



Rafael
Letnik 52/1, Velika noč

1

Letnik 52/1, Velika noč 2017



Rafael
letnik 52/1, Velika noč 2017

SLOVENSKO DUŠNO
PASTIRSTVO V AVSTRALIJI
SLOVENSKI MISIJON V
SYDNEYU:
p. Darko Žnidaršič, OFM,
311-313 Merrylands Road,
Merrylands NSW 2160
Poštne pošiljke na: PO BOX 280,
Merrylands NSW 2160
 (02) 9637 7147 Fax (02) 9682 7692
Email: darko@pacific.net.au
www.glasslovenije.com.au/versko-sydney.htm
SLOVENSKI MISIJON V
MELBOURNU:
p. mag. Ciril A. Božič, OFM, OAM
19 A’Beckett st., Kew VIC, 3101.
(03)9853 7787 Faximile (03)9853 6176;
Email: cirilb@bigpond.com;
Poštne pošiljke na PO Box 197, Kew VIC 3101.
Isti naslov za uredništvo »MISLI«
E-mail: misli@bigpond.com
www.glasslovenije.com.au/versko-melbourne.htm.
SLOVENSKI MISIJON V
ADELAIDI:
p. David Šrumpf OFM
Holy Family Slovenian Mission, 51 Young Ave.,
West Hindmarsh, SA 5007
Email: p.david.ofm@gmail.com
(08) 8121 3869, (08) 8346 9674
Za telefonski pogovor prosimo, pokličite v
Melbourne - Kew na zgornje številke.
Poštne pošiljke na: PO Box 156, Welland, SA 5007
Email: slomission.adelaide@gmail.com
www.glasslovenije.com.au/versko-adelaide.htm.




IZ VSEBINE
TE ŠTEVILKE

3 “A MOR I S L A E T I T I A” - “ R A D O S T
LJUBEZNI” - Apostolska spodbuda
papeža Frančiška o ljubezni v družini
(Andreja Barat)
6 BOŽJA LJUBEZEN IN POSLUŠNOST V
SVETEM DUHU - Papež Frančišek ob
sklepu svetega leta usmiljenja
8 LETTER TO YOUNG PEOPLE (Pope
Francis)
9 SPOMINJAMO SE - “RAFAEL” pred 50 leti
11 Postni čas in velika noč 2017
12 Pričevanje ljubezni do vere in domovine
- Gostovanje Duhovniškega okteta Oremus v Avstraliji (Rev. Sebastjan Likar)
14 Fotoreportaža obiska okteta Oremus
22 J. Kragelj, OD POSTAJE DO POSTAJE - 9.
26 Dobrote in nasveti: Tri sadne sladice
27 Prejem zakramentov; Naši pokojni
30 Dobra volja naj velja
31 Oglasi, naslovi, voščilo: VSTAJENJE (J.
Slapar - Temšak)
32 Molitev za Evropo (kardinal C. M.
Martini)

NASLOVNICA: Penrose Park, Marijina
Božja pot, posebej oživi na Fatimski
dan, 13. dan v mesecu. Letos je 100-letnica Marijinih prikazovanj v Fatimi.
- Cerkev Čenstohovske - Jasnogorske
Matere Božje je bila zgrajena leta 1995,
posvečena 24.5.1997. Marijina podoba
je bila kronana 26.8.2001. Kroni je
blagoslovil sv. Janez Pavel II. v Rimu.
SPODAJ:
Duhovniški oktet Oremus je obiskal
Slovence v Avstraliji februarja letos.
Začeli smo pri našem Sv. Rafaelu v Sydneyu - Merrylandsu, kjer smo darovali
prvo nedeljsko sv. mašo 12.2.2017.

Zahvaljujemo se vsem, ki ste pomagali pri izdaji nove številke »Rafaela«.
Hvala tudi vsem, ki ste ali še boste dali svoj dar slovenski cerkvi sv.Rafaela,
kot pomoč za vzdrževanje cerkve in dvorane.
Hvala vsem sponzorjem, ki so omogočili žrebanje.

RAFAEL je občasno glasilo slovenske cerkve sv. Rafaela v Sydneyu in dušnega pastirstva v NSW, ACT, WA in QLD.
Naslov 311-313 Merrylands Road, 2160 Merrylands, NSW (vogal Warwick Rd.). Poštne pošiljke na PO Box 280,
Merrylands, NSW 2160. (02)9637 7147, (02)9682 5478 Faximile (02)9682 7692 Mobile 0409 074-760;
E-mail darko@pacific.net.au; pater.darko@gmail.com

2

Rafael, april 2017



“AMORIS LAETITIA” - “RADOST LJUBEZNI” O ljubezni v družini
PAPEŽ FRANČIŠEK JE NA PRAZNIK SV. JOŽEFA, 19.3.2016, PODPISAL
POSINODALNO APOSTOLSKO SPODBUDO “AMORIS LAETITIA” - “RADOST
LJUBEZNI” O LJUBEZNI V ZAKONU IN DRUŽINI. SVETI OČE POUDARJA POMEMBNOST IN LEPOTO DRUŽINE, KI TEMELJI NA NERAZVEZLJIVI ZAKONSKI
ZVEZI MED MOŠKIM IN ŽENSKO, OBENEM PA NE ZANEMARJA KRHKOSTI
DRUŽIN, STISK, POLOMOV, PRI ČEMER DUHOVNIKE IN SODELAVCE SPODBUJA
K RAZLOČEVANJU.
Papežev dokument o ljubezni v družini obsega devet poglavij in vključuje
sklepe dveh sinod o družini, ki so ju pripravili v Rimu leta 2014 in 2015. Sveti
oče pojasni razvijanje dokumenta: uvod, kjer črpa iz svetih spisov (1. poglavje),
da dokumentu ustrezen ton, nato pa obravnava aktualne družinske situacije (2.
poglavje) v luči cerkvenega nauka o zakonu in družini (3. poglavje). Zakonska
ljubezen (4. poglavje), ki postane rodovitna v družini (5. poglavje), ima v dokumentu
osrednje mesto. Sledijo nekatere pastoralne smernice za oblikovanje trdnih in
rodovitnih družin v skladu z Božjim načrtom (6. poglavje) ter za okrepitev vzgoje
otrok (7. poglavje). V 8. poglavju nas papež povabi k usmiljenju in pastoralnemu
razločevanju v situacijah, ki v polnosti ne ustrezajo idealu, kot ga postavlja Gospod.
Apostolsko spodbudo papež sklene z nekaterimi potezami družinske duhovnosti
(9. poglavje) in z molitvijo k sveti Družini.
Tokratna apostolska spodbuda prinaša nekaj novega. Ne zato, ker bi spreminjala
do sedaj veljavna pravila, ampak zato, ker spreminja izhodišče. Pravila še vedno
veljajo, vendar niso sama sebi namen in so zaradi človeka, za njegov blagor in
odrešenje. Spodbuja nas, da ne bi nikoli pozabili, da Bog “ni prišel klicat pravičnih,
ampak grešnike” in, da “zdravnika ne potrebujejo zdravi, ampak bolni” (Mt 9,12-13).
- “Papež Frančišek govori o ljubezni v družini in to tako konkretno, tako preprosto, z
besedami, ki ogrejejo srce kakor tisti ‘dober večer’, 13. marca 2013. (...) Papež Frančišek
govori o družinah z jasnostjo, ki jo težko najdemo v dokumentih cerkvenega nauka,”
je dejal dunajski nadškof kardinal Christoph Schoenborn. Kardinal Schoenborn
izpostavlja, da papež govori o zakonih in družinah brez kategoriziranja in poudarja
načelo vključevanja vseh. V cerkvenih razpravah o zakonu in družini je pogosta
tendenca “besede na dveh tirih”: na eni strani so zakoni iz družine, ki so “na pravem
mestu”, ustrezajo pravilom, tiste, kjer vse “gre prav” in je “vse v redu”; potem pa
so še tiste “neurejene razmere” na drugi strani in tukaj lahko govor Cerkve rani,
lahko da občutek izključenosti.
V dokumentu pa papež Frančišek razvija vodilno misel: “Gre za vključevanje
vseh” (AL 297), kajti “vsi mi potrebujemo usmiljenje”, kar je temelj za naše
krščansko življenje in razumevanje evangelija. Vsi smo namreč na poti: tudi
družina, kjer “gre vse prav”, je na poti, mora rasti, se učiti, dosegati nove stopnje,
vstati moramo, kjer pademo. “Papež Frančišek je uspel govoriti o vseh situacijah brez
kategorij, s tistim pogledom temeljne dobrohotnosti, ki je povezana z Božjim Srcem,
Letnik 52/1, Velika noč

3







z Jezusovimi očmi, ki nikogar ne izključujejo, ampak vsakega sprejemajo in vsem
podeljujejo veselje evangelija,” izpostavlja dunajski kardinal.
Papež ne odvezuje od pravil, pač pa jih postavlja v luč usmiljenja. Pastirjem naroča,
naj ne bodo slepi varuhi pravil, ampak naj bodo spremljevalci, razločevalci in naj
vključujejo šibkejše. To so številni duhovniki počeli že sedaj, a so pogosto veljali
za nekakšne “ilegalce”. V spodbudi pa je poudarjeno, da Cerkev ni in ne sme biti
carinska postaja, ampak Očetova hiša, kjer lahko vsakdo najde zatočišče.

