fV)štiiliifl plaSnifl T rotortnL Leto LXi. fteu. m v petek 28. septembra 1928. Cena Din r- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst 250 Dio* večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovora. Inseratni davek posebej. cSIovenski Narod» velja letno ▼ Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, L nadstropje. — Telefon 2034. Upravništvo: Knaflova ulica št. 5, pritličje. — Telefon 2304. Vse gre po stari poti... Vlada negira nezaupnico širšega glavnega odbora radikalske stranke in hoče mirno nadaljevati svoj režim, glavni odbor pa se zopet pripravlja na sporazum s KDK - Radikalski klub bo izrazil zaupnico vladi - Kočljivi agrarni zakon — Beograd, 28. septembra. V beograjskih političnih krogih razpravljajo sedaj največ o tem, kako posledice bo rodilo zasedanje širšega glavnega odbora v razvoju politične situacije. V opozicijonalnih krogih so zelo skeptični in računajo s tem, da bo ostalo vse pri starem. Največje zanimanje vlada za jutrišnjo sejo radikalskega poslaniškega kluba, ki jo je Velja Vukičević prvotno sklical v namenu, da napravi protipote-zo glavnemu odboru ter da pokaže, da je v radikalskem poslanskem klubu še vedno on gospodar situacije. Glede na to pa. da je Aca Stanojević v zadnjem trenutku popolnoma spremenil svojo taktiko in predložil širšemu glavnemu odboru mesto prvotno sestavljene resolucije, ki je vsebovala zahtevo po odstopu Velje Vukičevića in odstranitvi njegovega celokupnega režima, milejšo resolucijo, ki tega ne omenia niti z besedico, pa je tudi jutrišnja seja poslanskega kluba izgubila svoj prvotni namen. Pristaši davnega odbora zatrjujejo, da bo poslanski klub vzel na znanje resolucijo širšega glavnega odbora, ne da bi se spuščal v podrobnejšo debato. Nasprotno pa ekstremni vukičevičev-ci zatrjujejo, da radikalski poslanski klub ne bo šel mirno preko obtožb glavnega odbora ter da bo zavzel jasno stališče k resoluciji. Zatrjujejo celo, da poslanski klub ne bo priznal izvolitve Ace Stanoievića za n-redsednika stranke. V ožjih vladnih krogih pa se je včeraj in danes razpravljalo o tem, da-li pomeni sklep širšega glavnega odbora spremembo vladnega položaja. Zatrjuje se, da je nameraval dr. Korošec prvotno izvajati konsekvence, da pa ga je Vukičević pregovoril dokazujoč, da to ni potrebno. Tudi svo-ječasno je demokratski kongres izglasoval vladi nezaupnico, vendar pa so vsi poslanski klubi vladnih strank odobrili politiko vlade in tako je ostalo vse pri starem. Zato je Vukičević mnenja, da se mora tudi sedaj najprej izjaviti radikalski poslanski klub. Sele nato se bo videlo, ali je sploh treba vladi zahtevati zaupnico ostalih vladnih klubov. Velja Vukičević in dr. Korošec sta se končno sporazumela tako. da vlada zaenkrat ne bo podvzela ničesar, kar bi moglo njen položaj še bolj omajati. Zato računajo v vladnih krogih s tem, da bo ostala situacija do 20. oktobra, ko se sestane Narodna skupščina k rednemu zasedanju, neizpremenjena. Šele takrat se bo videlo, ali je situacija že dozorela za razčiščenje. Povsem drugačnih nazorov glede razvoja politične situacije pa so pristaši glavnega odbora. V njihovih vrstah naglašajo, da pomeni resolucija širšega glavnega odbora, ki je rezultat celokupne debate, nezaupnica vladi dr. Korošca in smatrajo, da bi morala vlada iz tega izvajati konsekvence ter čimprej podati ostavko- Ožji glavni odbor, ki je dobil od širšega glavnega odbora pooblastilo, di uredi odnošaje v stranki, se smatra za upravičenega, da uveljavi zahteve širšega glavnega odbora in dela na čimprejšnjo spremem- Švicarsko-ialijanska vohunska afera Odgovor predsednika Motte na interpelacije v švicarskem Narodnem svetu. — Italijanska vlada še ni odgovorila na švicarsko protestno noto. — Bern, 28. septembra. Včeraj popoldne je švicarski Narodni svet razpravljal o in« terpelacijah meščanskih strank in socijalnih demokratov glede aretacije bivšega tiskov* nega šefa italijanskega zunanjega ministra Rossija in o odkritju fašističnih vohunskih organizacij na švicarskem ozemlju. Interpe* lanti so zahtevali zadoščenje za kršeno su* vereniteto in garancije, da bo vlada storila vse, da prepreči nadaljno nedovoljeno or* ganizacijo italijanskih špijonov. Socijalisti so v zvezi s tem zahtevali odstop predsed* nika Motte. V odgovoru na interpelacije je Motta naglašal, da je švicarska vlada takoj, ko so prišle oblasti na sled italijanskim mahina* cijam, odločno nastopila ter poslala italijan« ski vladi protestno noto, na katero pa do danes še ni prejela odgovora. Švica je do=» slej vsako pritožbo tujih držav lojalno pre» iskala in vedno storila vse, da ohrani dobre odnošaje. Zato upravičeno pričakuje, da bo na enak način postopala tudi italijanska vla* da. Končno je Motta naglasil, da ni povoda za nezaupnico vladi. Narodni svet naj po* čaka do končne rešitve te afere in šele nato zavzame svoje končno stališče. O razvoju afere bo vlada vedno proti obveščala Na? rodni svet. V vsakem slučaju pa bo znala z vso odločnostjo varovati švicarske in* teresc. Grozen učinek eksplozije v Melili Trdnjava je skoraj popolnoma razdejana, del mesta pa je uničen. — 20.000 ton smodnika je zletelo v zrak._Število žrtev še ni ugotovljeno. — Melila, 28. septembra. Skoda, ki jo je povzročila eksplozija v utrdbi Cabrerizas. je ogromna. Poslopje, v katerem ie bilo skladišče municije, je popolnoma izginilo, hudo poškodovana pa so tud'i vsa ostala poslopja, ki spadajo k utrdbi. Preiskava je ugotovila, da je bilo v skladišču, ki je zletelo v zrak, 20.000 ton razstreliva. Reševalna akcija je zelo težavna, ker ni niti dovolj prevoznih sredstev, da bi odstranili ruševine, ki pokrivajo vso okolico. Ker je vsled eksplozije poškodovana tudi električna centrala, je reševalna akciia ponoči skoraj nemogoča, ker ni razsvetljave. Število žrtev še vedno ni točno ugotovljeno. Izood razvalin v trdnjavi so izkopali doslej 54 trupel, kojih identitete niso ugotov'li. Vlada je za podporo svojcem nesrečn:h žrtev določila za-enkrpf 25 000 peset. i Sele sedaj se vidi. kako strahovit učinek ie imela eksolozija. Če tudi je bilo municrisko skladišče oddalieno od ceniruma mesta <=knrai dva in pol kilometra, ie bil zračn pritisk tako močan, da ni ostala v mestu cela niti ena šipa. Pritisk ie bil tako močan da ie vdrl v— vrata in porušil v mestu vse dimnike V neoosr0^; okolici skladišča ni ostal kamen na kamnu. Najhujše prizadeto je predmestje ob pristanišču, kjer prebiva okrog 2000 ljudi. V tem delu mesta so porušene yse hiše. Prebivalci, ki se rekrutirajo izkHučno iz delavskih krogov, so bili v času- eksplozije v globokem spamu, tako da so^ bUi vsi zasuti pod razvalinami. Po čudnem naključju pa v tem delu mesta ni bilo mnogo žrtev Razen treh so rešili vse še žive če tudi nekatere z več ali mani težkimi poškodbami. Grozen učinek je imela eksplozija v barakah, ki so razmeščene v okolic! trdnjave in v katerih so nastanienj vojaški oddelki domačinov. Del teh barak ie kamenje popolnoma zasulo in šele po 36 urnem napornem delu so mogli rešiti zasute vojake. 15 voiakov je bilo ori tem ubitih, zelo mnogo pa ranjenih. V strahu pred na dal inim i eksplozijami so oni, ki so se rešili, večinoma p-obeg-rrfli, preostali pa se nočejo več vrniti niti v barake, še manj pa v nevarno trdnjavo. Na zahtevo meščanstva so morale vojaške oblasti odstraniti iz trdnjave tudi ostala municijska skladiišja, v katerih ie shranjene 30.000 kg nitroceluloze. to ie nainevarnp>šeg?i eksploziva. Vso zalogo so prepeljali daleč izven mesta, kjer ie seda i vskladiščena na prostem O vojakih, ki so bili na straži pri municijskem skladišču in ki so bift nastanjen v neposredni bližini, ni nobene- bo sedanjega režima. Zato bo prve dni prihodnjega tedna sklicana seja ožjega glavnega odbora, na kateri se bo razpravljalo predvsem o sporazumu s KDK. Pristaši glavnega odbora upajo, da bo v najkrajšem času prišlo do oficijelnih stikov, tako da bi ugledni člani ožjega glavnega odbora lahko odpotovali v Zagreb kot oficijelni delegati radikalske stranke, da pričnejo- pogajanja. Beograd, 28. sept Veliko nervoznost povzroča v vladnih krogih spor, ki je nastal glede zakona o ureditvi agrarnih odnosa j ev v Dalmaciji. Na včerajšnji seji zakonodajnega odbora je prišlo namreč do ostrega konflikta med radikali in ostalimi člani ter med ministrom agrarne reforme Dako Popovi-ćeim in ministrom javnih del dr. Grgo Angjelinovićem. Vsak zastopa svoje stališče, ki je prikrojeno strankarskim interesom. Na včerajšnji seji je prišlo do tako ostrega konflikta, da sta oba ministra zagrozila z ostavko, če bi odbor ne osvojil njunega stališča. Zato je bila včerajšnja seja prekinjena. Danes dopoldne se je vršila konferenca članov vladne veČine, da bi predhodno dosegli sporazum. Konferenca je trajala n.ad tri ure, vendar pa je ostala brez uspeha. Sedaj