1 Leto XV. [Štev. 30 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 TELEFON UPRAVE: 2.5-67 In 28-67 TELEFON OGLASNEGA ODDELKA 25-67 Poslovalnica Ljubljana. Frančiškan. 6. tel. 46—91 Poslovalnica Celje. Prešernova 3. telefon 280 Maribor, četrtek 6. februarja 1941 NAROČNINA NA MESEC Preleman v upravi ali do oošti 14 din. Dostavljen na dom 16 din. tujina 30 din. POŠTNI C P K O V N 1 RAČUN; tt.4» Cena din 1*— Angleška letalska ofenziva Angleški letalski napadi na invazijske baze v Franciji, Belgije, Holandiji in Nemčiji so se včeraj stopnjevali do doslej nedosežene silovitosti — Med tem so izvršila nemška letala nekaj napadov na Anglijo — Po nemškem poročilu sestreljenih 17 angleških bombnikov VELIK RAZMAH NAPADOV LONDON, 6. febr. Ass. Press. Angleža letalska ofenziva, ki se že več dni stopnjuje, je včeraj zavzela velik zamah. Zračni napadi so bili namenjeni vsem "rajem, ki prihajajo za invazijo nemških cpt preko morja v Anglijo v poštev. Akcije britskih letal so bile največje, kar i'h ie bilo v zadnjih tednih. Podnevi in Ponoči krožijo britska letala v močnih formacijah nad okupiranimi področji Francije, Belgije in Holandske ter indu-strijskimi področji zahodne Nemčije, ki So izpostavljena močnemu bombardiranju. OBSEG LETALSKIH NAPADOV LONDON, 6. febr. UP. Močne skupine Angleških bombnikov so v teku včerajšnjega dne napadle Invazijske luke ob Kanalu. Prizadeta so bil« vsa vojaška področja od Diisseldorfa do Bordeauxa. Bil je to eden največjih hi najstrašnejših napadov RAFA v zadnjih tednih. Glavni napadi so bili namenjeni področju ob Kanalu, globoko v notranjost severno-zahodne Francije. Močne eksplozije je bilo opaziti, kljub meglenemu vremenu, daleč naokrog. Najmočnejši je bil napad ponoči v torek, ko je bilo bombardiranih 12 n^nških strateških oporišč, vključujoč pomorsko bazo pri Brestu, dalje podmor-niško oporišče pri Bordeauxu in industrijski okoliš Diisseldorfa. Razdejana so bila pristanišča v Cherbourgu, Calaisu, Dieppeu, Dunkerqueu in Ostendeu, leta-lišče pri VanneSu in vsa pristanišča, ki prihajajo v poštev za invazijo v Anglijo, SESTRELJENA ANGLEŠKA LETALA BERLIN, 6. febr. UP. Sedemnajst angleških bombnikov je bilo po nemškem uradnem sporočilu sestreljenih pri včerajšnjem dnevnem napadu na kanalska oporišča nemške vojske. NEMŠKI NAPADI NA ANGLIJO LONDON, 6. febr. Reuter. Sovražna aktivnost v minili noči ni bila velika. Letalsko ministrstvo poroča, da so se pojavili nemški letalci le v prvi polovici noči nad južnovzhodno Anglijo. Padlo je nekaj bomb tudi na londonsko področje. Škoda ni bila velika, ljudskih žrtev je bilo malo. Sestreljena so bila štiri nemška letala. VČERAJŠNJE NEMŠKO POROČILO BERLIN, 6. febr. DNB. Nemško vrhovno vojno vodstvo je izdalo včeraj uradno vojno poročilo sledeče vsebine: Neka vojna ladja je potopila v prekmor-skih vodah 40.000 ton sovražnikovega trgovskega brodovja. S tem je ta ladja uničila skupno že 110 tisoč ton sovražnikovih trgovskih ladij. Neko bojno letalo je potopilo 440 km zahodno od Irske sovražnikovo 4500 tonsko oboroženo trgovsko ladjo, neka druga ladja pa se je potopila v bližini vzhodne škotske obale, tudi zadeta z bombami. Bojna letala so izvedla včeraj uspešen napad na dva močno oborožena konvoja ob jugovzhodni angleški obali. Nemška letala so napadla na istem poletu neko letališče blizu Londona. Eno letalo, ki je bilo na tleh, je Pred padcem Tepelenija Po poročilih iz več virov pričakujeio v Atenah vsak trenutek padec Tepelenija, središča druge italijanske obrambne črte v Albaniji — Trenutno se bijejo na tem odseku krvavi boji ZAVZETJE VAŽNE POSTOJANKE ATENE, 6. febr. UP. V bajonetnem naskoku so Grki zavzeli važno postojanko, je ključ do nadaljnjih prediranj k Va-•oni in Beratu. Ob tej priliki so zajeli 180 mož, med njimi nekaj častnikov in ttutojjo vojnega materiala. V poročilu atenskega radia ni bilo izrecno poudar-i®no, za katero postojanko gre, menijo Pa, da je pri tem mišljen Tepeleni. PRED PADCEM TEPELENIJA BJTOLJ, 6. febr. Ass. Press. Poročila 2 Krškega bojišča pravijo, da je vsak čas Pričakovati padca Tepelenija in vkorakanja grških čet v mesto. ATENE, 6. febr. UP. Grki pričakujejo v najkrajšem času padec Tepelenija. Okoli mesta so hude bitke. KONEC DRUG®: FAZE BOJEV ATENE, 6. febr. AP. Boji v Albaniji se razvijajo dalje z vso srditostjo in vse kaže, da stoje pred zaključkom sedanje faze. Grkom se je v zadnjih par tednih posrečilo popolnoma streti vse poizkuse generala Cavallera, da bi s protiofenzivo strl grški odpor in prebil fronto na osrednjem odseku. Namera Italijanov je bila tu prisiliti Grke k umiku, s čimer bi bila v prvem nasledku rešena neposredne nevarnosti Valona in Berat. Neuspeli protiofenzive ie omogočil Grkom, da so sami spet prešli v ofenzivo in zavzeli zelo važne utrjene gorske postojanke, ki silijo Italijane k umiku. Položaj Tepelenija, glavnega oporišča druge italijanske obrambne črte v Albaniji, je že nekaj dni skrajno ogrožen. Italijani so ga deloma že pred dnevi izpraznili, včeraj pa so prispele vesti, da so ga Italijani zažgali, kar je nov dokaz, da ga zapuščajo. Pa- dec Tepelenija bo po mnenju vojaških strokovnjakov pomenil umik Italijanov z druge obrambne črte na tretjo, prej pa bodo gotovo skušali še braniti Berat in Valono. GRŠKO URADNO POROČILO ATENE, 6. febr. At. Ag. Službeno poročilo grškega generalnega štaba št. 102 pravi, da so bile včeraj v teku dneva lokalne operacije in spopadi. Poizkusi sovražnih tankov, da bi prebili fronto, so bili zavrnjeni. V notranjosti Grčije ni bilo letalskih napadov. ITALIJANSKO POROČILO RIM, 6. febr. Stefani. Vrhovno poveljstvo italijanske vojske v Albaniji je izdalo sledeče uradno poročilo: Grško bojišče: Odbili smo sovražnikov napad ter prizadejali sovražniku občutne izgube. Zajeli smo nekaj vojakov ter orožja. uničil požar. Na Sredozemskem morju so bili napadi nemških bojnih letal včeraj popoldne izvedeni na letališča in pristanišča na Malti. Na lope in zavetišča so padle bombe težkega kalibra in zanetile požare. Skladišče s strelivom je zletelo v zrak. Preteklo noč so skupine nemških letal kljub neugodnemu vremenu «spešno napadle angleške orožarne v srednji Angliji, važne vojaške cilje, letališča ter železniške naprave v vzhodni in jugovzhodni Angliji. Metala so zažigalne in rušilne bombe. Sovražnikovi letalci so leteli preteklo noč v manjših skupinah nad zahodno Nemčijo in vrgli v glavnem zažigalne bombe, prizadejana škoda je neznatna. Vojaški cHji riiso bili zadeti. V središču Diisseldorfa so bile uničene stanovanjski hiše po bombah in požarih. Pri tej priliki je bilo ubitih 5 ljudi, 24 pa ranjenih. Sovražnik je včeraj izgubil tri letala. Eno je bilo sestreljeno pri spopadu v zraku, dve pa je zbila na tla protiletalska artilerija. Troje nemških letal pogrešamo. , GENERAL UGO CAVALLERO načelnik italijanskega generalnega štaba in poveljnik operativne vojske v Albaniji. t Težaven položaj Bolgarije Odmev iz'očitev Bagrjanova iz bo'garske vlade v Nemčiji — Bolgarija je trdno odločena ohraniti nevtralnost, toda v njej se križajo veliki interesi vojskujočih se sil BERN, 6. febr. ZPV. Izločitev kmetijskega ministra Bagrjanova iz bolgarske vtade Je izzvala v Berlinu nezadovoljivo sta razvojem dogodkov v Bolgariji. V Berlinu vidijo v tem vplive tujih sil, delujejo proti organizaciji novega re-“a> kakor sta ga zasnovali velesili osi. Kakor zatrjujejo švicarski listi po njiho-v>h informacijah, je treba po tem stališču Pričakovati, da bo Nemčija storila v Bol-?ariji nove korake, da zaščiti tam svoje . erese. ^ Bolgarije pa poročajo listi, i ie Bolgarija trdno odločena ostati še al*e na nevtralnem stališču in storiti VSe. da prepreči vsako vmešajuje države * sedanji vetfki vojni konflikt. Na to odločitev so močno vplivali najnovejši do-^rKlki v Romuniji, katere usodo Bolga-ne bi rada doživela. NI pa mogoče *r,vati dejstva, da je položaj Bolgarije ^rafno težaven, ker leži na križišču vseh avnih interesov sedanjih vojskujočih se sil in onih, ki kakor koli z njimi sodelujejo. V Sofiji se dobro zavedajo, da bi kljub volji ohraniti nevtralnost, Bolgarija lahko postala bojišče, na katerem bi se spopadle sile Nemčije na eni ter Anglije in njenih zaveznikov na drugi strani, predvsem Turčije, ki stoji na meji stalno pripravljena, da reagira na vsak sovražni korak. SOFIJA, 6. febr. Reuter. Večina So- branja se je izjavila za politiko Filova ter proti odstranjenemu ministru Bagrjano-vu. LONDON, 6. febr. LR. Včeraj so se razširile vesti, ua se opaža večja koncentracija octhških čet na jtigu Romunije, nasproti Bolgariji. Teh vesti doslej niso od nikoder potrdili in s'e zdi, da so bile namerno vržene v svet z določenim namenom. Romunski odbor v Londonu Po zadnjih poročilih je v 12 ofenzivnih sunkih proti grškim postojankam izgubil 40% svojih vojakov. Južni del njegove vojske je z obkoljevanjein Tepelenija in približanjem levega krila grške vojske Valoni zašel v težek položaj. Willkie ni razočaran LISBOA, 6. febr. Reuter. Pred odletom v Ameriko je Wendel Willkie dejal, da se ni prevaral o onem, kar je pričakoval v Angliji. Tudi til razočaran nad onim, kar Je videl na Angleškem. Zbral je vse potrebne podatke, ker so mu šli povsod na roko. 'Šel je lahko, kamor je hotel. Vse vtise, ki jih je zbraf po Angliji bo objavil v USA. Okrog polnoči je s Cljpperjem odletel v Ameriko, pljot je dobil nalog, naj nekaj časa leti v megli, dokler ne dobi novih navodil, to pa zaradi varnosti za WHIkiea. LONDON, 6. febr. Reuter. V Londonu se je ustanovil romunski odbor, ki je izdal manifest, v katerem je rečeno, da je treba najprej osvoboditi kralja Mihaela Iz sedanjega poniževalnega položaja ter mu omogočiti, da bo vladal kot ustavni in demokratični vladar; drugič boriti se za zopetno zedinjenje romunskega naroda v naravnih mejah; tretjič osvoboditi Romunijo suženjstva in četrtič pomagati ustvariti novi evropski red, ki naj zavisi od teritorialne neodvisnosti In od enakih pravic vseh narodov. TORPEDIRAN PREVOZNI PARNIK RIM, 6. febr. Stefani. Listi prinašajo iz 1 Berlina vest, da je bil veliki britanski 10.000 tonski parnik, ki *je prevažal avstralske čete, torpediran od italijanske podmornice v Egejskem morju. MENZIES V EGIPTU KAHiRA, 6. febr. Reuter, Predsednik avstralske vlade Menzies, ki inspicira Čete svoje domvoine, je iz Palestine dospel v Kaliiro. operacij v Afriki zvečer sva se vrnila nazaj in sva spet letet. To pot sem sedel pri strojnici. povedali, kako se strelja in mi je. da bom sestrelil vsako s*1 moMo 17 so Mii ... . - domovino ¥ Libiji se nada.juje angleško napredovati e zahodno od Cirene — V Et.lte . operirajo stsn ang ešxe skupine v smeri prot: vzhodu — ¥ Somaliji so an©?:©š e čete zavie e ieSes Guganil MailJ kak.0i‘ dVL, un smo Pptirebova r |za polet Okoli pol treh ponoči smo biB OPERACIJE V LIBIJI nju abesinskih četnikov, ki vodijo na nje- j Afrika: Letalsko udejstvovanje na obeli g že v giavnem stanu. Zanimalo me je, KAHIRA, 6. febr. AP. Po zavzetju Cirene se nadaljuje v Libiji zoževanje obro. ča okoli Apolonije, obenem pa napredovanje i»roti El Haniji in Sloijti, nekako na pol pota med Derno in Benghasijem. Operacije na tem ozemlju so težavnejše in zahtevajo temeljitejše priprave, kakor So jih terjale prejšnje, ker Se je tu fronta znatno razširila v notranjost Cirenajke, ki je tu gosteje obljudena in ni tako brezupna puščava, kakor pred Derno. Vendar se zdi, da Italijani tu še ne nudijo glavnega odpora, katerega je treba pričakovati šele pred Benghasijem. Med tem nastopa zelo aktivno tudi angleško letalstvo, ki uničuje po vrsti italijanska Oporišča za hrbtom umikajoče se italijanske vojske. Angleška letala so izvršila nekaj srditih napadov tudi že na glavno italijansko bazo Benghasi. POLOŽAJ V VZHODNI AFRIKI AGORDAT, 6. febr. UP. Po padcu Ba-retituja se je organizacija napredovanja angleških čet v italijanski Vzhodni Afriki znatno spremenila. Vrhovno poveljstvo je organiziralo štiri napadalne edinice, ki so že daleč napredovale v Eritrejo in nih krilih gverilsko vojno. Dalje na se-1 straneh. Angleški letalci so bombardiral':| kakšne avaniure je imel Taylord Heiiry veru operirajo edinice imperialne voj•1 Benghazi. Vzhodna Afrika: Na severnem nad Cambraiem. Čakal me je, ko smo se ske, ki so zavzele Agordat in Barentu. bojišču so naše čete izvedle protinapad jivrnili. Njegovo letalo je imelo tehnične Napredovanje je tu usmerjeno proti Adi- na sovražnikove oddežke, ki so se pri-3 motnje in n: mosel od!etc;ti. gratu. Tretja kolona napreduje iz Agor- bližali naši novi bojni črti. Odbile »o so-jjj v jutru smo 0t,iSKali drugo letališče, data na Kerene in krije istočasno četrto vražnlka in mu zadale izgube. Na Južnem r VrniH* na™ in šla kolono, ki napreduje južno od Agordata bojišču so Se naši oddelki po srditem *VCter SVd ',nUa nazai m SVa v Snu raci globoko na eritrejskem ozemuu, aocim je vmuudui^ letaIo> To pot nismo metali bomb. napredovalo desno krilo okoli 200 km od Laianije. Nase letalstvo je mocnoJ globoko. Vsi* štiri kolone stoje sedaj pred naoadalo. Sovražnik le bombardiraj ne. Ko srno se vrnili v Pariz, so cenzor,- težjimi nalogami, ker se morajo vojskoval v gorovju Neodvisno od teh čet pa napredujejo na jugu južnoafriške čete iz Kenije v južvzaliodno Abesinijo in Ste- kaj mest v Eritreji. Rilo je nekaj človeških žrtev med tamkajšnjimi domačin? Sestreljeni f-ta bil? dve angleški letali, v noči od 3. na 4. februarja so sovražnik« lijansko Somalijo. Te čete so okoli 100 km va letala nad Egejskim morjem vrgir globoko v Abesiniji. Teren je brez ko- bombe na neko našo letališče ter povzro-munikacij in zelo težaven. Povsod je čila nekaj malega tvarne škode. Letala tudi precejšnja vročina. I nemškega letalskega zbora so ifvedla NAPREDOVANJE V SOMALIJI j napad na letališči Mikaba in Halfar ns LONDON. 