Več sprošBenosH v nafe organizacije Tu je čas razgovorov o na-ševi delul Odborniki so v za-drcgi. Novo š&lsko leto! Pri-pravvti moramo nekaj novega, privlačnega. S starimi meto-darnA naše delo ne bo uspešno. Približno tako, »zelo ttčeno«, mc irujejo funkcUmarji za rcvoa-stt ero mizo! Skoraj vedno pa -ozabljamo, da smo mladi, da rnosti! Bodimo preprosti, ne zasle-dujmo samo metod, temveč vsebino dela in uspeh ne bo izostid. Ludvik Čarni Intervju z rekšorjem Univerze dr. ing. Antonom Kuhljem KAJ JE Z REPUBLISKIM ZAKONOM O UNIVERZI? Dejstvo, da naše šolstvo, predvsem pa študij na naših najvišjih znanstvenih zavodih, univerzah, zaostaja za družbenim razvojem, je bilo že nekajkrat ugotovljeno. To očitno vrzel je nekoliko odpravil Splošni zakon o univerzah, ki je lansko leto stopil v veljavo in postavil temelje družbenega upravljanja. To pa je samo začetek in splošne smernice upravljanja. Naša univerza bo dobila dokončno ureditev, ki odgovarja današnjemu družbenemu razvoju, šele z republiškim zakonom. ,._ Problem je težji kot bi mislili. Republiški zakon mora prila-goditi splošne določbe zveznega zakona za naše slovenske razme-re, najti najboljšo organizacij-sko obliko ureditve ljubljanske univerze in približati delo in študij na univerzi potrebam se-danjosti. Na univerzi so se mor-da mnogo bolj kot drugod ob-držale stare tradicije. In zdaj je čas, da se vskladi odnos med naraščaiočimi težnjami po spe-cializaciji v proizvodnji in živ-ljenju ter starimi tradicijami, k;i danes nimajo več pravih za-govornikov. Nadalje je treba vedeti, da splošni zakon o uni-verzah ni mogel zajeti celotnega komipleksa vprašanj naše uni-verze, zato praznine, ki se že kažejo, skušajo izpopolniti z za-časnimi predpisi, ali pa čakajo, da se sprejme republiški zakon, ki b^ ta vprašanja moral uredi-ti. Družbeno upravljanje na uni-verzi se bo lahko uspešno razvi-jalo le z izdelavo univerzitet-nega m fakultetnih statutov, ki bi podrobneje uredili študij in znanstveno delo na posameznih fakultetah. Tega dela pa ni mo-goče opraviti, dokler ne bo zna-na organizacijska struktura Ijubljanske univerze. V krajšem informativnem po-govoru je rektor univerze dr. ing. Kuhelj povedal, kako na-preduje izdelava republiškega zakona in statutov. Univerzitetno javnost, zlasti pa študente zanima, kako pote-kajo priprave in o čcm se naj-ve6 razpravlja v zvezi z novim republiškim zakonom? Kdaj bo izdelan osnutek? Posebna komisija pri univer-zitetni upravi je pred kratkim izdelala nekakšne teze, na pod-lagi katerih bi razpravljali o osnutku novega zakona. Te teze vsebujejo skoraj vse glavne določbe, ki bi po našem mnenju morale priti v omenjeni zakon. Odprto pa je zaenkrat še vpra-šanje organizacijske ureditve univerze, ali preprosto poveda-no, število fakultet na ljubljan-ski univerzi.. O tem izredno važnem vprašanju smo že raz-pravljali in prosili tudi fakul-tetne svefe, da povedo svoje mnenje. Po temeljitem prouče-vanju in razpravljanju, ki so bila živa tudi na letnih skup-ščinab. posameznih fakultet, smo si ustvarila trdno mnenje, ki ga nameravamo v kratkem raalo-žifi univerzitetnemu svetu, da bi lahko o tem razpravljal. Zadnjo b«sedo pa bo imel Iz-vršni svet. Ko bo rešeno vpra-šanje organizacijske strukture univerze, bo možno pospešiiti tudi izgotovitev osnutka repub-liškega zakona. Kakšne določbe prinaša osnu-tek, oziroma teze osnutka, v po-glavju o statusu študenta? Kakš-ne so pravice in dolžnosti štu-dentov? Splošne določbe o tem vpra-šanju ima že zvezni zakon. Gre samo zato, da se te določbe še bolj razčlenijo in najde prime-ren način, kako zagotoviti, da bodo študentje svoje obveznosti Mednarodno študentsko gibcnle za Zdmžene narode Letos poleti je bila na Nizo-zemskeim sedma redna konfe-renca te organizacije, kateri so prvič prisostvovali tudi naši de-legati. Udeležbo Jugoslavije so toplo pozdravili in sprejeli naše študente v stalno članstvo te organizacije. Na konferenci so mnogo diskutirall o dejavnoisti tega gibanja. Delegati so se raz-delili v dve skupini, prvi so bili za politično aktivnost, drugi pa proti njej. Zmagali so delegatl (Velika Britanija, Jugoslavija, Japonska, Švedska, Nigerija), ki so zahtevali politično aktivnost, na zahtevo nasprotne strani (Avstrija, Italija, Zah. Nemčija) pa so pristali na nekatere ome-jitve in sprejeli termin »disku-sija o mednarodnih problemih« namesto »politična aktivnost«. Razpravljali so tudi o sodelo-vanju s posameznimi speciali-ziranimi oddelki pri OZN. Go-vorili so tudi o sodelovanju s študentsikimi organizacijami, o medsebojnih obiskih, o sodelo-vanju z UNESCO in o poveča-nju študentskih klubov in zvez za OZN, ki do sedaj obstajajo v 29 državah. do družbe in študija pravilno izpolnjevali. Vsako izrabljanja položaja študenta je s strani družbe nedopustno, zlasti, ker to povzroča povečanje maten-alndh izdatkov. Naša naloga je predvsem, da skušamo najti primerno rešitev, da bi vsako izrabljanje položaja študenta zakonsko onemogočila. To pa je izredno težko, ker vsi študent-je nimajo enakih pogojev za študij. Tako moramo iskati koTnipromisno rešitev. Smo pa mnenja, da bi morale teze po-drobno predpisati pravice ia dolžriosti študentov. Ali bodo študentje lahko dali tudi svoje pripombe in dopol-nila? Osebno sem mnenja, da bi bila takšna razprava in sode-lovanje korlstno. Za nekatere določbe je sodelovanje študen-tov celo nujno potrebno. Kako pa je s fakultetnimi statuti in statutom univerze? Mnenja smo, da bi bilo treba z univerzitetnim statutom ta-ko dolgo počakati, dokler ne bo sprejet republiški zakon o univerzi. Povsem drugače pa gledamo na fakultetne statute. Ti naj bi se razpravljali vzpo-redno. Priprave so takorekoč v polnem teku. Ponekod so osnut-ki že izdelani, toda vse to je bolj v obliki tez in je njiho-va definitivna oblika odvisna predvsem od vprašanja, kakš-na bo organizacijska struktura univerze. To je kamen na poti, ki ga ne moremo preskofciti. Pol stoletja tmlverze v Beogradu S SVOJIMI 55.000 SLUŠATELJI JE BEOGRAJSKA UNIVERZA NAJVEČJA NA SVETU Petnajstega oktobra 1905 je bila svečano otvorjena univerza v Beogradu. Do tedaj je obsta-jala »Visoka škola«, ki je imela le pravno, filozofsko in tehni-ško fakulteto. Petnajst let po ustanovitvi pa so osnovali tudi medicinsko in teološko fakulte-to. Isto leto (1920) prične delc-vati agronomska in leta 1936 še veterinarska fakulteta. Farma-cevtski oddelek je bil osnovan leto kasneje. Med zadnjo vojno je beograj-ska univerza utrpela velike iz-gube, saj je bilo na primer od cbstoječih 174 inštitutov 72 do tal uničenih, mnogi pa znatno poškodovani. Po osvoboditvi se je univerza naglo širila. Farma-cevtski oddelek je postal samo-stojna fakulteta, Tehniška viso- ka šola je reorgamzirana in lo-6ena od Univerze, MVS se osa-mosvoji in leta 1952 se loči tudi Višja teološka akademija pra-voslavne cerkve in končni re-zultat tega napredka je lanska ustanovitev agronomske in fi-lozofske fakultete v Novem Sa-du. V svetovnem merilu spada beograjska univerza med velike in je po številu študentov naj-večja na svetu. In ta neslavna slava je danes njen glavni pro-blem. Lani je bilo 44.666 štu-dentov, letos pa je kar 10.000 novincev! (Diplomiralo jih je medtem okrog 1000.) Stare zna-menite svetovne univerze imajo navadno ne mnogo nad 10.000 študentov in taka je tudi kapa-citeta beograjske univerze. Stanje v jubilejnem letu j« podobno zgodbi o levji votlini, kamor vodi mnogo sledi, a no-bena ven. Malo jih diplomira, a vedno več se jih vpiše, da so predavalnice prepolne, delo v laboratorijih pa se vrši v deset in več izmenah. In kdo je »lev« beograjske univerze? Slabo delo študenfov, splošna prenatrpa-nost, učni načrti... ? Zanimivo je, da so univerzi-tetni organi in študenti splch pozabili na to svojo obletnico in jubileja, ki je vsekakor po-memben, sploh niso proslavili. Zadnja vest Ob zaključku lista smo prejell poročilo s skupščine ZKS naše Univerze, na kateri so bili iz-voljeni v nov komite Vrhuno Janez, Bulc Marko, Markič Sta-ne, Spacana Franc in drugi. 