bo morala o tem vprašanju ponovno razpravljati vlada, obenem pa bodo zavzeli ponovno svoja stališča poedini vladni fcltubi. Oba ministra vztrajati pri svoih grožnjah z demisijo, tako da se obetajo vladi s te strani velike neprijetnosti. ga sledu. Domneva se, da jih je popolnoma raztrgalo. Po zadnjih ugotovitvah je skupno 263 ranjenih in blizu 100 mrtvih. Srednjeevropski polet „Zeppelina" — Friedrichshafen, 28. septembra. Davi ob 7. je zrakoplov »Zeppelin« startal k ta-kozvanemu srednjeevropskemu poletu. Poleg nekaterih novinarjev se udeležuje poleta tudi predsednik nemškega državuega zbora dr Loebe. Za časa starta je bilo precej neugodno vreme, ker je pihal močan veter in je začelo tudi deževati. Ob 9. zjutraj je »Zeppelin« krožil nad Monakovem ter je poslal meščanstvu brezžičen pozdrav Zrakoplov je nato krenil preko Ro-senheima proti Solnogradu. Okrog poldneva pričakujejo zrakoplov na Dunaju. Ni pa še sigurno, ali bo iZeppelin« krenil proti Dunaju, ker je vreme za ta polet zelo neugodno. Ves svet se zanima zdaj za priprave nemškega zrakoplova »Grof Zeppelin« k poletu v Ameriko. Prvi poskusni poleti so pokazali nekatere nedostatke novega zračnega kolosa, ki jih bodo pa Nemci takoj odstranili. Predno poleti novi zrakoplov Čez ocean v Amc riko, ga preizkusijo nad morjem in sicer s poletom v Egipt. Priprave za prekooceanski polet so že tako nadaljevale, da je računati z njim najkasneje 10. oktobra, kajti v prvi polovici oktobra je vreme nad Atlantskim oceanom navadno ugodno. Nemške meteorološke postaje so v stalni zvezi z vsemi važnejšimi meteorološkimi postajami blizu oceana. Nemški listi poročajo nekatere podrobnosti o poskusnem poletu novega zrakoplova nad južno Nemčijo. Na krovu je bilo okrog 12.000 kg benzola. Porabili so ga 4.000 kg tako, da bi lahko zrakoplov preletel še 2500 km. Orja so imeli 12.000 kg, porabili so ga pa samo 70 kg. Zrakoplov je bil obtežen s 30.000 kilogrami, od tega odpade na posadko 3.120, na goste 3280, na provijant 200, na inventar pa 9000 kg. Zrakoplov je preletel 945 km s povprečno hitrostjo 100 km na uro. Med poletom je pihal večjnotna vzhodni in severozahodni veter. Švico so preleteli v višini 1000 m. Če bi ne pihal močan nasprotni veter, bi letel zrakoplov s hitrostjo 120 km nn uro. KDOR On ASUJE, TA NAPREDUJE! Nevarna zločinska tolpa v Chicagu Kradla je otroke bogatih starišev, da je na ta način izsilila večjo odkupnino. 22 otrok, ki so izginili tekom zadnjih tednov, so našli žive in zdrave na neki farmi. — Chicago, 28. septembra. V vsem mestu vlada veliko razburjenje radi odkritja banditske tolpe, ki je kradla otroke, da je na ta način izsilila od staršev odkupnino. Tekom zadnih tednov je izginilo vsega 18 otrok, v starosti 4 do 12 let. Največjo senzacijo je vzbujalo izginotje 12-letnega sina chicaškega tovarnarja Billvja Raneri-ja. Njegovi stariši so par dni potem, ko je otrok brez sledu izginil iz vrta njihove vile, dobili anonimno pismo, naj oddajo na navedenem naslovu 100.000 dolarjev, nakar bo otrok v 24 urah pod domačim krovom. O tem je bila obveščena policija, ki je starišem nasvetovala naj ugode tej zahtevi. Policiiski detektivi, ki so se skrili v zasedi, so nato sledili neznancu, ki je dvignil denar. Na ta način so dognali, da se skrivajo banditi v neki farmi, 50 km od Konferenca prečanskih oblasti Zagreb, 28. septembra. Danes se je vršila v prostorih zagrebške oblastne skupščine konferenca zastopnikov desetih prečanskih oblasti, na kateri so razpravljali o skupnih gospodarskih zadevah. Konference so se udeležili delegati zagrebške, mostarske, dubrovni-ške, splitske, krajiške, bihaške, primorsko - krajiške, tuzlanske, osiješke in sremske oblasti. Poleg tega so bili pozvani na konferenco profesorji zagrebške šumarske fakultete kot referenti in eksperti. Konferenca bo razpravljala o vseh važnih gospodarskih vprašanjih ter o enotni sestavi proračuna. Sklicanje Narodne skupščine — Beograd, 28. septembra. Podpredsednik Narodne skupščine g. Kujundžič je izjavil novinarjem, da se bo Narodna skupščina sestala šele 4. ali 5. oktobra. Prvotno je oostojal namen, da bi bila sklicana prihodnja seja že te dni. Ker pa poedini odbori še niso pripravili gradiva, ie bilo zasedanje odgođeno. Napad komitov — Beograd, 28. septembra. Iz Gosjti-vala poročajo, da je včeraj vdrla večja komitska tolpa preko albanske meje na naše ozemlje. Med orožniki in komiti se je vnel pravcati boj, v katerem je bil eden izmed komitov ubit, trije pa ranjeni. Končno so se komiti zopet umaknili preko meje. DANES! DANES! X X X X X X K rchfeMski ID župn»k (Der Pfarrer von Kirchfeld) Prekrasno filmsko delo, posneto po motivih istoimenske nepozabne drame L. Anzengruberja. V glavni vlogi kot župnik W. DIETERLE. Krasne gorske pokrajine Strpljivost m človekoljubje mladega duhovnika. Zapuščena sirota v župnišču Zlobne govorice po vasi. Zadoščenje za žalitve, nim, ki izvabi solze in ganot- Je pri slehernem gledalcu. Predstave ob 4., H8. tn 9. uri. Lepa ganljiva godba. X X X X X X X X X Tel. 2124 ELITNI KINO MATICA Iz ljubljanske kronike Ljubljana, 28. sept. Današnja številka humoristiČnega tednika >Jurij s pušo« je bila na ukaz državnega pravdništva v Ljubljani zaplenjena. Policija je zaplenila vse že prodane ter kol-portirane številke, kakor tudi vso, Še v lisku se nahaja jočo zalogo. Vzrok zaplenbe so menda preveč lascivne slike in neslani dovtipi. Skolastika Kureš je stara firma in je imela z ljubljansko policijo že često opravka. Njeno življenje je polno pustolovščin, njena pot pa je od policije v bolnico, iz bolnice na sodišče in nazaj. Pa ne samo to. Skolastiki ni dosti, da je do mozga pokvarjena sama, marveč je popolnoma izpridila * tudi svojo jedva 161etno sestro MalčL Tudi Ghicaga. Fanmo so nato obkolili policaji, ojaeeni z vojaštvom. Na ta način so vje-li skoraj vse člane te tolpe, v farmi pa so našli v neki podstrešni sobi zaprtih še deset drugih otrok, ki so jih doslej zaman iskali. Tekom nadaljne preiskave se je javil oblastem tudi nek odpuščeni kaznjenec, ki je izpovedal, da so ga lopovi vabili v svojo sredo. Na ,podlagi njegovih izpovedi je policija odkrila še več takih skrivališč, tako da je rešila skupno 22 otrok. Člani tolpe so sami Italijani, radi česar je zavladalo v Chicagu splošno nerazpoloženje proti Italijanom, ki si skoraj ne upajo več na cesto. V vsem mestu pa vlada tak strah, da si nihče več ne upa puščati otrok na cesto. Malči ni nič boljša od svoje sestre. Kakor Skolastika, tako je tudi ona z^lo nagnjena k slabemu, delati se ji ne ljubi, marveč raje pohaja in lovi moške. Posledica je, da je tudi Malči delila usodo vseh vlačug. Policijsko zdravniško poročilo pravi, da je spolno nevarno okužena. Obe sestri sta torej zopet v zaporu, skolastika je nedavno predstavila Malči, ki je zelo prikupno dekle, nekemu svojemu znancu. Ta je obe povabil k sebi, a pridružil se jim je tudi neki Stanko, ki v registrih ljubljanske polieije tudi ni posebno dobro zapisan. Vsi štirje so se na stanovanju Janka M. prav dobro zabavali in gostija je trajala vso noč. Po krokariji je M. prav trdno zaspal. Po slabi tovarišiji pa rada glava boli. To je izkusil tudi M. Ko se je drugega dne abudil, je opazil, da sta mu Skolastika iu Malči odnesli vse, kar se je le dalo. Seveda je takoj tatvino prijavil policiji. Policija pa sprva taticama ni mgla do živega, ker sta jo pobrisali iz Ljubljane. Skolastika se je v Stankovi družbi odpeljala v Stično pri Litiji, Malči jo je pa mahnila v Celje. Tam je ostala pet dni. >Da se stvar poleže«, si je mislila na tihem. Toda policija je bila drugačnega mnenja. Najprej je morala v zapor Skolastika, ki se je med tem že vrnila v Ljubljano. Te dni jo je prijel stražnik ra Marijinem trgu in jo pritiral na kriminalni urad. Skolastika j,e sicer divje klela in z glavo butala v zid, toda vse skupaj ji ni dosti pomagalo in morala je, hočeš noč, v zapor. Že čez štiri dni je doletela slična usoda tudi Malči, ki jo je prijel stražnik b;š ko se je pripeljala iz Celja. Tudi Malči je morala v rdečo hišo na Bleiweisovi ..esti. Ker je bila spolno okužena, je morala najprej v bolnico. Iz bolnice je pa takoj po sprejemu pobegnila, a so jo drugi dan zopet prijeli in oddali nazaj, v zavod. Čim okreva, bo izročena sodišču. SnoČi je bil prijet tretji član štiriperesne deteljice in sicer že omenjeni Stanko, ki bo radi raznih deliktov istolako imel opraviti s sodiščem. Tako je zdaj vsa družba na varnem. Vsaj zaenkrat! Vodnikov trg je bil že od nekdaj priljubljeno torišče žeparjev, ki so tu vedno našli dovolj neprevidnih in naivnih žrtev. In tudi v zadnjem času precej vešče »posluje« na trgu spreten žepar. Včeraj sta bili zopet prijavljeni dve tatvini. Tako je žepar izmaknil listnico služkinji Ivanki Jenkovi in posestnici Mariji IžanČevi. V prvi listnici je bilo 95, v drugi pa okli 100 Din gotovine. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 0—22.8425, Ber« lin 13.5575—13.5875 (13.5725), Bruselj 0— 9.9126, Budimpešta 9.895—9.925 (9.91), Cu* rih 1094.1—1097.1 (1095.6). Dunaj 8.002— 8 032 (8.017), London 0—276.21, Newvork 56.84—57.04 (56.94), Pariz 221.6—223.6, Trst 0—297.66. Efekti; Celjska 158—0, Ljubljanska kreditna 128—0, Praštedioua 920—0, Kreditni zavod 175—0, Ruše 265—285, Stavbna 56—0, Šešir 105—0. Lesni trg: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 20 vagonov bukovih rrra* gov. Deželni pri de 1 k i: Tendenca čvr» stejša. Zaključena sta bila dva vagona pšft* niče. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Dunaj 801.70, Berlin 13.5725 Budimpešta 9.91, Milan 297.66, London 276.21, Newyork 56.94. Pariz 222.60, Praga 168.77, Curih 1095.6. Efekti: Vojna škoda 442. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.128, London 25.205, Newyork 519.65, Pariz 20.315, Milan 27.165, Berlin 123.88, Praga 15.395, Budimpešta 90.52. 35 Stran X «5 C U V E N 5 K I N A K O D» dne 28. septembra 1928. Stev. 222 Skrb kleroradikalske vlade za državne uslužbence Nezakonita odredba finančnega ministra, po kateri ae odtegujejo državnim uslužbencem in tudi siromašnim vpokojencem skromni prejemki za kritje deficitov članov beograjskih po- rodic Z uredbo finančnega ministra od 12. maja 1. 1928 (Službene novine štev. 107-XXXV) o i zpr omembah in dopolnitvah uredbe o nabavljalnih zadrugah državriih uslužbencev in zvezi naibavljalnih zadrug od 5. decembra 1920, ki je bila uzakonjena 28. decembra 1931, je bilo določeno, da mora biti vsak državni uslužbenec član kake nabavljalne zadruge ter plačali vpisnino 5 Din" in en delež 100 Din. Nadalje je bilo določeno, da imajo državne blagajne od prejemkov državnih uslužbencev od 1. julija I. 1928 dalje 36 mesecv zadržati pO 10 Din oziroma 5 Din za zvezo nabavljalnih zadrug v Beogradu. Na podlagi te določbe so pričeli s 1. avgustom državnim uslužbencem in tudi vpokojencem odtrgovati po 10 Din mesečno, če je kdo član nabavljalne zadruge ali ne. Omenjene določbe finančnega ministrstva so bile izdane s sklicevanjem na člen 374 finančnega zakona za L 1928-29, ki se glasi: -Pooblašča se finančni minister, da more izpremeniti in izpopolniti uredbo o nabavljalnih zadrugah državnih uslužbencev in zvezi nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev od 5. decembra 1. 1920 uzakonjene 2š. decembra 1. 1921) glede na organi'zacijo namena in dela teh ustanov, zlasti pa izpopolniti glede na osnovanje kreditnih zadrug za graditev stanovanj državnih uslužbencev.« Tz navedenega člena finančnega zakona je jasno razvidno, da je finančni minister z omenjeno odredbo prekoračil obseg pooblastila, ki mu je bil določen s čl. 374 finančnega zakona, ker mu ž njim ni bilo dano pooblastilo, da more državnim uslužbencem naprtiti nova bremena in obveznosti materialnega značaja, temveč samo, da sme izdati odredbe glede organizacije namena zadrug in ureditve njihovega dela. Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev so namreč zadruge, ki spadajo prav tako kakor druge zadruse pod zadružni zakon, po katerem je pristop posameznikom v zadruge mogoč samo prostovoljno in je z ozirom na to izključeno vsako prisilno članstvo, kakor ga določa ministrska uredba od 12. maja t. 1. Razmerje članov napram zadrugam in zadrug napram tretjim osebam je zasebnopravnoga značaja in zato državna upravna oblast ni pristojna, da bi izpreminjala določbe zadružnih ali trgovskih zakonov. Prisilno zadrževanje mesečnih 10 odnosno 5 Din od prejemkov državnih uslužbencev nasprotuje tudi čl. 120 uradniškega zakona, ker predstavlja v resnici prepoved (eksekucijo) prejemkov državnih uslužbencev, ki se more po navedenem zakonu izvršiti samo sodnijskim potom ali s pristankom prizadetega, upravnim potom pa samo za državne terjatve. Po čl. 14 uredbe od 12. maja 1. 1923 se ima od pridržanih mesečnih 10 oziroma o Din osnovati kapital, ki naj bi služil predvsem za kreditiranje stanovanjskih in kreditnih zadrug, vendar pa po čl. 11 te uredbe članstvo v teh zadrugah ni obvezno in je seveda prav čudno, da se tudi državnim uslužbencem, ki niso člani takih za- Pisane zgodbe iz naših krajev Strašne rodbinske razmere v bosanskih vaseh« — Senzacionalno odkritje v Sisku. — Granata ubila tri pastirje. — Dva samomora z očetovo kislino. — Nova Prpićeva tolpa na delu. — Težka železniška nesreča v Zagrebu. Iz Sarajeva poročajo, da se je te dni vršila pred tamošnjim sodiščem zani= mrva razprava proti nekemu seljaku, ki ga je tožila njegova žena radi alimen* tov. Ta razprava priča o strašnih raz* merah, ki vladajo v nekaterih seljaških družinah v Bosni. Obtoženi seljak se je pred leti oženil z ženo, ki ga sedaj toži radi alimentov. Spr^a sta se raz* umela, kmalu so pa med njima nastali prepiri. Mož se je začel z ženo prepi* rati in jo je slednjič zapodil v hlev k živini in jo privezal k jaslim, da bi me ne pobegnila. Ženi je pa vendar uspelo pobegniti in vložila je proti zverinske* mu možu tožbo za ločitev zakona. Mo* žu se je tudi posrečilo, da se je med tem sporazumel z ženo in jo zopet vzel k sebi. Nista živela skupno niti teden dni, ko jo je mož začel zopet neusmi* Ijeno pretepati in jo je zopet privezal k živini v hlev. Potem jo je oddal neke? mu drugemu seljaku, ki z njo ni ravnal nič bolje. Tudi ta jo je pretepal in jo privezal v hlev. Slednjič je žena pobeg* nila in ovadila moža sodišču. Sodišče je obsodilo nasilneža na plačilo alimentov in je privolilo v ločitev zakona. drug, prisilno odvzemajo prispevki v korist teh zadrug. Na tem prav nič ne iz-premeni določba 4a ima uslužbenec po 10 letm pravico na povračilo zadržane vsote, ako se ne poslužuje koristi stanovanjskih in kreditnih zadrug. Posebno iluzorna je ta izjema za vpokojence. Lz navedenega je razvidno, da uredba, ki jo je izdal finančni minister 12. maja t. L, ni v skladu z obstoječimi zakoni. Uredba, ki jo je izdalo finančno ministrstvo, seveda ni ainela y glavnem namena, da bi se z odtegljaji od prejemkov državnih uslužbencev izvedla kaka obširna stanovanjska ali kreditna akcija za nje, temveč, kakor se je že ugotovilo v javnosti, predvsem, da bi se pomagalo iz zadrege zvezi nabavljalnih zadrug v Beogradu, ki izkazuje baje milijonske deficite in ki se naj krijejo sedaj s prispevki vseh državnih uslužbencev iz cele države. Tudi siromašni vpokojenci, ki še sedaj čakajo zaman na prevedbo v dinarske prejemke, morajo prispevati v ta namen! Zbrani prispevki imajo služiti predvsem za kreditiranje zvezi nabavljalnih zadrug v Beogradu, ki se je upravljala kakor vse slične ustanove po metodah beograjskih porodic z rrmogoštevifoiiTni komisijami in bogatimi dnevnicami. Če je že hotela država pomagati zvezi nabavljalnih zadrug v Ilc&srm* du iz zadrege, v katero je zašla po krivdi svojih upraviteljev, naj bi to storila iz svojih sredstev, ne pa iz žepov siromašnih državnih uslužbencev in vpokojencev! Kar se tiče ustanove nabavljalnih zadrug za državne nameščence posebej, je treba povdariti, da so te zadruge postale večinoma odveč, ker mere danes vsakdo kupiti drugod cenejše in boljše blago. oz. državni uslužbenec vsaj v njih ne dobi prav nič cenejšega blaga kakor drugod. Če pa bi nabavil jalne zadruge v resnici tudi služile svojemu mamenu tako, kakor so bile zamišljene, je vsekakor gotovo, da je krivično zahtevati od državnih uslužbencev, ki bivajo izven sedeža zadruge, da naj bodo njeni člani in kot taki nosijo tudi vsa bremena in obveznosti, ne da bi se mogli posluževati koristi, ki jih jim zadruga lahko nudi. Z ^reformo«, ki jo je uvedla sedanja vlada v, tem pogledu, ni prav nič koristila državnim uslužbencem ,pač pa jih je oškodovala za znatne vsote. Sedanja vlada je uzakonila odtegljaje od draginskih doklad >za poplavljemce«, sedaj pa jim je še naprtila odtegljaje za beograjsko zvezo nabavljalnih zadrug, preplavljeno po krivdi upraviteljev z deficiti. škandal je seveda največji ta, da morajo te deficite kriti tudi ubogi kronski upokojenci, ki kljub vsemu prizadevanju ne morejo priti do svojih zakonitih prejemkov. Zato je tudi povsem razumljivo, zakaj se je koncem avgusta min. predsednik dr. Korošec v Mariboru tako hitro poslovil od deputacije vpokojencev, ki mu je hotela obrazložiti svoje zahteve in ki je sploh poslušati ni hotel. Kaj jo bo poslušal, ko pa bi cul le svojo obsodbo! M Sisku splošno znani industrijalec Petar Teslič je dal izkopati na dvorišču svoje tovarne vodnjak in je pri tem od* kril podzemski plin v globoČini 200 m. Ko so delavci prišli v globino 197 m, so začeli padati v nezavest in polaščala se jih je nerazumljiva utrujenost. Nihče ni vedel, kaj je vzrok temu. Mislili so, da so pili slabo vino ali jedli pokvarje* no jed in jim jc od tega