Savinjski vestnik GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE I Celje, petek 26. nov. 1954 LETO VII. — STEV. 47 — CENA 10 DIN Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Maslo. — Uredništvo: Celje, Titov trg U Pošt. pred. 123. Tel. 20-07. Cek. račun <»20-T-23« pri NB FLRJ v Celju. — Tisk Celjske tiskarna, Četrtletna naročnina 125, polletna 250, celoletiui 500 din. — Izhaja vsak petek. Poitnina plačaM v gotovini. Naš največji praznik - DAN REPUBLIKE Spet stojimo pred našim največjim praznikom — Dnevom republike. Uspehi, ki smo jih dosegli v krvavem boju z okupatorjem in domačimi iz- dajalci, so omogočili, da so 29. novembra 1942 naši narodni predstavniki (AVNOJ) zbrani na zgodovinskem zasedanju v mestecu Jajcu, v uporniški Bosni, po- stavili temelje novi državi. Dne 29. no- vembra bo minilo enajst let od tega zgodovinskega datuma, ko so naši na- rodi položili temelje svoji bodoči drža- vi, današnji bratski in socialistični skupnosti-Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Od tedaj lahko govorimo o Novi Ju- goslaviji. O novi zato, ker smo jo gra- dili na driigačnih temeljih, kakor je bila grajena stara. Temelji prejšnje so bili postavljeni v pesek, zato se je stav- ba zrušila. Novi temelji zgrajeni sredi težkih in krvavih a že zmago napove- dujočih borb za osvoboditev dežele so bili postavljeni na granit. »Nova Jugo- slavija bo federalna država, domovina enakopravnih in svobodnih narodov,« je bilo rečeno v enem izmed sklepov, ki jih je AVNOJ sprejel na tistem zgo- dovinskem zasedanju. Toda kaj bi naštevali sklepe, važneje je, da opozorimo na njihovo bistvo, na njihovega duha, ki je v tem, da naj svobodni in enakopravni državljani v bodoče sami odločajo o svoji usodi, da naj bo delovno ljudstvo edini gospodar v novem domu. Zato na sklepe AVNOJ ne smemo gledati kot na neko zgodo- vinsko svetinjo, temveč kakdr na ka- žipot za vse naše delo. Kazal nam je pot med vojno, kazal leta 1945, ko je ustavodajna skupščina 29. novembra sprejela novo ustavo, dn nam kaže pot tudi sedaj, ko nas naš celotni družbeno gospodarski sistem in razvoj socialistič- ne demokracije v zadnjih letih z uved- bo delavskega, samoupravljanja in z ustanavljanjem družbene kontrole na vseh področjih našega javnega življe- nja sili k čim hitrejšemu razvoju ko- mun kot bodočih osnovnih celic soci- alistične družbe. To je revolucionarna pot naših narodov, ki perspektivno vodi k odmiranju države kot oblasti. Ce je svoje dni Ludvik XIV. lahko vzkUknil »Država — to sem jaz« — danes mili- joni — enako kot so nekoč partizanski borci nosili v sebi zavest jugoslovan- ske države — vse bolj čutimo: država — to smo miu Mi skromni delovni ljud- je mesta in vasi, mi, ki ustvarjamo in mi, ki bomo želi. Eno je jasno: v^e sprem.embe v dr- žavni upravi in upravljanju našega go- spodarstva izvirajo iz duha avnojskih sklepov: ljudstvo naj odloča. Torej de- mokracija, toda ne demokracija stran- karskih razprtij in prepirov za oblast, v kat&rih mali delovni človek nima no- bene besede in koristi, temveč prava, socialistična demokracija, ki jo je treba nenehno razvijati in poglabljati v ko- rist delovnega človeka. Prav sedaj smo pred novim aktom poglabljanja in utrjevanja socialistične demokracije. Pred nami so priprave za čim hitrejše ustanavljanje komun, v katerih bo naš delovni človek imel še bolj odločujočo besedo, saj se bo ljud- ska oblast še bolj približala ljudstvu. V komunah bo dana- možnost, da o proizvodih dela odloča predvsem in v prvi vrsti tisti, ki je te proizvode ustvaril ter s tem pripomogel k po- večanju družbenega bogastva. Zato bt bilo napačno gledati na razvoj komun kot na neki formalen akt v razvoju ljudske oblasti. Ne, komune bodo nov in velik korak naprej v 'razvoju naše demokracije in samoupravljanja. Zares smo lahko ponosni na naš razvoj: prvič v zgodovini in prvi na svetu naši na- rodi dajejo vzgled vsem naprednim in poštenim ljudem na svetu, kako delovni človek postaja sam svoj gospodat. Kakor mi usii, ki iz dnexia v dan ži- vimo kot skromni državljani, tako tudi naše vodstvo nikjer ne obeša tega svo- jega poslanstva kot edino zveličavne modrosti na veliki zvon, vsiljujoč svo- jo idejo drugim, ampak nasprotno po- udarja načelo različnih poti v različnih okoliščinah, hkrati pa se z vsemi svo- jimi silami zavzema za krepitev med- narodnega sodelovanja na enakopravni osnovi in pravičnega miru v svobodi za vse. Svobodo, pravico, da odločamo sami o svoji usodi, smo si priborili v trdi, krvavi borbi. AVNOJ A ne bi bilo, če ne bi stotisoči žrtvovali svojega živ- ljenja. Ti nam nalagajo dolžnost, da budno čuvamo nad pridobitvami težke in krvave borbe, ker le tako bomo lahko mirno naprej gradili naš svetli dom. JAJCE B. Jakac (jedkanica) Vsem članom Zveze komunistov, Socialistične zveze delovnih ljudi, članom Zveze borcev ter vseh ostalih množičnih organizacij v Celju, v celjskem okoliškem in šoštanjskem okraju čestitamo k prazniku naše socialistične države 29. novembru z željo, da bi dosegali vedno večje politične, gospodarske in prosvetne uspehe v prid čim hitrejše izgradnje naše socialistične domovine, za čim globljo udeležbo najširših množic pri družbenem upravljanju. Prepričani smo, da bodo naši delovni ljudje dali vse od sebe za srečnejšo bodočnost naših narodov, za ugled naše države v svetu, ki se bori za enakopravnost, mir in sožitje med narodi! Okrajni komite ZKS-Celje Okrajiti odbor SZDL-Celje Okrajni odbor ZB-Celje V nedeljo je bilo u Kidričevem slouesno otvoritev Tovorne glinice Tovariš t-ranc Leskošek, Marijan Breceij In fvan Maček na svečenosti in aluminijo v nedeljo, 21. novembra ob 11. uri dopoldne so v Kidričevem svečano pre- dali v obratovanje tovarno glinice in aluminija »Boris Kidrič«. Prebivalstvo iz bližnje in daljne okolice se je mno- žično udeležilo tega veli^kega dogodka. Poleg domačih gostov so se svečanosti udeležili še tov. Franc Leskošek, Djuro Salaj, Ivan Maček, dr. Marjan Brecelj, Ferdo Kozak, Josip Rus, Karel Prušnik- Gašper, predstavniik Slovenske Koroške, soproga pok. Borisa Kidriča Zdenka Kidričeva in drugi. 'Svečanost je odtvorii preds. uprav- nega odbora Marjan Berlič, predsednik delavskega sveta Stane Cerne pa je orisal borbo in uspehe delovnega ko- lektiva. Slavnostni govor je imel tov. dr. TAarijan Brecelj, podpredsednik Re- publiškega izvršnega sveta. Dejal je, da tovarna v Kidričevem ni le proizvodni relikan v okviru naše države, temveč da predstavlja v tem delu Evrope naj- večje aluminijsko podjetje. V graditvi te tovarne se simbolično odraža tis'ta doba naše industrializacije, ki je biila združena z najnapornejšo, a istočasno odločilno borbo z velikimi težavami. Tov. Brecelj je izrekel priznanje tov. Francu Leskošku, kolektivu in vodstvu tovarne ter domačim in inozemskim tehničnim strokovnjakom, ki so pripo- mogli k zgraditvi in obratovanju to- Tame. Zatem je tov. Brecelj izročil od- likovanja članom kolektiva. Ob koncu svečanosti so poslali pozdravne brzo- javke maršalu Titu, Moši Pijadu in Mihi Marinku. Detajl iz Tovarne glinice in aluminija „Boris Kidrii!" Dvojni praznik vTovarni tehtnic v Celju Kolektiv Tovarne tehtnic bo na dan 29. novembra praznoval dvojni praznik; Dan republike in 60 letnico obstoja svo- jega podjetja. Po vsem tem sodeč, je sedanja Tovar- na tehtnic v Celju eden najstarejših zametkov industrije. Nastala je v istem letu kot Tovarna emajlirane posode, le Cinkarna je obratovala že prej. Kot To- varna emajlirane posode se je tudi To- varna tehtnic razvila iz obrtnega obrata, ki ga je pred 60 leti ustanovil Ivan Rebek. Toda razvoj Tovarne tehtnic se bistveno razlikuje od razvoja Tovar- ne emajlirane posode. Ustanovitelj, A. Westen je računal na industrijski ob- jekt, proizvajal je tudi predmete široke potrošnje, medtem ko je Rebek širil svoje obrtno podjetje veliko počasneje in nesistematično. To so mu narekovale predvsem gospodarske prilike. Ta po- stopen razvoj tvrdke Rebek je dobro razviden v obstoječih delavnicah, ki ne odgovarjajo več potrebam današnjega podjetja, ki je preraslo v industrijski značaj. Pred 50 leti je imel Rebek okoli 10 delavcev, medtem, ko je ob nacio- nalizaciji podjetja leta 1946 štel kolek- tiv že 50 zaposlenih delavcev. Velik korak v razvoju je Tovarna tehtnic storila po osvoboditvi. Razširila je proizvodni asortiment na izdelavo- vseh vrst vagonskih plavajočih tehtnic, v zadnjem času pa se je predvsem pre- usmerila na proizvodnjo najrazličnejših avtomatskih tehtnic. S tem v zvezi se je tudi število zaposlenih močno pove- čalo, tako da danes šteje kolektiv že 175 delavcev. Tovarna tehtnic je po strukturi de- lavstva zelo različna od drugih indu- strijskih podjetij v Celju. Medtem, ko imajo druge tovarne največ polkvali- ficiranih in nekvalificiranih delavcev, je v Tovarni tehtnic pretežna večina kvalificiranih in visoko kvalificiranh delavcev. Temu je brez dvoma vzrok posebnost proizvodnje, s katero se ko- lektiv ukvarja, saj tu ne moremo go- voriti o tekočih trakovih in enostran- skih delih. V tem podjetju je razmero- ma zelo malo delovnih mest, kjer ne bi bili potrebni strokovni delavci. To- varna tehtnic izdeluje vse svoje izdelke, cd najmanjših do največjih, da ne re- čemo ogromnih tehtnic, po načrtih last- nega projektivnega ateljeja, ki ga vodi ing. Marijan Mazej. V naši novi družbeni stvarnosti se je nekdanje obrtno podjetje razvilo v naj- večjo tovrstno tovarno v državi, ki da- nes ne izdeluje več tehtnic samo za po- trebe naše države, marveč jih izvaža tudi v inozemstvo. Precejšnje zanima- nje za izdelke te tovarne kažejo v Egip- tu in drugih državah bližnjega vzhoda, močno pa je zainteresirana tudi Indija za potrebe svojih železnic. Kot že rečeno, je razvoj tovarne že daleč presegel meje nekdanjega obrt- nega obrata, zato je kolektivu postalo v dosedanjih prostorih na Mariborski ce- sti pretesno. Lani je kolektiv dobil do- voljenje in kredite za izgradnjo novih tovarniških prostorov na Spodnji Hu- dinji. Gradnja je zaradi objektivnih te- žav nekoliko počasneje napredovala, za- to kolektiv 60 letnice obstoja ni mogel proslavljati obenem z otvoritvijo novih prostorov. Ko bodo lahko na enem pro- storu, v moderno in higienično urejenih delavnicah združili vse delavnice, ki so sedaj raztresene na treh krajih v Celju, bo Tovarna tehtnic lažje in rentabilnej- še izpolnjevala svoje proizvodne naloge. Na Dan republike bo kolektiv pro- slavljal 60-letnico svojega obstoja. V okviru te proslave bodo imeli razne te- lesnovzgojne prireditve, obenem pa bo- do nagradili in dali priznanje tistim članom kolektiva, ki so v tovarni že nad 25 let. Celje se pridružuje njihovemu jubi- leju in jim čestita k velikim uspehom, ki so jih člani tega kolektiva dosegli zlasti v zadnjih letih. Vsem naročnikom, bralcem in sodelavcem »SAVINJSKEGA VESTNIKA« čestita k 29. novembru Dnevu republike UREDNIŠTVO IN UPRAVA Šola, ceste, kanalizacija in še nnnogo važnih vprašanj.na zborih volivcev v Štorah Po volilnih enotah občine Store se ▼rše zadnje dni zbori voMvcev, kjer polagajo odborniki obračun dela občin- skega ljudskega odbora, svetov in ko- misij. Čeprav je dosti vidnih stvari in objektov, iki razodevajo, da je imel ob- činski ljudski odbor dosti dela, pri iz- VTševaniu nalog pa so mu dosti poma- gali člani svetov in komisij, je vendar še dosti odprtih vprašanj, ki čakajo nujne rešitve. Na vseh zborih volivcev želijo vo- livci pojasnil, kdaj bodo pričeli z gra- ditvijo novega šolskega poslopja v Sto- jah. Zaradi priseljevanja delavskih dru- žin v Store, rase iz leta v leto število šoloobveznih otrok. V poslopju, ki je Mlo zgraieno še v bivši Avstriji za itirirazrednico, so sedaj nameščene učil- '^ce osnovne šole in nižje gimnazije, ^^stora je zmanjkalo že land., zato so Problem rešili začasno na ta način, da je nekaj otrok hodilo k pouku v učdl- nice teharske osnovne šole. Ker so se starši temu uprli, so ob začetku le- tošnjega šolskega leta rešili to pereča vprašanje zopet samo začasno tako, da so v lesenih stanovanjskih barakah v gozdu nad Sto rami namestili dve u5iil- nici osnovne šole. Preureditev prosto- rov je dosti stala, ne more pa tako stanje dolgo trajati. Zato je Železarna priskočila na pomoč na ta način, da pospešeno sradi dve zidani baraki, kjer bodo še to zJmo nameščene tri ali štiri začasne učilnice. Zdaj volivci odločno zahtevajo, naj dosežejo odborniki in poslanci odobritev kreditov za graditev sodobnih stanovanj in novega šolskega poslopja. Odlašati se tu ne da več. Tudi stara šolska poslopja zahtevajo numih p>opravil, ker se doslej s skromnimi sredstvi ni dalo vse popraviti, čeprav so stala že dosedanja popravila mili- jone. Šolo v Kompolah je treba oskr- beti z vodovodom, prav tako šolo v Svetini, kar je naročila tudi že Sani- tarna inšpekcija v Celju. Volivci z za- dovoljstvom ugotavljajo, da je občinski ljudski odbor doslej že dosti vložil v popravila šolskih poslopij in nabavo inventarja in učiL Z velikim razumevanjem pristopajo starši in ostali volivci k izbiri ljudi za šolske odbore, ki bodo prevzeli zelo važne in odgovorne naloge. Doslej sta obstojala šolska odbora na šolah v Kom- polah in na Svetini. Nista pa pokazala nobene dejavnostii. Ko bodo pa naloge šolskih odborov bolj konkretizirane, in če bodo povsod izvoljeni resni ljudje, bodo tudi šolski odbori začeli koristno sodelovati]. Do konca novembra bodo za vse šole v občini izvolili šolske od- bore. Z novim proračunskim letom pa (Nadaljevanje na 2. strani) stran 2 »Savinjski vestniic«, dne 26. novembira 1954 Stev. 4r Pogled po svetu Beseda, okoli katere se trenutno vrti svetovna politika, je ratifikacija pari- Skih m londonskih sporazumov. SZ je proti njej sprožila izredno ostro kam- panjo. Poslala je noto Zapadu, v kateri odločno trdi, da sporazumi, ki so jih sklenili diplomati v Londonu in Parizu, ' kršijo vse pakte, ki jih ima SZ z Ve- ' liko Britanijo in Francijo, kršijo pa tudi vse mednarodne obveznosti, ki so jih zmagovalci leta 1945 podpisali glede \ Nemčije. Nota preti, da se bo medna- rodna napetost povečala, da bo tekma , v oboroževanju znova vzplamtela, če do ratifikacije pride. Z drugo besedo: vse, kar smo si obe- tali iz duha »koeksistence«, ki je hladil vroče vzdušje med velesilami zadnja dva tedna, utegne biti! prazna pena, kajti če 29. novembra ne bo priSlo do novih razgovorov o Nemčiji, kakor jih predlaga SZ, potem tudi SZ ne bo drža- la križem rok, marveč bo organizirala vzhodni protiutež k Atlantskemu paktu. Vzhodne Nemčije sicer ne bi potegnila v vojaško zvezo, da si prihrani »moral- ni adut« zoper Zahod, toda vse ostale vzhodne države s Kitajsko vred bi se pa povezale v trdno vojašlnri r>ak*a mpd ZDA in 7nhr>i^no Nemčijo, kar je za Francoza prehladna senca. Veseli nas, da Adenauer s težavo spravlja skupaj glasove za ratifikacijo tudi v nemškem parlamentu. Zoper no- vo nemško vojsko in tako enostransko, ofenzifono »rešitev« nemškega vpraša- nja so socialni demokrati in sindikati. Da imajo prav, sodimo tudi po neona- cistični propagandi, ki od časa do časa izbruhne na dan v Nemčiji in Avstriji. Mrzka zmota, ki je nemškemu narodu nakopala toliko sramote, je torej še pred očmi tistih Nemcev, ki ne mislijo, da je edina pot k združitvi obeh Nem- čij samo revanžna vojna. Da, vojna! Cemu bi ne izrekli te besede. Senator Knotoland pravi, da je vse govorjenje o mirnem sožitju, ki je zadnje čase pri- hajalo z Vzhoda, samo trojanski konj, s katerim naj bi SZ na Zapad pripe- ljala s7)ojo peto kolono. Kaj torej? Pre- ventivna vojna? Nič drugega ne pre- ostane za militariste, pa naj bodo z Vzhoda ali z Zahoda. Taka alternativa pomeni zares zločin nad človešt^^om. Ne vojna, ampak rmr. Vojna ne rešuje problemov, marveč jih zapleta. In še nekaj drobiža: Mc Carthy ima srečo — pripetila se mu je nezgoda, pa bodo zato odložili glasovanje o resolu- ciji, v kateri je njegovo delovanje ob- sojeno kot škodljivo. Egipt in Sirija sta si zaradi Muslimanskih bratov pri- šla navzkriž. Ce bo Naser ostal zmago- valec nad Nagibom in nad omenjeno družbo, bo tudi Sirija dala zmagovalcu prav. Nafer je menda knockautiral Na- aiba. Egipt pa se brez predsednika kar dobro počuti. Ali je zadeva s Sucom tudi v ozadju, o tem se ne govori. Sing Man Ri je seveda zoper volitve v obeh Korejah. Nič novega, diktatorji pri<;ta- nejo na volitve le, če jih sami delajo. Cangkajšek pa ustavlja celo britanske ladje v ožinah okoli Formo-^e, verjetno se zanaša na ameriško potuho. Kaj torej? Preprostost, ki molči, naj- več pove, ko najmanj govori. Toda če bi se vsi tega držali, bi bilo človeka ti.^inc kaj kmalu strah. Zato je trpba upati in želeti, da se ho pet zasukalo na bolje, to je, da zaradi, »stare jeze rsvet ne bo planil v nov spor.« T. O. Tudi stanotanisho najemnino je treba pravočasno poravnati II. ZASEDANJE SVETA STANOVANJSKE SKUPNOSTI MESTA CELJA V sredo, dne 17. novembra se je pod vodstvom predsednika tovariša Franja Cevnika sestal k svojemu II. rednemu zasedanju Svet stanovanjske skupnosti Celja. Na dnevnem redu so bila važna vprašanja v zvezi s pravilnim funkcio- niranjem hišnih svetov ter Sveta in uprave stanovanj3'ke skupnosti. Najprej so razrešili dolžnosti tajnika Sveta stanovanjske skupnosti tovariša Braneta Stamejčiča. ki zaradi daljše bolezenske odsotnosti te funkcije ne bo mogel opravljali. Na njegovo mesto je bil izvoljen tovariš Janko Vagner. Za tem je direktor Uprave stanovanj- ske skupnosti tovariš Dolfe Presinger nakazal nekatere probleme, ki se po- javljajo v zvezi z delom hišnih svetov pri izva.ianju uredbe o upravljanju sta- novanjskih hiš. Uprava prejema dnevno številne naročilnice, katerih takojšnja realizacija pa ni mogoča. Tu hišni sveti pozabljajo, da se preko noči ne more vse urediti in popraviti, kar je bilo v zadnjih letih opuščenega in da je možno naročiti le toliko popravil, kolikor ima pos-amezna zgradba denarnega kritja za poravnavo računov iz sklada za vzdrže- vanje zgradbe. Seveda je po novih predpisih omogočeno h.