Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, torek 4. februarja t956
Štev. 26. Lelo X.
MARIBORSKI
1 Din
VECERNIK
UradnUtvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / i elttlon uredništva 3440, uprava 246l Uhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri > Velja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din r Oglasi po ceniku > Oglase ssrejema tudi ogtasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani r PoStnl čekovni račun it. 11.406
99
JUTRA
99
Izstop Italije iz Društva narodov
Kaj bo nocoj sklenil veliki fašistični svet? — Pošast petrolejske zapore — Sumljivi sklepi petrolejskih strokovnjakov
RIM, 4. februarja. V tukajšnjih političnih krogih se presoja položaj Italije iz-‘“lino resno. V splošnem prevladuje mišljenje, da se more smatrati petrolejska ^pora od strani društva narodov kot dovršeno dejstvo. Takisto prevladuje sPlošno prepričanje, da bo veliki fašistični svet, ki ga je za nocoj sklical Musso ‘iii. napravil najdalekosežnejše sklepe, ki bodo za nadaljnji razplet mednarodne Dciitike odločilne važnosti. Za danes zvečer se pričakuje v tukajšnjih političnih krogih sklep velikega fašističnega sveta, da izstopa Italija iz D ru št v d narodov z istočasnim oficielnim sporočilom, da bo Italija tolmačila razglasitev petrolejske zapore kot sovražnost naprain Italiji.
ŽENEVA, 4. februarja. Odbor petrolejskih strokovnjakov je sklenil pod pred-Sedstvom mehikanskega delegata Gomeza preiskati: 1. Koliko izkazuje normalna 'i liriko trenutna potrošnja petrolejskih produktov od strani Italije in njenih ko-'onij. 2. Kako se Italija okorišča s temi produkti in sicer v normalnih časih, v i!i mesecih, možnost oskrbe, soudeležba poedinih držav pri dovozu petro-*eia v Italijo. 3. Koliko petroleja se trenutno nahaja v Italija in njenih kolonijah.
* Možnost uporabe drugih produktov mesto petroleja.
Tone Hren na mrtvaškem odru
Podonavski pakt — ad cafendas graecas?
Brez Italije ne gre? — Mrzlična diplomatska aktivnost v Parizu — Princ Pavle, kralj Karol, car Boris dajejo avdijence
PARIZ, 4. februarja. Tudi včerajšnji dan je bil v znamenju razgovorov od-'•pnih osebnosti, ki so prispele iz Londona, z vodilnimi francoskimi državniki in diplomati. Posebno pozornost so zbudile avdience kneza namestnika Pavla, romunskega kralja Karla in bolgarskega carja Boris. V ospredju razgovorov, katedro sta prisostvovala tudi zunanja ministra Flandin in Titulescu, je bilo pretežno Uravnavanje srednjeevropskega^rproblema. Gre za to, kako približati in priključi Avstrijo Mali antanti, Bolgarijo pa Balkanski zvezi, da bi se podonavsko 'Prašanje moglo čim uspešneje rešiti.
PARIZ, 4. februarja. Skoraj vsi včerajnšji časopisi povdarjajo, da ne morejo Rajanja za podonavski pakt biti dotlej zaključena, dokler ne bo Italija pri tem mn sodelovala. Praktično bi to pomenilo, da bo mogoče o podonavskem paktu opravljati šele po zaključenem abesinsko-italijanskem sporu, dotlej pa se bo ^oglo vprašanje kolektivne varnosti Evrope obravnavati samo na temelju sploš-n'h sigurnostnib jamstev, kakršne predvideva pakt Društva narodov.
Hitlerjevi nasledniki
Triumvirat GHB - Zmaga konzervativne smeri
.Berlin, 4. februarja. V političnih JSgih se je splošno opazilo, da se je ■‘Mer v svojih zadnjih govorili ponovno staknil vprašanja svojega nasledstva,
Je baje dejanski že v vseh podrobno-, urejeno. Ako bi Hitler iz bodisi ka-Jšnegakoli razloga ne mogel vršiti svo->1 funkcij kot državni poglavar, bo pre-flavVsa oblast na triumvirat, obstoječ iz javnih ministrov Goringa, Hessa in • lo«3berga. Kot primus inter pares bi ***ei pri tein Goring odločujoči vpliv na ^stvo države.
