Issued daily escspt Ssturdays, Sundsjrs aai Holidays. PROSVETA • GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' Uredniški in upravnliki prostori: 1057 South Lawndale Ave. Office of Publlcation: ' S6A7 South Lawndal« Ave. Tslsphons, RockwaU 4004 leto-yeab XXXVL Cena lists je $6.00 iT™cJigJS S SKiJTi^SS! CHICAGO 23, ILU PONEDELJEK. 7. FEBRUARJA (FEB. 7). 1M4 Subscriptlon 10.00 Yssrly f ŠTEV.—NUMBER M Acceptanee for mailing at ipecial rate of poatage provided for in section U0S, Act of Oct. 3, 1017, authoriced on June 4, 1018. Nemško poveljstvo vrglo nove čete v bitke na rimski fronti Deževni nalivi ovirajo operacije zavezniške sile.—rRusi zožili jeklen obroč okrog nemških divizij v Ukrajini in razbili 84 transportnih letal. Sovjetske kolone počistile vse ozemlje ob Finskem zaJivu od Leningrada do ustja reke Narve v Estoniji.—Čez tisoč ameriških bombnikov metalo bombe na Frankfurt in druga mesta v zapadni Nemčiji*—Američani zasedlifnadaljnje otoke Maršalske grupe v Alžiru, 7. | tisoč Nemcev ja padlo v bitkah 8- ~ Zavezniški febr.—Nemško poveljstvo je vn lo elitne čete v naskoke na zavezniška mostišča pod Rimom, se glasi poročilo. To dostavlja, da so se morale britske čete umakniti šest milj nazaj v enem sektorju fronte kot posledica sovražnih protinapadov. ----------- Viharji in deževni nalivi ovirajo zavezniške operacije in izkrcanje novih čet. Divje bitke divjajo tudi pri Cassinu na drugem koncu italijanske fronte. Operacije za posest tega mesta, ki so začele pred petimi dnevi, se nadaljujejo. Izstrelki nemških topniških baterij so treščili na sloviti samostan na gori Cassinu, zibelko benediktinskega reda, nad mestom istega imena. Ameriške čete so po ljuti bitki s sovražnikom zasedle hrib Albaneto, dve milji zapadno od Cassina. London, 7. febr.—Rusi so v prodiranju proti zapadu okupirali Rovno in Luck, strategični mesti, 85 milj znotraj stare Poljske, in zadali težke udarce so- z Rusi v enem sektorju te fronte. Zavezniški stan v Italiji 5. febr. — Ameriške in britske čete na rimski fronti so odbile protinaskoke nemške sile na svoje pozicije. Nemško poveljstvo je zagnalo tanke v boj, da zdrobi mostišča zavezniške sile na ozemlju 20 milj južno od Rima. > » Na južnem koncu italijanske fronte so zavezniki zasedli stra-tegične pozicije pri Cassinu. Vest pravi, da so ameriške čete udrle v mesto in da so v teku ljute bitke na cestah. Na ozemlja pri Terellu, pet milj severozapadno od Cassins, so Nemci ustanovili novo bojno črto. Pofočilo omenja ljute bitke med Nemci in Američsni na tem ozemlju. Operacije so v teku tudi na obrežju Jadranskega morja med Orsogno in Casolo. Britske čete so zasedle Torricello, pet milj zapadno od Orsogne, po ljuti bitki s sovražnikom. Hitler je poslal feldmaršala Erwi- viožniku. Sovjetske kolone sa na ^mme\a trn it^SSAS zasedle čez 200 vasi in naselbin t0- Ameriški bombniki modela Liberator so metali bombe ns Stimiglisno, železniško križišče, na ozemlju ob progi glavne železnice, ki vodi v Varšavo. Rusi zdaj kontrolirajo kraje, katere so Nemci zasedli v prvem tednu invazije ^ -Juniju 1. 1941. Zasedli so ozemlje, ki je oddaljeno samo 290 milj od Berlina. London« 5. febr. — Ruska armada je zožila jeklen obroč o-krog desetih nemških divizij v Ukrajini in razbila 84 transportnih letal, ki sp skušala odpeljati vojaške častnike, se glasi poročilo iz Moskve. Na severu so sovjetske čete počistile 110 milj dolg obrežni pas Finskegs zaliva od Leningrada do ustja reke Nsrve znotraj Estonije, drugi ruski vojaški oddelki ps so zdrobili ostanke nemške armade na ozemlju ob progi železnice med Lenin gradom in Novgorodom. Nemška sils okrog 100,000 vojakov je obkrožena na ozemlju ob krivini reke Dnjeper in vse kaže, da se ne bo izmotale iz pasti. Rusi so ubili v bitki x enem sektorju čez 2800 sovrsžnikov, razbili 58 nemških tankov in zasuli nadaljnjih sedem mest. "Naše čete uničujejo obrože-ne sovražne enote," prsvi komunike. "Mnogo enot je izoliranih in se bodo morale podati, ali pa bodo zdrobi jene.", Uporabljanje letalskih transportov dokazuje, da operacije prihajajo v zadnjo fazo. Položaj obkroženih nemških divizij •sliči položaju onih, ki so bile pred' enim letom uničene ns fronti pri 9talingrsdu. Sovjetske kolone se vsle ns-prej in zaaedle so Voronovko. »t rategično mesto, 13 nriilj severno od Spole, Motni, 15 milj viroza padno od Čerkasijs, in M i ha j lovko, devet milj Južno od Kaneva. Ns severu niso Rusi *»mo počistili ozemlja ob finskem zalivu, temveč tudi zasedli vaai in naselbin na vzhodni strani jezera Peipusa Oddelki armade genersla Leonids Go-vorova prodirajo naprej ob pro-K> >«'lezniee Leningrad-Luga Pikov. - * ' " Ns vzhodu ob reki Volkov Je J^okcijl armada generala Kirila VI« reckova. Ta Je pognala mce z zadnjih pozicij ob že- in