slabo. Žago* netka je bila pa kmalu pojasnjena. Ne? ki delavec je slučajno zažgal vžigalico in tedaj je nastala v vodnjaku eksplos zija in iz zemlje je švignil velik plamen. N zemlji se je nahajal gorljiv plin. Plin so napeljali v cev in sedaj gori že me* sec dni, odkar so odkrili ta podzemski gazometer. Po zatrdilu strokovnjakov ima plin 9500 kalorij in more takoj raz* topiti železo. Plin je po kemični šesta* vi ogljikov vodik, a ima vsa svojstva mešana, kakršen se nahaja v premogo* kopih in je rudarjem zelo nevaren. Plin jc nastal najbrže iz rastlinskih in žival* skih snovi, ki izvirajo iz časa, ko se je v tem kraju razprostiralo Panonsko morje. Plin izhaja iz kakega premogov* nika ali petrolejskega vrelca. Industri* jalec Teslič je dal plin preiskati in ga bo uporabil v svoji industriji, za kar ima že dovoljenje. •* .V banjaluškem srezu na Vukomiro* vem brdu pri vasi Han Kola se je vršilo streljanje artiljerijske baterije. Tu je bilo strelišče za topničarje še za časa Avstrije. Dan preje so se vojaki uta* borili v bližini strelišča in postavili pa* trulje ter opozorili seljake na nevar* nost. Orožništvo je dobilo nalog, da obvesti vse prebivalce okolice o ostrem streljanju. Orožniki seveda niso mogli obvestiti vseh kmetov, da se osem dni ne smejo približati strelišču. Tako se je zgodilo, da so prišli zgodaj zjutraj pastirji s čredami in začeli pobirati pra* zne patrone. Našli so tudi nekaj gra* nat, ki so bile na pol zapokane v zemlji in niso eksplodirale. Granato so vzeli pastirji 171etni Mirko Ačimovič, Rade Topič Milutin Radakovič, 151etni Kosta Tatic in 201etni Slavko Rad ič, vsi iz va* si Rekavice. Mirko Ačimovič je začel tolči po granati z lesenim kolcem, drugi so ga opazovali. Granata je eksplodi* rala in raznesla na kosce AcimoviČa in ubila na mestu Topiča in Radakovica. Ostale pastirje so drobci "granate težko ranili. Te so dopeljali v bolnico, kjer se bore s smrtjo. Seljaki pravijo, da je na streljišču, ki je tudi vaški pašnik, Še mnogo nerazstreljeniK granat. Zdi se, da je tudi jesen pripravna sezona za samomorilce, kajti v Zagre* bu ni dneva, da bi policijska kronika ne zabeležila kake prostovoljne smrti. Najmanjše neprilike dajo samomoril* nim kandidatom povod, da posežejo pO strupu in to največ po ocetni kislini, ker se jo najlažje dobi. Na Kanalu je živela 40Ietna Julka Patjcl v skupnem gospodinjstvu z nekim trgovskim pot* nikom. Bila jc po naravi zelo občutljiva in jc bilo užaljena za vsako malenkost. Sprla se je s prijateljem radi nekega ključa. Ko jo je potnik tolažil, je Julka pograbila stekleničico in izpila večjo količino strupa. Prijatelj je poklical re* silni voz, ki je odpeljal življenja sito Julko v bolnico. Kljub vsemu prizade* vanju zdravnikov da bi jo rešili življe* nje, je Julka še isti dan umrla. Drugi primer zastrupljenja z ocetno kisiino se je pripetil včeraj zgodaj zjutraj. ★ Iz Osijeka poročajjo o roparskem napadu v vasi Vojilovica. Napad spominja na zgodbe iz Divjega zapada. Roparji so prišli ponoči z vozom pred trgovino trgovca Andrija BI aha in so odpeljali veliko jekleno blagajno iz njegove pisarne. Trgovec je čiri ropot v trgovini in je vs>ta'S. (Službeno.) Za prvenstveni tekme dne 30. t. m. se delegirajo: igrišče Primorje ob 8.30 Grafika: Natakar g. Cimperman, ob 14. Hermes iez.: Primorje rez. g. Pevalek, ob 15.45 Hermes: Primorje g. Vodišek; igrišče Ilirije ob 14. Ilirija rez.: Slovan rez. g. šetina, ob 15.45 Ilirija: Slovan g. Peržaj. V Celju sodi Athletik: Celje g. Fraukl (Maribor) in v Trbovljah Amater: Slavija. Ljubljana g. Malin. — Sdniški tečaj se vrši danes ob 20. uri v posebni sobi kavarne ~ Evropa?. — Nogometni program za nedeljo. Grafika : Natakar ob 8.30, igrišče Primorja. — Primorje : Hermes ob 15.45, igrišče Primorja. Predtekma: rezervi teh moštev ob 14. — Ilirija ; Slovan ob 15.45, igrišče Ilirije. Predtekma: rezervi teh moštev ob 14. — Službene objave IvHP-a. (Iz seje u. o. dne 27. septembra.) Za prvenstveno tekmo SK Slivnica : SK Ilirija se določa termin 29. septembra. Tekma se odigra v Cerknici. V slučaju, da se kluba medsebojno sporazumeta, se odigra tekma lahko na kakem drugem igriščii. — Tajnica. — Sekcija ZNS. Delegirajo se: v Celju ob 15.90 Atletik : Celje g. Franki, v Trbovlje ob 15.30 Amater : Slavija g. Marin, v Ljubljani na igrišču ASK Primorja; ob 8.30 Grafika : Natakar g. Cemperman, ob 14. Hermes rez. : Primorje rez. g. Pevalek, ob 15.45 Hermes : Primorje g. Vodišek, na igrišču SK Ilirije. Ob 14. Ilirija rez. : Slavan rez. g. Šetina, ob 15.45 Ilirija : Slovan g. Deržaj. Gospodarstvo —g Uradni tečaj dinarja za oktober. Finančno ministrstvo je določilo za oktober sledeče uradne tečaje dinarja: 1 na-poleondor — 319, 1 zlata turška lira — 247.30, 1 angleški funt — 276, 1 dolar — 56.90, 1 kanadski dolar — 56.50, 1 zlata nemška marka — 13.56. 1 poljski zlot — 6.37, 1 avstrijski šiling — 8, 1 belgijski bel« — 7.91, 1 madžarski pengo — 9.92. 100 francoskih frankov — 222.20, 100 švicarskih frankov — 1095.20, 100 italilanskih lir — 297.50. 100 holandskih goldinarjev — 2282, 100 rumunskih lejev — 34.60, 100 bolgarskih levov — 41, 100 danskih kron — 1517, 100 švedskih kron — 1522, 100 norveških kron — 1517. 100 pezet — 639.50. 100 drahem — 73.60, 100 Kč — 168.60. Ti tečaji veljajo od 1. do 31. oktobra. Po njih se plačujejo tudi pristaniške takse. tev. 222 •SLO VE N S K I NAROD« dne 28. septembri 1928. Stran 3. 3^ od najelega unejše vrste do priproste a lepe od \ Ogled neobvezen 4? P. Magdic LJUBLJANA Oglejte ti cene ▼ Izložbah! dnevne vesti. — Danes smo priložili vsem cenjenim naročnikom položnice in prosimo, da blagovolijo naročnino po možnosti za celo IV. četrtletje takoj prve dni v mesecu oktobru poravnati. Oni naročniki, ki imajo naročnino že poravnano naj položnico shranijo in Isto porabijo ob poteku naročnine. Dalje naprošamo vse naročnike, katere smo opozorili o poteku naročnine in je do sedaj še niso poravnali, da to čimpreje store, ker sicer se bo vsem zamudnikom brez izjeme posiljatev lista dne 12. oktobra 1928 ustavilo. — Uprava »Slovenskega Naroda«. _ Olikovanje češkoslovaških poštnih strokovnjakov. V sredo se je zglasil naš poslanik v Pragi Branko Lazarevič v poštnem ministrstvu, da izroči češkoslovaškemu poštnemu ministru dr. Noseku red Sv. Save I. stopnje, generalnemu ravnatelju češkoslovaških pošt dr. Fatki red Sv. Save II. stopnje, ministerijalnemu svetniku gr. Otonu Kučeri in načelniku inženjeriu Strnadu pa red Sv. Save III. stopnje. — Prenos zemskih ostankov jugoslo-venskih vojakov na Moravskem. Na pokopališčih moravskih mest Jihlave, Trebi ca. Moravskih Budejovic, Znojma, Pratls-bruna, Valčic, Brcslave, Hodonina. Brcz-nice, Bučovic, Slavkov a, Brna in Proste-jova je bilo pokopanih med svetovno vojno 497 jugoslovcnskih vojakov. Njihovi zemski ostanki bodo na stroške naše vlade izkopani in preneseni v jugoslovenski mavzolej v Olomueu. Grobovi so se začeli odkopavati. — Naša delegacija za trgovinska pogajanja s Češkoslovaško. V sredo zvečer je prispela v Prago naša delegacija za trgovinska pogajanja s Češkoslovaško. V delegaciji so: kot predsednik vseučiliški profesor dr. Milan Tcdorovič, kot delegati vseučiliški profesor dr. Oto Frangeš, generalni ravnatelj carin dr. Konrad Smid. načelnik poljedelskega ministrstva dr. Velimir Stoi-kovič, načelnik trgovinskega ministrstva dr. Rudolf Steinmetz - Sorodolski in načelnik trgovinskega ministrstva Milivoj Savič; kot eksperti pa inspektor trgovinskega ministrstva dr. Milan Lazarevič, tajnik trgovinskega ministrstva Milan Antula, inspektor generalne direkcije carin Radmilo Buidič, veterinar poljedelskega ministrstva Ciril Petrovič ravnatelj Gospodarske zveze v Ljubljani Janko Jovan in tajnik trgovske zbornice v Sarajevu Vekoslav Jelavič Tajnik delegacije je tajnik v zunanjem ministrstvu Milan Konstantinovič. — Osebna vest. Odvetniški izpit je napravil s prav dobrim uspehom pri višjem deželnem sodišču g. dr. Anton Orlic, tajnik finančne prokurature v Ljubljani. Čestitamo! — Iz poštne hranilnice. S 25. septembrom t. I. se je uvedel neposredni izplačilni promet z Nemčijo, pod istimi pogoji kot z ostalimi državami, s katerimi je ta promet že upelian. Do sedaj je poštna hranilnica uvedla virmanski in izplačilni promet s sledečimi državami: Češkoslovaško, Avstrijo, Madžarsko, Švico, Italijo in Belgijo, a s posredovanjem teh držav vrši izplačila tudi v druge države. Navodila in natančna pojasnila daje brezplačno poštna hranilnica v Beogradu in njene filijalke v Sarajevu, Zagrebu, Ljubljani in Skopi ju. — Naše državljanstvo so sprejeli učitelj z Rakitne Ljudevit Tavčar, posestnik iz Dolenje vasi Martin Klamer, hotelir z Jesenic Franc Par, tovarniški delavec z Rudnika Alojzij Vitez in učiteljica iz Radeč Katatina Šašelj. — Nova lekarna v Gornji Radgoni. Minister narodnega zdravja je dovolil, da *e otvori v Gornji Radgoni javna civilna lekarna. Koncesija je podeljena edinemu kandidatu mag. pharm. KaTlu Kupferschmidu v Celju. — Razpisane sodne službe. Pri okrajnem sodišču v Celju se odda mesto okrajnega sodnika. Prošnje je treba vložiti do 25. oktobra. Pri okrožnem sodišču v Novem mestu se odda mesto okrajnega sodnika. Prošnje je treba vložiti do 20. oktobra. Pri moški kaznilnici v Mariboru se oddasta dve mesti paznikov - zvaničnikov. Prošnje je treba vložiti do 10. oktobra. _ Razpisana zdravniška služba. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu razpisuje vnovič natečaj za referenta zdravniške stroke. Prošnje je treba vložiti do 8. oktobra opoldne. — Za mrtvega proglašen. Okrožno sodišče v Mariboru je uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega poljedelcev sin v Srednji Bistrici pri Dolnji Lendavi Martin Balažič, ki je odšel 1. 1894 na Madžarsko m je zadnjič pisal 1. 1895 iz Kaposvara. — Državni strokovni izpit zdravnikov za prestop iz pripravljalne skupine v pomožno se bo vršil 20. oktobra. Prijave naj se predlože najkasneje do 10. oktobra Higi-jenskemu zavodu s šolo narodnega zdravja v Zagrebu — Jablana, ki cvete jeseni. G. Oto Pav-čič iz Žužemberka nam pošilja cvetje jablane, ki je zamenjala jesen s pomladjo in razcvela. Jablana v polnem cvetni stoji na Pavšovem vrtu v Žužemberku. — Poštna palača v Splitu. V Splitu grade veliko poštno palačo. Stroški so proračun an i na 11,056.998 Din. _ Dražba lova. Lov krajevne občine Srednje vasi v Bohinju se bo oddajal v soboto 20. oktobra ob 9. v uradu sreskega poglavarja v Radovljici v zakup za dobo od 1. novembra 1928 do 31. marca 1933. — Obvezno zavarovanje proti požaru in toči. Minister agrarne reforme je izdal naredbo o kolektivnem obveznem zavarovanju vseh članov agrarnih zajednic proti požaru in toči. Vsak Član agrarne zajednice, včlanjen v zvezi agrarnih zajednic v Velikem Bečkereku, Novem Sadu, Osijeku, Zagrebu in Mariboru mora zavarovati svoje premičnine in nepremičnine proti požaru odnosno toči v minimalni vrednosti 30.000 Din. — Delavski antiaikoholni pokret. Delav ska abstinentska društva Hrvatske izdajajo v Zagrebu glasilo »Radnički antiaikoholni pokTet«, ki ima namen širiti med delavstvom in nameščenci antialkoholno propagando. Doslej sta izšli dve številki. _ Nalezljive bolezni v ljubljanski oblasti. Od 8. do 14. t. m. je bilo v ljubljanski oblasti 19 slučajev tifuznih bolezni, 16 griže, 44 škrlatinke, 3 ošpic, 10 davice, 5 sena in I vraničnega prisada. — Živalske kužne bolezni v ljubljanski in mariborski oblasti. Od 17. do 23. trn. je bilo v ljubljanski oblasti 5 slučajev mehur-častega izpuščaja goved, 12 svinjske kuge, 5 svinjske rdečice, 1 pasje stekline in 1 če-belne kuge. V mariborski oblasti je bilo 24. tm. 52 slučajev vraničnega prisada, 71 svinjske kuge, 10 svinjske rdečice, in 2 konjskih garij. — Vreme. Polagoma se obrača vreme na bolje in morda bodo imeli prav vremenski proroki, ki nam obetajo lep oktober. Včeraj je bilo po večini krajev naše države še oblačno in ponekod je tudi deževalo, samo v Mariboru so imeli lepo vreme. Temperatura je tudi v jugovzhodnih krajih znatno padla. Včeraj je bilo v Splitu 21, v Zagrebu 17, v Beogradu 16.5, v Skoplju 16, v Ljubljani 15, v Mariboru 14 stopinj. Danes zjutraj je kazal barometer v Ljubljani 763 mm, temperatura je znašala 6 stopinj. Pletene Jopice in puloverje delno lastnega Izdelka priporoča I. IRBANCIČ, MIKLOŠIČEVA 20 — Planincem v vednost. Pisarna Osrednjega odbora SPD objavlja, da so vse višinske postojanke, koče, zavetišča od 23. t. m. dalje zarvorjene. Cojzova koča na Ko-krškem sedlu bo v primeru lepega vremena ob sobotah in nedeljah za silo oskrbovalna. Stalno ostanejo otvorjene: dom na Krvavcu, koča na Veliki Planini in Kamniška Bistrica. — Otvoritev nove šole v Brezu pri Dobrovi bo 7. oktobra, ne pa 30. t. m- kakor je bilo objavljeno v »Učit. TovaTišu«. — Vabljeni! — Nesreča pri delu. Josip Bratovž, 171et-ni delavec pri trvdki »Slograd« v Kranju je zašel včeraj popoldne med delom z roko med cirkularko, ki nru je odtrgal tri prste. — V Gradcu je umrl 10. t. m. bivši rudarski glavar in dvorni svetnik v p. inž. Josip Bileck, ki je bil še ob prevratu vodja rudnika v Idriji. Pokojni je bil kot hud ger-manizator in pobornik vsenemške ideje. Slovenci so imeli ž njim večkrat hude boje in prepire in starejši generaciji je mož gotovo še v živem spominu. DARUJTE PODP. DRUŠTVU SLEPIH. LJUBLJANA, WOLFOVA UL. 12. Premog, drva, koks, kovaški premog in oglje - ..IURI3A" Vilharjeva cesta (za Gl. kol.), Kralja Petra trg S, Miklo-i šičeva cesta i — Telefon štev. 2820 —— Iz Ljubljane —Ij Češkoslovaški pedagogi v Ljubljani. V naši državi se mudi že več dni 35 češkoslovaških pedagogov, učiteljev na zavodih za slepo, gluhonemo in živčno bolno deco. Ekskurzijo vodi znani češki pedagog Josef Zeman. Zadnje dni so mude češkoslovaški gostje v Zagrebu, v nedeljo ob 13.53 se pa pripeljejo v Ljubljane. Naša dolžnost je, da jih prisrčno sprejmemo. Ljubljana mora tudi to pot pokazati, da se kot kulturno središče Slovencev zaveda pomena tesnih kulturnih stikov z bratskim češkoslovaškim narodom. Prepričani smo, da bo tudi v nedeljo pri sprejemu odličnih socijalno prosvetnih delavcev iz Češkoslovaške ta dokaz v polni meri doprinesla. Opozarjamo na sprejem milih gostov zlasti našo šolsko mladino in vsa društva. —lj Šolsko - zdravniška posvetovalnica za učence in učenke po mestnih šolskih zdravnikih n^džorovalnih šol posluje od 24. septembra dalje vsak pondeljek, sredo in petek ob 4. uri popoldne v Mestnem domu. Istotam se vrši zdravniško poklicno posvetovanje in obsevanje z višinskim solncem. —Ij Javna prošnja na g. župana. Obiskovalci ljubljanskega gradu, prosimo g. župana, če bi bil tako prijazen ter bi pospešil zadevo glede pešpoti na ljubljanski grad. Kjer je to ena izmed najpotrebnejših pešpoti, prosimo, da naj bi se zgradila že pred zimo. G. županu pa bomo za naklonjenost, zelo hvaležni. —I] Na strokovni obrtni nadaljevalni šoli za stavbne obrte v Ljubljani (Graben) se vrši vpisovanje obrtniških vajencev v nedeljo, t. i. 30. t. m. Oni vajenci, ki so že hodili v šolo, naj prineso s seboj »Izkaza iz miniulega šol. leta. Vajenci pa, ki se bodo vpisovali na novo, naj prineso s seboj od-pustnico, oziroma zadnje šol. naznanilo in učno pogodbo; ob vpisovanju je plačati 15 < Din za stvarne šol. potrebščine za mesec oktober t. I. Kedaj bomo z rednim poukom pričeli, bomo javili potom dnevnega časopisja. —lj Plesna šola »Atene«. Plesni odsek telesno-kulturnega društva »Atena« si dovoljuje javiti, da otvori svojo redno plesno Šolo v beli dvorani hotela vUnion« (vhod iz Frančiškanske ulice) sredi oktobra t. 1. Plesno šolo vodi strokovni plesni učitelj in pedagog pod načelstvom odbornice ge. Tinke Novakovičeve. Plesni tečaji trajajo 10 zaporednih vaj po 1 in pol ure in se zaključijo po želji večinoma plesalcev ali brez venčka oziroma s čajanko. Plesna šola se otvori v sledečih tečajih: 1. otroški tečaj — dečki in deklice od 5. do 10. leta; 2. tečaj za naraščaj — same deklice od 10. leta naprej;3. tečaj za uradnike in privatne nameščence — moderni plesi — dame in gospodje; 4. tečaj za moderne plese — dame in gospodje. Obleka navadna šolska oziroma promenadna. Vpisovanje se vrši v beli dvorani hotela »Union« dne 1., 2. in 3. oktobra t. 1. od 18. do četrt na 19. uto. Cena: Otroški tečaj Din 200. Tečaj za naraščaj Din 250. Tečaj za uradnike in pri v. nameščence — dame Din 200, gospodje Din 150. Tečaj za moderne plese — dame Din 200, gospodje Din 150. Enkratna prfjavrrina za vsakega člana v vseh tečajih Din 10. 742-n se vrii v nedeljo 30. sept. ob 15. uri (3. un) na Kongresnem trgu. —lj Večer arij in pesmi 5. oktobra v unionski dvorani. Na večeru arij in pesmi, čigar program bosta izvajala znani švedski bariton Kari Hellgren in operna pevka ga. Staller - Stolzerjeva, se bodo prednaša-le vse pesmi in arije v originalnem tekstu. Kari Hellgren lirični bariton kralj, dvorne c-pere v Stockholmu gostuje ravnokar na nemških odrih in je žel povsod pri kritiki kakor pri občinstvu veliko priznanja. Berlinska kritika priznava enoglasno visoke pevčeve kvalitete in ga označuje kot vrednega naslednika umrlega slavnega baritona Josipa Schwarza. —Ij Matere, skrbite že sedaj, da bo imela vaša hčerka elastičen korak, pravo linijo in gracijozno ponašanje. Najlažje dosežete to s tem, da jo vpišete v telovadni tečaj »Atene«. 