6. febr. Reuter. ‘ Angleške!Zadcti So bili ha,,garii’ barake 'tB patrtdje so včeraj napadle >n zavzele sovražne postojanke pri Beles Guganiju v j Italijanski Somaliji. ITALIJANSKO POROČILO RIM, 6. febr. Stefani. Italijansko i vzletišča. Nastale so eksplozije in po žari. vr- Abesinijo. Južna kolona or Va v smeri | hovno poveljstvo je izdalo včeraj slede-proti Gondariu v Abesiniji ob sodelova-1 če uradno poročilo iz Afrike: Severna DANAŠNJE POROČILO kar skakali. Dejali so. da je polkovnik Frangois dobro vedel, da ne smejo novinarji leteti ter da bo imel zaradi tega težke neprilikej Zatožili so ga celo generalu Vuilleminu, poveljniku francoskega letalstva, midva sva pa šla k našima veleposlaništvoma prosit, naj intervenirajo zani. Zastarela letala Po obisku sedem ali osem letalskih oporišč sem prišel do prepričanja, da So francoski piloti dobro trenirani in po- RIM, 6. febr. UP. Italijanske čete soi gumni. Toda njihova letala niso bila tako se na južni abesinski in kenijski meji|hitra kakor nemška in veliko manj jih je umaknile po hudih bojih vzhodno od Šte-ianijinega jezera. Angleški bombniki so napadli Benghasi. Darlan potu e znova v Pariz BERN, 6. febr. ZPV. Po poročilih iz Vichyja so se tam posvetovanja, ki so jih vodili v vladi po vrnitvi Darlana iz Pariza, zaključila, sklepi pa niso znani. Kakor je bilo že poročano, je Darlan prišel iz Pariza v VIchy s predlogi Afretza in La-vala, ki naj bi jih Petainova vlada sprejela ali odklonila. Verjetno je, da nosi sedaj Darlan nove komprom sne predloge. Je pa vendar malo verjetno, da bi La-val in Nemci te kompromisne predloge sprejeli. Stališče Berlina je, da mora dobiti Laval mesto, ki mu bo omogočalo izvajati politiko prijateljstva z Nemčijo. V Berlinu ne vidijo namreč v Lavalu samo svojega zaupnika, ampak tudi garanta za izvršitev eventualn h sporazumov. VICHV, 6. febr. AP. Maršal Pčtain je včeraj ponudil admiralu Darlanu, da prevzame direktno kontrolo nad vlado. V sporazumu z Lavalom bo Darlan tako postal ministrski predsednik. Zato potuje Darlan, ki ie osebni prijatelj maršala Petaina, danes znova v Par‘z, da se sestane z Lavalom. Na včerajšnji seji vlade je 84-letni maršal izjavil, da je pripravljen odstopiti kot vodja vlade ter zadržati samo položaj šefa države. Kakor znano, sedaj vlada nima predsednika. Ostri ukrepi za mh v RomuniH BUKAREŠTA, 6. febr. Rador. Antonescu je podpisal zakon, ki določa najstrožje ukrepe proH kršilcem r.vntga reda in miru. Za največje prestopke je predvidena takojšnja smrtna kazen. Posebno ostre kazni so določene za profesorje in duhovnike, ki bi namesto vzgoje naroda izkoriščali ljudstvo za sredstvo Svojih namenov proti režimu in socialnemu redu v državi. Strogo bodo kaznovani študenti in dijaki, ki bodo nastopali proti obstoju države In puščali vnemar študije zaradi avantur. Vse politične manifestacije so prepovedane. Vsak napad na interese države bo najstrožje kaznovan. Kazni so predvidene ne le za kršilce, nego tudi za njih družine delodajalce in uradnike. Antonescu je pozval vse Romune, naj bodo vladi v pomoč ter ohranijo red in disciplino v državi, kar hočejo tudi zavezniki Romunije. Kdor tega noče razumeti, je izdajalec domovine in v službi tujih interesov. Muzei vojne mornarice v Leningradu LENINGRAD, 6. febr. Tass. V poslopju nekdanje borze za efekte je bil odprt muzej vojne mornarice SSSR. Med 15,000 razstavljenimi predmeti je tudi model lesene ladje, ki jo je stesal še car Peter Veliki, prva galeja švedskega kralja Karla XII., holandska ladja iz 18. stoletja, dalje ladje, ki so jih imeli veliki raziskovalci na severu ih poveljniki ruskega brodovja tef velika množina zastav in trofej ruske vojne mornarice. Velika atrakcija muzeja je čoln, ki je bil zgrajen pred 3000 leti. Razstavljeni so tudi najmodernejši modeli vojnih ladij in podmornic. Bogata je zbirka remekdel iz slikarstva in kiparstva, ki poveličujejo rusko vojno mornarico, Bombardiranje Malte MALTA, 6. febr. Reuter. V uradnem sporočilu javljajo, da so sovražna letala bombardirala letališča na Malti. V zračnih bojih so bili sestreljeni trije sovražni bombniki, britska letala so izšla nepoškodovana iz bojev. Bombe niso povzročile ne škode ne žrtev. NOVA FINSKA ODDAJNICA HELSINKI, 6. febr. Stefani. Uprava finskega radia je sklenila v Rovanijenn na Laponskem zgraditi novo postajo velike kapacitete. ITALIJANSKI MINISTER OPERIRAN RIM, 6. febr. Stefani. Finančni minister de Reve! je bil v neki rimski kliniki operiran Opuncija ie uspela in se bolnik dobro počuti. »ILLUSTRIOUS« V EGIPTU WASHlNGTON, 6. febr. Mornariški minister Kno.\ je izjavil, da je angleški nosilec letal »Illustrious«, ki ga je v Sicilskem kanalu zadela 500 kg težka bomba, s svojo močjo prispel najprej na Malto. nato pa v aleksandrijsko pristanišče v Egiptu. DONOVAN V PALESTINI NIKOSIJA, 6. febr. Reuter, Posebni odposlanec Roosevelta, polkovnik Dorio-van, je dospel v Palestino. POPOLN SPORAZUM MED USA IN MEHIKO NEW YORK, Reuter. Zedinjene države in Mehika bosta v kratkem po :p;saia popoln sporazum. Poravnan bo tudi star petrolejski spor- Sumiier Welles in mehiški veleposlanik Nijera sta v načelu že dosegla sporazum odklanja kompromis šču, da odstopi Indokina Siamu vse ono ozemlje, ki ga siamska vlada zahteva zase. bilo. Mnenja sem, da se je premalo pisalo o francoskih letalcih, ki so leteli na tako starih letalih. Videl sem dnevna poročila. Vedno je bilo število sovražnih letal višje od francoskih. Zanimivo je bilo tudi delo zračnih fotografov. Iz stotine fotografij se je sestavila zračna slika nekega ozemlja. Samo izvežbano oko je opazilo I OKIO. 6. febr. Reuter. Včeraj ie pri-H majhne sence, ki so predstavljale sovra-spela v Tokio siamska delegacija za mi-Ižne topove, utrdbe, petrolejske rezerve, rovna pogajanja s francosko Iudokino.Ibarake ali pa celo čete. Vse to je bilo Na čelu delegacije stoji knez Boravari.lneprecenljive vrednosti za bombne eska-Pet članov irancoske delegacije prispe|drilje in generalni štab. S stereoskopski-naibrže sem danes. Kakor sc je izvede-|mi fotografijami to se pravi s fotografijo, vztraja Siam odločno dalje na stali- ranjeni enega predmeta istočasno iz dveh kotov, se je dalo s stereoskopskimi lečami videti še veliko več. Utrdbe in hiše, ki so bile na navadnih slikah komaj opazne sence, so sedaj kar izskočile. Hibe v leta'skem poveljstvu Vrednost eskadrilj je bila odvisna od vrednosti njihovih poveljnikov. Najboljše eskadrilje so bile tiste, ki so imele za poveljnike še vedno aktivne pilote. Res pa je„ da nekatere eskadrilje niso bile na višini. V bližini Evreuxa sem obiskal letališče in v polkovnikovi sobi slišal, kako mu s povišanim glasom po telefon« general ukazuje, da naj z valov! bombnikov bombardira napredujočega sovražnika. Dejal je, da morajo nekateri objekti biti takoj bombardirani. Polkovnik mu je odgovarjal, da v prihodnjih dveli urah ničesar ne bo mogoče storiti. Nejevoljen je general pristal. Moj tovariš) reporter angleške radijske službe, je govoril s piloti. Prvi so mu dejali, da j® bilo silno slabo vreme ter da niso našli objektov. Drugi piloti so srečali nemška lovska letala ter so se rajši obrnili, če bi polkovnik Francois imel poveljstvo tega polka, sem prepričan, da bi bile vse bombe vržene ha cilje. Kajti, Francois b' letel z njimi, ne pa sedel v svojem uradu* Zračni napadi na Pariz V začetku junija je' bilo krasno poletno vreme. Dne 3. junija je bil Pariz prvič bombardiran. Ubitih je bilo blizu 250 ljudi. Ko sem se s tovarišem pripeljal v Pa' riz, ni sprva nihče vedel, kaj so razrušil'* čez nekaj časa nami je nekdo povedal, da so bile bombardirane tvornice za avtomobile Renault in Citroen. S tovarišem sva se odpeljala tja. Prve tovarne so bile ne* poškodovane, druge pa težko prizadete- Ceste okoli Citroenovih tovarn so biie polne radovednežev in presenečen sem bik s kako malo energije se jih je poskušalo zadržati vstran od gasilcev. Hodil sem lahko po poslopjih, fotografiral sem 111 poizvedoval, kolikor sem hotel. San*0 enkrat so me vprašali za dokumente. Eden izmed prvih, ki so prišli na mesto napada, je bil uradnik italijanskega vel«' poslaništva, ki je imel priliiko, natančno preiskati škodo. Verjetno je svoja opaz3' rja tudi brzojavil svoji vladi. (Daije) PRETEPI NA NORVEŠKEM STOCKHOLM, 6. febr. UP. Iz Osla prihajajo vesti, da je prišlo v nekaterih krajih zahodne Norveške do pouličnih pretepov med pristaši kralja Haakona in marionetno vlado Ouisslingovo. VPOKLICI V FRANCIJI LONDON, 6. febr. Reuter. Radijske postaje v nezasedeni Franciji so danes zjutraj, takoj po objavitvi vesti, izdale nenavaden poziv francoskim mladeničem, da stopijo v vojsko. AMERIŠKA LETALA ZA GRKE WASHINGTON, 6. febr. UP. Mornariški minister Knox je izjavil, da je ponudil Grčiji zastonj 30 »Grummanovih lovskih letal. Grški poslanik je ponudbo odklonil z motivacijo, da potrebuje Grčija nova letala. AMERIŠKA LETALA ZA KITAJSKO WASH!NGTON. 6. febr. Storjeno je vse potrebno, da bo dobila Kitajska 100 letal iz ameriških tovarn, ki jih je naročila Velika Britanija. Kitajska vlada je zaprosila za 500 letal, Anglija pa je pristala, da se jih da 100. PO VSTAJI NA KUBI HAVANA, 6. febr. UP. P rezident Batista je obnovil vse ustavne garancije, ki jih je v ponedeljek odpravil. SPORAZUM URUGVAJA S PARAGVAJEM MONTEVIDEO, 6. febr. DNB. Med Urugvajem in Paragvajem je dosežen spo razum o izmenjavi blaga in o štipendijah za študente obeli držav. VAJE AMERIŠKE MORNARICE HONOLULU, 6. febr. Reuter. Ameriška vojna mornarica je odplula na velike pomorske vaje pri Honolulu na Havajskih otokih. Vaj, ki so se začele da-des. se udeležuje tudi 10 velikih bojnih ladij. Mariborska napoved: Oblačno in nestanovitno vreme. Včeraj je bila maksimalna temperatura — 0.8, danes minimalna — 8.4, opoldne —6.6. Borza. Curih, 6. februarja. Devize: Beograd 10, Pariz 7.62K, London 16,09. Ne\vyork 4.31. Milan 21.72'A, Berlin 172.50. Sofija 4.25. Budimpešta 85 Bukarešta 2.121;. čani, da se bo tudi v hrvatskem saboru nudila krasna prilika /a sodelovanje dveh strank sporazuma, ker smo prepričani, da bi one to priliko iskreno prevzele. Prepričani smo, da bi v primeru sklicanja zajedniškega parlamenta došlo do koristnih stikov med vsemi strankami, ki zastopajo politiko sporazuma in da bi iz tega prišlo do koristnih rezultatov. Nihče ne ve, kako se bodo razvijale prilike v svetu. Pa naj se razvijajo kakor koli, sodelovanje Svobodno izbranih narodnih predstavnikov ne more biti škodljivo.