1009 novih mest na beogrnjskem naselju Zaradi neodgovornosti grad-benih podjetij so se dela pri dokončni izgradnji študentskega naselja zavlekla, del krivde pa seveda nosi tudi Mestni ljudski odbor, ki se je premalo zanimal za stvar in je tisoče študentov ostalo brez stanovanja. Novl stanovalci se bodo vselili v dom sredi prihodnjega meseca. Tudi gradbena dela pri izgradnji menze bodo končana baje še to leto. Končno so pa pričeli ure-jevati tudi prostore med stav-bami, ki so bili do sedaj skrajno zapuščeni, asfaltirajo steze itd, Literarni večer MirntU teden so mladi shvenski literati priredili v dvorani Šent-^ jakofoskega glednl^ca Uterarni večer. Sodelovali so: Peter Božič, Gregor Stvnila In Jože Hudcček, ki so pred kevilnim ohčinstvom brali svvja dela. /z programa ob-javKjamo danes pesem tov. Gre-gorja Stmise, prihodmjič pa bo-mo o>h}>awii odlomek Iz romana Petra Bcžiča »Človek in senca*. Nov sistem štipendiranja Štipendije Sveta za prosveto in kulturo bodo ukinili — Vsa sredstva, na-menjena za podporo študentov, se morajo uporabiti za štipendije. — Vsi razpisi momjo bili javni, odločajo pa štipendijske komisije. Splošna nredba o štipendijah iz leta 1951, ki je bila do sprejetja novega zakona v veljavi, je urejevala odnose šti-Pendiranja predvsem s stališča centralizacije štipendij pri republiških svetih za prosveto in kulturo. Danes, ko so ^e razmere spremenile in to prav zaradi razvoja ljudskih od-borov, zaradi vedno večjega uveljavljanja delavskega samo-upravljanja v podjetjih in zaradi razvoja družbenega samo-upravljanja na sploh, uredba o štipendijah iz leta 1951 ni več zadovoljiva. V vedno -večjem obse^u so po- stniki tudi dveh ali več Stipendij. deljevali štipendije Ijiudskd odbori Na - ^pa . je biJo zara^i koristnikom, in to večinoma na p&rnanjkanja ustreznega zakona škodo šrudentov. Ena takih po- precej nerednosti in neurejenosti, manjikljivosti j!e bila usmeritev kar se je O'draža;lo v zelo različ- dcjalcev štipendij fak'ljučno na nih kriterijih psri ipodeljevaniu študente starejših letnikov. štipendij, v veiikih ra,zlikaih v vi- Z razldko od staire uredbe o ši.ni štiipendjj jtd. Neredki so hili ?tip©ndiranju, ki je bila izrazlto slučajii, da so bili študenti kori- centralistična, je osniSine agencije »Student Mirror« &o bi- la na programu še trl predava- dentskih publikacij« in »Tehnič- nja: »Cilji in principi tiska — ni prablemi študentskega tiaka«. posebno študentskega«, »Pri- 2al je od tega programa ostalo pravljanje in uporabljanje štu- zelo malo. Glavna poročila nas niso povsem ICI • Tretje poročilo je bilo poro- čilo uredništva »Student Mirro-ra«, ki ga več ali manj vsi po-znamo po njegovem pisanju. Za to poročMo laiiko rečemo, da nas ni zadovoljdlo. Poročilo daje kaj slabo šliko o delu tega ča-sopisa, obravnavani material pa je bii vsekakor drugorazrednega značaja. Kaj je hotel »Student Mirror« s svojim poročilom povedati, nam ni jasno, pa menda'tudi njim samim ne. V tem poročilu ne najdemo razen podatkov o razvoju tega lista in sodelovanju z drugimd časo-pisi skoraj nič, kar bi bilo omeimibe vredno. Ce analiziiramo poročila s te konference, potem moramo na prvem anestu omeniti poročilo COSEC v zvezi s publikacijami, ki jih izdaja. Iz poroččla izve-rao, da je bil od IV. mednarod-ne konference študentskega ti-ska storjen velik korak naprej pri izdajanju študentskih publi-kacij. To pa je tudi vse, kar smo slišali. Pogrešali smo ka-kršno koli analizo teh publika-cij, čeprav bi se dalo o tem mnogo govoriti. Drugo poročMo na V. medna-rodni konferenci študentskega tiska je bilo poročilo Centra za arhiv in dokumentacijo. Govoril je delegat UNEF, Nicolas Guel-man. To poročilo je bflo krat-ko, toda tisto, kar smo slišali, je bilo na mestu. Priznati je treba, da je bilo težko sestav-ljati to poročilo, ko pravzaprav ni b»lo nobenih podatkov. Na-cionalne študentske unije kljub prošnji i'n intervencijam s stra-ni arhiva niso poslale nobenih podatkov o stanju študentskega ttska v posamezaih državah. Podatke so poslale le nekatere nacionalne uni.ie, med njimi tudii Zveza študentov Jugoslavi-je. Ed'ino, kar je ostalo in kar je bilo treba v poročilu ome-nlti, je ostra kritika na vse tiste nacionalne unije, k>i mate-riala niso poslale in ki se niso zavertele, k-'ikšne kortsti je le-ta za študentskii tiak. Student Mirror obtožen Prav gotovo je bilo pričaiko-vatj po poročilu »Student Mir-rora« pestro diskusiio, saj jo je ta list s svojim pirsanjem prav-zaprav sam zahteval. Razen te-ga pa je ta list kot osrednje študentsko glasilo tudi v sredi-šču pozornosti in je že neka' podvržen tradicionalnim dosku-sijam in -azpravljanjera o nje-govi pozitivni in predvsem ne-gativnč probJematiki. Misliim, da bo najbolje, če najiprej podam mnenje naše de-legacije o pisanju »SUident Mirrora« in to predvsem zaradi tega, ker je izredno popolno in obravnava skoraj vsa vprašanja (Nadaljevanje na 3. str.) 0b kongresu Zveze »Svobode« in prosvetnih društev Vsekakor je kulturno pro-svetna dejavnost tista, ki je v desetih letih najmanj napredo-vala. Revolucija je dala možno-sti in perspektive, a načine dela naj bi našli ljudje sami. Morda se v ritmu materialne in politične graditve nismo prav znašli in je bilo kulturno prosvetno delo polno »kampanj-ščine« in kronične nesistema-tičnosti. Bilo je mnogo vidn-h manifestacij, efektov in številk, a zanemarili smo nalogo. ki Je prav toliko važna kot mater-alna izgradnja: izobrazba de-lavcev. Na kongresu je bilo mnogo govora o številu predavanj 'n udeležencev, o kritičnem stanju »kulturnih rekvizitov«: domov. knjižnic, gledališč in sploh o materialnih pogojih. Ta disku-sija 9ploh ne bi spadala n3 kongres, ker je kratkomalo ne-razumljivo, da je treba o tem še diskutirati! Sredstva za izo-braževanje in za kulturno pro-svetno delo morajo biti na raz-polago; naši okraji, ljudski od-bori, komune in pod.ietja imajo dovolj sredstev za to. Kongres bi moral razpravljati predvsem o najboljših praktič-nih načinih za izobrazbo da-lavcev, o redkih dobrih izkuš-njah posameznih Svobod m sploh o konkretnih stvareh, ka-tere je forsiral predvsem tova-riš Albrecht. Morda je med njegovimi predlogi najvažnejšl tisti o sekcijah za izobraževa-nje, ki naj bi postali štabi, ki bi čutili odgovornost in po-membnost svojega početja. Po mnenju tov. Regenta naj bi imele v novi organizaciji glav-no vlogo Svobode, ki bi tako postale nek odločilen kataliza-tor. Morda moč Svobod prece-njujemo, vsekakor pa je vital-nost nekaterih edino odrešilno sredstvo za stprilnost večine prosvetnih drušlev. »To je de-janski program naše zveze!« je zaključil tov. Regent. Ko bi se le vsi odborniki in aktivisti nove zveze tega zavedli! Le na ta način bi nam polagoma uspelo prekiniti z nekako »raa, lo« kulturno politiko. ki ima sedaj še vedno odločilne malo-meščanske poteze (Nadaljevanje na 4. str.X TO SE NE VIDI IZ HELIKOPTERJA Reportaža TRIBUHE Minila so že leta odkar so graditelji zapustili še nedokon-Čano traso avtoceste, ki še pre-cej časa po svoji svečani otvo-ritvi ni zaživela v pravem smi-slu te besede in svojega pome-na. Sedaj je vse v najlepšem re-du in prav je, da enkrat na-pišemo nekao, kar bo bivše graditelje zanimalo ... Ustavili smo se. Polnoč je mi-nila. »Spali bomo,« je dejal šofer. Naglo je zavrl med množico to-vornjakov pred bencimsko po-stajo. Spati, spati — parola šo-ferj&v na avtocesti. Strah pred spanjem za volanom je velik, kajti mnogi so poslaM tovor in «ebe k hudiču, ker niso ustavili vozila takrat, ko jim je spanec prvič zasenčil oči. Res, da je cesta grajena sodobno in da tu-di vijug ne manjka, toda mono-fionija le ubija ljudi. »Gas« brni in vasi ni, ne hribov, le drevje, nizko, potlačeno, koruza in mla-kuže. Bencinske postaje na vsa-kih 100 km: Novska, Slavonski brod, Šid. To so fcri toč>ke tega aamostojnega organizma, ki je na konkretni jugoslovanski zemljevid pripet le v Beogradu tn Zagrebu, vme* je 400 km va-kuma, po katerem se pehajo ljudje, predvsem šoferji. Ozka proga beitona, asfalta in granita. Hani — benainske postaje — •o opremljeni moderno, zgrajeni v drznih lkiijah. Restavracija, prenočišča, mehanična delavni-ca, gairaže. Najvažnejša je resta-vracija. Vedno je odprta in ob treh zjutraj dobiš lahko pečen-ko. Svežo. In ob sedmih zvečer lahko naročiš zajtrk. Nihče se ne bo čudil. Tudi danes je tako. Toplo žehti peč, veter pometa po ravndni. Dežurni servisa zde-ha v enakomernih presledkih, natakar topo stoji za točilno mi-to in je navidez »pripravljen na skoik«. Stirje šofenji pijejo, vino. Mnogo. To &o oni iz »ta-movcev«, ki bi bili zjutraj pred lestio v Zagrebu. Natakar pri-naša nove litre in je indiferen-ten. Zunaj se je spet ustavil avto, za trenutek je prostor pred postajo zagorel v luči ža-rometa, motor je napolnil sobo in potem ugasnil. Iz nove tišine so stopili: šofer, popotnik in dekle v rumenem plašču. »Halo, konobar!