tri A| Ne| konicah Lenlngrad-Moskvs ' grsd-Novgorod Ce* 25 milj nad Rimom. Drugi letalski roji so bomhardirali mesta v severni Italiji. London, 5. febr. — Letalska srmsda čez tisoč smerlških bombnikov in bojnih letel je bombardirala Frankfurt in druga mesta v zapadni Nemčiji. To je bil že drugi bombni napad na Frankfurt v zadnjih štirih dneh. Arperiški letalci so vrgli čez dva tisoč ton bomb na Frankfurt in drugs mesta. Britski letalci so istočasno metali bombe na nacijska oporišča v Franciji, Holsndiji in Belgiji. Rsdijsko poročilo iz Vichyja pravi, ds so smeriške leteče trdnjsve bombsrdirsle Toulon, francosko mornsrično bazo ob Sredozemskem morju. Pearl Hsrbor. Havaji, 5. febr. — Ameriške čete in pomorščaki so okupirali nadaljnje tri o-toke v Maršalski grupi, poroča glavni stan sdmirala Chesterja W. Nimitza, poveljnika ameri ške bojne mornarice v centralnem delu Pacifika. Ti so Ebeye, Loi in Ougegwe.; Okupscijs Je bils izvršens skoro brez odpora s strani jsponske sile. Admiral Nimltz Je nsznsnil ustanovitev vojsške vlade ns okupirsnih otokih in suspenzijo oblasti cesarja Hirohita. Ns znanilo uključuje posebne pro-klamscijs. # Amerika in Mehika podpisali pogodbo Opozicija proti , ratifikaciji v senatu Weshlagton. D. C~ 5. febr. — Amerika in Mehika st* pravkar podpisali pogodbo za ohranitev razpečavlnje in porabe vod rek Grsnde. Colorado ln Tljusne. ki namakajo velika ozemlja Jug o-zapade. To Je korak v konča nje dolgoletnega spors med dr žavama. Ceremonije v zvezi s podpi •oni pogodbe so se vršile v dr is vnem departmentu x V imenu Amerike Jo Je podpisal drževnl tajnik Cocdell Hull, v imenu Livarji zapretili z oklicem stavke Protest proti odloku , vladnega odbora Chloago. 5. febr.-— Čez pet tisoč livsrjev, uposlenih v 51 livarnah v mestu in okolici je zapretilo z oklicem stavke v znak protesta proti odloku vojnegs delavskega odbora, 8 katerim je zavrnil zahtevo za zvišanje plače s* iest centov na uro. Livar-jo ao Člani unije Ameriške delavske federacije. Delodajalci so se izrekli za zvišanje plače, kar pa je vladni odbor odklonil z izjavo, da so bile livarjem zadostno zvišane plače v maju 1. 1942. Livarji so nameravali zastav-kati 1. februarja, potem pa so odložili stavko na podlagi zagotovila, da bodo člani podružnice vojnega delavskega odbora sku šali rešiti konflikt. Na shodu, ki se je vršil sinoči, je bil spre jet zaključek, da se stavka prične v pondeljek. Clsvslsnd, 0» 5. febr. — Neodvisna unija Mechanics Educa tUaaal Society of America je na znanlla, da bodo njeni člani za-stavksli v tem mestu, Toledu in Detroiiu za pravico priznsnja in znak protesta proti uniji CIO, ki ima oporo pr} vladnih agentu-rah. Predsednik neodvisne ni je je Mathew Smith. RUSKI TISK SKIfT IJASfflL U- Nemčija ne more pomagati Japonski Deklaracija sovjetska publikacija '' * ' ' * Moskva, 5. febr.—M s g a z i n Vojns in delsvski rszred, glssl-o ruskih strokovnih unij, piše, "da je Japonska izgubila strate-gično iniciativo na Pacifku in da so njens prvotna osvajanja stvar prošlosti. Ona ne more pričskovsti pomoči od Nemčije, ker je slednje ssma v škripcih." Magszin je objsvil članek, vsebujoč pregled odnošajev med Jsponsko in Nemčijo. Ts vsebuje tudi opozorilo Jsponski in pi ugovor, "ds oni, ki zsjsha tl-gfs, mors drveti nsprej z nJim." "Gotovo je to, ds Jsponska ne more računati na pomoč Nemčije," pravi članek. "Prvi težak udarec Nemčiji in Japonski je bi la kapitulacija Italije. Kričanje iz Berlina, da bosts Nemčija in Jsponska stali skupaj do kones ne pomeni ničesar. Očitno je že, ds Nemčije in Jsponska ntsts zadovoljni druga z drugo in ds ju le strsh pred poslediesmi dr ti skupsj." Komentar tegs ruskegs msgs zine jc najznačilnejši od vseh, kar Jih je bilo izrečenih o poteku vojnih operacij na Pacifi ku. v katerih je Sovjetska unijs nevtralna. , POJASNIL CILJE NOVE POLITIKE Direktni odnosaji med republikami in tuji• mi dršavami UTRDITEV MEDNA-RODNIH ZVEZ Moskva, 5. febr, — Vlada Sovjetske unije Je naznanila, da bo sleherna izmed šestnajstih sovjetskih republik navezala od-nošaje s tujimi: državami in vodila pogajanja j glede sklenitve separatnih dogpvorov na podlagi avtonomij^, katero je vrhovni sovjet (psrlament) podelil republikam. Ruski tisk v svojih komentarjih pozdrsvljs preureditev ustroja Sovjetska unije. i Uvodniki v vodilnih ruskih listih pojasnjujejo cilje in na-mene nove politike moskovske vlade, zaeno pa naglašajo, ds samo eden sovjetski poslanik v glsvnih mestib tujih držsv ne more reševati *adev šestnajstih sovjetskih republik "Nerodnim interesom in potrebam bodo koristili direktni odnošsji med sovjetskimi republikami in tujimi držsvami," piše Rdeče zvezda, glasilo srmsda. Izvestjs, glasilo vlsde, so zavzele isto stališče, kakor tudi Pravda, glasilo komunistične