Leto VIIL, šlev. 26. Celfe, soboia 6- marca 1926. Fošfnina plačana u gotovlni- .^^^^^^M^k. ^B ' < / / ^^^^^^^b_. ^^^^-^i^. ^^^^^^^^^ ^^^^^^^^_^^^^. ^^^^^^^^^^^^^^^ _ ____ Naročnifta^ Za Jugoslavijo: mesečno 7 Din, letno 84 Din. Za inozemstvo: letno 240 Din. <*OBatnexna &f evefka I Din. v fwek, četrtek an sob®*©* ftctiafccija in upravns Strossmayerjeva ulica 1, pritl Tel. 65.—Rač. p.-č. zavoda 10.666. Oglasl postalnem ceniku. Kriza. (Projeli siiiü iz obrtniških krogov elanek, ki ga nespremenjenega priob- čujemo, ker nam resni krogi zatrjuje- jo, da je utemeljen. S tern pa ne izre- kamo wvoje lastne sodbe.) Že nad eno leto v akutnem štadiju stoječa, se nasa gospodarska kriza no če premakniiti na nobeno stran. Go- •spodje pa, ki imajo ključ skuaciije v ro- kah. se rajši med seboj obdelavajo .< p.sovkami, se kregajo za oslovo senco in pa vladna korita. Käj se okrog njih godi, kako narod živi in čuti, za vse to so slepi in gluhi. Da bo pa slika naše bede popolna, ne smemo ostati samo pri Trboveljski druzbi, Jeseniski ai Štorski želozarni, Westenovi tovarni alt "pi't tfržavn.ih ritdnikih, katera pod- jot ja so že na Usoče delavcev postavila na oexto. MoraJno pogledati ne samo na ugrumno detav.sko bedo, anipak tudi na. pogibavauje obrtnik ov, ki kažejo le so jedVa znak življenja v sebi. Ne recemo, da bi val gospodarske krize, kateri ob- jema celo Evropo, moral našl d.ržavi priza/nestl. Recemo pa lahko, da so da kriza omiliti, vsaj toliko, da bi ne pu- scala tako stravsnih posledic. In ravno te zie poslediee odvezujejo obrtništvo od skromne diskrecije. Nocemo poka- zati zlega duha, ki nnieuje našo eksi- stenco. Toga zlega duha ni t.reba iskati rnorda ravno v Beogradu, kjer se dr- za-Yna dcla protizakonito odd a ja jo ino- /jemskim tvrdkajn; tudi ga ni treba iti iskat v kraljevi Zagreb, kjer Državna irprava razpisuje nabave, a stavi tako kratek rok, da take dobave nobeden do~ maci obrtnik, pa ee je tudi strokovna orgainzacija se tako popolna, n€» more T predpisanem roku izvršiti. V vsem .se vida, da je že naprej dotično delo na- menjeno inozemski veli'ki ilkmii, ker pri na« takih ni, ali pa se je dotično delo po dogovoru že pred razpisom od- dalo. Tak zli duii strasi tudi okol'i nas v najblizji okolici, kar se je že javno žiigosalo na obenem zboru celjske kovi- narske in stavbinske zadruge, ki se je vreil dne 28. m. m. v Gelju. Tain se je javiao izpostavljaJo postopanje našiii državnih uprav in je bilo pribito, kako «e postopa proti obrtništvu, mod kate- rian je mnogo takrh, ki imajo že po dve, , po tri leta račune, kateri znašajo po vec tisoi- dinarjev, pa je denar nir- tev in obrtnik v strahu, da za od ura- dov naročena del'a morda niöesar ne dobi. Na,s|jrotno pa se mora obrtnik, če ucobhodno potrebuje kak predmet, ki .se ga v državi ne dobi, ter si ga zato nabavi iz inozemstva, pri carinarnici izkazati, da je plačal že naprej predpir- sane davke, pa četudi bi oni predmet mogel nesti v žepu. Za tako iizkaznico ]>a mora plačati še 20 Din za kolek, si'cer se mu pošiljka ne izroči. Posie- rt ica take politike je, da obrtnik ne mo- re plaecvati stanovanja in pi*ostorov za delavnico. Posta.vi.io ga na cesto, poteni pa hajdi .s ki'iireckii tTebuliom med pro- letariijat. Tain pa, pri državniii zavo- di'h, kjer bi se za d-elo še dobil denar. tarn pa ista uprava viši vsa obrtniška dela z fiišerji v lastni rezi'ji pod vod- stvom ravnatelja Vsoznala. Proti lakt'inu zatirunju obruiištva pa ne pomaga nobena intenroncija za- konito obstojec'e organizacije, ne pros- nje, nc dokazovanja. Cuditi se moramo le raznim upraviterjem, da vrse vS tako vnemo ta nedostojen pasel; kajti težko je verjeti, da deliajo to brez sebičnega n amen a in da bi imeli pred očmi le dobrobit države. Pol eg vseh takih zlodejstev nad obi-tnistvom pa delajo z vso vnemo na to, da vse del a dajejo v inozemstvo, če jih že sami z najetimi fužerji ne more- jo izvršiiti. In to delajo, ne da bi vsaj vprašafi kako damače podjetje. Naj bo za enkrat dovolj! Naj za. sedaj zadostuje dastojen opomin, da tako ne sme iti vee. dalje. Sioer si' bo moralo obrtništvo poi.skati zračni ven- til, da ga ne zaduši smrad, ki ze pre- vivSoko sega. Politika p Pašičev umlk iz političnega žlvljenja? »Jutranji list« poroča, da se namerava Nikola Pašič radi visoke starosti in obolelosti umakniti v ozadie. Ostal bi le nekak arbeiter med sku- pinami v radikalskem klubu. O na- sledniku krožijo razne verzije. Pravijo, da se bo stari Aca Stanoievič vrni! v politično življenje, navajajo pa tudi imena Ljuba Živkovič, Ljuba Jova- novič, Ninčič in Uzunovič. Če je vest resnična, nam ostane vprašanje : ali bo tudi ta umik zgolj taktika, ki naj iz- zove nove dogodke, ali pa je res prišla doba utrujenosti v življenju državnika, ki je stal več desetletij na najbolj eks- poniranem mestu politične arene?! P Finančni minister bo demisi- joniral. Sedaj se vrača finanČni mini- ster dr. Stojadinovič iz Londona in Pariza. V radikalskib. krogih se po- trjuje vest, da je njegova usoda zape- Čatena. V radikalskem klubu vlada tak odpor proti njegovi finančni politiki, du bo moral vsekakor podati ostavko. Njegov naslednik najbrže ne bo par- lamentarec, ker pravijo, da bo radi- kalski klub kandidiral znanega finanč- nega^in bančnega strokovnjaka dr. Bog- daua^MarkoYica, Kedaj bi že bilo po- trebno izbrati za takö mesto ljudi, ki brez ozira na politiko res kaj razumejo! Š DOKUMENT, KI GOVOBI. Nemški nacigonalistični lieu trde, da ni bi'lo nikdar nobene vezi med Vendi na Koroškem in Slovenci. Koroškii »vkid'isarji« so menda iz nebes padli na zemljo in slučajno obticali v koro- ški deželi. Nemški pisači dabro vedo, da nji'hove trdiitve ne drže, toda njim sl'uzi v boju proti Slovencem vsaka, Že tako surova laž . . . Jeronim Megiser piše v svojih Annales Garinttliiae leta 1G12.. da je »die Sclavonische oder Wiindisehe Sprach eine . . . aus den Fümembsten, welche weit und breit in Europa gangbar alsnemtich in Khärn- dten, Grayn, Isterrekh, Friaul» . . . (Slovenski jezik je eden najptemenitej- siih, ki je dalec naokoli v rabi v Evropi, kakqr na Koroškem, Kraiijökem, Istri, FuTlanskem). Tako se najbolje pobije- jo ncslane trditve sedan jili Nemcev na Koroškein, ki so veeinoma potomei *Vhidisarjev«. Š VSI »IGI« MORAJO IZGINITT. Tujci priihajago v Opatijo, Losinj in drugam. pa se čudijo kako je vsepovsod pokno jugoslovenskih priiiimkov. Poseb- no gostje iä ltalije vprašujejo fa^isto, kako je to, da se po vsoh krajih dobijo ljudje s priiuKsko konenico »itc«; ko se vendar drugače trdi, da je priinorska zemfja čisto iialijanska. Fašisti so v zadregi pa se rdec.i'h lie zlažejo, da je tiista »Austria malcdetta< pokvarila iitalijanske priimke in jim priitaknila >iče«. Fažistovsko glasilo zahteva, da morajo vsi »iči« odpasti. Priizadeti naj se kar oglasijo pred politično obfastjo, da jiim odreže »iiče«, kajti potem šele bodo pravi Italijaiiii. Za take, ki niima- jo niič, je vse eno, kako se pišejo, t.oda oni, ki so posestniki Ln so kje vknjiKeni, si. bodo najbrže premißliii, potvarjati sl pri>idiike. Fašisti naj si zapomnijo to, da se slovanstvo v Primarju ue bo dalo nikdar zbrifiati, pa ee porabijo v to svrho vso svojo siJo. Planinski sejni v Celju, dne 6. marca I92G ob 8. uri zvečer v Celjskem domu. Celjska kronikan c KAKSNÜ VREME BO MAR- GA MESEGA? Nemec Brieskora je na podliigi večletnega proučavanja vTe- mena v posamezniih meseciili iizna^el liovo metodo za nap o vedo van je vreme- na. Evo, kaj napovedujc za tekoci me- sec: V glavnem bo marec vetroven. ineglen in nekoliku hladen, posebno po- iioči. V prvi tretjini meseca bo noc mrzla, v posfednji tretjini pa bo vec dnl že popolnoma pomladanskih. Naj- sliaJjše vreme bo sredL meseca. 