« Manifestacija hrvatsko-srbske sloge in miselnosti Zadovoljstvo Hrvatov p© zadnjih izjavah senator.ev Vliderja in Kosanoviča k »firvatski dnevnik« se bavi z rezultati konference SDS v Zagrebu in poudarja, da je senator Sava Ko s a novic dejal, fa bi se izognili marsikaterim težkočam, ce bi imeli lirvatski sabor. To izjavo Ko-Sanoviča je treba iskreno pozdraviti,,Uer se tako v lirvatski, kakor srbski javnosii vedno bolj občuti potreba, da pride narod do besede preko svojih izvoljenih predstavnikov. Tre-b?. je naglasiti, da nam izredni časi nalagajo tudi izredne dolžnosti, tako na gospodarskem kakor socialnem polju. Na isti konferenci je govoril tudi predsednik izvršnega odbora SDS, senator 'Večeslav Vi Ide r. Imel je prav, ko je Poudaril, da morajo spričo nevarnosti, ki Preti vsem narodom od vojne, vsa ostala drobna vprašanja stopiti v ozadje. Treba pa je voditi' o njih računa in v tem Pogledu se strinjamo z ViIderjem. Drago nam je, da samostojni demokrati dele svoja mišljenja z mišljenjem lirvatske seijačke stranke. To je najlepši dokaz, kako je dolgoletno sodelovanje teh dveh Mrank dovedlo do analognih pogledov na mnoga vprašanja. Globoko smo prepri- Cvetkov e © sadovih svoje vlade Predsednik vlade Cvetkovič je k obletnici dveletnega vladanja izjavil med .drugim: »Vlada, ki sem jo sestavil 5. februarja 1939, je imela jasno in določeno i^logo, odstraniti vse one težke in izredne notranje razmere, ki so zadnja leta •šaše državo glede notranjega urejanja tako močno pretresale. Vlada je pojmovala svoje poslanstvo resno in odločno. y svoji izjavi v poslanski zbornici sem Postavil jasno in odločno zahtevo po rešitvi hrvaiskega vprašanja kot takšnega. Ki prvih sestankih z dr. Mačkom j-v*> vzpostavila duha zaupanja. Po nekaj mesecih smo delo uspešno končali. Politika narodnega sporazuma je ostala osnovna črta naše notranje politike, ostaia je to za vse, ki v kakršni koli obliki žele sodelovati v javnem ih političnem življenju naše države. Temci.il politike sporazuma morejo biti po mojem globokem Prepričanju temelji trajne, solidne in zdrave jugoslovanske skupnosti. Ta politika je poroštvo v sedanjih časm. edino ’®fta more zagotoviti' bodočnost. Tisti, Ki ze?e, da bi b?!a Jugoslavija zdrava in r''"'čna. je morejo gradit« samo na ieme-i”’ politike Sporazuma.« i -// 'AaroraS 2??9 ~ J 100 km iDerudeb ti .'Ki'V~ 1581. 11*21 “/C eHasta * ' Radeno Nakfa Er«^, I-13U2 i I '\| Fflik i* J ,«Rcgeb\ • j ro'da ,// 1 1 1 'V 'Sltžl i li«A Malham i I Mifete! KarkabatN tj sAnagit 21 2 J L/oljrn r Keren MASSAUA SaH»®—.sr AGORDAT B I S 3 (J „ Mogolo KASSAlrA \ l i '<•¥ ^>’Sabderat G F4&> Gruta - -ASMARA<*fe Lcgodat. .™go'o C=^&Zuia^.'\ (TT^~ . . eBarcnfu . A 25?9 A f »\J-larena Nk Arafal' Fafunfe^ AmMiV^ry\.^Tukul *Adi,U9rL A0'! ,, ^ -( #Narkaba/ Adi]Quala I TV Girail »!a9irn *BcraiW- i 22<32/( 2130»Ar-,,i«'s^DIGRAT--. I i UGedarefj* Nogara | «mogale ) ' Serif ®\J . »KuhtaT Demjpegina 2Joo \ ,. i , \ -/ kafta _ *.L'i>r85 ,tf> I I 'k/ Adi Remoz® .Abb.Add \ Mcderi . ^y... Sc.n.afe \koluli j-W^ •• 2551’--.. Gadabi lil i. Duma 6 ,GALABA|K Kirkm Šukrija;) A l / -vy, 'Borni Uaida 3150 Ataba* Debarka« i*5o5i*fio\ Mukera . IB IE S >Wakne s'V »Magumbal r,Dunkur 2^.56 Fenaroa ,» “j ®G0NDAR „s„ Čelga »Adiša ^Azaz0 4196 ©MAKALE •Antaio Soko+a Marana •Sereba #B«dda A • Zabul ižoi'šče v Vzhodni Afriki: Iz Kassaie v Angleškem Sudanu so britske imperialne čfte vv Italijansko Eritrejo in zasedle Agordat, Migalo in Bareutu. Bližajo se Karenu in Asmari, od koder bo v eno smer odprta pot proti edinemu i ;i 'taiv. :: Eritreje, Massaisi, na fug pa preti Adui in dalje k Adis Abebi. Iz Galabata v Sudanu pa prodirajo čete Halie Selasija pod vodstvom Angležev h Gordanu nad Tanškim jezerom , 200.000 Sagraitovih Eetakov med narod Predstavnikom tiska je odstopivši minister Bagrjatiov dejal: »V svojem govoru v sobranju sem 31. januarja obrazložil svoje poglede o načrtnem gospodarstvu. Poudari! sem, da to ni mogoče, brez načrtnega tržišča s stabilnimi ce- nami. Opozoril sem, da ie doslej naše gospodarstvo daleč od načrtnega sistema. Ta moj načrt je bil iznesen komisijam in ministrskemu svetu. V sobranju sem zanj žel aplavz vladne večine, moj preračun je tudi bil sprejet z ogromno $£!l31!wa Gostovarafe m V loivk zvečer sta gosUnahi v niaribor-sašcni gledališču dva člana ljubljanskega •Vir.m!nega gledališča, ga Juvanova in k n s Poljaka Nevviannvicza komedijo v i 11 l> i m I e", s kalem _ sla v lej sezoni "aslopiJa ■/. uspehom na našem odru že takratni priliki, da je komedija '"'‘■z umetniških ambicij, loda gledališko ('U|loviio elekljio delo, ki muli dvorna igral * enia priložnost pokazali vse igralske, vrli. obenem pa ves večer kljub samo dve-111 a naslopajočima izvrstno nabavo občin-sivo. ^‘ greiičana sla dosegla v lej komediji .o'*',1 z,lila“°- zalo smo šli v torek zvečer 'v p ;11 i e • z resnično radovednosljo, Kako vzdrževala, lekmo ljubljanska umel- l, lil ■' Obenem nas je, zanimala tudi režij ^‘■a primerjava. (ik.‘de le sum mogli llgo- 0Vl|i precejšnjo prnlobnosl, vendar se zdi, j(: bila zagj ebška reži ja celotno morda dognana, da so pa v ljubljanski de- ,*'J )■ ki si) bolje izkoriščen' Tudi ob;: sla pokazalo izredno volilet slvai .jal- ni rutine, brez kalei' ■ uspeh ob šo jJ1'"! velskein lulenlu ne bi bil mogoč. \ se ;l‘* povzročil i da nismo l>ili razoča- ram. : ^''n<(ar smo ojeizili ni si Zagrebčanoma j. kjubljanetnionHi pi.eejMijo razli- jj■ j ^eg.-ečvj.i misler .laekson 'iz l’S.\ je ,,‘j ' ■ ■ o ameriški svetovljan. Ioudar :• n-j' igre je slonel predvsem ill Ves Č I i "'m 1. 1 I rte i ,rn o v mister Jackson JV Pa in riei.D : . 'i IV 1 '•»•lin koil ^''‘'■li- ska Omenil sem že ledaj. da je kreacija Kve zaostajala za kreacijo inislra Jacksona, sedaj je dominirala. V mnogih prizorih nas je ga. Juvanova s svojimi finesami v besedni modulaciji, mimiki in celotnem poilajanju kar navdušila. Ta njena Eva je v resnici živela in izpolnjevala vzdušje komedij'.'. Gostovanje je vzbudilo lepo zanimanje in marsikoga je pripeljala v gledališče gotovo tudi radovednost primerjave. Da tildi pri občinstvu ni bilo razočaranja, je dokazoval inlunen kontakt med odrom in avditorijem. Zopet pozitiven uspeh sodelovanja med obema slovenskima gledališčema, kakršnih bi si želi/li še veliko. —r. zla s i ni *; ' j Slo-., oi c, kakor Ane. -iei.ki jo je skuš.d . pleta' i. e ■ emla /ato ostaja za c; ',) . al ‘ igrAlske zniog-i je o e ay:i‘ <>, .1 an mnog1 > ’ nekaterih prizorih. poiH'-:'eia' .e.ri.pričal, v a n i) \ o | ■ usl \ ari iti ivvo polni)., kak >r ; ■ bila ustvarjena zagreb- KAZSTUA SUKA IM A KliKtiAlUA IX KUPAH, IA Pl TRIU A Poleg Jakopičevega paviljona, kjer s;' prirejajo reprezentativne in večje razstave, imamo v Ljubljani razstavna salona Kos in Obersnel. ki služita manjšim im 'Ini.slnim prireditvam in sla tudi boli dostopna široki publiki. V Obersnelo-vem salonu sta zadnjič razstavila slikar Slane K rega r iu kipar Karel I’ utri I). Kregar razstavlja gvase in risbe. To pot ga 'vidimo v novi izdaji. Zapustil je sur-rcalizem, oprijel se je malih formatov iu ■e asa. ti »vaši so sicer fini v barvah, ti.1 la izgi'dajo kol osnutki za bodoče slike \' risbiii- s" še ni popolnoma reši! ur edi nia. Osi de so mu še marsikatere i.;il;/ze. Kompozicionabio -e naslanja na j zahodno lvvropo. Kipar I’ n Ir ih raz-.iavlja manjši) |)las!iko in Skice, kar je pri n j'm novo. .Marsikomu je njegova maki! I plastika mnogo bol j simpatična kol veliki ! formi:li. V njej s- je s svojim načinom )b!i.ko\auja pr ; j približal meščanskemu okuse, kol n. pr ..Sedeča figura z groz-dom", ..lJeklica z vn em . Priznali um mo i ramo smisel za formo. Poznajo se mu vplivi francoskih in italijanskih kiparjevi iiour-della, Despieua in drugih To sc vidi na 'vseh njegovih razstavljenih delili, posebno pri glavah. Oba, Kregar in Putrih, razstavljata sedaj s Sedejem in Zdenkom Kalinom v Celju. !>. fcošč k ,,Sia divjine,“ je letos vodilna povest ..Razorov . časopisa za doraščajoeo mladino meščanskih in nižjih srednjih šol, ki ga izdaja Združenje jugoslovanskega učiteljstva meščanskih šol, ljubljanska sekcija, urejuje pa Tone Gaspari. Ta prevod dela Iv Marsehalla se nadaljuje I udi v sedaj i-ošli peli številki. Slovensko mladino seznanja z življenjem Eskimov. Originalno pravljico ..Čudovite hlače' je prispevala Marija Dečnovšek, Guslar Strniša je zastopan s pesmijo ,,Nrovo lelo", Anton Debeljak pa z balado ..Konec vojvode Erdul-fa". Z zanimanjem bodo naši mladi smučarji prečitali Janka Sicheria sestavek o najnovejšem športu - jadralnem smučanju. Lep je opis Ivanke Kalinove potovanja na Koroško. Jurij Semjoiiov razpravlja o ..leteči kovini" aluminiju, ostali del zvezka pa izpolnjujejo prevodi in originali poučnega in zabavnega značaja z. drobižem ob koncu. Zvezek je Ittdi lepo ilustriran. k „Naš rod“ .si je letos nadel nalogo seznanili slovensko mladino z vidnejšimi sloveiis' .mi mladinskimi pisatelji. V se-danji^ i> številki je prišel na vrsto b ra lire 13 e v k, katerega opisuje v obliki razgovora Albert Širok, (ločini krasi naslovno stran celostranska lievkova slika, v v tekstu sla še risbi pisateljeve rojstne hiše in njegovega očala. Mimo lega je prispeval tievk sam poglavje i/. še neobjavljene |>o-vesti ,,ToneeVladimir i.evstik nadaljuje povesi ,,1’cter in Kosija". Ostalo prozo so prisp:;vali Kristina ihvnkova, Venceslav Vinklcr. I rance llorko in -liogo Pregelj, pesmi pa Lili IVovv in VVneeslav Vinkler. Več poučnih sestavov, zanimivega drobiža iu ilustracij dela .,.\aš rod" še bolj prikupno 'vvijo za našo tjudskošolsko mladino 'lesečnik. ki ga izdaja Mladinska .Maiica, urejuje Josip Hibičie. večino. Nato je bil moj načrt v 200.000 izvodih razdeljen med narod. Po obisku južne Bolgarije sem se prepričal, da je narod za moje predloge. Toda, ko sem se vrnil v Sofijo, sem bil pozvan k kilo vit. Najini stališči se nista strinjali in želeč edinstvo naroda, sem podal ostavko. Ostajam pa pri tem, kar sem izjavil v skupščini. Prihodnji dnevi bodo lepši od današnjih...« Japonska MOnroeva doktrina ima po pisanju tokijskih listov za cilj, da se organizirajo vzhodnoazijski narodi pod vodstvom Japonske. Prvi korak k temu je vojna proii Kitajcem, kasneje naj pa bi kolonialne sile belih narodov povsem izginile z azijskega področja. Tokio se zaveda, da je do tega še daleč, odtod tudi njegovo mrzlično oboroževanje in ljubosumno gledanje na zadnje angleške uspehe v evropski vojni in USA. Zadrega Švedske in Kielski prekop Kakor poročajo »Neue Ziircher ž„ei-tung« iz Stockholma, vlada na Švedskem veliko pomanjkanje premoga. Komisija za nabavo goriva javlja, da je dosedanji dovoz premoga iz Nemčije ustavljen zato, ker je edina zveza iz Porenja, Kielski prekop za prevoz nemogoč. V njem namreč leži poškodovana iti potopljena transportna ladja rude, tako da je od srede decembra dalje dovoz na Švedsko nemogoč. Oblasti so izkopale stranski kanal, skozi katerega lahko plovejo le manjše ladje. Za Švedsko je pomanjkanje skoro 18% njenega goriva iz tujine hud udarec, ker je letos pritisnil na severu hud mraz. Primanjkajočih 300.000 ton koksa odgovarja dvema milijonoma m3 lesa, ki ga je pa v danili razmerah težko dobiti in je zelo drag. V deželi, kjer je sicer dosti lesa, so se morali pokoriti ukazom, da je treba s toplo vodo zelo varčevati, sobe smejo biti kurjene na 16° C in ne več. šole so pa večinoma zaprli. USA postavljajo motorizirane divizije »New York Times« se bavijo s položajem ameriških motoriziranih edinic ter prinašajo mnenje strokovnjakov. Vojno ministrstvo je podvzelo obsežno reorganizacijo motoriziranih edinic. Mirnodobska vojska je imela doslej dve popolnoma motorizirani diviziji po 18.000 mož, 700 tankov. 300 oklepnih avtomobilov z lažjimi poljskimi in 600 oklepnih avtomobilov s težjimi topovi. Tema dvema divizijama bo, vojno ministrstvo dodalo zdaj še štiri motorizirane divizije v jakosti 72.000 mož. Članek opisuje potem pospešeno gradnjo tankov v novih ameriških tovarnah, ki mečejo po 200 do 300 tankov s težo od 14 do 15 ton na mesec. Vojska je naročila 3000 tankov. Skorajšnji preokret v sedanji vojni Pariški »Temps« piše med drugim: »Vse kaže, da bo v sedanji vojni skoro nastopil preokret. V prihodnjih mesecih bo pomorska, zračna in suhozemiia vojna stopila v polno akcijo in nje rezultati bodo že prispevali h končni odločitvi, kaza lokalnih operacij nehava, prihaja italijausko-nemško sodelovanje na vsej črti. Nihče še ne ve, kaj je pravi smisel sedanjega zatišja, sklepa se le, da je to zadnja priprava za ofenzivo velikega stila. Tudi simptomi diplomatske dejavnosti niso nič manj značilni. Nagel razvoj japonskega stališča zbuja pozornost Ame-like. Roosevelt povečava število svojih opazovalcev na naši celini, kar je dokaz, da sc USA vedno bolj zanimajo za razplet evropske vojne. Roosevelt je tud' pokazal svoje izrazite simpatije za Francijo s tem, da je poslal v Vichy svojega osebnega prijatelja admirala Lehyja. Njegov odposlanec polkovnik Donovan potuje po Balkanu in Bližnjem vzhodu, Hopkins in Willkje sta obiskala Veliko Britanijo. I ako smatrajo v USA, da je nastopil tudi diplomatski preokret sedanje vojne, ko mora biti Roosevelt informiran 1 /. prvih rok o vsem, kar se dogaja v t: v ropi. (iasaocfr^rsJ*e vesti Za samostojno obrtno zbornico in proti njej iZtobne novt££- n Prešernov vt-t> je priredila gimnazija s predavanjem prot. 1). i’opo Vprašanje samostojne obrtne zbornice je bilo že več kot desetletje predmet ronofiJi, včasih prav ostrih razprav, med slovenskim obrtništvom. Uredba o ustanovitvi Obrtne zbornice v Ljubljani, o kateri smo že pred časom poročali, je sedaj ugodila zagovornikom avtonomne obrtniške zbornice, ter ie bila skupna ■zbornica TOl po 901etnem delovanju razdražena. Eden izmed poglavitnih zagovornikov skupne zbornice, Josip Rebek, je objavil v »Obrtnem vestniku« s statistikami podprt članek, kjer pojasnjuje ter utemeljuje materialne koristi, ki jih je imelo u! nništvo od skupne zbornice. Dohodki obrtnega odseka Zbornice TOI so bili v petih letih (1935—1939) na dokladah 1,412.471 din, na taksah 1,157.234.50 din ali skupno 2,569.705.50 din. V istem razdobju pa so bili specialni izdatki obrtnega -!