Primorski Lisi $oučljiv list za slovensko ljudstvo na primorskem. V»« *a rero, dom, cesarja ! r 1 ? 11 A ^ vsaki četrtek ob 5. pop. Rokopisi se ne vračajo. NAROČNINO in oznanila sprejema upravnistvo v Gorioi Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. --_ na piacuti št. 12. CENA za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone. Za manj •-— ROKOPISE sprejema uredništvo v Gorici. Dvorišče sv. premožne 4 krone za celo leto. Hilarija št. 7. Volkovi v ovčji koži. Kakor polilevna in nedolžna ovčica je nastopil pred 30. leti v Avstriji liberalizem. Liberalci so se proglašali kot narodne rešitelje. Obetali so prostost, bratstvo, ljubezen, blaginjo in napredek! Vse je bilo za te nauke navdušeno. Začela je nova, liberalna doba. Toda ubogi avstrijski narodje so se britko varali. Liberalci so obetali prostost — nasproti pravičnim postavam državnim in cerkvenim, ki so čuvale bedne trpine pred krutimi mogotci — a ta prostost je milijone in milijone delavcev iu kmetov postavila na beraško palico. Z brezsrčno svobodo so planili brezverski kapitalisti in mogotci nad ubogo ljudstvo, katero so v 30. letih izsesali do kosti. Zdaj se je porodil odpor, ki preti z revolucionarno silo kapitalistom in mogotcem. Socijalna demokracija ni drugega ko nujna posledica krutega liberalizma, ki se je glede na prostost pokazal pravega volka! Obetali so bratstvo in Ijnbeztn ! Sv. cerkev uči, da je bratstvo in ljubezen do bližnjega nemogoča brez ljubezni do Boga. Liberalci so proglasili samo ljubezen do bližnjega — a zamolčali ljubezen do Boga. Kmalu se je pokazalo njih bratstvo v pravi luči. Milijoni in milijoni ubogega ljudstva so postali vsled liberalnih postav sužnji — ne bratje — brezverskih in židovskih kapitalistov. Tudi glede na bratstvo in ljubezen so tedaj liberalci pravi volkovi! Obetali so blaginjo in napredek! In res se je vsled liberalnih postav strašno namnožil veliki kapital, povzdignila so se velika podjetja, mogočnih kapitalistov — a ljudstvo je obožalo do kosti ter se brezupno bori za vsakdanji kruh. Tudi v tem oziru so liberalci pravi volkovi 1 O sv. veri so liberalci govorili, da jej niso sicer nasprotni, pa da ni na dnevnem redu ; o duhovščini, da jo spoštujejo, pa da naj ostane v ceikvi! Tako so govorili, za hrbtom pa so rili proti sv. krščanski vari, ter jo pri tisočih in tisočih popolnoma izpodrinili. Duhovnike so podili v cerkev, ljudstvo pa iz cerkve. Pokazali so se volkove v ovčji ki ži tudi v tem pogledu. Hvala Bogu, da so avstrijski narodje kmalu dobro spoznali liberalce volkove v ovčji koži. Po vseh pokrajinah širne Avtrije se jim je krsčansko ljudstvo postavilo po robu. Celo prvostoluo mesto Dunaj se je liberalcev že odkrižalo. Le pri nas mislijo nekateri — Tavčar, Tuma, Gabršček — da je ljudstvo tako nevedno, da se da še slepiti z liberalnimi fiazami. Mi smo trdno LISTEK Roka Božja. Ko sem bil še dijak, ter prišel na velikonočne počitnice na dom k svojim starišem, pokliče me v ponedeljek po veliki nedelji stari Sebanec, mož pri nas dobro znan, da mi papir in zavitek za pismo ter pravi: „Pojdi, da mi pišeš pismo na Štajersko, tam imam mlajšega sina, starejši seje na veliki petek prevrnil z voza iu ubil“. Mož se mi je zelo smilil, kajti bil je dober in pošten ter od vseh spoštovan, z našimi pa se posebno prijatelj. Pisal sem po sina, ki je 3lužil uekje na štajerskem ; z doma je šel, ker se nista nič mogla trpeti se starejšim bratom, ki se je ponesrečil veliki petek. „Kako pa se je ponesrečil vaš sin ?“, vprašal sem starega Sebanca. „Kaj ti hočem praviti*, odgovoril mi je, ter otrnil solzo iz oči; ,stv«ir je žalostna, bolje, da je ne veš, sicer pa bi ne škodilo nikomur, da jo ve, saj mladost je le prerada norost*. Vzel je napisano pkmo, poslovil se od nas ter šel. „Škoda za poštenega moža“, govorili so ljudje; „škoda, da je imel tacega sina, ki ni bil nič prida, da: sedaj je že na sodbi, Bog se usmili njegove duše!" prepričani, da so liberalci prišli tudi pri nas za 30 let prepozno. Današnji shod. na katerem se osnuje liberalna narodno — napredna stranka za Gorišk«, je za 30 let prepozno ».klican. Naši liberalci bodo danes govorili iu sklepali to, kar so liberalci govorili že pred 30. leti: da ne nasprotujejo sv. veri, da pa ni na dnevnem redu; da spoštujejo sicer duhovnike, da pa naj ostanejo v cerkvi; poudarjali bodo prostost, bratstvo, ljubezen blaginjo in napredek. Take so liberalne fraze, za katere ne dajo drugod niti pipe tobaka večl Duhovščino bi najrajše zaklenili v zagrad, da bi potem svobodno gospodarili kričači in postopači, katere bi na vrvici imeli nekateri brezvestni advokati in pisači v Gorici. Ne bo nič! Prišli ste mnogo prepozno! Našemu ljudstvu je sv. vera dragocena svetinja, katere ne izključite nikdar iz dnevnega reda. Naše ljudstvo ve dobro, da ima duhovščina, kakor vsi drugi stanovi, tudi zunaj cerkve pravico govoriti in delovati. Kakor imajo advokati tudi zunaj pisar-nice pravico govoriti in delovati, kakor imajo učitelji tudi zunaj šole pravico in večkrat tudi dolžnost govoriti in delovati, kakor imajo sploh vsi stanovi zunaj svojega uradnega delokroga pravico iu večkrat tudi dolžnost govoriti in delovati, tako tudi duhovščin«. Današnji liberalni Tuma - Gabrščekov shod je tedaj popolnoma brezpotreben. Slovensko ljudstvo je že zrelo in noče več liberalnih fraz. Bilo bi smešno, ko bi Slovenci s,laj sprejeli liberalizem, ko so ga že povsod drugod zavrgli kot staro šaro ! Ne in stokrat ne! Temu se morajo odločno upreti vsi razumniki naše dežele, ker