šnim svetom na- jeti tudi kredit za popravilo zgradbe. Hišnim svetom se piiporoča, naj pri ocenjevanju popravil upoštevajo naj- nujnejša popravila. Tovariš Presinger se je nadalje do- taknil še problema plačevanja in odva- jana mesečne najemn ne za stanovanja. Tu je ugotovljeno, da nekateri hišni sveti ne zberejo in oddajo najemnine do 5. v mesecu. Tudi sami najemniki stanovanj grobo kršijo svojo osnovno dolžnost in najemnino skrajno neredno plačujejo ali pa jo oddajajo celo 15. v mesecu. Pri tem se izgovarjajo, da pre- jema.io okoli 1. v mesecu le akontacijo na svojo plačo, medtem ko prejemajo svojo redno plačo šele okoli 15. v me- secu. To je sicer resnica, vendar je njihov izgovor neutemeljen, ker bi 1. v mesecu prav tako lahko imeli priprav- ljen denar za plačilo najemnine, če bi seveda svoje izdatke pravilno uravna- vali. Z rednim plačevanjem najemnine bi pa omogočili stanovanjski upravi ne- moteno finančno poslovanje. Nekateri hišni sveti še niso prebrodili osnovn'h težav ter se izgubljajo v med- sebojnih prepirih ali pa v nenehnem reševanju sporov med posameznimi »vročekrvnimi« stanovalci. Te je treba opozoriti na 60. člen uredbe o uprav- ljanju stanovanjsJcih hiš, v katerem je rečeno, da ima organ upravljanja, t. j. hišni svet, pravico odpovedati stano- vanjsko pogodbo med ostalim tudi tedaj, »če uživalec stanovanja kljub opomi- nom hišnega sveta uporablja stanovanje tako, da pogosto vznemirja druge uži- valce«. Opaža pa se tudi druga skraj- nost. da skušajo nekateri člani hišnih svetov neupravičeno zavzemati nekak- šen »komandni položaj« do ostalih uži- valcev stanovanj. Take člane je po- trebno opozoriti na to. da so kot organi upravi i an j a pooblaščeni od stanovalcev, t. j. njihovih volivcev, le za izvrševanje tistih dolžnosti, o katerih govori že na- vedena uredba, ne pa, da si laste pra- vice privilegijev. Kljub nekaterim pomanjkljivostim pa hišni sveti na splošno zelo zadovoljivo in v redu vrše svoje naloge. Vsekakor je z ustanovitvijo organov upravljanja stanovanjskih hiš storjen precejšen ko- rak na poti poglabljanja družbenega samoupravljanja. Svet stanovanjs'ke skupnosti je raz- pravljal še o predračunu stanovanjske uprave za leto 1955, ki določa 58 mili- jonov dinarjev dohodkov in izdatkov, od tega 40 milijonov dinarjev dohodek od najemnin. 18 milijonov dinarjev pa naj bi dotiral Ljudski odbor mestne ob- čine Celje. Zbori volivcev v Šlorah (Nadaljevanje s 1. strani.) bodo dobili tudi važnejše naloge in bo- do lahko pokazali, kako znajo gospoda- riti s sredstvi, ki so dana šolam na raz- polago. Razpravljali so tudi o potrebi nujne ureditve kanalizacije v Storah, saj so neurejene higienske razmere, predvsem odprti kanali odpadnih voda in odplak prav v letošnjem letu resno ogrožali zdravje prebivalcev Stor in okoliških vasi. Le energičnim sanitarnim ukre- pom in pravilnemu razumevanju pre- bivalstva se je zahvaliti, da se niso kužne bodezni širile, temveč^ so bile le zatrte. Ljudje v Storah zahtevajo ureditev gostinskega lokala. Pritožujejo se, da gostilničarji ne kažejo pravega razume- vanja za E>0'trebe abonentov. Razen te- ga ni v Storah primernega lokala, ka- mor bi lahko povedel tujce, ki priha- jajo v vedno večjem številu v Žele- zarno. V Storah manjika sodobna re- stavracija s tujskimi sobami. En sam brivski lokal v Storah tudi ne zadošča, opuščeno brivnico bi bilo tre'ba zopet odoreti in jo izročiti po- štenemu kolektivu v upravljanje. V Storah potrebujejo tudi novo, so- dobno tržnico, katero naj bi bližnje zadruge zalagale s sadjem in zelenjavo, kaiti v Storah je zelenjava, posebno pa sadje še vedno dražje kot v Celju! Prebivalci vasi Kompole, Šentjanž, Svetu dol in Javornik že komaj čakajo na dograditev ceste na Svetino. Prebi- valci Svetine pa se zlasti resno priprav- ljajo na zgraditev daljnovoda na tem področju, saj je to še edini predel ob- čine, ki še ni elektrificiran. Zene v Storah in bližnji okolici pa stI na moč prizadevajo, da bi v opuščeni krojaški delavnici na Teharjih odprli šivalnico, saj je v industrijskem centru zahteva po taki delavnici res povsem upravičena in utemeljena. Tudi ta želja bo najbrž kmalu izpolnjena. U. V laSki Svobodi je pevska sekcija najdelavnejša z OBČNEGA ZBORA DELAVSKO PROSVETNEGA DRUSTVA »SVOBODA« LAŠKO Pred nekaj dnevi so se člani Delavsko prosvetnega društva »Svoboda« v La- škem od svojega obstoja že drugič se- stali k rednemu občnemu zboru, ki je bil ob nepričakovano lepi udeležbi. Iz poročil predsednika, tajnika in vodij sekcij je razvidno, da društvo šteje 190 članov, ki pa se je v zadnjem času po- množilo predvsem z mladinci. In še to, kar je bilo že uvodoma v razpravi ob- ravnavano, da je v društvu vse premalo aktivnih članov iz vrst delavcev posa- meznih podjetij. Temu vprašanju so po- svetili vso pozornost in sprejeli sklep, da bo v bodoče društvo vsaj vsaka dva meseca enkrat obiskalo s svojimi sekci- jami posamezna podjetja in v njihovih sindikalnih dvoranah priredilo razne koncerte, šahovska tekmovanja ali pa krajša dramatska dela. To bo najuspeš- nejši način zbliževanja z delavci pri širjenju delavske kulture in vključeva- nja delavcev v delavsko prosvetno dru- štvo. Med najdelavnejšimi je vsekakor pev- ska sekcija, v kateri so vključeni me- šani, ženski in mladinski pevski zbor. Imenovani pevski zbori so v letošnjem letu nastopili kar 40-krat. upoštevajoč da so nastopili v Laškem na vseh pro- slavah in prireditvah, poleg tega pa so sodelovali na vseh prireditvah v bližnji okolici. Ženski zbor je priredil 5 kon- certov. ki so bili skrbno pripravljeni. Tudi na magnetofonski trak je bilo po- sneto petje ženskega zbora in je pred kratkim že tretjič častno zastopal svoje društvo v oddaji Radio Ljubljana. Dramatska sekcija se je zaradi od- sotnosti režiserja omejila samo na iz- vedbo 2 del, ki so bila podaoia zelo dobro. Ista sekcija je ob sodelovanju pevske sekcije priredila znano opereto »Hmeljska princesa«, katera je bila iz- vedena 6-krat. vedno v nabito polni dvorani. Uspeh je bil ogromen. Zaradi tega, ker jo Laščani še hočejo gledati, bodo »Hmeljsko Princeso« v zimski se- zoni še ponovili. Knjižnica šteje preko 4000 knjig in jo je v letošnjem letu obiskalo nad 3988 čitateljev. ki so si bili izposodili 6150 kinig itazveseljivo je dejstvo, da je nad 70 % čitateljev knjig mladina, ki zeio pridno sega po knjigah. V bližnji bodočnosti pa nameravajo knjižnico pre- seliti v nove prostore v središču mesta, kjer je predvidena tudi čitalnica. Društvo kot celota je v letošnjem letu doseglo pomembne uspehe, vendar bi bili ti uspehi še večji, če bi društvo razpolagalo s svojim domom. Ljudska univerza se je v pretekli se- zoni predstavila z vrsto poučnihi, poli- tičnih in znanstvenih predavanj. Pred- vsem je ljudska univerza odigrala svojo vlogo ob sodelovanju kmetijske zadruge in pripravila za zadružnike vrsto zani- mivih in p>oučnih predavanj. Na občnem zboru je bil za tekočo zimsko sezono sprejet program dela. ki obsega izvedbo treh sodobnih dramat- skih del, izvedbo ideološkega tečaja, Ljudska univerza pa bo pripravila 8 do 10 poljudno znanstvenih predavanj. Med člani pa bodo agitirali za čim večjo naročitev društvenega glasila »Sociali- stična misel«. Prihodnje leto pa bodo v čast 10 obletnice osvoboditve Laškega pripravili celotedenski kulturni spored. K. T. VESELI VECER! ZARADI VELIKEGA ZANIMANJA JE >i>VOLNA« DALA VSTOPNICE ZE TA TEDEN V PRODAJO IN S TEM PREKLICU JE OKLIC PRODAJE NA LEPAKIH! Okrajni sindikalni svet ♦ Celje .čestita ob 29. novembru, Dnevu republike vsem članom sindikalnih podružnic, vsem upravnim odborom v podjetjih, vsem delavskim svetom ter vsem delovnim ljudem v Celju in zaledju. Obenem želi, da bi ta praznik rojstva naše socialistične republike vlil delavskemu razredu novih pobud za čim uspešnejše izvrševanje gospo- darskih nalog, za čim širše poglabljanje socialistične demokracije. Okrajni sindikalni svet je prepričan, da bodo delovni ljudje Celja in okolice še vnaprej vneto gradili srečnejšo bodočnost zase in za vse narode jugoslovanske skupnosti ter čim več prispevali za mir in ugled naše države v svetu! NAJ ŽIVI DAN REPUBLIKE, 29. NOVEMBER! Okrajni ljudski odbor CELIE ČESTITA OB DNEVU REPUBLIKE VSEM PREBIVALCEM, DELOVNIM KOLEKTIVOM IN USTANOVAM V MESTU CELJU IN NA PODROČJU OKRAJA K NJIHOVEMU POŽRTVOVALNEMU DELU ZA ZGRADITEV NAŠE SOCIALISTIČNE DOMOVINE Odpadni SVINEC kupimo vsako količino po najvišji ceni. Odpadpromet Laško 5teV. 47 »Savinjski vestnik«,-dne 26. novembra 1954 Stran 3 RAZSTAVA V CELJU ki jo mora videti vsak državljan v soboto bo v mali dvorani hotela »Union« odprta razstava brezalkoholnih pijač, ki jo organizira Rdeči križ ob eodelovanju tovarne sadnih sokov iz Celja »Sad«, dalje i^jetje »Mleko«, podjetje »Sadje-zelenjava« iz Celja in »Izola« iz Slovenskega Primorja. Kot predvidevamo, bo razstava zares zelo dobro urejena, saj bo obiskovalcem nudila veliko nazornega gradiva, da se bodo spoznali s škodljivostjo prekomer- nega uživanja alkohola pri nas in o zdravih in osvežujočih brezalkoholnih pijačah, ki jih posredujejo tovrstna podjetja v naši domovini. Razstava bo opremljena s številnimi grafičnimi pri- kazi. Hkrati bo na razstavi tudi brez- plačna poskušnja brezalkoholnih pijač, medtem ko bo kino »Union« dva dni predvajal znan film o alkoholikih: »Napolni čašo«. Bilo bi primemo, da bi •eljske šole organizirale skupne obiske tega filma v dopoldanskem času. ker jcvečer otroci ne morejo k predstavam. Razstava bo trajala ves naslednji teden. Kot vstopnino (10 din) bodo obiskoval- cem prodajali protialkoholne brošure. Ni sedaj rečeno, da hočejo priredi- telji čez noč napraviti iz alkoholikov abstinente, ali da je njihov namen iz- siliti nekako »prohibicijo«, čeravno se prepovedi alkohola v nekaterih državah dobro obnesejo. Namen razstave je. da pred alkoholizmom obvarujerr-o pred- vsem mlade ljudi, tistim pva, ki se tej »zap>eljivi kapljici« ne morejo odreči, vsaj nazorno pokažejo, da je treba pov- sod držati neko mejo, da jim dopovedo, da je tudi preveč »dobrega« preveč, da je alkoholizem nesreča za družino in skupnost, za zdravje in standard delov- nih ljudi sploh. Zatorej ni narobs, če vsi pogledamo to razstavo. Rečem, vsi! Tudi tisti, ki ga »srknejo« od časa do časa. tisti, ki ga »srkajo« vedno, kakor tudi oni, ki se alkohola ne pritaknejo. Prireditelji ne nameravajo izsiljevati nobenih priseg, upajo pa, da se bo sem in tja koga le prijelo razmišljanje o tem, če ravna prav, ali bo treba obroke alkohola nekoliko zmanjšati in piti ko- ristne, zdrave ter cenejše brezalkoholne pijače za »spremembo«. Najlepše bi si- cer bilo. če bi take pijače pili iz po- trebe in navade, alkoholne, če že ne gre drugače, pa vmes za spremembo. Oglejmo si torej razstavo, poskusimo kako pijače brez alkohola »tečejo«, pa si sami ustvarimo svojo sodbo. Planinski dom na Svetini vabi Tudi v pozni jeseni so lepi izleti v celjsko okolico. Planinski dom Železar- ne Store na Svetini je prav priljubljena izletniška točka delovnih ljudi iz Celja in bližnje okolice. Gotovo jo bodo mno- gi ljubitelji prirode obiskali tudi v praz- ničnih dneh — ob Dnevu republike. In ne bo jim žal. V Planinskem domu na Svetini se bodo prav prijetno razvedrili ob dobri kapljici in izvrstni domači ku- hinji, za kar se je uprava doma za te praznične dni prav posebno pobrigala. Nekaj problemov in stanje obrti v Celju STANJE OBRTI V SOCIALISTIČNEM SEKTORJU fNodaljevanjcl Na kratko poglejmo še velikost ka- pacitet v socialističnem sektorju in nji- hovo vključitev v izvrševanje uslug in storitev. Skupno opravljeni promet državnih obrtnih obratov po bilancah 1953 znaša 710,5c3 000 din. Od tega prometa od- padeta dve tretjini na obrate z indu- strvsko ali polindustrijsko proizvodnjo, in sicer na Zlatarno 72,595 000 din, na Kovinsko podjetje 208.734 000 din, na Cementnine 33.754 000 din, na Klavnico z vsemi mesnicami 203 341.000 din. Skupno iznesejo take kapacitete, ki že proizvajajo storitve in izdelke v širšem obsegu in za širše področje trga 523 mi- lijonov 424.000 din. Vrednost obrtnih kapacitet, ki se iz- ključno uporabljajo za nudenje uslug, pa znaša 187.159 000 d!n. V teh kapacitetah obstojata dva večja obrtna obrata, ki se zelo hitro razv;j.ata, in sicer slikarsko pleskarski obrat »Dom« z 19,778.000 din prometa in mestne pe- karne s 84,117.000 din prometa. Ostali znesel? zmogljivosti državnih obrtnih obratov pripada manjšim obra- tom, kot so: Valjčni mlin, Vulkanizacija, Mizarska delavnica, Avtomehanična de^ lavnioa, Urarstvo-optika itd. Iz tega pregleda je jasno videti, da je treba na področju našega mesta Celja razvijati predvsem reparatumo - usluž- nostne obrtne delavnice, ki bodo po^ vsem sposobne zamašiti vrzel, ki bo nastala ob reorganizacijskih spremem- bah in izvedbi ukrepov v privatnem sektorju obrti. Da bi zagotovili nemoten razvoj in širjenje proizvodnih zmoglji- vosti v socialističnem > sektorju obrti, je nujno izvršiti naslednje ukrepe: 1. ustanoviti več vrst novih obrtnih delavnic v določenih strokah obrti; 2. razširiti obstoječe proizvodne zmog- ljivosti obrtnih obratov ter jih opremiti z novimi osnovnimi sredstvi z ozirom na to, da so nekatera že iz-rabljena; 3. omogočiti prehod nekaterih privat- nih olM-tnih obratov v socialistični sektor in obstoječe strojne kapacitete v popol- nosti razviti in uporabljati ter zaposliti v teh obratih večje število delovne sile. Ko razpravljamo o teh u^krepih. ne smemo mimo ugotovitev o realnostih in ekonomsko utemeljenih dokazov, ki nam garantirajo da se bodo ti obrtni obrati lahko razvijali in da ni strahu pred kaikšnim gospodarskim polomom oziro- ma pred nerentabilnostjo vloženih in- vesticij v te obrate. Taka opreznost je vedno utemeljena tn je prav. da se mora pri vsakem večjem uporabljanju družbenih sredstev vprašati tudi o ko- ristnosti vlaganja. Pra\rljice o neTmožnosti in nesposob- nosti poslovanja socialističnega sektorja obrti je praksa v celoti ovrgla. Take izjave, ki so imele svoj izvor v nasprot- nikih našega družbenega socialističnega gospodarskega razvoja, so doživele po- raz in so ostale le »želja in sanje« takih nasprotnikov. Smelo trdimo in lahko vedno dokažemo, da je poslovanje v socialističnem sektorju obrti ne samo rentabilno, temveč mnoge obrtne de- lavnice daleč prekašajo privatni sektor glede lojalnosti pri izpolnjevanju ob- veznosti. kar bomo dokazali z vsotami, ki so bile vplačane na račun prispevkov do družbene skupnosti. Obstajajo pa še vedno tudi negativni primeri gospodar- jenja zlasti glede na nizko produktiv- nost obstoječih kapacitet, vendar sta to dva ali trije primeri, kjer so zaključni računi pokazali, da ne izkoriščajo po- polnoma-obstoječih p^izvodnih zmog- ljivosti. V teh primerih je osnovni pro- blem vodilni kader — mojstri, ki bi morali biti bolj iniciativni in dobri or- ganizatorji. Medtem pa je večina socia- lističnih obrtnih obratov dosegla velik napredek v kvaliteti in kvantiteti. Pred- vsem manjši obrtni obrati so dokazali s svojim poslovanjem velik napredek v povečanju bruto prometa, kakor tudi dobička. Dokazana je bUa absolutno re- alna trditev, da je socialistični sektor obrti sposoben poslovati in se razvijati ter izvrševati svoje proizvoctoe naloge v prid in korist naše socialistične skup- nosti. Upoštevajoč izpad kapacitet v privat- ni obrti in okolnosti, ki obstajajo glede na potrebe po določenih obrtnih uslu- gah s strani potrošnikov, je na vsak način zagarantirana realna osnova za dober in uspešen razvoj socialističnega sektorja obrti. Neposredno v zvezi s tem se bodo iz dneva v dan vztrajno in nenehno spreminjali proizvodni odnosi v smeri socialističnih družbenih odno- sov, ki morajo tudi v sektorju obrti dobiti prevladujoči položaj in mesto. Na drugi strani bo z ustanavljanjem novih socialističnih obrtnih delavnic v našem mestu omogočeno zaposlovati vedno večje število mladine, Id si želi najti zaposlitve v obrti. DELA NA STAREM GRADU V pozni jeseni, ko že prav redki obiskovalci 7aidejo na S^ari grad, je gradbena ekipa Olepševalnega in tu- risiičnega druš'va pridno na delu, da se še pred 7imo zavarujejo najbolj ogroženi deli ruševin. Čeprav se ra7- valine sedaj že š'iri le*a stalno vzdržu- jejo in dela vse pole'je na urejevanju gra'^u sialna manjša delovna ekipa, ostaja še vedno iz leta v leto ogromno f^ela. Le'ošnjo jesen se je druš'vo od- ločilo, da zavaruje 'uf^i Fri^^erikov stolp, ki so ga ogrožali izpodkopani og'i. Pred le'i so namreč okoliški kme"je iz oglov teaa stolpa lomili kamenje in ga uporabljali /a gradnjo svojih hiš in go^poi^arskih poslopij. Tako so po- časi izvlekli iz vseh s irih oglov pri- bližno 80 kub. metrov kamenja. Sedaj re 'i oc'i -'a-i-^avejo ('o višine 17 metrov in bo Friderikov stolp še pred zimo poprav'jen in tako 'zavarovan še za dolga le'a. To delo je bilo neodložljivo, ker bi se sicer že prihodnjo pomlad moral prepovedo'"; dostop na ta stolp, ki je naivišia urejena razgledna točka v