-eka 2,459.582 din. Obrtni odsek zbornice zaznamuje presežek samb v letih 1935. (za 60.558) ln 1939. (79.811.50), primanjkljaj pa leta 1936. znaša 9040 din, leta 1937. 2321 din in leta 1938. 18.885 din. Prebitek v vseh petih letih je torej i 10.125.50 din. Celokupni izdatki zbornico so bili v tem razdobju 19,781.383 din. Račun osebnih in stvarnih potrebščin zbor niee s prispevki za pokojninski sklad, h kateremu bi moralo obrtništvo po svojem stanju sorazmerno prispevati vsaj toliko, kolikor znaša razmerje donosa k celotnim ifcdatikom, dokazuje, da . je obrtništvo v petih le ih prispevalo v zbornico 2 milijona 569.705.50 din, v istem razdobju pa je prejelo za svoje potrebščine in obrtne namene • nazaj 2,459.582 din. Razlika 110.123.50 din naj bi bilo kritje za celokupno administracijo in ostalo režijo, da-si bi moralo obrtništvo v tem času v razmerju svojega prispevka do celotnih izdatkov še plačati 1,622.476.50 din, kajti nanj odpadajoči. delež je 1,732.600 din. Pc Rebekovem računu bodo prispevki v novo obrtno zbornico znašali okrog 700 tisoč din, če ostanejo doklade in takse iste kot doslej. Za upravo bo treba odšteti mesečno po 25 tisoč dinarjev, to je letno 300.000 din, ostane za, specialne izdatke in ostanove, ki so se doslej vzdrževale pri skupni zbornici in so povprečno v zadnjih letih dosegle letno preko 630.000 din, !e letnih 400.000 din. Zato je pisec mnenja, da bo moralo obrtništvo, če bo hotelo obdržati potrebe, ki so se stavile na odgovornost zbornice, povečati doklade in takse. Uredba sama je bila dejstvo ter bo obrtništvo odslej avtonomno, v kolikor to dovoljuje pač predpisani okvir uredbe. Ne da bi se sami spuščali v razglabljanja o pomanjkljivih ali dobrih straneh omenjene reorganizacije, želimo le, da bo obrt ništvo svoje zadeve reševalo solidarno, sebi in tudi slovenskemu gospodarstvu, v korist, predvsem pa, da bi postala nova zbornica pravo organizirano predstavništvo njegovih teženj, v katerem bi tudi samo odločalo. 1600 naših sezomcev spre me Uefe lo pesniku, dijaškimi recitacij: Inovih pesriii ter z ritmičnimi petjem. n Obsojen j' bil zaradi skrajne IHiarnosSi zdravnik dr. Avender iz i na 8 mesecev zapora. Niki tujih je:-, jmed njimi Ludi kitajski —- ier bo dnevnik izdala Malica hrvatska -v jbu. Zdaj ga vzdržuje občina. n Skrile zaloge živeža so iskali tem izsiljevali, predstavljajoč sc za j vene organe neki prepredenci v Ji,-Zato so izdali merodajni opozori bodo take preiskave, v kolikor bi bile vršili, organi v uniformah. t-Ti vajami malo? ančeva zaradi niški j,•lijaki na a pi- da O razmerah, v katerih so živeli naši sezonski delavci na državnem posestvu v Belju, smo že večkrat lahko brali v dopisih delavcev samih. Največ pritožb je bilo v zvezi s hrano, stanovanjem in higieno ter tudi prejemki samimi. O delovnih pogojih sezone e v v letošnji sezoni so razpravljali sedaj pri glavnem ravnateljstvu veleposestva v Kneževem zastopniki veleposestva, delavskih zbornic ter Jugorasa. Po dogovoru bodo imeli sezonci letos dnevno mezdo: moški 32, ženske 28 din. Za hrano delavcem skrbi veleposestvo ter bo za vsakega dnevno odračunavalo 11.75 din, tako da bi morali moški prejeti v denarju 20, ženske pa 16 din. Na Belju že dve desetletji delajo večinoma Prekmurci. Letos bo sprejetih 2000 delavcev: 1600 Prekmur- cev in 400 Hrvatov ter okoliških poljedelskih delavcev. Na omenjeni konferenci so razpravljali tudi o tako zvanih »palir-jih«, posredovalcih, ki delavce nabirajo za veleposestvo ter so bili torej nekaki zaupniki in opolnomočenci veleposestva. Mnogi med njimi so ta svoj položaj izrabljali ter prejemali od delavcev, ki se jih je vedno mnogo potegovalo za delo, zase še posebne »doklade«. Glede špalirjev« je bil dosežen med upravo in zastopniki Jugorasa nekak kompromis: delavce bodo nabirali zaupniki veleposestva (palirji), toda taki, ki jih bo vnaprej priporočila tudi organizacija. Delavci si lahko izbirajo zaupnike za nadzorstvo nad kuhinjo in hrano. Končne delovne pogoje pa bo izdelala še uprava Belja Iz <;ospo3afSftega tiska Dolžnosti m pravice v službi >r. Avgust Reisnian Kot ponatis iz »Splošnega delavskega koledarja za 1. 1941« jc izšla drobna knjižica, v kateri dr. Avgust Reisman, odličen poznavalec delovnega prava in tudi priznani praktik, navaja dolžnosti in pravice službujočih, pomožnega, trgovinskega in ostalega višjega pomožnega osebja kot jih ureja že cela vrsta najrazličnejših zakonov in uredb, predvsem pa zakon o zaščiti delavcev, zakon o obrtih in naredbe o določanju minimalnih mezd. Knjižica bo odličen priročnik za vsakega delojemalca, pa tudi obrtnika in podjetnika er vsakogar, ki se hoče na jasen n pregleden način seznaniti vsaj z določili o službenih dolžnostih in pravicah, ki se v praksi največkrat uporabljajo. KONTROLIRANIH BO OKROO 50 PREDMETOV Načrt za preskrbo in prehrano v naši državi uvaja splošno kontrolo proizvodnje, zalog, prodaje in potrošnje ter cer: blaga. Da bi to bilo bolj izvedljivo, bi naj ponovno ministrstvo za preskrbo In prehrano izvajalo direktno nadzorstvo cen prehranjevalne industrije, tentslfin'’ usnjarske ter podobne industrije. Kontroliranih bo okrog 50 predmetov. Ra-cioniranje bo uvedeno še za nekaj •) tli predmetov. Natančneje naj bi s. popis )-vale t"r,: zaloge blaga -pri producentih trgovcih in tudi potrošnikih. Obvezni a; o vi z -'tiski ura c" bodo morali biti : v večih občinah, kot doslej. g 100 milijonov din kredita za prehrano Slovenije lahko najame banovina pri Privilegirani agrarni banki po novi uredbi, ki jo je pravkar podpisal predsednik vlade. Dravska banovina ho lahko 'tudi tako konvertirala svoje manj ugodne kredite, ki jih je najela za preskrbo Slovenije z živežem. g Gospodarska vpraša nja kmečkega pre bivalslva v Jugoslaviji danes obravnavajo na seji izvršilne zveze kmetijskih zbornic. g Stari 1 dinarski kovanci so že oktobra preteklega Jela izgubili veljavnost in jih lastniki ne morejo nikjer več zamenjati. S tem izpopolnjujemo našo včerajšnjo vesi o zamenjavi starih kovancev. g silosov s kapaciteto 80.01)0 ton bo letos nanovo zgrajenih ter uporabljivih v naši državi. Privilegirana družba za silose se mora boriti s podražitvijo gradbenega materiala in velikimi zakasnitvami dobav. komadov avtomobilskih gum do- h ranči j e še v prvi ]>oloviei le-To je druga partija kontingenta, 2.200 komadov gum, namenjenih za avtobuse in tovorne avtomo- g 1100 bimo iz bruarja. ki znaša večinoma kompenzacijo prevzela Zaenkrat bo pa bile, ter jih prejmemo kot za nekatere naše dobave." g Nakup hmelja za SSSB je Hmeljarna d. z o. z. v Žalcu, je bila sklenjena dobava 5000 q verjetno nakup še povečan. g Trihloretilen namesto bencina iu petroleja pri čiščenju in mazanju strojev bo pri nas verjetno obvezno predpisan. Poizkusi s trihloretilenom so dali dobre rezultate. n Nova radijska oddaj niča Zagreb bo imela 120 k\v ter bo postavljena 30 ali kilometrov od Zagreba. Po raznih ;. >b--kusih jo bodo zgradili nekje v bližini Ivanič grada ali Iiožjakovinc n V severno Afriko pluje naš parniK ,,Pel.ar". ki prevaža tobak. n 10(i lel je bil star. pa se ni oikou vozil ne z vlakom, ne z avtom Muslafa Si* jafovič. ki je le dni umrl v Novom lieru | jr i Zenici. n Za 3 m je narasla voda zaradi -zadnjih poplav na Popovem polju. Ponekod so morali prebivalci zapustiti hiše. Toda ograža ludi železniško progo, dasi je c.ra-jena precej visoko. n Strela je ubila 10 ovac Ane Vukovič iz Kavnega na Popovem polju. n 300.000 din bo stala nova asiac ,i cesta, ki jo nameravajo zgraditi skozi Krapinske Toplice še letos. n Nemško bolnišnico bodo gradili v’ Novem Sadu. Občina je odstopila Kul-turbundu veliko zemljišče. n 200 milijonov din bodo stala eleklri-fikacijska dela v Hrvalski, ki bo končana za leto dni. n Unsko progo Bihar—Knin bodo leloS, dogradili ter jo izročili prometu. Radio Petek. 7. februarja Ljubljana: 12. ploščo: 13.02 Ho; i“;>d klavirski koncert Silve Ifrašovčcve.; 2.'. 1 Ve* lovčeve narodne pesmi hrane. Deržaj m Ro); 21.3 Oplesna gl. (pl.;. - Beograd: vi. Ko); 21.30 plesna gl. (pl. Beograd ;2. pesmi in opernih arij; 10.40 pesmi ne. di muslimanov; 20.25 simfonični koncert Ko; 22.50 plesna gl. — Zagreb: 20. pisan • c er: 21.30 Verdijev godalni kvarki Praga: 15.15 vesele češke pesmi: 20. češka gi. — Sofija: 12.50 koncert lahke in plesu; ‘J.; 18. ruske romance; 19.50 Čajkovskega ..Evgenij Onjegin". Anglija: 20. večerni spored; 21.15 pisiui koncert 23.15 plesna :! Beromiinster: 19.40 plesna glasba; 2h J. Brahmsove skladbe. — Francija: 'o solisli; 17. zabavna gl. — Italija Hi.ta koncert italijanskega kvarlela: 10.50 simfonični koncert. Nemške postaje: vesela gl.; 15.. 18., 20. in 21.15 zabavna glasba; 23.15 lahka glasba. W. E. ii.VBTHPLl. 41 ŽENA V DŽUNGLI Sksotičm roman Kakor da bi vzplamtel v njej plah plamen: tako jc vstalo v njej ime njenega otroka. Agnes ... Za temi vrati biva mož poln dobrote, poln ljubezni. Željno so se dvignile roke matere toda prihajali so samo tujci in sli, ne da bi se ozrli po njej. Vprašati hočem, si je mislila — ali bi iahko tu stanovala... in potem: kakšne so bilfe njegove besede? Kar misliš, to moraš delati! Besede kakor neomajen zakon: kar misli, to moraš delati. Misli so pravda, so ustvarjalci, so kali. Duh misli obvladuje svet. Da, tako je: svojega otroka skati, svojega otroka najti — to so bile nične misli. Torej mora to delati, hi dalje: Kar delaš, to moraš nositi. Nositi..-. Beseda je vrtala v njenih možganih. Vse, kar je storila to mora nositi. Bolezen nemil', skrb, stiska, i» nanjkanje ... zgubila jc svojega edine-• sorodjjika svojega edinega prijate’ia, voie premoženje. Postala je uboga :n najlina. In kar nosiš v tern se moraš Očistiti. To je bilo tisto nepojmljivo —• trpi ječe. stiska, bed. zapuščenost, izločenost iz INDIJE moči — to mora očistiti. Srce ji je tolklo. »Da bi ga mogla vprašati!« Mahatma! Vedno znova je odmeval davno zamrli klic v njeni notranjosti,... Tedaj se je dotakne Mavvasina rosa po plečih: »Temni se, mem-sahib —« To jo je dvignilo. »Mawasa!« »Tu, gospa.« »Pojdi v to hišo.* Da, gospa.« »Vprašaj — ali bi dali tebi in meni tukaj brenočišče.« Mav,:: se prestraši. »O, mem-sahib tu ne stanuje nihče iz tvojega ljudstva.« »Vprašaj.« -Gospa - v Bohi'orlu jmaš dom •—« Molči, prosim te, Ma\vasa. Pojdi v hišo « ,Jotrta je Mavvasa . sklonila glavo in m ■Roma rji ie ubogala. Po nekaj : ■ »Niti za riževo zrno se jc smC.ja!a veselo, zasedli.« »Romarji pojdejo v prhodnjih naorej. Še c n k ra* /kiis:va.« Beata se je obrnila, da bi šla h pride nazaj, več prostora! -:o vse dne! — vse nieno breme, breme preko njenih |,obotavlja — bori. »Jaz bi ga lahko vprašala.« Stopila je po stopnicah — se obotavljala — se okrenila. »O, mem-sahib!« je Mavvasa prestrašena kriknila. V Beatinem bledem obrazu je zasijalo. »Hočem govoriti z Mahatmo!« Odklanjajoče se umakne Mawasa k steni. »Nihče se ga ne drzne motiti — vsi« — rjava roka je pokazala po trgu v mraku —« vsi imajo svoje srce na 'jeziku. Vsi molčijo in ne vprašujejo. Volja Ma-hatme je sveta.« Beata je negibno strmela v vrata. »Kar nosiš, to moraš očistiti,« je mrmrala. Odločno je' odprla vrata. »Čakaj me!« \ OSMO POGLAVJE Mahatma Beata je stala pred Mahatmo. V ozki sobi, skromno, samo z naj-skromnejšim obdan: tako je živel na dan svojega osvobojenja. Mnogi prijatelji so prosili za obisk, mu pripravljali dragocena bivališča —• on je odklonil. Prosil je za nekaj ur miru, da bi se zbral, začutil zopet svoje moči, bil tiho in se zatopil v sebe pred začetkom svojega novega dela. Kar nosiš, to moraš očistiti to je bila njegova vodilna misel. Navajen na samoto svoje ječe. ie iskal p.ehod, vrata, ki bi se skozi nje mogel vrniti v življenje. Branil se je množice — da bi ji mogel služiti. Milijoni ljudi so spoštovali njegovo voljo. Mahatma je bil edin. Tedaj so prišli in mu imenovali ime neke žene, ki ga prosi za razgovor. Ena med milijoni. Tedaj je zazvenela v njem stara azijska prabeseda: tat wam asi.