“Moje misli niso vaše misli...” (Iz 55,8)
Papež nas nežno navaja na misel, da ima zadnjo besedo Bog, ki se ne podreja našim
omejenim sodbam. Greh je nekatere ranil bolj, druge manj in v Božjih očeh je morda
prijazen pozdrav človeka z ranjeno dušo in mrkim pogledom ali značajem vreden
več kot tisoč prijaznih besed nekoga, ki jih stresa kot iz rokava.
Ali tisti robati človek, ki izgleda precej zapit... Zaradi pekla, ki ga je preživel v
otroštvu, je tudi sam zavrtel kolo nesreče... Pa vendar je morda njegovo ime v
nebesih zapisano z zlatimi črkami, ker Bog ve, da je ta človek premagal strašnega
Goljata in z rokami prekopal gore, da je nehal piti, da živčen ne udari žene, da v
normalnem tonu govori s sinom... - ...da je z velikimi mukami dosegel, kar je bilo
drugim ob ljubečih starših in spodbudnem okolju položeno v zibelko.
Ali tista ženska, ki ima vsakega otroka z drugim... Zelo nekrščansko... Bog pa ve,
da dosti drugih možnosti niti ni imela, da je kot deklice nihče ni prijel za roko in jo
vodil v burnih najstniških letih...; da je bila že naročena za splav, pa si je premislila
in sprejela otroka... in da Bog nanjo ne bo pozabil in da bosta morda skupaj vstopili
v čakalnico pri svetem Petru...
Božja merila niso naša merila. Vsak od nas nosi svoj križ in če je pot nekoga
ravna in razvije svetost, ki ni všeč le Bogu, ampak tudi ljudem, je dvojno srečen,
kajti človek je družbeno bitje in malo stvari ga tako poteši kot odobravanje drugih.
(Res pa je, da Bog v tem primeru pogosto priskrbi kak “trn” (prim. 2 Kor 12,7), da
se tisti človek ne bi prevzel.)
Papež Frančišek ve, da življenje ni črno-belo, da ni jasne črte med dobrim in slabim.
Življenje je barvno, pisano in Bog lahko še tako velik greh obrne v dobro. Še nikoli
se ni nihče spustil prenizko za Boga.
Tudi Jezus si apostolov ni izbral med pobožnimi in zanesljivimi možmi, ampak
med grešniki. In res ni bilo mišljeno, da bi potem ti postali novi farizeji, kontrolorji
milosti, ki jo po kapljicah spuščajo tistim, ki ustrezajo merilom. Ni nam dal lestvice
popolnosti, ampak zapoved ljubezni do bližnjega.
Prastara hudičeva skušnjava... napuh
Papež Frančišek nas svari, da ne bi podlegli napuhu in se imeli za dobre, druge
pa bi imeli za slabe. Ne smemo si domišljati, da točno vedo ali vemo, kaj Bog misli
in kako deluje, kajti Božja ljubezen nam bo vedno nedoumljiva. Moralna popolnost
ni zagotovilo za nebesa. Božje usmiljenje pa je.
Apostolska spodbuda nas vabi, da jo najprej preberemo. Napisana je preprosto
in konkretno. Nato pa se vprašamo, ali smo v svojem življenju že srečali usmiljen4

Rafael, april 2017



ega Očeta, ki nas ljubi in ima za nas odgovor na še tako zapleteno življenjsko in
družinsko situacijo? Ali pa še vedno vztrajamo pri Bogu kot moralnem pazniku,
ki da pridnim nagrado, druge pa nažene...? - Jezus nam govori o drugačnem Bogu.
O tistem, ki čaka do konca, čaka da se vrnemo k njemu in daje tudi delavcem, ki so
prišli zadnji, enako plačilo kot prvim.
Zato bi bilo res nerodno in tega se papež Frančišek očitno zaveda, če bi Kristusova
Cerkev v imenu morale in pravil zapirala vrata tistim, ki so z eno nogo že tako zunaj,
ko pa jim vendar Bog želi kot usmiljeni Oče priti naproti, priteči, jim dati prstan na
roko, nov plašč in jim prirediti veliko zabavo. In na to zabavo smo povabljeni vsi. In
res bi bilo škoda, če nas ne bi bilo zraven,... - ker to bo namreč najboljša zabava,
na kateri ste kadarkoli bili.
							Andreja Barat
(www.domovina.je/apostolska-spodbuda-amoris-laetitia-radost-ljubezni-; http://
sl.radiovaticana.va/news; http://sps.rkc.si/apostolska-spodbuda-amoris-laetitiaradost-ljubezni-o-ljubezni-v-druzini/)
MOLITEV OB SKLEPU APOSTOLSKE SPODBUDE
»Jezus, Marija in Jožef,
v vas zremo lepoto resnične ljubezni,
k vam se z zaupanjem zatekamo.

Sveta nazareška Družina, stôri, da bodo tudi naše družine
prostor občestva in dvorane zadnje večerje, kjer je molitev,
pristne šole evangelija in majhne domače Cerkve.
Sveta nazareška Družina, daj,
da ne bi nikoli več v družinah doživljali
nasilja, zapiranja vase in razdeljenosti.
Kdorkoli je bil ranjen ali pohujšan,
naj bo kmalu potolažen in ozdravljen.

Sveta nazareška Družina,
naj prihodnja škofovska sinoda
prebudi v vseh zavest
o svetem in nedotakljivem značaju družine,
o njeni lepoti v Božjem načrtu.

Jezus, Marija in Jožef,
prisluhnite ter uslišite našo ponižno prošnjo. Amen.«
Papež Frančišek

Letnik 52/1, Velika noč

5







BOŽJA LJUBEZEN IN
POSLUŠNOST SVETEMU DUHU Papež ob sklepu svetega leta Usmiljenja
PAPEŽ FRANČIŠEK JE OB SKLEPU SVETEGA LETA, 20.11.2016, PODPISAL ŠE
ENO APOSTOLSKO SPODBUDO “MISERICORDIA ET MISERA” - “USMILJENJE
IN USMILJENJA POTREBNA”. Ti dve besedi sv. Avguštin uporablja, ko opisuje
srečanje med Jezusom in ženo, ki je bila prešuštnica (prim. Jn 8,1-11). “Ni mogel
najti lepšega in ustreznejšega izraza, da bi nam dal razumeti skrivnost Božje
ljubezni, ki prihaja naproti grešniku: ‘Samo ta dva sta ostala: usmiljenje in
usmiljenja potrebna’ “ (Govori o Janezu, 33,5).
Koliko sočutja in božanske pravičnosti je v tej pripovedi. Njen pouk razsvetljuje sklep izrednega svetega leta Božjega usmiljenja, obenem pa nam
nakaže pot, na katero smo poklicani danes in naprej.
Tik pred sklepom svetega leta sta papež Frančišek in novinarka Stefania
Falasca posnela pogovor za katoliški časnik Avvenire. Novinarka se je s svetim
očetom pogovarjala o jubilejnem letu, v ospredje pa postavlja tudi ekumensko
razsežnost, saj se je papež srečal s predstavniki različnih krščanskih Cerkva.

Sveto leto – odkriti Božjo ljubezen
Kaj je papežu Frančiška pravzaprav pomenilo leto usmiljenja? Sveti
oče odgovarja: »Kdor odkrije, da je zelo ljubljen, začne iti ven iz nevarne osamljenosti, iz ločitve, ki vodi v sovraštvo do drugih in do sebe. Upam, da so mnoge
osebe odkrile, kako zelo jih Jezus ljubi in so se mu pustile objeti. Usmiljenje je ime
Boga in je tudi njegova slabost, šibka točka. Njegovo usmiljenje ga vedno pripelje
do odpuščanja, tako da pozabi na naše grehe. Všeč mi je, ko pomislim, da ima
Vsemogočni velikokrat ‘slab spomin’. Ko ti enkrat odpusti, pozabi, ker je
srečen, da je odpustil. Zame je to dovolj,« pravi papež in spomni na prešuštnico
v evangeliju, ki je zelo ljubila, ker je Jezus zelo ljubil. »Tu je celotno krščanstvo.«

»Jezus ne zahteva velikih dejanj, ampak samo izročitev in hvaležnost.«
Papež se sklicuje na sveto Terezijo iz Lisieuxa, cerkveno učiteljico, ki pri
svoji »mali poti« k Bogu govori o otroku, ki se brez pomislekov izroči v očetove roke
in zaspi v njih, pri tem pa poudarja, da ljubezen ne more ostati zaprta nekje na dnu.
»Ljubezen do Boga in ljubezen do bližnjega sta dve neločljivi ljubezni.«
»Nisem imel nobenega načrta«
Na vprašanje, ali so se nameni za sveto leto uresničili, papež Frančišek
odgovarja: »Nisem imel nobenega načrta. Preprosto sem naredil to, k čemur me
je navdihnil Sveti Duh. Stvari so se zgodile. Pustil sem se voditi Duhu. Šlo je samo
za poslušnost Svetemu Duhu, njemu sem prepustil delovanje. Cerkev je evangelij,
6

Rafael, april 2017



Cerkev je delo Jezusa Kristusa, ni neka pot idej ali neko orodje za njihovo potrjevanje.
V Cerkvi stvari vstopijo v čas, kadar je čas zrel.«
Papež nadaljuje, da je šlo je za proces, ki je po delovanju Svetega Duha zorel
skozi čas, že od drugega vatikanskega koncila dalje. Spomni nas na svoje predhodnike: sv. Janeza XXIII., ki je govoril o »zdravilu usmiljenja«; na bl. Pavla VI., ki je v
priliki o Samarijanu našel paradigmo; na sv. Janeza Pavla II. in njegovo okrožnico
Dives in misericodia ter postavitev praznika Božjega usmiljenja; na Benedikta XVI.,
ki je rekel »ime Boga je usmiljenje«. Po Frančiškovem prepričanju so vse to stebri.
Tako Sveti Duh vodi naprej procese v Cerkvi, vse do izpolnitve.
Jubilej koncila?
Ali bi torej lahko rekli, da je jubilej bil tudi jubilej koncila? Papež odgovarja:
»Živeti izkušnjo odpuščanja, ki zaobjema celotno človeško družino, je milost, ki jo
oznanja apostolsko oznanilo. Cerkev obstaja samo kot orodje, ki ljudem govori o
usmiljenem Božjem načrtu. Med koncilom je Cerkev začutila odgovornost biti v svetu
kot živo znamenje Očetove ljubezni.« S koncilskim dokumentom Lumen gentium
se je povzpela do izvirov svoje narave, k evangeliju. Os krščanskega pojmovanja se
prestavi z določenega legalizma, ki je lahko ideološki, na osebo Boga, ki je postal
usmiljen z učlovečenjem Sina. Frančišek na tem mestu omeni svojo apostolsko
spodbudo Amoris laetitia in pravi, da nekateri še vedno ne razumejo: »Ali belo ali
črno, čeprav je v toku življenja treba razločevati.« To nam je povedal koncil, pri
čemer papež pripomni, da je potrebno stoletje, da bi telo Cerkve dobro vpilo koncil
vase. »Zdaj smo na polovici.«

Ekumenska pot se je začela že prej
Leto usmiljenja je bilo zaznamovano s kar nekaj ekumenskimi dogodki.
Vendar pa papež Frančišek nanje ne gleda kot na sadove svetega leta. Vsi ti dogodki
so namreč del poti, ki se je začela že prej. »Ne gre za neko novo stvar. So samo koraki
na poti, ki se je že začela pred časom.« Pojasni, da se je s koncilskim dekretom Unitatis redintegratio, torej pred več kot petdesetimi leti, ponovno odkrilo krščansko
bratstvo, ki je temelji na enem krstu in isti veri v Kristusa. Pot ponovnega iskanja
enosti je napredovala z malimi in velikimi koraki in je tudi dala svoje sadove. In
papež, kot je pritrdil, nadaljuje s temi koraki.