Ta ureditev vsekakor popo’norna odgovarja notranjepolitičnemu razvoju zadnjega poldrugega leta. Vsi trije triumviri bodo dobili svoj delež od dsdščine; Goring kot reprezentant pravega političnega režima, Rudolf Hess kot drugi šef na-rodnosocialistične stranke, general Blom-berg pa kot vrhovni armadni poveljnik. Generala Goring in Blomberg označujeta vojaško silo kot hrbtenico države. V gospodarski in socialni politiki predstavlja bodoči vladni organ pretežno konservativne smeri.
SKLICANJE BANSKEGA SVETA.
f.Ljubljana. 4. februarja. Dne 17. ^ rUarja ob 10. uri dopoldne se sestane , kovinski svet dravske banovine k svo-11 7. rednemu zasedanju.
KOMUNIKE ŠT. 113.
fet>n>arja. Propagandno ni.ii-», stvo ie objavilo naslednji komunike ■ 113-Na
te . ,s°tnalskem bojišču se nadaljuje or-!^iranie zavzetega ozemlja med reka-
sltj ^anale Doria in Dana Parmo. Boran-^^Poglavarji nastopajo aktivno z man j
Rfot
Na
. oddelki in sodelujeio pri pohodih 1 razpr?f'iiim abesinskim oddelkom, v a eritrejskem bojišču ni bilo nobenih dogodkov. Letalstvo je izvedlo bg *t'|°Stevilne izvidne polete okrog Ani->agija in v Dankaliji.
VpLlKE REFORME V RUSIJI?
l°ndon,
-D
4. februarja. Včerajšnji
iz Moskve, po katerih se pripravlja v Sovjetski Rusiji sprememba ustave. Nova ustava predvideva splošno volilno pravico, obenem pa konec razlik med kmetom in delavcem, med meščanom in proletarcem. Volitve bodo tajne. Tudi je Molotov izjavil, da bodo najboljše ličnosti parlamentarnega sistema zavzele mesta v novi sovjetski ustavi.
ANGLEŠKA VOJSKA.
LONDON, 4. februarja. »Observer« poroča, da namerava angleška vlada dvignit mirovno stanje angleške vojske na 500.000 mož, ker je tudi Nemčija že dosegla to število.
ZA TURČIJO ŠE PERZIJA.
TEHERAN, 31. januarja. Perzijski šali je podpisal ukaz, s katerim prepoveduje ženskam zakrivanje obraza. Ves perzijski tisk pozdravlja ta ukrep, ki pomeni osvobojenje perzijske žene od nekdanje
V Sokolskem domu leži smeli Sokol Tone Hren s strtimi krili. Hud, da ne more biti hujši, je bil udarec za veliko studenško sokolsko družino, za vse se-vero-obmejno Sokolstvo, za vse narodno, kulturno, gospodarsko in socialno javno delo, hud udarec za naše učiteljstvo, ko jim je Toneta Hrena kruta smrt iztrgala iz njegove sredine. Kdo bo njegov enakovredni naslednik. Zazevala bo vrzel in dolgo, dolgo bomo občutili vsi, da Toneta Hrena ni več med nami. Najhujše pa bodo občutili bridko izgubo studenški Sokoli, hudo ga bo pogrešala župna uprava, učiteljske vrste, razna narodna in humana društva, najtežje pa tudi mariborski Učiteljski dom. Toda v tej neizmerni bolečini tolaži vse zavest, da Tone Hren ni umrl, da bo v svojih delih živel večno.
Studenški Sokoli so svojega mrtvega starosto položili na skromen mrtvaški oder v Sokolskem domu. Tja so romale včeraj ves dan množice, da se slednjič poslove od njega. Kropit so ga prihajali Sokoli od blizu in daleč, prihajali so njegovi stanovski tovariši in tovarišice, prihajali njegovi učenci in učenke, njegovi številni prijatelji in znanci. Težko so se vsi poslavljali za večno od njega, ki jim je bil pravi brat-Sokol, iskren in dober tovariš, skrben in vsestranski vzgojitelj in oče, zvest prijatelj, svetovalec in velik dobrotnik. V grenkih solzah se je odražala velika bol prebridke izgube in ihtenje mladine ob njenem mrtvem učitelju in dobrotniku je bilo najlepši dokaz prave in goreče ljubezni.