-*. Tat wam asi., .ti si jdz ... Takoj je Mahatma pokimal, misleč: Ena med tolikimi — njena želja je gotovo močnejša, kakor njena sila. Beata je vstopila, Pogledala jc Mahatmo. Bela iudiisk‘x obleka, platno, ki ga je bil sam stkal. ovijala njegovo telo. Drugega ni videla nič, kajti bilo je tik pred mrakom. Drugega ni videla kakor obrise njegove postave, obdane z motnjavo, tiho čakajoče. Tudi Beata je stala liho. kakor da bi, se je bila dotaknila čarobna roka. V ponižnosti je prekrižala roke na prsih. »Govori!« Indijska beseda iz njenih ust. Kakor da bi vedela, da mu z obotavljanjem srne vzeti niti trenutja njegovega časa-je odgovorila Beata z indijskimi besedami: »Mati sem, ki išče svojega otroka,- »Zakaj prihajaš k meni?« Slišala sem tvoje besede.* -Katere?« ‘ »Kar misliš, to moraš storile — _K‘11 storiš, to moraš nositi, - Kar nosiš, to moraš očistiti. Prvi dve čutim v >c 1 Tretia mi ie še daleč. Pomaga' mi-« (Dal)«-' Atentat na zagrebški angleški klub Dve ženski ranjeni — Za izsleditev zločinca 1O0.CO0 din nagrade V torek okoli 18.15 je eksplodirala pred vrati čitalnice angleškega kluba v spodnji Iliči 12 v Zagrebu dinamična pa-troiia. Posledice so bile vilo hude; vrata čitalnice je razbito, zdrobilo se je 39 oken. ponekod so poškodovani zidovi, pa tudi na stopnišču se vidijo sledovi eksplozije. Komisija, ki je prišla takoj po eksploziji na kraj dogodka, je ugotovila, da je neznanec položil kratek čas pred detonacijo več dinamitnili patron, k; so bile zvezane in opremljene s počasi gorečo vžigalrio vrvico. Scliwartz in njena spremljevalka, v so-jgali ga. inž. kem. Nada Sclnvartz. Dri- sednji sobi pa dve nameščenki. Najhuje je bila poškodovana ga. inž. Schwartz, ki so jo vrata pobila na tla v nasprotni strani sobe. Poškodbe so bile tako hude, da so ji morali obe nogi amputirati. Njena spremljevalka je bila le laže ranjena. O atentatn je bilo izdano naslednje uradno poročilo: »Dne 4. r. rti. ob 18-15 je eksplodirala v Zagrebu na Iliči št. 12 dinamitna patrona v prvem naastr.r>ju. in sicer pred samimi vhodnimi vrati v čitalnici' -'F:cga kluba. Eksplozija ;e povzročila gotovo gmotno škodo na Ob eksploziji sta bili v čitalnici an-1 oknih in vratih s stopnišča. V predsobi gleske."u kluba 58 letna inž. kem Nada'kluba je bila hudo ranjena na obeh no- ge škode ni bilo. Preiskava je v tekr ? Banska oblast je razpisala 100.000 uin nagrade za izsleditev zločinca, o čemer je bilo izdano to-le uradno obvestilo: »Zaradi pogostih terorističnih dejanj, so b;:.\ v zadnjem času izvršena grebu s postavljanjem eksplozivov ne javna mesta in zlasti zaradi poslednjega v Iliči .š! ' ;-vr VN fi-N ram - • nedolžna ženska, razpisuje banska oblast nagrado 100.000 din, ki se bo izplačala onemu, kdor bi dal kakršne koli podatke, ki bodo služili oblasti za odkritje in aretacijo teh teroristov.« Selniški Sokol bo gradil dom V nedeljo je bil občni zbor Sokolskega društva v Selnici ob Dravi, ki je ob števil’: udeležbi članstva, posebno navdušene sokolske mladine, vzorno uspel. Iz pozdravnega govora staroste Grahorja in poroči! ostalih odbornikov je razvidno, da je bilo delo društva zelo živahno in pestro. Lani je društvo imelo 26 članov in članic, 16 naraščajnikov in naraščajnic ter 12 moške in ženske dece. DruštVo je priredilo dva telovadna nastopa, in sicer pri Sv. Duhu ob priliki desetega binko-štnega izleta na mejo, ter 13. oktobra v Selnvi. ki je bil združen z razvitjem na- prosvetarja je razvidno, da je društvo v enaki meri skrbelo za telesni kakor tudi za duševni razvoj svojega članstva, ker je fazen redne telovadbe priredilo več kulturnih, prosvetnih in družabnih prireditev. Da bi bil v bodoče razmah drušva še močnejši in uspešnejši, si je društvo zadalo nalogo, postaviti si svoj »Sokolski VSA NAKAZILA IN VSE DOPISE ZARADI NAROČNINE NAJ DOPISNIKI POŠILJAJO UPRAVI »VEČERNIKA« TOČNO Z NASLOVOM PRAVEGA NAROČNIKA, NE PA Z NASLOVOM KOGA DRUGEGA, KER SICER LAHKO NASTANEJO PRI VPISOVANJU NETOČNOSTI IN PRI POŠILJANJU LISTA NELJUBE POMOTE. Podobnikar .na klariuehi' g. hrane Trbance. Pomembno je takšno predstavljanj-' narodopisnega blaga zaradi lega. ker se s tem stari, ponekod že pozabljeni običaji milic na obredja) vračajo med ljudstvo in ga na novo duhovno oplojajo. o V Križevcih pri Ljutomeru so ustanovili pred kratkim odbor za zimsko pomor, v katerem so zastopana vsa društva .nacionalna. kulturna, gospodarska in vsi predstavniki uradov ler korporacij. Pobi* ali bodo po vsej občini prispevke in odbor bo priskrbel vse potrebno gradivo. o Zopet vlom tia Murskem polju. l’o zadnjih aretacijah se je prebivalstvo Murskega polja oddahnilo, sedaj pa je nov vlom zopet sprožil val razburjenja. Sredi noči so neznani vlomilci obiskali Kosi-jevo gostilno v Križevcih in z vitrihi odklenili vse. prostore ler odnesli masti, zabele, posodo, čevlje in še mnogo drugega. Najemnica gostilne gdč. Marinič.'va je bila doma v Kljtiearovoh, kar so vlomilci izrabili. rašč iiniskega prapora; dve akademiji, šti-; sebno važno, ker je obmejno Kobansko ti gledališke predstave, pet organiziranih najbolj zapostavljen del slovenskega na-•zletov tri proslave, noč budnosti in dan rodnega telesa. Pripravljenosti. Iz poročil načelnika in j dom« — za katerega ima že pripravljen . .. . stavbeni prostor na Krasnem letnem telo- j™«« \ adišeu in pripravljen gradbeni material, kazala polno razumevanje za socialni po- Pri volitvah je bil izvoljen z malimi ! ložai svojih uslužbencev in prilagodila nji- spremembami stari odbor s starosto Gra- i h(!w prejemko današnji draginji, ne dvo- . . r'. t l o i i i i < mimo, da bo lakoi našla srcastva tudi horjem. Delo te Sokolske edinice je po- o Trboveljski drobiž. Lizol je pila 20 letna brivska pomočnica P. Š. iz banovine Hrvatske in uslužbeua pri nekem kajšnjem brivcu. / rešilnim avtom so jo pripeljali v bolnišnico Bratovske sldadnic \ kjer ji. je zdravnik dr. Cizelj izpral želodec ler jo rešil smrti. - Socialnemu skla- ’ Z . n jii, kjer so zameti tako vi-m:' - da „ železniški promet skoraj do--ce!a onemogočen. Na varaždinski progi je pri Golubovcu obtičal osebni vlak in ga več ar niso mogli spravili iz snega. IKkhbiiili nesrečah poročajo tudi iz erugih krajev naše države. ZA*-.’ - D! ZLOMLJENE TRAČNICE IZTIRIL VLAK Na žele miški progi Drvar—Knin se je '•-•laa huda železniška no:--roča. Zara-Ji: lomljene tračnice je blizu postaje ,’uice iztiril mešani vlak. V osebnih vago:!ih je bila ena sama potnica, poštna | 'Jradir-;;! iz Drvaija. ki je bila teže ra- ■ iciui Hudo so se poškodovali tudi stro j ji : !:ovoeii i iti štirje zavirači sem raiijencem so nemudoma nudili i Prvo pomoč, škodo pa je ocenila posebna l;r’ ■ a ter ugotovila, da ne presega | 1 1X1,000 din | ti Umrl je g. Peter Mosellig. višji nratl-i nik drž. železnic v p. i Male oglase sprejema uprava j ka" v Ljubljani. ............... Telefon 46-91. Frančiškanska ..Večerni-ulica *>. Kino * KINO UNION. Tel. 22-21. Danko Pišta. Muzikalni velelilm v gl. vi. Javor Pal. * KINO SLOGA. Tel. 27-30. Vitez arene. Premiera: E. G. Robinson, Belle Davis. * KINO MATICA. Tel 22-11. Čarovnik iz O za. Glasbeni tehnikolor-lilm iz kraljestva pravljice. .Tudy Garland, I* rttnk .Morgan. ■< ,/-r'.'rfi&AJl-,V'!J>atWKK»'‘"'■iZZUFK!?}'* o Okrajni ceslni odbor v M. Soboti jo prodal na javni dražbi za 13.000 din pe-tnnjski brotl občini Murski Križevci. o Osmošolci in seclmošolei soboške gimnazije bodo imeli 8. I. m. v Sokolskem doma plesni venček, katerega čisli dobiček je namenjen za daljšo ekskurzijo, po državi v glavnih počitnicah. vOJ za zvišanje honorarjev za učiteljstvo strokovno nadaljevalne šole. o 21) k<* masti in III kg medu je nekdo ukradel kovaškemu mojstru I'ranču Šolarju iz Podnarta. o Prleški pust v radiu. Prleki in prija* leljl Prlekije bodo v soboto, 8. februarja slišali ob pol 21. v ljubljanskem radiu ..Veselega Koranta", pustne narodopisne, prizore iz Prlekije. Besedilo, ki ga je napisal prof. Leopold Slanek, j« razdeljeno v šLiri prizore in sicer: I. Gospodinja praži .,krofe": 2. pustne šeme prihajajo (orači, ruše); o. pri gugalnici in <1. pusla pokopavajo. folklorne prizore bodo v narečju izvajali v Ljubljani živeči rojaki iz Prlekije. .Na harmoniki bo sodeloval g. Ivo BRANJE ČASOPIS \ JE REŠILO DRUŽINO SMRTI 1< met Karl Smol ja no vi ■ r/. vasi Zloterni-Ca pri Slavonski Vožeui je bil navajen po vc-čereh brati časopis. ..Nikoli ni zasnn. prej, ko je prečita!, 'k d j je po svetu novega. Ta'navada je te dni njega in njegovo družino rešila gotove smrti. Med branjem časnika je zaslišal neki šum, kmalu nato pa j: opazil, da se majejo zidovi. .Takoj j» zbudil svojo družino in z njimi pobegni: iz hiše, ki se je takoi nato zrušila. Mornarp umrli od lakote in ©nefnog!©stl Tvepla ponesrečen.li italijanskih mornarjev, ki so jih naš1 j blizu otoka šolta, je posebna komisija pregledala. Poleg naših zaitcpnikov je bil navsoč tuai Jmijansk: konzul v Splitu. Na irupiih mornmjev niso našli nobenih znakov poškodb, zato sklepajo, da so umrli zaradi lakote in onemoglosti. Štirje mornarji, ki so še •■ešil: z vlačilca »iirstts«, so bili pripisi :i.i v splitako bcl-iiišhico. Izjavili so, la bi bil, radi dek-žni pravic, ki jih daje mednarodno pravo z t taktne primere, nam e \ da . i se smeli v 21 mah vrniti v dornovh i. Njihovi želu so ugodili in so že zapustili našo državo Zimske Sepofe ob spodnji Savinji in ra .iiiega sveta ■Hitri pelek ob rani magislral. z,iin‘vničarjev ter odobritev poslov-’ reila za mestno slrokovno knjižnico, javni seji i)t> lajna seja n raznih personalnih zadevah. 1 -a ' ; saKttrnnnraisa* zimsko t&omoi a »Nai bi se v tem tednu zimske po ftioiii oiliee ne >mo- at ja!, da mu be ' tli •/* 'et.t ii» linj bi nihče ne zaprl : T ‘i*’ ii »•a r.voiega sr e a.« ( iv. % tivora bana dr Natlačena,, o zim- noni' ) i.a ■:V drami litine-: rt,oj ■ li. i »k. Opera Mani 11 i tp \ ut. ti K|a'. s tremi enod V snežni belini lesketajoči se vrh Plešivci, nekdajnega mejnika in čuvarja med Koroška in štajersko južno od Drave, je tud: za Celje in za ozemlje ob Spodni Savinji hajzaneslji-vejši vremenski prerok; boljši in zanesljivejši kakor ostro izoblikovani, v medlih žarkiii zimskega sonet' bleščeči grebeni Ojstrice, Rinke ali Raduhe. Znatno kasneje, kot v jarkih m jarugah, v prepadih in čereh Savinjskih Alp, mnogo pozneje, kot ob zibelki mlade Savinje, nastopi resno prava zima v prečni dolini, v grabnu, v soteskah in tesniea.i,- skozi katere mora šumna gorska reka od Celja do svoje združitve v Savo pri Zidanem mostu. Ona obmejna gora strmi z znano romarsko cerkvijo sv. Uršule in s planinskim domom proti sinjemu nebesnemu svodu" kakor biesteč grad i/. samega čistega srebrn in krog gorskih vrhov ob meji nekdanjnih dežel Koroške, Kranjske \ ir. štajerske tvori sončnemu sijts in sončnemu i blesku en sam edinstven velika-,ski vence sre- | brnkastih pobočij, strmic in gretienov. srebr-1 iiilt zimskih cvetlic in listkov. Nad zasneženim savinjskim mestom, nad srtbrnosivimi vodami Savinje, ki sta z nje zimski mra/. in nizki vodostaj samo za nekaj tednov ibrisala ljubko sliko i dikoživih splavarjev in splavov, visoko nacl svetlo snežno streho mestnega parka, izteza v takem na- j sproljti z mikavno sliko, da si učinkovitejšega ne da misliti, stari Friderikov stolp, počrnel in negiben, brez vsake najmanjše sedeo življenja. na skalnati višini evo.e j c vedno močne stene in zidove sredi med tčmr.osivimi, klnbovalnitni razvalinami Staiet;a gntdu Tam kjer nad strmimi, visečimi •• im -radi krepke roke bršljanove od spodaj še trdno drže in podpirajo staro graisko zidoi iv: deda>'aj'» n( žni, vožnatordeče liadalinjeni evetovi črne g. teloha v ogrevajoče žarke zimskega sonce in črni kosi preiskujejo s sv--'j'vi niniem.zki-timi kljuni kopna nijesta ob pir.ieuorjavein zi-dovju. 