JUTRA!
Macdonald za slovansko manjšino v Italiji
ZANIMIV ČLANEK ANGLEŠKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA O USODI SLOVANSKE IN NEMŠKE MANJŠINE V ITALIJI. — PROTEST ITALIJANSKEGA VELEPOSLANIKA V LONDONU.
Politično leto velikega stila
bomo imeli letos, ako bo šlo vse tako, kakor si je zamislil novi angleški pre-miier Mac Donald. Po lastnih izjavah namerava laburistični leader opraviti tekom prilično dveh mesecev v zunanjepolitičnem pogledu delo, za katero predvidevajo navadni ministri zunanjih zadev večletne perijode. Evo:
Po kratkem tritedenskem zasedanju angleškega parlamenta, ki se sestane čez dober teden dni, se bo Mac Donald tekom avgusta in septembra posvetil zunanji politiki. Dasi ni formalno on zunanji minister, je vendar znano še izza časa njegove vlade 1. 1924., da se zelo rad bavi z zunanjo politiko in da zlasti rad hodi na mednarodne konference, na katerih se debatira o vprašanju svetovnega miru. Ljubi odkritosrčnost, in kakor je bila prva njegova ministrska gesta, da je odklonil čuvarje-detektive za svojo osebo, tako tudi lahko vsak hip preseneti svet s kakim novim predlogom v repara-cljskem vprašanju, ki bo svet iznena-dll.
Za enkrat je gotovo, da bo Mac Donald takoj po zaključitvi parlamentarnega zasedanja šel v Ameriko, kjer bo s predsednikom Hooverjom ustmeno razpravljal vprašanje pomorske razorožitve in svobode morja. Saj je že Baldwin imel namen obiskati Zedinjene države, da bi se zbrisal neugodni vtis zadnje ponesrečene pomorske konference. V Ameriki s simpatijami pričakujejo tak sporazum z Veliko Bri tanijo in so namero Mac Donaldovo, da pride tja, toplo pozdravljali časopisi in vsa javnost. V Angliji sami sicer konservativci niso za razorožitev posebno navdušeni, in je eden izmed njihovih prvakov Churchil še nedavno pisal o tem vprašanju precej odklonljivo. vendar pa se zdi, da bo imel Mac Donald liberalce na svoji strani.
Nekoliko težavnejša bo stvar z Mac Donaldovim načrtom, da bi se na jesen sklicala v London nova reparacij-ska konferenca. Pred vsem radi tega, ker Je Anglija vezana z Balfourjevo noto in nima pravih motivov, da bi izzvala nopuščanje Francozov. Mac Donald namerava baje presekati vozel s tem, da bo že meseca septembra umaknil britanske čete Iz Porenja. Tudi v tem vprašanju se zdi. da bo imel liberalce na svoji strani. Vprašanje pa je, ali bo Poincarč pristal na londonsko konferenco.
Tretje važno vprašanje, ki se ga hoče tekom jeseni lotiti Mac Donald. je: priznanje Sovjetske Unije. 2e na prvi seji svoje vlade se je tega vpraSanJa dotaknil. V Londonu gledajo na to vprašanje predvsem s trgovsko-go-spodarske strani, ker smatrajo, da je komunistična nevarnost že minila. Vendar dvomijo v industrijskih krogih, da bo britanska trgovina imela
LONDON, 17. junija. »Sunday Times« objavljajo članek angleškega mi nistrskega predsednika Macdonalda, ki pravi med drugim:
Mirovne pogodbe so dodelile Italiji veliko nemškega in slovanskega prebivalstva, katero skuša z vsemi represivnimi silami, ki jih ima na razpolago. poitalijančiti. Z ozirom na mirovne pogoje, pod katerimi so prišla ta ozemlja pod Italijo, naj bi imele te manjšine dostop k Društvu narodov. Velika nesreča je. da se pooblastila, ki jih ima Društvo narodov za nadziranje dolžnosti držav napram manjšinam, ne raztezajo tudi na države kakor je Italija in da so bila ta pooblastila v praksi še okrnjena. To naj se-
,,Rumeni ptlč“ v Parizu
PARIZ, 17. junija. »Rumeni ptič«, ki je na poletu iz Amerike proti Parizu pristal na Španskem, je včeraj zjutraj odletel proti Franciji. Potoma se je ustalil v Cazauxu, da dopolni svoje bencinske zaloge, ob 20.44 pa je prispel končno na letališče Le Bourget pri Parizu. Tamkaj ga je pričakovala več tisoč glav broječa množica, ki je vztrajala kljub deževju, ter priredila obema francoskima pilotoma navdušene ovacije. Na letališču je bil tudi minister za zrakoplovstvo, ki je imenom vlade čestital letalcema k posrečenemu poletu čez Atlantsko morje.
Brianč o nemška-francoskih očnošajih
PARIZ, 17. junija. »Journal« poroča, da se bo nemški zunanji minister dr. Stresemann na povratku iz Madrida v Berlin ustavil v Parizu, da konferi-ra z ministrskim predsednikom Poin-carčjem o situaciji, ki je nastala po sporazumu na konferenci izvedencev. Verjetno je, da bosta prišla pri tej priliki v Pariz tudi Macdonald in belgijski zunanji minister Jaspar in da se bo potem razpravljalo ne samo o repa-racijskem vprašanju, ampak tudi o vprašanju izpraznitve Porenja. Zunanji minister Briand je z rezultatom madridskih posvetovanj zelo zadovoljen. O nemško-francoskih odnošajih je izjavil Briand novinarjem, da je napetost zelo popustila In da so glavne ovire za pripravo prijateljskih odno-šajev med obema narodoma 2e odstra njene.
Dr. Stresemann se vrne v Berlin 20. junija, kjer bo v zunanjem odseku
Macdonald nastopa končno za usta-ki bi imela značaj mandatne komisije, ki bi imela značaj mandatne komisjje. tajni diplomaciji pa naj se prepreči vplivanje na delovanje te komisije.
LONDON, 17. junija. Davi je prišel italijanski veleposlanik v palačo zunanjega ministrstva, kjer je pri zunanjem ministru Hendersonu energično protestiral proti članku ministrskega predsednika Macdonalda v »Sunday Times«, v katerem se Macdonald zavzema za slovansko in nemško manjšino v Italiji. Korak italijanskega veleposlanika je vzbudil v angleških vladnih krogih veliko začudenje in se
državnega zbora poročal o reparacij-skem vprašanju in o rezultatih madridske konference Sveta Društva narodov. Briand je odpotoval iz Madrida včeraj in sta ga spremila na kolodvor Primo de Rivera in Ouinones de Leon.
Usodna uročina u Neujyorfcu
NEWYORK, 17. junija. Nenavadna vročina, ki traja že nekaj dni, je zahtevala že mnogo žrtev. V mestu samem je umrlo za solnčarlco deset oseb, več pa jih je težko zbolelo. V nedeljo je kazal termometer 90 stopinj Fahrenheita. Take vročine ne pomnijo že 46 let.
5 padalom u Ren
CHUR, 17. junija. Na letalskem dnevu, ki ga je priredilo včeraj društvo podoficirjev, je sodelovala tudi znana pilo-tinja Helli TuGmar iz Monakova, znana po svojih skokih s padalom. Prvič se ji je skok popolnoma posrečil, drugič pa jo je zanesel veter preko bližnjega gozda in Je padla s padalom vred v reko Ren, kjer so jo kmalu zagrnili valovi. Pomoč je prišla prepozno in so drzno pi-lotinjo potegnili kasneje mrtvo iz Rena.
maščeuanje preuarane ženske
V Marijini cerkvi v Varšavi se je odigrala te dni strahovita tragedija ljubosumnosti. V cerkvi bi se imela vršiti poroka 25-letnega inž. Marijana Soloneka z 19-letno čezarino Dombrovsko. V tre-notku, ko je hotel duhovnik izvršiti obred, je skočila pred oltar neka mladenka
n je zlila na ženina in nevesto steklenico solne kisline. Splošnjo zmešnjavo, ki je nastala v cerkvi, je napadalka porabila za beg. Ženin in nevesta sta dobila po vsem životu silne opekline in so ja morali takoj prepeljati v bolnico. PoH-cija je napadalko kmalu izsledila in jo aretirala. Bila je to 18-letna Jadviga Tyl, s katero je imel ženin *o zadnjega lju-bavno razmerje. Šele pred nekaj dnevi ji je sporočil, da se namerava poroSfti. Dekle je postalo nato strašno ljubosumno. V obupu se je odločila za strašno dejanje, katero je tudi izvršila.