stranke, in drugi ruski listi. Vsi naglašajo, da je Sovjetsko unije s preureditvijo ustroja prevzela novo vlogo v svetov nih zadevah, tkje države bodo morale poslati svoje reprezen tante v glavna mesta šestnaj stih sovjetskih republik. "Ustanovitev močne protlna-cijske koalicije pod vodstvom Sovjetske unije, Velike Britanije in Amerike, uspehi razgovorov v Kairu in Teheranu označujejo raztegnitev mednarodnih zvez naše držsve " prsvi Rdečs zvezds. V odnošsjih s tujimi držsvsmi ne more ssmo ens vse-sovjetske reprezentsncijs garantirati naraščajočega razvoja specifičnih ekonomskih in kulturnih potreb republik." Wallace svari pred fašizmom Borba za kontrolo v povojni dobi i Mehike pe poslanik Prancisco Cesti I lo Nsjers. Pogodbs stopi v veljevo po rstifikacijt v senatu Znsmenjs so ss pokazala, da bo nsstsls o-poztetja proti ratifikaciji. He-nstof Downey, demokrat iz Ca- Lee Angeles. CsL 5. febr. — Podpredsednik !lenry A. Wal-lace Je v svojem govoru v tem mestu svsril pred nevernostjo fašizma, ki lahko pride po kon čanju sedanje vojne. Dejal Je. ds se bo borbs, ki lshko uglsdi pot fašizmu, vršila med tremi vodilnimi ameriškimi grupami — delavci, velebiznisom in far' marji. "Skupno del<», da se prepreči uvajanje fašisti« nih tendenc, bo glavno v povojni dobi," Je dejal. "Borba za oblast ln monopolistične namene lahko prinese fsšizem Naša glsvns potrebe je učinkovito funkcioniranje ekonomije, - Le taks ekonomijs bo lahko garsntirsla popolno u-poslitev delsvcev in rszvoj vaeh pokrajin." Wsllace je napovedsl ostre konflikte, če ne bodo vsi smeri-ški sloji priznali glavnega pre vila in cilja — blaginje navad nega človeka Priznenje mors biti pristno, ne ramttljeno in na-glašeno s praznimi frazami Shod, na kst< ram Je Wsllace govori lu. Je ot ganizirsl Odbor združenih državljanov Pod-predsednik Je v stfijem govoru hvalil delavski unije in koope-racijo msd njimi ter uprsvlteljl industrij. Dejsl Je, ds Je ts ko- Prelom med Argentino in sateliti -111 ** • v v • Nadaljnji osiscni špioni aretirani Buenos Aires. Argentina, 5. febr. — Argentina je pretrgsls diplomatične odnošaje s Rumu-nijo, Ogrsko, Bolgarijo in La-valovo Francijo, sateliti Nemčije, obenem pa je priznsls pravico nebojevništva ameriških republik, ki so v vojni z Nemčijo in Japonsko. Istočasno je bilo naznanjeno, da je prelom odnošajev med Ar gentino in osiščem dobil odmev v provinci Tucaman, severosa-padna Argentina. Štirje člani provinčne vlade so bili aretirani. Čess so bili obtoženi, nasna-nilo ne omenja. Policijski lov ha osiščne agente in Špione se nadaljuje. Veliko Število je bilo aretiranih v zadnjih dneh, med temi šest Nemcev in trije argentinski nacionalisti, voditelji osišču naklonjene organizacije Alianza Nacionalista. Nekaj ur pred deklaracijo o prelomu odnošajev s sateliti je dansko poslaništvo naznanilo pretrganju stikov s dansko lutkarsko vlado in izjavilo, da bo odslej naprej sodelovalo v borbi za osvoboditev Danske, ki je pod okupacijo nemške sile. Enrique P, Gonzales, tajnik predsednika Ramireza, Je dejal, da je Hitler vzdrževal osebnega odposlanca v Argentini. Ta Je W. Hanrisch, industrljec, ki ims domačinko sa ženo. Gonzales ja razkril tudi kooperacijo med ntmškimi in japonskimi špioni v Afcmilfrii ~....... -JEj Ruska klofuta jugoslovanski vladi Ponudba za ' sklenitev pogodbe zavrnjena London. 5. febr, — Rusija Je zavrnila ponudbo jugoslovansks ubežne vlade glede sklenitve pogodbe, slične oni, katero je nred nekaj tedni podpisala s ČehoslovakiJo. Zavrnitev ponudbe je naznanila Tsss, uradna sovjetska časnlšks sgentura, na moskovski radlopostaji. Ruska zsvrnitev bazira na konfuzni situaciji v Jugoslaviji, prsvi Tsss v naznanilu. Jugoslovanska vlada Je predložila ponudbo sovjetski Rusiji v decembru. Naznanilo dostavlja, da jc jugoslovanska u bežna vlada odklonila rusko ponudbo glede sklenitve pogodbe pred dvems letoms. Rusijs je zdaj nagla-sils, ds podpira maršala Tita, poveljnika jugoslovanske osvobodilne armade. Domače vesti Zadušil ae v avtotruku . Chicago. — Rojak Emeric Jalovec is bližnjega Arga se je pred dnevi zadušil v avtotruku, kateregu je vozil iz Chicaga v New York. Nekje v New Jer-scyju je Zvečer zaspal v vozilu in zjutraj so ga našli mrtvega, Star je bil 41 let in v Ameriko je prišel kot majhen deček z materjo. Zapušča ženo, Štiri o-troke, starše, pet bratov in dvv sestri. Is Jolieta Joliet. — Zadnje dni je umrla Ana Rogina, samska, atara 70 let ln doma is Dragatuša v Beli Krajini. Bila ja stara nascljen-ka. - Dalje Je umrl William J. Žel ko, star 25 lat in rojen tukaj. Zapušča Šeno in otroka. It Clevelsnda Cleveland. — Dne 1. t. m. je umrl Martin Vinšok, star 73 let in rojen v Štefanu pri Trebnju na Dolenjakem. V Ameriki je bil čez 45 lat in zapušča šeno, sins, dve hčeri in