9. marca bo mrzlo, post4)no ponoci, obenem de- ževno in zelo oblačno. 13. marca se priicne slabo vreme, veter, dež in mor- da tudi bur ja. 21. marca noeni vetrovi, 7-aJiel dež, ])onoči hladno. Na morju in na planbrah viliar. Po iirilbi.h juini vetrovi, nato izpremenljivo. 25. marca malo boJije, toplejše. 31. marca dežev- no in neugodno. c ANKETA ZA REGULAGIJO vSAVINJE. Velike poplave v zadnjili letiJi so najboljsi dokaz, da je pastala r<«gulacija Savinje in njenili pritokov ena izmed najbotj nujnih in neodlož- ljivih nalog javne nprave. Da se za to vprašanje zaimteresirajo vsi merodajmi čLnitelji in tudi širša javnost, skliicu- jem za dne .15. marca (pondeljek) t. 1. ajiketo za regulaeijo Savtinje, ki se bo vršila ob 3. uri popoldne v sejni dvo- rani mestnega magistrata. K temu po- svetovanju mi je cast povabitir. 1. G. dr. 0. Piirkmajerja, vel. župana mar. oMasti v Mariboru; 2. g. dr. Žužeka, vlad. svet. in sreskega poglavarja r Celju; 3. g. inž. I. Sbrizaja, gen. ditrek- torja pri obl. hidrotelmičnem oddelku v Ljubljani; 4. g. R. Mulačka, sreskega poglavarja in vodopravnega referenta pri vel. županu mar. oblasti v Maribo- ru; 5. inž. 0. Jurana, hidrotehničnega referenta pri vel1. županu mar. oblasti Beli orli. Iz >Jadranske Straže«. Poslovenil S. R. (Dalje.) Lezemo takorekoč po ätirih; zaloti nas mrak. Nekateri so prižgali sveče in ob njiiihovi slabi razsvetljavi smo kre- aiü dalje. Zadnje vrste, ki so sie za na- mi, so tudi zapalile sveče in je zavita kofona tvorila bledo ognjeno erto. Ma- homa odjekne z desne Drinove obale nekoliko strelov iz pušk in krogle za- ŽTižgajo oez naše glave. To so bilii prvi pozdravi Arnavtov iz sela Vranißta. Tako so nas oni pričakovali im sprem- ijali skoro tja do Gernžiča. Vse sveče so ugasniTe kot na povelje, a mi smo na- daljevali pot po mraku. Nikjer nismo mogli zagledati vasi Spasa, teiko p.ri- čakujoč, da najdemo tarn streho. Pri- špevsi na vrh višiine, smo opazili na njegovem pobočju v smeri našega po^- hoda veliko število ognjev. Obrazi so ye nam razvedrili, to je Saps, bo vsaj kmal'U konec današnjili muk. Ali. smo se motiti. Tisti, ki so šli pred nami, so utrujeni obstali ter si tarn v nekem ko- tu na ledini naredili prenočišče. Tu je bilo mnogo vojakov iz razniih komand, ˇeli'ko število železničarjev, beguncev mož, žen in otrok ter konj in volov. Mi anio se ustaviJi pretl neko razrušeno hižo iz kamenja hrez strebe. Izmučeni nismo mogli naprej. Vsak. je gtedal, da se k jerk oil vleie, da si odpočije utruje- no telo in zaledeneio dušo. V razrušeni hiši so goreli na podu stk-je ognji; okrog enega so sedeli ze- munski begunci, obitelji kralj. adju- tantov; okoli drugega so se ytiskafi gar- disti v svojih pisanih uniformah; okoli tretjega so se videli zagoreli obrazi že- leznicarjev; okoli celrtega je bilo nekaj ofkiirjev. Dim je napokiil vso bišo ter silit v oci. Vsedli smo se k prvemu og- nju, da razgrejemo malo svoje ude in se okrepčamo s tem, kar kdo ima. — Otroci so se jokali pri begunskem og- nn.jiu, od časa do časa se je slišal nji- hov glas: »Mati mleka, kruha!« Neka dobra dusa kraj železjiičarskega ognja zaklice: »Nate konzerviranega mleka, dajte ga deci!« Takrat nam je biJo jasno, kaj so prave vojne grozote in kaj nas še čaka na daljnjem potu, ker to je bil šele za- četek. Sreča je bila, da se je utrudil tu- di vsovražnik in ni zasledoval energio- no. SeLe pozneje smo izvedeli, da se je zadovoljif s tem, da nas je pognal v al- banske soteske, po njegovem misljenju v sLgurno smrt. Takrat so Nemci besno objaviJi širom sveta: srbske vojske ni več! Zalostrii ostimki so vrženi v ne- i prehodno Albanijo, kjer jih caka neiz- bežna smrt od divjih albanskili piemen in surovega albanskega podnebia. To- da kdo je kos Bogu! Ti žalostni ostanki so se pozneje lÄpremenili v feve ter za- dali smrtni udarec besni tujii sili. Drugo jutro zgodaj smo krenili dalje. Sli smo skozi selo Spas, obstoje- če iz pet sest razmetanih arnavtskui his. Od Spasa se je obrnila steza na Za- pad Puki po še bolj strmem terenu. Ni se moglo niiti smefo misliti na konja. Osier kamen, strmina in zledeneli pot so komaj pešcu dop-uščali, da gre za silo. Po bližnjih visinah so se videle grupe Arnavtov, kako pazno zasledu- jejo vsako naše gibanje. Nekateri iz- med njill so bill tudi oboroženi. Naša kolona se je razvtekla kot dolga vrsta, zme&ana z vojakis begunci, žeiezničar- jJ), tovornimi konji^ otovorjenjjni volii, boiničarji ltd. Vsak je bežal naprej, ko- likor mu je dala duša, miisleč, da le od- nese zdrave pete. Došli smo tudi dele vardarske divizije, ki se je umikala tu- di v tej snieri. Dalec za nami so zado- neli nenadoma streli iz pušk, najprej posamezno, poteni vedno gosteje, sliša- le so se tudi mitraljeze. Vsak se vprasa kaj naj to pomeni. Nič drugega, kot da nam sovražnik sledi tudi po teh sote- skah. Toda mi smo ga pustili daleč za seboj, ni mogočo, da je to on. Vest, da Arnavti napadajo oddeLke, ki krijejo naš umiJk, moravsko dLvLziio drugega poziva, se bliskovito razširi. Kaj bo, <^e nas napadejo tudi oni Arnavti, ki nas gledajo od vseh strani, nas, ki koraka- mo brez moči posamezno v koloni?. Priipravinio orožje in nadaljujemo pot. Hitimo, kolikor pač moremo, izpodr- sajioc, padajoč, dvigajoč se zopet in zo- pet napredujoč. Ali kolona se je zacela razredcevati. Pasamezniki so izgubrjali mock Po poti so se videli mrtvi konji in voli, bolni vojaki, ranjencii, ki niso mogli naprej. Nemo gremo mimo na- prej, ne moremo jim pomagati. Padcü je droben sneg, veter je pihal inx nas bičal v lice. Nihče se ni smel vprasati, kaj bo z onimi, ki so zaostali. Pojavil se je instinkt za samoohrano, pa je vsak hitel naprej. Pri vojakih je zacelo prinnanjkovati hrane. Od vola, ki je poginil, reže skupina vojakov meso in ga tlači v torbioe. V naši neposredni bliižini se začujejo v ozadju puske. Ar- navti napadajo bolnico polkovnika dr. Žerajica. S to bolnico gredo zene in otroci. Na roparje se otvori ogenj od v.