liberalizem pomenja nazadnjaštvo ! Proč z liberalnim slepilom, proč z volkovi v ovčji koži! POLITIČNI PREGLED. V državnem zboru je ministerski predsednik pl. Korber predaval o vladnem progrrmu. Vladni program je sicer lep, polu največih obljub, a ni prav verjetno, da bo vlada zamogla izpolniti vse, kar obeta. Pl. Korber je tudi opravičeval poljedeljskega ministra — Giovanellija iu razjasnil tiste točke njegovega govora, katere so tako razburile socijaliste. Cel pretekli teden so govorili poslanci raznih strank o programu vlade. Nemški levičarji so zahtevali, naj se proglasi nemški jezik za celo Avstrijo kot vladni jezik. Temu so ugovarjali razni poslanci desnice, ker bi proglašenje nemščine kot vladnega j«zika razburilo vse narode avstrijske, katerim ni nemški Doma nisem izvedel nič gotovega o nesrečni smrti Sebančevega sina, pač pa so mi drugi dan pravili možje, ki so bili na dan nesreče še v njegovi družbi. „Bilo je tako le*, pravil je eden od njih. „Veliki petek zjutraj smo peljali oglje na postajo; šli smo od doma bolj zgodaj kot po navadi, da bi bili doma saj zvečer pri pridigi Kristusovega trpljenja. Ko smo blago oddali na postaji, šli smo v krčmo, da se nekoliko okre; čarno s kozarcem vina in suhim kruhom, saj je bil veliki petek. Za nami pride tudi mladi Sebanec, kije isti dan vozil neko blago na postajo. Ko nas zagleda pri suhem kruhu, začne se nam smejati in govori: „Ali boste danes pri suhem kiuliu? Bi danes ne dišala kaka klobasica, četudi je petek iu še veliki petek po vrhu V Mi smo molčali, ker smo poznali, da Sebanec nikoli ni maral za božje zapovedi, odgovarjati pa bi mu bilo zastonj, ker je bil poleg drugih slabih lastnosti še surovega obnašanja. Vzel j« iz žepa klobaso te)' jo začel jesti, poleg tega si je naročil dobrega vina iu se sinijal nam, ki smo to videči hiteli iz krčme. Ko smo se poslovili od krčmarice, nam je še sama dejala : Bog se usmili s takim človekom, ali nima nič vere ‘?u Mi smo rekli, da najbrž« nič, sram nas je bilo tacega človeka iz nalili krajev. Napojili smo živino, vpregli iu š!i proti domu. Sebanec pa je * ostal v ki črni ter popival, ker ga je vžejala po- jezik materinski. f'ehi so zahtevali od vlade namesto praznih obljub dejtuvja in poravnanje krivice, katero jim je storila z odpravo jezikovnih naredi). Slovenski poslanec dr. Gregorec je go-voiil o razmerah med vlado in Jugoslovani. Vlada je do sedaj prezirala jugoslovane in jih misli tudi zanaprej prezirati, kakor kaže Korberjev program. Pri prihodnji seji pride na dnevni red tožba proti prejšnemu ministerstvu radi rabe § 14. Podpredsednika zbornice sta bila lansko leto Pientak (Poljak) in Lupul (liumun). Zdaj, ko je postal Pientak minister za Galicijo, je njegovo mesto ostalo prazno. Oba bivša podpredsednika sta bila člana desnice. Namesto Pienlaka hočejo levičarji imeti za podpredsednika dr. Pra-deja, Slovani pa zahtevajo za podpredsednika Slovana. Vlada se ni hotela zameriti ne levičarjem in ne Slovanom. Zato pa je ministerski predsednik pregovoril Lupula, drugega podpredsednika, da je odstopil. Na njegovo mesto pride skrečni smrti sinovi, ker vedel je, da v življenji ni bil nič prida. Ko pa je čul, kako se je nesrečni sin noičeval iz posta velikega petka, izvil se mu je iz prsij globok vzdih: ,,Bog, ti si usmiljen, a tudi pravičen! Kakoršno življenje, taka smrt! Nikoli ni maral za Boga, molitev in svete stvari, zato pa tudi tak konec! Isti dan, ko je zasramoval sveti post, moral je na sodbo ! Bog se usmili njegove nesrečne duše!“ To vam je ona žalostna dogodba še izza mladostnih mojih let. Zapisal sem jo v svarilni uzgled. da Bog je sicer prizanesljiv in usmiljen, da pa hudobneže tudi kaznuje v pravični svoji jezi. Vojska V južni Afriki. Ko seje pred ted-udal burski general Oronje Angležem z 3000 i”o^nii, mislili so Angleži, da so že konečno zmagali. A konečna zmaga je še daleč. Buri so zalotili prostovoljno Natal in šli v svojo domo-v,no. Tam se zbirajo zdaj vse burske armade "koli Jouberta. Angleški nadvojvoda Roberts pa čaka na istem mestu, kjer se je udal Cronje. Roberts ima velikansko armado (50.000 mož), pa iiniIo jedil. Angleži trpijo žejo in lakoto in tudi večina konjev je poginila. Buri pa se jim približujejo v vedno večjem številu. Pričakuje se velika bitka, v kateri se bo odločila usoda vojske. V Ameriki je napovedala država Costarica vojsko državi Nikaragua. Ravno tako misli napovedati Chile vojsko Angentini. žen j, razmerju katoliške cerkve do drugih vero-izpovedanj i. dr., ki ne služijo v blagor, ampak v pogubo ljudstva. Dolžnost vsakterega je, da voli za poslanca takega moža, ki je pravili in kerščanskili načel, in da za bran j uje, kolikor je v njegovi moči, izvolitev takega, o katerem je pripričan, da j« brezverec ali liberalec. In če imajo tako dolžnost vsi verniki, jo imajo gotovo in še v višji meri tudi duhovniki. Zato jo bodo tudi vedno izvrševali vkljub vsej jezi in togoti nasprotnikov. S 0 V I C E. Diocezanske vesti za tržaško koparsko-Škofijo. Župnikom - dekanom v Dolini pri Trstu je bil imenovan veleč. g. Josip Zupan, dosedajui župnik v Brezovici; župnikom v Bazovici pa veleč g. Julij Varto ravnatelj škofijskega konvikta v Trstu in veroučitelj na državni gimnaziji in realki. Bovec. Preč. g. Fr. Ilovar je vže nad mesec dni dosti boljši, a ne mašuje vže od 17. dec. Dobrega in unetega gospoda priporočamo sobratom v molitev. V Gorici se je ustanovil ženski nadaljevalni tečaj za it. deklice. V nedeljo 4. t. m. ob 10. uri je bila v ta namen sv. maša pri sv. Ivanu. — T