov in je želeti, da jih ne pogreša noben cerkveni zbor na slovenskih tleh. — Odkar je bil razprodan prvi natis teh skladb, niso imeli naši zbori primernih pesmi, ki bi izražale prava čutila vernikov v tem skrivnostno lepem času. Cena partituri znaša 2 K, posameznim glasovom 50 vin. Skladbo je založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
Pripomnimo, da bi ta izdaja dobrodošla tudi onim zborom, ki imajo že prvi natis, ker sta mesto ene izpuščene pesmi uvrščeni v zbirko dve novi in je zadnja pesem prve izdaje prirejena sedaj za mešan zbor.
kn Naš znani skladatelj župnik Jakob Aljaž
je izdal V. zvezek svoji kompozicij za moške in mešane zbore. Ocene ne bomo pisali, saj le da čitamo Aljažev priimek, nam je povedano, kaj vsebujejo njegove skladbe. — Posebno moramo omeniti „Stražnike“. Ker je ta pesem zelo času primerna in izraža Aljaževa skladba prav dobro čustva in misli, katere je položil Gregorčič v te svoje kitice, oddaja „Katoliška bukvama“ v Ljubljani to skladbo vsem slovenskim pevskim zborom in društvom tudi v večjem številu na zahtevo brezplačno. Skladba budi v srcu pevca in slušatelja narodno zavest.
kn Vir življenja in svetost, obširnejša izdaja molitvenika „Presveto Srce Jezusovo“, spisal o. J. Pristov, je izšel v zalogi tiskarne Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Cena mehko vezanemu iztisu K 2'—, v usnje vezan z zlato obrezo K 3-20, v platno vezan z rdečo obrezo K 2 60, za družnike 6q vin. ceneje, po pošti 40 vin. več.
LAl'OC lil j M llT* l
❖❖❖❖❖❖********❖❖❖ v »*. v %* v v *:* v *i*	v v v v •:* v *:* *t* o -t* v v v -t- -t*	*•* *** *•*
•> v v v v *!*	v *1* v v *1* v	%• v v v -t* v v *!• v v	v v v 4* *•*
❖❖❖
❖❖❖
Svoji k svojini!	Svoji k svojim!
Jfovo naroäno poDjetje
prvega odlikovanega elektrofoto-grafskega atelje-ja
ji. Jerkič Via Belle poste 10.
Slikanje izključno pri čarobni električni razsvetjavi ob vsakem vremenu tudi zvečer.
Svetovna novosti
*********
*********
*********
*********
*********
**❖
****************************************** *********
*1**1**1**1**1**1**1**1**1**1**1**1**1**1**1**1****
Z^ILOO-A.
likerjev v sodčkih in butiljkah
JHKOB pERHRVC
TRST — Via «eile Acque — TRST
Veliki izbor
vsakovrstnih najfinejših in starih vin v buteljkah.
Postrežba toöna. — Cene zmerne. — Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. — Za poletni čas se priporoS malinovci: in tamarindo.
Olrtio in tamno Mvo Sf. to
(pri cerkvi)
"egistrovana zadruga z omejenim <>	s<x>|	poroštvom
'Sl 4avlja sl- občinstvu, daje svoje prostore
S* 1
o-o-«.
❖❖❖ V-❖<><>❖<> ❖❖❖❖❖ ❖❖❖❖❖ ❖❖❖❖o ❖❖<><>❖ ❖❖❖❖❖ ❖❖❖❖❖ ❖❖❖❖❖ O^OOOj
preustrojilo v najnovejšem sloju.
Ima na razpolago'veliko dvorano v pritličju, najmodernejši pivski salon ter tri sobe rezervirane za krstv poroke in društvene sestanke.
Toči domačevino, istrsko črno, belo vipavsko, kraški teran in refošk v buteljkah. Za obilni obisk se priporoča: Načelništvo.
to j
<><x><x>
<X><X>0
<>❖❖<>❖
<x><x>o
<><><><>❖
❖❖❖❖❖
<><><><><>
<>❖❖<><>
o<x><><>
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
Kupite čevlje
— pri poštenem slovenskem čevljarskem mojstru —
Josipu Stantič
TRST — ulica Rosario št. 2 — TRST
(pri cerkvi sv- Petra v starem mestu.)
— Ta mojster vam postreže po domače, — z najboljšimi,, čevlji in po nizki ceni.
a	m
m