723-n —Ij Merkurjev! večerni učni tečaji. Trgovsko društvo »Merkur« bo otvorilo ob zadostnem odzivu s 1. oktobrom t. 1. večerne tečaje v šoli na Grabnu za srbohrvaščino, nemščino, italijanščino, knjigovodstvo ter slovensko in nemško stenografijo. Tečaja za nemščino in italijanščino se bo-deta letos vodila v dveh oddelkih: a) za začetnike in b) kot višji nadaljevalni tečaj. Člani plačajo malenkostno učnino, dočim morajo nečlani, ako se prijavijo, postati člani. Prijave dnevno v društveni pisarni Gradišče 17/1 med 10. in 12. uro dopoldne in 3. do 5. ure popoldne. V sobotah popoldne se ne uradu je. «• 722-n —Ij Smrtna kosa. Včeraj je pod Rožnikom umrla gdč. Marija Čeme, gospodinja v znani gostilni pri Čadu. Kakor gostilna sama, tako je bila tudi pokojna kuharica znana širokim slojem prebivalstva, saj je bila pri hiši nad 30 let in nedvomno je mnogo pripomogla, da je Čadova gostilna med Ljubljančani tako pribijena. Pokojna je z veščo roko vodila vse gospodinjstvo pri Čadu in znala je gostom dobro postreči. Kar je pripravila Mari, je bilo dobro in okusno in tudi najbolj razvajeni gurmani so bili zadovoljni s Čadovo kuhinjo. Zato je njena nenadna smrt težko prizadela gospodarja, pogrešali jo pa bodo rudi mnogi Ljubljančani. Pokojna je bila zvesta čitateljica »Slovenskega Naroda« in dolga leta njega naročnica. Bodi ji ohranjen blag spomin. — Danes je preminula v Ljubljani uradnica Ljubljanske kreditne banke gdč. Lojzka Pikel. Pokojnica je bila simpatična, med stanovskimi kolegi splošno priljubljena mladenka. Zavod izgubi z njo zanesljivo, vestno moč. Pogreb bo v nedeljo ob Štirih popoldne z Dolenjske ceste št 12. Blag JI spomin! Težko prizadeti materi in bratu naše iskreno sožalje! razstava! TISK 7.-21« OKTOBRI) —11 Vpisovanje v gospodinjsko lolo Mladike se vrši v soboto in nedeljo 29. in 30. tm. od 9. do 11. v poslophi Mladike. Pouk se prične v pondeljek ob 8. —lj Vpisovanje vajencev In vajenk obrt-no.nadalfevahilh Sol v LJubljani in to na II., III,, IV. deški osnovni loti ter na -dekliški osnovni šoli pri Sv. Jatoobu $e vrši v nedeljo, dne 30. septembra t. 1. od do 12. ure dopoldne. NovovstopivšI prineso s seboj poleg zadnjega šolskega Izpričevala učno pogodbo, lanski samo »Izkaz« o napredku*. Podrobnosti so razvidne nt oglasni tabli v šolskih vežah. —I] Otrok pod lokomotivo. Nt dolenjski progi se je včeraj pri4>etila težja nesreča, ifl le naključju se je zahvaliti, da ni nesrečne žrtve vlak povozil do smrti. Ko je okoli 14.30 dolenjski vlak vozil proti Ljubljani, se je ob progi pri Rudniku igralo več otrok. In baš ko je privozil vlak, je odhitel 5letni sinček posestnika Antona Štroblja z Rudnika na progo. Lokomotiva ga je zagrabila, sreča v nesreči pa je bila, da ga je stroj takoj pahnil s proge. Kljub temu je dobilo dete težke notranje poškodbe in so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v bolnico. Njegovo stanje je precej resno. —Ij Padec s stavbnega odra. V Apihovi ulici sta bila pri zgradbi neke stavbe zaposlena brata Agan in Jusuf Miklovič, sinova kršne Bosne. Včeraj popoldne sta pa oba na dosedaj še nepojasnjen način padla s 4metre visokega odra in s težkimi notranjimi poškodbami obležala. Prepeljali so ju takoj z Tešilnim avtom v bolnico. Iz Celja —c Velik zbor KDK v Celju. Poslovni odbor KDK za celjsko okrožje je na svoji seji v sredo sklenil, da se veliki zbor KDK, ki je sklican za 14. oktober in ki bi se prvotno imel vršiti v Žalcu, iz prometnih ozi-rov vrst v Cdfu. Na zboru bosta govorila oba predsednika KDK Svetozar Priblčević in dr. Vladko Maček. 7. njima pridejo v Celje tudi mnogi drugi hrvatski, srbski in slovenski poslanci KDK. Za celjski zbor KDK vlada po celi spodnji štajerski že danes veliko zanimanje. —C Znižane priklopne pristojbine. Mestni občinski svet celjski je v svoji redni javni seji dne 6. tm. sklenil, da se priklopne pristojbine za. instalacije znižajo in se računa: do 3 izvodov 20 Din, za vsak ludalj-ni izvod 5 Din, za motor do Ks 60 Din za vsako nadaljno Ks 10 Din. Pristojbine za preizkušnje se odpravijo in zaračunava se Imenuje občutek, ko smo srečni. Tako veseli smo lahko tudi tisti dan, ko se pere perilo, ako se spomnimo 7 prednosti, katere ima mestna elektrarna samo uporabljeni čas pri preizkušnjah. Izvrševanje hišnih priključkov in instalacijo do šteA*ccv si pridrži mestna elektrarna. Avtentično poročilo o smrti prestolonaslednika Rudolfa Poročilo šefa bivšega dvornega slednik je izvršil samomor iz p početje vlade in av V založništvu »Insel-Verlag« v Lip-skem ie izdal bivši ravnatelj nekdanjega dvornega in državnega arhiva in arhiva cesarskega doma, sekcijski šef Mifeis, zanimivo knjigo pod naslovom »Življenje prestolonaslednika Rudolfa«. Knjiga je napisana na podlagi originalnih listin iz dvornega arhiva. Poleg drugih zanimivosti je v nji tudi pismo grofa Josefa Hojosa o smrti prestolonaslednika Rudolfa. Grof Hojos, ki jo bil zadnji večer pred prestolonaslednikovo smrtjo kot edini gost na večerji pri Rudolfu, je preživel usodno noč od torka na sredo v MaverBngu. Prenočil je v hiši, ki stoji v neposredni bližini gradu. Grof Hojos sploh ni vedel, da se Marija Večer mudi v Maverlingu. V sredo 30. januanja zjutraj bi moral prispeti k prestolonasledniku v posete njegov svak princ Koburg. Okrog 8. zjutraj so prišli Hojosa budit. Kaštelan mu je sporočil, da je večkrat trkal na vrata pre-stolonaslednikove spalnice, da pa se ni nihče odzval. Hojos ie hitel v grad, toda sam ni upal odrediti, da bi vrata vlomili. Šele ko je prišel princ Koburg. sta dala oba vrata s sekiro razbiti. V spalnici so našli prestolonaslednika in Marijo Večer mrtva. Prvi hip so mislili, da sta se oba v samomorilnem namenu zastrupila. Toda Marija Večer je ležala v črni obleki z rožami v laseh in v rokah na postelji tako, kakor na mrtvaškem odru. Izkazalo se je, da je •bila ustreljena v glavo fn da jo je ustrelil prestolonaslednik, ki $J je potem pognal kroglo v glavo. Kmalu je prispela uradna komisija, ki je našla v prestolonaslednikovi spalnici več pisem. Nobeno pismo pa ni bilo maslo vajeno na prestolonasledniko-vega očeta, cesarja Franca Jožefa. V pismu, namenjenem prijatelju princa Rudolfa Szogvenvju, je bil ključ in pismeno naročilo, naj s ključem odpre neko mizico v prestolonaslednikovem stanovanju v Schonbrunnu. V predalčku so našli pisma, pisana že dva dni pred samomorom. Eno pismo jo bilo namenjeno cesarici, drugo sestri Valeriji, tretje pa prestolonaslednikovi ženi Štefaniji. Tudi med temi pismi ni bilo nobeno namenjeno cesairfu. Iz pisem je razvidno, da se prestolonaslednik ni ustrelil radi nesrečne tfubezni. V smrt je hotel zato, ker se je protivit takratni politiki avstrrjske vlade in ker je prišel navzkriž z nemškim cesarjem Viljemom II. S svojim političnim nazira-njem se je tako kompromitiral, da je moral hočeš nočeš priznati, da tvori njegova osebnost v Avstro-Ogrski kamen spodtike in celo nevarnosti. To priznava sam v nekem pismu. Prestolonaslednikov samomor ie globoko pretresel takratne monarhi-stične kroge in zato so molčali o njem kakor grorj. Da bi pa Rudolfovo tragedijo prikrili, so morali ponarediti vec listin. Cesar Franc Jožef je sam odre- - Prestolona- — Nečuveno arhiva Mitisa. -olitičnih nagibov, strijskega dvora. dil, naj ponarede listine in dokumente, da bi prikrili prestolonaslednikovo tragedijo. V svetovni zgodovini pa menda ni primera, da bi vlada v takih zadevah tako škandalozno postopala. Že prvo uradno poročilo je bilo potvorjeno. Zdravniška komisija je pregledala prestolonaslednikovo truplo in sestavila uradno poročilo, toda tudi to poročilo so na cesarjev ukaz potvorili, da bi mogli papežu sporočiti, da je bil prestolonaslednik blazen, ko se je ustrelil. Drugače bi namreč papež ne dovolil cerkvenega pogreba. Naravnost grozno so ravnali s truplom prestolonaslednikove ljubice. Na cesarjevo povelje so prišli ponoči ponje dvorni tajnik, grof Stockau in njen stric Baltazzi. Truplo so zavili v kožuh, položili na voz in se odpeljali v Heiligen-kreuz, kjer so Marijo Večer pokopali. Sestavili so protokol, v katerem je rečeno, da so našli na katastru občine Mayerling žensko truplo s prestreljeno glavo. Podpisane priče so spOzale v truplu baronico Marijo Večer, ki so jo pokopaH v Heilingenkreuzu. Oblasti so z vso vnemo potlačile vsako poročilo o tragediji. V Berlinu so objavljali točno poročilo o Rudolfovi tragediji, na Dunaju so pa to preprečili. Vsak list in vsaka tiskovina, ki je priobčila poročilo o tragediti v Maverlingu. je bila v Avstriji takoj prepovedana. 19. februarja 1889 je dunajska policija zaplenila 4790 izvodov inozemskih listov. Mati ustreljene Marije Večer je napisala spominsko brošuro, ker so jo ob-suli z očitki in psovkami. 200 izvodov tega memoranda je policija zaplenila takoj, ko ie brošura izšla. Kako temeljito so znali potlačiti vsako objektivno sodbo o Rudolfovi tragediji, priča dejstvo, da niti dvorni, niti državni arhiv, niti arhiv cesarskega dvora ni fmel nobenega izvoda omenjene brošure. A ko se je nekaterim inozemskim listom kljnb temu posrečilo dobiti brošuro, so bili vsi dotični listi v Avstriji takoj prepovedani. Sam cesar ie določil komisijo, ki je zbirala ves materijal v zadevi tragedije v Mayerllngu. Vsaka listina je bila svečano zapečatena in spravljena v poseben zaiboj, ki so ga skrbno zapečatili. Šele 1. 