^h strani, afi je že prepozno. Padlo je nekoliko nas ill, med njimi tudi zdravnikov brat, ki nam je iz Rusije priisel na pomoc. Arnavti so ranili tu- di dve ženi in postrelili nekaj otrok. V naglLci so odnesli plen ter pobegnili kot dwje ko-ze črez pecine. (Dalje pride.) Stran 2. »NOVA DOB Ac Stev. 26 v Mariboru; 5. g. inž. .1. Mareka, sola gradbenc sekcije v Celju; 7. g. inž. V. Pitetiča, hidrotehničnega refereiita pri sreskom poglavanstvu v Gelju; 8. g. dr. L. Bruncka, vodopravnega referenta pri sre.skem poglavai\stvu v Celju; 9. g. dr. A. Schwaba. zdravst. res. pri. sresk. poglav. v Celjui; 10. g. dr. J. Steguja, vet or. referenta pri .sres. pogla.var,s'tvu. v Ct'liju; II. g. Frana Gorečana, sad- jarskega nadzornika pri sredkem po- gfavarstvii v Gelju; 12. g. dr. M. Dere- ajiija, mestnega fizika v Celju; 13. g. dr. A. Božiča. financnoga referenta mest. ob<\ eeljske; 14. g. Dragotina Sir- ca, referenta za tujski promet; 15. g. Dragotina Gobca, podžuparui in stavb. referenta; 10. Županstvo Celje-okoli- ca.; 17. Okrajni zastop roljski; 18. Žu- pan.stvo Petrovče; 19. Župan.stvo Te- haxje; 20. G. 1. Šubica, magiistratnega .svetuiika.'; 21. G. 0. Reddiija, mestnega imženerja; 22. Porocevalca »Nove Do- te«; 23. Poročevalca »(sillier Zeitung^ Mestni magistral celjski, due 27. fe- bruarja 1926. — Žu-paii: Dr. Hrašo- vec f. r. c ODHOD GENERALNEGA K0N- ZULA DR. BENEŠA V PRAGO. Na potu na svoje novo služJ>eno lnesto v Pragi se je voziil generalni koiizul g. dr. Bones v sredo, dno 3. I. m. s popol- dan sklepčen ob v.saki udel-ežbi. Zadružniiki rnorajo javiti svoje samo- stojne predloge vsaj 3 dni yired obeni in zborom. c RAZDELITEV USTANOV TR- (iOVGA ANTONA KOLENGA. Kura- tori'j ustanov trgovca, Anntona Kolen- ca v Gelju je imel te dni dvc sejii, na katerih je razdelil med drugkn obresti od ustanov, ki jib je rajni veliiki do~ brotnik slovenskega dijaštva namenil j-evnim vksokošoloeni, srednješolicem in. obiiskovafcem kmeti'jske sole v St. Jur- ju ob jiužni železnici. Od 93 prosenj viisokošolcev, ki studirajo na raznüi fa- kultetah vseucMišč, je bilo ngodno re- seniJi 60, od 39 iz srednjiiih in tern so- rodniih sol 27 in 1 prašnja iz kmetisjske sole v Št. Jurju ob juž. žel. Dočim ima- jo praMico do visokošolske ustanove ).>redv.sem revni pokojnikovi sorodniki in. vitsokovsolci iz gornjegrajskega okra- ja, nato pa revni vLsokošofci sploh, je omejena podelitev štipendij za srednje »solo le na sorodnike, ne da bi jiim bilo treba študirati v Celjm, nalo pa le na one revne licence iz gornjegrajskega okraja in iz drugih okrajev, ki obisku- jejo državno realno ghnnazijo, trgov- 8ko in meščansko šolo v Gelju. V šol- ökem tetu 1924./25. je podclil kuratorij stipendiije od naraslih obresti treb let, to pot in odslej naprej pa se razdelijo Bat'a ¦ čevlji se prodajalo po to* varnlftkf cent pri A. Drofeniky G1t"nI obresti od wsakega jjo! leta tako, da so in bodo podeljeni zne.ski priineroma s prvimi stipendijami zelo nizki. Kurar- torij j(» nadaljo skleninf, da razpise ustanov« za drugo polletje 1925./26. še lekoni meseca marca. Takiisto se raz- delo v najkrajsem času tudi obresti od ustanov Zii reveze pokoj-nikovega rojst- nvgii kraja in oeljskuga mesta. c V ZNAMENJU BREZ0BZ1R- NEGA 1'ARTIZANSTVA! Kakor do- znavarno, je bid t-e dni upokojen im raz- j-ešen skižbo dosedanji načelniik v mi- niistrstvu za sinne in rude, priiznanii strokovnjak g. iinzener Vladiinir Lir- P-old iz Gelja. Ko je »Jutro« prod ne- kaj dnevi prwieslo prvic to vest, je ni- smo niogli verjeti, ker -srno .smatrati. venckir za izključeno, da se izbornega uradnika odstavi z njegovega mesta brez stvarnega razloga. Tako se dela državi prerniislji'iio dvojna škoda v zna- menju .sporazurna RR! ZnaJi bi samo radi, kako je minister Nikič utenieljil kralju ta ukaz, ko mu ga je predložif v pod])Ls. <• PLAN IN OKI «EJEM V GELJ- 8KEM DOMÜ due 0. t. m. Ogromno delo priprav je končano. Logarska do- liina je ok rasen a in caka svojiJi prij^i- telj'ev in Ijubiteljcv narave vobče v naj- obiilnejvšem stevilu, Velike dvorane \- Gel'jske mdoniiu sploh ni vec, pretvorila se je v najnaravnejši posnetek Logar- ske dolime. Jasno vreme bo in nudil se bo krasen pogled na obronko oljmoj- nih gozdov iin na krislamo-eisto go- rovje v ozadju. Sprebod po tej krasoti bode otvorila poloneza poimnožene celj- ske godbe /Iiirije«. Ustavili se bodeino v Pi/skernikovern zavetiišču, kamoj1 se bodo zatekali. navduvšeni pfaninci, ki so se naAŽili planin.skili krasot. Teh bode- ni'O tudi mi deležni. Planinska peiscui nain pave več nego mrtev opis utiisov. Da ne bo dolgocasj^a nastopijo nalo tudi »turisti« i« Gelja, ki se navdu.su- jejo za ta lepi sport iz previdnosti bolj \- vziiožjiu naših lepih ptanin. Od teh lu.ri.stov nain vsak po svoje razloži svo- je osebm? in posebne utise. Gostol'jubnL Fort bo svoje odprto sree kazal vsako- miiT. Godba bo skrbeia, da se tudi mi vžiiviimo v življeiije Logarske doLine. Da se ustreže občnemu. razpoloženju, ki se najboljse izraža v kretnjah, bomo rajali afi pa j>lesali., kakor koinur dra- go. »Planinski whirmny« ne izostane. Potem ]3a sc bodo vrstili ceto noč valjč- ki, polke, mazurke in razne druge pla- niinske inoznasti. ISeveda no bo manj- kalo domaOe harmonike. Turiistika pa je naporna, zato smo tudi poskrbeli za okrepčila v tofiki meri i,n izbirL, da bo vsakomur ustroženo. 8rei'o bodeino lo- vili v prepadih, s eepini im drugimi te- žaAa.mi1, ainpak zeLo sigurno in izdat- no. Rešilna postaja z izvežbanim osob- .jem pa bodo nudila vsakomur pomoc. Na koniiiliciraneni terenu se ne bo ni li- ce zgubil. ŽLve in mrtve markacije do- vedejo vsa.kogar do zaželjenega eil ja. Prodno pa rLskij-až najhujše, se zateci k :>Dobrkn duhovorn« na pomor. Psa- nilnski bar bo nudil vsakomur spoinin na lepo turo v planinski raj. Tudi ro- ziice bodo zo cvetele in bodo dosegl'jive za vsakogar, čeravno si no mara zlo- miti vratu. — Sejm pa je sejem! Rogo- viilež in Švedrovec bosta mešetarj Celje, 3. niarca. Senatu predseduje vis. dež. sod. svet. g. dr. I'renischak, votanta sta vis. dež. sod. svet. g. dr. Flerin in okrajnii sodnik g. dr. Nendl. Javno obtožbo za- stopa drž. j>ravdniJv g. dr. Li kar. Pr- vega obtoženca zagovarja g. dr. Oro- žen, drugega pa g. dr. Kalan. Roy. So no 18 let stari rudar IgaacLj Hriibar iz Trbovelj je bil danes radi. ropa. ki ga je izvršil dne 1. februarja (.1. pri Retju nad Francem Pirnitom s loin, da ga je vdaril po nosu, skočil z odprtim nozem proti njemu v naiueau, da bi so polastil njegovega denarja, ob- sojon na iri leta težke ječe. Težka teles na poškodba. Kot drugi je stal pred porotnikii 22-fetni Jožef Golob iz ŠmikLavža, ki je obtozen, da je dno 25. marca I. 1. okoli. 2. ure popoldno v Ljubiji pri Moziirju, ko je odhajal k vojaJcom, s kamnom ta- ko tožko poskodoval posestnika Jožefa Zbiila stai-. na gla,vi, da je uastoplio pri njem trajno oslabfjenje govora, sUüno bolohanje in omejema delazniožnost. Porotniki so glavno vprašanjo gle- do hudodolstva težko telesne poškodbo soglasno potrdili, toda s pristavkom, da orožje ni bilo smrtnonevarno. Do- datno vprašanje, da je posfedica po- škodbo stain o bolehanjo paskodov^anca, so soglasno zaniikali, vprašanjo gledo obdolženčeve popolne pijanosti v času dejanja pa zani'kali z 11 proti 1 glasn. Golob je bit obsojen na 10 mesecev tek- ke jede in v povracüo stroskov. Raz.