« je zakiical popotmk. »Prosim ...« je dejal ta bolj počasi kot bi se ta beseda dala zlogovati. Medtem je napravil pol koraka in neakončno počasi pridrsal do mize novodošlih go-stov. »Trlkrat konjak!« Natakar je prikimal, gotovo vam n6 bi uspelo, da bi ta gib tako nenaglo ponovill in »plulc nazaj. »Mrtvo len je,« je rekel šofer. Dekle se je zahihitalo. »Zelo umazano je tu.« »Zelo umazano je tu,« je re-kel popotaik natakarju ko je prinesel konjak. »Nisem jaz za to tu, da bi čJstil.« Nasmehnil se je anar-hično in ironično. »To se ne vi-di iz helikopterja ...« Resnično velik bramor je po-časi in dostojanstveno lezel po sobi. Natakar je slonel za mizo in ga gledal. Tudi vsi, ki niso spali, so gledali. »Bramor« je rekel nekdo. »Stopi nanj!« je dejal pijani šo.\r in se hotel dvigniti. »Naj iivi,« je menil natakar. Bramor ni vedel, da govore o njem. Zlezel je mirno za peč. »Vina!« so zakričali novi gost-je. Bilo je pol štirih zjutraj. Mnogi raje vozijo ponoči. To je samoprevara. Menijo, da je bolj sveža ponoči, da se težje zaspi... Ustavljajo se ob hanih in predremajo urico, dve. Inten-zivno. Potem so spet sposobni, da suvereno zgrabijo za volan. Težko je življ&nje teh ljudi s toviornjaki. In jeze se samo na slabe gume. Družba, ki je začela s tremi konjaki, pogumno nadaljuje. Predvsem dekle in popotnik pi-jeta. Sofer ne, pazi. Dekle je že rahlo »na oni strani Donave«. Ali je to sploh potrebno? Di-skutirajo pri sosednji mizi. Ne, to ni prava, trdijo nekateri. Oni štirje »tamovci« so krepko okro-gli, posebno eden. Vstaja in poje. Stavijo, kdo bo prej v Za-grebu. Za pet jurjev. Saj je samo sto kilometrov. Postavili so oba avtomobila vštric na beton. Sledll je maj-hen prepir. Pijani vztraja, da bo vozil. Pomo6nik je manj nakre-san in druga dva mu svetujeta naj vozii raje pomočnik. Ne io ne, on mora prvi priti v Za-greb! Pomagajo mu, da zleze v kabino in ga dobesedno posadijo za volan. Pomočnik intervenira zadnjiC, zaman. Dežurni servisa da znak za start. Avtomobil s pijanim šoferjem je že pri prvih sto metrih bil za celo dolžino pred svojim tekmecem. »Noroi, norci!« je z jokajočlm glasom klical dežurni. »Bencin, dežurni!« so vplll iz-pred postaj«. »IzvoMte, tu sem ...« Bilo je trl četrt na pet. Trojica, ki je pričela s treml konjaki, je odhajala. Dekle v rumenem plašču so dobro napo-jili. Popotaik jo je podpiral. Zlobno se je smejal. Sofer je bil profesionalno ravnodušen in se je ozrl po ljudeh, ko je zapiral vrata. Vsi so bili taki kot on: ravnodušni in prav tako nasme-jani. Rekel je »zdravo« z gla-som, ki je zvenel kot opravičilo. Ti dve za pečjo pa sta poklic-ni je dejal šofer in. skoraj pre-ve? nediskretno pokazal protl gospodičnam, ki sta okupirali mizo pri peči. Dva gospoda sta bila za njuno mizo, ^dva elegant-na gospoda iz tistega »Mercede-sa H ...« Sofer in dSrektor pod-jetja. Sodobni poslosvni fizigno-miji. Tudi z dekleti sta govorila poslovno, kot da bi. diskutirala o prednostih njune tarifne po-stavke, ki se ravna po kilome^ trih — kako daleč spremlja de-kle šoferja ali papotnika po monotoni cesti. In o tem ali ra-je spi s »tovornjaki« v Omu, ki neskopuško plačajo zahtevani denar, ker ga imajo več, pa čeprav je težko prislužen; ali pa z gospodi v limuzinah, ki so manj robati in ima človek vtis, da (ko plačujejo) vedno mislijo na dnevnico, ki tako naglo kop-ni. Kaj jih briga, vsak po svoje. Moderna je ta naša avtocesta in še bolj moderno življenje na njej. Tako modernega življ«nja vsakdo ne prenese. Pokvari si želodec. Nekateri pa so pljani od tega ritma in možnosti.ki jih. nudi. Nagel je ta ritem in cesta je le navidez monotona. Jutro se plazi skozi zastore. Natakar vrti radio. Samo vzhod-ne postaje se oglašajo. Tain je prej dan. Iz kuhinje sveže diši pečeno meso. Za najbolj zgodne. Zunaj je postalo živahno. Iz kabin lezejo ljudj©. »Tudi ti moraš vzeti nekaj.« »In če stani ugotovi?« »Ne bo. Pazi. Reva.« NekaJ vreČ so nesli na drug avto. šotorko &o naravnali tako, kot je bila prej. Tudii zavezali so. »Ti prideš prvl.« »Upam. Ampak...« Cez čas je »prvl« odpeljail. »Vse bo v redu« je meail »drugi«. Od Istega podjetja so bill vsi trije. Trije težki Omi in priko-lice s 15 tonamii tovora. In kdo \\\ ao. ra-7nmol na t.a čnrlni mp- hanlzeim prevar, špekmlacij in vsega, kar tako neotkusno ime-nujemo »goapodarski kriminal«. Mnogo lahko človek pridobi pri njem, mnogo izgubi. Kot pri kartah. Ura Je pol šestiih. Zdanilo se Jo. Mrzla svetloba je razlita po logih in mlakužah. Mandica je iz.stopila. Da, zgodba o Mandici je za konec. Včeraj zvečer jo je šofer pobral pri Babini gredl. Severno od Samca. To je bilo njeno prvo srečanje z avtocesto. Njen prvi avtostop. Brez prtlja-ge in bosa. Kam? V Gradiško delat. In zakaj ravno tja? Tako so ji rekli. Osemnajst let imaš? Pravijo. Mačeha jo je napodila. Oženi se ali pa pojdi, je rekla. Odšla je. Kdo jo bo pa vzel, ko pa nima ne hiše in ne pohištva. Nič. Se krstni list se je med vojno izgubil. Peš gre iz Tinje ob mladinski progi. Tudl ona je bila tam. Naučili so jo pisati. Pastirji so ji reldi, kje naj gre do Gradiške. Svetovali so ji naj ustavi avto. Peš je predaleč. Sofer Ji je dal jesti in mprala mu je peti, da ne bi zaspal. »Aši kuje Adem aga...« je pela, vedno isto in okrutno zategnje-no, nelepo. Sedaj je jutro. Gra-diška je 4 km od avtoceste. Tu vodi od betona blatna pot v gozd. Tam je mesto. Vse še spi. »Srečno, Mandica!« je dejal šofer. »Zdravo ... šofer!« je rekla veselo. Potem je še dolgo stala na cesti in nam mahala. Odšla je z lahnim korakom proti Gra-diški. Počasi, tako hodijo samo ljtidje, ki se jim nikamor ne mudi, in ki so zelo zadovoljni. Njeno prvo srefianje z avtocesto, z modernim svetom je bilo pri-jetno, dobro. Morda ni niti po-mialila, da je bil to slučaj. Se enkrat je pomahala, ko je prišla do gozda. Bili smo že daleč. Ko-račila je skozi stekleno mrzlo jutro. Morda bi bilo bolje, da bl njeno prvo srečanje z Ijudml na avtocesti bilo drugačno. Ne tako prijetnol Bolj resraično. Drago NaSrtl za kulturno prosvetno delo beograjskih študentov Na vseh fakultetah namerava jo raizpusani več natečaijev s strokov-no tematiko. Posebne komisije v katerih bcwio profesorji in naij-boilij&i šruidenti bodo pregledovaJe dela in jih predlagaila za na^rado in branje. Razen tega ;pa bodo orgniziirali velik konkurs v okvi-ru univerzc. Tema tega bč študent-sko življenje in vloga .Študentov v diružbi. Kot vsa lera poprej tudi leto« ne bodo izostali literarni in glasbeni natečajii. Najbolja dela nagrajena na glasbenem natečaju bo izvaijad zbor »Branko Krsma-novič« in orkester Glasbene aka-demije. Še ta mesec bodo formirane žii-rije, ki bodo zbrale dela za raz-stavo Akadem^je za upodabljajo-čo umetnost in za študent&ko fo-tOTazstavo. Tudi žtudenti arhitek-ture bodo v tem študiisikeim letu organiz-irali razstavo svojih del. Kot menijo v študenrskih kro-gih bodo letos ustanorili Klub študentov umetmŠkih aikademij, k,i bo posta! sre-dišče za diskusije o sodobnih kulturnih vprašaniih, o sp<]ošnih vprašanjah iz estetike in prostor za organizaciiio tečaiev. Tudj dru^i družabni kilubi bo'do leto« še povečali svojo aktivnost. Koc smo izvedeli imajo v načrru splošni glcdališki tečaj, tečfaj li-kovne urnetnosti, glasbene prke-diitve v obliki tečaja in druoo. To ie sicer Ie načrt, vendar nam tudi ta odkriva veliko ak-rivnost beograjskih koilegov na tem podiročju, na katerem iljub-[jainska univerza še zda.leč ne do->ega zadovoljiive ravni. Razen ne-^ateriih delavnih enot s tega po-dročja, ki delajejo samostojno, pa limaimo nobenih drugiih kulturnih itudentSkih žariŠč. Za to se ne sanima nki Univerzitetiiii odibor, nici ippsamezna fakuiketna vod-' >tva ŽŠJ, potem so pa študenti crivi, »češ, saj se nihče ne zani-na!