Bodalo Šarlate Corday
V Berlinu pride v kratkem na dražbo med drugim tudi predmet, ki ima zanimivo zgodovino. Prodano bo namreč bodalo, s katerim je Šarlota Corday za časa francoske revolucije zabodla tirana Marata. 2e med razpravo proti Sarlotl Corday je bodalo izginilo in se sedaj, po’ 135 letih, pojavilo pri nekem berlinskem trgovcu z umetninami. Bodalo je 25 cm dolgo in polno skrivnostnih znamenj. Na njem je seveda tudi mrtvaška glava. Bodalo je prineslo v 135 letih vsem njegovim lastnikom nesrečo. Morda pa prinese sedaj kakemu ameriškemu dolarskemu milijonarju srečo.
Imelitell Hobloue nagrade u stiski
škotski zdravnik in prirodoslovec, Donald Ros, ki je že 72 let star, živi sedsj v največji bedi. Bil je poprej premožen človek in je bil svoječasno odlikovan z Noblovo nagrado. Žrtvoval pa je vse svoje premoženje za raziskavanje mala« rije in raznih drugih tropičnih bolezni. Pred leti je prodal svojo korespondenco z učenjaki iz vseh dežel sveta, ki je imela veliko vrednost. Človek, ki je s svojim delovanjem rešil številna človeška življenja, pa je sedaj oropan vseh eksistenčnih sredstev. Nehvaležnost je paS plačilo sveta!
Aretacije
radi manjših prestopkov so na dnevnem redu. Radi goljufije je bil aretiran Ivan H., ki si je v gostilni Vlahovič privoščil dobro večerjo in jo dodobro zalil z vinom, nato pa je hotel oditi, ne da bi plačal zapitek v znesku 30 Din. Ko so ga med vrati zadržali, je izjavil, da nima denarja. Moral je prenočiti pri »Grahu. — stotam je vedrila nepoboljšljiva Elizab. M. 17 letna deklina iz Ptujske gore, ki e uživala prijetnosti gorke junijske noč! v Magdalenskem parku. Moški* ki je bil v njeni družbi, je kršil dostojnost kavalir stva in pobegnil, ko je opazil, da prflmja stražnik, dočim je Liza počakala na moža postave, ki jo je odvedel v policijske zapore. — Aretiran je bil tudi Otmar Z.* ki je po deželi razpečaval za Mednarodno bankarsko društvo razne srečke in iz-mamljal denar od prlprostih l.'udi, ki ga seveda ni oddajal svojemu zavodu. Zagovarjati se bo moral pred sodiščem. —•
Grebi stare tatvine, ki je bila izvršena v Slovenski Bistrici že v noči od 14. na 15. maja, prihajajo polagoma na dan. Neznan moški je pred tedni shranil v gostilni Ljudski dom zavitek, po katerega ni več prišel In ga je gospodinja Izročila policiji, ki je ugotovila, da izvira blago iz tatvine v Slovenski Bistrici, kjer so neznani storilci it nezaklenjene veže pokradli dvema strankama raznih oblek v vrednosti 7000 Din. Upati je, da bo policija sedaj prišla na sled tudi grešnikom.
kakšen hasek od ureditve odnošajev z Rusijo.
Meseca septembra se bo Mac Donald tudi aktivno udeležil zasedanja Lige narodov v Ženevi.
Kakor lz vsega vidimo, obeta biti letošnje politično leto še prav zanimivo in ne bomo čez poletje preživljal — kakor običajno — dobe kislih kU' marc.
komentira na vse mogoče načine. Informirani krogi pričakujejo, da bo Mac daj neha in naj se zopet obnovi resni- donald osebno odgovoril na protest čna kontrola potom Društva narodov. Italije.
roftflfn«	t	ga«*?«?
MariDOFSZtl
Cena 1 Din
Leto III. (X.), štev. 135
Maribor, pondeljek 17. junija 1929
Izhaja razun nedelje in praznikov vaak dan ob 16. uri Račun pri poitntm ček. zav, v Ljubljani it. 11.409 >•!]• rimSne, prejema« v upravi ali po poiti 10 Oln, dotUvljan na dom p« 12 Din	Telefon; Uredn. 440 Uprava 455	Uradniitvo in uprava: Maribor, Alakaandrova eeata it. 13 Ogtaai po tarif« Oglu« aprajama tudi Oftasnl oddaltk Jutra- v Ljubljani, FVaiamaaa Mat K«
HBttBOBBaEUnMBHBBSBBSnd B		
Za slovenski znaiaj naše
zemlje
NEMŠKA KRSTNA IN RODBINSKA IMENA, — NEMČURSKO IZZIVANJE. -
NAŠA SKRB ZA DEŽELO.
Ako hočemo spoznati , kako globoke korenine je pognala nemška predvojna in medvojna setev med slovenskim prebivalstvom naše oblasti, potem si moramo ogledati pred vsem one kraje, ki samevajo daleč od prometa. Nič ni čudnega, ako se je stoletnemu naporu Avstrije in njenih nemških potujčevalnih društev posrečilo prevleči naša mesta: Maribor, Ptuj in Celje, s patino nemčurstva. Skoraj neverjetno pa je, da je segel vpliv njihova raznarodovalnega dela tudi v kraje kakor so Sv. Lovrenc na Pohorju, Sv. Trojica v Slovenskih goricah, Rogatec, Vojnik, Vitanje, Konjice itd. Vse 1o so kraji, ki so popolnoma odrezani od prometa in leže daleč od vsakega stika s kompaktnim nemškim ozemljem sredi slovenske pokrajine, sredi trdnih naših vasi! In vendar so znali tuji potujčevalci osvojiti tudi te kraje in jim vtisniti pečat nemčurstva. Kako uspešno je pa bilo njihovo delo, spoznamo po tem, da jim je ta značaj ostal več ali manj tudi še vse do danes, deset let po svoboje-nju. —
Da je temu tako in da so ti naši kraji še dandanes pri izgradnji naše samostojne državne in nacijonalne stavbe pasivni, smo pa krivi v veliki meri tudi mi sami. Z vso vnemo smo se lotili dela v mestih, deželo pa smo prepustili samo sebi in nismo izvedeli niti onih' najbolj temeljnih stvari, ki so v mestih bile same po sebi razumljive. Tako so naše oblasti poskrbele že takoj po prevratu, da so izginili iz Maribora, Celja in Ptuja vsi nemški napisi, na deželi pa se na to ni tako pazilo, in naravnost neverjetno je, da se še zdaj najdejo v mnogih podeželskih krajih napisne table obrtnikov z nemškimi krstnimi imeni. Kdor pride n. pr. v Vitanje, se mu je treba samo ozreti naokrog, pa bo takoj opazil razne Franze, Josefe, Johane itd., našel jih bo pa tudi v Vojniku in drugod. Deset let po odloku, da se morajo izgotoviti vse napisne table v našem jeziku in da se morajo pisati tudi krstna imena po slovensko!