- prava se je končala ob pol 4. popoldne. Celje, 4. niarca. Porotnemu sodkšču predseduje viš. dež. .sod. svet. g. dr. Bračič, votainta sta viš. dež. sod. svet. g. dr. Stepanclc in okrajni sodnik g. Kompara. Javno ob- tožbo zastopa drž. pravdnik g. dr. Rus. Prvega obtoženca zagovarja g. dr. M. Hrašovec, drugega pa g. dr. Rakun. Uboj. 20-fetni Anton Kodrič. ])oso.stniški ski iz Siteža v občini Sv. Bolf«novedujo, da je Kodrič zabodel Moborka v trenutku, ko je ta padef, od zadaj \ hrbet. Obdol- ženec se zagovarja, da je ravnal \ silo- branu, ker sta ga Mohorko in Kores napadla im tolkla s kovanitmi paliicanii.. Prica Simon Kores zaniika, da bi bila i'inela on in Mohorko kake okovane pa- lice, pač pa prianava, da sta izruvala iz meje vsak en kos, ker je šel Kodrič nad njiju. Prepir je povzročil Kodrič, ki ju je iizzival z »auf biks«. Moborka in Koresa je zabodol šele takrat, ko sta hotela pred njijn zbeÄiti in vrgla pali- ce pi"oc. Občinsko porociJo opisuje ubi- tega Mohorka kot poštenega mladeni- ča. Kodric pa je na slabem gfa.su, kljub temu, da doslej še ni bü «ko kaz- novan. Porotniki so potrdili vprasanje glede hudodelstva uboja, nakar je bil Kodric obsojen na 5 let težke ječe. Raz- prava se je koncala ob pol 1. popofdne. Nič ni tako skrito . . . Ob 3. popoidne se je pricela obrav- nava proti 53-letiiemu posestniku Francu Jevšniku iz Veternika pri Koz- jem. Dne 30. novembra 1. 1909. pozno zvečer so nasli prevžitkarico Ano Kfa- kočarjevo obeženo v njeni sobici v hisi. ki jo je od nje kupil obdolženec Franc Jevsnik. Ta se pa s Klakočarjevo ni razumol, temveč jo je proganjal iai so- yraiiil ter se ž njo celo pravdal zaradi izgovorjenega prevžitka, katcrega ji jo moral dajati. Na 30. novembra 1909. je bifa določena na okrajnem sodišču v Kozjem neka obravnava, h kateri sta. bila pozvana tudi Ana Klakočarjeva in obdolženec. Klakocarjeva je nepričako- vano izostala, Jevšnii pa je sel na so- dieče in se vrnil šele zvečer domov. Klakocarjevo so nažli zvečer obešeno in ljudje so pričeft govoriti, da jo je JevBuik obesH. Ta je bil pozneje tudi aretiran in zasliLšan kot osumljeneo, toda kazensko postopanje proti njemu se je mioralo ustaviti, ker je lokalni ogled pokazal, da je biTa Klaiocarj«va Stev. 26 »KOVÄ DOBA« Strega 3. k Ion j ona. Kl'jue jo tieal od znotraj v < »boson a v sobi, ki jo biUi od znotraj /a- kljueavniei in tudi nkna so bila od zno- traj zaprta. Sinatralo so jo fcorej, da so .it1 Klakoearjova sama obesita in da po nj-oni stnrti nLhe.e ni inogel zapustiiti njeno sobo. Od takrat jo rnimilo 16 lot. V torek, due 9. sebruarja t. I1, pa jo uaistopil v že iiapol pozabljeni za-dovi. senzacijonalen preokret. Obdolženčeva zotia IJrša Jewsnik je nainreč na okraj- iiern sodkseu v Kozjom izjuvi-ia, da jo njen mož due 2\). Jiovenibra 1909 zve- čer obesil Ano Klakočarjevo. Svojo iz- javo jo ponovHa drugi dan tudi orož- jivkoma JosLpu Pocnlku in Ivanu Jugu v naiVzočnosti prič Janoza Kuneja, Kranca Ln Janoza KLa.kocar.ja tor Ma- tevža Braeuna iin dne 12. februarja na. sodisču v Kozjem, k.jor jo b»La zo- pol zasliša.na. .JovMiikova i%po.vedujo sledece: (>l)dola>jvw; ji jo nekaj ea.sa prod itsod- jiim veeerom I. L909. zaupai', da bo po- s-lav ü kol proct hišna vrata in hiišo za- žgul, da bo Klakočarjeva pogitnila v ognju. Po.zn.oje pa si je preniisliil, oes da je škoda za poslopje in da bo Kla- kočarjevo rajsi obesil. Due 29. noveni- bra 1909 proti 0. uri, ko se je bhlo že. dobro /JTiračLlo, jo state. JewiviikovM l>od pojato in videla, da )v vzel njen iiioz vrv, ki jo jo iinela K Inkoča rjova >'u svojo kravo. V tern je prišsa Klakoear- jova domov. Jevšnik j*? skočil za njo v hiso. žoni imi je narocil, naj pazL, da bio ono pride. Jevs.ni.kova. se teniu po- ziivu n i odz.vala, ker jo je bil provzo.l groben si rah in je »la pogledat /a otroki skozi okno. V tern trenutku se ji ,jo zazdolo, da jo čula k Ki'akocarkwie sobo la lion kri>k. Ko je stopila v vežo, je srecala svojega moža. Zapovedal ji jo, da «hi mora svetilL z lučio v stran- .*ki sobi K lakocai-jtwe. V strahu ga je iLlxxgaia, a si ni upai'a pogledati na mo- slo, kjer jo bila Klakocaj-jevo (tbešeua. On je nato prinezal za zarezo kljuea ob konou cm« ait, jo pobegnil skossi klju- i-a.\"iiico in vtaknil kljuo pra-v narabl'o od znotraj v kljuOavniico. Nato sta sto- pLUi oba Lz sobo, Ona jo niorala prijeti /a nit in niožu posvdtiti, on pa je nato od zunaj »i.k.lt»nil vrata z driiffilm klju- I'wu,¦ vzel žoivi nit. hz rok, potogniJ ž njo notrajiji kl'juc v klju^ivii.k'0 ki dejal: > Saino da mi jo to to ratalo, «odaj me no bodo d-obUi!« Nato je spravil nit, ki so je iiznnizaiiJa s kljuea. Vrata nuso bilu zaprta /. nialim notranjini zapa- luxin, inarvtv. saino s klj,iirüm, ker ob- dolzeiKK* zapaha ni rnogoi" od zunnj za- proti Ko jo prišol Jovšnik dntgi dan I JO. mn'oinlmi I. 1909. zveeor od sodisca do- 1110V, jo nasal, tani Vranca Klakocarja, ki ga jo biJ naprosiil, naj v njegovi od- rtOfcnosti ixizi na njogovc otroko.. Po ve- I'tM-ji jo vprašal Jevšniik Kfcakocarja, kji« jo »stara«. in ga pro-sLl, naj giv |)o- tfi'edat, če iß Klakocarjova doma. Kla- koöar jo je Sol i**kat, a v njioni sobi jo l)Ho \,se tiho. V tein jo Jovsrirk j)O.svetil za njogoviin hrblonn in uni rekttl, naj pogloda, 6e je kljiu: v ključaivnici1, kar jo Kl'ako^ar potrdil. Na njogavo pro«- iijo jo nato Klakooar od zunaj trikrat POAl'odal skozi okni v KLakocarkino so- bo. Ko je pogkxlal trotjic, jo opaizii, da visi Klakocarjova obesena prL peči. Pokiifcala stii Jevsniikovo im so.sode, ki so s silo ortprli vrata iin našli Kkiko- i-ai'jo.vo olx'sono na vrvi. Khikocarji'vo opiisnjojo kot in it-no, IHibozno žonsko. Med njo iin obdiolzen- rcin Jo prLsIto cesto do hudih propirov in tožl). Tudi iikhI obdolžencom in nje- govo '/A^no so vUidali vo.cni proj)Lri. Jevšhiikova pravi, da je .svojo skrivnast o niozovorn zlmYuui zaupala zo pivd lot'« svoji sostri, krašanie ßk'do umo- |'a potrdili z 8 proti 4 giawovoru, nakar ie sodni d*vor obsodil' Jevšnika na smrt '*w vesiilih. Obdolžonca je obsodba oci*- vklno potrla, njogova zena, ki }q bila c'o koDca v porotni dvorani, pa J° J° •sPi'o.jV>la precej ravnodusno. Razpmva iS<' je koncala ob pol 8. zypaw. Hazprava proti Ernostu Ilog'lu in |oyai-isoin radi j)onever.be jo bila pru- ^»žena do prihodnjoga za;9edajiju. Ceiije, 5. marca. Sodneniu dvoru predsednje vis. d-ez. sod. svot. g. Levi^nik, votanta sta dei. sod. svot. ft. dr. Ivonda im oki'ajni sodnLk g. dr. Dohücar. Javno obtožbo za.st(>t>a drz. pra.vdniik g\ dr. Hus, obto- zoiwa zfigovarja ft\ dr. Ogrizek. Poneverba. 41-lotni Framjc; Kene, pasestniik na Piršenbregu pri Breii'cali, je bil od I. apribi 1923 do 1. februa.rja 1925 go- rent ukrajnega /austopa v BreiicaJi. Od 2:). j.uniarja 1923 jo pobiral okrajni zaxstop na kolodvoru v l^roziioali Ln Vtdmu takozvano tlakariaio od vsega dovožono^a in odvoženega blaga in si- cer po 50 par za vsakib 100 kg. Kone jo obtozon, da jo v casu od 23. januar- ja 1923 do 1. t'ebruarja 1925 pone\o- riil okrog 103.000 Oui. Tkkarmo jo sprva po-biral' žekv.nuški uradni'k, jjoz- noje pa poselwn nasta.vlienec, spreje- nial ])a jo ves de-nar Kene, ki je voilil sain knjtilgovodstvo in blaigajivo. Kene je.ravnal k NaÄa indnstrija, obrt in trgovi-na«. Knjiga jo posviecena v prvi vnsti naši prodnkoLji kornzo, sadja, zelonjavo in drugiJi zivil; daljo govori 0 našem ribolovu in vinograd- niištvti. Avtor razlaga tudi svoje nazi- ranje 0 gas.podar.skom delovanju po- od ipn ill riiiiiistrstev v zvozi z iiarogami Nai'odne olirane. To je zo peta Savice- va. knjiga o nasih gospodarskiJi raz- inorali.