1912 so -ta zaboj odprli Toda v njem so našli samo kup časopisnega papirja. Vse listine so izginile. Preiskava je dognala, da listin v zaboju sploh nikoli ni bilo in da je avstrijski dvor ob asistenci ministrstev igral komedijo. Listine same so bile poverjene takratnemu ministrskemu predsedniku grofu Taaffetju, da bi v slučaju nepričakovanih dogodkov ne prisile v javnost. Grof jih je odpeljal na svoj grad, kjer je nastal pred dvema letoma požar, ki je uničil vso knjižnico. Trdi se, da so zgorele tudi listine, tiČoČe se tragedije v Mayerlingu. JUTRI! Senzacija za vso Ljubljano1 JUTRI! Velika slavnostna premijera velefilma, kakoršnega doslej še ni bilo na svetu in to je „CIRKUS« Višek umetniškega ustvarjanja edinstvenega C H A R L I E C H A P L I N A Pripravite se na to našo premijera in pridite vsi v ELITNI KINO MATICA. 28 Stran 4. .SrOVFNSKI NAROD« dne 2 . septembra 1928. Stev 222 Roger de Beauvoir: Sužnja r Roman. — Uboga Safija, — je dejala, ko je markiza odšla. — Ne poznam te ženske, vem pa, da je moj mož že večkrat postal žrtev brezvestnih sleparij. Vem, da bo zaigrala vse svoje življenje. Ne poznam ne moža. ne žene, s katero od-potujete, toda bog vas varuj, Safiia, da bi nikoli ne obžalovali svoie svobode. Mislila sem, da so grofičini dvomi posledica žalosti, ker jo zapuščam. Bila sem pod drugimi vplivi in zdelo se mi je, da prvič vdihavam čistejši zrak. Nestrpno sem pričakovala odhoda. Spominjam se, da sem bedela na krovu vso noč, ki se mi je zdela cela večnost, komaj je priplula naša ladja v Benetke, že se mi je zdelo, da se me je nebo usmililo in da se verige mojega suženjstva trgaik). Grof Teleki mi ni povedal, zakaj me je tako naglo osvobodil. Zdelo se mi je, da sanjam. Naša ladja je bila zasidrana pri drugi, kameniti ladii. ki se imenuje Benetke in ki sem jo videla sredi morja, v katero ie kanilo toliko mojih solz. Benetke! Drhtela sem pri tem imenu, ubogo dekletce, ki ji je bila domovina samo mačeha, ker jo ie prodala. Rada bi bila stonila na beneška tla, da b: si ogledala od Mizu palače in dobrodušno obličie ča^titliivega starca, ki je bil takrrit doz. Toda te sreče nisem imela, nrarkiz. Videla sem to marmornato mesto samo v nočni megli. Morala sem čakati na krovu, da se markiza vrne. In vendar je treba, da človeka prodaio pri belem dnevu, vpričo vseh. z verigami na nogah na drinopolskem trgu, da razume, kolika radost me je navdajala pri pogledu na leva sv. Marka, ki razprostira svoja krila kakor nebeški simbol odrešenia in svobode. Noč, ki sem jo preživela na krovu fregate, mi ostane vse življenje v spominu. Govorila sem z bogom, kakor govori srečna hčerka z ljubljenim očetom. Zahvaljevala sem se mu in klanjala sem se njegovi previdnosti. Spominjam se, da sem sedela in poslušala čudovite storije, ki so si ffh pripovedovali naši mornarji o duhu lagun, ki se imenuje Orco. ko ie v bledi mesečini čoln s šestimi veslači rezal valove. Spredaj je stal mož v širokem, z zlatom obšitem plašču. Kakor jaz, je tudi on občudoval lepoto tega prizora. Spominjam se pa tudi, da se mu je včasi iz vil iz prs rezek, vražji smeh. Bil ie trenutek, ko sem pomislila, da se reži duh lagun. Ko je pristal pri naši ladji, sem videla, kako se je obrnil in podal roko ženi. v kateri sem spoznala markizo. Mož je vstopil in naročil nekaj slugom grofa TelekUa. ki so dobili povelja od svojega gospodarja, predno se je izkrcal. Mož v plašču je stopil k meni in me nagovoril v italijanščini. Govoril je sicilsko ... pa-lermsko narečje. Zadostovalo je nekaj minut, da sem zbrala skromno prtljago, ki mi jo je dala plemenita grofica. Poslovila sem se od ladje, na katero sem stopila kot sužnja, odpeljala sem se v njunem čolnu, bila sem svobodna. Ko sem prispela v Fusino, sem zvedela, da je markizi ime Serafina. — Serafina Feliciani! — je vzkliknil grof in prebledel videč, kako je grofica pri tem imenu zadrhtela. — Serafina Feliciani, — je odgovorila in se še vedno vsa tresla. — Tako se je pisala žena, ki io je Cagliostro pobral v nekem beneškem brlogu. 2ena, ki je bila čudovito spretna zvodnica in je znala dobro širiti razuzdanost, govo- reč o morali. Pariz jima je bil gledališče, v katerem sta hotela prvič nastopiti. Gba sta bila dovoli spretna in izkušena, da sta si znala ugladiti pot. Taka je bila moja usoda, da sem ju morala spremljati, polna nad in vsa srečna. Vso pot je bila Serafina Feliciani zelo prijazna z menoj in niti sanjalo se mi ni, kaj me čaka. Ona in njen mož sta kar tekmovala med seboj, kdo mi bo boli stretegel. Mislite si ubogo deklico, vajeno, da ie ravnal vsak Žid z njo kakor z živino, ki je od zgodnje mladosti upogibala svoj tilnik pod piratovim bičem, potem pa je bila podrejena šika-nam groznega grofa Telekija. Grofica Teleki je pa vendarle dovolila, da so ravnali z menoj lepše nego z drugimi sužnjami. Pa tudi ona je drhtela pred grofom in po pravici se je prištevala med njegove sužnje. Žena, ki se je predstavila kot markiza Feliciani, se mi je pa zdela angel prijaznosti in dobrot-Ijivosti. Pripovedovala mi je o Parizu kot o čarobnem mestu. Ko bom v Franciji, da zagledam pravljično deželo, polno prijetnih presenečeni. Tam da vlada lepota in neprestano mi je zatrjevala, da sem lepa. To potovanje se mi je zdelo višek sreče in blaženosti. Često sem zaspala ob njeni strani in na njeni rami. Sanjala sem o kraljevskem dvorcu, o plemičih in princih in ponosna sem bila, da sem občevala z njimi. Ko sem se pa prebudila, me je tresla mrzlica. Bilo mi je, kakor da sem zapustila naj-krasnejšo, najčarobnejšo palačo iz pravljice »Tisoč in ena noč.« Koma i je ta vizija izginila, se je prikazala druga. Videla sem, kako se udeležujem pod vodstvom samega grofa tajnih obredov sredi bajno razsvetljenega hrama, v katerem je bilo polno kadila in vonjav in kjer ie sedel oni, ki mi je razkazoval ta čuda, na prestolu iz rubinov in safirov. Grof Cagliostro je imel izrazit obraz. Naj sem gledala ali poslušala, ali pa zatiskala pred njim oči, vse me je elektriziralo. Pripovedoval mi je o novih bivališčih, ki mi jih je namenil, o tajnih palačah, v katerih da stanujejo nebeška bitja. Služba v njih je bila poverjena mladim deklicam čistega srca in neomadeževane preteklosti. Te čednosti sem imela, kajti ljubezni moje srce takrat še ni poznalo. Nobeno človeško bitje še ni triumfiralo nad menoj, izvzemši krutega gospodarja, ki sem ga spoznala že v zgodnji mladosti in ki se imenuje nesreča. Kmalu sem ji podlegla in vzbudila se ie v meni nepremagljiva radovednost. Od grofa sem zvedela, jda je na svetu svobodna, plemenita dežela. Njegove besede so me navdajale s trdno vero v lepšo bodočnost. Med vsakim pogovorom sem mu odkrivala >vojo dušo, zaupala sem mu tako, da mu nisem ničesar prikrivala. On je bil učitelj, iaz učenka in priznam, da sem pred tem učiteljem prebledevala in drhtela. Ali mi je pripravljal srečo ali nesrečo? Kaj je zahteval za svojo dobrot-liivost? Ali sem smela dvomiti o njegovi poštenosti? Ko sem prispela v Pariz, nisem mogla obvladati občutkov, ki so me navdajali s strahom pred bodočnostjo. Od našega prihoda v grofovo palačo so ravnali z menoj kakor z lastno hčerko markize Feliciane. Palača je stala med mračnimi, zapuščenimi poslopji oddaljenega predmestja. Mislila sem na tesno kajuto, v kateri sem stanovala na ladji. Iz nje sem vsaj lahko videla morje, ki je butalo ob ladjo. Postala sem tako otožna, da sem zaplakala in markiza je opazila moje solze. — Drago dete je dejala, — pomiri se, čez nekaj dni bodo v tej mračni palači svečanosti, vse stene bodo vi- dele, kako zažare zlati okraski v morju lučic. Ne kvarite si nežnih lic s solzami in potrudite se biti lepa. Jutri pridejo k nam nekateri grofovi prijatelji, sami odlični gospodje, nekateri celo iz dvornih krogov. Spočetka se vam utegne zdeti čudno njihovo vedenje. Toda jaz bedim nad vami, vi ste moja hčerka, Safija. Jutri, da, jutri morate obleči nošo jonskih otokov, ki vam jo je podarila grofica Teleki. Prve markizine besede so me navdale z bojaznijo, ki si je nisem znala pojasniti. Govorila ie z menoj nekam osorno in strogo. Med vožnjo ni nikoli tako čudno govorila. Toda nepopisna je bilo mo.ia radost pri misli, da bom znova nosila kroj bivše dobrotnice. Ko sem bila s toaleto pri kraju, me je odvedel drugi dan v markizin salon sam grof Cagliostro, ki kar ni mogel odvrniti od mene svojega srepega, poželjivega pogleda. Vsi so me obkolili in se mi dobrikali. Od vseh strani so se slišali slavospevi in pokloni v tujem jeziku. Sama nisem prav vedela, kaj to pomeni, pač pa sem razumela, da sem lepa. Poslušala sem