ulici Dngana so našli preteki i petek igrajoči se otroci v povodniku več zlatih predmetov z dijamanti. ki so bili ukradeni urarju Fischer-ju v Morelijevi ulici. Redarstvo je potem še dalje preiskovalo in našlo še zlat naprsni okrasek v podobi zvezde, ki je tudi bil ukraden urarja Fischerju. Kje je tat? Xeolikanost na goriškem magistratu. V „Slogine“ zavode je zahajal nadarjen deček, ki je bil že v II. razredu. Njegov oče je vbog mestni pometač, kaietega pa slučajno ni bil še odslovil g. župan Venuti. Zdaj pa so bednega očeta klicali na magistrat ter mu lakonično rekli. Ant — aut! Ali pustiti službo, ali preložiti otroka v italijanske šole ! Ubogi oče je storil poslednje, ker bi diugače bil z žeuo in otroci na cesti. Taka je slavna italijanska olika! V očigled tolike krivice, ki se je zgodila slovenskemu siromaku, opominjamo Slovence, da s podvojeno požrtovalnostjo nabirajo darove za slov. šole v Gorici, da podpirajo slovenske trgovce in zlasti „krojaško zadrugo !‘‘ Spoštujmo se najprej sami sebe, potem nas bo moral tudi nasprotnik spoštovati! Potres v Gorici. V nedeljo dne 4. t. m. popoldne ob 5 in 55 minut se je pojavil tukaj lahek sunek, ki je trajal do 3 sekund. Potres so ob isti uri slišali tudi v Trstu. Benetkah in drugih južnih mestih V Trstu. Mestni svet je imel dne 2. t. m. V. sejo v tem letu. Na dnevnem redu je bila po- godba z društvom „Aiirisiua“ glede novega vodovoda za tržaško mesto. Načrt je bil sprejet. Podrobna razprava o tem načrtu se je nadaljevala drugi dan, t. j. 3. t. m. Načrt je bil tudi v podrobni razpravi skoro soglasno sprejet. Dopolnilna deželno-zborska volitev (20. t. m.) za mestno skupino Buzet — Izola — Milje. Vsled odpovedi poslanca B.trtolija proglasilo je italijansko politično društvo za Istro njegovim naslednikom dr. Mihaela Depan-gherja. notarja v Piranu. Učiteljske petletnine. Naučno ministerstvo je določilo, da se morajo učiteljem šteti petletnine od prebitega izpita učiteljske sposobnosti. Pomnoženi okrajni šolski svet igoriški je sklenil dne 2. t. m, napraviti utok proti tej določbi na upravno sodišče. Proti temu utoku pa je glasoval cerkveni zattopnik g. Anton Hvalica, ki je bil zato, da se učiteljem izplačajo petletnine, kakor je ministerstvo določilo. To omenjamo zato, da ne bo „Učiteljski Tovariš" zopet kaj čenčal o duhovščini, kako je nasprotna učiteljem. Učiteljskemu Tovarišu. Ta list piše dne 1. t. m.: „Primorski List", je kar očitno povedal, da je duhovščine dolžnost delati na to, da nadvlada vse druge stanove. Duhovščina je kri in meso klerikalizma, ki hoče vse sam in drugim ne privošči ničesar n^go robstvo itd Tako pravi „Učiteljski Tovariš1*! Na to odgovarjamo : Kdor doka.fce, da je „Pr. L.“ res tako pisal, dobi 1000 K. Dotični dopisnik — ako ni čenča — ima zdaj lepo priložnost priboljšati si kaj k svoji skromni plačici! Uredniitvo. Giordano Bruno. — .Soča11 je nekoliko popravila lažnjive trditve o tem svojem junaku. V zadnji štev. ne govori več o Kopernikovem nauku, radi katerega bi ga bila bajt sv. cerkev obsodila. Prizna tudi, da ga je posvetna oblast sežgala in ne cerkvena. Dostavlja pa, da je to „le igra z besedami, ko je vendar znano, da pred 300 leti je naredila posvetna oblast to, kar je narekovala cerkvena". Pa niti to ni res! Tudi to mora ^Soča* preklicati, ako noče veljati za glasilo uevedne-žev. Sv. cerkev je imula pravico obsoditi trdovratnega brezverskega dominikanca Giordana Bruna. Ko ga je pa obsodila in izročila posvetni oblasti, je tako-le narekovala: „Naj ga milo kaznujejo in nikar n« usmrtijo*. Zakaj ni posvetna oblast cerkve ubogala? Prismojena „Siča* naj tedaj državo napada, ne pa sv. cerkve! Vidite, kam vas spravlja prepisovanje iz demokraških časopisov ! »Bog in narod !J Tiskarna Krmpotič v Poli razpošilja kartoniran stenski koledar sv. Cirila i:i Metoda v porabo: katoličanom, narodnim (pa-ganom) in pravoslavnim. Koledar kaže namreč svetnike katoliške cerkve na prvem mestu, na drugim mestu pa svetnike »nove narodno-napredne cerkve4’, to je imena psov, maček, ali sploh živa- Zakaj se duhovščina vtika v volitve. (Dalje) Imamo volitve za deželni in državni zbor, za okr. šol. svet. za cestni odbor, za odmero osebnega dohodninskega davka i. t. d. Ali ne smejo te volitve biti duhovnom nič mari ? Za volitve v okr. šol. svete in v cestne odbore se duhovniki res nič ne brigajo. A dru-gače je z volitvijo v komisijo osebnega dohodnin- i skega davka in v deželno in državno zastopstvo. • Od lanskega leta naprej mora v noma opravičeno, da imajo vsi stanovi pri od- i meri tega duvka kaj govoriti. Ali naj bodo vsi j prizadeti pri takih komisijah zastopani, le duhovniki ne ? In vendar so se nekaterniki vjedali, rekoč : kaj hočejo tukaj f. . . . . ? Kaj pa naj rečemo o volitvah v deželni in državni zbor ? Liberalci po vsem svetu zelo zamerijo duhovnom, da se vtikajo v te volitve. Pri tem moramo najprej pripomniti, da so tudi duhovniki državljani, in da kot takim jim daja že državna postava pravico voliti in biti voljenim. A poleg tega. da imajo pravico voliti, jim veleva tudi vest. da se volitev udeležujejo. V starih časih so vladarji sami s pomočjo nekaterih svetovalcev izdavali postave. Dan danes pa je drugače. Vladarji, — cesarji in kralji, — so dali svojim podložnikom ustave, t. j. pravico, da si sami postave delajo. Zato imamo deželne in državne zbore, v katere ljudstvo voli iz svoje srede može, ki potem postave izdavajo, dobre ali slabe, kakoršne njim dopadajo iu ugajajo. Ako so poslanci, katere ljudstvo pošilja kot svoje