- ' o NOVE DELNIŠKE DRUŽBE. Po podatki'h miinisti'stva trgovino im induslTTJe je bilo lani v državi osnova- 11 ih (53 novili delniskili drnžb. Svoj ka- P'tal jo povoealo 293 dolniskiih drnžb, /Jiianjs;ilo pa 4. Od 1. januarja pa do kojica Jobruarja t. 1. jo odobrena usta- novi>t(»Y 11 delniiikili druzl). g NOV ZAKON ZA P0SPEŠE- VANJE. ŽIVINOREJE. Poljedei'sko iniiiktrstvo izdolnjo nov zakon 0 po- spe.šo.\anjn žiivinorejo, ki mora biti iz- dr-lan i'ii predlo/yon v najkrajsem casu. g SEJEM ZA K02UHOVIN0 V LJITBLJANI se vrši due 19. in area t. 1. 11. kHosnji. .sejeni za kozuhovhio se bo vr,šil diie 19. marca na Ljubljanskein veltvsojiiMi. Vrsi se po i stein, sis tern u kot zadnJH", "nainroč kožnhovina so bo pro- dajnla v veejih parti jab drazbeiiiim po- tom in jo 4obi• najvisji ponudnik. Kože sjjrejonia-ftojniski nrad do 1.0. mären. Po Uiinn toi'ininu so no sprejonia nič vet-, tudi co so posl'jo po posti ali zoloz- nie.i.'Opozarja so vse prodajalco, da jo detajlna kujwi'ja na velaseimskeni ]?ro- storu sti'ogo proj)ovodaJia, tor, sprej-oin 1 koio v; ])i'odajo samo sejin«ki urad. — V«saka koza, oz.ir. partial naj so opre- mi. s kai'tonsko tabfk'o, na kato-ri naj bo navodtm naslov pošiljatelja. Vse po- sostniike kož .diivjih zi'vald v,sake vrste pozivaiuo, da takoj odposljejo svoje !)lago, da se ga zamore pravoca^no j.ii 10Č110 sortirait. Vse informaciije daje Ljubl'janski vele.sojejn, oddt^lek >Divja kozav. Sokolstvo. Dr. E. Mejak: Jugoslovensko sokolstvo iu vera. JugoslovPTisko SpkoTrft\'o spowtuje vsako vei'skp prepričanjo, zato more biti priipadiiik. katoro.kolL vere čkuiso- kolske organka.ciije. K'er: služi: jugosl. »Sokolstvo vsomn iugoslov. narodu, za- to no more in no sine zbirati samo čla- 11.0V one voroizpovedK To jo bistvona razlika mod Sokol'stvom in drugimi to- lovadnimi' drnštvi, n. pr. pri nas, Or- lovskhni drnstvi. V >Sokolu« je lahko katoliean, kakor pravoslaven. prote- st aait ali lnnslrman. So pri nas ljudje, ki luij.skajo ne- razunmo Ijndslvo proti Sokolstvu, e<»š da jo proti vori. Von dar Sokolstvo ni protivorsko. Dr. Miroslav Tyrs,' usta- novitelj Sokolstva, je učil, da jo dolž- nost "in pravica vsakoga Sokola, da je po svojem jiroprk'anju etan cerkvo iti da živi po njenih naukih, ako so pa /. njhni no strinja, pa lahko izstopi. Kri- slusov nauk 0 bratski Ijubozni, jo tudi sokolski nank. Ljubi svojega bližnjoga kakor saniega sobo! Lc v bratski lju- l^zni jo spas vsoh narodov. Sokolslvo so pa ino'ra boriti proti vsom omiiin, ki: h-oeojo voro izrabljati v poliitične na- rnene. 'Mnogokrat so za.mo.nja vera s kle- rikalizmom. V (fasopisih se ta zamena' yi'orablja cesto v poliiticno nanione. Ko so bli'zajo voli'tvo, eitaš v klerikalnih li- st ill, da je vera — no klerikalizem -- v nevarnosti. Kle.rikalna stranka je po- ritiriui stranka, ki se naslanja v prvi vrsti na cei'kvono hierarhijo iin črpa iz nj<-» svojo poliiticno moe,. Sokolstvo je glode verstva na stali-sčn, da je vera najintininejši in najsvetej«i del notra- njega zivljenja vsakega posaineznüka. Ta biistxeui dol eloveskega nazora So- kolstvo eoni in spo.stu.je. Sokolstvo ob- soja vsako zl'prabo toga pleinoniitega eustva v katorokoli namono, ravnotako kakor obsoja zlorabo drugacnib idej in organ izadj za uvoljavljenje moei ka- tenegakoli verstva. Sokolstvo je radt toga proti klerikalizmu, proti vori pa ni bilo in no bo. Kleri'kah'zem in Sokol- stvo so izkljucujeta. Kdor se priizna klerikalneniu svotovnemu nassLranj-u, po katereni stopa v politiko, da si za-- gotovi gospodstvo mednarodne katoli- ske hiorarhije nad državo in nad du- sovni'm življenjom državljanov, kdor miisli-, da je na potjn nnistvenega raz- iskavanja dopustno le to, kar dopušča ta biorarhija, ta ne more biti. Sokol. Le kdor hoce broz prodsodka i'wkati rosni- co, kdor j, naročeno izključno pri sa- veznoni dolia.vitol.jn brain PaJeiču. Z naroriü no odlagajto. Ka.snejša naro- cifa Jahkn naloto na težkoce, kor bo zad- njo todno preobilo dela. Brat Palčič jo uredil svojo trgovino vzorno in najmo- dornojo t..or Ia.liko zadovolji vsakogar s kakršnokoli ninožino, hitro, solidno in poconi. Na zahtovo ijošljo ronik. Bratje in sostro, skrbite, da bodolo pravočasno proskrbljoni z vsem, — Sokotska župa v Coljii. Obleke J2 trpežnega Sevijota 5/0 Din, iz meliranega sukna 650 Din, iz po- modnega mcltona 720 Din, spoil ni kroj 8Ü0 Din, iz finega kam- garna 850 Din, kakor tudi hlače, površniko in vso drugo konfekcijo prodaja veletrgovina R. Stzrmecifi, Celje. Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Tr- govci engro cene. Oglejte si izložbe. Stiftn S. »NOVA DQEX* Stey.26. Sport. NOGOMETNI TRENING. Opo- zarjam vso aktivne člane, da 1)0 v ne- deljo popoldno nogometni treniing na (lliaziji v sledwi postavL: Gril-Goršek, Vogrinc (üobee)-Krusnik, Maru&sik, Ogrizok - Wagner, Stepaneič, Vreeko, JPopovie, Omerzu. Rezerva konipletna — sodnik g. Bizjak. Trening je obve- zen; zaöetek točno ob 14.30. — Na- deln ik. POZOR TENIS IGftALCI. Sport- ni klub Ceije Je pričel! z urejevanjeni prostora za tenls. Delo je v polnem te- ku ter nam je dano upanje, da bo pro- stor najkasneje do konca tega lneseca primerno obnovljen. Ker pa nalaga do- bava in dovoz gradiva klubu volike stroske, ki jih vslod pomanjkanja sred- stev ni niogoöe docela kriti, naprošam vse prizadete, da poravnajo eun preje igrafno pristojbiino za nastopajočo se- zono. Pobiranj-e iste sein prevzcl oseb- no. Prod dovršittvijo prostora bom skli- cal sestanek vseh dosedanjüi elanic in elanov, na katerem se bo razpravljalo o razporedu Lgrahiih ur. Obenem born podal vsG potrebne daljne Lnformacije. Vabim titdi vso kiteresente, ki name™ ravajio prLstopüi k sekciji za tenis, da se bfagovolijo toga »estanka udeležLti. Termin m niesto sestanka born pravo- časno obj-avil. — Načelnik sekcijo za teni«. Sii*om domovine. 8 ZDRAVSTVENA RAZSTAVA V VOJNIKU. Državni higigenski zavod iz Ljubljane priredi v Vojniku v poso- jiLnicni dvoraiiii v tednu od 7. do H. niarca higijeiLSiko razstavo, zdruzi'jio s ciikJom z-dravniskiih predavanj in pred- vajanjem zdravstvonih fLlinov. Predar- val bo tamkajšnji. zdravnik dr. Stani- mijr Vrhovec na obe nedelji in sicer 7. t. m. ob 4. uri popoldne iai 14. t. m. ob pol 9. uri. dopoldn-o ler ob pol 4. uri po- pordnie. VsLopniuio ni. Uazstava je za vsakogar velepoučna in karistna, zato nje obisk vsestransko pripoTOcanio. 