Danes dopoldne so se prišli poslovit številni predstavniki sokolskih, narodnih in stanovskih organizacij. Iz Ljubljane je prispel prvi podstarosta SSKJ g. Engel-bert Ga n gl, iz Beograda predsednik Zveze g. Ivan Dimnik in bivši banovinski šolski nadzornik g. Škulj. Kako priljubljen in spoštovan je bil pokojni Tone Hren tudi med delavstvom je do-
KRALJ EDVARD NE MARA UNIFORM.
LONDON. 4. februarja. Pri velikem sprejemu delegacij, ki so se udeležile pogreba kralja Jurija V., so morali biti vsi člani, tudi častniki, oblečeni v frake in ne v uniforme. Kralj Edvard VIII. sam je bil tudi v fraku. To je bil prvi veliki sprejem na angleškem dvoru brez vsakih uniform.
BORAH PROTI EVROPI.
NEWYORK, 31. januarja. Znani senator Borah, eden najhujših Rosseveltovih nasprotnikov, ki bo, kakor se zdi, pri letošnjih predsedniških volitvah, sam kandidiral, je imel tu veliko predavanje, v katerem je nastopil posebno srdito proti Evropi in evropski politiki ter tudi Društvu narodov. Borah je med drugim dejal, da se morajo zato Zdrulžene drjave Severne Amerike vzdržati vsakega, kakršnega koli mešanja v evropske zadeve. Društvo narodov po njegovem mnenju nima drugega namena, kakor uizdr-ževati krparijo, ki se imenuje evropska politika.
kaz, da so prihajali sinoči delavci v skupinah in pozno v noč, da mu izkažejo zadnjo čast.
Ker bo truplo pokojnega Toneta Hrena upepeljeno, so danes dopoldne ob 11. uri zapečatili krsto. V žalnem sprevodu jo bodo prepeljali iz Sokolskega doma na Zrinjskega trg, kjer bo čakal avtofurgon, da jo prepelje v Gradec. Pred Sokolskim domom se bodo poslovili od pokojnika številni predstavniki organizacij. Žalni sprevod se bo pomikal po Aleksandrovi in Ruški cesti preko državnega mosta in Glavnega trga po Kopališki ulici in Aleksandrovi cesti na Zrinjski trg. Tu se bo zadnji od pokojnika poslovil zastopnik Učiteljskega doma, ki mu je bil Tone Hren ustvaritelj in skrbni oče do »vojž prerane smrti.
Žalna seja studenškega občin* skega odbora In krajevnega šolskega sveta
V počastitev spomina blagopokojnega šolskega upravitelja in studenskega čast* nega občana Toneta Hrena je bila vč>jfaj popoldne ob petih v občinskih prostorih žalna seja, ki so se je razen odbornikov udeležili tudi povabljeni pokojnikovi stanovski tovariši ter studenški odličniki. V toplih, prisrčnih besedah je predsednik občine Alojzij Kaloh poveličeval pokojnikove zasluge za dobrobit in rast studenške občine. Izredne so bile zasluge blagega rajnkega tudi za razvoj in razmah studenškega šolstva, ki je imelo v njem neutrudnega podpornika in zagovornika. Ustanovil je studenško Liudsko univerzo in Rdeči križ. Udejstvoval se je do zadnjega in vsestransko na vseh poljih studenškega javnega in društvenega življenja. Potem, ko sta oba odbora napravila zadevne sklepe glede pogreba, sta spregovorila učitelja gg. Ernest \/,rane in Blažič, ki sta se v izbranih, lepih besedah spominjala zaslug za šolstvo in stanovski pokret.
'il, ■ j H I	T	II	JOIIJ	I	V/M f	J'	—	-	‘	*	1	/V W J 1 V/ VI 1 l V.
a‘ y Herald« objavlja zanimive vesti zapostavljenosti in podrejenosti.
7 let robije!
Kadi očetomora je mariborski veliki i senat obsodil Antona Pergerja na sedenj | let robije. (Gl. st*. 2!>)
SOKOLSKO DRUŠTVO MARIBOR MATICA.