«. v Gostovanje na podeželju Studentje prlegikega študent-skega kluba so v letošnjih po-Jitnicah naštudirali Torkarjevo gro »Pisana žoga«, s katero so ^ostovali v okoldških vaseh in _ijutomerxi. Dramska sikupina ;ega kluba je pravzaprav žela ^rhznanje na podeželskih odrih :e lansike počitnlce. Letos so Dili v skupino pritegnjeni tudi sredinješolci, ker med člainstvom kluba ni bilo dovolj sposobnih Igralcev. Po poročilih, ki simo jiih sprejeli, so bile predstave na podeželju zelo slabo obiska-ne, kar pa pripisujejo slabi ob-veščenosti med ljudTrli in času, ko so na podeželju glavna po-ljedelska dela. Skupina je go-stovala v več krajih. - Na rob radijski kmetijskl oddaji Fant ima zveze Radio Ljubljana je v oddaji »Pol ure za našo vas« dne 2. ok-tobra 1955 podal naslednji sesta-vek: Ala vas zaniima naše mnenije? Po dveletnem bivanju v Aka-demskem kolegiju so mi odpove-daili stancvarije, češ, da »plača oče prevec davka od kmetije«. Sem kmeoki s*in, oče nima postran-skih zaslužkov. Za študij agrono-mije sem se odločil z namenom, da se boim po končanem študiju vrnil na svoje podeželje. Trem takim, to je kmeokim študentom agromomije, so odpovedali stano-vanije, čeprav kna neki inženir z lepiimii dohodiki dvo>je sob v kole-giju. V ti dve soibi bi lahko spra-vili šest študentov. Kuratorij štu-dentskih domov in menz je pri-tožbo »končno veljavno« — ka-kor pravi — zavrnil . . . « Vezailec: Zanimali smo se, kaj 'meni načelno o tem vprašanju fakultetn? svet aigronomsko-go-zdarske fakultete in zvedeli smo tole ... B: Študentov, ki bi jih že sam socialni sestav vlekel po dokon-čanem študiju nazaj k zemJji na dezelo, je odločno premaio. Le 33 odstotkoiv vseh študentov je kmečkega izvora, 28 odstorkov jih je iz delavskih vrst, vsi ostali pa so mestni sinovi in hčere, ki se jim po dokončaneni študiju vča-sih tudi ne da iti iz mesta . • . Vezalec: Zavirteli smo tdlefon-sko številko Akaidemskega kole-gija. A: Raidio Ljuhljana, uredndstvo kmetijskdh oddaj. B: Ravnatelj aikadem^kega ko-legija. A: PrS nas se je oiglasil neki študent agronomije Jože P. Na-vaija, da ste mu odipovediali sta-novanje v kolegijiu zgoilj zato, ker oče plača preveč davka. Ali vam je ta primer z.nan in ali je bil davek ediai razlog za to? B: Ni biilo drugega razloga . . . A: Prizadeti so billi trfje krneč-ki študentje in to študentie agro-nomije, ki imaiio namen oditi na podeželje po končanem študi'ju. Vaša naloga bi morala biitii, da podipiraite pi^zadevanie faktultet-nega sveta, ki se prdtožuje ra to zvedcti javaost. B: Ne boste nič dosegli. Todl jaiz nisem mogei. Vezalec: Tak je bil pogovox % ravnateljem Akademskega kolegii-ja in njegov konec. In naše mnenje? B: Socialni sestav študemov na agronomsko-gozdarski fakuketi T Ljubljani ni zadovo-ljiv. Vodstvo Akademskega kodegija in kuratt)-rij študentskih doinov in memz • svojo politiko »kniterija davčne-ga maksiimuma« uganjiata diskri-miiinacijo nasproti kmeckemTi štn-dentu, namesto da bi podpiirala prizadevanja fakultetnega sveta za zboiljšanje socialnega sestava štu., dentov agronomije. Večji darvek naj bi biil rnerilo za večji prispe-veik kolegilju, ne pa za odpoved stanovanija. To bii bilo pravilno. Ker pa vodstvo kolegija in ku-ratoniij menka drugače, kažeta, da ne poznata naši;h potreb ,po a-gronomskih kadrih na podeželju. Če bo Slo tako naprej, bomo kneli še več takžnih študcntov agromo-mije, kii, po dveh Jetih študija ne bodo poznali ne grabel.} ne braoe in še več agronomov, ki bodo uganjaH kmerijstvo na mestniih pločnikih. TakŠnih agronomov pa naše kmetijstvo ne potrebuje. * Krasna za\deva, če kdo ne ve za ka\j gre. Ta sestawek je rezul-ta>t daibo premiUjene provokacij^e, katere žrtev je prcdvsem ttprav nik Akademsikega kolegija, čigar teiefonsfei odgovor so posneli na magnctofionski tratk, in »nikom nifoa« vso stvmr s škarjami ure-diii tako, hot je blio potrebno, da se prikaie vsa »velika diskrimina* cijia«, ki }e bila izvr"sona nad «-bogo »kmečko duso*. Žrtev, ki je iskala zarvietje pri uredniku kmet-skifo adday Radla L$ubty*ana, fe toiMsris Joie Pentek iz Pc\kne (PreikmttfAJe), ki j primerno silablbn ekonomskim pom ložaijvm, pa jjih Mfrfb temu ne mctremo srn\jem primteru znaša ta dohodek 8.300 dinarjev). Kar se pa tiče fiavariša ing. Kralfa lctbho povemo, da rrm je tnptrava ze zdajeti celotne snovi, tako kot to zahteva druž-beni razvoj. Gre za pojave, ki jih ne moremo imenovati zakon.i-te. Še več, gre za pojave, ki so nedopustnii že s staiišča človeške morale in ecike. Živimo v desetletju stanovanj-sike stiske. Piiemo prošnje, obi-skujemo stanovanjske urade, lšče-mo zveze, študiramo male oglasc in zasedajo hišni sveti. V zadnjem času smo dobili Še uredbo o raz-ddjevanju in odpovedi stanovanj, ki ni brez pomanjkljivosti. Ured-ba sicer daloča, da je prisMna iz-6eJitev po odpovedi dovoljena te-le ipottm, ko je z&gotovljeno uži-vaJcu, kii mu je odpovedano sta-noranj«, ustrezno drugo stanova-nje oziroima najipotrebnejši pro-stori. Toda kako ie rešeno vpra-žanje ipodnajemnilkov? O teh v tiiredbii ni posebnih določil. Edina izjema je člen 30. Podstanovanj-ske pogodbe za stanovanja se lah-k^ odip-ovedo brez vsakega razlo-ga. Taiko v?,ruj« uredba podna-j*mnika. Za njih ni dolo^ena vi-lina najemmine. To je prepušceno ppt>.yremu dogovoru. N'i za.konske pcx8iage, ki bi prej^rečevala. p>re- ftrano visoke najemnine, ki jih morajo plačevati podnajemniki. Posamezniki na ta način ¦izkori-ščajo stnovanjsko stisko in »na-vijajo« cene v nedogled. Prosti trg in zako-n fKinudbe in povpra-ševanja jiim to omogoča. Gledano z očnvi Študenta se nam to ne zdi prav, kajti na lasmi koži obeutd-mo te pomanjkljivosti, ko se mo-ramo na rad!un visokih najemnin odpovedati hrani in razvedrilu, da bi z denairnimij prejemki lah-ko plačali, prosto povedano pre-plažaii, visoke najemnine. V takš-nih prrmenh se spraŠujemo: Za-kaj ni zakonskih dolocil, ki bi preprečila izkorišč;inje in predpi-sala naivisje možne najemnine za stanovanja podnajemnikov? Izstopiila je iz tramvaja na končni postaji. V njem je bvlo Se nekaj potnikov, kot obicfajno. Nihče ni vedel, da se vračfa iz knfižnice, kjer radno šruddra. Rahlo je deževaio in čevlji so p ostaiali v lepiljiivem blatu. Tu, v predimestju, so h:«>e tako oddalje-ne druga od druge in med nikni so vrtovi, poJja, ki jih namaka dež. Končno je rudi ona nalla sobo. Sobo v hi&i, ki so io pravkar do-gradlili. B!i!a ie majhna, sveže po-beljena in d!i2aJla je le po malti. Sobo za silo, neopremljeno, saimo za spanje, kajti ^rudirati v niej ni tnogja. Manjkala jii je miza, stol, skratka, man)ikala ii ]e oprema. E-diimo, kar je na-prosila ie bila sta-ra postelja brez vio-žka. deske in neka.,] oguljenih ž;imn;ic. Soba je bila pu&ta in neip.rijajzina. Pa kak- Ine težave je imela, preden jo ie dobila. Lastnik ji je rekel: — Soba ni opremljena, pomi-sliti tpa mo>rate, da je stanovanje novo, zdravo, grajeno po sodob-n%h predpisih. Manjkajo sicer Se nekatere hišne naprave, toda to se ne da stresti iz rokava. Pro-sim vas, kje boste ob danasnjih stanovanj.skih razmerah nalli bolj-še stanoranje? — Prav zadovaljna sem. Samo jlede najemnine b: se želela ] mislijo. Čez dober teden se ie v sobo vseljLI mlad Tržiačan, ki llah^lo plača stanovanje v tuiji vailuoi, Razen tega ima »zveze« in z njini se da dobro trgovati. časopisi prinašajo oglase. Med malimi oglasi je največ takih, ki iščejo stanovanje. Nagrado dobi, dam veldko in lepo nagrado ti-stemu, ki mi preskrbi sobo. Posre-dovanje cvete in Ijudje tudi za-služijo kak dinar. Trgovina s sta-novanji! Šrudenr je priobčdil oglas. To krat nekaj nenavadnega. »Tui študent žeii primerno stanovanie v Ljubljani. Plača vsako ceno.« Kmalu so za^ele prihafati po-nudbe. Družine so se stiskale in odstoipale stanovatnja inozemske-mu študenru. Najemnine pa niso šle izpod 4.5DO dinarjev. »Turi« biro« ie imel preko po-letja na razipolago nekoliko sta-novanj. Ta so se verietno plače-vala v devirzah. Študenti zaiman prosijo in iščejo. Če ne more pila-6a«i vsote, ki presega kipeodijo, je za njega prenoČišče samo še v čakalnicd. Starejša gospa je pripravljena odstopdti kabinet za tritiso^ di-narjev mescčne naiemnine. Razen tega dogovorjena količina slan:n3 in drugdh prehranbenih pridelkov, ker je na trgu vse tako drago. Seveda bi morail prosti čas pora-biti že za irižtrukciio nadebudne-ga sdma. Čuden paradoks. Najemniki doblvajo za eno oddano sobo dvakrat več. kot plačaio najem-nine za celotno stanovanie. V središČu mesta ie prosta so-ba s kopalndco. Lepo opremljena in udobna. Stanovaiiiije za dva, z dvema posteliama in primeren kot za učenje. Dnevno se tukaj oglasi po dvajset kandidatov, ki si o~ gšledajo sobo i,n seznanijo s pogo-ji. študente vljudno oipozoriio, da je soba draga in za njuhove de-narne vire nedosegljiva. Prihaia-fo zdravniki. inženi,r)'i, umetniki, ki lahko priimakneio še kako na-grado. — Veste, ta soba je vredna svo-jega denarja. Mir in tJišina, brez mestnega hrupa. Zrak ie svež in centralna kurjava. — KolLko mesečno? K.aksai so pogoji? — ŠesttisoJ. Razen