8 GLEDALIŠGE V ŽALCU. Pre- jeü smo in objavljamo: Nazi sosedje LožnieaJii se na drainatskem polju vr- lo gibljejo ter so Lmoli v nedeljo, dno 28. februarja v Roblokovi dvorani zopet prav sreeon vecer. Ložimko gaailno drustvo .je priwdLto ljudsko igro »l)e- borak«. Je to že stara igra, ki jo jo pre- vel F. Gegnar. Naslov igre nain je pre- eej tuj i:n znaci židovisko dokEško inie. Vso dejanje so prav lepo razvlje ter sktopa z noobicaj.no uiimkujooian prr- zorom. Aparat pa zakteva preeej o.seb, kr jih jo Ložnica skoro sama zmogla. Glavne vioge so bile dobro zasedone tor je imol rožLsor g. J. Kunst tozadovno prav sreeno roko. Ker je bifa igra vest-- no riaštudirana .ini scenično priinerno pripravljena, je vredna, da se o njej govori. Naslovna vloga, zapeljwo ži- dovsko deklü Deborah, je bila v rokali gdč. Pavle Naraksove, ki se je izborno udojstvovala v svoji ljulx^zenski sreer, v nosrečni ljulx?zni ter končni odpußt- fji'vosti. Vaski zupitu Lovro (g. Martin Jirišnjak) je bil v svoji vlogi dosleden ter se vselej priiagodil trenoineinu raz- položenju in rodbinskim dogodljajem. Njegov sin Jožef (g. Vinko Korent) je krepko kl juboval vsoin d.omačim nepri- l'ikam ter ai ni znal pridobiti samo srce i temperamcntne žklinje, temveč tudi ljubezen An ice (gdč. Maria .lost), ki mi je v svoji pa.trijarhalski mičnosti prav ugajala. Dostojanstveno se }e nosil žu]>- nrk (g. Ivan Naraks), kojega nastop je blagodejno vplival na okolico. Uciielj (g. Anton Privošnik) se je zavedal za- upanja, ki ga uživa v očeh vaškega žu- pana in .spada tudi pofeg zdravnika (g. Fran Audio) k tisti dilotantski sku- pini, ki se je v tej igri posobno odliko- vala. O.stale vloge so bile manjse, ki pa so vse sodile v ok via* gledališkega vece- ra. Maske so bile dobre, izvzemši one župana, o katerem sem prepriičain, da se zavedin, kdaj je treba poiiskati bi'iz- njega ali ])a bolj oddaljenega brivca. Režija je bila točna, premori kratki, srecolov se pa ne da spajati z gledali- ško predstavo. Dvorana je bila nabito polna, Ložnrčani iiriajo siimpatiye. — Tocno je udarjala šestorica zafekilli in arjevaskiih tamburasev med premori. Krankst. š STALEŽ CELOKUPNEGA OSOBJA TPD. je znašal 1. Januar ja natančno 10.110 Ijudi. — M«d temi je všteto poleg delavstva tudi uradnistvo in ravnatelji. Do konca februarja je bi- lo odpuščenih v vseh revirjiih TPD 783 delavcev, 1. t. m. pa je bilo odpovedano 485 dclavcein in 57 poduradnikom. — Skupno je torej prizadetih po in?duk- ciji 1325 Ijudi. ali akoli 13 odstotkov. Š NASA STRANKA V RAJHEN- BURGU-SENOVEM. Na uatanoviiem obč. zboru krajevne organizacij« SD8 za Senovo ki okolko je bil izvolljen due 28. februarja odbor, sastojec iz samih delavni/h oseb pod predsedstvom g. dr. Benedičiča. Žolimo organizaciji u,spe- ha in napredka. DosLej je prkstopilo zo nad 50 ci'anov. š DEMON ALKOHOL. Dne 25. fö- bruarja je prišel k posestniku Jožefu Kumpu v Moravcih hrvatski krosnjar s pasodo Janko Pavič, ter ga j« pri- govarjal naj mu odkupi ostajiek paso- do, kar je Kurnp koncno tmdi atorit. Krošnjarjovi prusnji, luij mu da razen clonarja še niekaj žganja, je Kump iz ncpi-ovidiuosti ugodid. Dal mu je žga- nja, čeprav je bU Pavic že itak pijan. Pavio je poprl nekaj žgaiija iai nato miirno odšel svo,|o L)ot. Komaj pa je na- pravil par sto korakov po cewti, je pa- de\ nenadonia na tla in v par minutah nato izdihniJ. Kaj je bito ravzaprav vzrok njegove nagio smrli, se še ni do- gnalo, najbrže pa alkohol. š OBSODBA P0ŠTNE URADNI- CE PRED LJUBLJANÖKÜ POROTO. Ljubljajisko porotno sodišče je obsodi1- lo 2S-lcUio past«o uradnico iz Mojstru1- iw. Alojzijo Kerne, radi. po-ne.verlw 77.000 dinarjov pastnega denarja, na poldrugo leto težke ]eee. Zagovarjal.i se je. (\is, da dt'narja ni razim'tnvaTa, am pak da ga je rablla v nujn« sv'rhy in da se je žrtvovala za drug«. š DVA TIHOTAPGA ÜSTRELJE- NA. Preisn jo sredo je finanona straža pri Radenci-h ziiiotila večjo, ok ali.. 20 aseb brojoco tibotapsko tolpo pri nje- nem ueöednom poslu. Pozvala je vse, no lji ki-wc tiiliotapsko bl.i- go. Toda tihotapci so imeli oriividno ze- fo slaJjo vest. Mesto, da bi se pakorili ukazu, so zatxvli namrec na stražo stre- Ijatt. Straža. je biila seveda prisiljena, da se jo postavLla v bran in je odgovo- rila s protistreli. Med obeina stranka- jna. so je nato razvila prava, pravcata bitka, ki je konč<\Ja s strasnimi posle- dicami za neprevidnf» in predrzno tiJio- tap(M\ Dva iizmed njiih sta namrec ob- j'ezala na inestu mrtva, vec pa je bilo ranjenih. Ra^ijen je bit tudi en fiuamV ni strazmiik. š SIJAJEN USPEH M0T0GI- KLA. Pot! ofitcielno kamtrolo holand- .skega automobWnega kluba se >e vršila s 3K HPF maliin Haii'ey-Davidson motwiklom 10-dnevna Non stop vož- nja, pri kateri je moral stroj dielovati vseh 10 dni brez prenchaiija tn j>e mo- ral biti tudi pri nadoine,stjtvl benciaia m olja v obralu. Za to 10-dnovno vož- njo so bill določeni 3 vozaci, katexi so s« vsakili 10 ur zmenjavali. Vozili so z jnotoriem na 418 km dolgi progi tor so v 10 dneli prevozili 99y7 km. Rednost non stop vožnje so nadzonovali oficief- ni kontrolorji holandskega automobil- nega kluba ter so spremljali v autonio- bilu mail Harley-Davidsan motocikr na tej najtežji non stop vožnji svota, ka- tera se je vršila v za motociklista naj- slabšem času, to je meseca decombra. š VELIKA TATVINA NA ŽELEZ- NICI. Z.igrebska policija je iizrocila oddelku za javno varnost v Beogradu Fabijana Cova iai njegovega tovarisn Ivana VugrJnovica, ki ju jp poli'cija za lot iila v iiekem sumi'jivem lokalu brez listin, pač pa sta imela mnogo denar- ja. Priznala sta, da sta denar ukradla iiiedavno v vlaku med Subotico in Beo- gradoin beograjskernu baucniku Eliji Salomonu. V»ega skupaj sta mu iz- maknila 140.000 Din, 100.000 Dim pa sta, kakor j>ravita, že »srečno zapra- vila«. Š REVMATIZEM — JAVNA ZA- HVALA. Gospodu dr. Ivanu Rahlejo- vu, Beograd, Kosovska uJ. 43. S tem se Vain javno zahvaljujern za Vaš iz- vrstni lek proti revmatizinu, ta-kozvani »Radijo-BaJ.sam.iika«, s katerim sem po parkratniem masiranju bolezen popol- Jioma izleeii'. To javno zahvalo potrdim s svojim lastn oročnijii podpLsom. Z ve- lespoštovanjiem Matija Jugoviic, branje- vec. Gušče, 8. avg. 1824. — Lek »Ra- dic>-Balsamika« Jzdeluje laboratory Radio-Balsamika dr. Ivana Rahlojeva, Beograd, Kosovska 43. 64 Razgled po svefu. r Edlna zamorska država, v ka- teri zamorci sami vladajo — Liberija se kaj hitro moderniztra. V zadnjem času je število avtomobilov znatno na- raslo, ulice se urejujejo in snažijo in stare hiše Iepšajo ali pa podirajo. Pro- met s tovornimi avtomobili je sila velik. Glavni trg glavnega mesta Mo- urovije pripravljajo za veliko indu- strijsko in poljedelsko razstavo, ki bo kmalu otvorjena. Predsednik repubüke King marljivo nadzoruje vsa dela in priganja k podjetnosti. r Izvoz umetnin iz Anglije za- branjen. AngleSka zbornica je sprejela predlog za načrt zakona, ki zabranjuje izvoz umetnosti vsake vrste iz Velike Britanije v druge dežele. Ta naredba je naperjena v prvi vrsti zoper Ame- ričane, ki so kakor znano nenasitni v nokupovanju umetnostnih predmetov v obubožani Evropi. r Statistika kinematografov. Gla- som neke statistike, ki je izšla pred kratkitn v Svici, razpolaga Amerika (Združene države) z 20.189 kinemato- grafi. V evropskih državah pa je stanje bioskopov naslednje : Francija jih inia 2424, Nemčija 3680, Španija in Portu- galska 1900, Italija 1434, Češka 1200, Rusiia 1100, Švedska 600, Avstrija 592, Madžarska 502, Poljska 456, NorveSka pa 299. V ostalih je število kinema- tografskih podjetij tako malo, da jih statistika, kakor vidimo, sploh ne upo- števa. r Angleška vlada podplra urad nike, kl se bavljo s športom. Iz Lon- dona poročajo, da namerava angleška vlada dovoliti 200 tisoč funtov kot podporo državnim uradnikom, ki so člani Sportnih društev. Ta zelo hvale- vreden