zastopnike v deželne in državne zbore, dobri, vestni in verni kristjani, bodo gotovo tudi za to skrbeli, da ljudstvo dobi dobre postave. Ako so pa poslanci brezverci in sovražniki katoliške cerkve, bodo kazali svoje sovraštvo do vere in cerkve s tem. da bodo kovali brezverske postave in take, ki tirajo narod v nesrečo in pugubo. To nam jasno spričuje doba od leta 1807 - 1879, ko je v naši državi liberalizem cvetel. Iz iste dobe imamo postave o brezverski šoli, oderuštvu, prosti konkurenci, delitvi premo- Mane, tekel, fares.1’ lleni gre maščevanje, jaz bom povrnil, pravi Gospod. (Rim. 12, 19.) CESAR D O M I C IJ A N. V grozovitosti Neronu povsem podoben je bil cesar Damici jan (od leta 81-% po Kr.). Ter-tulijan ga imenuje »Neronov delež". In res si je to ime zaslužil. Pod njim je izbruhnilo drugo krvavo preganjanje kristijauov. Najimenitnejše osebe, celo iz najbližjega sorodstva, je zadelo njegovo maščevanje zato, ker so bili — kristijani. Bratranca svojega, Flaviju Klemena, ki je opravljal važno konzularno službo, je dal usmrtiti radi njegovega krščanskega prepričanja. Iz istega vzroka je cesarico Domitile, lastno žeuo, poslal v proguanstvo. Silno se je bal za vladarsko krono. Menil je, da mu jo hoče iztrgati raz glavo Tisti, ..čigar kraljestvo ni od tega sveta11. Dal je zato zasledovati po vsej Palestini sorodnike Kristusa-kralja. Polovili so jih po galilejskih hribih in pripeljali v Rim pred cesarja. Ko je Dominicijau ugledal te siromašno oblečene in priproste ljudij iz Davidovega rodu, izpustil jih je — pomirjen za nekaj dni. A kmalu mu je zopet vskipelo sovraštvo do kristijauov. Izdal je proti njim stroge ukaze. „Ce kje zasačijo kacega kristijana. zaplenijo in odvza- ‘) Mane — «eš*»] je B og tvoje kraljestvo. Teko! — jiretelital te je. 1'aies — razdelil je Uuj« kraljestvo in je dal sovražnikom. Sv. Oče Leo XIII. V petek dne 2. mar-cija je kolegij rimskih kardinalov poklonil se sv. Očetu ter Mn čestital za srečno izpolnjeno 90. leto. Sv. Oče se je v presrčnih besedah zahvalil, potem pa izrazil svojo globoko žalost nad častilci brezverskega Giordana Bruna. Omenil je dalje krvave vojske v južni Afriki ter izrekel željo, da bi se vojska že kmalu končala ter nehala prelivati kri med brati, ki so sinovi enega Očeta nebeškega. Avstrija sv. Očetu Leonu XIII. Dunajski župan je v imenu dunajskega mesta čestital sv. Očetu ob devetdesetletnici. Čestitko je župan prečital v mestnem svetu dne 2. t. m. Mestni svetniki so navdušeno pritrdili njegovemu koraku. — Tudi avstrijska zbornica je po večini izkazala čast sv. Očetu. Čestital je nemško-katoliški klub, čestital je poljski in češki klub, čestitala je krščansko-slovanska zveza, čestital je česko-konservativni klub. — Časniki poročajo iz raznih krajev širne Avstrije, da so županstva in društva čestitala sv. Očetu. Romanje v Rim. Naznanjamo — pooblaščeni od odbora, — da pojde romarski vlak v Rim zadnji teden meseca aprila in da bodo naši romarji šli bržčas skupno z ljubljanskimi. Prihodnjič povemo točno pogoje. Naraščaj katoliške cerkve v XIX. sto-i letju. V belgijskem listu „Revue Beuedictine1*, j kateri izhaja v Maredsous v Belgiji, se poroča iz j zanesljivih virov sledeči naraščaj katoliške j cerkve v XIX. stoletju : Na Angleškem in v Skotiji je bilo začetka tega stoletja samo 120.000 katoličanov, sedaj jih je 2.000 000, ki imajo 3 nadškofe, IS škofov in 2785 duhovnikov. V Holandiji je bil začetka tega stoletja peti del prebivalstva katoliški — zdaj ste dve petini. V Nemčiji je naraslo število od 8 milijonov na 13 milijonov, na Švicarskem od 5-12.000 na 1.170.000, v Švediji in Norvegiji od 270.000 na 640.000, v azijski Turčiji od 400.000 na 658.000, v Perziji od 300 na 10.000 in v gorenji Afriki od 15.000 na 500.000. V Rusiji se je pomnožilo število katoličanov za 10 milijonov. V centralnih, vzhodnih, južnih in tudi v zapadnih delih Afrike ni bilo začetka t. stoletja katoličanov zdaj pa štejejo te pokrajine ‘2 milijona katoličanov z 30 misijonskimi postajami in 280 misijonarji. V vzhodni Aziji naraslo je število katoličanov za 6 milijonov. V Oceaniji ni bilo začetka t. stoletja no-bednega katoličana, zdaj jih živi tam pol drugi milijon. V Canadi se je pomnožilo število od 137.000 na 2 milijona, v zrnženih državah v Ameriki pa od 36.000 na 10 milijonov. mejo naj mu vse njegovo imetje, kristijaua pa naj vržejo divjim zverem v areni.“ V tem preganjanju je bil vjet tudi sr. Janez Evangelist. Izrednemu možu so določili izredno kazen. Vrgli so ga v razbeljeno olje, toda na čudežen način je ostal nedotaknen. Poslali so ga . na to v proguanstvo na otok Patinos. — Se hujše j načrte proti kristtjanom je snoval cesar Domicijan, toda Bog skrbi, da taka drevesa ne vzrastejo do nebesa. Zgodovinar Lakiancij nam poroča: „Dasi je bila Domicijanova vlada na sploh osovražena, vendar je vladal varno nekaj časa, dokler ni stegnil svojih hudobnih rok na Gospoda. Dal se je nadraž iti. da je pravično ljudstvo kristijanov preganjal. Toda tudi sam je bil izročen sovražnikom v roke in je prejel zasluženo plačilo. Ni bilo dovolj kazni, da so ga umorili v njegovi lastni hiši. tudi spomin njegovega imena je bil uničen. Zgradil je sicer mnogo občudovanja vrednih dni, kapitol in druge krasne spominke. Senat pa je njegovo ime tako preganjal, da ni ostal niti najmanjši sled njegovih kipov in napisov. Se celo njegovo mrtvo truplo je izdal... večni sramoti.