7. nasprotujočega iiriheKa na lesnem bregu Savinje pa vabi med /imekimi- vinogradi in bukvami mnilinn, pvea.a M.n.i be!:i 1'erk'. iee. \sa ntrrui -'n v bel i snežno l.aljo cerkvica sv. Nikolaja, od katerega si stvir.jski splavarji tako radi in tako uspešno izprosijo j Rimskih toplicah. Ob vznožju sttmcga litim ;, delo in zaslužek, tesni trgovci pa dobiček in visoke lesne cene. Počasi leno in čemerno se vali Savinja globoko med visokimi razvalina ai Starega gradu in med ljubkim gričkom Sv. Miklavža v odpirajoči se greben, kadar Plešivee sredi zime s pepelnatosivjmi oblaki obeta vseskozi slabo vreme in se težke, neprozorne megle vlečejo po široki Celjski kotlini od mrkih razvalin starega Ž o v n e k a do veselo razgibanega mesta ob Savinti. železniški tir in avtomobilska cesta, okrašena z dolgimi le-denkami, deloma izpeljana po mostovih in nasipih, z ivjastim vrbjem in ieišjmi, spremljata lepo regulirano reko. N;e traja dolgo in predno vlak ali avto obstoji v Laškem, tem slikovitem mestecu ob Sp, Savinji, se odpre, od sonca vsa ožarjena in razsvetljena, najsijajnejša zimska pokrajina na levem bregu Savinje, Rae:< termi >aš nasproti, se v mrzli zimi stalno zibljejo nad reko ob njenem robu lahne, prozorne pare, ki izdajajo in dokazujejo, izvi atrc toptili vrelcev v Savinji na tem mestu. Sončna, topla, suha in- zdrava zima ob Se. Savinji prinaša s seboj mnoge veselja ii. mnogo užitkov Pi■ -' > t^rire in-) kopališče v Rimskih toplicah, ki s sijajem svoje pokrajine in visokih gor še prav posebno sp -minjajo na Gastein *n njegov zimski gorsk svet, je sicer v zimskih mesecih navadno zaprto, ker to zahteva pr-oda. Poda dočim Do brna večinoma poč", a in Slatina Radenc* bavi največ le z razp ciljanjem zdravilne sle line, ima Radioter: . t Laško kal,-or Rogaš':; Slatina vso zimo oupitn vrata v >«v)je vroče kadile kopeli, pa etdi v svoj veliki ; "avalir bazen. Ogrnjen s težkim, toplim kožuhom se z globoko zasneženimi gorami. \l tem leži vozi domač kmet v mest.) na sfoih sa*'.eii skrivnost in mikavost zime ob Sp. Savinji, 'la je okoli Laškega in okoli Rimskih loplic, znanih in slovitih zdravilišč :n kopališč, sončna, topla, suha in zdrava, dočim more ona le nekaj kilometrov proti severu ali jugu ob tistem času biti meglena, vh.’ ■■ , ieno mrzla iti nezdrava. Mik vožnje iz območja megle v sončno, južnotoplo zimo Laškega in Rimskih toplic dosega užitek snnieat j .i ali sankanja z mrzle, še zimske gore v orv > cvetje tople katerih bližan,e naznanja /.venkijanje lo\t-gulčkov. Steklenico domačega vira ima s re-Itoj; kajti pri *s>nil»el.i m na »Jrugik strmih ptičkih goricah v’ oli/.ini še uspeva vinska tria ter rodi dobro pitno vino, ki ;e bilo nekoč daleč znano -n j.čUI:nW*i Smučarji iz Ceha, l.rškega in Ztcebi se vozijo io lepih srneči-šeih okoli Ceiiske ko^e, okoli S\etui. po širni!’ tievnikih Lise.', pri Šmohorju n:t |av s - e. L i:. na Mrzlici, na Kopniku, na Turju in na Veli- z.godne pomladi v ravnini ali dolini. Koliko : kem Kozjem, kjer belke, nivje koze zi -toplic, razen onih zn-mii) ir • ■ ■ v .-mit, še pač I žena burja (slač) spominjajo na visokogorje privira iz osrčja v strugo Savinje blizu La- ol- zibelki mlade Savinje, škega in Rimskih toplic. A ko je višja toplota Razvaline Tabora, starega gradu nad l.n-Savinje in večji učinek kopeli v tem delu nje- > kim, štrle mrko in čemerno, kakor da s norega toka brez dvoma posh-dica ot.ih skritih v im časom niso zadovoljne, > prelestni bhisi: toplih in privirov. potem utegnei > ti (.tič tudi I zimske pokrajine ob Sp. Savinji, bit' vzrok sončni in topli zimi v Laškem in Dr. Fr. Mišič. na I. izlet Slovenske zimsko-športne žveze od 7. 9. februarja, kjer bodo njvečje zimsko, športne prire. d tve v letu 1941. Zanimivosti Novo vzgojno obdobie v Rusiji Povratek k starim pedagoškim metodam Službeno glasilo »I z v j e s t i j a« je pred nedavnim objavilo na uvodnem mestu senzacionalen članek »Vzgoja v rodbini in šoli«. V članku se priznava, da je vzgoja dece, ki je leta in leta izpodkopavala upliv raditeljev, zašla v zagato. Izključenje roditeljev od vzgoje je dalo nezaželene rezultate. Deca je izgubila sleherni interes za knjige, postala je nedisciplinirana, spoštovanje do starejših je pri njej popolnoma izginilo. Zato — pravi list — ta generacija ne bo to, kar se od nje pričakuje. Naivno bi bilo misliti, da bi se mogli s temi težavami uspešno boriti šola in pedagogi. Pomagati morajo starši, ki so doslej bili daleč od šole, kjer se je deca učila. Starši bi naj po tern novem gledanju na stvar ne bili samo sodelavci učitelja in šole, ampak bi morali prevzeti najvažnejšo vlogo v vzgoji. Seveda je treba pri tem vzeti v obzir dejstvo, da se je v Rusiji polnih 20 let diskreditiralo rodbinsko življenje in da so zlasti mlajši roditelji sploh opustili vsakr šno vzgojo. Ko so Rusi v toku revolucije 1. 1917 prekinili s pojmi in metodami zapadno-evropske vzgoje, niso v zameno dali ničesar določnega novega. V njihovi šolski in vzgojni politiki je manjkalo orientacije in stabilnosti. V samih vzhodnih sovjetskih oblastih je prišlo v tem vprašanju do sovjetske vlade na petem vseruskem pedagoškem kongresu javno obsodil prosvetno politiko svojega komisarja za narodno prosveto. V sovjetski prosvetni politiki vidimo četvero razdobij. V prvem, ki pričenja z letom 1923, se uvaja takozvani kompleksni sistem, ki je imel nalogo, da v sovjetskih šolah brezkompromisno zamenja tradicionalne buržoazne učne predmete s čistim marksističnim programom. V drugem razdobju — 1927 do 1928 — so bili izdani novi učni načrti in programi, v katerih prejšnji radikalizem že popušča v korist buržoaznim pedagoškim načelom. To je bilo v dobi Nove ekonomske politike, ko se je tudi v kulturi proglasila nova politika: doba Lunačar-skega. V tretjem razdobju, ki se pričenja 1. 1929 z odhodom Lunačarskega in pri- Moforizirarti oddelek metalcev mfn trzavic. L. 1926 je Rikov kot predsednik Na poročnem potovanju — Albert, glej, glei, kako se valovi vedno znova in znova poljubljajo! —• Poglej natančneje! Vsakokrat se poljubi val z novim valom! Ideal ženske lepote 1941 VIŠINA NAJVEČ 162 cm, TEZINA Različna tekmovanja za najlepšo to in to, za razne miSs itd., so prišla, hvala Bogu, iz mode. Celo v Ameriki jih ni več. Postala so dolgočasna. Le ponekod na deželi ali v gnezdih jare gospode se še spomnijo, da bi bilo dobro na pustni torek ali ob podobnih prilikah voiiti »najlepšo kraljico Pusta«. Ali stvar tudi tam že jemlje slovo, kajti preveč je že teh raznih »kraljic« in »lepotic«. Kajpada, nekakšno merilo pa le mora biti, si pravijo v Ameriki Treba je vedeti, kakšen bodi model najlepše Američanke. To važno vprašanje je poslej, ko so že siti raznih lepotnih tekmovanj, prepuščeno kozmefikom. Pred nedavnim se je zbrala v Ne\v Yorku cela četa kozmetikov. Iz vseh delov Amerike so povabili nad 400 Američank, jih kritično premotrili ter nato po- Bruno Wolfgang: Helga na Najbolj zanimiv gost v hotelu je bila Helga. Bilo ji je znabiti že 27 ali celo 28 let. No, znala se je sijajno šminkati in oblačiti v stilu ekstremne levice. V občevanju z ljudmi je bila širokogrudna, taka, kakršen je zelo dostojanstven, a vendar preprost človek. Bila je odlična športnica, imela je avto najdražje znamke in mladega moža, ki je flirtal še z drugi,ni. Kaj hočete še več? Vsi smučarji v hotelu so jo oboževali. V hotelski knjigi je bilo zapisano: baron in ba-loriica Robotin. Ime zveni sicer nekam tuje, toda Helga niti najmanj ni govorila s kakim tujim naglasom. Njenega imena ni bilo niti v dunajskem niti v berlinskem telefonskem imeniku. Zakaj bi si človek razbijal glavo? Toda nekomu vendar stvar ni dala miru. Starejšemu, osamljenemu baronu Thornu, ki se še nikakor ni hotel posloviti od življenja. Nasprotno, njegova specialiteta je bil monokel, ki mu je krepko stal na očesu. Če bi mu le enkrat padel z očesa, bi se prav gotovo razbil. Toda padel ni, četudi so nekateri hotelski gosti stavili 3:1, da mu bo padel. Ta človek je že marsikaj preživel. Marsikaj tega, kar bi se pri drugem razvilo v pustolovščino, se je pri njem končalo z bon-tonoin, ostrejšim kot je angleška gorčica. In vendar to njegovo | dostojanstveno ponašanje ni ostalo brez vpli-1 va na ženski svet. Ko je prvič srečal Helgo, jo je dolgo opazoval. Presojal jo je skozi svoj monokel, ki je bil izbrušen samega izkustva. Lahko boste razumeli, da se ji je predstavil. Vendar je s \ tem precej časa okleval. Helga se je nosila i tako ponosno, da je bila upravičena suinnja, ali je sploh v njej kaj moderne krvi. Tu pa ! tam se ji je skušal diskretno približati, pri čemer je pokazal neverjetno mnogo estetske prefinjenosti. Toda Helga vsega tega ni opazila Zdi se, da zares ni imela najmanjšega j čuta za prefinjenost. Brez dvoma ji ni bil | všeč. smučanju da s tem še ni bilo nič dokazanega. Kaj takega ste lahko slišali tudi o popularni kneginji Katarini ali pa katerikoli sobarici iz predmestne kavarne. On jo je opazoval na- DO 50 kg, OBSEG PASU 59 cm' stavili za leto 1941 model ameriške idealne lepote. Američanka, ki bo hotela veljati v letu 1941 kot lepa, ne sme tehtati več kot 50 kilogramov, visoka ne sme biti več kot 162 cm, okoli pasu p?, sme meriti največ 59 cm. Obenem je bilo postavljeno načelo: boljše je biti »grda« kot pa meriti v višino več ko 162 cm ali pa tehtati nad 50 kilogramov. — Zares težke skrbi v težkih časih, kaj ne? hodom Bubtiova. se v Rusiji na prosvetnem polju v duhu ekonomske petletke izvaja tudi' kulturna petletka. Ako naj smatramo uvodoma omenjeni članek kot službeno izjavo, bo četrto razdobje, ki prihaja, vrnilo roditelje njihovi prvenstveni vlogi: dežji vzgoji. V bodoče ne bodo starši več mogli skrbi za vzgojo otrok prepuščati samo šoli, ampak bodo odgovorni za njihovo na" predovanje v šoli. Šolski sovjeti bodo tako reformirani, da bodo v njih tudi roditelji imeli važno besedo v vseh vprašanjih dečje vzgoje. Nameravajo se otvo-riti tudi posebne »Roditeljske visoke šole«, ki bodo imele nalogo pri starejših vzbujati interese za naloge pri dečjs vzgoji in jih v to svrho usposobiti ter vzpostaviti tesnejše vezi med roditelji in šolo. Tako se v Rusiji po 20 letih eksperimentov vračajo k preizkušenim metodam pedagogije, ki je vedno povdarjala, da je rodbina glavno vzgojno središče in da ne more biti stvarnih uspehov v vzgoji mladine, ako ni sodelovanja med šolo in domom. Umetno srce Angleški univerzitetni profesor dr. Gibs je pred nedavnim vzbudil s svojim poskusom z umetnim s ret m pravo senzacijo. Nje govo umetno srce, ki deluje kot človeško ali živalsko srce, je izdelano iz medi in deiuje pod pritiskom vode. Psi, mačke, domači zajci in mezge, ki jim je dr. Gibs odstranil srce, so živeli z njegovim umetnim srcem še ure in ure. Umetno sree je namreč povsem normalno urejalo v živalskih telesih krvotok. Na ljudeh pa dr. Gibs zaenkrat svojega umetnega srca še ni p«eizkusil. ZAVOD ZA FIZIKALNO GEOGRAFIJO je bil te dni osnovan blizu Moskve. Stolp postaje je oddaljen kakih 40 km od Moskve. V njem se bodo vršila stalna opazovanja ter meteorološka raziskovanja, zlasti gibanje temperature. Zavod ima na razpolago mnoge moderne aparate in druge priprave, ter deluje v okviru Akademije znanosti. Radffski zvočniki namesto mačk NOV NAČIN BORBE PROTI MIŠIM Žitne trgovine v vseh agrarnih deželah utrpijo vsako leto ogromno škodo zaradi miši, ki požrejo ogromne količine pšenice in drugih žit, nakopičenih po skladiščih. Mnogokje' si v borbi proti mišim pomagajo z mačkami, na Nizozemskem pa so prišli ondotni žitni trgovci na kaj originalno idejo. Po vseh svojih skadiščih so namestili močne radijske zvočnike. V pisarni imajo nameščen gramofon, na katerem se nenehoma vrtijo plošče z mačjim mijavkanjem, ki ga prenašajo na zvočnike v skladiščih. Dosedanji poskusi so se, kot poroča nizozemski radio, zelo dobro obnesli. Ta!ni arhiv v rilskem samostanu V znamenitem bolgarskem samostanu Rila so te dni naleteli na zanimiva od- prej ... Posebno natančno je presojal njenoPri restavraciji samostana so od-zadržanje do hotelskega osobja. Bila je pre- krili zidarji neko odprtino, ki je vodila do zidanega prostora. Na zidovih so bile odkrite slikarije, ki jih sedaj čistijo in proučujejo. Pri tem delu so naleteli še na neki drug prostor, v katerem naj bi se po splošni sodbi nahajal toliko pogrešani tajni arhiv iz leta 1335. Iz starega načrta je razvidno, da se v arhivu nahajajo dragocene stare'knjige in zapiski, ki bodo Helga ga je imenovala, kar so mu seveda i povedali, z navadnim starim slonom. Kajpada' več ponosna. Med seboj m ljudmi je delala preveliko razliko. Toda njena tehnika pri plesu, sport-.t in flirh; je bila dognana. Tozadevno je popolnoma odgovarjala idealu no-blese, ki jo poznamo iz najrazličnejših filmov. Med obema odličnima hotelskima gostoma je vladala • napeta atmosfera, kar je barona nekoliko vznemirjalo. Sicer mu- je :>ilo‘ glede Helge vse jasno. Toda vendar.. Nekaj neznanega ga je silovito izzivalo, naj z ljubeznivo zlobo sname tej ženski masko,, a jo nato spet kot pokrov na loncu povezne. Odločil se je, da ob prvi priložnosti vse postavi na kocko. In ni čakal dolgo. Helga je bila sama, skrita za zasneženim grmom. Smučka se ji je odpela. Zdaj jo je zapenjala. Ni ga slišala, ko je pridrsel k njej. Stal je za njo, misleč si: zdaj! če uspe, prav; če pa ne uspe, potem je Helga zares baronica in dolžnost mu veleva, da se najmanj ustreli. Zdrsnil je še za korak naprej in / vso močjo ploskoma udaril Helgo po najbolj izpostavljenem delu njenih smučarskih hlač. Helga je besno poskočila. On pa se je nasmenml. Helga se je v hipu smehljajoč pomirila ter približala svoje lice k njegovemu ter ga vprašala: Ali me zares poznate?