slavospeve in že s tem sem bila izgubljena. Kaj naj vam še povem, markiz? Nevarnosti nisem slutila in tako sem se kmalu ravnala po nasvetih Serafine Feliciani. Ne da bi prav vedela, kako in kdaj sem postala njena zaveznica. — Njena zaveznica? — Da. Cagliostro po svoji stari navadi ni dolgo okleval in pomišljal. Ni še mili teden in že je nama diktiral nekatera onih pisem, ki sva ju morali podpisovati s svojrm imenom. Vsako pismo je spravil v kuverto in pazil, da je ostal prostor za naslov prazen. Naslov ie napisal po svoji uvidevnosti. Včasi je bilo naslovljeno pismo na kakega markiza, včasi pa na tujega princa, ki ga je vabil zvečer v svoj brlog. Ta pisma so služila grofu kot sredstvo, s katerim je naju pahnil v sramoto in razuzdanost. Uspaval ie naju za svojo mizo s težkimi vinskimi hlapi, najino diskretnost si je zasigural s ključavnicami in tako je lahko nemoteno prodajal nesrečni ženski, katerima je dal na izbiro bedo in pomanjkanje ali pa srečo in blagostanje. Kmalu sem spoznala svojo bridko usodo. V tesni sobici ali bolje rečeno v zaporu, kjer sem stanovala, sem opazila zdaj pozabljeni meč, zdaj prstan ali plašč, skratka same reči, ki so dovolj jasno pričale o moji sramoti. Nekega večera so se mi odprle oči in padla sem na kolena proseč boga, naj me reši sramote. Istega večera, ko sem bila za Cagliostro vo mizo kakor običajno središče pozornosti in občudovanja vseh gostov, je sedel jia sproti mene mlad beneški plemič. Že prvi njegov pogled me je spravil v zadrego. Ni govoril z menoj tako, kakor drugi plemiči, čijih predrznosti in neslanosti so me spravile često v zadrego tako, da sem do ušes zardela. Govoril je v italijanščini, ki črpa svojo rnfkavost iz čudovitih melodij prirode. Bil je korekten in plemenit v občevanju z žensko, ki jo je smatra enakovredno sebi. Kaj naj vam povem o njem? Naučil me je sovražiti sebe samo, ljubiti njena in uiti z njim temu strašnemu gospodarju, Cagliostru. Potoval je v Italijo in spremljala sem ga. To pravljično potovanje se je zaključilo v Rimu, kjer sva ostala leto dni. — A Cagliostro? V temi. — Kako ste se drznili poljubiti mojo hčerko med vožnjo skozi tunel? — Ah, pardon, človeku v temi marsikaj uide in tako mi je ušel tudi ta poljub. Turški harem v ooljskem samostanu stan zapustil. Ko je Škof uvedel mistični zakon v samostanih, se ie z njim spri. Kovalski ga je hotel prisiliti, da poroči sestro Irmino, s katero ie imel dve leti ljubavno razmerje, toda pater se ni udal. Škof mu je tudi omenil, da je mnogo nun obolelo na tuberkulozi. Reši jih lahko samo intimno občevanje ž njim. Pater ie tudi škofa obdolži da je za časa nemške okupacije navezal stike z Nemci in deloval proti interesom prebivalstva. Banasak ie dalje izpovedal, da je imel škof sedem žen, poleg tega pa še nad 30 ljubic, s katerimi je živel kakor pravi turški paša v haremu. Škof pa ima še druge grehe na vesti. Tako je obdolžen. da je različna darila porabil zase in da je svoječasno Prr»dal neko hišo v Lodzu, ki ie bila samostanska last, za 32.000 zlotov. Škof Kovalski je imel 7 žen in nad 30 liubic. — Samostan je izpremenil v hamer. — Veliko zanimanje za proces. Kakor smo že poročali, se je te dni pričel v poljskem mestecu Plock proces proti mariavitskemu škofu Koval-skemu, ki ie obtožen, da je v samostanu prirejal pravcate orgije, uvajal razne mistične obrede ter imel ljubavno razmerje z vsemi nunam:. Za razpravo vlada povsod ogromno zanimanje in prispeli so celo novinarji iz Francije in Amerike, da si ogledajo glavnega junaka te umazane afere. Vrši se še vedno zasliševanje prič in na dan prihajajo vedno nove škandalozne podrobnosti o početju vzornega škofa in njegovih vernih ovčic. Med drugim je bil zaslišan kot priča neki Welt. Mož je imel v samostanu kup-čijske stike m zato je vedel za marsikatere storije, ki so se dogajale za samostanskimi zidovi. Povedal je, da je bil škof z nunami zelo intimen, često je tudi čul, da ima škof razmerje ž njimi. Značilna je rudi izpoved priče Ma-zurove. Tu je bila učiteljica v samostanu. Izpovedala je. da ie na svoje mesto kmalu resigirala, zakaj razmere v samostanu so zelo spominjale na življenje v haremu. Gojenke so se vzgajale tako, da so bile kmalu zrele za harem. Kovalski je pogosto sredi pouka pozval eno ali drugo gojenko k sebi in jo po več ur obdržal v svojem kabinetu. Nekoč je tudi omenil, da bo življenje v mariavitskem samostanu kmalu tako, kakor v raju. Saj so bili tudi ljudje v raju nagi in zato bo ta običaj uvedel tudi v samostanu ... Tretja priča je bil pater Banasak. Ta ie nedavno izstopil iz mariavitskega samostana in je sedaj pater v Dom-brovi. Ta samostan ie od plockega popolnoma neodvisen. Pater je izpovedal, da mu je škof vedno pravil, da ima vizije in da se mu prikazuje sam Krist, toda tega mu ni verjel. Čudno škofovo vedenje mu je dalo povod, da je samo- Najboijše, najtrajnejše, zato l? najcenejše! Razbeljenega srca naznanjava sorodnikom, prijateljem in znancem, da se je danes za vedno poslovila boguvdano od naju Lojzka uradnica Ljubljanske kreditne banke. Ljubljenko, ki se je dolgega trpljenja rešila žal drugače, kot je želela ljubezen, prepeljemo v prerani grob v nedeljo, dne 30. t. m. ob 4. uri popoldne z Dolenjske ceste št. 12 na pokopališče pri Sv. Križu. V Ljubljani, dne 28. septembra 1928. Mati in brat. 1,200.000 Din je zadel... ali pa: 60, 80, 100, 200, 300, 400 ali 800 tisoč Din je zadel ta in oni čitate vedno v novinah, ko se vrši žrebanje v V. (milijonskem) razredu državne razredne loterije. Vsakdo zavida tem srečnežem dobljena bogastva in marsikdo vzklikne: „Da bi jih zadel jaz Da tudi vi zadenete tak dobiček, je potrebno, da si kupite našo srečko drž. razredne loterije kajti, še nihče ni prišel do dobitka brez srečke. Milijonski razred prične z žrebanjem že prvega novembra, zato je zadnji čas za naročitev srečk. Imamo le še nekaj neobnovljenih srečk, ki iih bomo poslali onim, ki bodo srečke takoj naročili po spodnji naročilnici. Tako boste igrali že v IV. razredu. Žrebanje tega razreda se bo vršilo že 5. oktobra. Naročilnico izstrižite in jo natančno izpolnite. V kuverti jo odpošljete na naslov: Zadružna hranilnica r. z. z o, z. Ljubljana, Sv. Petra cesta 19. plačuje nalviš e M. Geršak & Co. Ljubljana, Prečna ulica 4 (poleg mestne ljudske kopeli). — Telefon 2329. Naročilnica. Zadružna hranilnica, r. z. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra cesta 19. Pošljite mi takoj sledeče srečke IV. razreda drž. razredne loterije in sicer: ___________celih po Din 400-— ___________________ polovičnih po Din 200-— _________________ četrtinskih po Din 100-— Pošljite mi poštno položnico, da vam znesek takoj nakažem. Podpis in natančen naslov. Razločno pisati 1 Snežne čevlje in galoše dajte pravočasno v popravilo tvrdki M. TREBAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 6 Knjigovodkinja z večletno prakso, vajena tudi vseh drugih pisarniških del, tšce službo. — Ponudbe na upravo kista pod »Knjigovodkiroja«. 1730 Gospodična siaira 20 let, išče službo vzgojiteljice k enemu otiroku. Zmožna slovenskega in nemškega jezika. Nastop 15. oktobra. — Ponudbe na upravo Hsta pod »Vzgojiteljica«. 1740 Železen štedilnik in ročni voziček dobro hranjen se ceno proda. — Ponudbe na upravo lista pod »Štedilnik«. 1742 Proda se zimska suknja (nova), blago za obleke in obleke za ženske. Ogleda se ob nedeljah in prazniš!« h. — Stara pot l/I.. vra*ta 3. Marija Jelenič. 1736 Strojepisni pouk so vrši vsak dao od 6.—9. are zvečer. Učna ara 4 i?ka Vpisovanja vsak dao od 6.—8 zvečer. Christofov a ini zavod, Ljubljana. Domobranska zesta I, lo. 1499 KNJIGE, BROŠURE, ČASOPISE, VSAKOVRSTNE TISKOVINE ZA DRUŠTVA, POSE-TNICE, OSMRTNICE L T. D. IZDELUJE LIČNO HITRO IN CENO Za doml za šivilje, krojače, čevljarje Itd. STOEWER šivalni stroj Le ta Vam poleg šivanja entLa (ob Siva), veze (Stika), krp« perilo io nogavice. Brez vsakega prem in Janja plošč tu drago Je stroj v mtnatJ prtpravrjen aU ca vezenje ko ravno tako hitro zopet za navadno šivanje — Poleg vseb prednosti, ki Jih za-vzen:a irvalnl »troj STOEWER, le tod) najcenejši Ne zamudite ugodne prilik« to oglejte s! to tzrednosl pri Lud. Baraga, LJubljana. Selenbnrgova 6, I. Brezplačen pouk v vezenja, rabi aparatov Itd — Ugodni pLačilnd pogoji — ISletno tamsrvo. Za krojače! NOVA VELIKA Za krojače Knjiga krojaštva za samouke o prikrojevanju moških oblačil A. KUNC, Ljubljana, Gosposka ulica 7 Zantevajte opis knjig-e' ■■■■■■■■■BflnHMBiMBB i 3 A TIS 2 leti itreciita VSEH VRST mizarski m kolari sli posa nczrri In univerzalni z vgrajo oimi motori? ali bre« o jih Polnolaremniki Welker VVerke LVVachstein, Wien X/!i UXENBURGERSTRASSE 12 Urejuje; Josip ZupančiC. —» Za »Narudac tiskarno*; Fran Jczcršck, —, Za opcavo in in&eratni dej lista: Oton (Jhriatoi — V&) v Ljubljani 9