Druga posledica potujčevanja, posebno pa posledica nemških šol in nemškega učiteljstva je, da so se pričela pisati nešteta lepa slovenska imena po nemškem pravopisu. Tako so nastali po deželi, tudi v najbolj pristnih naših krajih
razni Konetschnicki, Prischnicki, Jan-tschitschi itd. in danes imamo po našem podeželju vse polno takih spakedrank, ki dajejo v zvezi z nemškimi krstnimi imeni videz nemškega značaja njihovili lastnikov in celih krajev. Nekateri teh zaslepljencev niti ne znajo več nemšk, ali pa samo nekaj najpotrebnejših besed, svoja imena pa še vedno pačijo na ta neokusen način. Tu bo treba na vsak način nekaj ukreniti, da take spakedranke iz-gnejo vsaj z napisnih desk, kajti sicer nam bodo za vedno ostale kot sramotna znamenja nekdanjega suženjstva.
Svojo zagrizenost in sovraštvo do vsega, kar je slovensko, so pa pokazal nekateri potujčenci tudi na ta način, da so se po prevratu pričeli učiti hrvaščine in da so celo napise na svojih podjetjih napravili v hrvaščini. Mi bi proti temu gotovo ne bili, ko bi bili to storili iz želje po unifikaciji, toda namen, ki so ga s tem zasledovali in ki ga še zasledujejo, je docela drugačen. Napise v hrvaščini so napravili samo zato, da izzivajo in da preprečujejo zbližanje med Slovenci, Hr vati in Srbi! Znano nam je namreč, da je neki tak potujčenec obesil nad svojim podjetjem na deželi hrvaški napis, kate rega preprosti ljudje ne razumejo, je pa na njihovo vprašanje, kaj to pomeni, dejal, da je dobil tak odlok od oblasti! Kakšen je bil efekt med ljudstvom, ki je njegovim besedam seveda verjelo, n: treba naglašati, gotovo pa ni bil v korist našemu duševnemu zbližanju.
Marsikdo bo rekel, da so to malenko sti, ki so brez pomena, toda kdor se skuša vživeti v mišljenje našega preprostega ljudstva, ki se še ni osvobodilo pred vojnih in medvojnih vplivov, bo spoznal, da so baš take malenkosti najbolj v na poto notranjemu nacijonalnemu in drži voljubnemu preporodu naše dežele, zato jih ne smemo bagatelizirati. Dolžnost vseh v to poklicanih faktorjev je, da odstranijo vse spomine na nekdanje čase, ko smo bili Slovenci hlapci na lastni zemlji in je bilo »nobel« in »gospo sko« le vse kar je dišalo po tujem. Ljudstvu je treba pokazati, da so ti časi minuli in da se ne bodo vrnili več. Naša slovenska zemlja mora biti slovenska tu di na zunaj, slovenski mora biti tudi ve njen videz, ker samo tako bo postala in ostala zares svobodna in zares naša.
Mariborskim dnevni drobii
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
četrtek, 20. junija ob 20. uri »Cerkvena
miš«. Premijera.
»Cerkvena miš« na mariborskem odru. Tekom zadnjega leta je nedvomno največji veseloigerski »Šlager« Fodorova tridejanska komedija »Cerkvena miš«, ki se bo v najkrajšem Času vprizorila v mariborskem gledališču v prevodu in režiji g. J. Koviča. Kdor pozna komedijo »Scampolo« in »Peg, srček moj« (oboje pri nas že vprizorjeno) se bo pri »Cerkveni miši« nedvomno spomnil na obe zgoraj omenjeni veseloigri, ki sta naši publiki zelo ugajali. Povdarit' pa je treba, da »Cerkvena miš« prekaša i »Scampolo« i »Peg srček moj« in to po vzgojni ideji, po originalnosti in duhovitosti. Ljub ko, a energično miško bo igrala ga. Sa-vinova, njenega partnerja bančnega pre-zidenta pa g. Edo Grom. Dalje bodo nastopili v večjih vlogah gdč. Starčeva in gg. Harastovič, Skrbinšek, Kovič J. itd.
Celjsko gledališče: Petek, 21. junija ob 20. uri »Cerkvena miš«. Gostovanje Mariborčanov.
Trgovci, obrtniki, Industrije!!
Naša dolžnost je, da subskribiramo del nlce snujoče se Agrarne banke, za katero prevzame država tudi jamstvo. Ta banka bo v naši državi ena najvažnejših faktorjev, ker bo nudila našemu, danes obupanemu kmetskemu stanu najcenejše kredite, da ga obvaruje pred špekulanti In propastjo. Ravno trgovina, obrt in industrija je s kmetom v najožjih stikih in *ato je tudi naša dolžnost, da mu skoči-
mo na pomoč s tem, da podpišemo del nice Agrarne banke, kajti od tega bomo črpali v bodočnosti tudi svojo korist. Naši pridobitni krogi mariborske oblasti pa sigurno ne smejo zaostati za drugimi. — Cas za podpis delnic, ki stanejo po Din 500, plačljivo v štirih četrtletnih obrokih, je le še do 22. t. m. Vse tozadevne informacije dajo podpisani predstavniki gospo darskih organizacij mariborske oblast!: Za zvezo trg. gremijev: Vilko Weixl, za zvezo industrijcev: ing. I. Dračar; Franjo Bureš, za zvezo obrtnikov in za zvezo gostilničarjev Andrej Osst.
Okrajni prosvetni dan ZKD v Ptuju.
Za včeraj 16. tm. je mariborska ZKD sklicala v Narodni dom delegate svojih društev in razne druge kulturne ter gospodarske delavce iz okraja ptujskega na prosvetni dan. Udeležilo se ga je iz sko-ro vseh okolišev okraja 31 delegatov. Po referatih zvezinega predšednika Skale o naših nalogah na prosvetnem in gospodarskem polju ter odbornika S p i n-d 1 e r j a o stanju prosvetne in gospodarske organizacije v okraju in o možnosti izpopolnitve se je razvila zanimiva razprava o položaju v okraju. Določil se je 10-članski okrajni podobor Zveze, ki bo stal centrali inicijativno ob strani. Prepričani smo, da bo sestanek, ki je trajal nad 2 uri, rodil za Povzdigo prosvetne in gospodarske organizacije v okraju najlepše sadove. ■—
Igralca državne razredne loterije opozarjamo, da so srečke za 18. kolo I. razreda že dospele. Žrebanje se bo vršilo dne 8. Julija t. 1. Segajte pridno po njih, dokler še traja zaloga. Srečke dobKe v upravi »Jutra« In »Večernlka«, Maribor, Aleksandrova cesta 13.	U.
General Ziuko 5tanisauljeuič, naš noui mestni komandant
V petek zvečer je prispel v Maribor, kakor smo na kratko že poročali, bivši šef izveštajnega oddelka vojnega ministrstva, generalštabni brigadni general g. Živko S t a n i s a v 1 j e v i č, ki je prevzel funkcije komandanta mesta Maribora.
Novi komandant mesta Maribora je bil rojen leta 1833. v Valjevu in je tekom svojega vojaškega službovanja postal od lična osebnost v naših vojaških krogih. Svojo predizobrazbo je črpal na srbskih šolah, absolviral je beograjsko vojno a-kademijo, nato višjo vojno akademijo in generalštabno šolo.
Za časa svetovne vojne je bil v vrhovni komandi načelnik štaba brigade, komandant bataljona in načelnik Štaba Šu-madijske divizije, ki je s sodelovanjem dveh francoskih divizij prebila solunsko fronto.
Po svetovni vojni je bil imenovan načelnikom bosanske, kasneje pa vrbaške divizije. Nato je bi! delegiran kot vojaški odposlanec na Madžarsko. Po povratku je načeloval štabu četrte armijske oblasti v Zagrebu in končno obaveštajnemu oddelku v glavnem generalnem Štabu v Beogradu.