korak vsekakor zasluži, da bi našel posnemalce tudi drugod po svetu. r Poglavar rotnunskih razboj- nlkov ustreljen. Iz Bukare5te poro čajo, da je bil zadnje dni ustreljen raz bojniški poglavar Tornescu, ki je stra- hoval velik del romunskega ozemlja, v bližini gorovja Maroeni. Tornesca je zasledil neki orožnik. Najprej ga je pozval k predaj'. Tomescu ni hotel slediti in je skuSal zbežati v gore. Orožnik se je zato poslužil ostrega na- boja in je bandita ustrelil. r Spomenik fgralcu Glrardlju na Dunaju. Dunaičani bodo postavili nek- danjemu Ijubljencu dunajskega gleda- liškega občinstva, Girardiju, spomenik. Oirardi, prvovrsten komik, se je rodil v Oradcu 5. decernbra 1850., umrl pa je na Dunaju spoir.ladi I. 1918. Sedaj se merodajni krogi posvetujejo. kje naj se spomenik postavi. Razširjajte „Novo Dobo'! Fofujocemu trgoucu ki je vpeljan pri mestnem in pode'elskem občitistvu, zadrugah ltd., dajemo dobre p red- mete v provizijsko prodajo. lÄccmo za« «topnike v vseh krajih. Ponudbe z označbo referenc in prodajnega delovanja naslovitt pod»Marljiv«naPUBLICITAS D. D., oglasni -- zavod, Zagreb, OunduliOeva ul. 11. — r Hlpnotizlran šofer. V Varšavi se je pretekli teden dogodila nena- vadna nesreča. Na najprometnejši ulici se je pojavil avtomobil, ki ga je oprav- ljal utrplo sedeči Sofer. Nenadoma je zavozil v skupino delavcev, ki so po- pravljali cestno železnico. Več delavcev je bilo težje ranjenih, drugi pa so usta- vili avto in šoferja oddali oblastim. Pri zasliševanju je iziavil, da ga je hipno- tizirala neka Rospa in da je vodil avto- mobil pod pritiskom podzavestne sile. r Prelzku&nja krvl dokaz oče- tovstva. Pred nekim dunajskim sodi- 5Čem se je vrSila minule dni razprava radl priznanja očetovstva. Neka nata- karica je tožila plesnega učitelja Vil- jema A., da je oč*j njenega nezakon- skega otroka. Obdolženec je navedel, da je začel odnose ž njo tedaj, ko je It bila v blagoslovljensm stanju. Sodni izvedenec prof. Haberda je nato izjavii, da se po najnovejših preiskavah da dognati, da nekdo ni oče zadevnega otroka. Sodišče je sprejelo predlog, da se preišče kri plesnega učitelja in kri novorojenčka in se je razprava radi tega odgodila. To je prvi slučaj, da se je dopustil dokaz očetovstva potom analize krvi. r Velik proces v Italiji. Rimska »Tribuna« poroča, da sta bila dva žu- pana province Palermo aretirana radi umorov. 600 nadaljmh sokrivcev so tudi zaprli in je pričakovati za prihodnje mesece pravi monstre-proces. r Prodaja ruskih kronsklh dra- guljev na Francosko. Skupina fran- coskth draguljarjev z juvelirjema Fran- kianom in Frisemanom načelu je kupila po najnovejših poročilih iz Moskve ve- lik del draguljev, ki so bili prej last ruske carske rodbine. Med kupljenimi dragulji se nahaja tudi dijamant in dia- dem pokojne carice. Dra2ba draguljev se je vršila ob velikanski udeležbi in kupci so se med sabo tako prehitevaü, da bi kmalu priSlo do pretepa. Fran- coski juvelirji so plačali za dragulje okoli 3 milijone dolarjev. r Grfiko - turSk! konfUkt. Med GrSko in Turiijo je nastal oster kon- flikt radi granice ob Izlivu Marice. TurSka je odklonila grSki predlog, da se spor predloži haažkemu razscdišču. Grška vlada je sedaj apelirala na Zve^o narodov ter piosila za interveneijo. Vljudno sporočam, da sem prevzel zastoijsti-vo HARLEY . DAVEDSONOUIH MOTORJEV kateri so danes najpopolnejSi in najmoder- nej§ega tipa, kakor tudi najboljäi in najhitrej§i motorji sveta. Prosi se cenj. odjemaice, da se radi naročila Harley - Davidsonovih rnotorjev takoj obrnejo na podpisano tvrdko, katera Vas bode takoj in solidno postregla. Pripomniti je, da potom kabelskega naročila traja dobavitev \ motorjev 40 dni, tvrdka ima pa večjo količino riarley-Davidsonovih motorjev na poti. Se priporoüa za cenj. naročila DRAGO GAMS, CELJE, GABERJE 91. Moja iskreno ljubljena soproga, gospa Tončks Wngner roj. Frece je danes v petek, dne 5. marca, po dolgi, težki bolezni pre- minula v starosti 28 let v Lučah. Pogreb se vrši v nedeljo dne 7. marca dop. v Lučah. Sv. maSa zadušnica se bo služila v pondeljek, dne 8. marca, v Lučah. CELJE—UUČr3, dne 5. marca 1926. Žalujoči aop«*og In ostaü sorodniki. Štev. 26., »NOVA DOBAc Stran 5. JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA CELJE v lastni hiši CiMHflRM ULICA ŠT. 11 nasproti posti. lT»tanovl)ena leta I 1889. Uatanovlfena leta 1889. Za varnost vlog jamčijo okraji: GORNJ1 GRAD, SEVN1CA, ŠMARJE PRi jelšah, ŠOŠTANJ, VRANSKO in rezervni zaklad. Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure in jih obrestuje po kolikor mogoče najvišji obrestni meri. Rentni davek plačuje hranilnica sama. Hipotekarna posojila in vsakovrstni drugi krediti pod ugodnimi pogoji. Poštne polož- nice na razpolago. Za varnost vlog jamčijo okraji: GORNJ! GRAD, SEVNICA, ŠMARJE PRi jelšah, ŠOŠTANJ, VRANSKO in rezervni zaklad. Želetne polžaste stopnice poceni prod a JOSIP WEREN, trgovec v Celju- Pomlfldanslii povpšnihi za gospode se dobijo zelo poceni pri gospe BRAČIČ, Ceije, Kralja Petra cesta št. 10. Tam se proda tudi Singerjev šivalni stroj. Uradnik išče za takoj meblinano sobo v Celju s posebnim vhodom. Ponudbe na upravo lista pod »Takoj«. Zamenja se hrasno stanovonjc obstoječc iz 3 sob, kuhinje in pritiklin za manjše, obstoječe iz 2 sob in kuhinje. Poizve se v upravi. Prodam po zelo nizki ceni due VBlilii üiseci suetiljhi skcraj novi, ena fina medena, druga navadna, samovar na plin in drugi brač. Naslov v upravi. Preio iz usBh pudnihou dobaulja In dostav- Ijfl na dom FR. JOSt, CELJE, Aleksandrova ul. 4 Prodam motorno k o I o s priklopnim vozom (Beiwagen), znamke »Phänomen« 5 V2 HP z dvema prestavama in prostim tekom. Pripravljen sem ga tudi zamenjati z lažjim. Ogleda se v garaži hotela »Pri kroni« v Celju. Semens najboljša, vse vrste, dobite pri „ZYONCU« Celje, Kralja Petra cesta 17. Karol Loibner. Proda se celotna oprava za trgovino s slaščicami. Izve se na- tančneje Ljubljanska cesta 10. 2-2 [Oddata se dve meblovani sobi s posebnim vhodom in električno razsvet- Ijavo. Vpraša se pri ge. Ani Poletič, 4 Gosposka ul. 28. 2 Odda se lepo stanovanje v mestu za 3 oz. 5 let v najem proti takojšnemu plačilu najemnine za vsa leta. Stanovanje je prosto stanovanj- skega zakona. Naslov v upravi. 3-3 Provla se ali da v najem (2100m2) v bližini mesta Celja. Več se 3 izve Na okopih št 3. 3 Mtzar samostojen, vesten delavec, vešč tudi naj- finejšega mizarskega de!a, montiranja stro- jev in vodstva delavnice, išč!e takoj službo. Gre tudi na deželo. Ponudbe naupravo lista 2 pod »Zanesljiva moČ«. 2 Ugoden nakup. Vsled opustitve svoje trgovine mešanega blaga, radi izpraznitve trgovskega lokala in pomankanja prostora prodam po ugodnih cenah vse blago skupaj z opravo. Med temi veliko sejmsko stojnico z nepremočljivo plahto, 10 kompletnih okvirjev za okna s šipami in roletami. 