Poštnina ntaSana v jrofovtnl.
Rfarilbor, ponedeSiek 50. avgusta 1957
štev. 197. Lete XI. Wmi.)
MARIBORSKI
Cerna 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po posti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
JUTRA
Sinaja
V času, ko se Evropa slej ko prej lomi v srditih p-olitičnih ter ideoloških borbah in ko prihaja dih vojnih trum iz Daljnega vzhoda, so se predstavniki Male antante sestali v Sinaji k važnim posvetovanjem. Ne gre samo za to, kako urediti Srednjo Evropo, ki predstavlja najvažnejše in naj-neposrednejše torišče politike držav Male antante, ampak tudi kako stališče zavzeti v kompleksu in labirintu vseh sodobnih trenj in problemov, ki stiskajo narode in države.
V nizu vprašanj, ki se bodo obravnavala in reševala, bo nedvomno predvsem Ženeva, kjer se bodo ob septembrskem zasedanju načela silno kočljiva in ■delikatna vprašanja, kakor je na primer sPanska državljanska vojna, nadalje ja-Ponsko-kitajski konflikt in tudi abesinski »mrlič«. Prav gotovo bodo državniki Mate antante znova potrdili enotnost pogledov na vsa ta vprašanja, ne da bi pri tem utrpel prestiž ženevskega fora kakršenkoli moralični olj dejanski sunek. V
oziru bo stališče Male antante do ženevske mednarodne institucije ostalo nespremenjeno ter neokrnjeno,
V ospredju sinajskih razpravljanj pa bo tudi razčiščevanje odnošajev do posameznih velesil. Urejevanje odnošajev držav Male antante v medsebojnem razmerju in pa v odnosu do drugih držav velesil bo v znamenju gotovih olajšilnih okoliščin, ki se odražajo zlasti v pripravah za angleško italijansko spomirjenje ter v ustaljenosti angleško francoskih zavezniških odhošajev. Gotove vezi posameznih edinic Male antante do posameznih velesil pa se bodo pri tem spravile v primeren sklad z osnovno linijo v orientaciji Male antante, ki sloni na načelih neodvisnosti malih in srednjih držav v podonavskem bazenu. Ne bi pa mogla ta okolnost izključiti gospodarskega sodelovanja z onimi silami, ki so na tem področju prizadete in ki so organizirane v trikotu Rim-Dunaj-Budimpešta in ki so naslonjene na osišče Berlin-Rim.
Posebno poglavje pa bo tvorila pri teh razpravljanjih Madžarska. Na vrata trka vprašanje, kako uskladiti madžarsko zahtevo po oboroževalni enakopravnosti z interesi Male antante in kako ustvariti pogoje, da se manifestira madžarska volja po složnem in miroljubnem sodelovanju s sosedi. Ponovne izjave odgovornih madžarskih politikov, da noče Madžarska slediti Nemčiji, dajejo mnogo upanja, da se bo morebiti vendarle doseglo soglasje in da bo mogoče likvidirati madžarsko vprašanje in ustvariti pogoje za zbližanje vseh držav v'Podonavju in za čim uspešnejši razvitek v urejevanju gospodarskih odnošajev ter interesov.
Nič ni dvoma, da bo tudi Sinaja po-svedočila čvrsto enotnost Male antante v pogledih na vse pomembne evropske probleme. Mala antanta je močan steber evropskega miru in evropskega reda ter predstavlja ono nerazdeljivo in neporuš-ijivo celoto, proti kateri in mimo katere rti mogoče niti načeti, kamoli pa reševati, vseh onih nelahkih problemov, ki se tičejo koordinacije političnih in gospodarskih sil v Srednji Evropi ter spomirjenja in zbližanja v osrčju Evrope. Avstrija se tega niti najmanj ne brani, kar je že dokazala. Sedaj je še samo na Madžarski, da sledi na tej poti, ki bo tudi njej koristna.
Mrnmsi itdetv&tdje fumatskik sit v	mišk
PARIZ, 30 . avgusta. »Temps« navaja v zvezi s slučajem napada na britanskega poslanika v Kitajski in v zvezi z ostro britansko noto, v kateri zahteva Anglija od Japonske zadoščenje in jamstvo, da se takšno stvari ne bodo več dogajale, da je edino jamstvo za gotovo sigurnost vračanje k britanski iniciativi, to je k demilitarizaciji Šanghaja ter izločitev tega mesta iz področja vojnih operacij. Kitajska in Japonska ne bi bili pod gotovimi pogoji nasprotni takšni rešitvi. Glede zadržanja Združenih držav ameriških se povdarja v dobro informiranih washingtcnskih krogih, da ne bi mogli ostati Amerikanci v vlogi nepristranskih opazovalcev, saj gre za slično presojo interesov v Kitajski kakor v tnandžurskem slučaju. Obstoja možnost in nevarnost, da bi ob priliki japonske blokade moglo priti do intervencije pomorskih sil tujih velesil v kitajskih vodah.
Me šoj,	Um§e...
ŠANGHAJ, 30. avgusta. Strahovite so posledice napada japonskih bombarder-jev na kitajski del Šanghaja. Na južnem kolodvoru je čakalo na tisoče beguncev na odhod vlakov. Bombe so treščile na
perone, ki so bili v trenutku v krvi in pokriti s trupli žensk in otrok. V smislu navedb je biio okoli 700 ljudi mrtvih in okoli 1200 ranjenih.
ftisa Me s§mpmee ommk sehtte šom&e
TIENCIN, 30. avgusta. Havas poroča:
V	razgovoru glavnega poveljnika japonske vojske v Kitajski generala Kačukija z zastopnikom tujega tiska je general Ka-čuki demantiral vesti iz kitajskega izvora, češ da uporabljajo Japonci strupene pline, vendar pa je dopustil možnost, da
služijo uporabljene bombe solzenju, da se kitajske čete odbijejo z nankeškega klanca. Na vprašanje, če ima japonsko poveljstvo dokaze glede vojaškega sodelovanja med Kitajsko in Rusijo, je general Kačuki odgovoril negativno.
BUKAREŠTA, 30. avgusta. Vojni minister Angelescu je odstopil. Postal bo šef velike romun. tvornice vagonov »Astra«. Njegov naslednik še ni določen. Provizorično je prevzel njegove posle letalski
minister Irimescu. General Angelescu služi v vojski že 40 let in je postal prvo-krat vojni minister v vladi Duce 1930. Njegova demisija ne bo povzročila odstopa drugih ministrov.
ffmha itstot oftuMev japmskik
•flrfrUffrVPrflrr
PARIZ, 30. avgusta. Havas poroča: Sovjetska vlada je naslovila na japonsko vlado zahtevo, da najpozneje do 15. septembra zapre svoje konzulate v Odessi in Novosibirsku. Sovjetska vlada je s svoje strani nedavno zaprla svoje konzulate v Pograničnoj in Sakhakijasu in
sicer radi šikan od strani mandžurskih oblastev. Opustitev japonskih konzulatov v Odessi iti Novosibirsku naj bi se izvršila na temelju načela, da morata imeti Japonska in sovjetska Rusija enako število konzulatov. (
'lioiHmske mmm divizije v Sfnudji
MADRID, 30. avgusta. V zvezi z republikansko ofenzivo na aragonski fronti so republikanci prodrli do 3 km južno Toleda. Da bi preprečili prodiranje, so frankovci polili razvaline in polja z bencinom ter jih zažgali. Radi hudega vetra se je ogenj silovito razširil in prešel tudi na republikanske postojanke.
VALENCIJA, 30. avgusta. V zračni borbi na aragonskem bojišču so republikanski letalci sestrelili pet sovražnih letal. Dva italijanska častnika, ki sta bila ranjena, sta bila ujeta. Italijanski letalci so izjavili, da pripadajo italijanski zračni diviziji, v kateri je 30 lovskih letal in kjer so vsi piloti Italijani.
lnrt» sUneum
!l
If Sinaji so se nmela nasvetovala hude.