Kot odličen vojaški strokovnjak se je general Stanisavljevič udejstvoval tudi publicistično. Mnogo je pisal za vojaški strokovni list »Ratnik«, izdal je dve obširni in izčrpni študiji o br+ki na Ceru in pomembno delo o vlogi šumadijske divizije pri predoru solunske fronte.
Poleg' marljivega delovan!a v svoji stroki, ki mu je zagotovilo ugled, priznanje in upoštevanje, pa je našel časa tudi za društveno in narodno obrambno delo izven vojaških poveljstev. Zadnje Čase je bil celo podpredsednik centralnega izvršilnega odbora Narodne obrane v Beogradu.
Z generalom Stanisavljevičem je torej dobil Maribor kot eksponirana točko na naši severni meji odličnega vojaka, veščega poveljnika in vzornega delavca, ki ga bo narodna javnost gotovo že v najkrajšem času vzljubila najmanj tako, kakor njegove predhodnike, ki so za puščali naše mesto z najboljšimi vtisi.
Zrelostni Izpli na drž. ženskem učiteljišču v Mariboru,
so se vršili Od 11*.—15. junija pod predsedstvom g. ravnatelja F. Kadunca. Od 32 kandidatinj je zrelih 28, med njimi 9 z odliko. Tri kandidatinje imajo ponav-jalni izpit v jesenskem roku, a ena je bila reprobirana za leto dni. Zrele za pouk s slovenskim učnim jezikom so sledeče gospodične: Burger Mihaela (z odliko), Černigoj Danila, Česnik Ernesta, 'erenčak Bara, Firm Štefanija, From Zora, Jeglič Olga, Jenčič Marija, Kleč Antonija, Klemenčič Mara (z odliko), Kos ^ranica, Koser Mira (z odliko), Koser 3avla, Kozar Ana (z odliko), Kresnik Amalija, Mačus Ema, Mohorko Terezija, Vovak Matilda, Ogorelec Marica (z odlito), Pihler Vera (z odliko), Posega Bian-ca (z odliko), Potočnik Irma, Rus Ana (z odliko), Senica Slava, Trampuž Iliča, Velker Marija, Zakrajšek Mileva, Ziher 'štada (z odliko s slovenskim in nemškim učnim jezikom). —
Vpisovanje na drž. ženskem učiteljišču.
Vpisovanje v prvi letnik državnega ženskega učiteljišča v Mariboru se bo vršilo dne 2. in 3. julija od 7.—11. dopoldne. —
Proslava desetletnice osvoboditve Dravske doline.
V nedeljo, 14. julija, se proslavi v Ma-renbergu desetletnica osvoboditve Dravske doline. Opozarjamo na to vsa društva v Dravski dolini s prošnjo, da se o-zirajo na to slavje in ne prirede tega dne nikakšnih prireditev. Obenem sepro sijo vsa društva in vsi drugi činitelji, da po svojih močeh sodelujejo in pripomorejo, da se ta proslava izvrši čim čast-neje, da se oddolžimo vsem onim, ki so s svojim delom pripomogli, da je ta lepa dolina naša in osvobojena, zlasti pa, da se vsaj nekoliko oddolžimo onim borcem, ki so za osvoboditev naše Dravske coline žrtvovali svoje najdražje — svoje življenje. — Pripravljalni odbor.
Napad z nožem — v ranih urah.
Včerajšnja nedelja je bi'a v pogledu nesreč in nezgod nenavadno mirna. Rešilna postaja, katero včasih kličejo po 10 do 15 krat na dan, ni imela namreč včeraj niti ene intervencije. Čim pa je ura. udarila polnoč, se je kmalu po 1. zjutraj oglasil oskrbnik znane grajščine Viltovž (med Kamnico In Brestrnico) s poročilom, da imajo težkega ranjenca. Rešilni avto se je takoj odpeljal na kraj nesreče. V mlaki krvi je ležal 27-letni kosec Alojzij Pišotek z globoko rano v levem pljučnem krilu. Ko se je ranjenec nekoliko zavedel, je povedal, da ga je zabodel neki posestnik. Moštvo rešilne postaje je ranjencu nudilo prvo pomoč in ga okrog 3. zjutraj odpremilo v bolnico. Položaj, ranjenca je zelo tesen. —* Za storilcem, ki se je med tem skril *— so uvedli orožniki poizvedovanja In se pričakuje, da bo tekom današnjega dne izročen v roke pravice. Težko ranjeni Pišotek je prišel na graščino Viltovž radi košnje.
Dva Venerini svečenici
sta padli včeraj policiji v roek: Rožica in Ivanka, druga celo z originalnim imenom Dobrodel. Obe ptičici so seveda od-premili v bolnico, odkoder pridete v znani sanatorij v Sodni ulici, kjer imajo za take vrste ljudi posebna zdravila in ~ dijeto. —
Podjeten »kolesar«
je včeraj izmaknil na Aleksandrovi cesti lepo dvokolo, last Antona Kirbiša iz Dobrave v občini Skoke pri Framu. Kolo je znamke »Anker« št. 244.159. Storilec je neznan. Pred nakupom se svari! —*
Nevaren vlomilec pod ključem.
V zadnjih treh mesecih je z neštetimi drznimi vlomi ogrožal prebivalstvo ormoškega okraja znani tat iz navade Zor-jan Tomaž, 46 let stari viničarski sin iz Vinskega vrha. Zorjanov edini posel v prostosti je tatvina; ukrade vse, kar mu pride pod roko, najraje pa živila. Radi tatvine je bil že 14krat kaznovan, kar pa ga ni jzmodrilo. Vsega skupaj je bil obsojen že na 34 let ječe; prestal je vso razen 8 let radi dezertacije med vojno. — Pred nekaj dnevi so ga zasačili v njegovem skrivališču v gozdu kmetje, ki so ga izročili ormoškim orožnikom. Ob tej vesti se je oddahnil celi ormoški okraj.
Iz kaznilnice.
Kaznilniški preglednik g. Jakac Andrej je bil sprejet v resor ministrstva prosvete, imenovan za učitelja ra II. deški o-snovni šoli v Mariboru, pomaknjena v 3. skupino II. kategorije in dodeljen v službovanje kaznilniški šoli. Preglednik g, Zavodnik Albert je pomaknjen v 3. skupino II. kategorije, paznik Bizjak Anton je imenovan za višjega paznika, paznik Peterin Ivan je napredoval v I. skupini In paznik Plevnik Matevž v II. ‘ skupino zvaničnikov. —
Roparski napad.
V noči od nedelje na pondeljek se ja vračal mizarski pomočnik France Fin-delstein iz neke gostilne v Strmi ulici proti domu. Neznan mladenič pa mu je vso pot sumljivo sledil. Na Pohorski cesti je France pospešil korak, ^endar t,e mu je naznanec naglo približeval. Končno se je mizarski pomočnik osmelil In vprašal zasledovalca, kaj želi. Neznanec pa ga je zgrabil za vrat, podrl na tla ln ga pričel s pesto biti po glavi. Med tem mu je razpel suknjič in mu potegnil iz žepa listnico s 700 Din grtovhie. Napadeni Franc je pričel klicati na. pomoč, toda neznanec je pobegnil brez sledu. Policija je uvedla preiskavo. Delo zločinca je bilo tem lažje in zasledovanje tem bolj otežkočeno, ker je Pohorska cesta popolnoma nerazsvetljena. —•
Število avtomobilskih prestopkov
narašča s slehernim dnem. Stroge odred-)e oblasti in številne kazni ne-dosežejo namena in ne izpametujejo šoferjev. V zadnjih dveh dneh je bilo prijavljenih nad 20 kršiteljev cestno-policljskega reda, ki )odo za omalovažanje predpisov primerno nagrajeni. —
Primarij dr. Černič
se je vrnil s študiis«:ega potovanja in zopet ordinira.	1449
V Mariboru, dne 17. VI. 1929.