« »Ne, ampak zdi se mi, da sem vas pravkar srečno spoznal. •To je nesramnost K je koj nato zavpila i Helga s hreščečim glasom. In vi hočete ve-' Ijati za nekakega barona? Vi ste nesramen, no, nevzgojen prostak, slon ... »Torej k pravi od dobrohotno ter oddrsi po smučini. V hotelu je v d;?';ku izoil coe pri čemur mu niti monokel ni padel z ■ •••.•»« ter se mu ni bilo treba radi le'ja ustreliti. prinesli precej jasnosti v dobo drugega bolgarskega carstva in v dobo lurške nadoblasti. Mimo tega pa obeta biti arhiv zanimiv za ves Balkan, ker sodijo, da vsebuje važne zapiske o takratnem življenju na Balkanu. NIKAR NE VERJEMITE... — Cujem, da ste strahovito zadolženi... — Nikar tega ne verjemite. Te vesti širijo o meni moji upniki! \ Ali vas tare pozabljivost? Moderna psihologija se je lotila z energijo ugank spomina in vzrokov za pozabljivost. Kako pogostoma slišimo ljudi, ki jadikujejo, da imajo slab spomin. Kako radi pozabijo naslov, ime ali dogovorjeni sestanek! Toda spomin teh pozabljivcev je lahko navzlic temu izvrsten. Mož, ki pozabi oddati pismo, ki mu ga je dala žena, v poštni nabiralnik, ima lahko izvrsten spomin za igralce in uspehe vseh nogometnih klubov. A dama; ki pozablja na dogovorjene sestanke, se lahko spominja do podrobnosti kakšne hišne oprave, ki jo je nekoč občudovala, našteje ti najtežavnejša' sorodstvena razmerja ter pozna natančno cene vseh toaletnih potrebščin. Kako je mogoče, da nekaj ohranimo v • o;: ' -.i drugo tiari ra uide? V našem i /,av‘.'siju ■ >. nič ne izgubi. Tu je ve- lika »shramba« vseli vtisov, ki smo Jttt nekoč sprejeli vase. Naša zavest odlaga v to ropotarnico vse, česar si noče obdržati ali česar se ni z vajo naučila obdržati. Dejstva, ki so tako stlačena v podzavestje, izginjajo, tako da ne ves odgovora o njih, če te kdo vpraša. Lahko rečemo, da je to za človeka prava dobrota. Pomislimo samo, kako dobro je« da izginejo na ta način iz spomina vsi žalostni in, bolestni doživljaji, ki bi nas vsakokrat na novo pretresli, če bi mogli nanje spomniti. Po drugi strani pa je spomin seveda eden najvažnejših niteljev človekovega razvoja. Vse nje rodov so položene v spomin. ZUis_l nevarnosti, ki jih je kdaj doživljal PrI" mitivni človek, so se.ohranile v spornan1; tako da. se jih x mo ge! rozreje sani a'1 pa njegovi potomci izo^ruati. May &or Podaljšajte mestne avtobusne proge Naša obdravska metropola se razvija v Siesto z obsežno okolico, širi se zlasti Š>roti jugu, vzhodu in zapadu ter je zaradi Jcga razumljivo, da se stalno veča tudi število okoličanov, ki imajo pogosta ponovna pota v Maribor. Zaradi tega se je frekvenca na mestnih avtobusnih progah Jako povečala in še stalno narašča, zlasti 50 prenatrpani vozovi sedaj, ko 'se ljudje zaradi visokega snega v še večji meri poslužujejo te zveze. Posebno se opaža to zjutraj, opoldne in zvečer, ko morajo marsikdaj obratovati na nekaterih progah Pomožni vozovi. Mnogo uradništva in uslužbencev, ki so zaposleni v Mariboru, stanujejo v okolici. Ker so baš oni stalni Potniki na avtobusnih progah, bi bilo gotovo dobro in koristno, ako bi se vsaj za nekatere vožnje, ako ne za stalno, poedi-11 e avtobusne proge podaljšale v okolico mesta. V prvi vrsti velja to za progo Glavni kolodvor - Kasarna kralja Petra. Ta proga bi se dala podaljšati do Nove vasi, tako da bi vozil avtobus prav do znamenja Pred Spodnjim Radvanjem, nato pa bi krenil mimo pokopališča skozi Burovo vas in nazaj v mesto. Območje, ki bi se '!a ta način pritegnilo na mestni avtobusni Promet, bi se s tem izdatno povečalo, ta- ko ne bi trebalo ustrezno povečati tudi število obratujočih vozov na progi. S tem bi bilo silno ustreženo okoliškemu prebivalstvu; ako bi se predlagana proga obnesla, bi bilo ustreženo tudi Mestnim podjetjem, tesnejši kontakt okolice z mestom pa bi brez dvoma prinesel mestu tudi še druge koristi, zlasti v gospodarskem pogledu. V sicer malo manjši meri velja gornje tudi za progo Maribor - Studenci. Podaljšala naj bi se , tudi eventualno samo za nekatere vožnje, ki bi okoliškemu prebivalstvu pri reševanju poslovnih stvari najbolj ustrezale, do pekrske meje. Tudi glede pobreške proge bi bilo premisleka vredno, ali ne bi bilo podaljšanje po večkrat na dan jako rentabilno, saj imamo v tem delu okolice naselja z veli- kim številom prebivalstva. Izjema bi veljala za tezensko progo, ker v tej smeri itak večkrat dnevno vozijo avtobusi iz Maribora v Ptuj in obratno, deloma pa pridejo v poštev tudi oni na progi Maribor - Celje. Ako bi se na ta način avtobusni promet pojačil, bi gotovo tudi okoliško prebivalstvo spoznalo prednost, ki se mu nudi, ter bi se te zveze posluževalo v večji meri, tako da bi mu ostala za stalno. Zlasti pa bi to veljalo za one mesece v letu, ko vremenske prilike ne dovoljujejo kolesarjenja, saj je kolo danes prometno sredstvo, ki ga pri nas skoroda nobena hiša ne pogreša več ter mu ljudje v poletnih mesecih dajejo seveda prednost, ker tako niso vezani na določeni vozni red in na predpisano progo. V—ar v Debatni večer »Sole in doma" Drevi ob 20. bo v mali dvorani Narodnega doma zelo pomemben debatni večer, ki ga je organiziralo društvo »šola in dom« v Mariboru. Na debatnem večeru bodo šolniki in starši razpravljali v nevezani besedi v obliki razgovorov o sodobni domači in šolski vzgoji. Razgovore bo vo- ir dil g. prof. šilih, želeti je, da bi se tega debatnega večera udeležili vsi ljubitelji naše mladine, zlasti pa da bi se starši z vprašanji o navedeni temi udeleževali debate, ki bo koristna za dijake in njihove roditelje. RK v Radvairu le oblekel in obul mnogo revnih otrok Tudi v Radvanju deluje že lepo vrsto let prepotrebno in požrtvovalno društvo "Rdeči križ«, ki si zlasti v današnjih časih prizadeva, na razne načine lajšati bedo najpotrebnejšim in najrevnejšim občanom. Kako pravilno so Radvanjčani razume!i potrebo ustanovitve Rdečega križa in njegov namen, kaže predvsem lepo število članstva. Organizaciji na-eelujeta učitelj L Daura kot predsednik ter šolski upravitelj Š. Firm kot podpredsednik. Društvo že lepo vrsto let vrši svojo nalogo s teni, da prireja sa-marijanske iifpončne tečaje ter predavala, skrbi za izpopolnitev šolske in gasilce lekarne ter da bodisi z denarjem, bodisi z drugimi sredstvi podpira revne. S tem svojim delovanjem vrši društvo tudi važno narodno poslanstvo, ker širi in utrjuje slovensko narodno samozavest. Kakor vsako leto je RK v Radvanju tudi letos oblekel in obul številne revne radvanjske otroke. Prav v letošnji ostri zimi so bili tega posebej potrebni. Da bi bila akcija čim uspešnejša, se je Rdeči križ obrnil tudi na razne naslove s prošnjami za podporo. Na pomoč je priskočila radvanjska občina z vsoto din 4000, z lepim zneskom pa je prispeval tudi okrajni načelnik g. Ajlec. V blagu je nudila izdatno podporo tudi kraljeva banska uprava. V—ir tečaj za mesarske vajence Združenje mesarjev za mesto Maribor bo priredilo za mesarske vajence tečaj v nedeljo, 9. febr., ob 14. v prostorih združenja v Vetrinjski ulici 11/1. Predajalo se bo o najvažnejših predmetih, ki J'h mora vajenec poznati pri teoretskem Izpitu. Zaradi tega je dolžnost vsakega Mojstra, da pošlje svoje vajence na ta tečaj, ki bo popolnoma brezplačen. m Tiskarski škrat. V miše včerajšnjo poročilo o ustanovi Ivi odseka malih harmonikarjev v okviru Prostovoljne gasilske tcIe. na Pobrežju nam je tiskarski škrat '■tihotapil napako, da zbirajo prijavi* interesentov studenški gasilci. Citatelji so si Sl jo gotovo že sami popravili v pravilnem suiislu, da zbira prijave gasilska čela na obrež j u. m Novi telefonski imeniki. Pošta Maribor l sporoča ,da so dospeli novi tele-unski imeniki za leto 1U11 /.a področje '".iubljanske poštne direkcije. Dobe sc na Slavni pošti pri pisemskem okencu po cuni din 13'—. m Mesini preskrbovalni urad objavlja, posluje od danes naprej v dveh pisar-Uah, in to za izdajo moke pekom in legov-v Orožnovi ulici 2 1 od 9. 12., za izdajo kari, reklamacije, prijave ild. psi v ■Pisarni Miklošičeva ul. 1, pritličje desno od !).- 12. in od 15 17. Hišni lastniki oz. upravitelji in stanodajalci podnajemnikom jf°, dolžni vsako izselitev oziroma .vselitev lak«j javili Meslnehui preskrbovalnemu Ul'adu, Miklošičeva I na podlagi policijskih °djav iu j j iij av za zimsko pomoči ■ 111 Vinarska podružnica v Mariboru bo !nu'la svoj redni občni zbor Hi februarju ;• na Banovinski vinarski in sadjarski 1 V Mariboru ob !1. dopoldne Vsak vi-.'ogradiiil, s' naj l.^a občnega zbora ud 0zi. kep |) , p,j občnem zboru predajanje oz tolmačenje veljavnega viničarskega re-l redb.) o viničarskem redu bo lolnia- da čil m Poročili so se zadnje dni v Mariltoru: Kokot Ilarald, kartonažer, in Hraš Justina; inž. Boris ExeJ in Hilinger Neža; Plevnik Maksimilijan, trg. nastavljenee, in Celin Karla; Vampel Jožef, mehanik, in Semenič Marija: Tozej Janko, trgovce, iu Zupanc Julčka; Žajdela Konrad, krojač, in Vrzel Ljudmila; Vidmajer Janez. kroj. mojster, in Danko Marija; Zemljič beliks. mizarski pomočnik, in Sabler Marija; Kodrič brane, premi kač drž. žel. in Kolar Viljeinina; Onič Božidar, trgovec, in Čuk Marijana; Bertoncelj Rudolf, ključ. drž. žel., in Pinler Iirigiia; Rep Stanislav in Sianjko Marija; barkuš Anton, pos. sin, in (iaberc Anica: Verdnik Ivan in Parlič Marija. m .šali. klub ..Vidmar". V 2. kolu Inr-nirja II. moštva so bili naslednji rezultati: Pirtošek - Cafuta 1 :<). Audič V.—Ramenski 1 :0, Dobrila Poš 0:1, Mastnak— Brkljačič t:0, Hvalič -Jauševec 0:1, Meko—Ruzboršek 1:0, Valand -Maksimovič I :(), Audič J, -Lukeš B. 0 : 1 m ,,Triglavsko rožo" bodo na splošno željo občinstva ponovili limbuški šolarji v nedeljo, 9. februarja, ob 1.3. m Kje sta mlada ubežnika iz Maribora; Včeraj smo poročali o pobegu 121 etnili j dvojčkov Petra in Pavla Pirca od doma. i Oblečena sla v nove sive plašče in sive 1 športne čepice. Vjun oče naproša vsakogar. ki bi jih kje videl, da ga obvesti ! o lem na iel. štev. 20-77 ali pa da se i obrne na najbiižjo orožniško postajo ali j drugo oblast. Verjelno sla odšla na podeželje ali v planine, ker sla bila navdušena za taborjenje in življenje na prostem. m Transport otrok iz Nemčije je potoval le dni skozi Maribor. Dunajska mestna občina ima v kraju Salvore v Italiji dečje kolonijo, kamor pošiljajo od časa do času otroke na letovanje pod vodstvom zdravnikov in zaščitnih sester, /.a prihodnje dni je najavljen nov transport. m Nesreče. Po nesreči je padel IG letni Adolf Repina. delavec na Pobrežju, ter, si zlomil roko. Pri padcu si je zlomila m Ljudska univerza v Mariboru. V petek, 7. I. m., bo predaval g. Ljudcvil Gries-bacli o temi: „Od Šibenika do Ulcinja". Predavanje bo pojasnjevalo okoli 200 prekrasnih diapozitivov v naravnih barvah. m Rjavo usnjato denarnico jo našla v neki slaščičarni trgovska ]>omočnica Ivanka Beribok iz Plinarniške ulice. V denarnici jo bilo din (>27>0 gotovine ter dve po-Irdili za najemnino na ime Leščak Ivana in Juričič Ivana, Prisojna 21, Košaki. Dobi se v uradu za najdeiie predmete na policiji. CITAJTE „MALi: OGLASE11 m Neznani storilec je vlomil v mesarijo Josipa Hclcrja v Vojašniški ulici ter ukradel okrog 5 kg prekajenega konjskega mesa ter 2 kg konjskih klobas. Vrata so bila sicer zaprla, vendar se slabo zapirajo ter se je trebalo vlomilcu le krepko upreti vanje, da je prišel v mesnico. m Kronika nesreč. S cirkularko sc je vrezal v roko 62 letni mizarski pomoč ni V Jakob Špic iz Dogoš. S kladivom se jc udaril po roki pri delu lGIelni viničarski sin Albin Panjan iz Košakov. — V Dobravi je padla na spolzki cesti ter si poškodovala roko 18 letna Simpfl Neža, žena tkalskega mojstra. Po nesreči je padel s klopi .'{ lelni čevljarjev sin Ivan Dorič v Zgornji Polskavi. m Prijavno sejmarsko knjižico in dovoljenje banske uprave je nekdo ukradel sej marki Heleni Jesenkovi iz Maribora na sejmu v Murski Soboti. Dokumenti so izdani na ime Emira Ičiča iz Maribora. Obrtniški rt. februarja 1941 v Sokolski dvorani — Vojaška godba * Proti kašlju priporočamo „R A V E‘‘ prsne karamele. Originalen zavojček din 5'— v apotekah. Zahtevajte izključno prsne karamele iz domače Ivornice „RAVE“. * Pi l NIKOV IZLET V H« OIMPE5TO od 22.