celjski okolici. In če vas v pozni jeseni zanese pot na prelep irle^ na S^ari grad, bos^e videli, da je Olepševalno in turistično druš vo že zelo mnogo storilo za ure- diiev in očuvanje razvalin. V kolikor bo imelo druš'vo v pri- hodnjem le'u na raipolago dovolj sred- stev, bo očiščen in zatugiran Friv eiikov stolp. Vsekakor pa se bodo v prihod- njem le'u nadaljevala vzdrževalna -^ela. Vsa dosedanja vzdrževalna dela, ki so stala že več milijonov dinarjev, je i vedlo druš vo v lastni režiji po pred- hodnem posvetovanju z Zavodom za zaščito kulturnih spomenikov LRS. Vsa dela se vršijo pod nadzorom skrbnega druš venega gospodarja tov. Rihteršiča, vsa večja dela in pa zavarovanje Fri- derikovega s*olpa pa je izvedla stalna druš vena gradbena el ipa pod vodslvom mojstra Bincla. Ta ekipa je letos tudi v orno i vedla gradbena dela na Koce- novem trgu. Vsekakor je bila letošnja gra-^bena dejavnost, ki jo je izvajalo Olepše- valno in lurislično druš vo, prav uspešna. POT NA LAVO Za stanovanjsko hišo poleg »Betona« je že mesece poplavljena pot zaradi prenapolnjenih greznic in kanalov te hiše. Nesnaga se razliva preko poti na Lavo in udarja neprijeten vonj. Ne- snaga je zaradi mraza pomrznila in je prehod za pešče zelo nevaren. Pozivamo sanitarno oblast, da temu napravi konec, kar ni v ponos mestu, še manj pa v korist zdravju. stran 4 »Savinjski vestniic«, dne 26. novembira 1954 Stev. 4r V korist naših otrok Za razširitev in utrditev rejniške službe na oet nekaj besed o velikem po- menu dobrega skrbstva. Iz dneva v dan ee veča potreba po dobrih rejnicah. Res je, glavno skrb v tem delu nosijo naši dobro organizirani domovi. Ven- dar so izkušnje potrdile, da imamo prav enake uspehe tudi v družinski rejniški oskrbL Mnogokrat vidimo, da je sled- nja v gotovih primerih za otroka celo koristnejša in zakaj ne bi v takem primeru imeli pripravljen kader ra- zumpiih, požrtvovalnih žena, ki vidijo v otroku nebogljeno bitje, kateremu bodo nudile s svojim znanjem prepo- trebno oskrbo in s svojiLm srcem ma- terinsko toplino. Ce združimo to dvoje, potem je v 2:dravih okoliščinah lospeh zajamčen. Zene, kd imajo resnično ve- selje in voljo za ta poklic, ka, so zdrave in imajo dovolj moralne sile, da bodo lahko premagale tudi morebitne težave, kii so skoraj neogibne v tem odgovor- nem a tudi lepem delu — vabimo v ka-og naših sodelavk rejniške službe. To plemenito delo je prikladno zlasti za ženske, ki imajo po naravi mnogo materinskega čuta, ki so priipravljene tudi žrtvovati dn jim je največja sreča zavest, da so storile za otroka vse, kar je bilo v njihovih močeh. In zato je treba de — toplo srce in pridne roke! Potrošniki v Štorah upajo, da bodo lahko odslej zadovoljni ZARADI NEUREJENIH RAZMER SO ZAMENJALI POSLOVODJO PEKARN^E Ze nekaj let je vladalo med potrošniki v Štorah ogorčeno nezadovoljstvo zaradi neurejenih razmer v pekarni. Ljudje so upravičeno godrnjali nad slabim kru- hom, še bolj pa zaradi malomarnosti pekov, saj so večkrat našli v kruhu motvoz, ščurke in drugo nesnago, ki se človeku gabi. da se pozneje komaj še odloči za nakup kruha v pekarni. Vse obljube poslovodje, ki so ga večkrat klicali na odgovornost, so bile prazne, potrošniki pa so še naprej godrnjali. Razpisano je bilo mesto poslovodje pe- karne, niso se pa javili pravi interesenti. V takih primerih je namreč težko od- ločiti, ko ne veš, kako boš zadel. Tu v Storah imajo namreč slabe izkušnje s poslovodji brivnice, čevljarske delav- nice in pekarne. Ko se pa le ni dalo več prenašati pomanjkljivosti, je bila izvršena zamenjava E>03lovodij. Te dni pa je novi poslovodja doživel prve ne- prijetnosti. Oglasil se je uslužbenec sa- nitarne inšpekcije iz Celja in zahteval, naj mu pokažejo, kako so odpravili po- manjkljivosti, katerih odpravo je okraj- na higienska postaja v Celju zahtevala v začetku avgusta letos. Ugotovitve or- gana sanitarne inšpekcije so i)okazale. da pomanjkljivosti niso odpravili. Na- bavili so sicer omarico za prvo pomoč, visi pa prazna v delovnem prostoru in seveda nikomur ne koristi. Garderoba ni na novo prebeljena, garderobne oma- rice so nabavljene, niso pa primerno urejene. Ščurke, ki se pojavljajo v de- lavnici, niso sproti uničevali, tako iz- javljajo pomočniki. Umivalnik se je kmalu pokvaril, izliv je zamašen, najbrž zaradi odpadkov, ki ne spadajo v izliv umivalnika. Zato so si umivali roke v čebru, ki služi tudi za pripravljanje kvasa! Najbrž bo čistilka odkrila še kakšno večjo nemarnost, ko se vrne z dopusta. Na vse to pa povedo pomočni- ki, da s poslovodjem niso po 6 mesecev govorili, zato tudi niso vedeli, kakšen rok je bil postavljen za odpravo po- manjkljivosti. Novi poslovodja je šele 14 dni pri hiši, uvidel pa je, da ga čaka dosti dela. Pomočniki pravijo, da so z njim zadovoljni. Cas je že. da se tudi v tej poslovalnici uveljavi kolektivno upravljanje in uvede red. da bodo po- trošniki zadovoljni. Kaj bo k vsemu temu dejala sanitarna inšpekcija, bomo verjetno v kratkem izvedeli. SLUŽBENA MESTA poslovodje, kuharice, natakarice, razpisuje gostinski obrat v Sa- vinjski dolini. Ponudbe je pc^lati na upravo Savinjskega vestnika pod št. 1001. Kmetijstvo in zadružništvo; na Danskem Njihova strokovno-tehmčna organi- zacija, trud kmeta za čim večjo in kva- litetnejšo proizvodnjo, je na višku. Kul- turna raven njihovega kmeta je na žalost drugačna kakor pri nas. Pr*i njih je kmet v pravem smislu besede bla- govni proizvajalec, do kraja industria- liziran. Kmet stremi iz dneva v dan za vsemi najmodernejšimi izsledki agro- tehnike lin znanosti, da bi tako dosegel boljšo proizvodnjo. Odnos kmeta do Franc Lubej znanosti, do kmetijskih strokovnjakov je drugačen kakor pri nas. Njihov kmet želi dnevnega stika s kmetijskimi stro- kovnjaki, vtsoko ceni in spoštuje nji- hovo besedo in njihove praktične na- svete. Tamkaj ni slučaj, da bi se nekdo starokopitno posmehoval kmetijskemu strokovnjaku, kar je žal pri nas mar- sikdaj žalostna resnica. Z eno besedo hočem reči, da je od- nos kmeta do vprašanja ekonormke, blagovne proizvodnje in s tem v zvezi strokovnih nasvetov boljši kakor pri nas. Toda bilo bi napačno, če bi nekdo mislil, da je danskemu kmetu vse »z rožicami postlano«. Samo en primer: 55% danskih kmetov je zadolženih. Ne- gotovost za jutrišnje cene glede na si- tuaciio na svetovnem tržišču je brez nadaljnjpga velika. Toda dolgovi, da- vek, osebna briga za izboljšanje stan- darda itd. ženejo kmeta k vsakodnevni brigi za čim večjo proizvodnjo. S tem v zvezi pa nastajajo potrebe po novih investicijah, ki jih kmet vlaga v svoj kmetijski obrat, da bi lahko vzdržal na tržišču. V odnosu do svoje zadružne orgarSizacije je torej discipliniran in zelo resen. Organizacija v kmetijstvu pri njih je komplicirana, saj so sami mnenja, da celo preveč, in ugotavljajo prav v tem času možnosti za nekatere spremembe. Največ pažnje polagajo selekciji. Vsa njihova državna in zadružna posestva so v bistvu selekcijske postaje. Od tod dobivajo kmetje prvovrsten semenski material in plemensko ži0ino. Imajo zelo močno orgariizacijo za umetno ose- menjevanje na zadružni osnovi. So pri- meri, ko stane umetno osemenjevanje z najboljšim bikom kmeta po kravi celo 300 kron (12.900 din). Toda tukaj gre za visoko kvaliteten material, ki se seveda tudi kmetu izplača, saj proda malega bika od prvovrstne krave in očeta celo do 30.000 kron (1,290.000 din). Na ekstrier pri goveji živ^ini ne pola- gajo posebne važnosti. Osnovna je mlečnost in tolščoba. Mi smo si tukaj ogledali eno zadružno posestvo s 150 ha ne najboljše zemlje, saj je od teh 70 ha nerodovitne. To posestvo redi 50 molz- nih krav. Vsi biki od tega posestva se prodajo kot plemenski material za raz- plod zadrugam za umetno osemenjeva- nje in je to posestvo s svojimi plemen- skimi biki oskrbelo zadrugi za umetno osemenjevanje polovico b^ikov. Lani je posestvo redilo povprečno letno 48 krav. Za prehrano teh krav, računamo 365 krmnih dni, je posestvo porabilo na- slednjo krmo, izraženo v hranilnih eno- tak (1 hranilna enota = 1 kg ječmena po skandinavski meri), povprečno na eno kravo: koncentrati — močna krmila 1.312 silaža — listje od pese. lucerne 203 polsladkorna pesa 1.222 seno 25 slama 183 paša 1.440 ali skupno za kravo 4.385 S tako prehrano so dosegli povprečno prdizvodnjo na kravo: 6.697 kg mleka, s 4,24% tolščobe, kar da na kravo 318,6 kg masla. Najboljša krava je imela v letu 1953154 naslednjo proiz- vodnjo: 12.985 kg mleka s 4,52% tol- ščobe, kar da 659,4 kg masla. V Danski je pravilo, da se krava, ki ne da letno najmanj 3.000 kg mleka ne drži. da je nerentabilna. Tukaj vidimo, kako si- lovita je proizvodnja in je z našo se- veda ne moremo primerjati. Toda tudi pri nas imamo v zadnjem času večji interes za proizvodnjo. Je že precej kmetovalcev, ki se zanimajo. V krat- kem času bi lahko dosegli večjo pro- izvodnjo v perutninarstvu, pa tudi v svinjerej^i, dočim seveda govedoreja za- hteva daljše obdobje. Toda v Danski je pravilo, ki velja vsepovsod, da krava pri gobcu molze. Krmna baza ali bolje rečeno organizacija poljedelske proiz- vodnje je torej osnova za izboljšanje živinoreje. Večji donos v žitaricah, krompirju, pesi itd. organizacija paš- riištva, travništva, selekcija deteljnih in travnih semen so torej predpogoj za boljšo živinorejo, kajti krava nam bo vračala mleko po prejeti dobri, izdatni in močni krmi. Danci nimajo rajoniza- cije v pogledu pasme goveda. Redijo tisto, ki se najbolj obnese, s selekcijo pa so prišli tako daleč, da se jim ob- nesejo vse pasme. Seveda ne poznajo tako velike mešanice, kakor jo imamo pri nas. V glavnem imajo štiri pasme, in sicer: rdeče Dansko govedo, ki ga imajo ca. 70%, čmobelo Dansko go- vedo (frizijsko) ca. 15%, ostalo pa imajo živ:>no rase Jersey in Shorthom. 57% vseh krav imajo pod molzno kontrolo oziroma bolje rečeno pod nasvetom in kontrolo prehrane. Pri kontroli posta- vijo na prvo nasvet ter na tej osnovi šele kontrolo in mlečnost oziroma tol- ščobo. Tuberkuloze v živinoreji od leta 1947 nimajo, kljub temu, da so imeli pred nekaj desetletji kritično situacijo, saj so imeli celo 38% krav tuberkuloznih. V borbi proti tuberkulozi so torej do- segli popoln uspeh. V Danski nismo videli nobenega kme- ta iznad 5 ha zemlje, ki bi imel manj kakor 100 kokoši. Državna posestva in zadruge ter 75 privatnih kmetov v Dan- ski se bavi z rejo elitne kokoši in pro- izvaja jajca za umetne valilnice. Vsak kmet kupuje enodnevne piščance iz umetnih valilnic in dobi tako prvovr- sten material. V glavnem redijo kokoši rjave italijanske pasme. V letu 1950-51 je bila povprečna nesnost pri državnih in zadružnih posestvih in elitnih rej- cih 230 komadov na kokoš s povprečno težo 59,9 gramov. V letu 1953-54 je pri istih proizvajalcih povpreček 254 ko- madov jajc s težo 62 gramov. Dohodki iz perutnine predstavljajo ogromno. Imajo močne zadružne organizacije za. odkup jajc in zvezo istih. V glavnem izvažajo jajca v Anglijo, Švico, Italijo, v vzhodne države ter v države Latin- ske Amerike. Kmet s 6 ha zemlje ima po podatkih njihovega ekonomsko-kme- tijskega inštituta 83% vseh letnih do- hodkov od živinoreje, ki mu daje: go- vedoreja svinjereja 1/3 in perutni- narstvo ^/3 omenjenega dohodka. Iz te- ga vidimo, kako rentabilna je pri njih svinjereja in perutninarstvo. Po podat- kih njihovega ekonomsko-kmetijskegm inštituta znaša vrednost izvoženih kme- tijskih proizvodov v letu 1953 na 1 ha obdelovalne zemlje 2.500 kron (to je 107.500 din, dernznih). To je torej samo izvoz in pri tem ni računana vrednost potrošenih kmetijskih proizvodov » državi sami. (Se nadaljuje) Stev. 47 »Savinjski vestnlkc, dne 26. novembra 1954 Stran 5 Dr« Vladimir Ra^niliar Na pročelju Mestnega gledališča je v petek, dne 19. t. m. zaplapolala črna iastava: v Ljubljani je umrl v visoki gtarosti dr. Vladimir Ravnihar. Mlajši Celjani ne vedo mnogo o tem, v kakšni zvezi je ime tega moža s celjskim gle- dališčem. V devetdesetih letih prejšnjega sto- letja je slovenski živel j v Celju ipričel neizprosno borbo za uveljavljanje jezi- kovnih in ix>litičnih pravic. Leta 1897 so dobili Celjani svojo narodno trdnja- vo »Narodni dom«, v katerem so se od- slej vršile vse politične in kulturne ma- nifestacije. Takratni celjski narodni voditelji so imeli srečno roko, da so povabili na delo v Celje tedaj že znanega mladega revolucionarnega človeka, željnega trde- ga narodnostnega boja. slovenskega kulturnega delavca dr. Vladimir j a Rav- niharja. 'ki je prav tedaj v družbi ljub- ljanskega režiserja Innemana oživljal gledališko tn splošno kulturno življenje v Novem mestu. Z njegovim prihodom se .prične eno najplodnejših dob celj- skega slovenskega gledališča — da, danes, ko se s spoštovanjem oziramo v preteklost in gradimo prihodnost na svetlih vzorih preteklega časa. lahko poudarimo, da so prav z Ravniharjevim življenjem in delom povezani prvi in pravi začetki celjskega gledališča. Agilni Ravnihar je združeval v sebi vse odlike in sposobnosti človeka, ki ga je v slo- venskem kulturnem in političnem boju Celje potrebovalo. Bil je že izza trdega življenja in narodnostnega boja v štu- dente vskih letih prekaljen borec za slo- venske pravice. Izrednim organizato- ričnim sposobnostim so se pridruževale še lastnosti režiserja, igralca, pevca in pevovodje. Kot član in odbornik skoraj vseh celjskih naprednih političnih in kulturnih društev je prijel za delo po- vsod tam, kjer so potrebovali pomoč v nasvetih ali delu. V šestih sezonah svojega delovanja je vtisnil svoje ime v temeljni kamen celjske gledališke tradicije. Od 1. 1897 je celjsko gledališče pod vodstvom Vla- dimir j a Ravniharja prirejalo redne ce- lovečerne predstave, imelo svoj redni gledališki repertoar, čigar kontinuiteta sega do današnjega dne. Tako je postalo celjsko gledališče po požrtvovalnem prizadevanju Vladimirja Ravniharja najvažnejša kultumo-politična ustano- va na Spodnjem Štajerskem. Ustvaril je tako rekoč iz nič stalni gledališki ansambel, ki je z nekaterimi spremem- bami nemoteno sredi političnga boja deloval vse do leta 1914. Kako zelo priljubljen je bil F>okojnik med celjskimi Slovenci, priča dejstvo ob njegovem odhodu iz Celja leta 1901. Dan njegovega odhoda je celjski .slo- venski časopis »Domovina« naznanil za dan žalosti, slovenski trgovci in obrt- niki so zaprli svoje trgovine in delav- nice in vse slovensko Celje se je po- slovilo s solzami v očeh od svojega kulturnega voditelja, ki je odhajal na še odgovornejše mesto v središče Slo- venije. Vodstvo in ansambel Mestnega gleda- lišča se s spoštovanjem in hvaležnostjo poslavljata od moža, ki ie s svojim ne- sebičnim delom pred davnimi leti po- lagal prve temelje stalnemu slovenske- mu gledališču v Celju. Njegova ne- izmerna ljubezen do umetnosti, njegova požrtvovalnost in neutrudna delavnost — te lastnosti dr. Vladimirja Ravniharja nas bodo oplajale v našem prizadevanju za dosego najvišjih in najplemenitejših ciljev v doprinosu slovenski gledališki kulturi. Slava njegovemu spominu! G. LEPA HELENA v Mestnem gledališču (Ob premieri 21. novembra) Slovenska javnost se je že kar na- vadila na celjske gledališke novosti. Tudi komedijo o lepi Heleni, zaradi katere se je po Homerjevi pripovedi zlomilo toliko kopij in izkrvavelo toliko neznansko pogumnih mož z nadčlove- škimi lastnostmi, je celjsko gledališče kot prvo v Jugoslaviji presadilo z vele- mestnih pariških t^ na podeželsko celjsko prst. Novost? Ne — to pot pa pravzaprav ne! Stara je bajka o trojan- ski vojni, stara pa je tudi ta zgodba, ki nam jo je v dveh urah pokazala kome- dija na antični motiv. No, stara in vedno nova, ki jo lahko srečaš, če hodiš po svetu s količkaj odprtimi očmi. Nečimma, prevzetna Helena, ki ima o sebi nadvse odlično mnenje, prikupna in privlačna, čeprav »nemogoča«, na- vajena na udvarjanje in dobrikanje z vseh strani, daleč od poti, po kateri bi morale ženske hoditi, ali je to kaj no- vega? Igrala jo je Mara Cemetova, bolj igrala kakor živela. Sicer pa jo je živeti kljub vsej verjetnosti in celo običaj- nosti težko. Dobra je bila v osnovni »tezi« Helenine osebnosti, da ne bo pod- irejala razuma in svoje osebe moškemu, ki se ji zdi brez vrednosti in resnične veličine. Njen beg z ljubčkom Parisom (naj se imenuje tako ali dna^ače), je popolnoma razumljiv, naj že pravi mo- rala, kar hoče. Toda dobiti zanjo pra- vega moža — to bi bil čudež vseh čudežev, čeprav govori o občudovanju velikih mož, ki bi ji utegnili biti kos. Tudi to je Cemetova dobro podala, čeprav ji je manjkalo nekaj drobnih potez in potezic, ki bi Heleno naredile ibolj živo in hotno. Kak »kačji« vztre- petljaj, na priliko. Vidimo jo spet v prvem zakonu, v katerem ta trenutek ni nobenega, ki bi jo pognal v kakšno norost, v rešitev iz enoličnega življenja brez mika in nemira. Nosi se še kot pravkar razcvetelo dekle, toda ali se ne bo vsak hip zazrla za svojimi lepimi leti, ali ne bodo začele veneti njene rože, hrepenenje po ljubezni pa se bo zdaj zdaj spet oglasilo? Njena dosto- janstvenost in kraljevska drža je bila pri vsem tem vendarle nenaravna, iz- umetničena. Ta drža in ravnanje s pahljačo bi bilo treba podvreči natančni analizi. V tem je sicer pravilna igralska slutnja, toda v stvarnost slabo prene- sena. Vendar ne tako slabo, da bi se moški Menelajevega tipa ne ujeli nanjo kakor metulj na svečo. Kaj bi evropska komedija brez takihle očarljivih Ksantip (naj mi Helene tega imena ne zame- rijo!). saj si jih izposoja od svojih po- četkov dalje, celo