* Zares čudno ! Kristusovo vero z njenim blagodejnim mirom je iztiral iz svoje palače, a od tedaj pa tudi ni bilo več miru zanj v prekrasni cesarski palači. Ha! se je vsakega človeka, vsake stvari, menil je, da je vse pripravljeno le njemu v smrt. Na vse mogoče načine je skušal obvarovati se zavratnim napadom, — a zaman ! \ spalnici so ga zadušili oproščeni sužnji njegove žene. Truplo njegovo se znesli na ulico, ter je izročili poulični druhali v onečaščenje. Mane, tekel, farts! lij, kakorine zbira nek odvetnik v Gorici v svojem zverinjaku; na tretjem mestu pa kaže koledar imena svetnikov(!) pravoslavne cerkve. Priloženi poštno-liranilni ček pa pravi, da denar za Krm-potiča kasira A. Gabršček. Uboga sv. Ciril in Metod, komu morata vse služiti! Pozor torej bratje! Kardinal Vaughan. Kamen je vrgla zopet v katoliško cerkev liberalna „SočaJ, ko poroča, da je engleški kardinal Vaughan zaukazal moliti za srečni izid vojne proti Burom. Moj Bog, kaj je bolj naravno, kakor da išče ljudstvo v stiski pomoči pri Bogu. dasi je morda nesrečo samo zakrivilo. So li hoteli Angleži moiiti, da bi bili premagani in v tla pomandrani ? Vsak katoličan ve, da takrat prav moli, kadar moli vdan v voljo Božjo. Če je torej kardinal molitve zaukazal, je pač storil to v smislu katoliške vere, naj bi se zgodilo z vojno, kar bo v večjo čast Božjo in večji prid dušam. To vedo že paglavci v ljudskih šolah, le„Soča“. glasilo goriških tepcev, tega ne ve ! Kardinal Hergenriitter piše: „Kjer se v politiki pokažejo težnje in pojavi, ki se dotikajo cerkvi izročenih resnic vere in nravi, kjer politika in zakonodnjstvo nasprotujeta cerkvenim načelom, pretita nji svobodi, mora pač cerkvi biti skrb za politiko, mora pač cerkev dvigniti svoj svareči in učeči glas, in nje zastopniki ne smejo biti nemi psi, ki ne znajo lajati“. Vabilo na zaupen sliod narodno - napredne stranke so podpisali dr. .Stanič, dr. Tuma in Andrej Gabršček. Ker je „Soča“ tako goreče branila nekega I. Mikuluša iz Pevme, ki ni bil, kakor je Pr. L. lažujivo poročal, deset mesecev v Gradiški, ampak le osem, ker se je dalje tako moško potegnila za nekega R., bivšega predsednika del. društva, in za nekega Št. ,Petrca, mislili smo za trdno, da bodo vabilo podpisali tudi ti trije. Iz Kanala smo dobili več poročil o tamošnjem g. županu Zegi. Za danes jih ne mislimo še objaviti, ker se nismo še prAv prepričali. Mi namreč ne verjamemo, da bi g. Zega govoril o duhovščini tako — le: »Duhovniki naj bodo v cerkvi. Zunaj cerkve nimajo nobene pravice. Oni v cerkvi, mi zunaj cerkve !“ Take besede so nespametne ! Saj tudi učitelju na ta način leliko rečemo, da naj ostane v šoli in da zuna,] šole nima pravice govoriti in še veliko bolj leliko rečemo o učitelju v penziji, da naj bo pri svoji penziji in naj se ne bavi s politiko. Prav tako lehko rečemo tudi o advokatu, da naj ostane v svoji pisarnici, krčmarju, da naj ostane v svoji krčmi itd. Pa vtegne kdo reči: Kdor plačuje davke naj govori! Dobro! Ali vedite, da tudi mi duhovniki plačujemo mnogo davkov. Za vsaki griži jej moramo plačati davek. Dalje plačujemo osebni davek. In koliko davkov plačujejo cerkve! Dobrote pa, katero uživa država od svete cerkve, se ne dajo niti popisati. In da bi mi ne imeli pravice kot državljani govoriti javno ? Kakor rečeno, ne moremo niti verjeti, da bi bil g. Zega tako govoril, ker je tako govorjenje nespametno in vredno morda le še kake „Soče“. ki je v zadnjem času postala glasilo goriških tepcev ! Iz kanalskih hribov. (Sv. leto, plesi župani.) Čeravno je letos sv. leto, — vendar so se letos pustni plesi v Kanalskih hribih podvojili, v nekaterih občinah pošestorili. V Batah n. pr. se je enega dneva im šestih mestih ali bolje vseh plesalo. V Kalu so tri dni in noči zaporedoma ob taktu 5 erili škripačev drsali. — Občine vzdihujejo na ogromnih dokladah, ktere prouzročajo bolnišnice,— posledice zapravljivosti; in vendai naši župani plese devoljujejo, in nehote mnoge kmetije na boben in ljudi j v bolnišnice spravljajo. — Govori se pa, da nekateri župani plese dovoljujejo, da si s tem županski stolček obdržijo, posebno ko gre volilna doba h koncu. — Ljudstvo ima menda dandanašnji rado mehke župane. 11 Friuli Orientale — L’Asino Orientale. Ta list, ki mora biti v rokah pouličnih surove* žev, je v soboto brezobzirno napa! oo. kapucine v Gorici. Očita jim, da ljudstvo v njih cerkvi poje in moli tudi po slovenski. To je v Gorici prepovedano! Ubogi Asino Orientale! Znano je vendar celemu mestu, kako postrežljivi so oo. kapucini nasproti vsem narodnostim goriškega mesta. V njih cerkvi se moli, pridiga in poje v vseh jezikih. Tako bo tudi zanaprej, ker katoliška cerkev je vsem narodom ljubeznjiva mati! Kopriva. Naš marljivi dopisnik nam je sporočil, da .so homatije radi cerkvenih starašin končane. Hvala Bogu ! Vso razdraženost so pro-vzročili nekateri nevedneži. Naš dopisnik jih imenuje „modrijane“. Zložil jim je tudi malo pesmico, katero morda še priobčimo. Komen. Tu so ljudje s kraja bolni za influenco. Prej vlažno vreme in zdaj hud, ojster mraz nevgodno vplivata zlasti na stare; dva sta kar nenadoma, brez vsega odšla v večnost. V množili hišah bolehajo cele družine. Poleg tega tlači jjudi veliko uboštvo in pomanjkanje; pridelka je bilo malo in raslužka ni j že dva meseca nič. 1 Iz vipavske doline. Zima je za slovo pokazala svojo moč. V četrtek 1. t. m. po noči je po nenavadnem gromenju zapadel sneg. Ostra burja je vserod nakopičila zamete, skoz katere so morali pošti kidati. V saboto je toplomer kazal ob tihem zraku — 4° C. v ponedeljek pa pri burii — 3* C.; to je že hudo za vip. dolino. Radi pre cejšnjega deževja je