SINAJA, 30. avgusta. Davi sta prispela semkaj češkoslovaški zunanji minister : dr. Krofta ter jugoslovenski zunanji minister $r. Stojadinovič. Ob 11. uri dopol-i dne se prične v hotelu Palače prvo po-svetovanje stalnega sveta Male antante*
ki se nadaljuje ob 17.30, oziroma jutri ob 10.30 in 17., nakar bo objavljen oficielni komunike. Obenem so se pričela tudi posvetovanja zastopnikov tiska Male antante.
ftaBeeki
tj	ur
Ustreljeni narodni poslanec
Dna 27. t. m. popoldne se je poslanec Ramadanovič vračal iz Skoplja z avtobusom do Dulja, kjer je avtobusna postaja. Od tod je šel peš v svojo vas Bla-če v podgorskem okraju. V njegovi družbi sta bila njegov sin pravnik in neki občinski sluga. Kakih 200 m od njegove hiše je iz turščice nekdo sprožil več strelov iz puške v Ramadanoviča in ga zadel v prsi in grlo. Ramadanovič je čez 20 minut umrl. Umora sta osumljena Osman Džerih Amos Šerif in Jupa Ibrahim. Jupo so zaprli, Osman Džerin pa je pobegnil in je izdana za njim tiralica.
Odmevi dubrovniških dogodkov
Kakor poroča beograjska »Samouprava« je dubrovniška' občina odpustila tri svoje uradnike, ker so sodelovali pri mni-čevanju tuje imovine in so bili zato izročeni sodišču. »Samouprava« pobija istočasno očitke, češ da se Hrvati preganjajo trdeč, da ni mkakih »hrvatskih mučenikov«.
Borba proti kartelom
V	borbi proti kartelom, ki ga vodi naše trgovstvo že nekaj let, je v zadnjem Času zlasti ostro nastopilo beograjsko trgovstvo. Beograjska trgovska zbornica je nameravala predložiti vladi zahtevo, da se z ozirom na korist male trgovine in obrti čun preje sestavi osnutek zakona, s kater;m naj se onemogoči vsako združevanje kapitalističnih podjetij v kartele in sploh vsako delovanje kartelov. Vendar je prevladala tudi tu zmernejša struja s spomenico, ki zahteva: obvezno izjavo kartelov, državno nadzorstvo nad njimi, znižanje carinskih postavk za proizvode vseh karteliranih podjetij, določitev najvišjih cen za proizvode onih podjetij, ki so v mednarodnih kartelih. Ker so evropski in svetovni karteli v tesni zvezi z zaposlitvijo naših delovnih moči, se je ta borba prenesla tudi na so-sialno stanovsko polje vseh delavskih in nameščenskih organizacij.
Skoro neverjetno
Beograjska »Samouprava« poroča pod gornjim naslovom: »Prve dni po osvo-bojenju, ki so ga sprejeli vsi Hrvati razen frankovcev z navdušenjem, so mogla tuja ter neslovanska imena dobiti naše narodno ime ali pa imena naših narodnih velikanov: Aleksandrovo, Petrov-grad, Mrkonjičgrad, - Aleks*ndrovac itd. Bivše mesto »Kunart« v Dalmaciji se je po lastni želji preimenovalo v Aleksandrovo v znak hvaležnosti napram kralju, k; jih je osvobodil in ki je nas vse ajedinil. Prvo ime je bilo tuje (italijansko: Ponto). Sedaj čitamo v nekem zagrebškem listu, da so v Aleksandrovi! nekateri peli: „Oj Puftte, kak če se ti povratiti ime ... tvoje lijepo ime..Ne moremo skoro verjeti, da se more najti samo eden pameten Hrvat, ki bi mu bilo ljubše tuje ime kakor ime onega velikega kralja, ki jih je osvobodil...!«
NENAPADALNI PAKT MOSKVA -NANKING.
PARIZ, 30. avgusta. Agen,c*ja flavas poroča iz Moskve, da bo v kratkem objavljen nenapadalni pakt med sovjetsko Rusijo in Kitajsko, ki sta ga dne 21. julija podpisala v Nankingu kitajski zunanji minister in sovjetski poslanik Bogo. moljcov.
Stran 2.
Mariborski »Večernik« Jutra
Razmišljanja oa novem šolskem letu
Smo na pragu novega šolskega leta in v mesta se bo skoro usula mladina, ožgana od sonca. Vrnila se bo od pluga in kose, z izletov in daljših potovanj, polna sanj in smelih načrtov, mogoče pa že s prvim razočaranjem. O počitnicah >3 čestokrat poslušala tožbe in ninnranjc, videla in doumela borbo, ki jo vodi kme-cko-delavsko ljudstvo. Vsako naslednje leto mu prinese težja ugibanja, večje dvome in skrbi. Ali naj otrok še študira, odkod sredstva, naj se li zadolži? In potem — po končani šoli? To zadnje vprašanje, ki svoječasno ni obstojalo, se vedno bolj pomika v ospredje. Po dragem študiju, ki je mogoče odkrhal že lep kos premoženja, še čakanje na službo, ki naj bi absolventu nudila vsaj skromen obstoj. To so nedvomno najtežje ure staršev, ki bi tako radi spravili svoje otroke h kruhu in žrtvujejo v ta namen vse svoje moči.
Starši 'dobro vedo, da je v današnjem kompliciranem gospodarstvu vedno bolj oslonjenen: na vedi in tehniki, treba ta ali oni študiv Namesto nekdanjega »moči«, namesto osebnih izkustev je znanje. Kulturna izobrazba je danes kategoričen imperativ, ki ga ne more brez težkih posledic izogniti niti poedinec, niti narod. Neizobražen narod si piše svojo oporoko. A ni dovolj spoznanje potrebe, niti ne zadoščajo moralni pogoji (pridnost, nadarjenost...): kjer ni materialnih sredstev, preneha režnost šolanja. Rastoče obubožanje o v! a mogoče za to najsposobnejše mladine iz kmečko-delavskih krogov. Namesto teh polni razrede mla-cjina mestnih prebivalcev. Ta pojav ni posebno razveseljiv. Prvi sodelavec prirode je tudi prvi rezervoar moralnega in intelektualnega življenja. Priroda se oglaša v njegovi podzavesti in njene zakonitosti so kažipot.	*
Trenutno se temu pojavu — zmanjšanju dotoka podeželske mladine — ne da uspešno pomagati, ker se socialno življenje ne da zravnati čez noč. Na tem mestu le opozarjamo poklicane činitelje, da ; tvarja ta pojav nova nesoglasja.
Tisoči šolane mladine čakajo na kruh, a razredi se leto za letom večajo, kader novih intelektualcev raste. Nadprodukcija izobražencev je le posledica ekonomske zmede. V normalnih razmerah bi ne mogli govoriti o preobilici, pri nas celo ne, zlasti če bi uklonili objestnost in absolutno svobodo tujega kapitala, ki ščiti svoje »nenadomestljive« v uradih in obratih. Vendar pa je tudi tukaj — šolanje — potreben nek red, sistem pravilnega dopolnjevanja, načrtnosti s stališča celokupnosti, da se izognemo anarhiji, ki more imeti težke posledice.
timeem Mšdtt
— Dušica, čez tri tedne na svidenje!
— Cez tri tedne? — ponavlja Pavla otožno. — Hitro bo minulo. Morava znova čakati in tolažiti se.
— Seveda. Tolažiti se in čakati, — meni trpko.
Božam je po glavi. Gledava skozi okno v.kka na krajino. Pred tremi dnevi sva se peljala tod srečna in vesela.
Pavla ima s solzami zalite oči.