Bratje, sestre! Jutri v sredo, dne 5, t. m. ob 20. uri v spodnji mali dvorani Narodnega doma se vrši sestanek, ki je obvezen za vse članstvo. Razgovor bo radi sestave kandidatne liste. Pridite vsi Sil točno!
DIKTATORJEVA ŽENA — PESTUNJA.
Žena bivšega litavskega diktatorja Woldemarasa je zaprosila potom oglasov v časopisju za mesto vzgojiteljice, oziroma pestunje. Kakor znano, je bil njen mož VVoldemaras svoječasni diktator Litavske. Po ponesrečenem puču dne 7. junija 1934 je bil obsojen na 12 let ječe. Ker pa ni imel VVoldemaras nikakršnega imetja, se je znašla* njegova žena brez kruha na cesti. Morala si je poiskati službo, ki jo je bilo najlažie dobiti, da se lahko preživlja.
tVfflltff za sPomeniIc blago* ookojnega viteškega kralja Aleksandra I Zedini'J-telja v Mariboru. Pisarna': Mestno poglavarstvo, Rotova Škd tog 4 soba št. &a
Stran 2.
Mariborski »V © č e r n i fi« Jutra
/ Mariboru, dne 4. II. 1936.
B^amf?5??3H^^2OTEE2r33r3raC5mia!7
HConcerino-recifacijski ve?er
Nastop Ljubljančanov Milana Skrbinška, Angela Jarca, dr. Danila Svarc in Majde Skrbinškove v Narodnem
gledališču
Drevi nastopijo v našem mariborskem j široko zaslovel, da za niso svoječasno gledališču na koncertno - recitacijskem' razne nezgode (bolezen) ovirale na zrna-večeru štirje Ljubljančani, med katerimi goslavni poti v svet. Drevi zapoje Rav-sta dva tudi v Mariboru prav dobro zna- j nikovo »Pojdem na prejo«. Fibichovo na, to sta Milan Skrbinšek in Angelo' »Minilo«, arije iz Bizetove »Carmen« in
Jarc.
Milan Skrbinšek, si je pridobil sloves kot izvrsten režiser in igralec že pred vojno. Sodeloval je pri ljubljanskem gledališču, nato je pa bil več let artistični vodja našega bivšega, tako lepo uspevajočega gledališča v Trstu. Kmalu po prevratu je prišel v Maribor, kjer je kot režiser in igralec s svojim talentom, znanjem in velikimi izkušnjami postavil močne temelje za bodoči razvoj, ki se še vedno čutijo. V zgodovini novih razvojev slovenske gledališke umetnosti na veliki prelomnici zadnjega četrtstoletja bo pomenilo ime Milana Skrbinška vedno veliko. Drevi nastopi z recitiranjem odstavkov iz Shakespearejevih del Othello,
Macbeth). Cankarja, Kosovela ;n Gregorčiča (Švarov melodram »Soči«), kakor tudi skupno s svojo nadarjeno hčerko Majdo.
Angelo J a r c je operni pevec, tenorist, sedaj član ljubljanske opere. Nastopati je pričel že v bivšem slovenskem gledališču v Gorici, bil potem v Ljubljani in Mariboru, član slovaške opere v Bratislavi in je Mariborčanom gotovo še v živem spominu po svojem zadnjem gostovanju' činstvo gotovo v operi »Evangelnik«. Razpolaga z moč-1 nim in obsežnim glasom in bi bil lahko
Smetanovega »Dalibora«, Švarovo »Kako je bilo tebi, Marija«, Kogojev »Sprehod v zimo«, narodni »Teče...« in »Moj očka ...« ter Schubertovi »Ave Mariia« in »Nestrpnost«.
Dr. Danilo Švara, odličen dirigent, pianist in tudi skladatelj je prav tako znan muzik širšega formata, ki je še vedno v zmagovitem razvoju. Dr. Švara bo spremljal na klavirju tenorista Jarca in melodram »Soči«, kateri je sam preskrbel glasbo. Jarc pa bo pel, kakor že omenjeno, njegovo »Kako je bilo tebi, Marija?« — Četrta je gdč. Majda Skrbinškov a. Je še mlada, a nadarjena in prežeta z vonjem ljubezni do gledališke umetnosti. Izšla je iz skrbne šole svojega očeta in se pripravlja sedaj na študij gledališke umetnosti v tujini, v velikih evropskih središčih. Prepričani smo, da dobimo v njej individualnost in stva-riteljico močnih ulog. Svoj talent bo izpričala že z recitacijami sama in skupno z očetom.