12-3 Fridcrik Jakowitsch, Celje. Pozor! Pozor! Cenj. odjemalcem vljudno naznanjam, da je ravno dospela velika množina vsakovrstnih lepih, modnih štofoir po zelo nizkih cenah. Za cenj. nakup 7 se priporoča tvrdka Ivan Mastnak, Celje, Kralja Petra c. 15. Dalmatinsho domača vino nndl v vsakl množinl najceueje ivrdka 50—6 I. P. MatkoYic, Slomškov tr*gr X. Dober glas gre v mesta in dežele, Ter tudi k nam so novice te prispele, Da kupiš manufakturno biago dobro in poceni, V mestu Celju, tam pri nemški cerkvi, Ako nisi bii tam še osebno, Glej. da zapomniš si za vedno, Da v Celju je mnogo raznih trgovin, A najceneje kupiš edino-!e pri Valentin ii, Celje, Prešernova ul. zraven nemške cerkve. : Josip KOS, Celje, Ljubljanska cesta 10 Izdelovalnlca vsahouFstnih moiftih, žcnsHiti in otroshih ceuljev. , Vsa v stroko spadajočo popravila , i po znižani cenl. Postrežba solidna. i . . 50-8 Novo dospelo angleško in češko damsko in moško blago za pomladno sezono v veliki izbiri in naj- boljši kakovosti kakor tudi vse manufakturno 50 in modno blago pri 7 Fr. Karbeuftz, Celjey »Pri čebeli« Kralja Petra c. 3. Največja zaloga in samoprodaja Puch koles in koles znamke 7~4 „Waffenrad^ Največja reparacijska delavnica. _ Največja zaloga delov koles in šivainih strojev po najnižjih cenah. Popravila tujih izdelkov strokovnjaško, hitro, dobro in ceno. M. racuc.ni Bl,wan|(32> slaščičarna siel je, Dečkovtrg6 na debelo — na drobno. Lastna izdelovalnica kandlt, čokoladnlh 50 bonbonov in slaščic. 25s ^Ant Lečnik O urar in juvelir O CeSje, Glauni trg 5t. 9 (prej Pacchiaffo). N0V0; = Divani^ zelo poceni, lični z naslonjalom in stranski del za podaljšati, za vsako, tudi malo sta- novanje porabni, od 840 dinarjev naprej. Tudi drugo pohištvo po znižani ceiii! Priporoüa se tyrdka »Marmor«, zaloga pohištva, Celje, Gosposka 25. 2-2 ... Kupi se večja množina ===== steklenic 3 od Kisle vode. Tudi posamezni komadi. Naslov v upravi. Cenjenemu občinstvu naznanjam, da se preoblikavajo slamniki po Din 45 ¦ do 50 -, 50 po najnovejših oblikah kakor 10 tudi svileni klobuki po Din 50- do 60-, samo pri tvrdki Franc Cerar, modisterija, Celje, Cosposka ulica 27. J^VEZNA TISKARNA m/ v celju izvrSuj« FM fiskaraka dda okusno in po xmcroi cent Pupilarnovaren in jairnokorisfen denarni zavod oeljskega mesta Mestna hranilnica celjska flUHMV^PMHt ŠttM. ISM» — J^f I V lastni palaöl ppl kolodiropu. Ymtommttuirul9omn — tsvT*a$*io ¦¦»¦ tont—»•.hüro tmto» Wndaost rutemit *akt*d9w wmä «ron •i.OOO-OOO--, \Jht bruRH «togi JßmM mart» G«Qi t telim twjfm premienje« h i im tvo^o davčno motyo. *j^»__..._______________________ ¦ SfcKua 6. >NOVA DOBA« Stev, 26. CELJSKA POSQJIE.NICA S: V laLstni palaci Narodni dom. Stanje hranilnih olog nad Din 50,000.000'—. Stanje g/aonice in rezer. Din 4,000.000-—. Sprejema hranilne vloge na hranilne knjižice in tekoči ____._______* račun ter jih izplačuje točno in nudi sea iste najboljse obrestovanje in največjo varnost. Izvršufe vse denarne, krediine in posojilne posle. Kupuje in prodaja devize in volute! Podrussnica v ŠOŠTAMJU na GtAVNEM TKGU. BELÄK & INKRET Celje, Ppešepnova vilica, štev. 3 1 ELEKTRIČNE instalacije, telefonske, H zvončne in signalne naprave. Radio H antene. POPRAVILA transformatorjev, 2 generatorjev, motojje^ raznih apa- ¦ ratoy i. t. d. VODOVODNE instalacije, naprava II moderno- higijeničnih kopalnih sob, M klosetov. Toplovodne naprave, cen- M tralne kurjave. POPRAVILA centra»'- || nih kurjav, kotlov, armatur, sesalk its!. I Tud) Vsa druga v to strokö spadajoČa popravila se izvrše točno, "solidno in z večletno ^arancijo. Cene konkurenčne. lnformacije, proračuni in načrti vedno na razpolago. Delaj, nabiraj in hrani! h--gl > o n w II ill it: I ~ w I r Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri zadrugi LRSTNI DOM gtavb. in kreditnl zadr. x om. zavezo v Gaberju pri Celju Obrestuje hranilne vloge po 6%. Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. Pri naložbi zneska po 20 Din se dobi nabiralnik na dom. ' Jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Plsarna v Celju, Prešernova uliea št. 15. I (0 era s 1 Čas je denar! Inserlralte v „NOVI DOBI"! KUČE NA LUTRIJI Rijelenjem gosp^*0«* AJjni«tra Poljoprivrcde i Voda, od 9. decmbra 1925., broj 46.806/L, odobrcno ,^-'nL*«nJ« »fioditaka kučc na Intriji .Prvotf r ^atfr«bačkog radničkog druitra na 1. maja 1926. 1. ztfoditak 2- «goditak 3. rgoditak Svc 3 kuce su moderno zidane novojjradnje, svaka sa velikom baščom u Zagrebu. Osim toga imade 101 zgoditak, koji se sastoji iz zlatnih i «rcbre- nih predmeta, 5 dvokoHca (bicikla), porculansklh 1 staklenih pribora. Kao 104. zgoditak, dar protektora društra Njcgovog Veličanstva Kralja Aleksandra L prekrasan i'latni muški sat. Srcčaka imadc 35.000, a po cijeni od Din 50.—. Stoga se neka svaki požuri sa kupajom sred ika, ako ho^e «a BBxnatnih Din 50.— postati kučevlasnikom. Tko žell kupiti srctfke Hi iste pretizeti na rasprodaju uz proviziju, neka se obrati na Josipa Frana Opavu, Zagreb, Nadbiskupski trg 11/1. U Celju dobivaju se I srečke u trafiki Fani KovaČ, Matija Gubčeva ulica 2 i kod g, Matije Bu- kovčana, brijača, Kralja Petra ccsta broj 27._________10—6 | Restavracija Narodni dom v Celjix vljudno priporoča vedno sveže, dobro pivo »Ležak« v sodčkih in stekleni- cah. Cena vina : Opolo črno po 12, Mozler po 17 Din, Rizling po 20 in buteljke po 25'— Din. Sprejemajo se abonenti na okusno, s pristno niastjo pripravljeno hrano. Vedno na razpolaga topla in mrzla je- dila. Za mnogobr. obisk se priporočata Uarol In Pepca Perc. SLRŠČIČR^ISlfl KflRL PASTEL, CELJE, ===== Gosposka uliea 14 -1 priporoea dnevno sveže prvövrfiithö jaeeivo. JTlaroeila tort in vsa v strokö spadajoea naročila ° se izvršujc^o toeno in najcencje. Posttežba soiidna. °° Zaloga pohištva,Celje, BlnilJ»! FRANJO VEHOVAR tovarna pohiitva Celje, Kersnikowa ulica Specijalna delavnica za najfinejše in umetno pohištvo, kakor tudi za vsa druga mizarska dela. Postrežba točna in soiidna. Cene konkurenčne. IVAN STRELEC 9s tapetar Celje, Samostanska ul. se priporoča za izdelovanje 21mnic, divanov, otoman in drugih tapctniških mobilij, kakor vseh v tapetarsko stroko spadajočih del. Popravila iz- vršuje točno in po zmerni ceni. Tapetarske potrebščine nazalogi. rovodom bridke, nenadomestljive izgube, ki me je za- dela s smrtjo moje nepozabne soproge Hanny Weren roj. Treo mi je bilo podanih toliko dokazov presrčnega sočutja, da mi ni mogoče zahvaliti se vsem posamezno za njihove tolažilne in kondolenčne besede, za podarjene cvetice in vence ter za nadvse veliko udeležbo pri pogrebu. Srce mi narekuje, da za vse dokaze ljubezni, ki jih je pokojnica bila deležna v svoji težki boležni in po smrti, izrečem svojo globoko občuteno zahvalo v svojem in v imenu svojih otrok ter vseh svojeev. CELJE, v ffiarcu 1926. Josip Weren trgovec. Telefon Stev.75 In 76 Podružnica PoštniČek.rač. 10.598 1 Ljubljanske kredifne hanke v Celju Centrala v Ljubljani Ustanovljena leta 1900 Podpuanice Delniška glavnica in rezcrve Din 60,000 000 — AgetDcija Loga^ec. Delniška glavnica in rezerve Din 60,000.000 — Aaencija Logatec. h Brežice, Črnomeli, Gortca, 'Kranj, Maribor, Metkov2č9 NovR Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. \ »prejema VlOge na knjižfce lit lehOČI JKJR Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, I ratun protl ugodaemu obrestovanj« 3^3^ valut in dovoljuje ViaKovrsine Kredite. II J>r»ociajci» šrečke dLj^žansrrfce jr»»asi^©