• Molčim. Bojim se trenutkov, ko se razhajava. Te trenutke prenašam težko.
— Muka je srečavati te po cele tedne kakor tujega človeka in prikrivati, da pripadava drug drugemu. To je za žensko najmučnejše.
— Toda, Pavla, — ji prigovarjam. — Po nepotrebnem gledaš na življenje tako črno. Saj sva ved|>, kaj naju more čakati, ko sva začela živet: skupaj. No, torej kaj zdaj?
— Tvoja vloga je seveda lažja. Toda jaz! Neprestano pretvarjati se. Po cele dneve prikrivati svoje pravo lice.
Zastiram nestrpnost z laskavim glasom.
—	Poglej, dušica, to je naša človeška useda. Trpeti in hrepeneti po, teni kar smo bodisi izgubili ali pa če/ar ne moremo doseči. Ce bi bil na mestu Rudolfa ...
— Ne izgovarjaj njegovega imena, — mi je posegla v besedo Pavla. — On je dobar. jaz pa slaba.
— Ne vem, v čem je njegova dobrota in tvoja slabost. — sem dejal razdraženo.
Kljub zamreženi bodočnosti je neizpodbitno, da mora biti tudi vsaka ročna
njega sanjavega, idealističnega kova. Njena poezija vsebuje zvoke sodobnih perturbacij. — To naj vzgojitelji uvažu-jejo in doumejo, da je vzgoja, ki bodi v skladu z vsakokratnimi postulati, pred poukom. Nujno je potreben vpogled v socialno sredino in spoznanje njenih kom-
spretnost vedno bolj podprta z izobraz- i ponent. Odtod so more razpresti vzgoj-
bo. Pomikamo se s formalnega k istini-temu znanju, dejstvenbsti; gremo v skrajno izkoriščanje prirodnin, v ekonomizacijo, racijonalizacijo. Našim razmeram najbolje odgovarjajo zavodi s praktično usmerjeno izobrazbo — naše mešč. šole, ki. so se izkazale kot odlični zavodi, nudeč odličen material pred vsem obrtniškemu in industrijskemu gospod, svetu.
Današnje prilike so raz- oziroma oddvojile tudi mladino. Ta pretežno odklanja sodobno socialno obliko, a vedno le v toliko, v kolikor je ta v opreki z interesi socialne zajednice. Nedvomno je mladina še tako zdrava, da zna ločiti koristno od škodljivega, življenjsko od neživljenjskega. Ni pa več mladina nekda-
110 omrežje, ki more koristno vplivati na mladino, ji vlivati pobudo, vero in voljo v življenje. Mislimo, da je prav danes, ko nas tepe življenje od vseh strani in je borba za golo življenje zavzela tako ostre oblike, iskrena in topla beseda mnogo izdatnejša kakor kaka druga »vzgojna« sredstva. To prepričanje si vedno bolj utira pot med vzgojitelje. Mladi rod naj spozna vrednote dela in zasluti svoje obveznosti napram sebi in socialni skupnosti. Pogosti stiki z mladino, predavanja, prosti razgovori bi ne le razblinili napačno sodbo o mladem rodu, ampak bi ga tudi pozitivno usmerjali in uravnavali. — F.
kn-
Smotki juaMetni
Kdo bo deležen starostnega zavarovanja
Pojutrišnjem stopi v veljavo nova pa-' zavarovanje preskrbljeno drugod, mora-noga delavskega zavarovanja: zavaro-1 jo potom svojih delodajalcev javiti to vanje za starost, za onemoglost in smrt. j uradu, da se zanje prispevki ne plačujejo. S tem dnem se bodo pričeli predpisovati Za vse ostale delavce in nameščence se prispevki za to zavarovanje, ki bo potem : bodo pričeli od 1. septembra 1937 dalje po 10 letih pričelo izplačevati prve sta- \ predpisovati prispevki za starostno za-rostne rente. V desetih letih se mora ■ varovanje. Ti prispevki se bodo predpi-zbrati toliko kapitala, da se bodo po pre-' sovali obenem z dosedanjimi prispevki teku te dobe nemoteno izplačevale prve j za bolezen, nezgodo, Delavsko zbornico starostne rente. Že po dveh letih pa se : in Borzo dela.
V Maribor u, dne 30. VIII. 1937.
Prispevki se odtegujejo za vsak delavnik in praznik v mesecu, razen za nedelje.
Odkritje S. Gregorčičevega spomenik3 v Ljubljani bo 8. septembra t. 1. ob P°' 11. uri. Društvo Soča-Matica je to pro- . slavo preložila s 5. na 8. september ker bo 5. slavnostno odkritje spomenika bla-gopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja na Rakeku. Pri tej veliki proslavi našega pesnika domovinske ljubezni bodo sodelovali mnogi odlični pevski zbori, predvsem pevski zbor Glasbene Matice, Hubadova župa. godb'; j Sloga, impozanten zbor vseli slovanskih narodnih noš, naša nacionalna in prosvetna udruž.enja, mnoga etrivantskaj društva širom Jugoslavije itd.
■' f 7W3BWBB i ttSMBMP
bodo izplačevale podpore, ki jih dobi vdova po umrlem zavarovancu. Po štirih letih tega zavarovanja pa se bodo izplačevale rente tistim zavarovancem, ki so radi bolezni (ne radi nezgode) postali
nesposobni za delo (invalidske rente), lovnimi dnevi):
Prispevek za starostno zavarovanje bo znašal 3% dnevne zavarovane mezde. — Po posameznih mezdnih razredih bo znašal mesečni prispevek za starostno zavarovanje (računano za mesec s 25 de-
Invalidske rente se izplačujejo ne glede na starost, kadar zavarovani član postane za delo nesposoben. Starostna renta pa se izplačuje zavarovancu, kadar dopolni 70. leto starosti in če je bil do takrat vsaj deset let zavarovan, to je, da so se plačevali zanj prispevki skozi 500 tednov.
Starostno zavarovanje se bo izvedlo za vse osebe, ki so dosedaj bile zavaro- mezdni razred vane že za bolezen. Izvzete bodo le sledeče osebe:
1. oni, ki so dne 1. septembra 1937 že dopolnili 70. leto starosti;
2. oni, ki imajo starostno rento že pridobljeno od države, samoupravnih teles, iz javnih fondov ali pri Pokojninskem zavodu in sicer v višini vsaj 1500 din letno;
3 oni, ki so zavarovani pri Pokojninskem zavodu. Vsi, ki imajo že starostno
.Mezdni razred I. (v oklepaju vsota, ki jo plača delodajalec) 4.50 (4.50), III. 7.20 (3.60), IV. 8.70 (4.35), V. 10.50 (5.25), VI. 12.60 (6.30), VII. 15— (7.50), VIII. 18.— (9.—), IX. 21.60 (10.80), X. 25.50 (12.75), XI. 30.— (15.—), XII. 36.— (18.—).
Skupno z dosedanjimi prispevki za bolezen,
i, nezgodo, Del. zbornico in		Borzo
bodo znašali	prispevki od	. 1937:
Ini razred	na teden na	14 dni
I.	2.01	4.03
III.	3.23	6.45
IV.	3.90	7.80
V.	4.70	9.40
VI.	5.64	11.29
VII.	6.72	13.44
VIII.	8.06	16.13
IX.	9.68	19.35
X.	11.42	22.85
XI.	13.44	26.88
XII.	16.13	32.26
Molčiva. Do slovesa manjka samo še nekaj minut.
Vlak se je ustavil. Izstopim. Počakam tu na prihodnji vlak. To je potrebno glede na Pavlo. Lahko b: kdo naju videl. Podala mi je roko skozi okno vagona in dejala smeje:
— Na svidenje torej čez tri tedne!
Drugi dan popoldne giem v Dtsarno.