Današnji nastop te četvorice bo zato vsekakor zanimiv dogodek v poteku letošnje gledališke sezone, kar bo naše ob-v polni meri upoštevalo.
-r.
tkmšmke m MuMke mw'm
Očeta pobil do smrti z motiko
Ubijalec pred mariborskim velikim kazenskim senatom
Olimpijada €armisch-Partenkirchen
V četrtek 6. t. m. ob 11. uri je slav-' remo ustvariti jasne slike o sposobnostih nostna otvoritev zimske olimpijade v posameznih tujih tekmovalcev. Znano je,
Bilo je 30. septembra 1935, ko se je po vasi Kuršinci pri Mali Nedelji raznesla vest, da je viničarski sin 221etni Anton Perger ubil svojega očeta in da je ubijalec pobegnil. Naslednjega dne 1. oktobra pa je potrkal na vratih orožniške postaje pri Mali Nedelji neki mladenič, ki je želel govoriti.s komandirjem omenjene čete. Bil je to Anton Perger, ki je orožnikom izpovedal, da je prejšnji dan svojega očeta dvakrat udaril z motiko po glavi in ga težko poškodoval. Dejanje pa je za to izvršil, ker mu je oče grozil z nožem. Pristavil je, da je ravnal v silobranu. Orožniki so se takoj podali na Pergerjev dom ter tam našli /la postelji ležati Jožefa Pergerja, očeta Antona Pergerja, ki ga ie bil sin prejšnji dan udaril z motiko. Ležal je nezavesten v postelji, na glavi pa je imel strašni rani. Iz ene so lezli iz prebite lobanje možgani. Orožniki so takoj ukrenili prevoz v bolnišnico, toda bilo je že pre-
pozno, ker je Jožei Perger medtem izdihnil. Pri preiskavi so nadalje orožniki dognali, da je prišel kritičnega dne pokojni Jožef Perger domov iz vinograda. Bil je nekoliko vinjen. Kakor že večkrat popreje sta se pričela s sinom prepirat*« naposled pa je baje oče navalil z nožem na sina, ki pa je zgrabil za motiko ter dvakrat udaril z ušesom motike po očetu, tako da mu je prelomil levo senčnico in prebil zatilnico.
Sin. ki je v preiskavi priznal svojo strašno dejanje, se je moral radi tega danes dopoldne zagovarjati pred mariborskim velikim kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča. Tudi danes je odkrito priznal svoj strašen grel' ter se izgovarjal, da je ravnal v silobranu, češ, da ga je hotel oče z nožem napasti.
Ob sklepu lista razprava še traja. Obsodbo prinesemo jutri!
Brat naj mu daruje kri
Stanje žrtev bencolske afere Franca
Milan Skrbinšek, njegova hči Majda, kapelnik ljubljanske opere dr. Danilo Švara ter član iste opere Angelo Jarc. Spo-
Golca in Viktorja Tomana, ki ju zdravijo ^ recj je s]triJn0 jZbran ter obsega operne
v tukajšnji splošni bolnišnici, se je v to Iiko spremenilo, da je nastopil preokret na bolje, tako, da je upati, da ne obstoja za nobenega od obeh resna nevarnost. Vendar je stanje Tomanovo slabše nego Golčevo. Da se za vsak slučaj preprečijo morebitni nenadni in nepričakovani zdrav stveni preokreti na slabše, kar bi moglo postati za Tomanovo ižvljenje usodepol-no. obstoja med zdravniki strokovnjaki mišljenje, da bi trebaio vendarle izvršiti pri Tomanu krvno transfuzijo, da se tia
arije, pesmi, monologe In dialoge iz Shakespearejevih del, recitacije itd Blok: veljajo.
Ljudsko gibanje v Mariboru. V preteklem mesecu je bilo v Mariboru 73 rojstev, 75 smrtnih slučajev in 30 porok. Med novorojenimi je bilo 37 moških in
36 žensk, med mrliči pa 38 moških i"
37 žensk.