srednji vek ni docela prebil brez njih. Kaj bi literatura brez feminizma, brez dvorjenja zagonetni večni ženskosti, ki je v bistvu prav tako preprosta kakor moški protipol. Priznati je treba Francozu: Helena, davna in vsa od danes, na odru mora uspeti, pa je ni treba prav nič romantično pre- tiravati, pač pa prirodno igrati kakor najbolj vsakdanjo žensko. Ko je nek nemški pisatelj razp>odelil ženske, če se prav spomnim, na osem kategorij, je osmi tip nazval tip kraljice. V tistem hipu pa se je zavedel, da ta tip tiči pravzaprav tudi v vseh ostalih, ki jih nima pomena naštevati. In Menelaj? Napačno bi bilo misliti, da je vis comica — moč komike — v tej komediji odvisna vsa od tega možaka, čeprav — no, kaj bi ostalo od evropske komedije, če bi iz nje izruvali ubogo gmajno rogatih mož in copat, ki ne morejo živeti drugače, kot da ubo- gajo žensko? Škofu morda niti ni bilo treba, da v Menelaj u delno ponovi ruskega ipolkovnika. Lahko bi bil Me- nelaja zastavil popolnoma drugače, pa bi bil prav tako uspel. Utegnil bi biti manj glasen, manj rogovilež, pa bi še ostal vojščak, pred žensko kakor jagnje krotak. Jabolko ne pade daleč od drevesa, toda če je to držalo nekoč, danes v najbolj normalnih družinah ni treba, da drži. Zakaj se ne bi Hermiona od- ločila za drugo pot kakor mati Helena? To še dostikrat zgodi in Jerajeva nam je tako pridno pa trmasto punčko zares okroglo in sočno prikazala, avtor pa si je pri vsem tem izix)sodil ljudi, njihove strasti in zla dejanja, ki iz njih slede, na tak način, kakor odgovarja povpreč- nemu okusu, povprečni modrosti, ki presoja človeško početje. Izposodil si je tudi poosebi j eno j avno mnenj e Eteone ja, Menelajevega vratarja, ki ga je zares imenitno podal Marijan Doil!nar. Tole poosebljeno ljudstvo je pravzaprav »šiba božja« za pregrešne Helene pa tudi Parise in Menelaj e. Kraljevski položaj žene, ki si sanaa meri in kroji moralo, je treba nekako odkupiti pred muha- vim, včasih pa tudi prismojenim javnim mnenjem. Hermiona je izjema, če išče opravičila za svojo mater v lepih lažeh. Dolinar je s stUom svoje igre slikovito podal to ozkosrčno omejenost, to spre- nevedaš to obsojanje in strogost napram bližnjemu, to stanovitno pripravljenost, da pometamo pred tujim pragom, to vsevednost, ki ji nič ne uide. Eteonej je tisti, ki poveže svoje žrtve z drob- nimi vezmi šušljanja, kakor so LiU- putanci povezali Guliverja. Kdor teh vezi ne potrga, pravzaprav izgublja živ- ljenje v samih praznih marnjah. Ko- medija ne bi imela svoje ideje, če bi se dvoboj med puritanskim javnim mne- njem in Heleno z Menelajem ne sešel v dobro »idealnih« zakoncev. Helena zmaga s svojo tezo; da moraš vse tve- gati, če hočeš vse dobiti, Menelaj se pa ne mara odreči tistemu, kar ima rad in kar si je z mečem po dvanajstih letih znova pridobil, čeprav mu spravlja jezo in nejevoljo v hišo. Morda bo res tudi njun zakon prijadral v miren pristan, saj je »le malo stvari, ki se ne dajo zlepa poravnati«, kakor pravi Helena. Obisk Odisejevega sina Telemaha, ki ga je v nemi igri prijetno igral Jeršin, riše lepo perspektivo bodoče zakonske idile špartanskega kralja Menelaj a. Privošči- mo mu, saj kaj posebnega ga res ne čaka. Saj bo to razumel tudi Eteonej, ki je bil tako zoper to. Eteonej je bH igralsko najmočnejša osebnost, imel je dober koncept in najbolje, naj trdneje izdelan lik. Pokazal je posebno v neka- terih prizorih, da je sposoben za večje stvaritve. Posebno mi je bil všeč v pri- zoru, ko ga melje Helena, zelo posrečen je tudi kot »rezoner« tostran rampe. Odlično je bUo rešeno vprašanje pro- stora in scene, domiselno in dovolj živo, kar je za predstavo opravil arh. Sveta Jovanovič. Tako se je pariška lahkotna, vedra in duhovita komedija znašla v mestu ob Savinji in dobro prebila svoj krst. Kako tudi ne, saj to ni nekaj, kar živi samo na pariškem bulevardu, to je življenje, c'est la vie, kakor bi rekli Francozi V tem je zdrav odpor proti pretiranemu naturalizmu in proti meglenemu sim- bolizmu. Francozi štejejo po snoveh kar pet vrst te literatiire in ob njej marsi- katero zveneče dramatsko ime in gene- racije neznanih montmartrskih kuple- tistov. Prav je torej, da se seznanimo s to literaturo tudi mL Pa še prvi smo. Tudi to je nekaj. t. O. PRED NOVO PREDSTAVO NA „LJU0SKEM ODRU" V četrtek, dne 2. decembra se 'bo na »Ljudskem odru« dvignila zavesa za premiero komedije »Peg, srček moj«. Komedija s tem prikupnim naslovom, spisana od neidentificiranega angleške- ga dramatika, se je že pred zadnjo vojno preselila s centralnih odrov na ljudske. Vendar to ne EKjmeni zastare- losti in manjvrednosti. Nasprotno, še vedno je in bo še nekaj časa vsaj toliko vredna, kot je marsikatera sodobna ameriška oziroma angleška gledališka ali filmska komedija. Preprostost in ljubeznivost, ki zmagujeta v njej, pač ne moreta drugega kakor vedno le pri- vlačevati. Odveč je tedaj podčrtavati in kazati na njeno vsebinsko in idejno vrednost. Njen prevajalec prof. Osip Sest piše v gledališkem biltenu, da je kaj takega enostavno nepotrebno, ker bo publika sama vedela povedati prav vse in da bo lahko z zadovoljstvom ugotovila, da »je res fletna in srčkana igrica«... Tedaj: pridite! Pridite vsi, ki vam je za prijeten gledališki večer in ki vam ni za malo, da so ga pripravili gleda- liški amaterji. Komedijo je zrežiral Tone Zorko, scena pa je zamisel scenografa maribor- skega gledališča Vlada Rijavca. Premiera bo torej v četrtek, 2. de- cembra ob 20. uri. iPonovitve bodo za- radi zasedenosti dvorane šele kasneje. Prodaja vstopnic za premiero bo pri blagajni »Ljudskega odra«, Stanetova ulica 15, v sredo, 1. decembra ob 16. do 18. ure in v četrtek, 2. decembra, na dan premiere, eno uro pred predstavo. G. KOLEKTIV PAPIRNICE IN KNJIGARNE CELJSKE TISKARNE sporoča ljubiteljem leposlovnih in strokovnih knjig, knjižnicam, šolskim upravam, raznim ustanovam in vsem ostalim interesentom da je znižal cene vsenn leposlovninn in strokovninn knjigam za 10 "/o To znižanje mu omogoča močno povečan promet, katerega je dosegel z ugodnejšim nakupom raznih pisarniških in drugih potrebščin, katere nudi potrošnikom po znižanih cenah. Prepričajte se sami v prodajalni Papirnice in knjigarne Celjske tiskarne Celje, Trg V. kongresa 3 — telefon 23-76 Čestitamo k prazniku repuhlike 29. novembra. stran 6 »Savinjski vestniic«, dne 26. novembira 1954 Stev. 47 Iz Celja... Upravni odbor Kmetijska zadruge Celje bo moral napraviti red v našem družbenem življenju so se uveljavili tudi novi odnosi med zapo- slenimi v kolektivih, se pravi sociali- stični odnosi. S starimi metodami pred- vojnega značaja smo pometli načelno in skoraj povsod tudi praktično. So pa sem in tja izjeme, ko v podjetjih posamez- niki še vedno hočejo uveljavljati svoje nesocialistične odnose do sotovarišev. Tako je v KZ Celje honorarno usluž- ben tov. Miklavčič Lovro, ki pri svojem odnosu do uslužbencev nima našemu času primernega takta. Tako si pri raz- nih uslužbencih in delavcih v zadrugah privošči neprimerne vzdevke, rad šika- nira svoje podrejene uslužbence in se povsod vtika v stvari, pa če je zanje pristojen ali ne. Tako je po njegovi »zaslugi« bila vrsta uslužbencev pri- krajšanih za nadure ob priliki proslave na Ostrožnem. ko so le-ti vse dni bili zaposleni pri paviljonih KZ. Kako je to Btoril in v kakšnem interesu, nam je žal neznano. Ne bomo se spuščali v po- drobnosti njegovega obnašanja in tero- riziranja v zadrugi. Dovolj naj bo, če povemo, da so mnogi zadružni usluž- benci na sestanku ostro kritizirali ome- njenega tovariša in navajali številne primere, ki govorijo v njegovo škodo. Toda ne samo v njegovo. Kar se je Janezek naučil, to Janez zna. Odnosi v nekem podjetju ali ustanovi so pač taki. kakršno dovoljuje vodstvo in ves kolektiv. Ce se mora sedaj kolektiv braniti pred njim, je deloma tudi sam kriv, ker je tako dolgo čakal, da je bila mera že prepolna. Ob tej priliki bi izrazili naše začu- denje kako more upravni odbor KZ tako vzdušje znotraj svojih podjetij in uprave trpeti. Kako pride upravni odbor do tega, da pusti človeku kot je Miklav- čič tako »široke« vajeti. Bil je baje najet honorarno, da uredi osnovna sred- stva zadruge, kar je delo za dva dobra meseca, zdaj pa je pri zadrugi že leto in pol ter prejema i^leg 12 tisočakov pokojnine še 6 tisoč din honorarja. To- rej Miklavčič ni niti polnovredni član kolektiva, niti ni voljen, pa si vendar lasti lep kos besede v zadrugi Kaj je za tem? Kdo lahko in kako bo zagovar- jal tako stanje, ker je nemogoče, da bi upravni odbor o teh dogodkih ne bil informiran? usmilite se plota! Dne 19. septembra ob proslavi na Ostrožnem so preplavile množice celj- «ke ulice. Po proslavi so se zgrnile v ulice okoli kolodvora. V ulici XIV. di- vizije so množice navalile čez trate ob avtobusnem paviljonu in pri tem podrle ne premočan plot. Ta plot je še danes, več kot mesec dni po dogodku, prav tako polomljen in to neposredno pri postaji, kjer vendar dnevno izstopajo stotine domačih in tujih potnikov. Naj ee ga vendar nekdo usmili — železniška ali cestna uprava, čigar last pač je — in odstrani podrtijo, če ga že ni mo- goče popraviti, kar bi bilo edino pra- vilno. F. B. likovna razstava v celju V proslavo Dneva republike prireja likovna sekcija SKUD »France Prešeren« razstavo slik in grafike v Mestnem muzeju. Žirija bo odbrala kvalitetna dela, zato bo razstava tem boljša. Otvoritev bo v nedeljo, 28. novembra ob 11. uri. Razstava bo odprta od 28. no- vembra do 5. decembra vsak dan od 8,30 do 18. ure. Gibanje prebivalcev v Celju v ?«sn od ll. do 20. 11. 1954 je bilo rojenih U dečkov in 18 deklic. Poročili so se: Pisnnec Martin, soboslikar iz Dvora in Drnks Angela, bolniška strežnica iz Celja: Jerič Ber- nard. avtomehanik in Košič Frančiška, šivilja, oba iz Celja; Seško Stanislav, tovarniški delavec in Berde« Frančiška, tkalka, oba iz Celja; 21avs Karel, skladiščni delavec in Klobučar Marija, delavka, oba iz Celja; Oblak Franc, pleskarski pomočnik iz Škofje vasi in Premužak Josipina, poljedelka iz Celja; Sivka Janez, pekovski po- močnik iz Celja in Stevanovič Nada, slaščičar- ska pomočnica iz Leskovca; Zupane Janez, de- lavec iz Velikega Širja in Ogorevc Marija, tkelka iz Celja; Oštir Jože, strojnik iz Saleka in Stropnik Gabrijela, rudarski tehnik iz Skal. Umrli so: Jelen Marija, poljedelka iz Lukovice, stara 17 let; Vesenjak Angela, delavka iz Celja, stara 16 let; Muzga Elizabeta, gospodinja iz Gornjega erada, stara 61 let; Pančur Miran, otrok iz Pre- bolda; Lednik Jožef, upokojenec iz Celja, star 76 let; Rovšek Zdenka, otrok iz Trbovelj; Ko- rošec Avguština, gospodinja iz Globoč, stara 72 let; Slapšak Leopoldiua, gospodinja iz Bo- štanja, stara 52 let; Amon Branko, otrok iz Kozjega. Šoferji se oglašajo Mnogo je napisanega vsak dan v na- šem dnevnem časopisju o prometnih nesrečah in karambolih. katerih je na- vadno kriv le šofer sam. večkrat pa tudi drugi koristniki cestnega prometa. Malo je pa ljudi, ki poznajo našo težko in odgovorno cestno - prometno službo brez določenega delovnega časa. ponoči, ob nedeljah in praznikih, v mrazu in na poledeneli cesti. Vedno mora biti šofer tisti, ki se ne sme upirati nalogom delodajalca, pa čeprav je že zdržal 24 ali celo 48 ur za volanom. Da pa je za svoje delo na »predpotopni krači«, ki jo upravlja (žal je takih še precej), vsaj pravično plačan, je pa vprašanje zase. Da se želi vsak poklicni voznik motor- nega vozila razvijati in širiti svoje zna- nje, ki ga vsak dan nujno potrebuje, je tudi jasno, le da ima za to nmogo manj možnosti, kakor vsi drugi poklici, in sicer zaradi narave svojega dela. ki z malo izjem vedno zahteva nad osemurni delavnik. Prav bi bilo, da bi se voditelji pod- jetij in ostali delodajalci, ki zaposlujejo šoferje, malo zamislili v naš težki poklic in nudili svojim šoferjem več pomoči, kadar si želijo razširiti svoje znanje ter s tem napredek v višjo kategorijo. Ne pa nasprotno, kot se je dogodil primer ob priliki strokovne ekskurzije v Av- strijo. ki jo je priredilo Združenje šo- ferjev in avtomehanikov v Celju, da so v nekem podjetju zadržali člane, a ene- ga, ki se je ekskurzije udeležil, so hoteli odpustiti iz službe. Verjetno pa je bilo še več podobnih podjetij, ker nam je rezultat pokazal: od 47 prijavljencev le 17 udeležencev. Tudi društvo, ki so si ga ustanovili šoferji sami, deluje s precejšnjimi te- ža va^ji, ker sodeluje v njem premalo članov, ki največkrat ne morejo biti aktivni zaradi prezaposlenosti v pod- jetju ali pa tudi zato. ker ne vedo, kakšne perspektive in možnosti za raz- voj jim nudi njihovo stanovsko društvo. Pred zaključkom letošnjega leta in pred skorajšnjo letno skupščino se je poka2^1a potreba, da se zberemo na množičnem sestanku, ki bo v nedeljo, dne 5. decembra 1954 ob 9. uri dopoldne v veliki dvorani Sindikalnega doma v Celju. Pogovorili se bomo o perečih problemih naše podružnice, o doseženih uspehih in nadaljnjih nalogah za iz- boljšanje varnosti cestnega prometa, kar je prva naloga našega društva. Zato vabimo vse šoferje in avtomehanike na celjskem področju, da se množičnega sestanka'- čim številneje udeleže. KP. PRESTAVITE TRAFIKO NA OVINKU PRI MOSTU CEZ VOGLAJNO Na ovinku pri mosiu čez Voglajno stoji že dolgo vrsto let irafika, ki je sicer tam potrebna, vendar /anira se- daj voznikom motornih in vprežnih vo- zil vsak razgled. Tako pov7roča nevar- nost, da se pripeti kakšna nesreča. Merodajni naj poskrbe, da se trafika prestavi v neposredno bližino, vendar pa tako, da ne bo ogrožala varnosti pešcev in voznikov. m ao(edf0 kako bodo braslovcani proslavili dan republike Priprave za proslavo 29. novembra so pri nas v polnem teku. Proslava bo v nedeljo, dne 28. t. m. popoldne. Prireja jo iniciativni odbor vseh nrmožičnih or- gani2:acij. Na prireditvi bo nastopilo TD Partizan, zvezni prvak IIL grupe. So- delovala bo tudi šolska mladina. Ob tej priliki bodo razdeljena odlikovanja naj- boljšim kolektivom pri delu na Parti- zanski cesti, najboljši delavci pa prej- mejo nagrade. Tudi državno kmetijsko gospodarstvo Zovnek bo razdelilo na- grade svojim najboljšim delavcem. Tako bo ta praznik dan lepih spo- minov in priznanja za uspešno delo v socialističnem duhu. KONFERENCA OBČINSKEGA OD- BORA SZDL V LAŠKEM v nedeljo je bila v sejni dvorani MLO Laško konferenca občinskega od- bora SZDL. Poleg odbornikov iz petero krajevnih odborov je bil navzoč tudi član okrajnega odbora SZDL tov. Lojze Knivec. Po poročilih predsednika, taj- nika in blagajnika so obravnavali or- ganizacijsko problematiko vsakega po- deželskega odbora posebej. Tov. Krivec je v daljših izvajanjih podal v konturah konservativnost na- šega podeželja ne samo v političnem, marveč tudi v ekonomskem pogledu. IZ LAŠKEGA V Laškem so že davno podrli stari kolodvor, postavili barako za orodje in do danes dograditi temelj novi postaji. Delo SO prekinili, ker baje ni odobren načrt. 180 vozačev pa prezeba okoli blokiranega stavbišča in blagruje kram- pe in lopate, kd jih baraka ščiti pred dežjem, mrazom, snegom in tatovi Kaj pravi k temu direkcija v Ljubljani? * MLO Laško gradi 5 stanovanjskih hiš s skupno 18 kompletnimi družinski- mi stanovanji, vrh tega pa je polepšal že večino poslopij. Tudi gradbena de- javnost privatnikov je prav živahna. Tako bomo le nekoč tudii stanovanjsko stisko odstranili. Potrebno bi bHo, da bi tudi vodovod spravili v red. Pra- vijo, da je za to potrebno 15 milijonov dinarjev. ^ Strehe nima kmetijski tečaj, tečaj Rdečega križa. Glasbena šola, SUG se tlači v prenapolnjeni gimnaziji, otroci pa hodijo tudi popoldne v šolo. Za vse to je ediini izhod — nova gradnja. ^ MO SZDL pripravlja s Svobodo in s pomočjo ostalih organizacij svečano proslavo Dneva repubii^e v dvorani Partizana, ki bo v soboto, 27. t. m. Ob 19. uri bo proslava in Uuminacija. za dan republike bodo v šentjurju ob taboru odkrili spominski plosci padlim žrtvam fašizma v okviru proslave Dneva republike bo ZB v Šentjurju ob Taboru v nedeljo odkrila spominski plošči 85 padlim žrtvam fašizma. Odkritje spominskih plošč bo ob 10. uri dopoldne, medtem ko bo popoldne svečana akademija v čast Dneva republike. Na akademiji bodo predvajane telovadne, pevske in dramske točke. IZ ŽALCA PROSLAVA DNEVA REPUBLIKE Občinski odbor Zveze borcev v Žalcu se je pripravil, da dostojno počasti ta veliki praznik. V soboto popoldne ob 2. uri bo v dvorani doma »Partizan« kulturna prireditev, združena s pogo- stitvijo in obdaritvijo otrok — parti- zanskih sirot. Pri prireditvi bodo sode- lovali tudi malčki iz oti'Oškega vrtca z odlomkom iz i^grice »Sneguljčica«. Zvečer ob 19. uri bo proslava s kultur- nim sporedom, prav tako v dvorani doma. STRANIii-^E FOTFl A -SLOVAN« NA VRANSKEM Zadnjič me je zanesla po^ po "iMŽbeni dolžnosti na Vransko. Po okrepčilu sem moral stopi"! m dar ... o, joj IKako je izgledalo! Pa je pripomnil šofer, ki stalno potuje tod mimo, da stranišče ni prvič tako. Čeprav je delovni kolek iv poskrbel za čedno zunanjost hotela, bi bila nje- gova dolžnost, da vzdržuje v redu tudi sanitarne naprave, pristojni organi ob- čine pa bi storili prav. če bi večkrat pregledali prostore hotela. NOVICE IZ ŠMARTNEGA OB PAKI Te dni se je sestal novoizvoljeni šol- ski odbor na svojo prvo sejo, na kateri se je odbor konstituiral in nato raz- pravljal o perečih šolskih zadevah kraja. ^ V nedeljo, dne 28. novembra bo slo- vesna otvoritev nove železniške postaje. Pričakujejo številen obisk, posebno iz Zgornje Savinjske doline. To je eno najlepših postajnih poslopij daleč na- okoli. Na praznik, dne 29. novembra bodo prekopali padle borce, ki so pokopani v Gorenjah in Paški vasi in jih polo- žiti v skupen grob. Spominstko ploščo pa bo ZB odkrila spomladi prihodnjega leta. ^ Tečaj za izobrazbo vaške ženske mla- dine obiskuje 25 deklet. Pričel pa se je tudi tečaj protiletalske zaščite. Cesto iz vasi proti kolodvoru, ki je bila res v obupnem stanju, pridno ure- jujejo. Vsa dela bodo stala okoli 400.000 dinarjev. V Smartnem le napredujemo! filbanje prebivalcev v celjski okolici v času od 13. do 20. 