V F C F R N ! K T<»Tr8
STran 3.
Edison mlaiil o razmahu tehnike
KAJ BO PRINESLA BODOČNOST. — STROJNIH OBRATOV. — PORAST
Charles Edison, 381etni sin izumitelja Edisona in predsednik Edisonovih industrijskih podjetij, je izjavil novinarjem sledeče: »Računam, da bodo avtomatski stroji v ameriški industriji prav kmalu docela izpodrinili priprostega delavca. Doba popolnega izkoriščanja strojev v industriji šele pričenja. Trenutno se nahajamo v razdobju splošnega napredka in torej v razdobju strojev, ki le polovičarsko vršijo avtomatsko službo. Sodobni stroji so sicer docela primerni in pripravni za delo, kateremu služijo. Konstruirali smo jih, da zvišamo produkcijo in da znižamo mezde. Stroji, ki jih imamo, so zahtevali zaposlitev armade ljudi novih poklicev, ki so v bistvu samo Iju-dje-stroji. Oni služijo in strežejo samo strojem, ne da bi se pri fem lahko indi-vidua'no. uveljavljali. Razvoj ;e torej J-stvaril razred nemislečega delavstva, ki je pravzaprav veliko socijalno zlo. Imamo pač preveč nemislecev, ki z enomer-nimi in priučenimi prijemi uravnavajo delo strojev, brez fizičnih naporov in še v večji meri' brez vsakršnih duševnih trudov.
Naše stremljenje gre za tem, da se enkrat za vselej napravi konec tem polovičarskim strojem, kajti delo, ki ne zahteva sode*ovanje duha, se lahko opravlja s pomočjo avtomatov. Konstruirati moramo stroje, ki bodo opravljali vse delo, torej stroje, ki bodo s sodelovanjem enega samega dobro plačanega izobraženca vršili brezhibno delo, ki ga danes vrše stroji s sodelovanjem dvanajstih aii celo več ljudi — avtomatov. Tak izobraženec strokovnjak bo moral zaposliti tudi svoj razum in bo nekak paznik, ki bo nadziral obratovanje strojev.
KVALIFICIRANI PAZNIKI - BISTVO PRODUKCIJE IN CENEJŠI IZDELKI.
Edison je tudi pripomnil, da je imela Amerika v prejšnjem stoletju mnogo rokodelcev, ki sicer niso delali hitro, a so bili inteligentni, dočim ima Amerika danes po večini le neinteligentne delavce avtomate. Novost bližnje bodočnosti pl bo brez dvoma inteligentni paznik nad stroji, ki štedijo delovne moči na najbolj ekonomski način. Ob ustanovitvi je tvor-nica A. O. Smith Corporation izdelovala 7200 avtomobilskih chasijev s 180 delavci. danes pa izdeluje 8000 šasij s sto-dvajset delavci. To je dokaz stremljenj sodobnosti, katerih posledica je poenostavljenje, večja intenzivnost v delu in izločevanje nepotrebnih Je!ovnih moči.
Na vprašanje, ako splošno avtomatizirale ne bo vzrok prevelike brezposelnosti, je Edison odgovoril: »Ne, dela bo vedno dovolj. In s:cer boljšega de^, kajti produkcija se bo vedno stopnjevala, gospodarske prilike pa se bodo boljšale. lienry Ford je šel z dobrim sledom naprej v uporabljanju avtomatskih stro:ev. Njegove tvornice so lahko vsem podjetjem vzor, kajti premorejo že v precejšnji meri to, kar bodo druge tvornice zmogle šele v bodočnosti.« — Na vprašanje ali bodo njegovi laboratoriji v doglednem času nudili svetu kaj novega, je odvrnil: »Ničesar popolnoma dovršenega, čeprav smo neprestano na delu, da | izboljšamo naše proizvode. Oče se bavi izključno s poizkusi, da bi mu uspejo «» metno izdelovati gumi, ki je danes najdražji produkt, a .se v največji meri troši.«
1 ake so torej perspektive ameriške industrije, kateri bodo sledile tudi industrijske države ostalih delov sveta.
(?|oječine nekčaj in sedaj
Pojedine so se v pretekli dobi odlikovale predvsem po množini najrazličnejših jedil. Mize so se šibile pot težo serviranih delikates in pijač. Stara poročila o pojednah so bila dolgovezna in so na mnogih straneh popisovala užitke in ugodja, ki so bila v zvezi z večurnim za-vživanjem. Največjo revolucijo, ki jo je moral prebo'eti jedilni list, imamo zahvaliti sodobnosti. Brezobzirno je Črtala vse, kar je povzročalo prenatrpanost in preobloženost na mizah gostoljubnih gostiteljev. Sodobnost je osvojila princip, da ni za kul .uro kuhinje merodajna množina, temveč kvaliteta jedil.
O tej pomembni spremembi pripoveduje prav obširno v svojem gastronomskem de'u »Angleška miza« Charles Cooper. »Spominjm se še na dobo 70iih let minulega stoletja, ko je bila množina bistvo pojedin. Za mizo smo ostajali dolge ure. Najprej so se vrstile tri do štiri juhe,, nato do šest vrst različno pripravljenih rib, osem do deset vrst mesnih jedi in drugih najrazličnejših priboljškov in dodatkov, ki jim ni bilo ne konca ne kraja. —
Prvi, ki je nastopil proti brezsmiselnemu načinu pogostitve, je bil kralj Edvard. Odklanjal je množino, ki je po njegovem mnenju le škodovala želodcu in Črevesju. Poslednjo velepojedino po starem načinu je priredil neki bogataš v restavraciji »Bois de Boulogne« pri Pari zu. Povabil je dvaindvajset gostov, ki so se pri banketu dodobra izmučili. Vsakjt-dobil celo telečje stegno, celega losos i, pečeno puro, košaro breskev in štiri steklenice šampanjca.
Zadnji med velikimi požeruhi, ki se je odlikoval tudi po izbirčnosti, je bil baje vicomte de Viel-Castel. Za stavo Je jedel In pil brez odmora dve uri in 20 minut in končal z veliko slastjo. Njegov račun je iznese! 548 zlatih frankov, ki so ga plačali tovariši, ki so izgubili stavo.
Posebnost pa je bil brez dvoma banket nekega Amerikanc*. Pojedina se je vršila v prostorih, ki so nudili verno sliko kaznilniških celic. Strežaji so bili oblečeni v uniforme jetnikov. Goste pa je razveseljevala originalna godba z rožljanjem verig, tako da je bilo razpoloženje družbe še popolnejše.