pet vnukov. Bil je med prvimi naseljenci v Collinvvoodu in pred dolgimi leti je imel gostilno. Federalni volilni načrt poražen Triumf koalicije republikancev in demokratov Wsshlngton. D. C.. 5. fsbr. — Nižja kongresna zbornica je pri glasovanju, ki je sledilo viharni debati, zavrgla načrt Roosevel tov« administracije glede federalnih volitev, na čigar podlagi [naj bi vojaki volili pri novembrskih volitvah, In sprejela drugega, ki določa državno kontrolo volitev, s H28 proti 89 glasovom/ Zmagala Je koalicija republikancev in demokratov is Južnih držav. Sprejela Je volilni načrt, katerega je predsednik Roosevelt v svoji posisnlci kongre-au označil za sleparijo. Za načrt državne kontrole volitev je glasovalo 191 repub-likanov, 135 demokratov In dva progresivca, proti pa 05 demokratov, trije republikanci In e-den farmer-laborit. V teku vroče debate so nasprotniki administracije naglašali, da bi načrt federalnih volitev, če ga bi kongres sprejel, omogočil ponovno izvolitev Roosevel ta za pred-aednlka in povečal demokratsko večino v obeh zbornicah, s Gotovo je, da bo Roosevelt vetiral načrt, če bo sprejet Mnli v senstu. Nasprotniki sdminis-t racije trdijo, ds bo, če ga bo Koosevplt vetiral, sprejet s dvotretjinsko večino v nlwh zbor-nicsh. rJtnih' BITKE MED NEMCI IN PARTIZANI V SLOVENIJI Zavezniki pošiljajo boj-ni material Titovi armadi VELIKE IZGUBE NEMŠKE SILE London, 5. febr. — Psrtlssni so zavojevanl v bitkah s petimi nemškimi kolonsmi, ki so začele protiofenzivo v Sloveniji, poroča glavni stan jugoslovanske osvobodilne srmads. Titove partiianske sils so ssdale težke udarce enotam feldmaršala Maksimilijana von VVeich-sa, vrhovnega poveljnika nemške armade na Balkanu. _ Cilj nemške protiofensive Ja zdrobitev partizanskega odpora v Idriji, Sv. Luciji in Skofji Loki ter pohod proti Jadranskemu morju. Ljute bitke med Nemci in partizani divjajo tudi na dalmatinski fronti med Knlnom in Prominom ter hrvaškem obrežju pri Novi-Vinodolu. Glavni stan osvobodilne armade poroča, da so partizani dobili velika količine bojnega materiala od zaveznikov v zadnjih tednih, kar jim Je v veliko pomoč v bitkah s sovražnikom, Operscijs enot savesniške bojne mornsrics na Jadranakem morju so velike važnosti za partizane. Nemške vojaška possd-ke v Jugoslaviji so odvisna od pomorskil\ komunikacijskih HftlAU L MM MUMIIMSMI MMeaAjaAi»t »vss, mir psnissni nepsoajo nemške salagslne črte v notranjosti Jugoslavije. Nemške čete prihajajo v Jugoslavijo iz Bolgarije in Grčije, odkar so partizani povečali aktivnosti na vseh frontah. Poročilo trdi, da so zasedli Perušic, Otočac in Brinje, hrvsšks mesta, in ds nspadajo nemško vo-JsŠko posadko v bližini Reke. Partizanske enote so zsvojevs-ne v bitkah za kontrolo vitalnega komunikacijskega omrežja. Tito poroča, da Je njegove sils razdejala železniško progo v zapadni Bosni. ' Naznanilo pravi, ds Js šesti zbor Titove osvobodilne srma* de, ki operira v Sloveniji In Hrvaški, zadal težke udarce so-vrsžniku v preteklem letu. Psrtlssni so ubili 0380 sovražnih častnikov ln vojakov in ujeli 7254, li form je. je dejal, od pot z namen* reeov svoje države. zaščite in te Bergdoll izpuščen iz federalne jetnišnice Leavenworth, Kans., 5. .febr. — Orover C. Bergdoll, ki se Je izognil vojsškl službi v prvi svetovni vojni z begom v Nemčijo in se vrnil v Ameriko v ms Ju I. 19.19, Je bil Izpuščen iz federalne Jetnišnice .Takoj po povrstku Je bil sretirsn In n« obravnavi pred vojaškim sodi* ščem obsojen ne tri Ma zapora Časnikar Clapper $e ubil V letalski nesreči VVaahington, D C , A. febr -Ksymond Clspprr, čssnikat In rsdijslti komentator, se Je ubil v koitzij! U-tel, ki se je pripetile nsd Ifsršalskiml otoki, s člani posadk vred. Nsznanllo, ki ps ne omenja imen drugih žr- Španija naglasila svojo nevtralnost Francova vlada se ne bo udala pritisku Madrid. Španija, 5. febr. — Člani vlsde so po konferenci s diktatorjem Frsricom objavili I komunike S deklaracijo, da bo fipsnijs v bodočnosti, kskor doslej, strogo nevtralne in da bo-1 do morali Spanci ln tujci, ki bivajo, v deželi, upoštevstl nje- { Anglija *e zavzela za vojne ujetnike London, 5, febr, — Anglija Je jjoslala preko Švice protest Nemčiji zsrsdl postopsnjs proti angleškim vojnim ujetnikom v taborišču v SlesiJI. Protest pravi, da je taborišče prenatrpa-no z ujetniki In da ss nacijska svtorltetc ne brigsjo za blaginjo teh ujetnikov. Angleške vojake so Nemci ujeli v severni Afriki in Siciliji ln Jih poslali v taborišče v SlesiJI po kapitulaciji Italije pred ssvesnki. Švica reprezentira oziščne interese v Argentini Buenos Aires, Argentina, 8. febr. — Uradno nasnanilo pravi, da Je Svlca prevzela predstavništvo Interesov Nemčije in no nevtrslnost v sedenji vojni.] JaponsIUt v Argentini. Slednja Konferenca je sledila