11. 1954 je bilo rojenih 10 dečkov in 12 deklic. Poročili so se: Palir Avgust, strojni mehanik z Brega in Pihler Elizabeta, tovarniška delavka iz Polzele; Olusic Jožef, delavec iz Lok in Praprotnik Angela, kmečka hči iz Dobrič; Palir Julij, tovarniški delavec z Brega in Kač Marija, delavka iz Pol- zele; Praprotnik Ciril, mizarski pomočnik iz Polzele in Bele Marija, tovarniška delavka z Brega pri Polzeli; llriberšek Franc, kmečki sin iz Prelog in Ježovnik Štefanija, kmečka hci iz Dobriča pri Polzeli; Beloglavec Filip, elektr.car iz Založ in Kronovšek Ana, tovarniška delavka iz Polzele; Kristavčnik Venčeslav, elektricar iz Velenja in Žgank Matilda, tovarniško delavka iz Založ pri Polzeli; Obreza Anton, zidarski po- močnik iz Gorice in Pečnik Marija, poljedelka iz Gorice pri Šmortnem; Podvrinik Ivan, zidar iz Zavrba in Cvikl Ivana, poljska delavka iz Hramš; Plavčak Franc, kurjač iz Dola in Zalierl Neža, gospodinja iz Dola; Kovačič Anton, kmecKi sin iz Sv. Eme in Ilerček Alojzija, delavka iz Sodne vasi: Jeranko Alojz, poljedelec iz Nezbis in Vostner Leopoldina, poljedelka iz Vinca, Rog. Slatina; Pajek Ivan, jamski vozač iz Hrastnika in Pungaršek Terezija, poljedelka iz Planinske- ga vrha; Jezovšek Anton, pomožni zidar iz Me- stinja in Poglšek Marija, poljedelka iz Mestinja; Brečko Friderik, poljski delavec iz Turnega m Lenart Jožefa, poljska delavka iz Voduc: Leser Jakob, riidar iz Megojnice in Vrečar Slavica, poljska delavka iz Vodic; Grobelšek ložef, tek- stilni delavec iz Ptuja in S.nrlah Motild«. p-Ije- delka z Vrenske gorce; Šrekl Karel, skladiščni delavec z Sp. Zreč in Tomažič Martina, skla- diščna delavka iz Sp. Zreč; Lednik Martin, to- varniški delavec iz Lokrovca in Znider Štefanija, gospodinja iz Vojnika-okolice; Klanjšek Peter, do^avec z S'>nfi"rja pri Celju in Cerenak Štefa- nija, gospodinjska pomočnica iz Višnje vasi; Feldin Albin, delavec iz Ljubečne in Dobrotin- šek Jožefa, gospodinja iz Tomaža pri Vojniku; Točaj Anton, delavec iz Malih dol in Špes Ljud- mila, gospodinjska pomočnica iz Malih dol. Umrli so: Goršek Matija, oskrbovanec iz Rečice pri Laškem, star 92 let: Lončar Franc, oskrbovanec iz Rifnika, star 90 let; Vrtačnik Marija, prevžit- karica iz Bezovice. stara 85 let; Šumeč Rok, kmet z Vrha, star ?5 let; Kersnik Ne^a. kmetica z Vodenovega, stara 80 let: Skoberne Amalija, posestnica iz Dcbja pri Planini, stara 71 let; Gobec Marija, posestnica iz Tlake, stara 74 let; Siko";ek Cecilija, prevžitkarica iz Lastniča, stara 68 let; Stravs Ivan, posestnik iz Sopot, star 65 let; Grobelšek Ana. poljedelka iz Pecla, stara 85 let; Gubenšck Amalija, prevžitkarica iz Kri- vice, stara 81 let; Krivec Ana, prevžitkarica iz Drenskega rebra, stara 70 let; Vračko Marija, prevžitkarica iz Sv. Jerneja, stara 81 let; Regor- šek Jakcb, mali kmet Iz Sv. Jerneja, star 48 let; Pušnik Terezija iz Okroga, stara 77 let; Fidler Maks, poljedelec iz Zagaja. star 75 let; Buser Marija, prevžitkarica iz Okroga, stara 61 let; Cimperman Franc, upokojenec iz Podvina, star 57 let; Kolar Andrej, upokojenec iz Podvina, star 92 let. Kurivo CELJE čestita vsem svojim od.jeinaIce!n k Dnevu republike! stev. 47 »Savinjski vestnik«, dno 26. novembra 1954 Stran 7 KRONIKA NESREČ Albin Lupše iz Drenskega rebra si je pri prevažanju s konjsko vprego po- škodoval nogo. Peter Coh iz Pristave je padel z mo- tornim kolesom. Pri padcu je utrpel pretres možganov. « Franc Travnikar je na železniški progi v bližini Celja padel in pri padcu dobil poškodbe na glavi. « Popravek. V predzadnji številki smo poročali, da sta se v Novi vasi sprla oče Seško in njegov sin, ki ga je oče v pre- piru poškodoval s sekiro. Zaradi ne- točne informacije popravljamo to vest v toliko, da Seškovega sina ni poškodo- val oče, temveč njegov tast Matevž Se- kimik. * Slava Mastnak iz Razborja pri Dram- Ijah je pri delu na železnici padla z mostu. Pri padcu je dobila notranje po- škodbe. » Franc Belcer, delavec v Steklarni v Rogaški Slatini, se je ponesrečil, ko je prevažal kamenje s traktorjem in pri- kolico. Velik kamen mu je padel na hrbtenico in mu jo težko poškodoval. « Lojzka Branešič iz Celja je padla in si poškodovala nogo. « Marjana Močnik iz Bukovžlaka je v šoli p>adla in si zlomila desno nogo. « Mizarju Alojzu Rožencvetu iz Celja je pri delu cirkularka poškodovala prste. * Pavla Privšek iz Arje vasi je na že- lezniški postaji v Celju padla na po- ledenelih tleh in si pri padcu zlomila nogo. * Vsi ponesrečenci so iskali pomoč v celjski bolnišnici. Iz sodne dvorane Ivan Doler iz Otemne pri Smartnem v Rožni dolini, po poklicu mizarski po- močnik brez zapKJslitve, je junija 1954 vzel pred trgovino Ljudski magazin v Celju moško dvokolo, vredno okoli 18 000 dinarjev, last Cvetka Sitarja. Kolo je prodal Francu Potočniku iz Ga- licije za 12.000 dinarjev. Dne 6. julija je vzel Martinu Delakordi pred trgovino »Usnje« v Celju moško dvokolo, vredno 30.000 dinarjev. Dne 25. maja letos pa je v Smartnem v Rožni dolini vzel ne- koliko vinjenemu Aleksandru Grobel- niku 8300 dinarjev gotovine. Za tatvine je bil Doler obsojen na 1 leto in 5 me- secev zapora. * 35-letni Anton Emeršič iz Hrastnika je velik prijatelj alkohola. V takem stanju rad p>ozab'. da se je treba pre- življati s poštenim delom. Iz zapora, kjer je prestajal kazen zaradi ropa. je prišel letos 15. julija. Pri nekem pod- jetju je potem delal nekako dva meseca in bil tam zaradi »plavih« odpuščen. Pravi, da je poskušal ponoči vlomiti v nek kokošnjak v Hrastniku zaradi po- manjkanja, bil pa je od lastnika pre- poden. Po tem poskusnem vlomu je odšel prek Save v Podkraj. Tam si je pri nekem kmetu prilastil 40 kg težkega prašiča. Pobil ga je s kolom, nato pa odšel budit svoje znance, da bi mu ga pomagali očistiti. Kot E>ošteni ljudje so to seveda odklonili. Naslednjega dne sta tatvini prišli na uho organom LM, ki so takoj prišli na sled Emeršiču. Okrožno sodišče v Celju ga je obsodilo na 1 leto in 2 meseca zapora. Sodišče je pri od- meri kazni upoštevalo, da obtoženec premalo resno jemlje življenje. Sodni- kom je sedaj resno obljubil, da se bo poboljšal, vprašanje pa je, če bo besedo tudi držaL Našim naročnikom in dopisnikom Iz tehničnih razlogov nismo mogli tokrat tiskati lista na več straneh, čeprav smo imeli na- men. iiato so v tej številki iz- ostali nekateri rokopisi naših do- pisnikov ter zanimiva stran li- sta". Zato bo pa kijub prazn.kom izšla prihodnja številka na 8 straneh, v katero bomo uvrstili po možnosti vse zaostale dopise, katere v tej številki nismo mogli objaviti Uredništvo PODJETJE CELJE, PREŠERNOVA ULICA ČESTITA SVOJIM CENJENIM STRANKAM IN VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU K PRAZNIKU REPUBLIKE! PRIPOROČAMO SE SE NADALJE ZA VASA CENJENA NAROČILA! TOVARNA TEHTNIC Nedavno se obrtni obrot - danes tovorno, znono onstran mejo Tovarne nastajajo na raz- lične načine. Najpogostejši način je bil tisti, ko je imel nekdo toliko denarja, pa ga je naložil v tovarno, da ga je imel še več. Danes je pri nas tudi socialistični način, ko se v državnem merilu po- kaže potreba po nekih izdel- kih, potem pa izberejo naj- ugodnejšo lokacijo in jo po- stavijo tja, kjer bo pač naj- bolje uspevala. Tovarna tehtnic pa je na- stala iz obrtnega obrata m zahvaljujoč strokovni spo- sobnosti delavstva je biuži lastnik lahko razvil svojo obrt do meje industrijske dejavnosti. Po osvoboditvi je bil obrat nacionaliziran, so- cialistični način gospodar- stva pri nas pa je kolektivu pripomogel k zelo hitremu razvoju. Danes ne moremo več govoriti o obrtnem zna- čaju tega podjetja — v Celju je nastala Tovarna tehtnic, znana po vsej naši domovini in še daleč čez njene meje. Morda ne bo dolgo trajalo, ko bo kolektiv zapustil stav- bo, kjer so generacije ustvar- jale pogoje za današnjo to- varno 60 let. Na Spodnji Hu- dinji rastejo poleg obstoje- čih prostorov bivše tekstilne tovarne nove stavbe in tam bo naslov Tovarna tehtnic dobil tudi svoj oblikovni iz- raz. CELJSKE TEHTNICE SE OBNESEJO... '' Glede naročil Tovarna teht- nic ni v zadregi, še več pa bo lahko proizvajala v no- vih prostorih, saj so morali sedaj težje konstrukcije za- radi neprimernih delavnic naročevati drugje. V novi to- varni to ne bo več potrebno. Tovarna dobiva naročila iz vse države. Na mednarodnem tržišču se tudi vedno bolj uveljavlja. Egipt je s celjski- mi tehtnicami zelo zadovo- ljen in če bo tovarna zmogla izvršiti naročila, bodo celo v Indiji tehtali vlake na celj- skih tehtnicah. To ni majh- na stvar, saj je v svetu več tovarn, ki izdelujejo tehtni- ce, le-te so večje in imajo daljšo tradicijo, pa vendar jim začenja naš celjski ko- lektiv uspešno konkurirati. PETNAJST VRST TEHTNIQ IN SE DRUGE IZDELKE ... V celjski Tovarni tehtnic izdelujejo sedaj že petnajst vrst tehtnic. 1 o pomeni, da delajo vse vrste naprave, ki merijo pravično težo od gra- ma do več deset tonskih to- vorov. Naštejmo jih: BALANSNE TEHTNICE različnih velikosti od 5 do 20 kg nosilnosti. Imajo sko- delice različnih velikosti. DECIMALNE TEHTNICE iz trdega in mehkega lesa s 100, 200, 500 in 1000 kg no- silne možnosti. SKLADIŠČNE TEHTNICE v leseni in jekleni izvedbi različne nosilnosti (300, 500, 1000, 2000 in 3000 kg). ČEBELARSKE TEHTNICE s 100 kg tehtalne možnosti. NAMIZNE TEHTNICE z nosilnostjo po 10, 20, 100 in 150 kg. OSEBNE TEHTNICE s 150 kg nosilnosti. TEHTNICE ZA DOJEN- ČKE z 20 kg tehtalne možno- sti. AVTOMATSKE SKLA- DIŠČNE TEHINICE 100 do 200 kilogramske. POLAVTOMATSKE SI- LOSNE TEHTNICE z 20, 50, 100 in 200 kg nosilnosti ter s kapaciteto 200 ton na uro. TEHTNICE ZA TRANS- PORTNE TRAKE (po naro- čilu) zelo primerne za rud- nike, cementarne in drugo slično industrijo. MOSTNE TEHTNICE z od 1000 do 20.000 kg nosilnosti. VAGONETSKE TEHTNI- CE od 1000 do 20.000 kg teh- talne možnosti (po naročilu za različne dimenzije mo- stov). VAGONSKE TEHTNICE ZA NORMALNI ALI OZKI TIR, po naročilu tudi kombi- nirano, z nosilnostjo od 30 do 190 ton. Tovarna izdeluje poleg te- ga tudi najmodernejše kon- trolne aparate za točno teh- tanje, dalje uteži itd. Po vsem tem je razvidno, da lahko Tovarna tehtnic v Celju zadovolji vse od go- spodinjstva preko trgovske mreže do železnic in težke industrije. Ker pa so potrebe vedno večje, je razumljivo, da bo imela tovarna še dol- go časa možnosti naglega razvoja, potem pa bo treba spet začeti obnavljati stare izrabljene tehtnice. Pripomniti je treba, da to- varna izdeluje tehtnice več- je nosilnosti po naročilih, jih prilagodi potrebam naročni- kov, prostorom kjer bodo stale in upošteva vse pred- nosti, da bi kupci čim laže uporabljali. Zato ima tovarna tudi svoj konstruk- cijski atelje, ki vse te pogoje natančno realizira. Tovarna tehtnic v Celju je dosegla že tak renome, da se vsak, ki hoče dobro tehtati, obrne na to podjetje, ki tre- nutno morda nekoliko počas- neje izdeluje svoje proizvo- de zaradi objektivnih težav, ki pa bodo po preselitvi i> nove prostore odpadle. TOVARNA TEHTNIC CELJE se priporoča s svojim širokim asortimentom tehtnic najrazličnejših velikosti in se pridružuje praznovanju Dneva re- publike z lepimi delovnimi uspehi ter čestita vsem poslovnim prijateljem, in vsemu delovnemu ljudstvu prijetno praznovanje 29. novembra! Ste prepričani^ da vas ne bo zeblo? NiRar ne raČLinaJSe na milo zimo! Zuravje Je zaRIad^ ki gia niHee ne more JkupifI! Nikar ne varajte same se- be. Človek za zimo ni nikoli dovolj pripravljen. Zima pa nikogar ne vpraša, če se je pripravil ali ne, enostavno stisne, zakuje vse v led, leze skozi debele podplate, pre- piha kožuhe in vas spravi v posteljo. Čeprav je nujna, je zima sovražnik vseh živih bitij. Ni čudno da od začet- kov človeškega rodu ljudje vedno slavijo prihod sonca in toplote, nikoli pa nismo zasledili splošnega praznika, na katerem bi oboževali mraz. Striček Mraz je otro- kom drag, ker dobijo darila in športnikom, ker si nabe- rejo srebrnih piskrov. PRED ZIMO JE MORALA KAPITULIRATI TUDI MO- DA in smatra za moderno ti- sto, kar je toplo. Ce torej hočete biti v boju z zimo zmagovalci..., če ste radi moderno oblečeni..., če ne marate tekati k zdravni- kom ..., če hočete dočakati starost (in doživeti polet na Mars?)..., potem ne odla- šajte več in se takoj napo- tite v prodajalnici MANUFAKTURA IN SOL- ČAVA V CELJU Upamo, da vas je malo, ki ne veste, kje sta ti dve trgo- vini z manufakturnim bla- gom? V obeh trgovinah je kupovanje nadvse prijetno. Pri MANUFAKTURI vam med izbiranjem blaga prijet- no zavrtimo najljubše plo- šče. (Da bi kakšen hudob- než ne trdil, češ zato, da po- pravimo slabo voljo zaradi cen, povemo naravnost, da sta obe trgovini v cenah kon- kurenčni z drugimi podjetji.) SOLCAVA pa je najokus- neje urejena trgovina na zu- naj in znotraj, kar jih za se- aaj premore celjska manu- fakturna mreža. V obeh poslovalnicah Vam nudimo: Vse vrste blaga za ženske, moške in otroške plašče. Bla- go za tople moške in deške obleke. Toplo volneno blago za ženske in dekleta. Blago imamo v najnovejših mod- nih barvah in vzorcih. Izbi- ra bo kupcu, ki ima okus za- res težka. K toplim plaščem in oble- kam spada tudi toplo perilo. P^rodajamo tople, toda lepe moške srajce, spodnje perilo, majce, dalje tople kratke in dolge spodnje hlače, močne volnene in s perlonom oja- čane nogavice, kratke in do- kolenke. Za žene in dekleta imamo na zalogi veliko izbiro to- plega perila od trikotaže, do perlona, nylona, dalje blago za žensko perilo, flanelo itd. Ce že sebi ne privo^^čite, vsaj otroci ne smejo občutiti zime zaradi Vas. Zato boste pri nas najbolje postrežem s toplim perilom za dojenčke, male in odraščajoče otroke, šolarje itd. TOPLA POSTELJA ALI ENKRAT VEC KURJAVE? Kaj imate rajši? Seveda oboje. Toda če ni mogoče oboje, potem je topla poste- lja le veliko več vredna. Za- to nakupite pri nas toplo zimsko posteljnino. Kaj vse spada v posteljo itak veste. Od flanelastih rjuh, preko pernic s perjem, do toplih zimskih pižam. Morda se bo- ste težko odločili, ko pa Vas bodo greli vsi mogoči so- vražniki zime izdelani iz bla- ga, kupljenega pri nas, nam boste hvaležni. NIMATE DENARJA? KDO PA GA IMA? LE BREZ SKRBI, MI VAM POMAGA- MO Zastonj? Ne, to pa res ne moremo. Pač pa na obroke. Stanje je tako, da skoraj vsi živimo na obroke, zakaj bi si tudi Vi ne privoščili te prednosti? Pri dodeljevanju potrošniškega kredita sku- šamo u^-treči vsakemu, če je le kdličkaj mogoče. Pa ni treba imeti bogatih stricev in tet s posestvi. Zadovoljni smo tudi z manjšimi, manj kompliciranimi garancijami. Sploh pa imamo do naših potrošnikov zaupanje in če se za vsak primer le malo zavarujemo, nam tega ne štejte v zlo. Torej ne zastonj. Mi Vas oblečemo za zimo. Vi pa boste plačali v obro- kih, da se Vam ne bo tako hudo poznalo, kot če bi mo- rali denar naenkrat odšteti. PRI NAS BO ZADOVOLJEN PREPROST IN IZBIRČEN KUPEC Računamo na okus in za- htevnost vseh vrst potrošni- kov. Na naših policah ne manjka blaga za trpežna kmečka in delavska oblačila, pa tudi ne blaga za posebne prilike. Oh seveda! Posebne prili- ke! Teh prinese zima v vsem letu največ. Poroke, silve- strovanje, Pust, zabave in zimski obiski. Za take prili- ke mora vsak človek imeti nekaj posebnega, dogodkom primernega. Tudi takega bla- ga je pri nas dovolj. Dovolj ga je za moške in ženske, kamgarna in svile, brokata, tafta in podobnega blaga. (Zene bi ga vedele morda bolje našteti — prav je tako in nič zamere.) Torej za vsak dan, za burjo in sneg, za praznik, za salon in obisk. Za vsako situacijo imamo pripravljeno dovolj 'manu- fakturnega blaga v trgovinah MANUFAKTURA Celje, Trg V. kongresa in SOLCAVA v pasaži v Prešernovi ulici. Obiščite ti dve trgovini, DA VAS NE BO ZEBLO DA BOSTE PRIPRAV- LJENI ZA VSAKO PRILIKO: ZA BURJO IN ZIMO, ZA SALON IN OBISK, DA BOSTE ZDRAVI BREZ KASLJA DO- ČAKALI CVETOČO POMLAD. ZA KONEC SE ENKRAT POZOR! Prepričajte se, da je vse tako res, kot smo napisali, v naših trgovinah vsak dan, posebej pa še 1. DECEMBRA NA ANDRE- JEVEM SEJMU, KO BOMO POSTAVILI LASTNO STOJ- NICO. Da bo ta sejem za Vas res se- jem, ne pojdite mimo njegal stran 8 »Savinjski vestniic«, dne 26. novembira 1954 Stev. 47 Telesna vzgoja Telovadci in športnilci za Dan republilte Po vsem celjskem okraja se športniki in telo- vadci vneto pripravljajo, da b«>do s posebnimi prireditvami ali pa v sodelovanju z ostalimi terenskimi množičnimi organizacijami kar naj- svečaneje proslavili državni praznik — 29. no- vember, Dan republike. številna društva Partizan pripravljajo v po- častitev tega dne samostojne telovadne akade- nije, od katerih bi javnost že danes opozorili a prireditev v Konjicah. Tudi na vseh vrstah šol bodo v okvira šolskih proslav nastopili naj- boljši telovadci s posebnimi telovadnimi sesta- vami, ki pri gledalcih vzbujajo največjo pozor- nost. Od športnih prireditev moramo opozoriti še posebej na naše smučarje, ki pripravljajo na Golteh I. smučarski tabor. Namen