fDotiu
Motivi, ki vodijo k zločinskim dejanjem, so čestokrat globlji, bolj komplicirani in^bolj zamotani, kakor Da se do-
zdevajo naivnemu moralistu. To nam je tudi dokazala kriminalna psihologija, ki se bavi z vzroki čestokrat nepojmljivih dejanj. V slučaju, da obesi mlad ženin svojo taščo na najvišjo vejo trnjeve akacije, ni brezsrčno in trudapolno zločinsko dejanje pripisati zgolj slabi vzgoji in pomanjkanju dostojnosti. Tudi neutolažljiva želja po akrobatskem udejstvovanju ali sanjava raztresenost ne moreta opravičiti tako trdosrčnega postopanja s člani svoje rodbine. Prisiljeni smo tora:, da zaidemo v komplicirana razmišljanja. Se bolj presenetljiv pa je popolnoma pri-prost motiv kakega zločina, brez vsakr* šne dvoumnosti, ki bi po našem prepričanju morala izzvati tragedijo. Razumljiva se nam zdi celo želia, po bogati ded-ščini iskati priliko konflikta s paragrafi z namenom, da bi se ir/ivalo nekaj časa samoto jetniške ce i e. Kaj takega je povsem mogoče v svrho nemotenega filozofiranja. Toda motiv je bil povsem drugačen. Mlad zakonski mož je namreč kljub bogastvu napadel sla nekega podjetja že pred letom dni in ga oropal denarja. Sodnik ga je vedno znova povpraševal, kaj ga je vodilo k zločinu. Toda golobradi mladenič ni nikakor hotel izdati svoje skrivnosti. Ker je sodnik še vedno silil vanj, se je vendar odločil in zaprosil skrivaj, naj ukaže codnik odstraniti iz sodne dvorane taščo in objokano ženo. »Vidite,« — je dejal nato, --»man;ka'o je samo še 14 dni do moje poroke. Nisem si znal pomagati. Končno sem se odločil. Bil je edini izhod iz zadrege. Mislil sem, ako pridem za nekaj časa v ječo, se ne bom moral ženiti.« Zgodilo pa se je, da zločinca niso iztaknili in moral je v zakonski jarem. Kljub temu pa je prav lahko zadovoljen, da ga je roka pravice dosegla vsaj leto dni kasneje, kajti ko sem pogledal njegovi dve oboževalki in družici v zakonski sreči, sem razumel tudi upravičen motiv, ki ga je napeljal k zločinu. Sodniki so ga nato hoteli oprostiti, ker je poravnal vso škodo in že odsedel nekaj časa V preiskovalnem zaporu, toda revež je prosil s povzdignjenimi rokami, naj mu prizanesejo in naj se ga usmilijo vsaj z nekoliko trdimi ležišči.
Žrtev mode.
»Neverjetno! Kadar sem povabljen v Vam, vedno dobim kasneje težke bolečine v križu.«
»Kaj pa misliš, tudi jaz sem se moral šele navaditi na svoie moderne stole in mize!«
Glasbena Matica v Šoštanja in Slovenjgradcu
Krasno uspela koncerta in sijajen sprejem Matičarjev.
Najlepši doživljaji v življenju Glasbene Matice so brezdvomno njeni društveni izleti in njene koncertne prireditve izven Maribora. Mariborčani so v tem pogledu že precej razvajeni, saj imajo priliko, da skoraj vsak mesec lahko poslušajo vsaj eno, če že ne več koncertnih prireditev. Ni pa tako po manjših mest;h Petja in glasbe žejna gospoda mora tam računati z velikimi stroški, z zamudo Časa in bogve s čim vse, če se enkrat |hoče udeležiti kakega dobrega koncerta. Razumljivo je toraj, da so jim glaso-viti zbori zelo dobro došli, njih sprejem i je zato vedno bratski, neprisiljen, ljubez-j niv in obisk koncertov sijajen. Na teh koncertih je vse, kar ljubi petje in prireja najprisrčnejše ovac.je pevskim družinam.
No, s tem pa sem tudi že vse povedal, kar je doživela Glasbena Matica v soboto in nedeljo na svojem koncertnem izletu v Šoštanju in Slovenjgradcu. V Šošta-nu je g. šolski upravitelj Martin Vrečko z minucijozno natančnostjo organiziral celo prireditev. Zensko društvo mu je v tem oziru šlo z vso vnemo na roko, kakor zna to delati samo taka ženska organizacija. Na kolodvoru nas je kot obč. svetnik pozdravil v imenu odsotnega žu-: pana, že en dan prej pa v Maribor poslal j natančen seznam vseh prenočišč. Zve-! čer pa koncert. Dvorana žal ni akustična. Program je bil zelo srečno izbran in le videlo se je, kako raste^med publiko zanimanje od točke do točke, ponavljati smo morali in dodajati, po koncertu pa se nam je godiio kakor zadnjič donskim kozakom. Nihče se ni ganil v dvorani in razigrana množica je teptala z nogami in ploskala in dasiravno smo bili vsled silne sopare popolnoma vznojeni in žejni, smo peli in dodali še 4 moške in 3 mešane zbore in prijazni Šoštanjčani bi še po-: slušali, kakor so sami zatrjevali, če bi šlo tako naprej, do ranega Jutra. Po koncertu je skoraj vse občinstvo ostalo v dvorani okoli postavljenih miz in začelo je tisto glasno šepetanje, kakor se sliši po veselo razigranih veselicah: vse govori in se smeje tu in tam se že sliši tudi kaka pesem. Z eno besedo, občinstvo je zadovoljno in se zabava. Žensko društvo je ponujalo obložene kruhe, postavljalo steklenice rujnega vinca na naše mize. Res gostoljubni so Šoštanjčani, vsa čast! V imenu društva sem se zahvalil vsem glavnim činiteljem, g. Vrečku, So-kolu za brezplačno prepustitev lokala in !nad vse požrtvovalnemu ženskemu, dru-! štvu. Kot kronist beležim, da je zjutraj maševal g. Spari v majhni mestni cerkvici, Matica pa mu je pela in zopet je bilo okoli nas ljudstvo, da smo se koma;
; prerili skozi množice in še pravočasno dospeli do vlaka.
Na postaji se je zopet okoli nas zbrala velika množica meščanov. Vlak ropoče vedno bliže in bliže, roka stiska roko, sorodniki se poljubujejo v slovo in že smo na potu v Slovenjgradec. Vožnja pa tej progi je silno romantična. Lepšega izleta si Matičarji pač ne bi mogli želeti. Pri neki cerkvi opazimo ob robu bogatega polja na zeleni trati pod sadnim drevjem teoforičen obhod: procesija, baldahin, zastave in beli otroci; krasna slika, a samo za trenutek in že nam je zginila za ovinkom. Slovenjgradec. Gospod župan Vrečko nas v vznesenih besedah pozdravi na mestnem pragu in potem pelje v mesto, kjer se porazdelimo v tri skupine. Ena, ki je bila nastanjena pri g. Schullerju, je bila zastonj pogoščena. Kdo je mecen!? Obč. tajnik, g. Kranjc, bivši član našega zbora in g. Šume sta se tudi tukaj pošteno potrudila, dvorana razpro-j dana, vse do pike urejeno, samo nastopi-j ti nam je bilo še treba. Ravno pred koncertom se je vlila strahovita ploha nad mesto; navzlic temu, pa ni izostal nihče. V tej dvorani se da dobro peti, pevci so si kar oddahnili. Oh to je bilo veselja na obrazih. Občinstvo je slišalo več kot je pričakovalo. V Šoštanju kakor v Slovenjgradcu so se tudi nemške rodbine u-deležile naših koncertov in z največjo pažnjo sledile izvajanju Matičnega zbora. Naš namen, da pokažemo krasoto slo venske narodne pesmi in ji utremo zopet poti med narod, je po mojem mnenju dosežen. Pevci so nad vse veseli tega izleta, putika zadovoljna z našim petjem, narodu pa se vrača, kar je njegovega.
I	Arnuš.
Spari
15SK maribor : 5K Rapič 3:3 (0:1)
Včeraj popoldne sta »Maribor« in »Rapid« odigrala prijateljsko tekmo, ki ni nudila v nobenem oziru zadovoljivega športa. »Rapid« je nastopil brez Venka, »Maribor« pa je preizkusil štiri nove moči, od katerih je povsem zadovoljil le vratar Koren, dočim ostalim še manjka rutina. V prvem polčasu je imel »Rapid« več od igre in je od časa do časa prehajal v premoč, dočim je »Maribor« razpolagal z dobrimi solisti, ni pa zmogel skupne igre. Smiselnega sodelovanja ta bilo opaziti, kar je Rapid tudi izkoristil in dosegel že sredi prvega polčasa vodstvo in v drugem polčasu zvišal rezultat na 2:0 v svojo korist. Ko se je napad »Maribora« pregrupiral, je potek nudil običajno sliko srečanj med Mariborom in Rapidom. »Maribor» je prevzel inici-jativo in gradil akcijo za akcijo, dočim se je »Rapid« omejil le na razdiranje. V kratkih presledkih je »Maribor« izenačil in dosegel celo vodstvo 3:2, končno pa je tudi Rapid izsilil izenačenje.