Na vrata mojega stanovanja je naslonjena Liza; to je Pavlina prijateljica in njena edina zaupnica. Preseneti me izraz njenega obraza. Molči. V sobi sede težko v najbližnji naslanjač.
— Kaj je?
Razjoče se. — Pavla se je danes ponoči zastrupila. Prihajam naravnost iz bolnice. Umira.
Gledam in a Lizo in ničesar ne morem razumeti. Zastrupila se je? Te besede mi buče enolično v glavi. Liza je vstala in me prosila, naj ji postrežem s kavo in cigareto. Kuhava jo skupaj. Liza je že zopet stvarna. Pripoveduje, da se je ponoči vrnil Pavlin mož domov in jo našel onesveščeno.
— Ali ni zapustila nobenega pisma?
— Ne.* Sediva si nasproti in srebava kavo.
— Ali njen mož kaj sluti?
— Zdi se, da ne. Ta udarec ga je malone strl.
— Liza, moram jo videti. Morani. Vse drugo mi je postransko.
Liza me tolažeče boža. — Seveda, k nji pojdeva.
Pavla ima posinel mrtvaški obraz. Še vedno je onesvsš.ena. Proces /ns'rup-ljenja še vleče. Ob njeni postelji sedi
skrušen njen mož. Obraz si zakriva z rokami in niti ne ve, da je kdo prišel. Njegov mesnati, rdeči vrat se trese od ihtenja. Njegovo ganotje me zbega. Čutim se krivega in rad bi se odkrižal te molčeče teže. Priznal bi vse. Porečem mu, da sva s Pavlo pripadala drug drugemu, da je kolebala med nama in da ji je bilo to težko.
■	Stopil sem dva koraka proti njemu.
Liza je menda spoznala moj namen po izrazu mojega obraza. Prijela me je za roko in me potegnila nazaj.
Obrnil se je in vstal. Podal je nama roko in se ozrl na Pavlo rekoč:
—	Smrt — to bo, veste, njena zadeva.
Pavla se ni zdramila iz omedlevice. Še istega dne je umrla. Prosil sem za dopust in odpotoval.
Cez mesec dni se vračam. Ves ta čas sem si prizadeval ne dotakniti se ničesar, kar je bilo kakorkoli v zvezi s Pavlo. Zaman. To se mi ni posrečilo. Misel, da sem bil z njo njen zadnji dan in da je ona nekaj ur potem zavžila strup, ne da bi komu pojasnila svoje dejanje, mi je postala neznosna.
Stojim pri oknu vlaka. Še pred mesecem sem se peljal po isti progi s Pavlo. Mimo hite znani kraji, na katere me je opozarjala. Slišim, kako pravi: Poglej, kakd krasen mlin je tam in to polje modrih rož...
Polje je že odcvetelo.
Bila je tu žena Pavla. Njene misli, čustva in ženskost. Vsega tega ni več. In nikoli se ne povrne. Po njeni smrti* se je razprostrla okrog mene mrtva, strahotna praznina.
jmhmu
V zvezi z odkritjem reliefa Nutrices Augustae, doznavatno, da vršita v zadnjem času v Ptuju arheološka izkopavanja direktor arh. muzeja v Splitu in prvi poznavalec starega Petovia g. Mihovi! Abramič in univ. prof. Balduin Saria. Abramič raziskuje teren na minoritskih njivah pri pokopališču, dr. Saria pa na Panorami.
pMkmstske novice
ZOOletnico rojstva Mikloša Kuzmiča in SOletnico rojstva Franca Ivanocija proslavi dne 12. septembra t. 1. Prekmursko muzejsko društvo v Kančovcih v goričkem Prekmurju. Prvemu bo društvo odkrilo spominsko ploščo, drugemu pa spomenik. Iz Maribora bo v slučaju zadostne udeležbe vozil avtobus. — Dijak Šeruga je našel v Rankovcih rimski srebrnik Triumvira Marka Antonija.
Himen. V župni cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni sta se poročila v ponedeljek, dne 30. avgusta t. 1. g. Anton Korošec, trgovec v G. Radgoni, z gdč. Tili-ko Belec, zasebnico v G. Radgoni. Bilo srečno!
Osebna vest. Namesto razrešenega šolskega upravitelja g. Karla Mavriča je imenovan za začasnega upravitelja g. Žarko Burja, doslej učitelj v G. Radgoni.
Izvoz sadja. Skozi G. Radgono se vrstijo vsakodnevno dolge kolone voznikov iz Gornjega Prekmurja, kj dovažajo na tuk. žel. postajo sadje za izvoz. V gornjem delu Prekmurja je letos sadna letina precej obilna.
Izstopil sem na postaj: in čakam na zvezo. Sedim na peronu za restavracijsko mizo. Pred seboj držim novine, toda v resnici ne čitam. Spomin ml uhaja na oni dan. Čakala sva tu s Pavlo. Bila je še zima. Govorila sva o prihodnjem poletju in Pavla je dejala tedaj: Rada bi s teboj prepotovala ves svet in se nikoli več ne vrnila.
K moji mizici sta prisedla dva gosta. Mož in žena. To mi je neprijetno. Govorita neprestano. Ne vidim ju, ker si zakrivam obraz z novinami. Brezbrižno ju poslušam. Zena se neprestano smeji. Od Pavline smrti ne morem prenašati ženskega smeha.
— Izpremeniva program, — gostoli žena.
— Kaj še, — ugovarja mož. — Kar Spomni se, da sva se tam lani prepirala,
—	pravi s solzavo koketnostjo žena. — Kdo bi se spominjal starih prepirov? — jo tolaži.
■	Glej, no glej, zaljubljenca, si mislim in pospravljam svoje stvari k odhodu.
Pogledam na moža, sedečega men: nasproti. ^ Presenečen sem, mislim pa, da teža nisem pokazal. To je Pavlin mož: o gospodični pa vem, da je iz njegove pisarne.
Mimogrede ju pozdravim.
Pavlin mož v zadregi odzdravi.
Ustavim se še za trenutek pred kolo, dvorsko fotografijo Tater. Prav tu mi je Pavla dejala, da bi rada prepotovala z menoj ves svet.
Nesrečna Pavla, tvoja smrt je bila zares — tvoja zadeva.
KONEC.
V Mariboru, dne 30. VIII. 1937.
Mariborski »V e č e r n i k« 1 u t r a
• :'r$2£3I!5S:2£---S&l '>■- ■ •. -jžgrr- . .
Stran 3.
gggae^:..
Sekmsm inate
Plavalne tekme na Mariborskem
©tokts
Včeraj so se vršile na Mariborskem 1 otoku plavalne tekme Sokolske župe. j Udeležila so se teli tekem društva Ptuj.' Maribor matica,- Maribor 1. Slovenjgra-dec in Konjice. Nekateri časi so bili zelo dobri Rezultati so sledeči:
Člani 100 m prosto: 1. Zimič Alojz 1.27.8 .? Sedmak Albin 1.40.
član’ 50 ni prosto: I. Zimič Alojz 37,
2, Sedmak Albin 39, 3. Golež Ludvik 45.4 (vs: Maribor matica).
Člani 100 m prsno: 1. Petrovič Jože (Ptuj) 1.34.6,	2. Kveder Marjan (Ptuj)
1.35.4. 3. Šalamun Bojan (Ptuj) 2.01. — člani 50 m hrbtno; i. Štok Ivan (Maribor L) 43.2, 2. Kveder Marjan (Ptuj) 47.8,
3. Vodnik Srečko (Ptuj) 55. — Moški naraščaj 50 m prosto: 1. Gajšek Božo (Maribor matica) 31.7, 2. Berlič Srečko (Ptuj) 33.2, 3. Kostanjevec Zvonko (Ptuj) 33.8.