tega tabora je zbližanje vseh organiziranih smučarjev v smu- čarskih organizacijah s smučarji v Partizanu, pri planinskih društvih in z ostalimi ljubitelji tega športa. Program smučarskega tabora bo iz- veden na večer pred državnim praznikom, v ne- deljo 28. novembra. Na najvidnejšem vrhu na Medvedjaku bodo smučarji prižgali velik kres, pri obeh planinskih kočah na Golteh pa bodo ■ redili bengalični ogenj in spuščali številne ra- kete. v smučarskem domu bo centralna proslava za vse udeležence. Na dan 29. novembra bo skupen pohod po vseh,vrhovih Mozirskih planin — na Medvedjak, Stare stane, Ojstri vrh, Pete- linjek, Kal, Boskovec. Ta pohod bi naj udele- žence smučarskega tabora seznanil z vso raz- sežnostjo in lepoto smučišč na Mozirskih, ki še ni dovolj upoštevana pri naših ljudeh. Morda bodo prav v teh dneh dobili vrhovi na Golteh snežno odejo, kar bi omogočilo udeležencem — vnetim smučarjem — napraviti že prve korake na smučeh v novi sezoni. Naj bo tako ali dru- gače — namen smučarskega tabora je nazorno prikazan, dolžnost vseh ljubiteljev gorskega sveta pa je, da se ga udeležijo v čim večjem številu. S sodelovanjem z ostalimi množičnimi organi- zacijami in samostojnimi prireditvami bodo naši telovadci in športniki na Dan republike ponovno dokazali, da cenijo vse pridobitve, ki jih je ustvarila nova Jugoslavija in da lahko le v socialistični družbi razvijajo pestro življenje v svojih osnovnih organizacijah z vsemi pripadniki. Nogomet TUDI ZADNJE SREČANJE - BREZ USPEHA Kladivar je zaključil letošnje tekmovanje v hrvatsko-slovenski ligi. V zadnji tekmi jesen- skega dela je nastopil proti Reki. Tudi v tej tekmi so domačini morali položiti orožje. Klanj- 5ek je kar dvakrat moral pobrati žogo iz mreže. Mrzel jesenski dan je privabil veliko število ljubiteljev nogometne igre, ki pa niso odhajali domov veselih obrazov. Kljub boljši igri in te- renski premoči Kladivar ni znal zmagati! Zopet se moramo obregniti ob nesposobne napadalce, ki so se izgubljali v kazenskem prostoru, mečkali in zapravljali vse ugodne situacije. Pri nogo- metu se pač zgodi, da točke pobere včasih tudi slabši nasprotnik, ki pa zna vsaj tisto osnovno nalogo izpolniti do podrobnosti — ta je, spraviti žogo med tri prečke! In Reki se je v nedeljo to posrečilo kar dvakrat. Kaj bi sedaj razpravljali o krivdi za ta in oni gol — češ, oba bi vratar Klanjšek lahko ubranil, ali ob večji pazljivosti Pa\liča in Cokliča ne bi prišlo do nevarnih situacij pred golom . . . Aktualnejše je vpra- šanje — zakaj napadalci Kladivarja niso napra- vili ničesar. Res je, da je obramba gostov z ilrvošem in Gabričem bila na višku, pa vendar bi ob večji premetenosti, pazljivosti, spret.nosti, sigurnosti^ hitrosti in preciznosti lahko petorica Kladivarja v napadu dosegla marsikaj. Dobraic je že počasen, Virant še neroden, isto velja tudi za Marinčka, Piki je igral daleč pod svojimi zmožnostmi . . . Kaj še ostane? Ali ni morda le nekoliko tragično, če je Cater kljub svojim 58 letom bil najboljši igralec na terenu? Osebno mu čestitamo in mu želimo, da bi še nadalje uspešno varoval Kladivarja večjih nesreč, po- Diislimo pa vendarle — kje so mladi sposobni kadri? Res je, Vodeb in Coklič sta dala prav dobro partijo. Vendar v kolektivni igri_ posa- mezniki ne pomenijo ničesar. — Kaj bi še raz- glabljali ob letošnjem neuspehu Kladivarja! Prezimoval bo do pomladi na repu lestvice. Oba mariborska tovariša sta mu pobegnila za 3 točke naprej in sedaj stojimo pred alternativo: po- vratek v slabšo skupino ali pa trdo, garaško športno pripravljanje preko zime, da bi v spo- mladanskem delu prehiteli obe mariborski dru- štvi! Ce bo Kladivarju to uspelo, bomo videli .?ele spomladi ... To nalogo morajo imeti v teh zimskih mesecih stalno pred seboj vsi igralci liginega moštva, trenerji in upravni odbor pa sta kot pedagoga in vzgojitelja dolžna, da kon- trolirata izvajanje te naloge. To naj bo edino napotilo vseh ljubiteljev nogometne igre našim izbranim nogometašem ob zaključku letošnje tekmovalne sezone. Mladina Kladivarja je v Mariboru proti Že- lezničarju pokazala prav dobro igro in zmagala s 5:1. BREŽICE - JESENSKI PRVAK CNP Kot smo napovedali — tako se je tudi zgodilo. Nogometaši ŽSD Celfa, ki so bili ves čas v vodstvu tekmovanja I. skupine CNP, so morali položiti orožje pred boljšim nasprotnikom — pred Partizanom iz Brežic. Finiš Brežičanov je bil silovit. Na domačih tleh so skorajda nepre- magljivi. Zadnjič so opravili uspešno s Celjani, sedaj pa še s Konjičani, ki so jih povozili kar s 3:0 in se s tem prerinili na čelo tabele. V za- ostanku pa imajo še eno srečanje, ki jim daje možnost, da se na vrhu tabele čvrsto usidrajo. Celjska Svoboda je v II. skupini CNP med štirimi udeleženci do pomladi najboljša, ima pa vsega le 4 točke. Z istim številom točk, toda s slabšo razliko v golih se ponaša tudi Senovo, le za točko slabši pa je Rudar iz Hrastnika. — Spomladi bo prerivanja v tej skupini še dovolj, kdo bo pa zmagovalec, bomo videli šele v me- secu maju. _Smučanje_ SMUČARSKI TABOR NA GOLTEH - PROGRAM 28. XI.: ob 17,50 — kres na Medvedjaku ob 19,00 — bengalični ogenj pri planin- skih kočah ob 20,09 — svečana proslava v smučar- skem domu na Golteh 29. XI.: dopoldne in popoldne pohodi po vrhovih Mozirskih planin PARTIZANSKA TELOVADNICA JE ZOPET ODPRTA! Požrtvovalnost v delu in pa zbrana denarna sredstva so te dni dokončno odstranila zle po- sledice letošnje katastrofalne poplave tudi iz telovadnice TD >Partizan< Celje-mesto. Vsemu telovadečemu članstvu lahko tedaj po zaslugi vseh, ki so se bodisi neposredno, z lastnimi ro- kami, bodisi posredno, z denarno in moralno pomočjo, postavili razdejanju po robu, zakličemo: ZBOR V TELOVADNICO! - Z redno telovadbo bomo začeli v četrtek, 2. decembra! Urnik za telovadbo moških oddelkov je na- slednji: Pionirji v torkih in petkih od 16 do 17,30. Mladinci in člani v torkih in petkih od 19 do 21. Za ženske oddelke pa: Pionirke v ponedeljkih in četrtkih od 16 do 17,30. Mladinke v ponedeljkih in četrtkih od 17,50 do 19. Članice v ponedeljkih in četrtkih od 19 do 20,30. V sredah od 18 do 20 ima telovadbo obrtna mladina. Na telovadbo ne opozarjamo samo vsega do- sedanjega članstva, marveč tudi starše, da na- potijo svojo mladino zopet k telovadbi. K telo- vadbi pa so končno vabljeni tudi vsi drugi, ki jim je do zdravja, telesne krepitve in raz- vedrila. Našli ga bodo za gotovo v partizanskih vrstah, v prenovljeni in modernizirani telovad- nici TD >Partizan< Celje. — Pridite! — Cim številnejše bodo partizanske vrste, tem manj bo bolezni in tem več bo zdravja in osebnega za- dovoljstva, G. Namizni tenis TRI POMEMBNE ZMAGE CELJSKIH NAMIZNO- TENIŠKIH IGRALCEV V preteklem tednu je namiznoteniška sekcija celjske »Svobode« kar trikrat nastopila v prija- teljskih dvobojih. Za prvi nastop sploh je bil določen dvoboj moških, ženskih in mladinskih ekip proti enakim ekipam Kemičarja iz Hrast- nika. V skupnem rezultatu je zmaga pripadala Celjanom, in sicer z 11:9. Posamezni dvoboji pa so se končali takole: MOŠKI — Svoboda : Ke- mičar 5:2. Za Svobodo so igrali Coh, Leben in Končan. ŽENSKE — Svoboda : Kemičar 5:2. Za Svobodo sta igrali Meško in Kolenc. MLADINCI — Kemičar : Svoboda 5:5. Najuspešnejši igralec v moštvu Celjanov je bil Jazbec, ki je sam na- bral tri točke, medtem ko sta ostala dva igralca vse partije izgubila. Preteklo soboto je Svoboda dnigič nastopila. Tokrat v Mariboru proti ekipam Branika. Tudi tu je v skupnem rezultatu zmagala Svoboda z rezultatom 11:6. Medtem ko so morali člani — proti pričakovanju — prepustiti zmago Braniku in to z rezultatom 5:5, so mladinci zmSgali s 5:0, ženske pa s 5:1. V nedeljo dopoldne pa je bilo v Celju po- vratno srečanje proti ekipam Kemičarja iz Hrastnika. V tem dvoboju so igralci Svobode nastopili v najmočnejši postavi in zato tudi zmagali s 15:1. Člani so dosegli najboljši re- zultat 5:0, ženske 5:0, medtem ko so mladinci beležili dvoboj v svojo korist s 5:1. Po začetem delu kaže, da je namiznoteniška sekcija Svobode ena izmed najbolj delavnih sekcij pri delavskem športnem društvu. V sek- ciji je včlanjenih že nekaj nad 50 igralcev, med katerimi je močna zlasti skupina mladincev. , —rab— 2ENE IN DEKLETA! Biro za pomoč v gospodinjstvu v Celju sprejema prijave — za ženske, ki se želijo zaposliti ne- kaj ur dnevno ali tedensko v raznih gospodinjskih delih. Istočasno sprejemamo prijave gospodinjstev, ki potrebujejo po- moč v izvrševanju raznih hišnih poslov. Prijave siprejema »biro« v pro- storih »Vezenine« Celje. Prešer- nova ulica (nasproti »Zvezde«), OBJAVE IN OGLASI KMETOVALCI! Vpisovanje niladincev in mladink v starosti od 15. leta najprej V KMETIJ- SKO GOSPODARSKO SOLO bo v dneh 1. do 6. decembra 1954 vsako dopoldne v Vrtnarski šoli v Medil&gu. Reden poulc se prične 6. 12. 1954. Vsa navodila dobite pri vpisovanju. Svet za prosveto in kulturo LO MO Celje PRODAMO mrliški voz L razreda s konjsko vprego iin mrliški voz IV. raireda. Prodamo tudi več dvokrUnih vrat, ža£itcklenih, različne veMkosti. — Cena ugodna^ — Infoonaoije v upravi Poigrebnega zavoda, Celje. RADIO C£LJE valovna dolžina 190 metrov Prenos iz radia Ljubljana in lastne oddaje PREGLED VAŽNEJŠIH ODDAJ Nedelja, 28. novembra 15,00 Oddaja iz Celja 13,30 Želeli ste — poslušajte! 15,15 Lahka glasba 15,30 Po naši lepi deželi 16,30 Zabavno nedeljsko popoldni- 18,00 Promenadni koncert Ponedeljek, 29. novembra 13,00 Oddaja z Celja 13,30 Prenos finalne nogometne tekme Crvena zvezda : Partizan 16,00 Zabavne melodiie 16,30 Božidar Jakac: Naša pot v Jajce leta 1943 18,00 Slovenski skladatelji — partizani pripovedujejo . . . 19,00 Radijski dnevnik Torek, 50. novembra 18,10—25,00 poizkusna oddaja (prenos iz Ljubljane) večernega sporeda Sreda, 1. decembra 18,00 Oddaja iz Celja 18,30 Mednarodna radijska univerza 19,00 Zabavna glasba 20,00 Adriana Lecouvreur, opera v 4 dejaniih 22,00 Poročila 22,15 Plesna glasba Četrtek, 2. decembra 18,00 Oddaja iz Celja 18,30 Modni kotiček 18,40 Komorni zbor iz Maribora poje slovenske pesmi 19,00 Radijski dnevnik 20,00 Domače aktualnosti 20,15 iCetrtkov večer< domačih in po- skočnih pesmi 21,00 Literarni večer 22,15 Plesna glasba Petek, 5. decembra, 18,00 Pregled Savinjskega vestnika 18,30 Iz kolektivov za kolektive 18,45 15 minut z Avgustom Stankom 20,00 Tedenski zunanjepolitični pregled 20,15 Portret iz Broadwaya: Sigmund Romberg — skladatelj popularnih melogij 21,00 Oddaja o morju in pomorščakih 21,30 Zabavna in plesna glasba 22,15 Nočni simfonični koncert Sobota, 4. decembra 18,00 Oddaia iz Celja 18,30 Zanimivosti iz znanosti in tehnike 18,40 Igra tamburaški orkester 20,00 Pisan sobotni večer 22,15 Igra Ljubljanski plesni sekstet Opozarjamo poslušalce, da uvajamo od 1. decembra dalje večerni spored od 18,00 ure naprej. Objave želje in čestit- ke naročajte pri vratarju LOMO Celje vsak dan od 7—14. ure. ZAHVALA Zahvaljujemo se krajevnemu zdravnika dr. A. Ločniškarju v Žalcu za požrtvovalno delo in lajšanje v težki bolezni našega ljubega očeta. Iskrena hvala! Družina Reharjeva. Petrovče, 25. XI. 1954. INVALIDI! Osebni in družinski invalidi s področij Ijad- skih odborov Celje, Štore, Škofja vas in Šmartno v Rožni dolini morajo takoj, najkasneje pa d« dne 7. decembra t. 1. predložiti invalidske iz- plačilne knjižice svojemu občinskemu ljudskem« odboru, ki bo nato vse knjižice predložil Okraj- nemu ljudskemu odboru Celje — iuvalidskem* odseku — zaradi prežigosanja. Po prežigosanju bodo knjižice zopet vrnili upravičencem preko občinskega ljudskega od- bora. Predpisani rok naj invalidski upravičenci v lastnem interesu strogo upoštevajo, da bodo knjižice prežigosane pravočasno ter vrnjene še v decembru. Po 1. januarju 1955 se na nepreži- gosane knjižice invalidnina ne bo izplačeval«. OPOZORILO! Stanovanjska uprava LO MO Celje opozarja vse hišne svete in lastnike privatnih hiš, da je za sklepanje in registracijo pogodb za stano- vanjske in poslovne prostore zadnji rok 15, de- cejtber 1954. Vsi tisti, ki se temu ponovnem« opominu ne bodo odzvali, bodo predloženi sod- niku /a prekrške v kaznovanje. Stanovanjska uprava LO liO Celje TOPER CELJE sprejme v uk vajenca (moškega) zn prikroje- valca. Pogoji so naslednji: 4 razredi gimnazije z malo maturo s prav dobrim uspehom, po možnosti znanje enega tujega jezika, starost d» 15 let. Kandidat mora imeti veselje do konfek- cijske stroke, ker se bo izučil za prikrojevalc« in bo z navedenimi pogoji imel možnost širokega razvoja. LIKOVNA SEKCIJA »PREŠEREN« V CELJU prireja razstavo slik in grafike od 28. XI. do 5. Xn. 1954 v Muzeju - Vabljesil UGODNO PRODAM kratko moško usnjeia suknjo v dobrem stanju. Našlo v upravi list«- PRODAM posestvo in hišo s privatno pekarno. Naslov v upravi lista. PRODAM namizna jabolka. Braslovče 26. PRODAM novo prvovrstno šamotirano peč (že- lezno). Ogled: Celje, Gregorčičeva ulica 2/1. PRODAM koleselj. Novačan, Celje, Trnovlje ZAMENJAM sončno trisobno stanovanje v sre- dišču mesta za dvosobno v središču ali okolici.. Naslov v upravi lista. TRGOVSKI POMOČNIK MANUFAKTURIST dobi službo. Interesenti naj se osebno zglasijo pri trgovskem podjetju >Manufaktura< na Trg« V. kongresa. ABSOLVENTKA 6 RAZREDOV GIMNAZIJE iščp mesto pisarniške praktikantke. — Naslov t upravi lista. POMOŽNA KNJIGOVODKINJA, vešča vseh pi- sarniških poslov, išče službo kjerkoli. Naslov v upravi lista. SPREJMEM krojaškega vajenca. Naslov v upravi lista. PREKLICUJEM osebni izkaznici na ime Marov- šek Alojzija in Marovšek Mirko, Celje. KONCERTI Drugi abonma koncert v letošnji sezoni b*^ v sredo, 8. decembra. Predstavil se bo Ljubljan- ski godalni kvartet, ki ga sestavljajo Leo Pfeifer,. Ali Dermelj, Vinko šušteršič in Cenda Šedlbauer.. Na razpolago je še nekaj sedežev za abonsia. Vstopnice v Glasbeni šoli. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 28., 29. in 50. 11. 1954: dr. Josip Ceri«-^ Celje, Cankarjeva ulica 9. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE. Petek, 26. nov. 1954 ob 15: Erskin-Roussin-Grar: LEPA HELENA ALI VESELJE DO ŽIVLJENJA I. šolski abonma Sobota, 27. nov. 1954 ob 20: Erskin-Roussin-Grajrt LEPA HELENA ALI VESELJE DO 21VLJENJ*. abonma red sobota (delavski) in izven KI M O KINO UNION, CELJE Od 30. 11. do 3. 12. 1954: »LEPOTICE NOCIc — * francoski film Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob nedeljsk ob 16., 18. in 20. uri. KINO DOM, CELJE Od 27. 11. do 2. 12. 1954: »HISA NA OBALIt —^ jugoslovansko-nemški film Predstave dnevno ob 18,15 in 20,15, ob nedeljak ob 16,15, 18,15 in 20,15. UPRAVNI ODBOR Gostinske zbornice za okraj Celje VSEM ČLANOM ČESTITA K PRAZNIKU DNEVA REPUBLIKE NASE SOCIALISTIČNE DRŽAVE. V prazničnih dneh obiščite gostinska podjetja v Rogaški Slatini, Dobrni, Rimskih Toplicah, Laškem, Vranskem in v Slov. Konjicah. DELOVNI KOLEKTIV Kmetijskega gospodarstva Rrfa ves PRI PETROVCAH pošilja borbene pozdrave vsem delovnim ljudem Jugoslavije ob 29. novembru — Dnevu republike Trudimo se, da bomo s povečano kmetijsko proizvodnjo znižali cene poljskim pridelkom. — Kupujte naše pridelke! 5teV. 47 »Savinjski vestnik«,-dne 26. novembra 1954 Stran 9 V Šmarja 8o se lotili kaparja Se pred nekaj leti je bilo Šmarje znano po dobrih sadjarjih, saj so iz-, vazali največ namiznega sadja in ne- kateri pri tem zaslužili tudi lepe de- narce. Po vojni pa je kapar prav v teh predelih morda v vsem celjskem okraju povzročil največ gospodarske škode, saj so bUi šmarski sadovnjaki malodane do 80 % resno ogroženi od kaparja. Skraja so zadruge sicer priganjale kmetovalce, naj s škropljenjem zavarujejo svoje sa- dovnjake, toda posebnega uspeha niso dosegle. Pozneje so zadruge same orga- nizirale škropljenje, vendar tudi ni bilo zadostnega razumevanja. V lanskem letu pa so domači sadjarji sami uvideli potrebo po škropljenju, kajti sadni uni- čevalec je zavzemal vedno večje kom- plekse in skoraj v Šmarju že ni bilo sadjarja, ki bd se lahko pohvalil, da še nima okuženega sadovnjaka. Škroplje- nja so se lotili s tako vnemo in s tako natančnostjo, da so v dobrem letu skoraj uničili škodljivca. Z vso inten- zivnostjo so posamezniki trebili svoje sadovnjake, žagali bolna drevesa in škropili. Letos bodo že kar v zimskih mesecih začeli znova škropiti, da bodo škodljivca tako čimprej zatrli. V KZ »Pohorje« V Loiki gori pri Zrečali ni nelcaj v redu Pred nedavnim so imeli delavci, ki so zaposleni pri KZ »Pohorje« v Loški gori pri Zrečah. skupen sestanek, na kate- rem so se precej na široko pogovorili o svojem delu. Sindikalni odborniki so že na sestankih aktiva v Zrečah pove- dali. da pri njih ni vse v redu ter so smatrali za potrebno, da se njihovega sestanka udeleži tudi član sindikalnega sveta. Stvari, o katerih so govorili, niso sicer najlepše in kažejo, da tu res nekaj manjka, da tu ni pravilnih odnosov za urejanje različnih problemov. Prvo, kar so delavci povedali, je to. da pri njih o vseh vprašanjih odloča upravni odbor KZ, v katerem imajo večino kmetje. Tako na primer ne vedo skoraj nič o tarifnem pravilniku oziroma o kolek- tivni pogodbi, kar je bilo izdelano kar mimo njih. torej brez njihove vednosti. Za letošnje leto pa te pogodbe sploh še nimajo potrjene, kar ima lahko za po- sledico. da jim Narodna banka ustavi izplačevanje njihovih mesečnih plač. Podobno je pri njih z dopusti, kjer — kakor izgleda — nimajo niti nekega načrta, kot imajo to v večini podjetij. Tako imajo posamezniki še precej le- tošnjega dopusta. Ko se je eden od uslužbencev v trgovini obrnil z vpra- šanjem za dopust, mu je bilo rečeno, naj za to napravi vlogo na upravni od- bor zadruge, ki bo o tem odločal, če- prav bi o tem lahko odločal na primer poslovodja trgovine, ki ve, kdaj bodo njegovi ljudje najlaže izkoristili dneve dopusta. Na sestanku pa so povedali, da za tov. Jožeta Kovšeta ni bilo po- trebno dovoljenje upravnega odbora zadruge, pa čeprav je že dalj časa na dopustu, kar pa ni bilo nikjer razvidno v plačilni listi. Takih in podobnih primerov so na- šteli še več in vsi ti potrjujejo, da res tu nekaj ni v redu. Vzroke za to je treba iskati na dveh straneh, in sicer: Da si upravni odbor zadruge lasti vča- sih preveč pravic, hkrati pa delavci pri zadrugi, ki so sicer povečini tudi njeni člani, niso pri svojih popolnoma upra- vičenih zahtevah dovolj vztrajni. 