vse poljsko delo zastalo. Revež nima ne dela ne zaslužka; posestnik ni jeseni nič pridelal, po nogradih tudi letos nima upanja. Treba bo s pridnostjo, varčnostjo in posebno z bogoljubnostjo trkati na vrata božjega usmiljenja. Iz Oseka. Kakor je že Pr. L. poročal, imeli so 11. febr. v šempaski občini pod Ozeljanom ples. Gospodinja tiste gostilne je bila nekoliko slaba, pa ne nevarno bolna. Na dan plesa je imela veliko opravka, ker je bilo veliko gostov. Treba je bilo večkrat podati se od gorkega ognjišča na zrak, kar potnemu človeku škodi. Dobila je influenco. I)ue -1. t. m. pa je previdena se sv. sakramenti za vselej zaspala, mlada, v najboljši dobi svojega življenja. Zapustila je šest ubozili malih sirotic. Govorica se širi, da je bolezen dobila o priliki javnega plesa. Res škoda zanjo, ker je bila koražna in krepka ženska. Dne 18. febr. je bil ples v Šempasu, dne 25. febr. zopet v Šempasu in dne 26. zopet! V 1-1 dneh so bili torej v Šempasu kar trije javni plesi. Nameravali so imeti v Šempasu sv. misijon, pa so č. g. o. Doljak oboleli. Iver je pa letos sv. leto in je bilo potrebno, da bi se vendar kaj pomisijonarilo, so dovolili one javne plese, pri katerih je misijonaril hudič se svojimi pomagači. Uboga občina Šempaska! ,1. F. Nadina Slavjanska priredi danes nb 8. uri zvečer v Dreherjevem hotelu ruski koncert. Njena družba šteje 40 oseb. ki bodo nastopile v staroruskih našali IG. in 17. stoletja. Poštne reči. 1>» bi se uredil načrt zakona o premembi razmer c. kr. poštarjev pri postali prve in druge vrste bila j** dne 23. in 24. pr. m. pri trgovinskem ministerstvu enketa o reorganizaciji pošt na deželi. Ker se niso mogli sporazumeti, bil je dne (i. t. ni. drug shod v ljudski dvorani mestne, hiše na Dunaju. Olajšava uradnikom južne železnice. Do sedaj so imeli prometni uradniki južne železnice po 24 ur nepretrgane službe. S 1. marcijem so uvedli nov red, po katerem opravljajo prometni uradniki glavnih postaj svojo službo s pre-membami in s premorom le po 12 do 18 ur. »Primorski List" napreduje. Sotrudnikov šteje toliko, da bo v kratkem moral izhajati dvakiat na teden. Naročnikov je vedno več. Samo iz ene vasi je minuli teden pristopilo 12 novih! Socijalne drobtinice. Mlekarske zadruge na Tirolskem. V letu 1897. je bilo na Tirolskem 38 mlekarskih zadrug. Udov so štele nekatere zadruge do 90, nekatere pa samo 15 ali 16; jedna je imela celo samo 4. Tudi število krav, od katerih so dajali mleko v zadruge, je bilo zelo različno. Zadruga v Sterzingu je imela 320 krav. Nekatere zadruge so delovale celo leto, nekatere samo po zimi, druge samo po letu. Zadruga v Sterzingu je dobila 794.355 litrov mleka. Na jedno kravo je prišlo 2485 litrov na leto. Pri zadrugi v Vol- j dersu je prišlo na jedno kravo celo 3050 litrov. ] Zadruga v Tarencu pa je od 200 krav dobila samo 150.000 litrov mleka t. j.: jedna krava je dala povprečno samo 750 litrov, kar je jako malo. Za vsak liter mleka so zadrugarji dobili okoli 6 kr. Ker so bile krave v nekaterih krajih jako mlečne, so dobili zadrugarji od ene krave po 160 gld. na leto. Vseh 38 tirolskih zadrug je imelo dohodkov 320.000 g Id. Te številke jasno govore, da bi se dalo blagostanje tudi v primorskih hribih in planinah zelo povišati, ako bi se mlekarske zadruge bolj razvile in okrepile. Toliko v premišljevanje ! Židovski Dunaj. V prvem volilnem razredu četrtega dunajskega okraja tvori volilno listo sledečih pet židovskih bogatinov: David pl. Guttmann. Ludvik pl. Guttmaur, Albert baron Rotšild, Natanijel baron Rntšild in Karol \Vitt-genstein. Vsi so tudi lastniki velikih premogo-kopov na Češkem, ki izsesavajo uboge delavce. Kdor še ne veruje v premoč Židov, temu se je pamet vsušila. Niti jeden kristijan v celem okraju nima toliko dohodkov, da bi imel volilno pravico v prvem razredu, lu to je značilno Kako so v Avstriji, brez. Ogerske, rast li državni dohodki in i/.datki od 1. 1830 do 1. 1899: L. 1S30 1835 1S45 1850 1855 1859 izdatki 131 mil. gl. 193 220 321 538 588 dohodki 93 ,. „ 146 203 249 379 504 L. 1860 1862 1861 1865 1866 1867 izdatki 524 „ „ 395 630 497 793 476 dohodki 474 .. , 320 531 144 501 463 do tega leta so vedno stroški veči kot doholki: zdaj pa se že na boljše obrne : L. 1868 187(1 1876 1SS0 1885 1890 izdatki 325mil. gl. 325 392 432 529 560 dohodki 325 „ „ 355 392 422 524 582 L. 1895 1899 izdatki 665 mil. gl. 760 dohodki 698 „ „ 761 Na posamezno osebo je prišlo v naši državni polovici letnega davka: L. 1839 1840 1850 1860 1867 4 11.40 kr. 6 3 8-6 15-60 18 L. 1868 1870 1880 1890 1899 15 fl. 50 kr. 17-50 21-10 23'30 29 Od teh zadnjih je prišlo 17 tl. 20 kr. za drž. upravo, 7 11. /a obresti od drž. dolgov, 4 H. 80 kr. za vojno. Izdatki I. 1899. v znesku 760-3 mil. gld. so se za posamezne porabe lako le porazdelili : Za naj viši dvor. drž. zbor 7'3 mil. gld., za minister-stvo notranjih zadev 28-1 mil. gld.; za domobransko min. 25-2; za min. za uk in bogočastje 31-5 mil.; za finančno min. in računski dvor 131 '7; za kupčijsko min. 49"8 ; za železniško min. 107-5; za poljedelsko min. 19-3 ; za justičuo min. 29 2 ; za penzije in podpore 319 : za obresti drž. dolgov 172 6; za prinos k skupnim stroškom z Ogersko 12G 2 mil. gld. Strajkujoči rudarji. Zdaj je že sedmi teden, od kar so rudarji na Českeui ustavili delo. Glad nastopa med delavci, premoga nedostaja in kmalu bodo morale tudi druge tvornice radi pomanjkanja premoga ustaviti delo. Ko se to zgodi, bo cela armada bednih trpinov brez dela. In vlada molči.... Povedali smo že, da je štrajk skrajno