Pa vendar, Frančišek se je v štirih letih svojega pontifikata srečal z vsemi
primasi in voditelji krščanskih Cerkva. Na pripombo Falascijeve sveti oče odgovori,
da je to pot koncila, ki se pač nadaljuje in krepi. Vendar pa gre tukaj za pot, ne gre
za papeža. »Ta pot je pot Cerkve. Res je, srečal sem se s primasi in odgovornimi,
a tudi drugi moji predhodniki so se srečali z njimi.« Frančišek zatrdi, da sam ni k
ničemur priganjal: »Glede na to, kako gremo naprej, se zdi, da je hoja hitrejša.«
(http://sl.radiovaticana.va/news/2016/11/18)

Letnik 52/1, Velika noč

7







My Dear Young People,
I am pleased to announce that in October 2018 a Synod of Bishops will take place to
treat the topic: “Young People, the Faith and Vocational Discernment.” I wanted you to be the
centre of attention, because you are in my heart. Today, the Preparatory Document is being
presented, a document which I am also entrusting to you as your “compass” on this synodal
journey.
I am reminded of the words which God spoke to Abraham: “Go from your country
and your kindred and your father’s house to the land that I will show you.” (Gen 12.1). These
words are now also addressed to you. They are words of a Father who invites you to “go”, to set
out towards a future which is unknown but one which will surely lead to fulfilment, a future
towards which He Himself accompanies you. I invite you to hear God’s voice resounding in
your heart through the breath of the Holy Spirit.
When God said to Abram, “Go!”, what did he want to say? He certainly did not say
to distance himself from his family or withdraw from the world. Abram received a compelling
invitation, a challenge, to leave everything and go to a new land. What is this “new land” for
us today, if not a more just and friendly society which you, young people, deeply desire and
wish to build to the very ends of the earth?
But unfortunately, today, “Go!” also has a different meaning, namely, that of abuse
of power, injustice and war. Many among you are subjected to the real threat of violence and
forced to flee their native land. Their cry goes up to God, like that of Israel, when the people
were enslaved and oppressed by Pharaoh (cf. Ex 2:23). I would also remind you of the words
that Jesus once said to the disciples who asked him: “Teacher [...] where are you staying?” He
replied, “Come and see” (Jn 1:38). Jesus looks at you and invites you to go with him. Dear
young people, have you noticed this look towards you? Have you heard this voice? Have you felt
this urge to undertake this journey? I am sure that, despite the noise and confusion seemingly
prevalent in the world, this call continues to resonate in the depths of your heart so as to open
it to joy in its fullness. This will be possible to the extent that, even with professional guides,
you will learn how to undertake a journey of discernment to discover God’s plan in your life.
Even when the journey is uncertain and you fall, God, rich in mercy, will extend his hand to
pick you up.
In Krakow, at the opening of the last World Youth Day, I asked you several times: “Can
we change things?” And you shouted: “Yes!”. That shout came from your young and youthful
hearts, which do not tolerate injustice and cannot bow to a “throw-away culture” nor give in
to the globalisation of indifference. Listen to the cry arising from your inner selves! Even when
8

Rafael, april 2017



you feel, like the prophet Jeremiah, the inexperience of youth, God encourages you to go where
He sends you: “Do not be afraid, [...], because I am with you to deliver you” (Jer 1:8).
A better world can be built also as a result of your efforts, your desire to change and
your generosity. Do not be afraid to listen to the Spirit who proposes bold choices; do not delay
when your conscience asks you to take risks in following the Master. The Church also wishes
to listen to your voice, your sensitivities and your faith; even your doubts and your criticism.
Make your voice heard, let it resonate in communities and let it be heard by your shepherds of
souls. St. Benedict urged the abbots to consult, even the young, before any important decision,
because “the Lord often reveals to the younger what is best.” (Rule of St. Benedict, III, 3)
Such is the case, even in the journey of this Synod. My brother bishops and I want
even more to “work with you for your joy’’ (2 Cor 1:24). I entrust you to Mary of Nazareth,
a young person like yourselves, whom God beheld lovingly, so she might take your hand and
guide you to the joy of fully and generously responding to God’s call with the words: “Here I
am” (cf. Lk 1:38).
With paternal affection,
							FRANCIS
Given at the Vatican, 13th January 2017

SPOMINJAMO SE - RAFAEL pred 50 leti
VAŠ PRIJATELJ
(September 1966)
V junijski številki ste brali
zgodbo o nadangelu Rafaelu, ki se je
pridružil kot spremljevalec mlademu
Tobiju na potu v tujo deželo. Postala
sta velika prijatelja. Tobija se v začetku
ni zavedal, da je njegov spremljevalec
sam Božji poslanec. Šele, ko je bila
dolga pot opravljena in se je Tobija
varno vrnil v očetovo hišo, se je dal nadangel spoznati. Vsi prestrašeni zaradi
izredne Božje dobrote in bližine - niseo
se je namreč čutili vredne - so padli na
obraz. Rafael pa ni maral zahvale zase,
ampak jih je opomnil: BOGA HVALITE
IN NJEMU SE ZAHVALJUJTE!
Tudi vaš DUHOVNIK je tak “Rafael” - vodnik. Zato je tu, da vas vodi po
varni poti zveličanja. On je vaš učitelj,
svetovale, zastopnik pred Bogom; on za
vas daruje DARITEV SVETE MAŠE, deli
Letnik 52/1, Velika noč

vam ZAKRAMENTE, MOLI za vaše večno
in časno dobro. On je vaš dobri pastir, ki
vas vodi na zdravo pašo, lomi vam KRUH
ŽIVLJENJA v presveti EVHARISTIJI. V
božjem imenu vam odpušča grehe v
zakramentu svete pokore in vliva v dušo
POSVEČUJOČO MILOST. Pripravlja vas
na zadnjo pot v večnost, ko vam prinaša
sveto popotnico in sveto maziljenje.
Duhovnik spremlja kristjanovo življenje
od zibeli do groba. - Pa tudi v časnih
rečeh je bil, je in bo - duhovnik velik
pomočnik človeštvu.
V preteklih stoletjih je bila
Cerkev s svojimi duhovniki nositeljica,
posredovalka, pospeševalka kulture,
znanosti, omike in napredka - čeprav
jo nekateri nasprotni elementi skušajo
slikati kot nazadnjaško ustanovo, ki ne
spada v moderno dvajseto stoletje. Vero,
Cerkev in vse, kar je z njo v zvezi, skušajo
označiti z besedo “misticizem” - pod
to besedo razumejo nekaj nerealnega,
9


nepraktičnega in nekaj, kar spada med
staro šaro.
Resnici na ljubo povedano,
je med nami dosti napačnih predstav
o duhovniku. Nosilci teh nepravilnih
predstav in raznih predsodkov niso
sami krivi temu. Živeli so dolga leta
pod rdečim režimom, ki je na vse
načine skušal vzeti ugled Cerkvi in
duhovnikom. Hvala Bogu, mu to ni uspelo - pa vendar, nekaj te propagande
proti duhovnikom se je pa le prijelo.
Omalovažujejo duhovniški poklic kot
nekoristno delo, smatrajo duhovnike
kot “izkoriščevalce ljudstva” itd. V tej
propagandi je verjetno tudi vzrok pomanjkanju duhovniških in redovniških
poklicev med nami v tujini. – Čas je že,
da sedaj, ko lahko svobodno mislimo,
otresemo predsodke in napačne predstave o duhovniškem poklicu in damo v
našem mišljenju in ravnanju duhovniku
tisto mesto, ki mu po božji in pravični
človeški postavi pripada!
Nekoč je sv. Frančišek na svojem potovanju prišel v neko vas, kjer je
bil krajevni duhovnik na slabem glasu.
Vsevprek so ga ljudje tožili Frančišku.
Svetnik jih prosi, da naj ga peljejo k
njemu. Pokleknil je predenj in mu poljubil dlani, posvečene po zakramentu
mašniškega posvečenja. Nato je opomnil vaščane, da naj spoštujejo svojega
duhovnika navzlic njegovim napakam.
V njem naj vidijo poslanca božjega.

Kaj bi ljudje brez duhovnika?
Vzemi katoličanom duhovnike, z njimi si
jim vzel sv. mašo, zakramente, učitelja,
vodnika in s tem bo vera polagoma
izginila iz njih src, ker ni čuvarja te
vere, duhovnika. Zato bodimo Bogu
hvaležni za duhovnike in jih spoštujmo!