— Moški naraščaj 100 m prsno; 1. Gala Stanko (Maribor I.) 1.34.7,	2.	Sagadin
Zvonko (Ptuj) 1.41.4,	3. Lipič Ernest
(Ptuj) 1.41.8. — Moški naraščaj 50 m hrbtno: 1. Berlič Srečko (Ptuj) 47.5. 2. Marin Zlatko (Maribor matica) 49.5. — Zenski naraščaj poljubno: 1. Železnikar Marija (Slovenjgradec) 46.5, 2. Šentjurc Mira (Ptuj) 54.8. — Izmensko plavanje elenOv 4X50 m: 1. Maribor matica 2.36.3,
- Ptuj 2.53.6. — izmensko plavanje moškega naraščaja 4X50 m:	1.	Maribor
matica 2.22.4. 2. Ptuj 2.29.4.
Med tekmami so izvajali člani in naraščaj Maribor matice propagandne skoke Končno stanje točk: Ptuj 71, Maribor matica 61, Maribor I. 15, Slovenjgra-dec 6.
Udeležba na tekmah ni bila zadovoljila opaziti pa je, da se je začelo več naših edinic zanimati za to panogo. — Zdravo!
MššMš&skš
J
I,
m mvm
Usodne posledice snočnjih nalivov
Včerajšnje deževje, združeno s prelomom oblaka in grmenjem, je povzročilo, da so naši potoki narasli in se razlili preko bližnjih vrtov in njiv. Ponekod so se, kakor na primer pri Framu in pri Slivnici, le za nekaj časa razlili preko ceste. V Radvanju in Razvanju so deli njiv oziroma travnikov še pod vodo, prav tako pri Bohovi, Spodnjih in Gornjih Hočah in Relr kjer je voda šla za pol metra preko Znjih travnikov. V glavnem je k sreči voda že odtekla. V samem Framu ni bilo poplave in se je framski potok razlil za nekaj časa preko glavne ceste. V Slivnici se je slivniški potok za malo časa razlil preko občinskega mostu. Pač pa je narasli slivniški potok zapustil sledove na nekaterih dvoriščih in vrtovih. Najbolj je prizadeta Polskava.
V Hočah je strela zanetila požar v gospodarskem poslopju posestnika Alojzija
Novaka, stanujočega v Hočah 126. Zgorelo je seno, orodje in gospodarsko poslopje ter so mariborski reševalci ob pol 8. zvečer odbrzeli na mesto požara. Škoda znaša okoli 80.000 dinarjev.
Najhuje je radi včerajšnjih nalivov prizadeta Zgornja Polskava. Voda se je do pol metra razlila pred cerkvijo in preko travnikov in njiv. Cesta od Frama do Polskave je na mnogih mestih razorana. Najhuje je bilo v bližini posestva mizarja Rakuše. Voda, ki pa je že odtekla, je vdrla tudi v hišo posestnika Finžgarja ob cesti in še dveh drugih posestnikov. Voda je potlačila koruzo in fižol k tlom ter povzročila precejšnjo škodo. Največ škode je povzročil potok, ki je valil množine vode iz smeri Morja pri Framu. Ob zaključku lista se škoda še ni mogla preceniti.
Tekme v odbojki na matičnem telovadišču
Včeraj so se vršile v Mariboru na letnem telovadišču Sokolskega društva Ma-ribor-matica tekme v odbojki za prvenstvo Sokolske župe Maribor. Tekem so se udeležile tri vrste članov in dve vrsti članic iz treh okrožij. Prvenstvo župe si >2 ponovno priborila vrsta članov Mari-bor-matice in vrsta članic Sokolskega društva Maribor III. — Po župnih tek-.rnah so se še vršile propagandne tekme tned župnimi vrstami iz Celja, Maribora in Varaždina, med katerimi je mariborska vrsta ponovno z lahkoto zmagala. Gledalcev je bilo okoli petsto, kar je znak, da je za to lepo panogo telovadbe vedno večje zanimanje. Župni prvaki se udeležijo dne 12. septembva banovinskih tekem v Celju, Koncem septembra so savezne tekme v Beogradu, v začetku oktobra pa tekme v igrah za slovansko Prvenstvo v Sofiji. Želimo našim tekmovalcem čim več uspeha.
Miram
Naročnikom, inserentom, do-v pisnikom In prijateljem „Ve-černika"!
S 1. septembrom t. 1. se preselita uredništvo in uprava dnevnikov »Jutra« in »Večernlka« v Mariboru iz svojih dosedanjih prostorov v Gosposki ulici 11 na Gra.sul trg 7. prvo nadstropje, (dosedanji prostori Ljudske samopomoči). Cenjene naročnike, inserente, dopisnike in Hjatelje našega liska prosimo, da se s 1 septembrom v vseh zadevah našega Poslovanja (oglasi, naročnina, dopisi itd.) °stlaša}o v novih prostorih .ia Grajskem trgu 7, prvo nadstropje, dohod direktno
••e*»»®e*eeei)®eeeeeeee*e«9e®*
Din 80.000
>2 zadela glasom tel. sporočila iz Beograda srečka drž razr loterije
štev. 97.059
ie bila kupljena v Bančni poslovalnici Bezjak, Maribor. Gosroska ulica 25.
Krvava bitka
Sinoči je skupina delavcev in hlapcev popivala v neki gostilni v Vetrinjski ulici. Okoli 22.30 pa je med njimi nastal prepir, ki se je končal s pravcato bitko. Zabliskali so noži in v rokah »borcev« so se pojavili stoli in drugi predmeti, s katerimi so navalili na nasprotnike. Bitka je trajala nekaj minut in je bila bilanca naslednja: delavec Jakob Debeljak, sta nujoč na Koroški cesti 48, je zadobil udarce s topim predmetom po glavi, tako da so ga morali odpremiti v splošno bolnišnico. V bolnišnico so prepeljali tudi 381etnega tkalca Dragovoja Lubeja, stanujočega na Meljski cesti 42, ki je zadobil z nožem zabodljaj v hrbet. Trgovski potnik Milivoj Petljak, stanujoč na Zrinjskega trgu, pa je tudi zadobil udarce po glavi, vendar niso poškodbe težjega značaja. Ko je prispela na kraj bitke policija, so se pretepači razbežali, vendar jih je policija nekaj časa zatem izsledila v neki drugi gostilni v Vetrinjski ulici, kjer je petorico aretirala ter pozaprla.
gospodarskih razmer med vojno in po vojni na razvoj oglasov bo nazorno prikazan. Kaj pomeni dandanes za inserente oglas v listih, pove primera, da je oglasno polje, obsegajoče leta 1883 128.000 kv. m. šlo v približno 300.000 izvodih med naročnike. L. 1903 je oglasna površina, preračunana na en dnevnik dosegla že 552.987 kv. m. in 700.000 izvodov! Še večji je bil učinek oglasa tik pred vojno, ko se je oglasno polje razširilo na 3 milijone 067.761 kv. m. in šlo v 1,898.650 iz-i vodih med čitatelje. V rekordnem letu po vojni 1929 je postal kapital, vložen v inseratno površino 13,202.804 kv. m. tiskane površine neverjetno donosen, saj je oglas prišel v povprečno 7,740.000 izvodih med čitatelje! Razmerje, ki se je v letih krize sicer nekaj spremenilo, v zadnjih letih pa znova raste kvišku in zgovorno kaže o visoki vrednosti inseri-ranja v slovenskih listih.
Smrtna kosa. Včeraj je umrla v Zg. Polskavi na svojem posestvu Josefina Majcenovič, žena pek. mojstra in posestnika. ki sta dolgo let bivala na Pobrežju pri Mariboru. Pogreb bo na pokopališču v Zg. Polskavi. Žalujočim naše toplo sočutje!