rszgo- Je nedevno |jod pritiskom Ame-voiom med ameriškim poslani*^ rlkr pretrgsls diplomatične od-kom C. J Hayesom in grofom' nošaje s '»siščem. Joidsnom. špsnsklm sunsnjim - ""'i-' ministrom. i Napadi na nemške Clsn. vlade so razprsvlj.li . ^ ^ Copenkagrm jo vaeh ukrepih in korakih, ki ^^ bodii storjeni za vzdrževanje I»ndon, 5, febr. «— Dva nem-{ nevtraInetl," pravi komunike ške vojska sta bila ubita v Co-"Spanija se ne bo udsLs prit i a- perihsgnu, glavnem mestu Dan-ku za revizijo svoje politike s'ske, v napadu. Nscljske avtor i tev nesreče, Je objavil mornartč' de bo vodtfloperacija pripomogla i porasti nI drpertment Clapper Je bil kstere koli strani On* ^rtča- tete eo razpisale nagrado sa prirojen v Kansaeu in sUr je Ml .kuje, da bodo vse tuje drŽav« jet je morilcev ln aretirala več - I resisrktirale njeno stsliAče." . I sto oseb. produkcle mater tala rs smeri Ako oboroženo silo 51 let, PONEDELJEK, 7. FEBRUARJA PROSVETA eih Bolgarov in Macedoncev v svrho podviga osvoboditve narodov n« Balkanu. V tej akciji bi jim nudili vso dano pomoč za ureditev demokratičnega življenja v medsebojni povezanosti, ki bi bila najboljša garancija za mir in konec intrig, ki so se vedno vršile pod kronanimi glavarji in raznimi čarsijskimi skupinami. Na tem sestanku je bil izvoljen začasni odbor, in sicer od vsake narodnosti trije člani. Ta odbor je potem določil, da se vrši shod v nedeljo, 30. aprik v Hrvatski dvorani. Ta datum* je še provizoričen, kajti odvisno je, ako bomo mogli za ta dan dobiti govornika iz glavnega stana, to je Louisa Adamiča in druge. Za predpriprave odbor sklicuje sejo, ki se bo vršila v >ondeljek, 21. febr. v prostorih lrvatskega pevskega in izobraževalnega društva Rodoljuba. Odbor je tudi sklenil, da prične s kampanjo po naših časopisih, da se čim prej omehča zaspanost' in da se tukajšnji Jugoslovani zainteresirajo v to pre-potrebno akcijo, ki je posvečena vsem našim zasužnjenim bratom v stari domovini. O priliki >emo o tem še več poročali.-1' Na tem sestanku se je zbrala tudi vsota $28.50 za Sansa. / Andrej Vldrich. Glasovi iz naselbin PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IH LASTNIKA SLOVENSNE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Or«aa of and publtebod bf Slovana National BanofU Soctety Naročnina u Zdrutono države (teren Cbica«a) te Kanada SMS na teto. SMS sa pol lata. S1.60 sa četrt tete/ sa Chicago te okolico Cook Co . 17.50 sa celo teto. S3.7S sa pol teta; aa toeaemaftve SSJS. Subftcription ratos« for tha UnltodSStetos (excopt Ckteege) ead Canada S6.00 por yas*. Chteago aad Cook Couatr S74S par pe. ioralfn countrios SSJS par ranr. Cona oglasov po dogoroeu^Rokeptel dopteo* člankov sa na rratelo. Rokoptel literarno vsebtae (črttee. drama, potmi Itd.) sa rmaje poSUjatelJu te v slučaj«, te Je frllošU poilnino. »^L t- • - Advartlaing ratos on agraomonL ManMacrlpti ot commuflteallon« and uMolicilad artlcias wiU not boioturaod Olhar numasorlpta. fucb as stortet. play». poams. atc.. srlll bo Mtusnod te sonear oniy »bon -ccompaniad by soU sddrossed and stamped envelopa. Naslov na vsa. kar Ima stik s llstomt PROSVETA 2857-59 So. Lawndate Ave- Chicago 23. Illinois ' MEMBER OF THE FEDERATED PRESS Zavezniški vojaški inženirji na delu na Italijanski fronti t Poročilo zaaiopnlka ' Horminte. Pa.—Najprvo naj popravim moje zadnje poročilo, da je mrs. J. Derlink iz Taren-tuma darovala $2 za stari kraj, ne $2.50. Teden po seji west-morelandske federacije sem obiskal naselbine Latrobe, Bagga-ley, Hostetter, Whitney, Pleas-ant Unity, Homer City, Luzerne Mineš, na povratku pa New Der-ry in Preniser. Razpečal sem zopet 25 koledarjev in dobil precej naročnine za Prosveto in Proletarca. Moja prva postojanka je bila v bližini St. Vincenta pri Jos. Škodi. Mofak je že prileten in bolahen in torej nesposoben za tr8o delb. Ima pa nekakšen "beer garden" in tako preživlja svojo družino. Joe je ponovil Prosveto in kupil koledar. Seveda mU pomaga ženica. V Hdmerju se je naročila na Prosveto vdovi ca Josephine Zajec, ki ima tudi sina pri vojakih in služi pri vojaški policiji. Mary Vidrih in mož sta ponovila Prosveto. Vidrihovi so bili sedem let v Braziliji, od leta 1896 naprej predno so prišli v Združene države., Prosveto so ponovili tudi mrs. Modic, Fr. Zevnik, Fr. Arch in Steve Arch, Proletarca pa mrs. Bostjančič, ki se je pohvalno izrazila o njem. • V Luzerne Minesu pa sta ponovili Prosveto mrs. Brodnik in mrs. Krivec, sestra dopisnika Franka Finka iz Herminieja. Seveda sem prodal tudi koledar večini Slovencev, dasi so ga nekateri že kupili od A. M. Dela je sedaj dovolj tudi v tej okolici. V Luzerne Minesu zdaj obi-jajo vse kompanije majnarske hiše s "šingelni" ali deščicami na tak način kot so v Nemacoli-nu. Bodo sedaj torej precej tople. No, pa saj