10


To hvaležnost pa najlepše pokažemo, če
molimo za duhovne poklice.
P. Valerijan Jenko OFM

(Rafael 2/1966,1-2)

PRIPIS UREDNIKA:
Naš RAFAEL je zagledal luč sveta junija
1966 in je naš spremljevalec vse do danes.
Po tolikih letih je zanimivo pogledati
nazaj in marsikateri Vaši spomini oživijo.
Kolikor bo mogoče, bomo posamezne
odlomke ali zanimive članke objavili
v naslednjih številkah. Žal pa v našem
arhivu, uredništvu in knjižnici nekatere
prve številke manjkajo, nimamo namreč
čisto prve (1/1966) in pa tretje številke
(3/1966). Morda ima kdo še shranjeno,
pa ju lahko skopira in prinese ali pošlje
in uredimo naprej, ali jo odstopi, če ne bo
shranjeval. Verjetno bo že težko kaj najti,
toda vprašamo lahko.
HVALA ZA VAŠE SODELOVANJE!
P. Darko Žnidaršič OFM
Spomini in pričevanja patrov in
sester
P. FILIP RUPNIK, ki je tukaj deloval od
1998 do 2005, je samo naročil pozdrave
rojakom, vseh se spominja v molitvi in
vošči za velikonočne praznike. Sedaj deluje na Kostanjevici (Kapeli) pri Gorici.

Rafael, april 2017



POSTNI ČAS IN VELIKA NOČ 2017
MERRYLANDS - SV. RAFAEL
NEDELJA, 2.4.: 5. POSTNA - TIHA NEDELJA: Ob 9.00 DRUŽINSKI KRIŽEV POT,
ob 9.30 sv. maša.
CVETNA NEDELJA: Ob 9.30 BLAGOSLOV ZELENJA, BUTARIC, OLJK na dvorišču.
Pri SV. MAŠI DRAMATIZIRAN PASIJON.
VELIKI ČETRTEK, 12.4.: Ob 6.00 zvečer SV. MAŠA in molitvena ura.
VELIKI PETEK, 14.4.: OBREDI Gospodovega trpljenja ob 3.00 popoldne.
VELIKA SOBOTA, 15.4.: Češčenje Jezusa v Božjem grobu.
Blagoslov velikonočnih jedil bo ob 2.00 popoldne. Ob 5.00 ne bo blagoslova, pač pa bo
zvečer po velikonočni vigiliji in v nedeljo po vstajenjski sv. maši.
VELIKONOČNA VIGILIJA BO OB 6.00 ZVEČER (zimski čas!).
VELIKA NOČ, 16.4.: SV. MAŠA Z VSTAJENJSKO PROCESIJO BO SAMO OB 8.00
ZJUTRAJ. - Druge sv. maše ne bo.
VELIKONOČNI PONEDELJEK, 17.4.: SV. MAŠA BO OB 9.30 DOPOLDNE. Po sv.
maši bo kosilo v dvorani in PIRHOVANJE. Rezervacije so obvezne.
NEDELJA, 14.5: MATERINSKI DAN: Maševal in nagovoril nas bo provincial P. MARJAN
ČUDEN, ki nas bo obiskal v mesecu maju (od 3. do 24.5.).
WOLLONGONG - FIGTREE - SLOVENSKA CERKEV VSEH SVETIH
CVETNA NEDELJA, 9.4.: SV. MAŠA ob 4.00 popoldne (zimski čas!).
VELIKI PETEK, 14.4.: OBREDI ob 7.00 zvečer.
VELIKA NOČ, 16.4.: SV. MAŠA BO OB 12.00 (OPOLDNE) in blagoslov jedil.
V MAJU: SV. MAŠA BO V NEDELJO, 14.5., ob 4.00 popoldne. Maševal bo NAŠ PROVINCIAL P. MARIJAN ČUDEN.
CANBERRA - GARRAN - CERKEV SV. PETRA IN PAVLA
VELIKA NOČ: SV. MAŠA bo ob 6.00 zvečer in blagoslov jedil.
V MAJU bo SV. MAŠA V SREDO, 17.5., ob 5.00 popoldne. Maševal bo provincial P.
MARJAN ČUDEN.
Sv. maše od maja do vključno septembra bodo ob 5.00 popoldne.
NEWCASTLE - HAMILTON - KATEDRALA SRCA JEZUSOVEGA
Sv. maši bosta v nedeljo, 30.4.2017, ob 6.00 zvečer, in v nedeljo, 26.11.2017, prav tako ob
6.00 zvečer.
ZLATA OBALA - GOLD COAST IN CORNUBIA - PLANINKA PRI BRISBANU
Sv. maši bosta: na Klubu Lipa Gold Coast v soboto, 6.5.2017, ob 4.00 popoldne.
Na Planinki pri Brisbanu v nedeljo, 7.5.2017, ob 10.30 dopoldne.
Naslednji Božji službi bosta: na Gold Coastu 5.8. in na Planinki v nedeljo, 6.8.2017 žegnanje.
V septembru je romanje v Marian Valley v soboto, 9.9.2017, s sv. mašo ob 11.00 dopoldne.
- V nedeljo, 10.9., pa je sv. maša ob 10.00 na Klubu Lipa Gold Coast - žegnanje.
Če bodo kakšne spremembe, se obvestimo.
Letnik 52/1, Velika noč

11





PRIČEVANJE LJUBEZNI DO VERE IN DOMOVINE
Gostovanje Duhovniškega okteta Oremus v Avstraliji
Oktet Oremus, ki ga sestavljajo duhovniki ljubljanske in novomeške
škofije, je od 11. do 27. februarja gostoval pri Slovencih v Avstraliji.
Potem, ko smo v lanskem letu praznovali desetletnico delovanja, smo se
povezali s patri frančiškani, predvsem s patrom Darkom, in dogovorili
smo se za primeren čas obiska, ko se ob koncu poletja pri vas, v deželi pod
Južnim križem, začenja novo pastoralno leto.
Iz mrzle slovenske zime smo po dolgem letu (kaj pa je to v primerjavi z
vami, rojaki, ki ste pred pol stoletja potovali z ladjo mesec in več!) prišli
v iztekajoče se poletje, ki je letos postreglo s temperaturami krepko čez
40 stopinj Celzija.



smo bili priče močni veri in ohranjanju živega spomina na domovino, ki
so jo mnogi morali zapustiti zaradi razmer. Marsikatero oko se je orosilo,
tudi pri nastopajočih, ko smo se Bogu zahvalili za to, da nam je odmeril
kos svojega raja, in čeprav mnogi živite na drugem koncu sveta, ste v srcu
še vedno ponosni Slovenci.
Člani Duhovniškega okteta Oremus smo Bogu hvaležni, da smo smeli
bivati med vami, dragi rojaki, in vam prinesti veselje pesmi, ki jo je
slovenski duhovnik vedno s ponosom gojil! Še posebej pa smo hvaležni
bratom frančiškanom za gostoljubje, odprtost in bratsko povezanost v
dneh naše turneje.
		

Rev. Sebastjan Likar, župnik, Šmartno pod Šmarno Goro

Turnejo smo začeli v Sydneyu, kjer nas je pričakal p. Darko Žnidaršič.
Prvo nedeljo smo tako obhajali sveto mašo dopoldan pri Sv. Rafaelu v Merrylandsu in imeli koncert v dvorani, nato kosilo na Slovenskem društvu,
kjer smo prav tako nastopili, popoldan pa smo bili še pri skupnosti v Wollongongu. Skupaj s p. Darkom smo naslednji dan obiskali narodni park
Blue Montains, v torek pa še glavne znamenitosti Sydneya. V četrtek smo
si ogledali glavno mesto Canberro, sprejela nas je veleposlanica gospa
Helena Drnovšek Zorko, zvečer pa smo se srečali s slovensko skupnostjo,
ki gostuje v avstralski cerkvi sv. Petra in Pavla v Garranu, somaševali in
zapeli pri sv. maši, pripravili koncert v cerkvi in nato skupaj večerjali na
tamkajšnjem slovenskem društvu.
Drugo nedeljo smo bili gostje pri p. Cirilu A. Božiču, ki skrbi za misijon
sv. Cirila in Metoda v Kew v Melbournu. Po dopoldanski maši smo imeli
skupno kosilo in nato še koncert. Rojaki so se ob skupnem prepevanju
domovinskih pesmi zadržali do poznega popoldneva. Med tednom smo se
srečali tudi z melbournskim nadškofom msgr. Denisom Hartom, s katerim
smo skupaj večerjali v Baragovem domu. Kako domače vzdušje napravijo
pridne roke slovenskih gospodinj in pa laiška misijonarka Marija Anžič!
Po čudoviti pokrajini ob Great Ocean Road, ki smo jo prevozili v zadnjem
tednu, smo prispeli v skupnost v Adelaide k p. Davidu. Tudi zadnjo nedeljo

12

Rafael, april 2017

11.2.2017: Zvečer so pevci okteta Oremus prvič stopili na avstralska tla - v
Sydneyu. V nedeljo, 12.2.2017, smo somaševali pri nedeljski sv. maši v naši
cerkvi sv. Rafaela, duhovniki so zapeli nekaj pesmi, po sv. maši pa priredili prvi koncert v naši dvorani. Srečanje z rojaki je bilo nadvse prijetno.
Pevci okteta Oremus: Matevž Mehle, Marko Čižman, Janez Rihtaršič (vodja),
Sebastjan Likar, Bogdan Oražem, Marjan Lampret, Andrej Župan, Janez Avsenik.
Letnik 52/1, Velika noč

13









12.2.2017: Popoldne je oktet Oremus pel pri sv. maši v naši cerkvi vseh svetih v Wollongongu - Figtreeju. Po kratkem koncertu v cerkvi smo povečerjali skupaj v dvorani
in že dolgo nas ni bilo tako veliko skupaj! Hvala Vam, rojaki!

Nedeljsko kosilo? “Dobro kosilo ni daleč!” Šli smo na Slovensko društvo Sydney, kjer so
naši gostje na povabilo predsednika Štefana Šerneka tudi zapeli na začetku Prešernove
proslave.