V Korotan! Dne 7. in 8. septembra vozi najlepši avtobus marib. mestnih pod-Iz carinske službe. Pri tukajšnji glavni; jetij na Koroško v Rožno in Ziljsko do-carinarnici so napredovali za višjega lino. Kdor hoče spoznati slovenski del kontrolorja g. Amon, za kontrolorja pa' Koroške, mora brezpogojno s tem izle-g. A. Rijavec ih g. Kobal.	j toni. Izlet bo zelo poučen, ker bo dana
Smrtna kosa. Na Pobrežju, Zrkovska j vsem, ki se zanimajo za našo manjšino', 12, je izdihnil 63!etni delavec Kaiser prilika, spoznati naše ljudi na licu mesta. Franc. Žalujočim naše toplo sočutje! j Ker bodo med izletniki Korošci, ki so iz Himen. Poročili so se: strojevodja Mir-1 teh krajev doma, bodo oni vodniki, da ko Furlan in gdč. Betka Legiša. — Karel j ne bo potrebno še povpraševati in iskati Stropnik, zasebni uradnik, in Justina J informacije drugod. Cena dvodnevni vož-Moiser, zasebna uradnica. Bog daj srečo! i nji je Din 200.— z vizumom vred. Hrano Iz poštne službe. Premeščena sta višji j in enkratno prenočišče plača vsak sam. poštni kontrolor Albin Leitgeb iz Rogat-j Med izletniki bo tudi oktet, da ne bo ca v Celje, manipulant Anton Tušek iz j dolgčas. Torej: kdor hoče »nrav čez iza-
Speeijalist Z3 ženske bolezni in poiodništvo
Med. univ.dr. Fran Toplak
zopejt redno ordinira. Glavni trgf št. 18 od 9. — 11. in 15. — 16. ure.	4768
Celja v Rogatec.
Šahovski turnir za prvenstvo Jugoslavije, ki se je vršil v Skoplju, se je včeraj končal. Zmago in naslov jugoslovenske-ga šahovskega mojstra si je priboril Ljubljančan Preinfalk z 10 točkami. Lešnik, ki se je kot edini zastopnik Maribora udeležil turnirja, se je plasiral na 6. mesto.
Opozorilo trgovstvu. Od 1. sept. dalje veljajo za mariborske trgovine zopet normalne odpiralne in zapiralne ure in to: od 7.30 do 12.30 in od 14.30 do 18.30. Za trgovine z mešanim, špecerijskim in kolonialnim blagom ter branjarije pa od 7. do 12. in od 14. do 19. ure. — Združenje trgovcev za mesto Maribor.
Na glasbeni šoli »Drave« se vrši vpisovanje od 1. do 4. septembra od 15. do 18. ure in sicer prva dva dneva v kolonijski šoli, a druga dva dneva v Narodnem domu. Vse drugo na lepakih.
Ogromen pomen reklame in razvoj slovenskega oglasa bo na poseben način prikazala novinarska razstava na jesenskem velesejmu. V prvih desetletjih naših dnevnikov so do leta 1887 prevladovali v oglasnem delu tuji inserenti. Poslej se naglo uveljavljata domača industrija in obrt, množina oglasnih strani dnevnikov se dvigne od prvotnih 200 na 700 strani v letu! Rekordne uspehe reklame v listih bo spet pokazal nadaljnji porast na skoraj 1000 strani v letu. Vpliv
ro«, naj se prijavi najkasneje do četrtka pri »Putniku«, telefon 21-22. Izlet se namreč vrši le pod pogojem, da se do četrtka javi najmanj 20 izletnikov.
Obsojeni — oproščeni. V zvezi s sobotnim poročilom o falzifikatorski aferi dodajemo: Alojzij RaušI je bil obsojen na 2 leti robije ter na pridržanje nadaljnjih 5 let, na 1200 dinarjev denarne kazni in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 4 let, Marija Hojnikova, Marija Ferkova, Marija Jeza in Ana Škarjevar-jeva so bile obsojene vsaka na 5 mesecev strogega zapora in na 300 dinarjev denarne kazni, pogojno za dobo 4 let, Avgust Hojnik in Ivan Jeza pa sta bila oproščena.
Deška ljudska šola v Studencih ima vpisovanje v počitnicah priseljenih otrok dne 1. sept. od 8. do 12. ure. Šolarska sv. maša bo dne 2. sept. ob 8. uri. Naslednji dan, dne 3. septembra ob 8. uri se prične redni pouk. Seznam v I. raz-red sprejetih otrok je na razpolago rodi-
NAŠIM NAROČNIKOM!
Današnji številki »Večernika« smo priložili poštne položnice za vse zunanje naročnike ter jih prosimo, da nam naročnino za mesec september nakažejo takoj v začetku meseca. One naročnike, ki so z naročnino še v zaostanku, opozarjamo, da bomo, če svojega zaostanka lakoj ne poravnajo, s 15. septembrom s pošiljanjem lista prenehali.
Uprava »Večernika«.
teljem na šolski naznanilih deski. Isto-tam je seznam odklonjenih, za katere I. razred naše šole zaenkrat nima prostora (16 otrok).
Nočno lekarniško službo imata ta teden Maverjeva in Vaupotova lekarna.
Avto v železniške zapornice. Na Tržaški cesti je sinoči zavozil osebni avto št. 2-662 v železniške zapornice ter jih prelomil. Avto se je ustavil 70 cm pred tračnicami in je pripisati le srečnemu slučaju, da ni vlak, ki je v naslednjem trenutku privozil, zagrabil avtomobila. Šofer omenjenega avtomobila se bo moral zagovarjati pred sodiščem.
Kaj izgubljajo Mariborčani. Seznam v mesecu juliju 1937 pri predstojništvu tukajšnje mestne policije oddanih in prijavljenih najdenih predmetov vsebuje sledeče predmete: 1 lovski pes, 1 par nogavic, obveznice drž. rente, 1 ročna torbica z 1 uro, 1 moški telovnik, 1 otroška bela obleka, 1 lorgnon (očala), 1 par naočnikov, 1 denarnica, 1 par rokavic, 1 moška listnica, 1 denarnica, 300 dinarjev, 1 ženska ročna torbica, 1 zračna sesalka, 1 moški suknjič, 1 zavitek s perilom, 1 moški dežnik, 1 moška žepna ura, 1 zračna sesalka, 1 moška žepna ura, 1 ženska jopa, 1 nahrbtnik, 1 damska zapestna ura, 1 ženska ročna torbica, 1 medeninasta .ženska zapestnica, 1 ročna torbica ter 1 srebrn svinčnik.
Žeparji na Vodnikovem trgu, Kapetanova soproga Marija Pušeljeva je prijavila policiji, da ji je neki žepar izmaknil denarnico, v kateri je bilo okoli 300 dinarjev gotovine. Policija sedaj poizveduje za neznanim strahovalcem naših gospodinj.
Bil sem iačen... V noči na nedeljo je bil izvršen vlom v Wellejevo tvornico mesnih izdelkov v Košakih, ob kateri priliki je tat odnesel okoli 10 kg klobas. V jutranjih urah so košaški orožniki zalotili nekega moškega, ko se je potepal po bližnjem gozdu. Našli so pri njem nekaj kilogramov klobas ter je bilo takoj jasno, da je identičen s tatom, ki je vlomil v Wellejevo tvornico. M.oški, neki 231etni Franc E., je vlom takoj priznal, ter dejal, da je zato kradel, ker je bil lačen.