je že čas, da se Izboljšajo tudi domovi majnar-jev. V Homerju sem zopet izgubil par odjemalcev Družinskega koledarja. Preminula sta dobro znani bečlsr Zakrajšek in Klemene, svak rojaka Urbanije iz Wyane, sedaj v Clevelandu. Da, vrste starih naseljencev se redčijo. V Prosveti vidim, da je preminul tudi moj stari znanec Andy Kravanja v Lekronu. Mislil sem ga obtekati, a nI bilo mogoče. Leta 1909 so se on in trije drugi njegovi rojaki beč-Ijali v moji hiši. Vsi so bili izvrstni pevci in jih je bilo res veselje poslušat. Pred prvo svetovno vojno sta šla dva v stari kraj, kjer jih je pograbil Franc Jožef in padla sta "za domovino". Andy Kravanja pa ni hotel iti. No, ae je potem pa tukaj na lezel proletarske bolezni in isti podlegel. Naj mu bo lahka ameriška zemlja! Iz Homerja sem prišel zvečer že ves utrujen do Fr Primožiča, ker isti dan sem prehodil sedem milj. Oba sta rekla, naj kar pri njih prenočim. Oni eo bili prej v naši bližini, v Rilltonu. toda ae jim na Prenieerju bolj ! dopade. kar ae dete tiče. Drugo jutro sem se napotil k Debelako-I vim na farmo. Doma sta bila samo žena in njen oče, ki tudi O akcijah sa Meri kraj. Cleveland. — Kot člana publi-cijskoga odbora collinwoodskih podružnic Sansa ip JPO-SS, št. 48 in*35, je moja* dolžnost, da vsaj nekaj poročam. Podružnica 48 Sansa še ni dolgo, ko je bila ustanovljena, tods dobro napreduje. Na letni seji je bila lepa udeležba, poleg starih tudi Še več novih zastopnikov, kajti je pridruženih veliko društev, klubov in drugih organizacij Dne 5. marca se bo v Delavskem domu na Waterloo rd. vršil velik shod, na katera se povabi več govornikov, med temi Lopi-aa Adamiča. Etbina Kristana, rev. Mlletiča od Srbov in enega Hrvata. Natančnejše poročilo sledi pozneje, ko nam bo poročal pripravljalni odbor. Cenjeno občinstvo že sedaj opozarjam na ta shod. Pričakujemo, da bo nabita dvorana. Kot je bilo razvidno is poroči- ki gradijo rlasovi iz naselbin (Nadaljevanje z 2. strani) igi namen. Iz tega je razvidno? bo precej aktivnosti v tem "alje smo govorili tudi o zbi-nu ponošene obleke, o kateri m da se nahaja v podstrešju kjerkoli, toda je še dobro o-njena. Tudi zbiranje te oble-30 potrebno, ko bo prišel čas, ie bo lahko odposlala. Zato že laj opozarjamo rojake in ro-inje, da hranijo tako obleko ta namen. O tem je že raz-vljal izvršni odbor JPO-SS. ►rej sem navedel številke o branem denarju pri naši po-ižnici. Moram reci še to, ako ne imeli priredb v ta namen, sicer dve v letu, bi seveda ne ežili tega uspeha, kajti do se-še ni dovolj splošne požrtvo-nosti, da bi posamezniki di-tno prispevali v ta namen, priredbe so nam prinesle nad 00 čistega, prostovoljni pri-Ivki pa le okrog $1400. ifeseca januarja sem prejel deče prispevke za pomožno lijo: Drtištvo 32 SZZ $5, Paul nik nabral $10 pri božičnem vescu, društvo 103 ABZ $5, boj 53 SNPJ $12.50 (članaria jan.), št. 53 SZD $5, št. 158 M $5, Jos. Champa $1.50 ;(iz-il Geo. Pančur), East End So-Club $5, Jos. Kobal $2, mrs. nikar $2, Collinwoodske Slo-lke SDZ $5, Waterloo Camp WOW $25, št. 142 SNPJ $200 ala zavednemu članstvu tega ištva!), št. 26 SNPJ $25, mrs. nčič vojno znamko za dolar, pa j v januarju $308.50. )menim naj, da sem v enem iih prejšnjih poročilih pozabil eniti, da je tudi mrs. Mary uter dala delež svoje provizi->d nabiranja oglasov za zadnjo redbo, in sicer $4.37. odružnico bodo v tem letu ili sledeči uradniki: Predsed-Jos. Terbižan, podpredsednik Zaje, tajnik J. F. Durn 05 Waterloo rd.), blagajnica y Vidrich, zapisnikarica Ma-Durn; nadzorniki so George čur, Joško Jerkič in Albina rekar. Izvoljen je bil tudi pu-ijski odbor, v katerem so po-I izvršnih uradnikov še Anton ikovič, Joško Jerkič in Oeorge ■ek. a enkrat naj to zadostuje. Na 1 nji seji je bilo med zastopniki (cej navdušenja. Upam, da to dušenje ne bo izhlapnelo, več da bomo šli v tem letu še ečjo vnemo na delo in zbira-rispevke za pomandrano do-ino naših očetov in mater, tov in sester, da bomo lahko navali osirotelemu narodu, bu bo še več žrtev od posa-nikov kot do sedaj. Daj, prispevaj ses&a na oltar Fi stari domovini! J. F. Durn, tajnik. m i na Smrtna raunlk. Mlch.