Sodnik g. Mohorko je imel težavno nalogo preprečevati ostrosti, ki so jih s svojo igro izzvati Rapidovci. Bil je ceio prisiljen in to popolnoma opravičljivo, da je izključil Barloviča. Dvomimo, da bi se športu koristilo, ako bi se dovolilo športnikom, da nazivajo svoje športne tovariše s smrkavci. Vendar se najdeio tudi taki, ki odobravajo nekvalificirano občevanje in napadajo sodnika, češ da ja bila izključitev protipravilna.
Lahkoatletski meeting SK Železničarja.
Na včerajšnjem lahkoatletskem mea« tingu, ki se je vršil na igrišču SK Rapi-da, je startalo 60 atletov. ASK Primorja je nastopilo v vseh disciplinah in si priborilo največ točk. Zadovoljiv je tudi u-speh SK Rapida, ki je dosegel 21 točk, od SK Železničarja pa se je ugodno plasiral mladi Podpečan. Potek je bil brezhiben. Obisk s strani občinstva slab
Teniški turnir za državno prvenstvo klubov.
Hašk : Rapid 6:3.
Schaffer : Leyrer 7:5, 6:2,
Friedrich : Hitzel 6:4, 6:3,
Kukuljevič : dr. Blanke 6:3, 6:3.
Malenčec : Holzinger 6:4, 6:4.
V konkurenci parov (gospodje) so bili doseženi sledeči rezultati: Schaffer-Ku« kuljevič:Leyrer - Hitzel 7:5, 6:4.
Friedrich-Krnič : dr. Blanke-Holzinger 6:3, 6:4.
Točke za »Rapid« so zasluga dam.
Hitzel:Blaškovi6 6:1, 6:2.
Kraus:Buzina 2:6, 6:4, 6:4. Kraus-Hlt« zel: Blaškovič-Buzina 6:2, 9:7.
Izid povsem odgovarja našim napovedim. Favorit Hašk si je torej zagotovil prvenstvo države. Vendar rezultati dokazujejo, da se je tenis v Mariboru nevarno približal zagrebškemu. Rapid bi si bil gotovo lahko zagotovil vsaj eno točko v konkurenci gospodov v dvoje, moral pa je radi slabo razpoloženega Leyrerja, ki se je izčrpal v singleu proti Schafferju, prepustiti Haškovcem.
Zlata urata u Carigradu,
znameniti slavolok bizantinskih cesarjev, so v veliki nevarnosti, da se porušijo, ker so v tako slabem stanju, da bo treba takoj zamenjati več stebrov. Zlata vrata so stara že 1500 let. Strokovnjaki opozarjajo, da bi zadostoval ža najmanjši potresni sunek, pa bi se ta znamenita zgradba porušila. Zlata vrata leže pri gradu Sedmih stolpov, ki je znan v turški zgodovini po številnih skri vnostnih usmrtitvah. Tamkaj so tudi zapirali od janičarjev odstavljene sultane in poslanike tujih držav, ki so se vojskovali s Turčijo. Zlata vrata so dandanes zazidana. Bil je.to nekak slavolok, ki je imel ■ v sredini monumentalna glavna vrata, ob strani pa še dve manjši vrati, V bizantinski dobi je bil na vrhu spomenika kip boginje Viktorije. Skozi ta vrata so vedno prikorakali zmagoviti cesarji in stara turška prorokba pravi, da bodo šli tudi bodoči osvojevalci mesta cesarja Konstantina skozi ta vrata.
fDominjaite te CMD
Mihael ZevacO
Beneška ljubimca
Zgedevlnski roman iz starih Benetk 94
Kakor vedno, kadar je mislil na to, da hoče udariti teonoro, mu je oslabelo srce in so ga moči zapustile; jeza ga je obšla proti sebi samemu, ko je videl, da je vzlic nezvestobi ljubezen vendarle še močnejša!
Želel je te noči, ki jo je imel preživeti v Leonorini •hiši, obenem pa se je je bal.
Hotel je zajeti v njej novega semena za svoje sovraštvo, toda čutil je na tihem, da pojde iskat samo brane za svojo ljubezen.
Po malem je namočil večer.
Okrog poldevete ure, ko je bila že popolna noč, se je ogrnil s Širokim plaščem, vzel vrečico Srebrnjakov ter se napotil po ulicah proti Olivolskemu otoku. Z veliko oblastjo nad seboj je stopil na vrt in krenil naravnost proti hiši, kjer je videl pritličje razsvetljeno.
Stari Filipo je čakal v obednici, ki je bila Rolandu tako dobro znana.
Zagledavši svojega novega gospodarja, je starec vstal, pozdravi! in dejal:
»Tu je pogodba, In tu so kljjjči.«
»Tu pa je denar,« je odgovoril Roland. »Dajte, preštejte ga.«
Služabnik je naložil Srebrnjake v stebričke, počasi In premišljeno, dočim je hodil Roland počasi po sobi semintja, kakor da bi preudarjal.
Filipovo opravilo je trajalo skoraj pol ure.
Ko se je po preteku tega časa Roland obrnil k njs-mu, Je bil ta pravkar zavezal vrečico in je vstal rekoč;
»Razkažem vam hišo...«
»To je nepotrebno,« je dejal Roland.
»Torej jo poznate?« je vzkliknil starec nehote.
»Ne; toda veselilo me bo, ko bom sam odkrival zaporedoma vse njene kotičke. In celo rad bi bil sam to prvo noč, ki jo preživim v svoji hiši. Do jutri imate dopust, mojster Filipo in lahko zdaj odidete.
»Dobro, gospod,« je rekel starec. »Bom pa spal v Dandolovl palači.«
»Jutri zjutraj vas poučim o službi, ki jo boste tu opravljali. Upam, da se vam ne bo treba kesati, da ste premeni!! gospodarja.«
»Ah, gospod, saj sem vam že tako hvaležen, verjemite ml, če mr dovoljujete, da umrem v tej hiši, kjer
sem preživel vse svoje živi jene.«
In starec je pogldal okrog sebe, kakor da sl hoče obuditi spomine vseh svojih mnogih let.
Nato se je spoštljivo priklonil svojemu novemu gospodarju in odšel.
Roland je šel za njim do vrtnih vrat, ki iih je skrbno zaklenil; potem se je polagoma vrnil proti hiši.
Ugasnil je vse luči.
Nato, skoraj ne da bi tipal, je vzel ključe ter prehodil vso to hišo, ki jo je poznal do zadnjega kotičkr« — saj jot' je tolikokrat prehodil z Leonoro, ko sta še z žarečimi lici stopala iz sobe v sobo ter si izmišljal nove razporedbe za tisti čas, ko bosta skupaj prebivala v Dandolovi palači. Prišedši do sobe, kjer je takrat prebivala deklica, je Roland obstal.
Še nikoli ni bil stopil v to sobico.
Vtaknil je ključ v ključavnico! a vzdrhtel je ter ga potegnil nazaj.
Ne!... V to sobo ne vstopi!... Ali, vsaj zdaj še ne. Ni se čutil dovolj močnega. Že od tega, da si je zopet ogledal hišo ter videl znane mu kose pohištva, ki se jih je včasih dotikala Leonorina roka, je bil razburjen do dna svoje duše...
Umaknil se je; njegova usta so zahropela.
Počasi se je vrnil na vrt.
In skoraj istinktivno. ne da bi ga vodila izražena volja, je krenil naravnost proti cedri.
»Tu sem bil nekdaj srečen!« je zamrmral.
In po pojavu, ki ga pozna vsak, kdor je kdai poizkušal na ta način buditi daline in mosročne spomine s tem, da se je podal med okolico, ki je obdaja bivše dogodke in mrtve stvari, mu je mahoma minila vsaka zavest o času.