Speči tat v avtobusu. Na dvorišču pri Gambrinu so zalotili v soboto zvečer v nekem avstrijskem avtobusu moškega, ki je trdno spal. Imel je pri sebi nabasan nahrbtnik. Ker ga avstrijski gostje niso poznali, so o tem obvestili stražnika, ki je moškega zbudil. Izkazalo se je, da je bil močno vinjen in da je imel v nahrbtniku razne predmete, ki so bili last Avstrijcev. Med predmeti je bila tudi neka aktovka, last šoferja avstrijskega avtobusa, vsebujoča razne dokumente in druge manjše toaletne predmete. Stvari so takoj vrnili Avstrijcem, moškega, nekega 371etnega mehanika Ivana R., stanujočega na Koroški cesti, pa je stražnik povabil na policijo, kjer je R. izjavil, da nima pojma, kako so prišli predmeti v njegov nahrbtnik. Na policiji mu tega seveda niso verjeli ter je moral R. prebiti noč pri Grafu.
Nov biro kraljevine Jugoslavije v Budimpešti. Ministrstvo trgovine je poverilo Jugoslov. - madžarskemu Pri vrednemu d. d. v Budimpešti, Dorottya ucca 6, organizacijo in vodstvo informativne in propagandne službe za Jugoslavijo. Biro bo posloval pod naslovom: »Oficielni turistični biro Kraljevine Jugoslavije, Bu-dapest V, Dorottya ucca 6. — Tujsko-prometna zveza — »Putnik« Maribor spo roča to vsem interesentom s prošnjo, da redno dostavljajo temu biroju propagandni in reklamni material.
OPOZORILO!
Ker se širijo o meni po Pobrežju neresnične vesti, sem primorana tem potom vsakogar svariti, da bom pri naj-manjši stvari, ki jo izsledim takoj proti vsakomur sodno postopala.
Pobrežje, dne 30. avgusta 1937.
Hilda Štancer, dipl. babica, Pobrežje
Šolska ulica 4.	  4747
v lastni novi palači na ogiu Gosposke - Slovenske ulite
Centrala: MARIBOR
RANILNICA
DRAVSKE BANOVINE MARIBOR
Halboll ««r/i« naloiba danarja. kmr lamil »a »log* pri tel hranilnici Dravska banovina s telim svojim premoženje«. m « mo svolo davlno motlo Hranilnica Izvriule vse v denarno stroko spadalole posle toino in h u lan t no
_	. v ■	m p* ■ i c nasproti pošte, prei
Sn v o i o m 9 vlog« in knlltita na takoii raiun	POClrUZniCa * V/tLJt Juinoitalarska hranilnica
P T C | C HI O po na/ugodnefšem obrestovanlu	 —
>sr
Stran 4.
Mariborski »Večernik« Jutra
mmmammammmamBanbbksd wbseesms^ses^ . sssusssn
V Mariboru, dne 30. VIII. 1937.
-	—	,.......  ::	issn*
SštctiuG ai&ouiž
■WTWTTmUMW«MJSWBL^ IM—ITiOT
Nogometno prvenstvo mariborskega okrožja se bo v celoti igralo leseni
Poročali smo, da je na novo ustanov Ijeni Okrožni odbor LNP pretekli ponedeljek izžrebal pare in termine v prvenstvenem tekmovanju mariborske nogometne instance LNP. Toda tega dela LNP očividno ni odobril, kajti LNP je sam izžrebal pare in termine, ki so povsem drugačni kakor oni, ki jih je sporočil OOLNP v Mariboru. Tekmovanje se ne bo pričelo dne 12. septembra, marveč že v nedeljo dne 5. septembra. Tudi se bo celotno tekmovanje vršilo jeseni, tako da bo v prvenstvenem tekmovanju mariborskega I. razreda odigranih v celoti 30 tekem. Prvi in drugi plasirani klub tega tekmovanja bosta sodelovala v finalnem tekmovanju, ki se prične 20. marca 1938, dočini bo tretje plasirani klub mariborskega okrožja dne 6. in 13. marca 1938 odigral dve tekmi z drugo plasiranim klubom celjskega okrožja. Zmagovalec bo sodeloval pri finalnih tek-
mah za prvenstvo LNP.
Razpored prvenstvenega tekmovanja LNP je naslednji: 5. septembra: Maribor :Mura, Železničar:Rapid, Gradjanski: ČSK. — 12. septembra: Rapid:Maribor, Železničar :Qradjanski, ČSK:Mura. — 17. septembra; Maribor:Gradjanski, Ra-pid:Mura, ČSK:Železničar. — 26. septembra: Maribor :ČSK, Gradjanski:Rapid, Murajželezničar. — 10. oktobra: Marj-bor:Železničar, Rapid:CSK, Gradjanski: Mura. — 17. oktobra: Mura:Maribor, Ra-pid:Železničar, CSK:Gradjanski. — 24. oktobra: Maribor:Rapid, Gradjanski:Železničar, Mura:čSK. — 31. oktobra: Gradjanski :Maribor, Mura:Rapid, Železničar: ČSK. — 7. novembra: ČSK:Maribor, Ra-pid:Gradjanski, Železničar:Mura. — 14. novembra; Železničar:Maribor, ČSK:Ra-pid, Mura:Gradjanski. Igra se vrši vedno na igrišču prvoimenovanega kluba.
C je&AztausiiiP. Mzeiu&O
Pokojninsko zavarovanje novinarjev
Včeraj je bila v Zagrebu seja centralne uprave Jugoslovenskega novinarske-
■ ga udruženja, po kateri je bilo objavljeno naslednje sporočilo: V Zagrebu je bila pod predsedstvom g. Stanka Viranta seja centralne uprave JNU, na kateri so z žalostjo ugotovili, da je prišlo vprašanje pokojninskega zavarovanja novinarjev v Jugoslaviji na mrtvo točko. Kljub temu,
! da je ministrstvo za socialno politiko in | narodno zdravje izdalo znano uredbo in | sicer po preddelih, proučenih na konfe-
■ renči, ki jo je sklicalo v jeseni lanskega leta v Zagrebu in na kateri so sodelovali delegati JNU, referenti ministrstva za socialno politiko, zastopniki Pokojninskega zavoda za zasebne nameščence v Ljubljani ter strokovnjaki našega socialnega zavarovanja, to vprašanje še vedno ni
rešeno. Ker ostajajo v veljavi izjave čla* nov kr. vlade, podane ob več prilikah zastopnikom JNU, da bo zavarovanje novinarjev v najkrajšem času izvedeno, bo v tem smislu centralna uprava JNU te dni podvzela ponovne korake, da bi se vprašanje socialnega zavarovanja novinarjev v Jugoslaviji že enkrat uredilo in odstavila z dnevnega reda ta žalostna zadeva, ki zbuja v vrstah novinarjev nemir in nezadovoljstvo.
SK Železničar komb. : SK Slavija (Pobrežje) 10:0(5:0)
Na stadionu SK Železničarja se je vršila včeraj popoldne prijateljska tekma med SK Železničarjem in pobreško Slavijo. Železničar je postavil na polje kombinirali« moštvo, ki pa je bilo dovolj močno, da je nasprotniku po mili volji zabijal gole. Slavija je bila zelo šibek nasprotnik, toda kljub temu se je opazilo, da so nekateri igralci dobri nogorostaši, ki bodo ob primernem treningu sčasoma lahko predvajali Igro, ki bo tudi koristna. Najboljše moči je imel Železničar v napadalni vrsti. Sodil je g. Nemec.
Dopoldne so se srečali na stadionu SK Železničarja juniorji SK Železničarja in SK Rapida in je ,bil rezultat 2:2 (1:1). Sodil je g. Jenko.
Tekmovanje za državno nogometno prvenstvo
Zagreb: Hašk-.Ljubljana 3:0 (0:0); Gra-
djanski:Concordia 5:1 (3:1).
Beograd: Bask:Jugoslavija 1:0 (1:0); BSK:Jedinstvo 2:0 (1:0).
Sarajevo: Slavija:Hajduk 2:1 (1:1).