2e sam sestav odbora, v katerem ni de- lavcev, daje slutnjo, da jih nekako pod- cenjujejo in da morajo v odboru biti samo kmetje. Razumljivo je, da ti ljudje stvari rešujejo po svoje in da se v ne- katerih vprašanjih, kjer bi se morali vsaj posvetovati z delavci, če ti že ne bi sami dokončno odločali (tarifni pravil- nik. kolektivne pogodbe, dopusti itd.), ne ozirajo na njihovo mnenje. Delavci se večkrat boje zamere (pa morda tudi posledic) in so zaradi tega rajši tiho pri nepravilnostih. Ce bo v bodoče pri njih več takih sestankov, kot je bil zadnji, pa bo verjetno tudi upravni odbor za- druge začel nekatera vprašanja neko- liko drugače reševati in se zavedati, da imajo tudi njihovi delavci svoje pravice ne le pri deiu, temvpč tudi pri odloča- nju v različnih vprašanjih. L. V. Pred drugo obletnico obstoja in dela Kluba Sindikata uslužbencev državnih ustanov v Celju Pretekli petek je ponovno zaživelo kulturno - prosvetno delo v celjskem Klubu Sindikata uslužbencev državnih ustanov. Zvečer so se namreč zbrali člani Kluba k prvemu predavanju v letošnji sezoni. Predaval je tovariš Edo Grgič, okrožni javni tožilec, o delu Or- ganiMcije združenih narodov. Ker smo tik pred drugo obletnico ustanovitve Kluba, je prav, da posvetimo njegove- mu dosedanjemu delu nekoliko besedi. Celjski Klub ima za seboj že dokaj plodno delo. Ustanovljen je bil v za- četku leta 1953, potem ko je Mestni odbor sindikata uslužbencev državnih ustanov prijetno uredil in opremil klub- ske prostore v zgradbi OLO Celje. Kluib ima preko 700 članov, ki so vključeni v osmih sindikalnih podružnicah držav- nih uslužbencev, in sicer OLO, LO MO, pravosodnih ustanov. Tajništva za no- tranje zadeve, DOZ, obeh Narodnih bank in Zavoda za socialno zavarovanje. Notranje življenje se v okviru kluba razvija v dveh glavnih smereh, in sicer v kultumo-prosvetnem in fizkulturnem udejstvovanju članstva. Tu je omeniti predvsem kulturno-prosvetno in poli- tično vzgojno dejavnost, ki je bila v delovni dobi 1953/54 še celo bogata po svoji vsebini in pestrosti. Tako so imeli člani priliko poslušati 11 visoko kvalitetnih predavanj iz naj- različnejših področij našega družbenega življenja. Pod vodstvom prof. Bolteja je bil organiziran skupen ogled rimskih izkopanin v Šempetru v Savinjski do- lini. Klub je organiziral tudi več uspe- lih kulturnih prireditev. Organizirali so tudi klubske večere, na katerihi so na- stopali člani sindikata pod geslom: »Po- kaži, kaj znaš.« V preteklih dveh letih so sindikalne organizacije državnih uslužbencev za- dovoljivo zainteresirale svoje članstvo za fizkultumo udejstvovanje. Počrtati je treba, da kaže precejšnje število državnih uslužbencev izredno zanima- nje prav za fizkultumo udejstvovanje. Na polju športnega udejstvovanja so bili v preteklih letih najbolj aktivni člani sindikalne podružnice OLO Celje, pravosodnih ustanov in Narodne banke Celje-mesto, ki so imeli tudi nekaj sa- mostojnih prireditev in tekmovanj, v ostalem pa so se polnoštevilno udeleže- vali tekmovanj v okviru Kluba. Nogo- metna ekipa OLO je gostovala v Kozjem in tako pripomogla k zbližan ju s tam- kajšnjimi uslužbenci. Ekipa odbojkašev Kluba je pa redno trenirala tudi na igrišču tovarne »Metka« in se na ta način spoznala in zbližala s člani tam»- kajšnjega delovnega kolektiva. Fizkultumiki so nadalje obiskali sin- dikat zdravilišča v Novem Celju ter z uslužbenci te ustanove odigrali tekme v šahu. namiznem tenisu in streljanju z zračno puško, nato pa so imeli enako povratno srečanje v Celju. Kegljaška sindikalna ekipa je nastopUa tudi v Šo- štanju proti ekipi sindikalne podružnice OLO Šoštanj. Ob proslavi Dneva vstaje je bilo v paradi celjskih fizkulturnikov videti tudi lepo število članov sindikata državnih uslužbencev. Pri »Teku vstaje« pa je prav ekipa Kluba s svojo štafeto v močni konkurenci osvojila dvakrat 1. mesto in s tem lep prehodni pokal. Najveličastnejša revija naših moči na fizkulturnem polju je bila hrez dvoma prikazana na dveh republiških tekmo- vanjih, in sicer lansko leto v Murski Soboti in letos na I. republiškem festi- valu v Celju. V Murski Soboti so prav celjski športniki osvojili na tem tekmo- vanju prvo mesto v skupnem plasmanu, v posameznih disciplinah pa 6 prvih mest, 11 drugih in 6 tretjih mest. Na festivalu v Celju so pa ekipe in skupine članov sindikata državnih uslužbencev poleg uspešno izvedene organizacije fe- stivala odnesle zasluženo še II. mesto v skupnem plasmanu, v posameznih di- sciplinah pa 3 lepe pokale in preko 30 diplom. Ljubcnskim gasilcem naj bodo za vzgled okoninski in radmirski gasilci Gasilsko društvo na Ljubnem je bilo nekoč med najbolj delavnimi društvi na Ljubnem. Zadnja leta po vojrU pa se je to društvo iz nerazumljivih vzrokov povsem pasiviziralo in pred tedni so bili že tesno na tem, da bi društvo sploh razpustili. Opomin z okraja je Ljubence prebudil iz dremavice in kaj kmalu se je pokazalo dovolj dobre volje, da nekoč tako aktivno gasilsko društvo spet po- stavijo na noge. Pogoje za dobro uspe- vanje društva imajo vse — saj imajo svoj lastni gasilski dom, svoj avto in popolno gasilsko opremo. Da so Ijuben- ski gasilci toliko časa dremuckali, je čudno tem bolj, ker so imeli v svoji sredi pravega »strokovnjaka«, domačina Remsko Rafaela, ki nosi čin gasilskega oficirja. Omenjenega tovariša je pred kratkim sprejela v službo KZ, da ga bodo imeli gasilci bolj pri roki. Tako so poročali okraju Šoštanj, da nočejo razpustiti društva, temveč ^ hočejo po- skrbeti. da bo njihovo društvo znova zaživelo v vso širino kot nekoč... Nasprotno z ljubenskimi pa radmirski gasilci niso čakali, da jihi okraj »po- tiplje«. Kljub pomanjkljivim rekvizitom in tesnemu, povsem nemogočemu domu je članstvo vidno naraščalo, imelo redne sestanke in praktične vaje — toda ho- teli so uspešno tekmovati s sosednim, okoninskim društvom, ki je postalo po svoji aktivnosti naravnost zgledno za vso Zgornjo Savinjsko dolino. Okoninci so si pred nekaj leti z lastnimi sredstvi postavili lep gasilski dom z večjo dvo- rano, ki jo s pridom uporabljajo v kul- turno-prosvetne namene. Kar nekam sram je bilo Radmirce, da je Okonina, ki šteje komaj nekaj nad 20 hiš in ima s sosednimi Meliščami le okrog 200 vo- livcev. postavila takšen dom in da so tam pravzaprav gasilci, sami preprosti kmečki fantje, dvignili kulturno - pro- svetno dejavnost, prirejali ix)goste, dobro pripravljene ljudske igre, preda- vanja, družabne igre, veselice in drugo. Iznajdljivost in delavnost okoninskih gasilcev pa je dosegla višek, ko so va- ščane presenetili s krasnim mrliškim vozom, ki so ga tudi nabavili iz lastnih sredstev. No — Radmirci p« se ne dajo pod noge Okonincem in so zato radmirski gasilci stopili v ostro tekmovalno borbo z okoninskimi gasilci. Prvo, kar so nujno potrebovali, je bil lasten gasilski dom, kjer bi tudi oni lahko pokazali svojo ambicioznost tudi s kulturno de- javnostjo. Podjetna predsednik Poličnik in tajnik Zaje sta zavihala rokave in vrgla pogled na radmirski zadružni dom. ki so ga Radmirci pred petimi leti s tako ihto začeli graditi, da je moral lastnik zemljišča Uštin celo napol ze- leno pšenico požeti, da pripravi prostor prepotrebnemu zadružnemu domu. Vse je bilo pripravljeno, gradbeni material se je kopičil na gradbišču — toda dom sam ni hotel rasti, kot Uštinova pšenica. Delavcev ni bilo — le nekaj zavednih prostovoljcev je potrpežljivo znojilo iz- kopane jame, prišli so nekako do te- meljev, jih zabetonirali, postavili še utico za orodje in pa stranišče, da mimo- idoči niso bili v zadregi. Zraven teh temeljev zadružnega doma pa so po- čivali kupi gradbenega materiala in si tudi dodobra odpočili, kajti marljive delavske roke jih skozi tri leta niso nadlegovale. Gasilci so tej radm^'rski sramoti napravili konec in letos v nekaj mesecih postavili na teh razvalinah radmirskega zadružnega doma svoj ga- silski dom. ki so ga že otvorili. Po zgledu Okonincev si bodo tudi Radmirci odslej dolge zimske večere preganjali z lepimi ljudskimi igrami in koristnimi predavanji. Mladine je tu dovolj, ki si želi zdrave zabave, obenem pa bi se rada tudi praktično izpopolnila v raznih gospodinjskih in gospodarskih tečajih, ki jih bodo gasilci v svojem lepem domu gotovo organizirali, če bodo našli predavajoči kader. Tako radmir- ski gasilci ne bodo gasili samo požarov, temveč tudi kulturno žejo radmirskih prebivalcev. V. S. stran 10 »Savinjski vestniic«, dne 26. novembira 1954 Stev. 47 Od Paškega Kozjaka Spomini tov. Ivanke Zvarove iz Celja, borke XIV. divizje, ki je bila na po- hodu ranjena in ujeta na Kozjaku. — o — »Od one usodne noči na Paškem Koz- jaku se mava vtaeia. Uaset Lei je ze preceKLo. tu, se 7iu ^dt, aa je cao> za- ctiiu laai le moje tezKe rane«, je de- jala, ko sem jo uoi6Kai. tida sva HKupaj v ^ercerjevi brigadi na ponuuu ^lv. uaarne acvizije vse preKo tlivatuKe cLo tui^Kega n-o^juKa. Tam smo ranjeno pustili tuai njo, Kaii,or vnc arugih oorcev, sKritih po Kineujan. Kasneje smo zvedeli, da so vse ranjen- ce iveritci zvennsKo pobiLi. Vedeii smo samo to, da se je resU DaLmalmec Branko, kurir komandanta Miča uose- noviča. Rešila pa se je tudi partizanka Ivanka in še nekateri drugi. »iMoč, strupeno mrzla noc, da je usnje na čevljih zmrzovalo, ko smo stali na ozkem Kolovozu pri Sv. Marjecc, vri- pravLjeni, da se prebijemo preKo ceste na tohorje. t-a nisrao bih v&i tako sreč- ni. Samo jurisačem se je nasmeiinda ta sreča, froti jutru smo se umikali nazaj na Paški Kozjak. Bila je dirka za življenje in smrt. L>h, ona Kosemca pod Besahčem in nad njo, kakor orlovsko gnezdo nizka lesena bajta prislonjena v breg. In ono strašno streljanje šar- cev iz zasede, ko smo se nemočni z za- mrzlimi mitraljezi pomikali v breg. Pa pni bajti — svinčenke so ulile in pre- bijale lesene stene hiše, ranjenci so stokali, mi pa lačni ah, tako lačni, da se sploh ne da povedati. V kleti smo grabili z umazanimi rokami zmrzlo kislo zelje iz kadi in ga hlastno poži- rali, oh... kdo bi si mislil — zdi se, da je vse to pozabljeno!« Povesila je pogled, njene kakor spo- minčice plave oči pa so otožno zazrle skozi okno na Šmiklavški hrib. Za tre- nutek sva molčala in zopet vsak v svoji notranjosti preživljala one strašne ure, ki so bile na vsem pohodu naj- težje. Nato je povesila glavo, poteze na obrazu prej tako mrtve, pokojne, so dobile trpek in oster izraz. V očeh se ji je zalesketalo. Ne, strah to ni bil. Malo je ^pomislila, potem pa dejala: »Se še spominjaš one grozne noči, ko je šlo za vse. Vedeli smo, da se mo- ramo prebiti iz obroča ali pa poginiti na Paškem Kozjaku. Mene in še nekega ranjenega partizana ste pustili pri ne- kem kmetu na Kozjaku. Prvo noč sem ležala v postelji. Naslednji dan okoli desetih se je pritepla švabska drhal za nami. Prišli so tudi h kmetu, kjer sem bila skrita. Vdrli so v hišo in spraševali, če so bili banditi pri njih. Posedli so po sobi in jedli. Po kratkem odmoru so se odpravili iz hiše in se napotili v hlev, kjer so našli ozeble štiri partizane. Ponovno so vdrli v hišo in začela se je preiskava. Bila sem skrita pod posteljo. Hitro so me našli, zbadali so me z bajoneti in me po- tegnili izpod nje. »Kje imaš orožje, banditka?« so bile njihove prve be- sede. Nato so mi strgali vso vrhnjo obleko, me ranjeno zavlekli na dvo- rišče in me v najhujši zimi postavili samo v spodnjem perilu ob steno hiše. Trije vojaki so se pripravljali, da me ustrele. Imela sem srečo, da j& v tem trenutku prišel k hiši neki oficir, ki je mojo ustrelitev preprečil. Ce bi se to ne zgodilo, bi bil tudi moj spomenik na Brcah na Kozjaku, kakor je toliko drugih s pohoda. Ker nisem mogla ho- diti, so me naložili na sani in odpeljali na Dobrno. Ponoči so me naložili še z nekaterimi na tovorni avtomobil in nas odpeljali v Mislinje. Tam so nas vrgli v žandarmerijsko klet, kjer smo ležali brez vsake hrane na premogu. Okrog polnoči so nas odpeljali v žan- darmerijsko pisarno. Tam so nas po- stavili v vrsto in nas začeli neusmilje- no pretepati. Ko je bilo pretepanje kon- čano so nas zopet pognali v klet« »Ob dveh ponoči se je začelo zasli- ševanje. Vprašanje se je vrstilo za vprašanjem. Tolmač je prevajal. »Od- kod si? Kdo je bil komandant? Kako se imenujejo ostali komandanti? Kje ste spali? Pri kateri hiši so Vas pri- jazno sprejeli? Kje so Vam dali hrano?« Oster, osoren glas pri mizi je ukazu- joče vpraševal. Trdo so zvenele besede, kakor udarci kladiva. Vmes pa so pa- dale klofute in brce.« Ob štirih popoldne naslednjega dne so nas naložili na tovorni avtomobil še tešče od prejšnjega dne. Preko Slo- venj Gradca in Dravske doline so nas pripeljali zvečer v mariborske zapore. Se isto noč so me banditko ostrigli do golega. Ker se mi ni rana zacelila^ sem bila v Mariboru do 9. marca. Ta dan so nas strpali v kaznilniške va- gone, opredeljene v celice. Te celice so bile tako majhne, da se niti stegniti nisem mogla. Vozili so nas preko Du- naja, Linza, Prage do Leipziga. Ko je v Leibzigu naš vlak zavil na postajo, se je začelo eno najhujših bombardi- ranj.« Ko je pripovedovala je gledala pred- se, takrat, ko je začela govoriti o bom- se je zrcalila groza. Dolg molk je za- vladal v sobi. Kar ni mogla spraviti hesede iz ust. »Ah, tega se ne da po- vedati! Vsepovsod treski bomb, dim, ogenj. Naši vagoni so se tresli in ma- jali, kakor pri potresu. Me pa v celicah brezmočne. Od groze smo se metale, kakor božjastne. Ko se je bombardi- ranje končalo smo bile od groze skoro mrtve. Vlak nas je po bombardiranju odpeljal in proti večeru smo prišle v taborišče. Ko so nas pognali iz vago- nov, je sonce zahajalo nad ravnino. Njegovi zahajajoči žarki so se poigra- vali v jezeru, ki se je razprostiralo ne daleč od taborišča. Bližnja okolica ta- borišča je napravila na nas vse zelo prijazen vtis. Taborišča sploh nismo B. Jakac (jedkanica) — S pohoda XIV. divizije „VOLNO" v Laškem bodo povsem preuredili in modernizirali Tekstilna tovarna »Volna« v Laškem, ki izdeluje vsakovrstno moško in žensko blago za plašče in obleke, že nekaj let uspešno konkurira vsem tekstilnim to- varnam v republiki. Da pa bo lahko tudi v bodoče ostala konkurenčna, je nujno, da preuredijo marsikaj v njej ter zamenjajo tudi strojni park, ki je že močno obrabljen. Kolektiv se je v tem letu odločil za^ popolno renoviranje svoje tovarne. To- varniške prostore bodo po3topo^^a ob- navljali, stroje pa bodo verjetno na- bavili še v tem letu. saj so si z lanskim izvozom svojega kvalitetnega blaga v zamejstvo ustvarili precej deviz. Tovarna je videti na oko še dokaj prostorna, toda ima polno objektov, ki ne ustrezajo sodobnosti in jih bo treba povsem preurediti. Tovarna namreč ni bila grajena v tekstilne namene, saj sta te prostore pred mnogimi leti izkoriščali usnjarna pa tudi pivovarna. Velika pMDmanjkljivost te tovarne je tudi v tem. da ni ograjena, da vodijo javne poti tesno ob tovarniških objektih ter da imajo v tovarni samo tudi stano- vanjske prostore. Pri preurejanju to- varne in pri novogradnji bodo' zato prvenstveno gledali na to, da tovarno tesno ogradilo, stranke pa bodo tudi izselili, saj jim že gradijo v mestu več- stanovanjsko stavbo. Laško stanovanjsko stisko, kot smo pred dnevi pisali o njej, predvsem ob- čutijo tudi v tej tovarni, saj novih de- lavcev sploh ne morejo več sprejemati, ker jim ne morejo nuditi stanovanja. Sicer navadnih delavcev ne pogrešajo preveč občutno, pač pa nujno potrebu- jejo novih tekstilnih strokovnjakov, ki jih za enkrat zaradi pomanjkanja sta- novanj sploh ne morejo sprejeti. Zato pa bodo takoj v pričetku prihodnjega leta začeli graditi šeststanovanjsko stavbo, ki bo izključno namenjena samo tekstilnim strokovnjakom. V tovarni bodo dogradili novo tkal- nico s sanitarnimi napravami, novo kotlarno, v spodnjem obratu pa preure- dili novo apreturo. Danes so vsi ti ob- jekti v zgornjem prostoru nameščeni in po proizvodnem procesu zelo slabo iz- koriščani. Trenutno kolektiv modernizira pre- dilnico. Tam so prej v dveh izmenah potrebovali po 6 ljudi, odslej pa bo lahko vse to delo v dveh izmenah opra- vil en sam človek. Ekonomska štednja bo prišla do izraza tudi z dograditvijo nove kotlarne, kjer bo podjetje pri- hranilo približno 50 % goriva, ker bo z novo kotlarno istočasno izpopolnjeno tudi zajemanje in delitev pare. Kolektiv Tekstilne tovarne v Laškem skrbi tudi za dvig delavskega kadra. Prvi na Štajerskem so prišli na rekru- tiranje delovne sile iz vajencev. Letos je v podjetju že 24 vajencev, ki imajo najboljše strokovno vodstvo. Tovarna bo tako lahko v treh letih namestila domačo delovno silo, ki bo od dobrih strokovnjakov - mojstrov gotovo dobila najboljšo kvalifikacijo. Ž modernizacijo svoje tovarne, z no- vim strojnim parkom ter z mlado, dobro izvežbano delovno silo bo tovarna »Volna« v bodoče zlasti pri izdelovanju kamgarnov uspešno konkurirala celo z inozemskimi tovarnami. Kot računajo, bodo z modernizacijo tovarne gotovi približno v treh letih, nakar bodo lahko kvaliteto in kvanti- teto izboljšali najmanj za 30 %. 