14

Rafael, april 2017

13.2.2017: Končno smo dobili obljubljen mali avtobus. Lep sončni dan smo duhovniki
in p. Darko izkoristili za izlet na Blue Mountains. Tam smo dolgo čakali na vlak, zato
smo kar “urezali” domačo slovensko pesem, ki je lepo navdušila pisano množico ljudi
v prekrasni naravi.
Letnik 52/1, Velika noč

15









16.2.CANBERRA: Na veleposlaništvu nas je sprejela veleposlanica gospa Helena
Drnovšek Zorko.

14.2.2017: Zvečer smo se srečali s predsednikom Petrom Kropejem in rojaki na Klubu
Triglav - Mounties. Večer je minil v prijetnem klepetu in vzdušju, po ogledih in večerji
pa je bil okronan z domačo pesmijo! - Naslednji dan so duhovniki odpotovali v Coomo,
Thredbo, Jindabyne in na Mt. Kosciuszko.

CANBERRA: Zvečer smo somaševali v cerkvi sv. Petra in Pavla. Domači cerkveni pevski
zbor in zbor duhovnikov sta prav doživeto odmevala pod oboki moderne cerkve. Po koncertu v cerkvi smo se zbrali k večerji na Slovensko-avstralskem društvu v Phillipu, ACT.
16

Rafael, april 2017

Letnik 52/1, Velika noč

17









Oktet Oremus je zapel tudi v anglikanski katedrali sv. Pavla v središču Melbourna, kjer
jih je pozdravil zakristan Peter.

19.2.2017: To nedeljo so duhovniki somaševali in zapeli pri sv. maši v naši cerkvi sv.
Cirila in Metoda v Melbournu - Kew.
Somaševala sta tudi p. dr. Vilijem Lovše in p. dr Mihael Stanislav Vovk.

Oktet Oremus v studiju radia SBS v Melbournu

19.2.2017: Sv. maša v Kew, družinsko kosilo in koncert v dvorani so privabili največ
ljudi. Slovenska pesem je odmevala še dolgo popoldne. Popoldne smo obiskali katedralo
v Melbournu in si ogledali mesto.
18

Rafael, april 2017

20.2.2017: Po skupni večerji v Baragovem domu z nadškofom msgr. dr. Denisom
Hartom. Pridružili so se nam bratje frančiškani iz Box Hilla.
Letnik 52/1, Velika noč

19









26.2.2017: Popoldne je oktet Oremus nastopil na Slovenskem klubu v Adelaide. Tudi
gospodinjam v kuhinji in predsednici kluba so se zahvalili s pesmijo.

Na poti v Adelaide - pri Dvanajstih apostolih. Narava res naredi svoje, nekateri so
tukaj potopljeni, zato pa apostoli v Cerkvi držijo - in mi in Vi moramo (z)držati, kajne?

Slovo ob odhodu pred cerkvijo v Adelaidi

26.2.2017: Duhovniki - pevci so to nedeljo somaševali in peli pri sv. maši v naši cerkvi
Svete Družine v Adelaide. Po sv. maši os zapeli še nekaj pesmi. Somaševal je tudi dr. p.
Vilijem Lovše, jezuit, ki je bil tukaj na obisku.

20

Rafael, april 2017

27.2.2017: In še zadnja večerja in pozdrav - z adelaidskimi rojaki tukajšnjim rojakom,
preden smo si rekli, da se vidimo še kdaj. Srečno vsem in Bog povrni za tolika doživetja,
gostoljubje in dobrote!
Letnik 52/1, Velika noč

21







MARIJINO CELJE NAD KANALOM
IN ZAPOTOK
Dne 30. decembra 1967 je začelo
snežiti. Na novo leto 1968 je zapadlo
pol metra snega. Ljudje so trdili, da ni
bilo toliko snega od leta 1952. Veter je
delal visoke zamete. Na novo leto zjutraj
sem v snežnem metežu gazil sneg proti
Zapotoku, popoldne pa še v Britof. Napravil sem 18 kilometrov peš. V Zapotok
sta me spremljala dva strežnika, ki sta
v zametih začela jokati. Škof mi je rekel:
“Saj imate avto!” - V takih trenutkih bi
mi po zametih avto prav nič ne pomagal!
Ob koncu leta sem ljudem prebral
poročilo o vsem, kar smo naredili v preteklem letu, jih pohvalil za sodelovanje
in jim povedal načrte za naslednje leto.
Napovedal sem tudi sveto birmo.

Druga skupina bi jih zamenjala v sredo,
24. zvečer in vztrajala do sobote, 27. t. m.
To so srednješolci (15 dalje). Dve skupini
zato, ker ni prostora in psihološka razlika.
Ko je blejski Nace Škoda zvedel, da grem k
Tebi, je bil koj navdušen dati še nekaj svojih.
Tako, da nas bo z Jesenic, Bleda, Bohinjske
Bele in Ribnega in Srednje vasi. Mogoče jih
bo preveč, mogoče se vsi premislijo. Z mladino je križ, je muhasta. Upajmo na Božjo
milost... Glede snovi bolje razumeš od mene.
Za osemletkarje lažje, za doraščajoče pa kar
zahtevno. So že bili na podobnih tečajih.
Vendar vedi, da naši Gorenjci za dve leti
kasneje dozorijo od Primorcev! Bog nam
daj in Marija blejska, da se nam vse prav
posreči.
Lepe pozdrave sprejmi od Paulusa,
župnika.”

1968
Dne 12. januarja je umrl Janez Kralj,
oče profesorja Franca Kralja. Pogreb je
bil 13. januarja popoldne v snegu. Z avtobusom so se pripeljali iz Vipave dijaki
in profesorji. Bilo je 12 duhovnikov.
Govoril je vipavski dekan in ravnatelj
semenišča Slavko Podobnik.
Med 7. in 14. januarjem je bil hud mraz.
Vse dni je bilo deset stopinj pod ničlo.
Župnik Pavel Uršič iz Srednje vasi v
Bohinju me je prosil, da bi imel duhovne
vaje za njegovo mladino. In sicer v
župnišču na Ligu.
Takole mi je pisal:
“Prva skupina bi prišla v nedeljo, 21. t. m.,
najkasneje zvečer z menoj. To so 8. razred
osemletke, kakih 20.

V prvi skupini je bilo 11 fantov in 11
deklet, v drugi pa 6 fantov in 6 deklet,
od 15 do 17 let. Vseh govorov je bilo 25.
V nedeljo, 28. januarja, so peli in ministrirali pri skupni maši ob 11h.
Jeseniški kaplan Tone Markelj se
mi je po tej duhovni obnovi takole
zahvalil: “Sinoči so se vrnili naši trije
fantje. Ves čas me je precej skrbelo,
kako bodo zadovoljni, s kakšnimi vtisi
se bodo vrnili domov. Ko so se sinoči
mimogrede oglasili tudi v župnišču,
so bili naravnost navdušeni. Tudi dva,
ki sta bila s prvo skupino, sta bila zelo
zadovoljna. Naj Vam za Vaš trud Bog
obilno povrne...”
Ko sem imel v Šebreljah tridnevnico
pred praznikom sv. Jurija, sem nekega

jutra molil brevir pred župniščem. Mimo
je šel zidar Tone Ozebek. V rokah je držal
zidarsko kladivo in žlico. Rekel sem mu,
da bi tudi jaz potreboval takega moža.
nasmehnil se je in rekel: “Zmeniti se je
treba.” In sva se tako zmenila, da sem
ga pozneje prišel velikokrat iskat in ga
peljal na Lig. Razna dela je opravil pri
cerkvi in v župnišču, kot bom pozneje
povedal.
Od 15. do 22. maja je potekalo delo
na cerkveni strehi. Treba je bilo zamenjati slabe korce in vse ostale prečistiti.
Pod zvonovi je voda pronicala skozi
zid. Leseno, neuporabno prižnico smo
odstranili. Strop ob zvoniku nad krstnim kamnom je bilo treba obnoviti, ker
je bil gnil zaradi zamakanja. Postavili
smo tudi oder za pleskanje notranjščine
cerkve. Ljudje so darovali lipe. Pod štiri
nosilne stebre smo namestili koleščka,
da je bil oder premičen. Prečne stebre
smo povezali z vijaki, da je bil zložljiv.
Ljudje so z veseljem pomagali, saj je
bilo poleg dveh zidarjev tudi po deset
delavcev.
Od 10. do 28. junija je trajalo pleskanje cerkve. Povabil sem akademskega
slikarja Čora Škodlarja, da je očistil vse
freske. Bila sva skupaj v zaporu, zato mi
je rad napravil to uslugo. Za plačilo si je
na podstrešju izbral lesene polomljene
svečnike, ki jih je morda restavriral in
dodal svoji zbirki.
Poklicna pleskarja sta bila dva fanta z
Volarij, Karel in Pavel. Pomagal jima je
upokojeni pleskar Lojze iz Borjane, nekaj
dni tudi g. Drole, župnik iz Breginja.
Dne 15. julija je bilo romanje ministrantov iz kanalske dekanije, Goriških
Brd, Postojne in Cerkna. Prišlo je nad
200 ministrantov. Maševal je dekan

Rafael, april 2017

Letnik 52/1, Velika noč

Jožko Kragelj:
OD POSTAJE DO POSTAJE - 9.
				