—2e je prete-precej časa, odkar sem se njit oglasil v Prosveti. Zimo mo skoraj brez snega, tako je mfesec januar bolj pomla-»k« Nc izgleda, da smo v ki dobi. Radi toplega vre-a se ie menda tudi prehlad tazpasel. rošlega oktobra smo imeli ton slučaj pri našem druš-Umrla je Antonia Laurich, liško ime Zgonc in doma iz ""'ka pri Loškem potoku, dobro znanega kovača Mati-£«onca. Stara je bila ko-43 let in je torej preminila v najlepši starosti. Naj ji bo lahka ameriška gruda! Nisem se dobro počutil, kakor tudi ved drugih članov ne, ker društvo ni bilo zastopano, da bi ji izkazalo zadnji pozdrav. Dne 27. jan. letos pa nam je smrt pokosila Frances Bartol. Ona je že dolgo časa bolehala, toda je opravljala svoje gospo-" dinjsko delo in pomagala možu pri farmarskem delu, kajti šla sta roka v roki skozi življenje kot mož in žena. Pred tremi tedni se je podala na operacijo, ki jo je dobro prestala. Dva tedna po operaciji pa se je pričela kri tjrditi in zdravnik je. ni mogel ohraniti pri življenju. Tudi ona je bila doma od Loškega potoka in njeno dekliško ime je bilo Bambič. Tukaj zapušča moža Jožeta in dva sinova, oba pri vojakih. Starejši sin Joe ni mogel priti na pogreb, mlajši sin Frank pa je prišel žalosten. Tako ni videla pred smrtjo nobenega sina. Torej Franca, naša prijateljica, tudi ti si nas zapustila pre-rano, stara komaj 46 let. Kjerkoli smo se srečali, me je pozdravila, jaz pa sem ji pozdrav vrnil. Naj ji bo lahko ameriška gruda! Tudi nje ne bomo. pozabili. Max Knaus. V osvobodilni armadi ^ ae bore prostovoljci is mnogih dežel Washington (OWI).—-Angleški radio je javil pred kratkim iz Londona, da se nahajajo v jugoslovanski osvobodilni armadi nekatere edinice, ki so se prej bo-* rile na strani nacistov. Italijanska Garibaldi divizija se bori v Črni gori pod poveljstvom svojih lastnih častnikov. Drugi kontingenti italijanskih čet se bore ob strani slovenskih patriotov. V Macedoniji se bori proti Nem-cem oddelek Bolgarov. Tudi Bolgari imajo svoje lastne častnike. V Sloveniji se bori betaljon Madžarov in brigade Čehoslo-vakov. Londonski radio je poročal, da se bori v Sloveniji tudi bataljon Nemcev, katerega moštvo je sestavljeno iz Jugoslovanskih državljanov nemškega porekla in iz nekaterih dezer-terjev iz Hitlerjeve "Wehr-macht." Radiooddaja iz Kaira je pred kratkim uradno javila, da dobivajo po vsem ozemlju Jugoslavije razpršeni odde(ki jugoslovanske osvobodilne armade zdravila in zdravniške potrebščine ameriškega Rdečega križa s pomočjo padobranov. Že prej je javil londonski radio, da se nahaja med Jugoslovani mlad Novozelandec, ki je komandant bataljona. Ta vojak je bil ujet na Grškem leta 1941 ter je uspel pobegniti in našel tvojo pot preko Balkana v-vrste jugoslovanskih patriotov. Izvedel je že precej sijajnih vojaških činov na Čelu svojega izvidniške-ga oddelka. Smatrajo, da jc eden najbolj zmožnih voditeljev v osvobodilni armadi. SLOVENS&A NARODNA PODPORNA JEDNOTi. Uda J a svoje publikacije ia še poseb no Ust Piosveta aa koristi ter po trebno agttaoljo svojih društev ta članstva ln aa propagando svojih Idej. Nikakor pa ae as propagapdo drugih podpornih orgaaisactj. Vsa ka organlsacija Ima običajno svoje glasilo. Torej agilaioritnl dopisi la nasnanlla drugih podpornih organi sad] la njih društev na) sa no pošt IJaJo listu Indija in njen i "prorok" Gandhi Ciril Stukelj Indija že več let vzbuja zanimanje vsega sveta. Zlasti so dogodki v zadnjem letu polnili stolpce svetovnega časopisja. Potrebno je, da o Indiji in njenem protiangleškem gibanju podamo v koledarju splošen oris, kakršnega smo pogrešali v dnevnem časopisju', ki priobčuje večinoma le vesti o dnevnih dogodkih, pri tem pa ne da bravcu splošne pregledne slike o celotnem problemu. Brez tega pa ima navadno človek napačno mnenje o vsem dogajanju v tej največji koloniji angleškega imperija. Indija je tako velika kakor vsa Evropa brez Rusije; na tem ogromnem prostoru prebiva 320 milijonov ljudi, ki pripadajo devetim velikim veram s tisoči sekt in ki govore 130 različnih jezikov, od katerih ima zopet vsak polno narečij. • 72% puebi-valcev ali 219 milijonov je popolnoma odvisnih od poljedelstva. Na tem ogromnem ozemlju je komaj 750 mest z nad 10,-000 prebivalci, le 30 jih je s 100,-000 in več. Največji velemesti Indije sta Kalkuta, ki je drugo največje mesto angleškega im perija (torej prvo zp Londonom) in Bombay, ki je tretje največje mesto istega imperija. Indija je vroča dežela. Le na severu je nekaj ozemlja s hlad-rfejšim podnebjem. Menjajo se pragozdovi z obilnim dežjem in puščave, kjer primanjkuje vode tako, da pije živina le vsak drugi dan in da za umivanje sploh ni vode. Indijci govore 130 različnih jezikov, kakor smo že prej o-menili, in pripadajo trem različnim rasam: topnemu Dravi-da tipu, ki prevladuje na jugu žoltim Mongolom in svetlim fn-doevropcem. Še bolj različna je kultur* in socialna struktura Indije. Ne kateri so oblečeni v samih biserih, drugi nagi umirajo od lakote. Divjaki stanujejo v bližini učenjakov s svetovnim slovesom. Socialno se dele v 84 glavnih kast in več tisofc pod kast. Vse kaste so strogo ločene med seboj. Niti ljudje enega poklica ne spadajo v isto kasto, temveč se v svojem družabnem življenju strogo ločijo po delu, ki ga vsakdo opravlja v svojem poklicu. Tako n. pr. pni lončar, ki izdeluje male lonce in opravlja to delo sede, ne sme priti v nobeno zakonsko zvezo z lončarjem, ki dela velike lonce stoje. Pripadniki