5teV. 47 »Savinjski vestnik«,-dne 26. novembra 1954 Stran 11 do taborišča Rawensbriiclka videle. Nasproti so se nam smehljale lepe vile, obdane od negovanih vrtov in lepolicnega drevja. Za vilami pa se je razprostirala, kamOr je segalo oko s svojim pogledom ravnica, ki je med- lela v večerni megli. Oddahnile smo se. Peljali so nas po lepo tlakovani ce- sti med vrtovi in drevjem do visokega obzidja. Po njem je bila napeljana žica, nabita z elektriko. Pred glavnim vho- dom so bile rampe. Tam so nas čakale paznice z rdečimi trakovi na rokavih. Za njimi pa sem zagledala žično ogra- jo in barake, nepregledno vrsto lesenih barak. Vse je bilo pusto, mrzlo, grozno. Zdelo se mi je, kakor bi se smrt sama režala izza barak. To je bil pravi Ra- toensbriick — taborišče smrti! Kaka nepopisna razlika med zunanjim in z iico in visokim zidovjem obdanim Ra- toensbriickom.« »Novi dom? Ne, ječa, najbrže še huje kot ječa. To je grob živih!« mi je pre- blisknilo v možganih. »Strpali so nas v kopalnico. Obljubili so nam, da dobimo kmalu hrano. Noč je minila, toda hrane ni bilo od niko- der. Zjutraj je bil apel. Nato smo se morale sleči in očistiti. Dobile smo ce- braste obleke. Ostrigli so nas na čisto, namesto čevljev smo dobile holandske cokle. Na glavo sem si privezala malo ruto. Paznica me je zagledala in je začela name kričati. Nisem razumela in sem jo samo gledala. Zato je našču- vala name psa, ki se je zaletel vame. Ostale zapornice so me opozorile, da ne smem imeti ničesar na glavi. Iz ka- rantene, ki je trajala tri tedne, so nas odvedli na slovenski blok številka 7. Nafflednje jutro smo se morale posta- viti v vrsto dve in dve. Čakale smo na »prodajo« za tisti dan. Prodaja smo de- jale čakanju h kakemu delu bo oddelek dodeljen tisti dan. Starejše Nemke, po- večini kriminalke, so bile naše nad- zornice. Čistile smo stranišča, poprav- ljale ceste, nosile iz ladij brikete, de- lale na polju in v tovarni, ki je bila v bližini taborišča. Vse, vse smo mo- rale delati, trdo delati, samo najedle se nismo nikoli. Živo mi je ostal v spo- minu dan, ko smo ves dan na pekočem soncu raztovarjale brikete iz ladje. Od napornega dela in pekočega sonca sem omedlela. Kako dolgo sem ležala ne- zavestna ne vem. Vzdramila sem se šele, ko me je paznica polila s čebrom vode.« »Bližala se je druga pomlad, ki smo )o preživljale v taborišču smrti. Veter nam je iz oddaljenosti prinašal topov- ske pozdrave. Fronta se nam je pri- bliževala. Veselile in bale smo se je. Kaj nam prinaša? Svobodo — življenje — smrt?« »Esesovci in paznice so bili vsak dan nervoznejši in bolj surovi. Konec aprila so nas neke noči odpeljali iz naših barak v mladinske barake, ki so bile ne daleč od naših. Ob enajstih dopol- dne so nas odpeljali na postajo in nas strpali v živinske vagone, da smo stale druga ob drugi. Niso nas še dobro stla- čili vseh v vagone, je že padla nova komanda, da-so nas zopet iztovorili. Peljali so nas nazaj v taborišče. Tam so nas uredili v dolgo kolono. Slovenk je bilo okoli sto. Ostale so bile Fran- cozinje, Cehinje, Poljakinje — skratka, tu so bile zbrane žene vseh narodnosti v Evropi. V koloni si slišal vse evrop- ske jezike, prava babilonska zmešnjava.« »Pod močno stražo so uredili kolono, ki se je začela umikati pred Rusi, ki pa se je umikala obenem v svobodo. Po široki asfaltirani cesti se je pomi- kala naša armada v cebrastih oblekah po levi strani, v sredini se je umikala nemška motorizacija, po desni pa nem- ški civilisti. Videle smo popoln nered nemške vojske. Nekaterim je iz oči sršela jeza, drugim obup, nam pa po- polna negotovost. Toda nekaj je bilo v nas vseh: vedele smo, da gremo v svobodo. Dva dni in dve noči smo pe- šačile proti mestu Dernau, skoro brez vsake hrane. Ko smo prišle že skoro do mesta so zavezniški avioni izvršili močan bombni napad na cesto, po ka- teri smo se kretali. Vse kolone so se pomešale med seboj, pazniki pa so po- legli v jarke ob cesti. Vsak je iskal kritja in si skiišal ohraniti vsaj borno življenje. Vse človek lahko da, toda življenje — to pa je nekaj povsem drugega.« ^ »S tovarišico Cirilo in še z dvema Primorkama smo se sporazumele že na poti, da pobegnemo, čim se nam ponudi prilika. Usoda nam je to priliko sedaj naklonila. Ob cesti so ječali ranjenci, na cesti so ležali med razbitimi vozovi mrtvi... Mesto je bilo kakor izumrlo, hiše kakor grobnice. Med njimi pa so štrleli osmojeni zidovi v nebo.« »Potegnile smo se v stransko ulico in preko polja v najbližji gozd. Tovari- šica Cirila, ki je bila najstarejša, je postala naš komandant. V gozdičku smo se zbrale okoli nje, ko nam je držala prvi govor o svobodi in domovini. Vse solzne smo jo poslušale. Železno re- zervo — koščke kruha in malo mar- garine smo predale Cirili, ki nam je s silno natančnostjo odmerjala dnevne obroke. V gozdu smo bile štiri dni. Kot prave partizanke smo si izkopale tudi bunker, v katerem smo prenočevale.« »Četrti dan, ko je potihnila vojna vihra, smo se približale najbližjemu naselju. Mlad fant nam je povedal, da nemške vojske ni več in da so že prišli Rusi. Sle smo vse vesele takoj na cesto, kjer smo srečale avtobus, ki nas je odpeljal v tri kilometre oaaaLje- no taborišče. Tam smo se sešle z na- šimi tovarišicami iz taborišča. Skoro vse so bile bolane, ker so se preveč najedle. V tem taborišču smo ostale pet tednov.« Ko je nehala pripovedovati se je zo- pet zagledala skozi okno. V sosednji sobi je zajokala hčerka. Skočila je s stola in odšla v sobo. Ko se je vrnila je držala v naročju leto in pol staro hčerkico, ki se je med solzami vsa srečna smehljala. Eh, po vsem hudem, vse dobro! Kako lepa je materinska sreča! »Poglej, še tole!« Iz mizice je vzela majhno, v domače platno vezano knji- žico. Z zanimanjem sem jo vzel v roke in odprl. »Spominska knjiga?« sem jo vprašal. »Da, to je moj edini spomin na Ravoensbriick,« je dejala. Do zadnje strani je popisana v vseh evropskih jezikih, največ v slovenskem. V njej je tudi risba tega zloglasnega tabori- šča. Ko sem z velikim zanimanjem in radovednostjo listal po tej, za njo tako dragi knjižici, se mi je nehote vrinila misel: Ali ne pozabljamo prehitro vseh grozot? Terčak Stane Novi tečaj potUične šote se bo pričel v iebruarju 1955 Novi petmesečni tečaj Politične šole pri CK ZKS se bo ponovno pričel dne 1. februarja 1955, Šola je namenjena predvsem delavcem in delavkam v in- dustriji in kmetijstvu. Interesenti naj osebno napišejo pri- jave z vsemi osebnimi podatki, s po- datki o dokončanih šolah in tečajih, o stažu in funkcijah v političnih orga- nizacijah, o osnovnem poklicu in za- poslitvi ter o višini mesečnih prejem- kov. Prijave bomo sprejemali do 31. de- cembra 1954. Interesenti naj jih pošljejo na naslov: Politična šola pri CK ZKS, Ljubljana, Parmova 37, II. trakt, telefon 23-981, int. 206. Slušateljem bo za čas študija zago- tovljena štipendija, gojencem izven Ljubljane pa tudi bivanje v internatu Politične šole. Podrobnejše informacije se dobijo pri upravi Politične šole in na okrajnih komitejih ZKS svojega okraja. Soda nudi temeljno znanje iz osnov znanstvenega socializma in politične ekonomije, ki omogoča absolventom na- daljnji samostojni študij naših poli- tičnih in gospodarskih vprašanj, zlasti pa jih usposablja za globlje razumeva- nje aktualnih družbeno gospodarskih problemov v zvezi z nastajanjem ko- mune. V PRAZNIČNIH DNEH 28., 29. in 30. novembra DOMAČE KOLINE na CELJSKI KOČI Vabljeni! Tudi v Celju hočejo ustanoviti kmetijsko-gospodarsko šolo v Celju? Pa kmetijsko-gospodarsko šolo? Industrijsko, obrtniško in trgov- sko mesto pač ne potrebuje take šole. Bi bo mislil marsikateri meščan, ko bo zagledal naslov tega članka. In vendar je tako. Kmetovalci mestne občine Celje želijo dati svoji kmečki mladini stro- kovno izobrazbo. Skoro vsi poklici jo že imajo, le za kmete je bilo doslej naj- slabše preskrbljeno, V celjskem okraju že deluje nad 20 takih šol. Celjani dobro vedo, da je v celjski občini lepo število kmetije s svojimi pridelki, ki gredo do- travniki. Mestni živilski trg zalagajo te kmetje s svojimi pridelki, ki gredo do- bro v promet, samo da jih je še vedno premalo. Veliko več bi jih bilo, če bi znali svojo zemljo še bolj izkoristiti. Prav zato čutijo potrebo po širši stro- kovni izobrazbi. Po statistiki iz leta 1952 je bilo na ozemlju mestne občin 2356 ha kmetijske površine. Po sektorjih je bilo 256 ha državne. 21 ha zadružne in 2070 ha privatne zemlje. Privatnih kmetijskih gospodarstev je bilo 309. Te številke so se v dveh letih ne- koliko spremenile, število gospodarstev pa gotovo povečalo. Kmetijska proiz- vodnja je bila tega leta ocenjena na 238 milijonov, narodni dohodek pa na 89 milijonov din. Skoro tri četrtine tega zneska je odpadlo na privatni sektor. Iz tega sledi, da se precejšnji del prebivalstva preživlja s kmetijstvom. Vsako mesto je srečno, če ima na svo- jem področju dobro razvito kmetijstvo, ki ga zalaga z živežem. Isti blagor je tudi za kmete, ker lahko svoje pridelke v bližini prodajo. Meščan in km2to- Valec sta torej navezana drug na dru- gega. Kmetijstvo postaja dan za dnem donosnejša panoga gospodarstva. Kmeč- ki mladini se torej obeta lepa bodoČ- »^ost. V kmetijstvo prodira moderna tehnika — obdelovanje zemlje s stroji, ki lajšajo težko delo. K temu napredku ^^ je potrebna primerna strokovna iz- ^^razba. Za to ustanavljamo za kmečko •mladino strokovne kmetij sko-gospo- darske šole. V njih se mladinci in mla- dinke naučijo vsega, kar potrebujejo 2ia svoj poklic. Te šole so dveletne. Pouk se vrši sa- mo v zimskih mesecih po dva- do tri- krat na teden. Poleg splošnih predmetov je v njih tudi strokovni pouk iz polje- delstva, živinoreje, vrtnarstva, hmeljar- stva, sadjarstva, vinogradništva, gozdar- stva. živinozdravstva in gospodinjstva. Torej znanje, ki je kmetu najbolj po- trebno. Z razumnim gospodarstvom bo znal svojo zemljo obdelovati in izkori- stiti tako. da mu bo dajala čim večji dohodek. Ni ga mesta in kraja v vsem celj- skem okraju, ki bi bilo za kmetijsko- gospodarsko šolo tako prikladno in pri- ročno, kakor je mesto Celje. Tu je vrt- narska šola z bogatimi učili, modernimi kmetijskimi napravami, z vrtnarijo in vzorno urejenim kmetijskim E>osestvom. V mestu stanujejo kmetijski strokov- njaki — inženirji in kmetijski tehniki, ki lahko nudijo mladini najboljše kme- tjsko znanje. V bližini je veterinarski zavod z živinozdravniki, ki lahko da- jejo najboljše nasvete za živinorejo. V mestu je sedež Okrajne zadružne zveze z odličnimi kmetijskimi strokovnjaki. Tu je kmetijska zadruga z bogato za- logo kmetijskega orodja in najrazličnej- ših strojev. Na Ljubljanski cesti je Agroservis, ki lahko pokaže najrazlič- nejša sredstva za zatiranje škodljivcev. V mestu je Čebelarsko društvo in Dru- štvo rejcev malih živali. Treba je le vešče učiteljeve roke, ki mladinca in mladinko popelje zdaj sem zdaj tja. Tudi za gospodinjstvo je poskrbljeno. Klic po kmetijsko-gospodarski šoli v Celju je torej popolnoma umesten. Od mladine in njenih staršev je sedaj odvisno, če bomo znali izkoristiti to lepo priliko, ki nudi mladni najboljšo izobrazbo. Zato pošljimo mladino v šolo. ki si jo sama tako iskreno želi. Naj bi ne bilo nobenega kmečkega fanta in dekleta, ki ne bi dovršila kmetijsko- gospodarske šole. ki je za vsakogar brezplačna. Sola bo prirejala tudi po- učne izlete, ki bodo razširili duševno obzorje mladine. —nik ČESTITA OB DNEVU REPUBLIKE vsem kmetijskim zadrugam in njihovim delovnim kolektivom z željo, da še nadalje čim več prispevajo za dvig naše kmetijske proizvodnje in s tem k zvišanju standarda vsega delovnega ljudstva! stran 12 »Savinjski vestniic«, dne 26. novembira 1954 Stev. 4r FRAN ROS (Iltistriral Tonček Skok) Usodna povodenj Sredi tiste strašne junijske noči je podnajemnika Načeta Cvirna prebudilo hrupno trkanje na duri njegove pod- strešne izbe in zaslišal je v razburjenju drhteči glas štiridesetletne vdove Bri- gite, lastnice pritlične hiše v pred- miestju: »Voda nam vdira v hišo, vi pa spite! Pomagajte mi vendar, da rešim pra- šička! Odprite!« Res je že dva dni deževalo, toda kdo bi si bil mislil, da bo iz tega povodenj! In da voda vdira že v Brigiitino hišo! V pritličje pod njim! Ali je to mogoče? In še električni tok je zdaj odpovedal, da se ni dalo nič videti. V naglici se je za silo oblekel in od- prl duri. Pred njim je s prižgano sve- čo v roki stala gospodarica vsa zaripla v obraz in je stokala in robantila. Utrir- pajoča luč ji je oblivala polna lica in telo v rožasti spalni halji. »Pomislite, na dvorišču je vode že čez kolena! Najbrž mi je prašiček že utonil, oh, to bi bila nesreča! In čisto sama sem, pa si ne morem prav nič pomagati! Sina pa to noč sploh ni do- mov in ga ni!« Res je Brigita bila zdaj sama. Njena hči, ki je stanovala z materjo v pri- tličju, je ležala v porodnišnici, zet pa je prav ta večer s prijatelji v neki mestni gostilni slavil rojstvo svojega prvorojenca in se v tem vremenu skozi vodo še ni vrnil domov. Tako je samo Nace Cvirn mogel to noč biti v pomoč ubogi vdovi. Ni mnogo pomišljal, pogumno je bos in v spodnjih hlačah z vdovo stopil iz hiše in preko treh stopnic, ki so bile že vse v vodi, na poplavljeno dvorišče. Zaslišala sta pujskov cvileči glas iz kolibice, torej je žival bila še živa. To 4e bila prava sreča v nesreči In sreča je bila tudi v tem, da ni več deževalo, toda voda še ni upadala. Skozi hladne valove sta nosila in vlekla vsak za par nog prašička, ki se je ves zbegan divje upiral. Kam z njim? Zakaj pljuski vode so segali že v pri- tličje in med podnimi deskami v ku- hinji m obeh sobah so se kazale mokre črte. Voda je torej še naraščala. S hudo muko sta zvlekla prašička na podstrešje in sarr^o tukaj je lahko bil varen. V kotu pod nizkim strešnim tramovjem sta mu zagradila prostor s škrinjami in deskami. Ko sta se vrnila v pritličje, sta ostr- mela. Ves pod je že tudi pokrivala voda tri prste visoko, tako hitro se je zdaj dvigala. Z vso naglico sta se lotila no- vega dela. Izpraznila sta spodnje pre- dale omar. Posteljnino, nekaj živil in drugih dragocenejših stvari sta pre- nesla na podstrešje. In ko sta tako na- porno delala skoraj vso uro in bila do kraja upehana, je voda v pritličju na- rasla že na dve pedi višine. Vsak čas pa je morala že doseči svoj višek, zakaj zunaj ni več deževalo. »Prav nič ni vreden tak zet, ki vso noč pije s prijatelji. Če bi še vas ne bilo, kako naj bi si sama pomagala! Uničena bi bila do kraja! Noči bo zdaj poleti sicer kmalu konec, toda na to hinavsko vodo bo treba še pariti. Zdaj se bova morala najprej preobleči, saj sva premočena od vode in znoja. Niti vročega čaja si ne moreva skuhati, ko je vaš kuhalnik brez toka. Toda k sreči imam steklenico konjaka doma. Tega se bova lotila in si malo odpočila po vsem tem.« »Bodite torej nocoj moja podnajem- nica!« je Nace povabil Brigito k sebi. Ni se branila, pa tudi drugega izhoda ni imela. V svoji samski podstrešni izbi si je nadel sveže perilo in suho obleko, vdova pa se je preoblekla, skrita za omaro. Nato sta sedla in si ob petro- lejki natočila močnega konjaka. »Na vaše zdravje, moj rešitelj!« se mu je nasmejala. »Vesel sem, da sem bil lahko v po- moč. Glejte, kako je tale moja, sicer samotna kamrica prijetna zdaj, ko ste pri meni. Cisto drugačna je.« »Ali res? Ce tako menite, sem pa tega resnično vesela. Saj sem že kdaj mi- slila, da bi me bili včasih lahko po- vabili na prijeten razgovor. Tudi meni je včasih pusto pri srcu. Saj si lahko mislite, kako se godi vdovi, ki še noče biti stara.« »V najbolj cvetočih letih ste. Meni pa se bliža že Abraham...« »Potem ste še ravno dovolj mladiit »Kaj res tako menite?« Tedaj je na podstrešju zaropotalo. kakor da se je nekaj prevrnilo. In že je nekaj butnilo ob sobne duri in za- cvililo. Pogledala sta in zares je bil prašiček, ki si je bil iz ograde odprl pot. »Niti prašiček noče biti sam in bi rad k nama. Tudi ta ima svojo dobro pa- met.« Zgrabila sta ga in v poltemi tirala nazaj v kotiček. Nato je Nace zlezel s podstrešja, da vidi, kako je s povod- niljo. »Voda hitro pada,« je zaklical na- vzgor. »Komaj za dva prsta jo je še v pritličju. Ali naj hišo zaklenem?« »Seveda!« »O, ti presneta povodenj!« se je raz- veselil. Pred nekaj dnevi so časopisi javili novico, da sta se poročila Ignacij Cvim in vdova Brigita. Ljudje so vedeli po- vedati, da je ob poročni gostiji prišel na mizo tudi prašiček, ki je bil izprva sicer ušel povodnji, vendar ne s toli- kanj trajno srečo kot njegova gospoda- rica in njen podnajemnik, ki zdaj ni več podnajemnik. Gospodarica hiše je zdaj tudi gospodarica njegovega srca in se je popolnoma preselila k njemu na podstrešje, pritličje pa je prepustila hčeri z otrokom in zetom. Sicer je no- vemu paru tesno zdaj, toda prav ta tesnoba ju še topleje druži. Pri tem se z veseljem in hvaležnostjo spominjata šmentane povodnji. Bilo srečno! VRTNARSKA ŠOLA CELJE M e d 1 o g Čestita vsem delovnim kolektivom in vsem delovnim ljudem k prazniku 29. novembru Čestitkam k prazniku republike se pridružuje MERKUR trgovina z mešanim blagom Celje ŽELEZNINA — ŠPECERIJA Solidna postrežba — nizke cene