hranilnica in posojilnica v sv. 3{rižu (pri Trstu)
—......	— registrovana zadruga z neomejeno zavezo. -------
" 'i	. '	.
Podpisano načelstvo si usoja naznaniti sl. občinstvu, da je otvorilo
It	II it ioo in	i 1 it ioo
za sv. Križ, Zgonik in Nabrežino v sv. Križu št. 188 (Župnišče )
Uradne ure: vsako sredo od 6—7 zvečer. Hranilne vloge se obrestujejo po 414%. Rentni davek plačuje hranilnica sama. Posojujejo se tudi domače hranilnice, to je posebne pušice za domačo štednjo.
Načelstvo.
tf
f.
jff
g
§*

katoliškega tiskovnega društva
v TUSTU
ulica, delle Uoste štev. 9
ima na razpolago razne molitvenike v slovenskem, nemškem in laškem jeziku, podobe male za darilo in velike za okvir, svetinje, rožne vence, kipe in križe raznih velikosti in cen iz kovine in lesene, različni papir pismeni in pisarniški, razni ovitki, šolski zvezki, vse pisarniške potrebščine, trg. knjige, notici i. t. d. i. t. d.
Častito duhovščino opozarjamo posebno
na našo zalogo voščenih sveč prav po tovarnišk ceni in sicer: pristno voščene kg. a K. 5,—, I vrste „II Santo di Padova“ kg. a K. 4.40, II vrste kg. a K. 2.40, okinčane sveče kg. ä K. 3.40, ekonomične sveče a kg. K. 1.90. Odpadki sveč se sprejemajo in plačujejo po kakovosti. V zalogi je kadilo (virh) a kg. K. 1.20, 2.—, 2.40, ter oglje za kadilnice a kg. K. 2.—. Stekla za večno luč, stenji za večno luč, vrvica za prižiganje na kilo, ali v zavitkih, prižigalniki (kajfeži), povoskano platno za altarje, tiskovine za čč. župne urade dobite istotam.
Sprejemajo se knjigoveška dela po zmerni ceni. Preskrbi se okvirje za razne slike. Razpolagamo z vzorci. Slike Prešerna, Gregorčiča, Vodnika in Slomšeka v lepem okvirju a K. 7.60. Podoba papeža Pija X v pozlačenem okvirju za K. 20.—. Sveče zo domačo rabo a 3, 4, 5 in 6 v zavoju ter svečice zvitkih in za božičnice so vedno v zalogi.
Preskrbimo ovitke z poljubnim naslovom.
zuzzz: Dobava cerkvenih oblačil zzzzzz in cerkvenih potrebščin vsake vrste.
Obilo obiska in naročil prosi
Katoliško Jislc. društvo v Trst.
0
o
(!)
o
(3
0
0
o
LJUDSKA POSOJILNICA IN HRANILNICA
za tržaško občino pri Sv. Ivanu pri Trstu.
I *ot 111 i-r «<1 v 'TrssttJL, 111 i o i» delle DPosste O. Telefon SllO
----E^SSS--
Sprejema hranilne vloge tudi od neudov in jih obrestuje po
Davke plača hranilnica sama. Za varnost vlog jamčijo udje
(350) z vsem svojim premoženjem v znesku približno tri milj one kron..
Za večje vloge se tudi dajo višje obresti po ustmenem pogovoru s stranko. — Hranilnica in posojilnica je pod nadzorstvom svetoivanske duhovščine. — Vsak krščansko misleč Slovenec naj vlaga svoj denar le pri Ljudski hranilnici in posojilnici pri sv. Ivanu pri Trstu.
0
(!)
O
(D
0
0
0

♦♦
♦♦
n**
♦♦♦♦
♦♦♦♦
♦♦♦♦
♦♦♦♦
♦♦♦♦
♦♦♦♦
♦♦♦♦
r
♦♦
♦♦j
aVovo x>o|£**o1txto x>odjotj^
Pisarna in prodajalna Via Vincenzo Bellini št. 13.
Telefon 14:-03. (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon 14-08 Zaloga oprave ulica Massimo D’Azeglio št 18 Prireja pogrebe od najprostejše do najelsgantnejše vrste v odprtih, kakor tuđ* v s krista'om za^rMh vozovih.
Ima bogato zalogo vseh potrebšiSin za mrliče, kakor: kovinaste in lopo okrašene lesene rakvo; čevlje, vence iz umetnih cvetlic, kovine, porcelana in peri.
Bogata zaloga: Voščene sveče.	Cene nizke, da se ni bati kokureeee.
Za slučaj potrebe se uljudno priporočajo HENRIK STIBELJ in drugi.
!♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
4 4♦♦♦♦f♦4♦♦♦♦♦t♦♦f4 44’4-4"44't44"44-44’4-444-44
4-4'
_n rtn
srn
44-44
nn
44-44-44 44
444444444444444
4444444444444444444444
4444444444444444444444