še dovoljena obramba nasproti krutim kapitalistom. V našem slučaju gre za 100.000 tisoč po krivici stiskanih rudarjev, ki se proti krutosti svojih židovskih gospodarjev drugače braniti ne morejo. Bila bi tedaj prava dolžnost, da bi vzela vlada stvar resno v roke. Naša društva. Vabilo k občnemu zboru trgovsko-obrtne registrovane zadruge v Gorici z neomejenim jamstvom, kateri bode 11. marcija 1900. ob 11. uri predpoldne v prostorih »Slovenske Čitalnice11. Dnevni red : «. Poročilo ravnateljstva o poslovanju za leto 1899. h. Volitev o vero vatel jev zapisnika o občnem zboru in odobrenje zapisnika prejšnjega občnega zbora. c. Volitev osmih članov ravnateljstva, petih namestnikov, pet članov nadzorovalnega sveta in pet namestnikov istega. d. Sklepanje o letnih računih in bilancah. e. Razprava in sklepanje o predlogih ravnateljstva, nadzorovalnega sveta in posameznih članov. Slovensko društvo za zavarovanje goveje živine v Gorici priredi dne 18 t. m. ob 10. predp na slov. kmetijski šoli javen podučili shod. Želeti bi bilo, da se noriški kmetje kakor tudi drugi zunaj mesta, v obilnem številu udeleže prepotrebnega predavanja. Iz Bovca. V nedeljo dne 11. t. m. bo torej ustanovni shod novega „rokodelskega bralnega društva" Pravila, katere so poslali v potrdilo dne 17. jan., je visoko namestništvo potrdilo. Bila je velika potreba, da se v Bovcu uitanovi podobno društvo. Bolška čitalnica je zelo stereotipna in nazadnjaška. »Slovenski Narod*1 je v njej še vedno evangelij. Namen novega »rokodelskega bralnega društva" je naravna iu gmotna povzdiga udov. Sredstva v dosega tega namena bodo: berilo, periodična predavanja, zlasti za Rabeljčane, knjižnica, i/. katere si bo lehko isposojal knjige vsakdo (tudi neudje proti letni odškodnini), navajanje k Sledljivosti, podpore v bolezni, tamburaški zbor in pevski zbor. Ud bo lehko vsakdo, ki je nad 16 let star, bodi kmet, rokodelec ali obrtnik. »Primorski List*1 kliče novemu društvu: Živelo prepotrebno društvo! Proč s črno liberalno temo! Živela krščanska organizacija! Kanal. Vabilo na II. redni občni zbor o-krajne hranilnice, in posojilnice v Kanalu, registr. zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 25. marca 1900 ob 3 uri pop dudne v občinski pisarnici v Kanalu. Vspored : 1. Poročilo uačelstva. 2. Poročilo nadzorništva. 3. Odobritev računa za leto 1899. 4. Slučajni nasveti. 5. Volitev načelstva iu nadzorništva Načelstvo. Miren Pretečeno nedeljo dne 4. marca je bil občni zbor našega delavskega podpornega društva (Mirenska podružnica). Ob 4 uri popo-ludne se je zbralo kakih 80 udov v šolski sobi. Predsednik g. A. .Ta k i 1 pozdravi navzoče ter jim razloži namen zb irovanja. Nato poroča tajnik g. P. Zakrajšek o delovanju društva od njega ustanovitve do konec leta 1899. Društvo je imelo povprečno okrog 3oO udov. Dohodkov je bilo 3576.10 K, a stroškov 2660.66 K. ('istega je ostalo 915 41 K. K suhim številkam doda tajuik še nekaj opazk: Splošno in ne brez vzroka se ie pričakovalo več čistega dobička za reservni zaklad. Čim večji je reservni zaklal, tem moč- neje ji* društvu :ii zato hi moral vsak ml /.uto skrbeti, da Iti društvo ne ti pelo po nepotrebnem škode, oziroma, da bi nekateri ne izlorabljali društva. Ne more se tajiti, da jih je v pretečenem letu več prejelo podporo, ki je niso bili vredni in ne potrebni. To se mora odpraviti in zato priporoča vsem, naj bodo pošteni, gospo- darjem pa še posebno priporoča pazljivost Pri volit vi je bil za predsednika izvoljen dosedanji preds. g. A. .Takil ; tudi odbor je ostal skoro ves stari, samo da se je še nekoliko spo-polnil. 1 >al Bo?, da bi društvo dosezalo svoj namen ! Vabilo na občni zbor hranilnice in posojil niče v Mirnu, registr. zadruge z neomejeno zavezo", ki bo 2.'). marcija 1900 ob 3. urah po poldne v šolskih prostorih. Dnevni red: 1.) Poročilo načelstva. 2.) Poročilo blagajnika. 3.) Potrditev letnega računa. 4.) \ ulitev (> članov načelstva, n.) Volitev računskega pregledovalca in njegovega namestnika. 6.) Slučajnosti. V Šmarjah na Vipavskem snujejo bralno društvo. Mi svetujemo, naj se nikjer več ne snujejo starokopitna bralna društva in čitalnice. Rajše naj se snujejo kmetijska, rokodelska ali delavska društva 1 Renče. Vabilo na občni zbor »hranilnice m posojilnice v Renčali, registr. zadruge z neomejeno zavezo'1 ki bo na praznik sv. Jožefa, 19. marcija 1900, ob 3. nrali po poldne v predsednikovi dvorani. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. - 2. P o* ročilo blagajnika. - 3. Potrditev letnega računa. -4. Volitev *> članov načelstva. - 5. Volitev računskega pregledovalca in njegovega namestnika. - 6. Slučajnosti. Za slov. šole v Gorici došli so (III. izkaz) od 3. do 16. februvarja 1900 podpisanemu odboru sledeči doneski: K 10 — 2'— 10 — 2 — 10-— 10 — 2-20 10— 5’— 2'— 10 — ll- lO.— 4 — 2'— •>.__ 1-— 2-— 2'— 2'— 2'— 10- 2— a-— Zalivala. Povodom britke izgube našega dragega in nepozabnega očeta, odnosno tasta, gospoda Simona Rosanza se prav iskreno zahvaljujemo tem potom vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za spremstvo drazega. ranjncega k večnemu počitku. Osobifo in posebej pa izrekamo najtoplejšo zahvalo g. dr. Kerševaniju na njegovi požrtovalnoati za časa bolezni pokojnika ter gg. c. kr. gozdnim uradnikom na njih obilni udeležbi pri pogrebu. Gorica, 1. marca 1900. Žalujoča rodbina Rosanz-Krušifieva. Narodna Čitalnica v Kanalu . . . . Plohl Fr., c. kr. prof. v Gorici . . . Leban Ignacij, župnik v Batujah . . Kroupa Miroslav, kurat v Lomu . . Hribar 1.au, župan v Ljubljani . . . Novak Josip, župnik v Povirju . . . Podgornik Fr., posest, v Gor. Tribuši Prešel Ivan, trgovec v (gorici . . . Šavle Peter, trgovec v Čepovanu . . Gerbec Anton, Dobra........................ Brezavšček And., župnik v Rihembergu „ No vaški" let nino in za zlato knjigo . L. Vodopivec.................................5’— M. Vodopivec 5— Peternel Jurij, dekan v Kobaridu . . . Peternel Henrik, kap. v Gorici za jan Gabrijelčič Miha, sodni svetnik „ „ Prennov Miroslav, not. kand. „ „ Likar Gašpar, trgovec v Gorici „ „ Kopač Marička, trgovka v Gorici „ „ Novak Gustav, c. kr. profesor „ „ Pirjevec Ivan, c. kr. svetovalec „ „ Konjedic Rudolf, trgovsc v Gorici „ „ Dr. Papež » Dr. Franc Kos, c. kr. profesor „ „ Jakončič Anton, veleposestnik „ „ Koren Anton, trgover v Gorici „ „ Bežek Viktor, c. kr. profesor „ „ Blažon Franc, železu, uradnik „ „ Kavčič Josip, c. kr. notar „ „ — Bolku Leopold, velepos. (za 2 meseca) 4— K. I. A. na saldo ustanovnine . . . 50— Skupaj . . 197-20 „So/ Dom“. Za Alojzijevišče: Nabrali v Gor. Trebuši pri svatbi Gruden—Makuc 7 K 14 v. Preč. g. Hvalica za kapelico v Alojzijeviiču 10 K. Bog stotero poplačaj! Družba sv. Mohorja je tudi letos v Gorici napredovala. Vrli nabiratelj Jožef Cigon, cerkovnik stolne cerkve, se je potrudil, da je itevilo mestnih udov tudi letos poskočilo. Za kratek ca s. (Naprednjakom). Na svojem potovanju je moral nek duhovnik enkrat skupaj pri mizi sedeti z nekaterimi brezverskimi naprednjaki, ki so se iz njega in verskih reči norčevali in šalili. Duhovnik ie mirno s*-del in se ni piav nič zmeni) za njih govorjenje. Kar ga nek gospod vpraša: , Kako je vender to mogoče, da na vse te raz-žaljive in zbavljive besede nič ne odgovorite ?“ Duhovnik odgovori na glas- este, jaz sem bil dolgo časa dušni pastir v norišnici in sem vajen poslušati take bedarije**. TiVžak križ). Mož : „Gospod župnik! Se svojo ženo kar ne morem več shajati (’el dan kriči in 1 potrpežlji moj križ telita več kot dva stota". Anton Obidič, Čevljar v S e meniš ki ulici št. 4 v Gorici, priporoča so za raznovrstna naročila po meri z«, gospe in gospode. X a r o č 1 1 a se izvršujejo h i t ro Priporoča daljo tudi svojo, zalogo 8Te. Izurjena kuharica išče službe. iti se je do upravništva Pr. L Odlikovani fotografski^atclier. |p. 3enK!C CGT^ICg, Gosposka ulica Ster. 1, t liiSi »Gor edini zalagatelj c. kr. avstrijske državno-uradniške zveze za Goriško, sprejema vsa v fotografsko stroko spadajoča dela. Novi, velikomestno urejeni atelier odgovarja vsem modernim zahtevam v tej stroki. P. n. gg. državni uradniki in njihovi družinski člani dobe pri obstoječih cenah 15°,• rabat. Se toplo priporoča z odličnim spoštovanjem tnlaiii ANTON JERKIČ. ievska Tu je res pravi kr ž'. Župnik: „Nosit,e »otrpežljivo ta križ". Mož: »Kij še nositi? 'la Novoporočenci pozor! Štejem si v čast naznanjati slavnemu občinstvu, da sem razširil trgovino pohištva y ulici Vetturini, glavni uhod v gosposki ulici. A.nton Breščak v Gorici, gosposka ulica štev. 14, blizu lekarne Gironcolijeve. V zalogi ima vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Pohištvo je po najmodernejih slogih, posebno spalne, jedilne in posetue sobe so po Nemškem slogu odlikovanih Črnigojcvih delavnic v ulici Pontenuovo in via Leoni, katere so lepše in ukusneje izdelane in ceneje od Dunajskih in Budapeštanskih tovaren. Ostalo pohištvo je od prvih mizarskih mojstrov. Sprejema še naročila in izdeluje po izbiri obrisa najceneje in v najkrajšem času. Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor : tovletne mizice, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave z zimami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. Odgovorni urednik in izdajatelj: I. Bajt. I.a^inik: Koimoruij »Primorskega Lista14. Tisi a : llilurijiiuska tiskarna. »Krojaška zadruga", vpisana zadruga z omejeno zavezo v 1C U , Gosposka ulica št v. 7. — V KLIKA ZALOGA vsakovrstnega manutakturnega blaga za ženske in moške obleke, za vsak stan in vsak letni čas v naj večji izberi, kakor: sukno, platno, prtenino, < hitii.n, oksfort, | srovicu. vsakovrstne preproge, zavesa, namizne | prte ; nadalje vsakovrstno perilo, srajce Jager itd. VSE r<> SAJftJIŽM (EXAII. Cene so staliie Inez pogajanja. Vrtna ulica 8 pristna bela in črna vina iz vipavskih furlanskih, GORICA — Via Giardino 8 priporoča briških, dalmatinskih in i s t e r s k i h vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po j* železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v aodih od 56 itrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cene zmerne- Postrežba poštena. Čebelno voščene sveče pod garancijo SOOO kron priporočam preč. duhovščini, cerkvenim oskrb-ništvom in slavnemu občinstvu. Z odličnim spoštovanjem J. KOPAČ, »večar. Ulica sv. Antona št. 7. t Gorici. ts SfšjTUal PitSlBljSJSj^l 3I55ZIS1 glv7151 SlwS BSJ15 Gil/lVlplI tnl.Mrti3ll^/^tg]|51/Rfril| Ijal^trdl 15125J3 51/Tvfpj tovarnar kisa v stari cukrarni, kapucinska ulica št 11. priporoča se svojim sorojakom v mestu in aa deželi v nabavo kisa, kakor ekstrata, vinskega iti komune, po poštenih cenah. pekovski mojster na Kornu v Gorici izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najlinejega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno iu natančno po želji gospodov naročnikov. — 4 Priporoča se za nje svojim rojakom v 1 mestu in na deželi najuljudneje. C Mala posredovalnica. Udje kat. del. drnš vn (lolie v tem oddelku brez-plaii o prostor /a oznanila. Neudje pUnijo po pogodbi. Obraniti j>'