tega mora-te biti doma ob morju in naitn od-stopiti vaise stanovanie za eno-mesečni dmpust na morju. Če te-ga nimate, nam morate; stanova-n.je na morju preskrbeti, drugabiil je žripendijo od tekstilne tovame s pogojem, da korača Itudi.j na kemicnem oddelku tehnične fa-« kultete. Brez st*novanija tje, Hn prenočuje, kakor nanese. Najbolj pogosto v vagonih na žclezniski postaji. Obhoddl ie Ježico, Zaiog in domaila vso ljubliansko okoli« co. Niikjer proste so^be. — Prosim vas, tovar.5 aprav nik, dovolke mi stanovati v hod-nliku akademskega koilegii-a. Sa-mo začasno, dokler ne dobim kaj bolišega. Na postaji imam prtlja-go. Štiri srvari, kov^ke in pak©-te. Ležarina mi je nanesla že . Threcpence STUDENT POLITICIAN IN PRISO NEWS OF "PURGE" OF EAST GERMAN COMMUNISI LEAKS THROUGH AFTER THREE YEARS si«^: *» \Hn" Th» iiwttw Ir_ J^J^ Časopis birminghamskih študentov •vojo zahvalnost »Student Mir-roru« za uspešno izvrševanje določil Istambulske konference. Dalje poudarja, da je »Student Mirror« neodvisna študentska časopisna agencija, ki pa ji mo-rajo po fil. 65 Istambulske kon-ference vse nacionalne unije ppmagati in olajšati delo. Vse-kakor je formulacija o neod-visni študentski časopiisni agen-ciji, ki ji morajo vse naciona]-ne unije pomagati in olajšati delo, precej čudna. Biilo bi bo-Ije, da se stvari obravnavajo tako kot so. Od miednarodne konference v Kopenhagenu 1953 pa do danes ni bilo niti eije mednarodne študentske konfe-rence, na kateri se ne b» po poročilih COSEC in »Student Mirrora« diiskutiralo o tej štu-dentski agenciji in ocenjevalo delo »Student Mšrrora«. Zakaj vse to, če je vendar »Student Mirror« neodvisna študentska časopisna agencija? Iz vsega te-ga je popolnoma jasno razvid-n'O, da je rned mednarodno štu-dentsko konferenco in »Student MiiTorom« vez, ki je nii'hče ne mioxe zanikati. Ce analiziramo pisanje »Stu-dient Mirrora«, potem lahko vi-dimo, da ta list piše precej ne-objektivno o posameznih štu-dentskih nacionalnih unijah in da se prb pisanju o posameznjiih državah precej jasno vidi po^ liti'ka tega časopisa. Poglejmo samo nekatera dejstvai Medteim ko piše »Student Mirror« zelo laskavo o položaju študentov na Formozi, so poročila s ce-Ijnske Kitajske zelo nepovoljna. Na enaik načim piše ta list še danes o federalni republiiki Nemčiji in p sovjetski okupa-cijskil coni Nemčije. Poročtla iz v»hod!nlh držav so skrajno ne-objektzivna. To postopanje ne je več ali manj negativno. Mi vemo, da ima vsaka organiza-cija svoje slabosti pa tudi svo-je uspehe. Toda, če se piše sa;m>o o slabostuh, potem to prav gotovo n' brez namena. Dejansiko obstajata sedaj sa-mo dve možnosti. Ali bo ured-ništvo »Student Mirrora« svojo povezanost z mednarodno štu-dentsko konferenco saiiatralo kr-1 obveznost in se držalo ob-stojeeih resolucij in izvršilo odločno sprem^embo v svojem pisanju, ali pa naj medmarodna študentska konferenca prekine svoje odnose s »Student Mirro-rom«. Zato so naši delegati predloždli resoducijo, ki se gla-si: Mednarodna konferenca štu-dentskega tiska smatra, da re-dakcija »Student Mirrora« ne spoštuje resolucij mednarodne študentske konference glede objektivnosti, nepristranosti in uporabljanja virov informacij. V. mednarodna konferenca štu-dentskega tiska predlaga VI. mednarodni študentskl konfe-renci, da se loči od informacij, ki jih prinaša »Student Mirror«, in predlaga COSEC, da preneha s kakršno kol: pomočjo tej re-dakcijš. Prikaz, ki ga je podala naša delegaoija, je verna slika dejan-skega stanja. Ostane sairmo še eno vprašanje. Kako gleda CO-SEC na pisanje tega lista? Kljub vsem tem pripomtoam pa je značilno mnenje COSEC, ki v svojih resolucf.jah še vedno poudarja, da »Student Mirror« uspešno izvršuje določila med-narodnih študentskiih konferenc. Diskusija o »Student Mirroru« je pakaeala, da je veliko mlš-Ijenj na račun »Student Mdrro-ra« bilo pozitivno sprejetih. Glavne inSsli nekaterih delega-tov so: Neumno je še danes pi-sati na enl strani o federalni poti>ebuje nobenega komentarja. iStuden^t Mirror« uporablja tudl zelo značilne vire, iz ka>-ter-Mi črpa svoje vesti. »Glas »vobodme Evrope« in razni emi-grantska čsksopisi nhso osamljen prlmer, iz katerih objavlja to glaiSilo študentske vesti. Razen tega otojavlja »Student Miirror« tudi veliko število nepodpisanih člaakov in vesti, za katere pa Uredrmšvo ne odgovarja. Tu mi-Bliim predvseim na članke, pod-pisane kot »posebna poročila«. Ni»č manj pomermbno ni pisa-nje »Student Mirrora« o jugo-flovansfcem šbudentskeim g»ba- republilci Nemčiji in na drugi strani o sovjetski oikupacijski coni. Priznati je treba, da so mnoge vesti neobjektivne in da je list enostransko usmerjen. Casopis, kot je »Student Mir-ror«, mora skrbno izbirati ve-sti, ki jih objavlja. Favorizira-nje Formoze v notoenem sluča-ju ni na mestu. »Student Mir-ror« mora imeti vedno pred očmB, da je imednarodnio glasi-lo. Ti odlomki z diksusij posa-fn©zni'h delegatov nam povedo, da so izvajanja, ki jih je podala jugoslovanska delegacija, popol-noma na mefitu. Morda je naj- Gospod Marks je pokazal velik talent Preden preidem na obravna-vanje drugih problemov te kon-ference, bi v zvezi z našimi izvajanji rad oimenil nastop nemškega predstavnika Al-brechta Marksa, ki je na kon-ferenci sodeloval kot uradni delegat VDS. Pravzaprav tega ne bd bilo treba niti omenjati, ker so izvajanja g. Marksa po mojem mnenju prešla okvir mednarodne konference. Ce to-rej pišem o tem primeru, je to zgolj iz ilustrativnih namenov. Izvajanja tega delegata niso bi-la v ponos njegovim kolegom iz Neimičije, ki so mnogo bolj trezno gledali na obravnavane profoleme, kot nji'h uradni pred-stavnik. Gospod Marks je go-voril predvsem o naši dekla-raciji. V zelo ostrem tonu je očital, da želimo na konfererici obravnavati politččne probleme, ki nimajo mesta na konferencah študentskega tiska. Vzrok za to so naše trdiitve, da vodi »Student Mirror« blo-kovsko politiiko, kar smo že prej analizirali. Smiaitram pa, da kon-ferenca tiska lahko sodii o de-lu nske mednarodne časopisne agencije, kot je »Student Mir-ror«, pa čeprav gre tu za neke tendence, katere so po mnenju g. Marksa politlčne. Verjetno je naš kritik pozabil, da danes v svetu skoraj vsi narodi želijo mir in da skušajo ublažiti med-narodno napetost, ki se vsak čas pojavlja v tej ali oni oblikj. Ce študentje na tem polju vsaj malo prispevamo, potem je to prav gotovo naša zasluga. N»-kakor pa ni na imestu, da štu-dentje ppdpirajo nasprotja kot je to mnogokrat delal čisopis, o katerem je bilo že dosti go-vora. Zato simatram, da je bila kritika tudi v tem pogledu na mestu in upravrčena. Toda bolj zanimivo je tt\. da g- Marks oči- ta predstavnikom jugoslovan-skih časopisov, da želijo disku-sijo o političnih problemih. Vprašujemo se, le po kaj je tedaj prišel g. Marks na konfe-renco predstavnikov študentske-ga tiska? Pa menda ne, da bi kot ekspert razpravljal o novi-narskih problemih študentskih listov, ko vendar ni bil pred~ stavnik nobenega časopčsa! Pa tudi drugače je bilo med pred>-stavniki lz Nemčije veliko spo-sobnih študentskih novinarjev, ki bi prav gotovo lahko sode-lovali v vsaki š-e tako kompli-cirani novinarskt diskusiji. V celoti je g. Marks pokazal veliko zaniimanje za »jugoslo-vansko študent&ko problemati-ko«, pokazal pa je tudi, da je »dober poznavalec« naše druž-bene problematike. Da pa ne pride do kakšnega posploševa-nja, moram prfznati, da je bil to res edini primer. Po mojem mnenju so nekateri predstavni-ki netmških časopisov, kot Ger-hard Schoenberner, urednik »Standpunkta« dr. Werner Marx, urednik »Deutsche Studenten- zeltung«, Till Mayer — Bruhns in Gerhard Zenke, predstavnika »Studenteakuriera« in drugi s svojo resno in konstruktivno kritiko v veliki mers prispevali, da je konferenca mnoge stvari rešila bolje in solidnejše, kot bi jiih drugače. HaJ BI se riašlednje mednaroiS-ne konference študentskega ti-ska vršiile po sledečem progra-mu, ki bi delU konferenco na tri dele: a) tehnični problemd študent-skega tiska; b) mednarodni projektl; c) problemii nacionalnih unij. O vprašanjih pod točko c) bodo razpravljali na posebnifa sejah, na katerih bodo lahko sodelovali le predstavniki na-cionalnih unij. Načnt predvdde-va tudi, da bodo imeli predistav-niki študentskio časopisov, ^«en-cij in nacanalnih unij na zase-danjih isti status. Med končnimi resolucijami je n-ajpomembnejša resolucija predt-stavniikov Jugoslavije o sodelo-vanju