različnih kast se različno oblačijo, ne smejo skupno obedovati in seveda se tudi ne smejo ženiti med seboj. Petina vsega prebivalstva spada med takozvane parije, katerih * noben drug Indijec ne sme pogledati, ker sam pogled nanj pomeni onečašče-nje pravovernega Indijca. Za indijsko življenje je najvažnejša pokrajina treh velikih rek: Indus, Ganges in Brahma-putra; samo v ravnini ob reki Gangesu živi 130 milijonov, to je skorsj polovica vseh Indijcev. Tu je tudi večins "svetih" romarskih krajev. Ljudje so pre-gosto naseljeni, da se ne morejo preživljati. Premalo hranjeni, brez volje in moči, stalno ogroženi od lakote žive U ljudje tjavendan, vdani v usodo. Radi slepe vdanosti usodi, bogovom in neizprosnim kastnim nobenih otrok več. Vendar je | brezupno in nesmiselno edino ^ sredstvo, ki ga priporoča za dosego tega namena. Kajti on pravi Indijcem, naj bi se vzdržali vsakega spolnega občevanj«. , Prav tako neumen recept priporoča Gandhi delavcem. Ne nasvetujfe strokovnih organizacij, temveč jim pravi, naj le po-milujejo podjetnika v njihovi krivičnosti. Rešitev socialne krize si mož kaj enostavno in napačno predstavlja, ko pruvi o podjetnikih dobesedno sledeče: "Ne smemo soditi lastnikov tovarn, moramo jih samo pomilo-vati; preveč bi bilo zahtevati od njih, naj zapro tovarne, lahko jih pa prosimo, naj ne zidajo več novih tovarn . . Mož vidi torej rešitev v tem, da tovarne prenehajo. Dvakrat smešno jo njegovo upanje, da sc tovarne ne bodo več gradile. In še bolj čudno je to Gandhijevo mišljenje, če pomislimo, da je v Indiji 80% vsega prebivalstva pol leta brez posla. Kakor posnamemo iz Gund-hljevih govorov, je tej bodi v prvi vrsti krivo preveliko število prebivalstva, toda ne doatl manj slepa vdanost v usodo, kakor jo uči hinduizem z okorelim kastnim sistemom. Naslednje bo menda pojasnilo vsakemu vse: Gandhi pripoveduje, da je na svojih potovanjih po Indiji opazil, da napol izstradani ljudje odklanjajo vsako delo in da bi se dali rajši ustreliti, kakor da se lotijo produktlvnegs dela. Nato pravi Gandhi dobesedno sledeče: "Ta delomržnost pomeni za Indijo še večje zlo kot pijanstvo! Pijanec je Še včasih voljan delati, ima Še čimtvu ln občutke; ti pa, ki zavračsjo vsako delo, so skoro podobni Živalim. Le predenje na lastnih kolovratih lahko reši prebivalstvo tega brezbrižnega stanja in popolne demorallzaclje." S kolovratom upa Gandhi odpraviti tudi prostitucijo, ki je razširjena v Indiji bolj kot kjer koli na svetu. Saj nekateri ver ski obredi po svetiščih niso dru gega kakor javna prostitucija. Da bi pridobil Indijce in Indijke sa preden ja, pravi, da je to služba božja. Gandhi je to rej v očeh pametnega človeka današnje dobe Don Kiiot, ki se bori z mlini ns veter. Marksi sti vemo, na kak način se raz vya in se bo rešils družabna kriza ln si pač ne moremo rar. lugati Gandhijevo aanjavosti drugače kakor s tem, da je, kot vsi ljudje, plod obstoječih dru žabnlh razmer, ki so v Indiji neverjetno zaostale, Indijci, ki so se povzpeli nad povprečnost, odklanjajo Gand-hija. Tako pravi največji živeči pesnik Indije Rabindranath Tagore, da pomeni naravnost samomor Gandhijev poskus, da Indijo odreže od Evrope. Dobesedno prsvl takole: "Evropi je pripadlo veliko po slanstvo za človeka in človeštvo; napačno je hotenje umetno se ločiti od nje. Nobeno ljudstvo ne more utemeljiti svoj«t blaginje s tem, da se loči od drugih ljudstev. Ni mogoče svobode in neodvisnost! Indije u-temeljiti z odklanjanjem vseh tujcev." 1 Gandhi pa Tagorju trdovratno odgovarja, da je za Indijo edina rešitev ohranitev starodavnih običajev In odklanjanje vsaki* inozemske kulture. Da Gandhi gotovo ne bo osvobodil Indije angleške nadvlad«, izpričuje sledeči njegov recept* kateremu ae lahko smejejo Angleži. Glasi se na rnreč ta ko-le: "Z ljubeznijo moramo premagati srd angleške vlade in njenih uradnikov, Ljubiti jih mo lamo in moliti k Bogu, da jih navdahne s spoznanjem njih zmote. Naša dolžnost je, da m damo pobijati, ne pa, da aaml ubijamo" Dokler bo imela Indija takega proroka. ni pričakovati velikih izptememb Po našem mnenju je začasno sa Indijo velja gajati pri Gsndhtju. je njefo- I nesreča njen kastni sistem kavo stali* nikakor ne mislimo zagovarjati ieti zadušiti. Pojdimo k ravnatelju, da nam da dela. Vdati ae moramo, saj vidite, da vse nič ne pomsgs " Tudi drugI so teh misli. ' Pojdimo k ravnatelju, bret dela ne moremo nič več živeti." Pojdimo, da sestrstlani ne poginemo." "Doma ni ničesar, ne kruha ne krompirja, je le prazna pow»ds. kolikor je tusmo prodali," "In kopica lačnih otrok." * "Jat jih Imam deset " "Jaz lest." "Jar pet." Dvoriščne vrata ae odpro Tedaj pa plane Jože; silen je, ogenj mu gori v očeh. U ust pa mu vro )>csade ' "Molje, kaj aU ob pamet ali ksj, da se mislite udati khi ta-