-26. februarja. Zahtevajte prospekte! < ITAJTE „MALE OGLASE" Plačujte naročnino za „Večernik" brez opominov! Opominjanje naročnikov za redno plačevanje naročnine povzroča razmeroma jako mnogo dela in stroškov. Odločil' smo se. da tolike težave in izdatke rad: nerednosti nekaterih naročnikov na vsak način odpravimo. Zato opozarjamo cenj naročnike, da bomo v bodoče vsak opomin nerednim olačnikom naročnine zara* čunal! po din 10.— ter ta znesek prišteli zaostali naročnini. V današnjih časih ni drugače mogoče, že celo ne dnevniku ki je — brez pretiravanja — razmeroma najcenejši list na svetu. Naročnino je treba praviloma plačevati vnaprej, najkasneje pa do 8. v mesecu za tekoči mesec. Točno plačevanje naročnine ni samo v interesu lista, marveč je tudi v prid naročnikom samim, ker je točno plačevanje naročnine pogoj za veljavnost zavarovanja za primere smrtne nezgode za din 10.000.—, za kateri znesek so samo redni plačniki naročnine za »VEČERNIK« zavarovani s posebno polico. Zato prosimo in pozivamo cenj. naročnike: Plačujte naročnino za »VEČERNIK* brez opominov! Uprava »VEČERNIK4«, Maribor, Kopališka 6. m Nočno lekarniško službo bosta vršili o tj 1. do vključno 7. februarja lekarna pri sv. Antonu, Frankopanova 18, tel. 27-01 ter lekarna pri Mariji pomagaj, Aleksandrova cesta 1, tel. 21-79. Narodno gledališče četrtek, 0. febr., ob 20.: Plesni večer Moharjevc in Pilata. Red B. Petek, 7. febr.: zaprto. Sobola, 8. febr., ob 20.: Sumljiva oseba1 Red A. Nedelja, 9. febr., ob 15.: „Cigan baroni Znižane cene. Ob 20.: „Dva tucata rdečih rož“. Prvič. Prihodnja glasbena novost v gledališču bodo Parmove ,,Carieine Amazonke", ki jih mariborska opereta že pridno študira v Verdenikovi režiji in pod taktirko dirigenta Herzoga. Kino * GRAJSKI KINO. Do vključno petka ..Hura, jaz sem oče“. Heinz Riihmann. •— V soboto .,Njen rendezvous", Deana Dur-bin. * ESPLANADE KINO. Do vključno petka izredno lep odličen francoski velefihn Nemoral". Gaby Sisvian. Paul Cainbo, bran-eoise Rosay. * UNION KINO. Danes zadnjič ..Velemestna roža*', Tvrone Po\ver. Aliče bey. Prihodnji spored. Senzacija! ,.Zemlja duhov", Smučarski? plot ožeta 1 ^ („Pulnik", Maribor, G. februarja) Poštarski dam: 8 C, oblačno, 50 etn pršiča na podlagi 15 cm. Pohorski dom — Mariborska koča: -8 C, oblačno, 55 cm pršiča na podlagi 20 cm. Sokolski dom: —9 C, oblačno. 55 cm pršiča na ix>dlagi 30 cm Kremžarjev vrh: 10 G, oblačno, 35 cin pršiča na podlagi 70 cm. Rimski vrelec: -8 C. oblačno. 94 cm pršiča. Peca: 2 (1, oblačno, 120 cm pršiča. Rogaška Slatina: I C. oblačno, 10 cm južnega snega na podlagi t() cm. * mati 6$tast v „!feietkiku" f V CePy se že zb"ra e prvi tekmovalci LEL J L fr TRS »O OTVORITEV L 1 ZLI'TA SLOVENSKIH SMUČARJEV Jutri zvečer se bodo z baklado po celjskih ulicah pričele prireditve I. izleta slovenskih smučarjev v Celju, ki bo letošnja glavna smuška manifestacija v celi državi. Po bakladi bo otvoritev izleta. Tako prireditelji, SZSZ. kakor tudi oko (13 letna vdov a po* poštnem” služiteiju celjska oblastva. podjetniki iti Celjani vodila ter po želji tudi vodnika. Za nastanitev gostov bo skrbel »Stanovanjski odsek«, ki je ravno tako v Delavski zbornici, tel. 189. Za člane pokroviteljstva, častnega predsedstva, novinarje, zvezine funkcionarje so rezervirani posebni prostori. Prvi tekmovalci že prihajajo v Celje Marinič i !,•!; banske uprav. m ■i' v Ljubljani I baletni v - '»e.lev 'Nožn- imi roKo OJ letna Marija Skrablova i/ Maribora Pri tt— sploli so se vzajemno potrudili do skraj- lovadhi se je i>> nesi eči jios ,o( au | nosti. da je vse najbolje pripravljeno zajKer Se traja rok za prijave do petka oh tri praznike smuškega športa. Poskrblje- 16., število prijavljenih še ni znano, bo no ,ie. da bodo vsi udeleženci dobili hra-ipa gotovo jako visoko, zlasti ker so se no. prenočišče itd. Za to je določena po-j snežne prilike zelo popravile. Izletni od-sebna Izletna pisarna v Delavski zbor-'bor bo tekmovalcem po možnosti vrni' nici v Razlagovi ulici, kjer naj se došli j polovico stroškov za potovanje, zanje so gostje prijavijo, da dobijo potrebna na-: preskrbljena dobro kurjena udobna skup- roKi 13 letni dijak Karel ribora m Srebra« cigaretno dozo je našla na Aleksandrovi cesti uradnica Anica Kopi- 'Ipomrjamo na nocojšnji baletni s , reva. Doza ima na notranji strani vgra- ' Ijanške umetniške' dvojice- ge. Mo- i \irano ime Micika in datum 15. VII. 10, in Piiala. Vstopnic.'1 naj se po j na zunanji pa črki V in D Dobi se ; nabavijo /e v pred|vroilaji. I policiji na na ležišča, na zahtevo lahko dobijo tudi prenočišča v hotelih po znižani ceni, kar pa morajo plačati sami. V Izletni pisarni bodo lahko dobili tudi nakaznice za prehrano po znižani ceni. Mladina bo imela skupno prehrano, dnevna cena din 17.—. Tekmovalcem se priporoča, da prinesejo po možnosti s seboj po eno odejo. Tekmovalci, ki hočejo še trenirati, se opozarjajo, da bo proga za smuk v soboto dopoldne zaprta za trening, prav tako ne bo mogoče skakati na skakalnici v nedeljo dopoldne. Skakalnica dopušča skoke do 50 m. Vse event. nadaljnje informacije se dobe v Izletni pisarni v Celju. Italijani svetovni prvaki v slalomu Tretji dan svetovnega smučarskega prvenstva v Gortini d’Ampezzo v Dolomitih je bil na sporedu slalom za moške in ženske. Nepričakovano dobro so odrezali Italijani, v konkurenci si deti Italijan Chieroni prvo mesto z Nemcem Pfeiferjem, v damski konkurenci pa je dobila Italijanka Seghi senzacionalno zmago nad večkratno svetovno in olimpijsko prvakinjo Nemko Kristl Cranzovo. V moškem slalomu je plasma sledeč: 1. in 2. Chieroni (Italija) ter Pfeifer (Nemčija) 2:01.5, 3. Marčellini (Italija) 2:01.9, 4. Cranz (Nemčija) 2:02.3, 5. Rominger (Švica), 6. Jennewein (Nemčija), 7. Lantschner (Nemčija). V ženskem slalomu je zasedla prvo mesto Seghi (Italija) 2:05.6, 2. Cranz 2:10, 3. Proxauf (obe Nemčija) 2:17.4. V oceni za alpsko kombinacijo moških je na prvem mestu Nemec Jennevvein s 404.4 točke, 2. in 3. Italijana Marcellini in Chieroni 405.1, 4. Cranz (Nem.) 407.6, 5. Rominger (Švica), 6. Pfeifer (Nem.), 7. Soerensen (Norv.), 3. Scheuring (Šved.), 9. Lacedelli (Italija). — V alpski kombinaciji za ženske je prva K. Cranz (Nem.) 406.2, pred Seghi (It.) 424.7, sledita dve Nemki. ■ V okviru prireditve je bila tudi konferenca zastopnikov vseh zvez, ki so poslale svoje tekmovalec. Soglasno je bilo sklenjeno, da bodo prihodnje Fisine tekme. 1 1942 v Nemčiji. Kongres Fise je bil odložen za nedoločen čas. ŠVEDSKA ZMAGA NA 18 km Za sveotovno prvenstvo v teku na 18 km je bila ostra borba, saj je med časom zmagovalca in 20. tekmovalca na cilju komaj dobrih 5 minut razlike. Zmago so odnesli severnjaki, kot najboljši Srednieevropci pa so se plasirali Italijani, ki so seveda na teh terenih imeli dovolj prilike za treninge. Vrstni red na cilju je bil sledeč: 1. Dahlquist (Švedska) 1:05.25, 2. Kurik-kala (Finska) 1:07.35, 3. Silvernoinen (Finska) 1:08.13, 4. A. Contpagnom (Italija) 1:08.15, 5 Fortel (Finska) 1:08.23, 6. in 7. Pahlin in Johansson (oba švedska) 1:08.38, 8. Matsbo (Švedska) 1 -.08.58, 9. Berauer (Nemčija) 1:09.08, 10. Lauronnen (Finska) 1:09.16, 11. Gerardi (Italija), 12 Šved, 13. Demetz, 14. do 16. Švedi, 17. in 18. Finca (med njimi tudi znani Jalkanen) ter nato dva Italijana. Prvi Švicar je na 31. mestu. Danes se tekmovanje nadaljuje s skoki za kombinacijo. Družabna smuška prireditev grafikov Mariborski grafiki bodo tudi letos priredili tradicionalno smuško tekmovanje za prehodni Gutenbergov pokal, ki bo tokrat posebno zanimivo zaradi tega, ker bo padla odločitev glede pokala, ako se tudi letos posreči zasesti prvo mesto lanskemu zmagovalcu Nacetu Borovniku. Letošnji smuk bo v nedeljo, 9. januarja, Start bo ob pol 14. pri Razglednem stolpu, od koder teče proga mimo stavbišča mariborskih grafikov na Pohorju do go- stilne Hoste v Radvanju, kjer bo cilj, V konkurenci lahko tekmujejo samo člani grafične organizacije, izven konkurence pa so dobrodošli tudi gosti. Prijave se sprejemajo v pisarni SGRJ na Ruški c. 1. Po smuškem tekmovanju bo družabni sestanek v gostilni Mihevc-Mautner v Radvanju, kjer bodo tudi objavljeni rezultati. Kakor ta družabni zaključek ima tudi prireditev smuškega tekmovanja izrazito družaben in propagandni značaj. MALI OGLASI do 20 besed stanci« z davkom vred 15.— din. Vsaka nadaljnja beseda I.— din. Kdor išče službo, iilaia za tak oglas namesto IS.— din samo 12.— din. Mali oglasi za ženitve, dopise, posest, trgovsko in obrtno reklamo ra stnnelo namesto 15.— din 21).— din. Vsaka nadaljnja beseda v teb oglasih stane 2,— din. Za pismeno odgovore glede naslovov v malih oglasih znaša posabua prlstoibina 3.— din. kateri znesek je treba orlložiti v znamkah. Male oglase ie treba plačati tako) pri naročilu. Pri pismenih naročilih so lahko plača v znamkah. Za vse male oglase, če so debelo tiskani, velja dvojna tarifa. SLUŽBO DOBI do 30 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din Iščemo takoj VINIČARJA sposobnega, marljivega, poštenega, - zaupnega, za vinogradi) o in gozdno posestvo od 20 jutrov blizu Varaždina. Prošnje je poslati na »Publicitas«, Zagreb pod »58067«. 22556-2 OROGEBIJA KANE NATAKARICO mlajšo tnoč, sprejme v službo s 20- II. 1941 gostilna pri kolodvoru. Potrebna kavcija din 2000,— v gotovini. Ponudbe s sliko poslati pod »Samostojna« na oglasni oddelek »Večernika«. SLUŽBO IŠČE 1o 20 besed 12 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din DOBRA FRIZERKA mlajša moč, nekoliko izvež-bana v moški stroki, išče službo s 15. febr- Informacije frizerski salon Ločnik, Dravograd- 22554-3 STANOVANJE ODDA lo 2d besed 15 titn. vsaka nadaljnja beseda 1 din TRISOBNO STANOVANJE Maistrova ulica 22-1, se odda 1. ali 15. marca. Pojasnita: Aleksandrova c. 14, pritličje desno. 22545-5 SOBO ODDA lo 20 besed !5 din, vsaka nadaljnja beseda 1 din OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom, s hrano ali brez, oddam. Naslov v ogl odd- »Večernika«. 22552-8 POSEST do 20 beseti 20 din. vsaka nadalluie beseda ? din PARCELA 2000 'ar. Vi ure od glavnega kolodvora, se takoj proda. 22555-2 i Vprašati Košaki 47- 22551-11 Proda se lepo VINOGRADNO POSESTVO 3 ha 45 a, z viničarijo in stanovanjsko hišo za 260.000 dinarjev. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 22557-11 STROJI do 20 besed 15 din. vsaka adalinja beseda 1 diu LESNA INDUSTRIJA POZOR! Trostranski skobelni stroj za izdelovanje ladijskega poda je dospel iz Nemčije še po ugodni ceni. Ludvik Ileršič, Ljubljana, Cesta 29. oktobra 13. Telefon 37-54- 22540-14 Še po starih tovarniških cenah so dospele: STRUŽNICE (Prazisions-Drebbanke), 200x 1000—15000 mm, z norton-prestavaml in vdelanimi elek fromotorji ter vrtalni stroj, ki vrta do 30 mm, z vdelanim elektromotorjem Ludvik Ilcr-šič, Ljubljana, Cesta 29. oktobra 13, Telefon štev. 37-54. 22539-14 POHIŠTVO-OPREMA Jo 20 besed 15 din. vsaka nadaljnjo beseda 1 din Prodam eno OMARO stenska uro in psiho. Vprašati v gostilni, Frankopano-va 55 22549-17 % m Trajni kodr samo p< * Pavii, specialiteta trajne brez vodnt ondu-acije, 6 m« sečna pismena garancija- Najmodernejši salon NajboljŠ« oostrežba po nižjih cenah. Salon ,.Pavla“ Koroška 0 GLASBILA 1o 20 besed 15 din. vsaka tiadaUaia beseda 1 din Prodani nov RADIO dobro ohranjen Cena nizka-Kdor si želi dobre glasbe, tiaj pohiti- Naslov v oglasnem oddelku »Večernika« 22544-20 Nogavice trajne po >Nlmola< kopeli 1 1 Oddajte MALE OGLASE za sobotno-nedeljsko številko „Veeernika“ čim prej v tednu, najkasneje do petka ’|2 7. zvečer, ke* so do tedaj oddani mali oglasi brez posebne pristojbine in zato cenejši, kakor v soboto do 9. ure dopoldan oddani. » V ECERNIK « Oglasni oddelek. i »nimela« pr«pre£uj« spulfanj« petelj (sank) Din 30'->NIMELA' SAMOPRODAJA CELJE, poštni pradal 2 Dobi se v drogerija h fn trgovinah PRIDELKI do 20 besed 15. din, .vsaka nadaljnja beseda 1 din JABOLKA kg 2, 3 in 4 din. Skladišče Koražija, Aleksandrova c. 51 _______________________ 22530-23 11-3000 kg JABOLK pol gnilih, za prešanje oz. za predelavo prodam. Ogleda se lahko vSak dan od II12. ure v Kopitarjevi 6, Maribor. 22512-23 Mariboru - Uglasi po ceniku - _ Rokopis »<• ue vročajo. — - Uredništvo In upruva: Maribor, Kopališka ulica 6. — lelelon uredništva štev. 25-67 in uprave štev. 28-07. — Poštni čekovni račuu štev 11 109