študentskih časopisov in izmenjavi materala, kl Jo je dopolnila delegacija Saara, in ki je bila sprejeta z veliko ve-čino glasov — 27 proti trem vzdržaniin. In končno je delegat naclo-nalne študentske uaije Finske, Pauli Opas, pozval vse udele-žence letošnje V. mednarodne konference študentskega td&ka, da se v ravno tako velikem številu udeležijo tudi naslednje konferen.ee, ki jo bo prireddla naoionalna unija študentov Fin-ske — SYL v Helainkiju. Kljub temu, da sem že izčrpaJ poro6ilo o delu konference, bi želel na koncu podati že nekaj misli. Konferenca je pokazala, da je v študentskem tisku veliko pro-blemov, ki jih je treba rešiti, zlasti pa reševati. Nekaj tega je bilo storjenega. Morda lahko meti najpomembnejše zaključke konference štejemo tiste, ki go-vore o medsebojnem sodelova- Medndrodna študentska revija - bodočnost Ce sedaj prešdenro še na dru-ge probleme, potem moramo omeniti diskusijo okoli nove mednarodne študentske revije, ki jo bo pričel izdajati COSEC. O ustanovitvi te nove revije so govorili že na V. mednarodni študentski konferenci. Ta revija naj bd prinašala članke, slike, umetniške in druge prispevke iz študentskega življenja in dela študentov. Kot mednarodna študentska revija bo ta list na-menjen vsem študentom na svetu. V zvezi z novo revljo se je pojavljala bojazen, da ne bo preveč enostransko usmerjena. Vendar je bodoči urednik, Frank Smith dejal, da ne bo tiskal propagande, naj bo od koder koli. V nadailjnjem programu kon-ference je pr-edaval urednik »Student Mirrora« o tehničnih probleimih študentskega tiska. Predavanje saroo je bil-o zani-mivo le v tolifco, kolikor smo dobili vpogled v posaimezne študentske časopise in revije, ki izhajajo v vseh mogočih obli-kah po raznih državah širom po svetu. Post scriptum Pomemtono je nrnenje, da je treba bodoče konference orga-nizirati taiko, da bodo na njih ločeno delovali predstavniki na-cionalnih unij in predstavniki štuedenitskega tiska. Kom&sija, ki je razpravljala o tem, je izde-lala načrt, ki je bil sprejet z veliko večino. Po tem predlog i nju. Toda prepričan sem, da sa- , mo število glasov, s katerimil ; so bile te resolucije sprejete, . ne bo dovolj za uspešno med- j sebojno sodelovanje. Treba bo ] več. Predvsem volje in požrtvo- , valnosti vsakega posameznika, ] ki bo moral skrbeti, da zaključ- , ki ne bodo samo zaključki, aropak da bodo postali dejstva. Nič manj pam«inbno, morda tud najbolj, je dejstvo, da so se na konferenci srečali mnogi študenti-novinarji iz raznih dr-žav Evrope. Njihovo srečanje prav gotovo ne bo ostalo brez pomena, spoznali so se med se-boj, izmenjali svoje poglede in sklenili, da bodo medsebojno sodelovali. Končno še beseda, dve o pri-reditelju. Nacionalna unija štu-dentov Saara, ki je letos pre-vzcla nehvaležno vlogo organi-zatorja konference, je svojo dolžnost izpolnila v celoti. po-leg tega pa je omogočila vsem delegatom še nekaj več/ To je pogled na današnij Saar z ¦ njegovo ogronmo industrijo, na razvoj edine univerze, kl po-staja evropski center, in na da-našnjo politično sLtuacijo, kl je vse prej kot prijetna. Janko popovlč Bil je letnik... Vsa stvar Je podobna tisti znani pesmici: »Oj pet zamorč-kov šlo je...« Najprej je bil sprejemnl izpit za vstop v prvi letnik Akade-tnije za igralsko nmetnost; na-pravilo ga je sedem od štirinaj-stih kandJdatov. Potem so se začela predavanja in eden se je ustrašil. Ostalo jih je sedem — to pa zato, ker se je od nekod pojavil še en kandidat. Ob kon-cu leta sta odleteli dve študent-ki. Ostalo jih je pet. Po dru-?em letu sta odleteli drugi dve in spet jih je ostalo pet, zakaj oni dve, ki sta bili izločeni, sta se vrnili. Po tretjem letniku je AIU zapustil par, po en pred-stavnik Senskega in moškega rodu. Cetrti Ietnik so obisko-?ali trije, po sedmem semestru sta omagala še dva in ostala je — Gorinšek Majda, emanacija prizadevanj kolegija predavate-Ijev. Hudomušnež, ki bi želel vso stvar preračnnati v denar, bi prilezel na okroglo vsotico deset milijonov din, kolikor stane delovno Ijudstvo en sami diplomiran študent. Sicer pa naj bo s tem kakor-koli; mogoče je celo, da bo k»~ teri od onempjglih končal vsaj v naslednjem letu in se bodo tisti milijončki porazdelili. Vse-kakor je talentirana Majda Go-rinškova prva v zgodovini AIU# ki je diplomirala v rednem ro-kn. Diplomirala je s Cocteaujevim monologom »LePi brezbrižnež«, s katerim je navdušila omejeno (po številu) publiko. Za diplomo je naštudirala še Elmiro iz Mo-lierovega »Tartuffa« in Beatrica iz Shakespearove komedije »Mnogo hrupa za nič«. Obe vlo-gi sta jo stali mnogo truda, za-kaj težko se je vživeti v vloga, če ti en soigralec govori tekstft. vseh ostalih igralcev. Majda Gorinškova, ki ji k di-plomi iskreno čestitamo, je an-gažirana v koprskem gledališču, kjer je debutirala v vlogi Pe-tronjele v Držičevi komedijl »Dundo Maroje«. V. K. Pomemben jubilej 1945 - AIU - 1955 Ko netkaj postane navada, se obiletnice z>de p^ivlečene za lase, vadili pa smo se v zadnjih dese-tih lerifo marsiičesa, kar je bilo prej nedosegljiiva sanja marsika-terega mladega človeka, ki je ob-ležail kdove kje, da bi sanja posta-la otipljiva resničnost. Že zavoljo tistih, ki so tako obležaJS, pa je dobro, da se včatfiJi spomnimo tu-
  • njih za-misliimo in pretehtamo, kako zna_ mo cenitii to, kar smo dobilL Tako je na primer posta.la na-vada, da vsako leto nekako ob teni času nekaj parov o5i povrsci ipogleda v oh igrailskih družin na naKem podežoliu. Za taklen zaostanek pa ie bilo dovolj vzrokov. Zadosra-ie n.a>j, če omeniiimo le dva. Prvi ie nacionalna in politiŽna neenakopravnost slovenskega o-zemlja, ki ne sega samo od leta 1918, ko se Je zrušila avstroogrska monarhija. tenrveč se nadaljtije ?e preko vseh dvaj«etih let obstoia stare Juigoslavlje. Drugii raizlog za taksno stanje iz^vdra naravnosti iz prvega, Gre najnreč za sllno težke gmotne raz-mere s kaiterimi se je moralo ne-nehno boriti gledalisko življenje slovenske metroo je d-i v L;ut.jani še daleč ni 'akega razumevanja za šporf-. kot v južnih prestolnicah, pa tudi fi-rančni pogoji so precei slabš:. Potrebovali bi svoje igrišče, o katerem že dolgo govorimo. Ni nam za tribune, ni nam za šte-vilno publiko, stremimo samo ?a zeleno površino, ki naj bi Oala ljubljan&klm študentom ziaka in razvednla. Toda kaj bl ponavlJaH že artokrat omo- 'T niene stvari. Vprašujemo se le, kdaj se bo vso to premaknilo z mrtve točke. Mnogi so dejal!, da udtanovi-tev študentskega sportnega društva ni pametna stvar. In vendar sedaj lrhko ugotavlja-mo, da se je športno življenja na naši univerzi precpj raz-mahnilo, da jg mnogo bolj or-ganiz.irano kot vsa prejšnja leta. Olympia opravlja nalogo, ki pravzaprav ni naloga šport-nega društva. Poskuša dati štu-dentom tisto, kar bi morala dati obvezna telesna vzgoja, obenem pa seveda stremi za tem, da bi bilo takih, ki bi sodelovali čim več. Olympia se je postavila na stališče, da je to njena prva naloga, pa čeprav uspehi na prvenstvih niso tako rožnati!, čeprav se ime Olympie ne ble-st: ravno na prvih mestih pr-venstvenih tablic. Prav zato zasluži ljubljansko študentsko športno društvo toliko večjo moralno in finančno podporo vseh oblastil 01ympia ima po najnovejših podatkih že 1400 članov Vedno več novih Sedaj je tisti čas, ko prihaja na univerzo mnogo novih ljudi, pričelo se je študijsko leto, pa tudi na srednjih šolah so že sredi pouka. Te dni je tudi v pi^arni športnega društva Olym-pia zdo živo. Marsikdo izmed leh, ki te dni sedajo v šolske klopi, se je odločil, da si bo po-iskal razvedrila v študentskem športnem društvu. Debeli zavoji prijavnic z na-pisom ŠD Olympia leže na pi-salni mizi. Prijavnice so raz-deljene po klubih in že od daleč lahko uganemo kateri klub je v tem času dobil največ novih Članov. Menda je najdebelejši za"voj z napisom Akademska strelska družina.Preveč časa hi zamudili, če bi šteli te prijav-nice. Menda jih je okoli 200. Tako sedaj računajo, da je vseh strelcev skupaj okoli 350, kar pomeni, da je strelska družina močnejša, kot kdajkoli prej. Vse to je lepo, vendar se je že po-jatvil prvi problem. Ni prostora! Strelci morajo namreč v naj-krajšem času zapustiti svoje prostore, ki so jih imeli v uni-verzitetnem poslopju Kam se-daj? Nekdo je predlagal, da bi se obrnili na VI. drž. gimnazijo, kjer itnajo prostorne hodnike, ki bi bili za streljanje z zračno puško kar dobri. Menda bi biia to res kar zadovoljiva rešitev Zelo