Poulični tepeži v zlatej Pragi. Zlata Praga, glavno mesto prekrasne česke dežele je največje, najlepše slovansko mesto v Avstriji. V njem prebiva 160.000 Čehov; zraven je še 20.000 Nemcev in Judov*. V cesarskem gradu stanuje cesarjevič Rudolf, njegova sopruga Štefanija in vdova cesarja Ferdinanda, katero čast precej očitno zavidajo Čebom nekateri Neruci še bolje pa Magyari. Slednji so bržčas s svojim^rovanjem zabranili slovesen sprejem^ Rudolfa in Štefanije v Pragi. Vrhu tega so Čebi zadnji čas začeli prosteje dibati. Ministerstvo grof Taaffejevo jiin je uže marsikaj dovolilo, kar so prejšnji nemški ustavoverni strahonje celib 20 let zabraujevali. Letos jeseni ali V8aj drngo leto dobijo v Pragi česko vseučilišče. Dalje so česki voditelji Rieger, Skranilik bili od cesarja odlikovani z visokimi redi železne krone ob priliki, ko je bilo česko gledališče dozidano. Vsled tega je nastala med českim in nemškim piebivalstvom nekšna ne prijazno8t. No, in to so^ porabili nemškoliberalni listi, da bi Nemce in Cehe naščuvali v prepire, ravs io kavs, v tepeže in pobijauia, pitem pa oa ves glas upijali: nglejte, kako grof TaarTe narode miri, Nemce pripušča kar pobijati! Magyari, Bismark, bitite na pomoč, sicer nas vse Slovaui požero. Preden ne bo miru, dokler ne odstopi minister grof Taaffe in nemški liberalci zopet zasedemo ministerske stole." Tako je bilo osnovano in delotna nže degnano. Uže pred 14. dnevi smo pogosto v netnškolibeialnih iistib čitali, naj pokažejo netnški dijaki ali ^študentje'' v Pragi svojo moštvo ali nMannesinoth". Kam je tukaj pes taci molil, to so n«tudentje" kuialu uganili iu sedaj je vse jasno! Obžnlovati je le, da česki listi niso hoteli črnovestne nakane sovražnikove spoznati, marveč so §e neutnno napeljavali vodo na ustavaški ujlin. Zlasti ,,Narodni Listia 80 mnogo zakrivili, da je razdia ženost bitro vskipela in ustavovercem pomagala do nevarnega orožja zoper sedanje ministeistvo. Netnški nitudentje", pogosto sinovi visokih gospodov, grajsčakov, poslancev, profesorjev, ad- vokatov, fabrikantor itd. začeli so dražiti česke dijake pa tudi česko prebivalstvo v Pragi. Začeli 80 čudno oblaciti se po šegi nnemskih buršov"*: visoke čme črevilje, bele hlače, kratke čme suknjice, dolge rokovice, na glavi pa rudeče kape ali 5rne klobuke z lisičjimi repi okinčane. Učili 80 se malo. Večjidel razsajajo in pijančevajo. Zaporedom obbajajo kakšno nemško ali študentovsko veselico, pojejo nWacht am Rhein", nosijo rudeče-zlate trake, boje^ in zastave, ter zasramujejo vse, kar spominja Cehe na njibovo slovansko Daroduoat, šege, zgodovino! V dokaz naj služijo nekatere podrobnosti po listu rTribttaeu. Preden je priilo v j?ragi do tepežev, zgodilo je se pogosto, da so netnSki, našemljeni dijaki po noči česke napise, tablice s sten trgali, česke meščane psovali: s nčeski pes", rpokaža". Dijaki nosijo večjidel debele palice in so jih nastavljali mimo gredočim med noge, jim klobuke z glave metali, 8 bodišč ua ulice suvali, iz okeu pri ,,Deutsche Leseballe" jezike kazali itd. Uže te surovosti so tolike, da so težko prenašati, ko bi človek imel golobje srce. Nasproti so toraj začeli česki dijaki nagajati uemškim, zlasti pa je eesko piebivalstvo postalo razdiaženo. Dne 28.juu. so nemški dijaki najeli 40voz, da se peljejo k Veltavi do parobroda in z njim potem v krčme v Kuchelbadu, '/2 ire više Prage. Vozovje bili 80 z nemškimi trobojnicami prepleteui in z modrišoui (KorDblume), neoiikemu cesaiju Viljelmu piiljuiiljenimi cvetlicami, ozalšani. Dijaki so bili jednako okinčani iu vodja