Zdelo se mu je, da je šele včeraj zanustil ta vrt. in da se vrača nocoj, kakor prihaja vsak večer zvesto k milemu ljubezenskemu sestanku.
Toda kmalu je tudi tu opešal spričo spominov ter se umakn!l pred senco svoje davne sreče.
Ihteč je zbežal odtod...
Torej ga je vse podilo od sebe v tei 'liši, ki jo le bi! kupil, da bi si v niei oživel svoje sovraštvo in našel moč za svečane sklepe.
Odsobe do sobe, od pohištva do pohištva, od dri-vesa do drevesa — povsod se je zadel ob košček svoje mrtve sreče.
In tako je bežal!... Brezumen, ihteč ie bežal, dušo polno brezmejnega obupa, s čustvom, da je v njego-
vem srcu ljubezen še zrnirom močnejša od sovraštva, močnejša od vsega drugega.
Umaknil se je čisto na konec vrta, hoteč preplezati vrt in uiti od tod. da se ne vrne nikdar več... Dospev-š! do znožja zidu, se je zaletel; trenotek kasneje je sedel na vrhu in je hotel skočiti na drugo stran.
Ko se je hotel spustiti dol, je nenadoma obstal.
V noči so se mu prikazale polrazločne, nepremične sence... postave skrivajočih se ljudi.
Kako jih je zagledal?
Kakšna sila mu je napela vid in razdražila duha?
Razloči! iih je natanko; in dobro je vedel tudi to, da so ti ljudje Geriči, razpostavljeni v svrho neke aretacije. Koga hočejo zapreti?
Rahlo, brez šuma, je lejrel na vrhu zida na trebuh ter skušal prešteti beriče. Bili so jako številni in razpostavljeni v črti, ki se je na levi In na desni gubila v temi ter dozdevno sledila obrisom vrta.
Roland se je pustil v vrt vzaj.
Prekrižal ga je diagonalno, in ko je dospel do obzidja, se je dvignil z rokami kvišku, tako, da je samo glava pogledala čez. Kratek pogled mu je zadoščal v prepričanje, da je tudi ta stran zastražena, ^onovil je poizkus na tretji točki, in je videl iste, molčeče, nepremične sence človeških postav.
Vrt je bil obkoljen od vseh strani!..,
Zdaj je bilo Rolandu vse jasno.
Tisti, ki so ga hoteli prijeti, je bi! on sam!
Hipoma se mu je vrnila vsa njegova hladnokrvnost Slike, ki jih je gleda!, so izgnlle izpred njegovih oči; sanie bolesti in ljubezni so se razpoletele. Zdaj je živel v njem le še edini instinkt preganjane živali, ki hoče bežati.
Zamišljeno, polahno in zelo mirno je stopal proti sredi vrta, kjer je stala velika cedra.
Čemu proti cedri?
Morda mu ie praznoverje niegove, še zmlrom vse-gomogočne ljubezni velevalo iskati pripraven kraj, kjer bi se mogel braniti, dokler ne pogine; morda si je de-ial sam pri sebi, da se je najboljše posloviti od življenja tam. k’'er je ljubil.
Ali pa je nemara pričakoval, da bodo hišo naskočili, in bo imel na vrtu več možnosti, najti Izhod skozi zanj-ke te človeške mreže.
(Nadaljevanje sledi).
HaMegtMl, UaMijovpMr* 0o«aIm la aoaljalaa mkmm
Aklla^Mt mika bitMli SO D.
Oto#*-
Mali oglasi
2*nKvo, doptM«M)* In ogla. •I trgov* ko ga aM raUamnaga (nagajat Maka baaada 50 p, MjmanjN tnaaak Dia K>'—
Stanovanje
obstoječe iz treh sob (ali dve veliki), kabineta, kuhinje In pritiklin išče prl-čenši z Julijem ali avgustom tričlanska rodbina. Cenjene ponudbe sodniku Kolšek-u, Brežice ob Savi. 1376
Trajne kodre
velike trajnosti, izdeluje osebno strokovnjak v lasnih delih. Samo: Brivski salon MaIIy, Aleksandrova cesta 22. Vhod pri vežnih vratih.	1421
Nova hiša Din 50-1 Tudi Vi poskusite srečo! Kupite takoj srečke »Dom vbogih« v trafikah ali kred. stavbni zadrugi »Mojmir«, Maribor, Koroška 10. Podpisi izdajateljev srečk nadalje veljavni.	1451
Enonadstropna hiša
v dobrem stanju z vrtom, sadonosni-kom in dvema stavbenima parcelama, Pobrežje- Cankarjeva 7 se proda. Informacije delikatesa, Gosposka 5. 1450
Jakopičev zbornik
z mnogimi reprodukcijami pravkar izšel. Elegantno vezano knjigo dobite za 140, broš. za 110 Din, po pošti 7 Din več, pri Tiskovni zadrugi v Mariboru, Aleksandrova c. 13. Odplačilo tudi na okrokel U
Kralj Debeluh in sinko Debelinko
LEPA PRAVLJICA ZA MLADINO, KI JO DOBITE
V UPRAVI „VEČERNIKA“
MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13
Učenca
z najmanj 3 razredi srednje šole sprejme tvrdka
Franc Hastek
Glavni trg 16.	j««
Učenko za šivanie belega perila
sprejmem takoj. Ateljž za perilo: Rupnik Maribor, Slovenska ulica 201
1422
Jako lepo ležeča hiša
v Dravski dolini, pripravna tudi za obrtnike (sedlarja ali kleparja brez konkurence) se takoj proda. Naslov v upravi lista.	1452
Šivalni stroj »Central Bobbln«
dobro ohranjen radi preselitve takoj na prodaj. Cena se izve pri vratarju tovarne Ivan Braun, Maribor, Jezdar-ska 8. kier se ga tudi lahko ogleda.
Učenec
s primerno šolsko izobrazbo se takoj sprejme v modno trgovino. Naslov v upravi.	1378
Vse potrebščine za dom,
kakor posteljno in ostalo perilo, senčnike, čajne pupe, blazine za divane, gobeline, zavese, pregrinjalu, ročne torbice itd., vse krasno izdelano in poceni dobite samo pri L. Kflttner, Maribor, Vojašniški trg 3.	52
Delikatesno trgovino
v Gosposki ulici 5 prodam. Informadle v trgovini.	1396
Sobo- in črkosHkanJe
izvršuje po ceni, hitro In okusno Franjo Ambrožič. Grajska ul. 2.	2231
Električne Inštalacije,
popravila, svetilke, likalnike, motorje, aparate, elektro blago po konkurenčni ceni pri Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ulica 16.	117
Mizarstvo pohištva Ciril Razboršek,
Taborska ulica 22. Prvovrstno izdelo-* vanje vseh vrst pohištva. Renovtranje antlkvaHčnega In ostalega pohištva. Cene najnižje.	297
Zavese, mrežaste in klekljane čipke,
posteljna pregrinjala, damsko perilo, senčnike, vezenine, monograme naročite najceneje pri Olgi Kosčr, Ciril-Metodova 12. desno.	483
Lepo solnčno sobo
popolnoma opremljeno, oddam v Slovenski ulici št. 12, I. nadstr., hrana v hiši.	1423
Zahvala
Za obilne dokaze iskrenega sočutja povodom prebridke Izgube našega iskrenoljubljenega in nenadomestljivega soproga, oziroma očeta, gospoda
Maksa Granitz-a
izrekamo tem potom našo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno zahvalo smo pa dolžni častitim trgovcem Maribora, darovalcem prekrasnih šopkov in vencev ter vsem, ki so v tako lepem številu spremljali nepozabnega pokojnika na njegovi zadnji poti.
Globoko žalujoči oalall
Jzdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani:
predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavulk Stanko Detela v Mariboru.