Radio Ljubljana. Razpored za ponedeljek, dne 30. avg. 12: Plošče. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Schubertove pesmi (plošče). — 14: Vreme, borza. — 19: Prenos iz Salzburga: Mozart »Figarova svatba«. — 22.40: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila.
Razno
Ostale nogometne tekme.
Murska Sobota: SK Mura:Grazer FV 3:2 (1:1).
Celje: 01imp:Hrastnik 4:3 (0:0). Varaždin: ČSK:Varaždinski SK 4:1.
Krasen uspeh Štefana Rozmana v Ljubljani
ŽSK Hermes je priredil včeraj na svojem dirkališču medklubske kolesarske dirke, ki so se jih udeležili skoro vsi najboljši dirkači dravske banovine. O prireditvi piše današnje »Jutro« med drugim: »Kvalitetno je prireditev pokazala, da je Mariborčan Rozman ne le na cesti, temveč tudi na dirkališču razred zase in ga drugi niti od daleč ne dosegajo. S svojim silnim športom je z lahkoto odločil vsako dirko zase in je upravičeno postal ljubimec občinstva.«
Meddržavna plavalna tekma Jugoslavija :češkos!ovaška se je včeiaj pričela v Dubrovniku. V plavalnem dvoboju vodi Jugoslavija z 31:27.	j
Spomnite se CMD
PODPISANI IVAN ROJS,
krojač, Tržaška c. 4, sporočam tem potom, da nisem plačnik za dolgove, katsre bi naredila moja žena Matilda. Ivan Rojs.	4766
ODDAM SOBO
s 1. septembrom stranki brez otrok. Studenci, Delavska ulica 4, na Poljanah. 4775
SPREJEMAM ABONENTE
na dobro in tečno hrano. Se priporoča restavracija . Narodni dom.	4716
Prodam
KLEPARSKI STROJ
(Wulstmaschine) prodam. Studenci, Kralja Matjaža ul. 55. 4763
Pouk
INŠTRUKTOR
k učencu realne gimnazije se sprejme. Ponudbe na upravo lista pod »inštruktor«. 4680
Sobo odda
SOBA
sončna, zračna, mirna, «!cpo opremljena se odda. Istotam se sprejme uradnica v veliko sobo k domači hčerki. Naslov in pogoji v upravi »Večerni ka«. _ 	4500
MALO PRAZNO SOBO
v gospodarskem poslopju takoj oddam. Stritarjeva ul. 17.
GOSPODA
sprejmem na stanovanja s hrano ali brez. Prednost upokojenec. Mlinska 35, dvorišče. 4779
Sianovanie
DELAVCA
sprejmem na hrano in stanovanje. Koroška cesta 63. 4770
BOLJŠEGA DELAVCA
ah vpokojenca sprejmem na stanovanje. Glavni trg 4, dvorišče.	4765
SOBO IN KUHINJO
oddam. Studenci, Ciril-Meto-dova 14.	4733
STANOVANJE
soba in kuhinja 400, dve sobi in kuhinia 450, 500 v novi hiši, parketirani 550 oddam, Maribor, Smetanova ul. 54, v gostilni.	4709
Stanovanje išče
ZAKONCA
brez otrok iščeta manjše stanovanje takoj, tudi v obč. koloniji. Vprašati Frankopanova ul. 35.	4752
Službo dobi
UČENCA
z dobro šolsko izobrazbo sprejme L. Uhler, Glavni trg. 4769
VAJENKO
za šteparico sprejma Gregorc, Aleksandrova 55.	4771
MIZARSKEGA POMOČNIKA
za stalno sprejme mizarstvo Unterlechner, Vojašniška 12. 4772
GOSPODINJSKO POMOČNICO
sprejmem takoi. Naslov v upravi »Večernika«. 4774
NATAKAR ali NATAKARICA,
servirka, strokovno izobražena dobi takoj službo. Naslov v upravi!	4707
Službo išče
2ELIM K ŠIVILJI
radi dokončanja šiviljske učne dobe. Anica Žunko, Košaki 11.	4764
Pridno, pošteno
DEKLE
iSče službo pri manjši dobri obUelji. Naslov v upravi. 4776
Kupujte svoje pO’ trebitlne pri naših inserentlh i
Skrivnosti
Jaz in moj oče sva stanovala v istem kraju kakor on, naše posestvo je ležalo poleg njegovega. Mojega očeta so vsi cenili in spoštovali, toda Everardu se je posrečilo, da ga je zasovražil. Pa to mu še ni bilo zadosti — prisegel je, da ga hoče pogubiti.«
»In potem?«
»Odtlej se začenjajo vse naše nesreče. Nedaleč od naše hiše, ki je bila precej premožna, je stanoval bogat graščak, ki je prihajal vsako leto s svojo hčerjo Ar-mando za nekaj mesecev na letovišče. Jaz sem imel tedaj dvajset let, sem bil, vzgojen v mestu in sem ravno končali študije. Živel sem pri svojem očetu in sem čakal, da mi pokaže pot v življenje.!
O življenju nisem vedel ničesar. Glava in srce sta mi bila polna mladeniških sanj in prav nič nisem upošteval, da so na svetu razlike stanu in premoženja. Tisti dan, ko sem Armando prvič videl, se nisem vprašal, ali je revna ali bogata, ali je plemenita ali preprosta, videl sem samo, da je lepa, prelepa, in sem jo vzljubil z vsem žarom svojih dvajsetih let.« Mladenič je za hip utihnil.
»Oh, gospod, bila je sveta in nežna,« je potem zopet nadaljeval navdušeno, »imela je komaj sedemnajst let... Siromaki so vedeli, da je bogata, ker je delila vsepovsod obilno miloščino. Kako sem jo srečal, kdaj sva se prvič pogledala ... bi ne mogel povedati... toda ona je brala v mojih očeh ljubezen, ki je nisem skrival, in jaz sem uganil, gospod kurat, da ji ta ljubezen ni zoperna. Ah, tisti dan, ko sem to spoznal, bi bil umrl brez strahu!«
Gospod Karlo je molče poslušal. Pri zadnjih besedah se je mladeniču lahno nasmehnil.
'Njegov obiskovalec je to opazil.
»Oprostite, gospod,« je	dejal	naglo,
»hotel bi krajši povedati, pa ne morem... Vse to je vzrok naše nesreče in hočem Vam vse povedati. Ko sem se nekega dne vrnil domov, sem našel svojega očeta zamišljenega in žalostnega, bedečega na pragu. Ko je zaslišal moje korake, je dvignil glavo in me je čudno presunljivo pogledal.
»Ali si ti, sin moj?« mi je rekel s svojim resnim, dobrim glasom. »Od kod prihajaš?«
Jaz sem nekaj zajecljal, toda on	je ne-
verno odmajal z glavo.
»Nikar!« je odgovoril,	»nikar	laga-
ti! ... Z gradu prihajaš, ali ne?«
»Da.«
»Si videl Armando, kajne!« ________________
»K6S.«
Ravno o tem ti hočem govoriti; sedi sem in me poslušaj!«
Sedel sem k njemu; bil sem v zadregi, toda bal se nisem. Sklenil sem, da mu vse povem, da mi ne bo mogel ničesar očitati.
Prijel me je za roko.
»Sin moj,« je rekel, »ne bom te kregal. Kar si storil ti, bi storil morda tudi kdo drugi na tvojem mestu. Zaslepila te je lepota in dobrota gospodične Armande in tvoje srce je oživelo... Tega ti še ne zamerim.., toda ko si se ti vdajal svojim prvim čustvom, sem jaz bedel in sem opazil čudne stvari.«
»Kaj neki, oče?«
»V tvojih letih se človek še ne hlini; ljubezen, ki jo ti občutiš za hčer, je oče spregledal... in zaenkrat ni ničesar rekel...
(Dalje.)
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani.
Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.
.. Tiska Mariborska tiskarna d. d..