(samozaložba, Gorica 1998)

22


Šuligoj iz Medane. Po maši je bilo tekmovanje v znanju, nato pa nogometne
tekme na obeh straneh cerkve in druge
zabavne igre.
Na god sv. Ane je bila sv. birma. Škof je
prišel prejšnji dan z Livka. Ob prihodu
so mu pritrkovali fantje iz Čolnice. Vse
je lepo poteklo. Tudi matične knjige so
bile v redu. Otroci so dobro znali. Moji
misijoni niso nič ovirali verouka. Pred
birmo sem začel zbirati podatke za
župnijsko kroniko. Podlaga za to mi je
bila knjižica “Maria Cel nad Kanalom”,
ki jo je leta 1853 napisal profesor Štefan
Kociančič. Kronika je bila v tipkopisu
končana do birme.
Dne 1. septembra smo z enim avtobusom poromali na Svete Višarje.
Istega dne je nastopil v Kanalu novi
župnik Mirko Berce. Gospod Semič je
kot upokojeni dekan ostal v župnišču.
Na praznik imena Marijinega, 12. septembra, so prišli moji sošolci Slovenci in
Furlani, da smo v cerkvi somaševali in
pri mizi obnavljali spomine na gimnazijska in teološka leta.
Na “odpustek” popoldne so prišli s
tremi avtobusi romarji iz Ločnika. Peli
so latinsko mašo. Njihov rojak Leopold
Perco je v cerkvi naslikal dve freski. Zato
so radi prihajali na romanje.
Prve tri dni v oktobru so domačini
skopali jarek okrog cerkve za ozemljitev
strelovoda. Izkop je bil dva metra od zidu
in v globini 60 centimetrov. Za cerkvijo
je zgolj zemlja, pred cerkvijo in na južni
strani pa je nasip. Elektromonter Franc
Obid iz Cerkna je z dvema delavcema
v treh dneh napeljal strelovod, ki gre
z zvonika na streho cerkve, nato po
vrhu na prezbiterij in zakristijo. Z velike strehe gredo štirje vodi v zemljo, s
23


strehe prezbiterija dva voda in s strehe
zakristije - zadaj - en vod. Izkop in zasip
jarkov so ljudje opravili prostovoljno.
Od 21. do 26. oktobra smo popravljali
streho na župnišču in dozidali nov dimnik nad spalnico.
Na zahvalno nedeljo je bila cerkev
okrašena s poljskimi pridelki, ki so bili
hkrati dar za semenišče.
Od 11. do 17. novembra smo se z g.
Benedetičem in g. Pulcem udeležili
duhovnih vaj v mestu Assisi, kjer imajo
poseben dom za duhovne vaje.
V letu 1968 smo napravili tudi nove
klopi v kapeli.
1969
Dne 4. februarja 1969 - ob 50-letnici mojega rojstva - je bila na Ligu
duhovna obnova za duhovnike, katere
so se udeležili naslednji duhovniki: Ivan
Semič, Mirko Berce, Mirko Škarabot,
Vinko Kobal, Srečko Šuligoj, Alojzij Kodermac, Efrem Mozetič, Bruno Pulec,
Janko Tušar, Danilo Cimprič, Anton
K rapež, Mirko Žakelj in p. Bruno
(Korošak?) s Svete Gore.
Naslednji dan, 5. februarja, je umrl g.
Filip Kavčič, župnik v Desklah. Pokopan
je bil 6. februarja. Pogreb je vodil škof
Jenko. Udeležilo se ga je 50 duhovnikov.
Kavčič je bil pod Italijo interniran od
fašistov.
Leta 1969 so bila opravljena razna
obnovitvena dela pri cerkvi. V krajevni mizarski delavnici so izdelali osem
novih oken, ki jih je vzidal zidar Anton
Ozebek iz Šebrelj. Steklarna v Solkanu
je na šipe napravila brušene križe. Isti
zidar Ozebek je šipe vložil in zakital. Ni
bil namreč le zidar, lotil se je vsakega
dela in poklica.

24




V cerkvenem gozdu pod Sv. Jakobom
so od januarja do konca aprila posekali
drevesa in izdelali 120 m3 drv za prodajo, da bi krili stroške pri obnovi cerkve.
Na goloseku pa je bilo treba nasaditi
smrečice.
Ker je omet na zvoniku vedno odpadal
zaradi mraza, smo sklenili zvonik fugirati. Grajen je namreč iz kamna. Junija
smo zvonik poodrali in tudi pročelje
cerkve. Osmega julija je zidar Ozebek
začel z delom. Treba je bilo odtolči ves
omet do živega kamna. Dne 9. julija pa je
na Kaninu in na Krnu zapadel sneg. Bilo
je tako mrzlo, da mi je zidar rekel: “Zakaj
sva se midva srečala pred župniščem v
Šebreljah, da moram jaz zdaj tukaj zmrzovati sredi poletja?”
Stene je bilo treba oprati z vodo. Da je
voda tekla s pritiskom, smo jo morali
črpati na roko. Sprane kamne je bilo
treba obliti s cementnim mlekom in
nato nanesti nov omet na pročelje. Na
zvoniku pa izdelati fuge med kamenjem.
V juliju je bilo to delo končano in
avgusta je bil postavljen oder k južni
steni. Po odstranjenem ometu je bila
zadnje dni avgusta na novo ometana
južna stena. Prve dni septembra je bil
oder postavljen k severni steni, kjer je
bilo opravljeno isto delo, tako je bilo vse
končano do “odpustka”.
V mesecu oktobru je bil fugiran spodnji
zid okrog zakristije, v grobem so bile
napravljene nove stopnice na kor in popravljene južne stopnice pred cerkvijo. V
zvoniku pa je bila ulita betonska plošča,
da bi ustavila morebitno vodo, ki bi
uhajala skozi line.
Pasar Pezdirc v Ljubljani je izdelal
dva nova lestenca, ki sta bila obešena
v cerkvi zadaj. Začeli smo tudi nabirko

za nov zvon.
Tudi kapela je dobila dva nova steklena
lestenca.
V tem letu so 7. aprila obiskali Marijino
Celje romarji iz Gorice pod vodstvom
dr. Humarja.
Dne 8. maja smo mi poromali v Padovo
in Benetke, 28. maja pa še v Drežnico.
Dne 25. avgusta so prišli ministranti
iz idrijske dekanije s svojimi duhovniki.
Dne 31. avgusta pa romarji z Goč na
Vipavskem.
Romarji iz Ločnika so prišli z dvema
avtobusoma za odpustek dne 14. septembra.
Leta 1969 sem poslal v tržaško
Mladiko nekaj odlomkov iz spominov
na zaporniška leta. Pod imenom “Jetnik” - začetni črki mojega imena JK - so
bili natisnjeni: Sončni žarek, Pajki in
Majniški obisk. Izbral sem take odlomke
in dogodke, ki bi bili možni kjerkoli po
svetu. Nisem maral, da bi kdo začel sumiti, kje se je to godilo. Bili so še svinčeni
časi in če svinec pade nate, te stre. Kdor
pa je to bral, je bil navdušen, kar me je
opogumilo, da sem nadaljeval s pisanjem. Docela sem se vživel v tiste čase in
zopet videl pred očmi poraze ljudi, ki
so uživali ob poniževanju duhovnikov.
Ob koncu leta 1969 je župnija Marijino
Celje štela 375 duš, od teh 104 starih nad
60 let. Zapotok pa je štel 67 duš.

Rafael, april 2017

Letnik 52/1, Velika noč


zvon, ki tehta 565 kilogramov in ima
glas G. Dne 5. julija je zvon blagoslovil
dekan Mirko Berce in so ga nato dvignili
v zvonik.
Avgusta so bile prečiščene in uglašene
orgle. Oktobra in prve dni novembra
pa je potekalo fugiranje pokopališkega
zidu.
Za božič so bile postavljene nove jaslice
- žgana glina iz Šmartnega pri Kranju
(akademski kipar Viktor Konjedic, op.
p. D. Ž).
V juniju je bil v župnišču odstranjen
leseni balkon, ker so bile deske preperele, in je bil ulit nov železobetonski
balkon.
V letu 1970 smo 2. maja poromali na
Brezje skozi Cerkno in Poljansko dolino,
24. maja popoldne pa na Mirenski Grad.
Romanje ministrantov je bilo k Sv.
Pavlu nad Planino.
V letu 1970 sta bila samo dva krsta, smrti pa sedem. Odselile so se tri družine
s skupno 11 člani.
Dne 20. oktobra zvečer - bilo je slabo
vreme - sta dva dolgolasca vlomila v
zakristijo pri cerkvi. Z drogom sta razbila vrata. Naslednji dan so prišli miličniki
in kriminalistični izvedenec. Vse so
pregledali in fotografirali. Ukradeno ni
bilo nič. Zlikovca so še isti dan odkrili in
zaprli. Bila sta dva mladinca z Jesenic.
(N. d., 71-80. - Se nadaljuje.)

1970
Odločili smo se, da v letu 1970 kupimo
nov zvon, ker je bil stari počen. Ljudje so
se velikodušno odzvali. Dne 21. junija
so sneli počeni zvon. Tehtal je 408 kilogramov. Ulit je bil v Ljubljani leta 1849
v livarni Samassa. Dne 2. julija so ga
odpeljali v Žalec in od tam pripeljali nov
25




PREJEM ZAKRAMENTOV



Dobrote in nasveti:
TRI SADNE SLADICE
Nekaj sladkega se nam vedno prileže, našim otrokom in vnukom pa sladice sploh
teknejo. Toda včasih, ko pripravljamo sladice ali kupimo kakšne deserte ali pecivo,
kar ne vemo, kaj bi spet pripravili, da bo za našo družino in za prijatelje kdaj nekaj
novega ali pa, da spet odkrijemo kakšne dobre stare dobrote.
Danes bomo pripravili tri sadne sladice, od teh dva narastka, da dopolnimo lansko
zbirko narastkov (gl. Rafael 1/2016, 26-27).