bil jim je mladi knez Thurn Taxi8, zato je nosil za klobukom tudi tri lisičje repe. Vzeli so tudi več psov seboj, katere so na trakib, slovaoskib troboJDicah, privezane vodili, nek pea je na repu imel slovauske boje. Parobiod bil je jedauko opravljeu in svirala je banda arstrijskega regimenta. Pojdoč k pai obrodu 80 nemški dijaki od ljudij zabtevali,uajseji_odkiivajo. Dijaki se odpeljajo v Kucbelbad, a česki dijaki pritisnejo jezni peiice popoldne za njimi: spremljani od ogromnega števila vsakojakega ljudstva. V veliki dvorani, kder so nemški dijaki pili, peli iu jedli, se snidejo se v6 hndo drng na drugega razdražeiii. Cebi so zapeli stoje in gologlavi cesarsko pesen česki ter zabtevali, naj tudi netnški dijaki kape snamejo. Tega niso storili in potem 80 začele besede, psovke leteti simotamo, kmalu tudi kupice, palice, stoli in naposled je bil krvav tepež. Žandarji so komaj zabranjevali največje nesreče. Českim dijakom se pridružijo česki delavci, komiji, mesčanje tako, da so Nemci morali bežati proti Veltavi na paroprod. Mnogo izmed njib bilo je hudo tepenih. Jednemu so oko izbili. Zvečer bila je vsa Praga po konci in razdražene množice so začele hudo razsajati in Nemcem šipe pobijati. Jednak ramovž bil je 29., 30. jun. in še 1. julija. Policaji in žandarji so okolo 30 nemirnežev zaprli in se vrši sedaj preiskava. Vsak avstrijski domoljnb obžaluje in obsojuje, kar se je zgodilo v Pragi. No, in priznati moramo, da so česki župan 7 Pragi, in starejšinstvo, dalje česki profesorji in^ poslanci, boljii česki listi vse žile napeli, da so Čebe potolažili in odvrnoli od nadalejšnjega razsajanja. Zelo drugače obnašajo se liberalni nemški listi, poslanci in njihovi pristaši. Prvi še le prav ščujejo namesto, da bi ljudi mirili, ter strašijo Nemce, kakor da bi bil res kdo izmed njib nbit in bi se jim bilo bati, da bodo vsi poklani. Nemški poslanci so se zbrali v Pragi in hoteli kar pred cesarja, kakor spomladi od liberalcev zapeljani kmetje. V prvem hipu so mislili, da bodo grofa Taaffeja podrli: dunajski mestui zastop je strastno resolucijo sprožil, v nemško - magyarskem listu rPester Lloyd" so zvali Bismarka na pomoč, češ, da bodo vsled tepeža v Pragi prijazne razmere med Avstrijo in Nemčijo prenehale, zraven pa so legali, da hoče cesarjevič Rudolf iz Prage uiti, da nameravajo svitli cesar novo ministerstvo poklicati — vse ker je par dijakov bilo tepenih. To je bilo preveč. Ustavoverci so prezgodaj jrazkrili svoje črteže. To so nemski poslanci sami kmalu zaslutili in toraj se zadovoljili z nepotrebnim pozivom do českih Nemcev, naj se držijo svoje nemške narodnosti, katero jim itak nihče ne zatiruje. Tako utegne tedaj tudi ova rabuka nemškoliberalne stranke kmalu v mlako pasti. Vendar škodorala jim bode veliko več, nego spodletelo jim ščavanje kmetov v letošnjej spomladi zadevno gruntni davek; kajti razkrite jihove spletkarije ob priliki neredov v Pragi bodo meščanstvo jim odvrnole tako, kakor je njihovo žuganje z Magyari in Bismarkom močno razžalilo avstrijsko domoljubje! Ali se mi vtikamo, kedar se Magyari pri volitvah tepejo in umarjajo ? Ali je Bismark našemu cesarstvu jerob? Izdajica je vsak, kdor zakletega sovražnika Avstrije vabi, naj bi se v njene znotranje domače zadeve vtikal. No, in ta madež je zopet Tžgan nemško-liberalnej stranki. Hvala Bogu, da smo jo v manjšino potisnoli. Sčasoma jo moramo <čisto potlačiti, to samopašno, sebično, gospndstva- želno in nevarno stranko, ki se krmi in živi le od bujskanja avstrijskih narodov! Narodi pa bočejo mir in zastopnost med seboj!