veliko je zanimanja tudJ za judo klub. V neka.i dneh se je prijavilo kar 70 novih **anov. Vseh skupaj je sedaj približno 130, kar pomeni, da sodijo med najmočnejše klube te vrste pri nas. S prostorom so za silo pre-skrbljeni, saj imajo na razpo-lago telovadnico osnovne šole na Ledini. Zanimivo je, da se je zelo ve-liko število novincev odločilo za namizno 'teniški klub. Blago povedano, je ta k!ub doslej ži-votaril in ni pokazal kakih vid nejših znakov življenja. Sedaj bo imel priložnost, da dela z novimi člani, kakor najbolje rna. Kot kaže, bodo v odbor te-ga kluba vključili še nekaj de-lovnih članov, kar bo gotovo koristilo razvoju namiznega te-nisa na naši univerzi. Tudi tu je opaziti veliko stisko s pro-stori. Mala sobica v študent-skem naselju seveda ni dovolj niti za tiste, ki so bili doslej včlanjeni v tej sekciji, kaj šcle za okoli 40 novineev. Tudi v tem primeru bi lahko našli re-šitev na hodnikih VI. drž. gim-nazije, kjer je v večernih urah prav gotovo dovolj prostora. Kljub temu, da se bliža zima. je bil odziv smučarjev zelo maj-hen. Verjetno je temu vzrok draga oprema, saj je znano, da so mladi smučarji zelo slabo založeni z rekviziti in ni misli-ti, da bi s tem kar imajo lahko nastopili na katercm knli tek-mbvanju. Seveda jim tudj smu-čarski klub ne more dati drage opreme. Razveseljivo je, da imajo od-bojkarji spet precej novincev. Lahko rečemo, da je Akademski odbnjkarski klub eden izmed takih, ki vso svojo kadrovsko politiko gradi prav na mladih Ze večkrat se je izkazalo, da je ta politika pravilna. Do seda.i se je prijavilo v odbojkarski klub že okoli 35 novincev, ka-terim bo treba omogočiti redno vadbo. Problem je isti: telo-vadnice! Morda so odboikar.ii še na dobrem, saj kaže, da bodo imeli na razpolago dve telovad-nici. Približno enako .ie število no-vincev, ki so se ndločili za ko-§arkarski klub. Ze letos je bi.o opaziti, da .ie košarkarsko igri-5če ood Cekinovim grt^om nre-majhno za tako šteiTi1ren klub Poskrbpti bo treba več prostora, 7a zim«ki trening pa še kako telovadnfco. Kot v?dimo. je oritok nnviincev razveseljiv. Poudariti moramo, da ie ttied temi najvp? frednie-šolcev, od vseh prnavijenih skoraj 75 odstotkov. študcniie «n v svojem društvn v manjšini To velja premisliti! IV. medlfrku!»etna konferenca ekonorristov Konferenca je bila v Beogra-du in se je je udeležil boosraj-ski rektor in nad 70 predava-teljev iz vse države. Važni, da sami sebe vikajo Pravijo, da se človek spremi-nja vsakih sedem let. V da^ na,šnjih časih za vsak slučaj majhen popravek. Nekateri se spremiinjajo tudi čez noč. Nič za to, ljudaki pregovor govori pač bolj na splošno, zato izje-me niso izvzete. Drži? Mislim na pojav, ki je vreden analize dobrega psjhiatra, zakaj človek se nehote vpraša, zakaj so ljudje »važni kot marele«? Potrplje-nje! Beseda je na splošno o ii-nih ljudeh v nylon nogavčcah, ki sede na usnjenih sedežih in kakor da bi bili v Benetkah, plavajo po ljubljanskem asfaltu. No, kaj sledi iz tega, si lahko mislite! Da se poznamio! Fant ni tra-pa,st, sanio važen, važen kot »bubreg* v loju«! Obraz mu ne-mara kvari rahlo ne&kladno oblikovan prifrknjen nos, toda to mu je podarila narava in potrpežljivo nosi, kar je dobil. Kratek osebni o.pis: iznajdljiv nasmeh, pi-edvsem pa prožen in prodoren nastop. Garderoba: po-škrobane srajce, kravate z žen-skaini v kopalkah, ali nerciara kakšna črnka pod kokosovo pal-mo, iežeča s stegnjenimd udi, predvsem pa metuljčkj vseh vrst, od pisanih pomladanskih do poznih jesenskih. Glavno je Vespa. Ta sicer spada v garažo, Kongres Zveze »Svobod« (Nadaljevanje s 1. str.) Druga najvažnejša točka po izobraževanju je Ljudska uni-verza. Tej bi bila vsekakor po-trebna krepka injekcija siste-matičnosti. Morda ne bi bilo napak, da bi se aktivisti pred-vsem na tem področju malo bzrli po svetu, v Skandinavijo, kjer je Ljudska univerza dvig-njena na rang večerne šole za najširši krog prebivalstva. Tretje najvažnejše vprašanie je pošolska vzgoja mladine. Sramotno je pravzaprav. da je na kongresu moralo biti izrs-čeno priznanje, da je za pošol-sko vzgojo uspelo bolj zainte-resirati kmete in uradništvo kot pa delavce. Tov. Regent se je med disku-sijo dotaknil tudi Ijubljansk« univerze in to njenega najbolj deiikatncga problema: na uni-verzi je bilo v letih 1951 — 55 le 5 do 6 odstotkov študentov ia delavskih vrst. Zadel je ob celo vrsto vpr«šanj, ki pa ima-jo, če smo r tkriti, predvsem ekonon»ske 1";r«tnine. Raznrr!fli c»{.i*i nezaintt:esira-na za tako »tanje. Položaj ij ¦-!-, da v 1r;tt>reso vse naSe bf"-we in vseh i;p$ih prl/adev»rtj morano bHl cpt;-m'i?tičnt ir> v*rj»'i v 6cs*d?, \t, jih 3« ob k->ngr«isi' sapisai? »Ljur\>ka pravi'-ax, a mu zemeljska krogla visi okrog vrata! V iz-ložbah odseva njegova slika. Smehlja se. Ko izgubi ravno-težje, preklinja ljubljanski as-falt... Njegova Vespa stoji mirno ob robu ceste. Počiva. Ljudje se ustavljajo m občudujejo. Ob-čudovanje ni greh. S težavo po-žirajo sline. Soparni in vroči so ti zakasneli jesenski dnevi. — Ljudje, govorimo bolj mir-no! — Poglejte to skladnost oblik, to harmonijo črt, ki daje vsa-kemu zeni,ljanu občutek dovr-šenosti! — Kaj pravite? — Strinjam se! Popolnoma se strinjam! Zakaj slikarji ne sli-kajo? Zakaj pesniki ne pišejo o Vespah? Pisal bi sonete, če bi jo imel! — Prevzela me je njena bli-žina. To je posledmji odlitek tehnike in blagor mu, ,ki jo imai Tehniko narodu! Zdaj zopet drsd po ljubljan-skem asfaltu. Popoldne mora Peljati gospodinjo v ribarnrco. Tako sta se dogovorila. Zvečer sestanek z Mary, kar ga stane najmanj krožno vožnjo po Ljub-ljani. Potem zjutraj: gospodinja želi sveže mleko; sosedova hčer-ka bi rada pravočasno v službo. Oddolžila se bo že kaiko. Potem predlog za večdnevno turo v planine. Ponudb toliko, da ne more študiratb. Večerna vožnja in večerja na gospodarskem razstavišču. Promenadna vožnja. Weekend na Bledu. Vespa pa končno nj občinska krava, da t>i jo molzli! In draga mu piše: »Ponoči sanjam o Tvoji Ve-spi. Kako bom srečna, ko bo last obeh! Sla bova daleč od ljudi v samoto. Z Vespo, ki bo, tiho brn&6, nesla novoporočen tovor!« OBVESTILO Kuratorij študentskih domov in menz sporoča vsem študen-tom, ki so bili sprejeti na sta-novanje v študentskem naselju s 1. novembrom 1955, da vsell-tev ne bo možna tega dne temveč se bo ^avlekla za cn t«-dcn, kei so nastopile razne tehn"5ne ovlre. V»«'Hev do tnnyna 7. riovcmbra 1955. Pr^.dviiJoma se bo zavlekla t«di vs*'i>v onih šludcntov, ki so bife sprejcti s 15. nov. 1955. O ten> bomo vse študente še pravočasno obvestill. Nailepši fant na Balkanu Bilo je v tistih lepih, dav-nih, zlatih starih časih, ko je pot zgodovine sredi stoletja zdrknila navzdol, navzdol, ah, tako zelo naglo, proti 2000. In naša zgodba iz tistih dni je lep trikotnik, tragična je in. komična, kot so ljubezenske zgodbe sploh. To je štorija o fantu, ki je bil najlepši na Balkanu in o dveh dekletih, lepih, blagih in ljubečih, ki pa na koncu zgodbe postaneta prava zmaja, maščevalni fu-riji, ki... Tako nekako je bi-lo: Joco je bil lep fant, vedno nasmejan, zmagoslavno in pre-pirljivo, bil je res čeden kar se da, ne da se prav nič opo-rekati! Brčic ni nosil in nje-gova mehka lica so bila prava vaba za mestna dekleta. Imel je temne kostanjeve lase in si-nje, globoke oči, —- ah, ustvar- jene za ljubezen. Vedno je no-sil kravato, žametni sako in bil sploh zelo vzoren. Prvemu dekletu je bilo ime Mira, vi-soka svetlolaska. Bila je nežna in blaga kot poletne vode, ki so se ustavile v švojih tol-munih pod vrbami. Tudi ona je imela svetlomodre oči — velike i.n prozorne kotplanin-sko nebo. Joco je Ijubil Miro. Zelo. Bila je to čisto navadna ljube-zen, ki je po svoji moči rasla iz dneva v dan, postajala ak-tivnejša, a nikoli ni presegla Ijubljanskih in študentskih norm. Fant se je zavedal svo-je mo5i in lepote in dekle je vedelo predobro, da to ni kar tako: hoditi s fantom, ki je najlepši na Balkanu. Leto in dan je trajala njuna ljubezen, preprosta je njena zgodovina — od plesa in prvih sprem-ljanj je šlo vedno na bolje, razgovori o življenju in usodi, priznanja, vzdihi, izjave in pr-vi poljubi, trdni objemi. Joco je bil potrpežljiv in se je v ljttbezni vedno držal tistega starega pravila: kar lahko od-ložiš za jutri, ne stori danes! Čas sicer vedno hiti, a dela za nas. Mira ni stanovala v študentskem naseliu, zato jo je Joco lahko obiskal tudi do-ma, seveda ob polni odsotno-sti njene