a) JABOLČNI NARASTEK: Za 6 oseb potrebujemo: 6 velikih kiselkastih jabolk, 60
g masla, 130 g sladkorja, 1 žličko cimeta, 5 žlic ruma, 40 g margarine, 1 kozarec
mleka, 40 g moke, 4 rumenjake, 2 žlički jedilnega škroba, 5 beljakov.
Jabolka olupimo in razrežemo na krhlje, pečke odstranimo. Potresemo jih s sladkorjem in s cimetom. Ko postanejo krhlji prozorni, jih zalijemo s 3 žlicami ruma.
Rum prižgemo, da jabolka flambiramo. Ko ogenj dogori, odstavimo ponev z jabolki
s štedilnika in pustimo stati. V posodi razstopimo 40 g margarine, primešamo
moko in med mešanjem zalivamo z mlekom. Kuhamo še 5 minut na majhnem ognju,
da se omaka zgosti. Omako pustimo, da se ohladi, nato primešamo rumenjake.
Jedilni škrob razmešamo z malo hladne vode, primešamo ga testu, nato dodamo
preostali sladkor in odišavimo z malo ruma. Iz beljakov stepemo trd sneg in ga
rahlo zamešamo v testo. Jabolka stresemo v namaščen pekač in pokrijemo s testom.
Pečemo v pečici pri 180 stopinjah 40 minut.
b) SKUTNI NARASTEK S SADNIM PRELIVOM: Za 4 osebe potrebujemo: 1 kg skute,
4 žlice pšeničnega zdroba, 8 žlic drobtin, 4 jajca, 8 žličk sladkorja, 4 žlice rozin,
margarino za pekač, 8 žlic jogurta, 8 žlic marmelade.
Skuto, zdrob, drobtine, jajce in sladkor dobro zmešamo, dodamo rozine in po želji
sesekljane ali zmlete orehe ali lešnike. Namažemo ognjavarno posodo in vlijemo
zmes. Pečico ogrejemo na 220 stopinj in pečemo 20 minut. Jogurt in marmelado
zmešamo, da dobimo tekoč sadni preliv. Narastek lahko ponudimo vroč ali ohlajen.
c) HRUŠKE S ČOKOLADNO SMETANO: Za 4 osebe potrebujemo: 2 veliki, zreli
hruški, 2 žlici pomarančnega soka, ščepec cimeta, 2 dl sladke smetane, 2 rebri
mlečne čokolade, 2 koščka mlečne čokolade.
Hruški olupimo, prerežemo na pol, pečke izdolbemo. Hruške oblijemo s
pomarančnim sokom in jih pokrite v skledi damo v hladilnik, da se napijejo okusa
po pomaranči. Segrejemo smetano in čokolado, da se čokolada raztopi. Smetana naj
na hitro zavre, nato jo damo v hladilnik, da se ohladi. Ohlajeno čokoladno smetano
stepemo in nabrizgamo na hruškine polovice. Potresemo z nastrgano čokolado in
s cimetom in takoj ponudimo.
Pa Bog žegnaj!					

26

N. N. (Vir: revija Jana, 1988)
Rafael, april 2017

Sv. krst:
MAYA ERNA ČRNČEC, hči Rudija in
Tanye, r. Andrejaš. Rojena 24.8.2016,
krščena 27.12.2016 pri Sv. Rafaelu v
Merrylandsu.

MILA JAE CEROVAC, hči Josepha in
Pamele, r. Žugec. Rojena 19.10.2016,
krščena 26.2.2017 pri Sv. Rafaelu v
Merrylandsu.

JAKE SEBASTIAN FISHER, sin Roberta
in Diane, r. Mikuletič. Rojen 25.7.2016,
krščen 4.3.2017 pri Sv. Rafaelu v Merrylandsu.
Prvo sv. obhajilo:

DANIEL FARRELL, sin Campbella in
Mary, r. Simčič, in
SETH HOGAN, sin Trenta in Veronice, r.
Lah, sta prejela prvo sv. obhajilo v naši
cerkvi sv. Rafaela v Merrylandsu na 2.
adventno nedeljo, 4.12.2016.
Pridružila se jima je NIA MARIE NEMEŠ,
hči Damiana in Lillan, r. Danev. Prvo
sv. obhajilo je prejela 13.11.2016, St.
Charles’s Church, Ryde.
MIA in AVA BOŠNJAK, hčerki Stevena
in Danice, r. Matuš, sta prejeli prvo sv.
obhajilo v nedeljo, 5.6.2016, v župniji
Marije, Kraljice miru v Greystanes-u,
NSW.
ELLA COLUSSI, hči Denisa in Milene,
r. Godec, je prejela prvo sv. obhajilo v
nedeljo, 28.8.2016, v župniji sv. Patrika
v Sutherlandu, NSW.
Poroka:

JOSEPH - JOE CEROVAC in PAMELA
ŽUGEC. Priči sta bili Goran Cerovac in
Natalie Žugec. - Merrylands - Sv. Rafael,
26.2.2017.
Letnik 52/1, Velika noč


NAŠI POKOJNI
ANDREJ KIRN
R. 15.11.1927 Koritnice, ŽU Knežak
U. 6.5.2016 Magnolia Homestead Aged
Care, Upper Coomera, QLD. Pogrebni
obred v kapeli Hilltop on Tamborine.
Počiva na pokopališču Mt. Tamborine.
ALOJZ VUZEM
R. 19.5.1924 Belski vrh, ŽU Cirkulane
- Zavrč
U. 23.5.2016 Brisbane, QLD.

JOHANNA BRATOŠ, r. TEHOVNIK
R. 6.5.1923 Ladja, ŽU Sora pri Medvodah
U. 24.7.2016 Robina Hospital, QLD.
Pogrebni obred 28.7.2016 v Allambe
Memorial Parku, Nerang, QLD. Počiva
na tamkajšnjem pokopališču.
VIKTOR BRODNIK
R. 2.9.1931 Divion, Francija
U. 2.9.2016 Nowra Hospital. Cerkveni
pogrebni obred 8.9.2016 v kapeli krematorija Shoalhaven, Worrigee, nato je
bil pokojnik upepeljen.
DARIO BIZJAK
R. Predmeja, ŽU Otlica
U. 2016 Mosman, NSW.

FAY MATIČIČ
R. 31.3.1941 Texas, QLD
U. 19.10.2016 Redcliff, QLD. Sv. maša
24.10.2016 v cerkvi Marije, Kraljice miru
- Mary Queen of Peace v Redcliffu. Pokopana je na tamkajšnjem pokopališču.
ŠTEFAN SEČKAR
R. 28.10.1950 Čakovec, Hrvaška
U. 12.11.2016. Sv. maša 17.11.2016 v
župnijski cerkvi sv. Mihaela v Kaleenu,
ACT. Pokopan je na pokopališču Gungaghlin - Mitchell.

27


BRANKO - BRON KOZLOWSKI
R. 3.7.1959 Zbelovo, ŽU Loče pri
Poljčanah.
U. 5.11.2016 Bossley Park, NSW. Sv.
maša 11.11.2016 v župnijski cerkvi sv.
Benedikta v Smithfieldu. Pokopan je na
pokopališču Forest Lawn, Leppington.

IVANKA BRODEJ
R. (94 let)
U. 3.12.2016 Gold Coast, QLD. Po pogrebu je bila upepeljena.

DRAGICA BARIČIČ, r. BRAJKOVIĆ
R. 5.10.1936 Lović Prekriški, ŽU Vivodina, Hrvaška
U. 8.12.2016 Liverpool Hospital. Sv.
maša 14.12.2016 v naši cerkvi sv. Rafaela v Merrylandsu. Pokopana je na
slovenskem pokopališču sv. Rafaela v
Rookwoodu.

MARICA TOMAŽIČ st., r. FLAJNIK
R. 13.2.1921 Perudina, ŽU Vinica
U. 18.12.2016 Columbia Aged Care,
Strathfield, NSW. Sv. maša 23.12.2016
v naši cerkvi sv. Rafaela v Merrylandsu.
Pokopana je na starem slovenskem
pokopališču v Rookwoodu.
MARIJA JAKLIČ, r. LEBAR
R . 15.11.1935 Gornja Bist rica, ŽU
Črenšovci
U. 30.12.2016 Prince of Wales Hospital,
Randwick, NSW. Sv. maša 12.1.2017
v župnijski cerkvi sv. Pavla v Albion
Parku. Pokopana je na tamkajšnjem
pokopališču.

AMELIA ZANIER - ZANUTTINI, r.
CERKVENIK
R. 28.8.1919 Gradišče ob Soči
U. 30.12.2016 Mosman, NSW. Sv. maša
5.1.2017 v cerkvi Srca Jezusovega v
Mosmanu. Pokopana je na pokopališču
Macquarie Park.

28




MATILDA RADI, r. ERZETIČ
R. 16.11.1927 Gorica
U. 22.1.2017 Bankstown Hospital.
Pogrebni obred 25.1.2017 v kapeli sv.
Mihaela v Rookwoodu, tam je pokopana
na starem slovenskem pokopališču.
ŠTEFKA ANDLOVEC
R. 20.3.1937 Mereče pri Ilirski Bistrici
U. 25.1.2017 Goodna, QLD. Pogrebni
obred 2.2.2017 v cerkvi sv. Frančiška
Ksaverija v Goodni, pokopana je na
tamkajšnjem pokopališču.
RAYMOND BLANKHETE
R. 21.9.1930 Pariz, Francija
U. 2.2.2017 Sunshine Coast.

MATIJA BRANCELJ
R. 17.2.1935 Ljubljana
U. 17.2.2017 Wodalba, Central Coast,
NSW. Pogrebno slovo 23.2.2017 v
Wodalbi, nato je bil pokojnik upepeljen.