gospe mame. Joco in Mira sta v družbi študent-skih pivcev, pivk, plesalcev in plesolk veljala za vzoren »za-konski par«. Njun sloves se je razširil tudi izven meja fakul-tete, kateri sta pripadala. Po-vsod so govorili o njih spo-štljivo, kot o golobčkih, ki jim vsi zavidajo tisto skrivnostno sposobnost in talent, s kate-rim se da ljubezen obdržati ta-ko trajno lepo in kakor s cvet-jem okrašeno. Ej, dragi moji, potem je prii-šla pomlad. Takrat nastopi na-ša Lili. Vse drugačna je bila kot bi si mislili. Ni bila n. pr. ognjevita črnolaska, temveč čisto mirno dekle, vsa.i navi-dez, eno tistih brezimnih bitij, o katerih mislimo, da je noben fant še ni pospremil do vežnih vrat. Pomladne vode so nesle Lili v svoji matici, sredi toka, sredi sonca in prebujanja. Nikdar, morda. ne bomo izve-deli kako in kje je bilo tisto srečanje, zaradi katerega je napisana tale zgodba. Rado- vednosti je vstop prepovedan! In prišel je krah, z vrha in naglo. Joco je precenjeval svo-je mooi, kdor je lep si lahko marsikaj privcšči, je menil. Danes imam ta sestanek, ju-tri iraam vajo in potem dmgo vajo in... in Mira ni niti ute-gnila, da bi se začudila nad nenadno družbeno aktivnostjo svojega izvoljenca. Joco je bil zmagovalec. Ab-solutni. Njegov intelekt je bil počaščen in samozadovoljen, ko je svoj dvojni ljubezenski ambient organiziral tako, da sta obe — Mira in Lili bili zadovoljni. Priznati morate, da je to le sposobnost, posebno v Ljubljani. In kar je najvaž-nejše, obe sta bili prepričani, da sta edini. Ej, sladko pre-pričanje! Pomlad je minevala, Joco je garal. Letal je s se-stanka na sestanek, prepriče-val. tolažil, prinašal darove in Ijubil v velikih zamahih kot vitezi iz minulih stoletij. Toda, toda ... potem je re-klo BUM! Nenadno, ne po po-moti in čisto siučnino se je zgodilo tisto. kar nihče od tro-jice ni pričakoval. Stvar je bila peklensko usodna in pre-prosta. Ni ie bilo sile, ne res-nice in laži, ki bi zavrla ko-lo... Mira in Lili sta se ne-nadno srečali in ugotovili. da sta znanki iz nižje gimnazije. In v«?e se ]'e ootem zgodilo z nadfilmsko hitrostjo. Dekleti sta si zaupali svoje težave in govorili tudi vsaka o svoiem fantu. Oh. moj- je titdi tak. Prav tak. Sa.i so vsi taki. Za-bavgla iu je to nekai c?tsa. do-kler se nista spozabili tako daleč, da sta si z-aimali ime tega nebodigatreba. Ksko ne-umne znajo biti ženske! - Kaj? — Kaaai?? Zakričali sta kot čarovrnci in tisti trenutek jp usasnil bla^i siia.i v ntih ljubečih očeh, ti-sti trenutek sta bila to dva zma.ia, že pripravljena na okrutno maščevanje. Ubogi moj Joco. Revež ni prav nič kriv. Tega le ni mo-gel predvideti in se vsej stva-ri umakniti ali izpeljati na trdnejša tla. Slučaj ga je tako zlodejsko prijel za nos. In to ravno sedaj, ko je vse uredil tako perfektno, brezhibno ... Nič več si ni mogel očitati, da je njegovo življenje vsak-danje, brez šarma in sploh. Užival je v tej ljubezenski pu-stolovščini in se metal z vne-mo iz naročja v naročje. Bil je genialni žongler, pri kate-rem publika ne verjame, da je varana. Toda vsakemu vr-vohodcu se nekoč zgcdi, da padc... Toda Joco je bil pre-vec samozavesten, da bi si spodaj namestil mrežo. To je bilo proti njegovim principom — padel je na cesto! Sedel je pri Mdri v so^bi. Čaj je vrel. Zunaj je deževalo. Se-dela &ta na divanu. Ni cpazil rahle razburjenosti v dekleto-vih očeh. Vse se je pravza-prav zgodilo mnogo hitreje, kot bi se to dalo popLsati z besedami. Vrata so se odprla naglo in nepričakovano. Šo isti trenutek je Joco začutil uda-rec po glavi. Marela! je vedel takoj. Ni se še utcgnil obrniti, ko je dobil dva, tri, .pet udar-cev. Mira se mu je izvila iz objema in teatralno pobegni-la. Ali je mati prišla od po-poldansike predstave? ja pomi-slil in se obrnil. Lili!! S\^inia, prasec! Kako blag glas je ime-la — nekoč, prej. Prijel jo je za roke in se pričel braniti. Brcala ga je, pljunila mu je v obraz, ugriznila ga je. Zmer-jala ga je kot star furman in sploh ni pustila, da bi spre-govoril eno samo besedo. Opljuvan, cbrcan. obgrizen se je moral umakniti. UšeT ie na cesto in intenzivno mislil, ka-ko se je to zgodilo. Mira je takoj prišla iz so-sednje sobe: — Odlično! — Perfektno! Bili sta zado-voljni. Dobro sta izvedli ak-cijo. In oselček ie šel tako hladnokrvno na led! Mašče-vanie je vendar nekaj ta>ko sladke^a. In dekleti sta se do-govorili. da je to šele prva točka obsežnega prcgrarna ... Vidite, to je tipičen primer študentske neskromnosti. Z dohodki od študentske samo-pomoei si je upal fant voditi za no-s dve dekleti. Mislil ja samo na svojo lepoto. In kak-šna je morala te zgodbe? Raie vam ne povem, vprašajte Mi-ro in Lili, lepo vliudino, d3 še vam katero rn prisole. Steničnik MEDNARODNE VESTI DANSKA — Menda jim je vseeno. O postopku pri promo-cijah na danskih univerzah je pred nedavnim pisal študentski list Minerva. Pred leti je bila ustmena obramba disertacije za univerzo in kandidata svečan dogodek. Na dan obrambe di-6ertacije je ob osmi uri zjutraj urnverzitetni zvon svečano zvo-nil in naznanjal začetek promo-cije. Pol ure kasneje je v dvo-rano vstopil rektor v popolni svečani opravi, spremljan od univerzitetnih pedelov s srebr-nimi meči. Danes je od teh tra-dicionalnih svečanosti ostalo bore malo. Zvonec ne zvoni več in krasnih raznobarvnih oblačil tudi ni. M->:,da je danskim študentom vsee.no, pod kakšnimi zunanjimi afekti potekajo promocijske ce-remonije, verjetno pa si bolj želijo uspešne obrambe diserta-cije, kot vse drugo. Morda pa jim je sedaj le tnalo bolj toplo pri srcu, ko ne slišijo več zvončka, kl ponavadi naznanja pogreb. GUATEMALA — Studentski domovi, inštituti — predvsem pa sredstva. Agronomska fakulteta univerze Guatn.nala stopa v še-sto leto svojega obstoja. Ceprav so bila vsa ta l<»ta izpolnjena z intenzivnim delom, je vendar ostalo, še mnogo problemov ne-re^enih. Na^boij pereče je . pra- šanje izgradnje študentskih do-mov Ln ureditev novih inštitu-tov. Razen tega pa primanjkuje laboratorijev, kojižnic itd. Naj-pomembnejši problem pa je go-spodarske narave. Dasiravno je bil proračun povečan za trikrat, pa še vedno razpoložljiva sred-stva ne krijejo v&eh osnovnih potreb. INDIJA — Nekaj mrtvih in ranjenih. Pri demonstracijah štud&ntov v Patua je streljala policija na množico študentov, pri čemer je bilo več mrtvih in ranjenih. Povod za demon-stracije so dale nezadostne pro-metne zveze k univerzam in vi-sokim šolam. 2e dan pred spioš-nimi demonstracijami je prišlo do manjših spopadov med štu-denti in uslužbenci prevoznih podjetij. Vsi koledži univerze Patua so bili po teh dogodkih zaprti. Vlada je uvedla strogo preiskavo, ker se je z mnogih strani kritiziral oster in bruta-len nastop policije nasproti štu-dentom. JUZNO AFRISKA UNIJA — Beli minister proti črnim štu-dentotn. Južno afriški prosvetni minister je zavrnil zahtevc štu-dentske nacionalne zveze po razgovoru o problemih rasne politike na univerzah Južno afriške unije. Osebni tajnik mi-nistra je sporočii, študentski na-cionalni zvezi, da prosvetni mi- nister ni voljan sprejeti štu-dente v tej zadevi. Tako se bo slučaj 12 študento-v črncev, ki so bili izključeni pred nedavnim iz univerze v Fort Hare, obrav-naval pred rednim sodisčem. Izvoljen je bil že tričlanski ko-mite, ki bo prevzel obrambo teh študentov in si prizadeval do-seči njihov ponovai sprejem na unive.rzo. Po vsem tem, kar v zadnjera. času slišimo o južno afriški v!a-di in njeni izrazito rasni p&li-tiki, ni bilo pričakovati kakšne-ga drugega ukrepa prosvetnega ministra. Kakšno drugačno stališče proti dcmoTodnim prebivalcem tega kontinenta, bi skalilo jasno sli-ko današnjega položaja v Južno afriški uniji. Skupščina na pravu Minuli petek je Wi letna skup-ščina študentov Združenja prava, na kateri so podali obračun o de-lu v preteklem letu. Razpravijali so nied drugim tudi o vprašaniih in sistemu študija in perečih pro-blemih organizaeije. Obširno po-ročLlo ie podal dosedanji pred-sednik, ki je iposebej poudaril, da je združenje za svoje delo v pre-teklem letu dobilo rudi priznanje s straai fakultetnih oblasti in uni-verzitetne^a odbora ZŠJ. O skup-?oročali. Uredni(»tvo in uprava. LJutMJa-na. Miki »Sičeva cesta 5a, t*»'pfon 31-102. — Odgovorni nredn.lk: Po^^iin Pi&Sa, ebs eKonom^ie. — TeVc^' rafrun Narodn«?' tsnke 50XH 1-Z-SS7 ¦•» Lftp& nar^nlna 20«» d!najj»^v - R<»>t<>p:isov ne vra-čaino — T>*k Ca-op-^no založnl-škega pvdjetja »Slovenski poro^e-valec«.