ROMANO BUKARICA
R. 24.8.1937 Zadar, Hrvaška
U. 21.2.2017 Brisbane, QLD. Pogreb v
ožjem družinskem krogu, nato je bil
pokojnik upepeljen.
MARJAN PEČAR
R. 12.3.1930 Maribor
U. 8.3.2017 Fairfield, NSW. Sv. maša
16.3.2017 v naši cerkvi sv. Rafaela v
Merrylandsu. Pokopan je na slovenkem
pokopališču sv. Rafaela v Rookwoodu.
NEŽIKA TAŠNER, r. ORNIK
R. 30.3.1948 Prepolje, ŽU Št. Janž na
Dravskem polju - Starše
U. 12.3.2017 Liverpool Hospital, NSW.
Sv. maša 24.3.2017 v naši cerkvi sv. Rafaela v Merrylandsu. Nato je bila pokojnica upepeljena v Pinegrove-u.
Rafael, april 2017

MIHAEL HOVAR (HOČEVAR)
R. 24.9.1937 Hruševka, ŽU Šmartno v
Tuhinju
U. 6.3.2017 Queanbeyan, NSW. Sv.
maša 11.3.2017 v župnijski cerkvi sv.
Rafaela v Queanbeyanu, pokopan je na
pokopališču Gungahlin - Mitchell, ACT.
JOŽE VITEŽNIK
R. 6.12.1939 Šembid - Podnanos
U. 17.3.2017 Coogee, NSW. Sv. maša
27.3.2017 v naši cerkvi sv. Rafaela v
Merrylandsu, nato je bil pokojnik upepeljen v Rookwoodu. Pokopan bo na
pokopališču v Podnanosu v Sloveniji.

URŠULA PRIMOŽIČ, r. PRIMOŽIČ,
R. 3.10.1944 Dolina, ŽU Tržič
U. 21.3.2017 v Hospicu v Ljubljani. Sv.
maša 23.3.2017 v župnijski cerkvi Marijinega oznanjenja v Tržiču, pokopana je
na tamkajšnjem pokopališču.
ALOJZIJA PRUGOVEČKI, r.
BERKOPEC
R. 15.2.1951 Praprot, ŽU Semič
U. 24.3.2017 Greenwich Hospital. Sv.
maša 29.3.2017 v naši cerkvi Sv. Rafaela v Merrylandsu. Pokopana je na
slovenskem pokopališču sv. Rafaela v
Rookwoodu.


PIRHOVANJE V
MERRYLANDSU
VELIKONOČNI
PONEDELJEK,
17. APRILA 2017
Ob 9.30 dopoldne
sv. maša v cerkvi
sv. Rafaela.
Po sv. maši kosilo,
družabno srečanje,
pirhovanje, srečolov in
še kaj...
Dobitki prav tako
dobrodošli!
Informacije, prijave:
tel. (02) 9637-7147,
faks (02) 9682-7692,
M. 0409 074 760
E. darko@pacific.net.au
ali osebno.

ANICA OSTARJAŠ, r. BUTNA
R. 1943 Ormož
U. 25.7.2016 Cairns, QLD.

ALBIN BARBA
R. 1929 Pregarje
U. 4.11.2016 Cairns, QLD. Po pogrebnem
slovesu je bil upepeljen.
Letnik 52/1, Velika noč

29







Dobra volja naj velja!
V NEKI ŽUPNIJI SO LJUDJE DAJALI OBILNO BERO. Župnik, kaplan in kuharica so
dobili vsak velik sod vina. Kaplan je pridno praznil svoj sod, povabil kdaj kolege
duhovnike ali svoje prijatelje in ni bilo pol leta, ko je imel sod prazen in je začel
jemati iz kuharičinega soda. Nekoč ga kuharica vidi in se skrije v kleti. Ko je kaplan
natočil in začel piti, je potrkala ob prazen sod.
Kaplan zavpije: “Kdo je?”
Kuharica pritajeno: “Hudič.”
“Oh, s tabo bom že opravil, samo, da ni kuharica!”

V BANKI ŠEFICA KREGA SODELAVKO: “Ob devetih niste bili na svojem delovnem
mestu!”
“Kako? Ali se je takrat kaj zgodilo?”
OČE LEŽI ZARADI PLJUČNICE. Mama mora vse prekuhati in razlaga Janezku:
“Veš, Janezek, ati je bolan, ima bacile, zato moram vse prekuhati.”
Janezek malo premišljuje in pravi: “Mami, ali ni to nepraktično? Jaz bi raje očeta
prekuhal!”

MAMICA IN SINKO, ki je šele dobro začel hoditi v šolo, sta šla k sv. maši. Maševal
je starejši duhovnik, ki je zelo dolgo pridigal. Fantek je med pridigo zaspal in ko se
je prebudil in pridige še ni bilo konec, je vprašal:
“Mami, ali je še ta nedelja - ali je že druga nedelja?”

MLADOPOROČENCA sta šla po poroki na poročno potovanje z ladjo. Ko sta po
ganljivem poslavljanju končno sama v kabini, pravi mož svoji ženi: “Zdaj sva pa
končno sama, zdaj sva eno. Se spomniš berila apostola Pavla?”
Žena mu pravi: “Seveda. Toda kosilo pa zdaj vseeno naroči za dva.”

DIREKTOR ZAPORA odpušča iz zapora starega vlomilca, ki je odslužil kazen.
“Želim vam, da bi kmalu postali koristen član človeške družbe!”
“Kaj pravite? Da bi postal koristen član človeške družbe? Saj to sem že! Zaradi mene
so postavili štiri nove tovarne za železne blagajne!”

REVIJE, KI JIH TOPLO
PRIPOROČAMO ZA BRANJE

MISLI, izhajajo že 66.

leto. List je ogledalo slovenskega življa v Avstraliji.
Celoletna naročnina je
$60. Naslov: MISLI, P.O.
Box 197, Kew VIC. 3101;
 (03) 9853 7787; e-mail:
misli@bigpond.com ,
http://glasslovenije.com.au

DRUŽINA, ki je na razpo-

lago v cerkveni veži, prihaja
po letalski pošti.
Cena izvoda je $ 4.
Naslov: »Družina«, Krekov
trg 1, p.p.95, 1001 Ljubljana,
Slovenia;
 0011 386 1 360 2830;
http://www.druzina.si

BRAT FRANČIŠEK,

je glasilo Frančiškovega
svetnega reda v Sloveniji
(FSR). Revija izhaja
šestkrat letno. Letna
naročnina je $35.
Naslov: Prešernov trg 4,
1000 Ljubljana,  0011
386 1 242 9300, faximile
0011 386 1 2429 313

Rafael, april 2017

VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE
SLOVENIJE V CANBERRI:

Veleposlanica: gospa Helena Drnovšek - Zorko
(02)6290 0000, faximile (02)6290 0619.
Poštne pošiljke: Embassy of Republic of
Slovenia, 26 Akame Circuit, O’ Malley, ACT 2606.
http://canberra.veleposlanistvo.si
E-mail: sloembassy.canberra@gov.si

KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE NSW
Častni konzul: g. Anthony Tomažin
Level 1, 4 Railway Parade, Burwood, NSW 2134
T: +61 2 9715470, F: +61 2 97154801

KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE QLD
Častna konzulka ga. Nevenka Golc Clark,
8 Otranto Ave., Caloundra, QLD 4551
T: 07 5438 1881, F: 07 5491 1606

0409 074 760

Pomoč bolnikom in umirajočim

SPREMEMBA NASLOVA

Če se preselite na drugi
naslov, Vas prosimo, da nam
takoj sporočite vaš novi
naslov.
Prav tako sporočite spremembo telefonske
številke, e-maila in drugo.

Zavel je veter preko oljk,
tema, zavita v črn molk,
naenkrat grob kamnit se odpre,
Zveličar iz njega gre.
Še zarja nima ob njem moči,
po cerkvah naših pa zvoni,
vesela pesem v dan kipi,
Zveličar naš - Gospod živi!

Zavel je veter preko oljk,
grob ni več kamen - črn molk.
Tam Zveličar - Bog žari,
da zarja nima ob njem moči.
Janez Slapar - Temšak

KLEMENTINA ZJUTRAJ VSTANE, gre v kopalnico, se stehta in se jezi, ker so šli
kilogrami gor. Tedaj zavpije možu:
“Dragi, ali imamo še kakšno vago? Rada bi izvedela še drugo mnenje!”
30

SLOVENSKA DIPLOMATSKA
PREDSTAVNIŠTVA

VSTAJENJE			

ZDRAVNICA PRAVI MOŠKEMU, ki je prišel k njej:
“Da, gospod, vam ni nič hudega, zdravi ste še kar. To, kar potrebujete, je razvedrilo,
vesela družba, smeh, dobra volja... Pojdite kaj v gledališče. Tam nastopa slavni komik
Muhič. Nasmejali se boste do solz!”
“Oprostite, gospa zdravnica, tisti Muhič sem jaz!”

DRUŽINA JE KUPILA NOV AVTO in poleti gredo skupaj na morje. Oče vozi v dolgi
koloni in šlo je zelo počasi. Najmlajši sin pogleda nazaj in pravi:
“Ati, nič se ne boj, tile za nami ne vozijo nič hitreje!”



Blagoslovljeno veliko noč Vam želimo
p. Darko in rojaki
Letnik 52/1, Velika noč

31





Molitev za Evropo
Oče vseh ljudi, Gospod zgodovine,
poglej na našo evropsko celino,
ki si ji v pošiljal znanstvenike, zakonodajalce in modrece,
predhodnike naše vere v tvojega Sina, umrlega in vstalega od mrtvih.
Poglej na te narode, ki so jim prinašali veselo oznanilo:
apostola Peter in Pavel, preroki, menihi,
sinovi sv. Benedikta in svetniki.
Poglej te pokrajine, ki jih je prepojila kri mučencev
in se jih je v njh razlegal glas reformatorjev.
Poglej na narode, ki jih povezujejo številne vezi,
žal pa tudi razdvajajo časi sovraštva in vojn v zgodovini.
Obdari nas s prizadevanjem za Evropo Duha,
utemeljeno ne le na gospodarskih dogovorih,
ampak tudi na človeških in večnostnih vrednotah.
Z Evropo, ki bo sposobna sprave na narodnem in medverskem
področju,
pripravljena sprejemati tujce in spoštovati človeško dostojanstvo.
Z zaupanjem naj sprejemamo poslanstvo
spodbujati in širiti slogo med narodi,
ki bo tudi ostalemu svetu zagotavljala
pravičnost in kruh, svobodo in mir. Amen.
					

Kardinal Carlo Maria Martini