Tujci v Mariboru. V januarju je bilo prijavljenih pri tukajšnji policiji 2361 tujcev, med temi je bilo 754 inozemcev-
Ga-Pa. Tekmovalci (28 narodov) in tisoči gledalcev z vseh delov sveta z napetostjo pričakujejo prve tekme in prve rezultate. Ekipe so svoje treninge na smučiščih Zugspitze, Alpspitze i. dr. že dokončale. Tudi naša jugoslovanska vrsta je pičle dneve, ki so ji bili na razpolago, temeljito izrabila za spoznavanje terena, tekmovalnih prog in skakalnic.
Tekmovanja se začnejo v petek ob 11. uri, in sicer kot prva disciplina tekma v smuku. Start za to tekmo je na Kreuzjo-chu, 1719 m. nadmorske višine, cilj pa v dolini na 750 m. Višinska razlika 969 m.
Proga vodi po najrazličnejšem terenu, v blagih in zelo strmih spustih. Pri količkaj ugodnih snežnih razmerah je pričakovati prvovrstne čase. V primeru, da bi vreme
nagajalo ter bi jug onemogočil izvedbo tekme na tej progi, je v rezervi druga proga na visoki gori, na smučiščih Hoch-alma, kjer vladajo v tem času vedno dobre snežne razmere. Jugoslovansko moštvo za smuk in slalom je sestavljeno iz naših najboljših vozačev, ki so pokazali pri treningu ob Staničevi koči, da so za ta gigantski boj temeljito pripravljeni in
v zelo dobri kondiciji. So to znani tekmovalci: Heim, Praček, Žnidar, Čop in Mariborčan Rudi Stopar. Prva dva sta že rutinirana tekmovalca, domača na mednarodnih tekmah v tujini. Ostala trojica pa bo na olimpijadi prvič prestala mednarodni krst. O boljšem znanju enega ali drugega tekmovalca je težko izreči pravilno sodbo, ker tehnično dovršenost enega uravnovesi drugi z odpornostjo, tretji s smelostjo itd. tako, da jih lahko smatramo kot dobro izvežbano petorico, ki se med seboj izpopolnuje, kar bo tvorilo pri skupni oceni enoto, ki nas gotovo ne bo neprijetno razočarala. Ta petorica nas bo zastopala tudi v tekmi smuških likov, ki bo v nedeljo ob 11. uri na slalomski progi na pobočju Hausberga v bližini Garmischa. jKer zahteva slalomska proga prvorstno snežno podlago, so prireditelji preskrbeli tudi za ta del tekmovanja rezervno smučišče na pobočju med vrhom Alpspitzom in planinskim domom Hoch-alm, ki je lahko dosegljivo z vspenjačo Kreuzeckbalin.
Kako se bodo naši tekmovalci odrezali na teh dveh tekmah? Odgovor je težak, ker zaradi letošnjih neugodnih snežnih razmer in maloštevilnih tekem si ne mo-
da so Švicarji, Avstrijci iti Nemci v smuku in smuških likih najboljši, jim pa v zadnjih letih resno ogražajo primat podjetni Norvežani. Prav zimska olimpijada ’ bo pokazala, koliko smo se mi tem mojstrom strmine in brzine približali. Za nas bi bil letos zelo časten uspeh, ako bi se našim fantom posrečilo zasesti v smuku 18 do 23 mesto. V smuških likih, kjer bo boj še bolj oster, pa ne smemo pričakovati mesta izpod 25. Seveda so te prognoze sestavljene na podlagi naših dosedanjih uspehov na mednarodnih tekmah v tujini in morda nekoliko optimistično ocenjene računajoč z dobrim treningom, ki ga ima^
io	za seboj naši tekmovalci. Da igra pO' sebno pri teh tekmah sreča veliko vlogo, je popolnoma jasno. Zvrhana mera sreče bi eventuelno omenjena mesta za malen kost znižala, a zadostuje, da doleti naše tekmovalce najmanjša smola, pa bodo občutno padli daleč za 30 mesto. Po zadnjih vesteh pa Avstrijci ne bodo sodelovali v teh dveh disciplinah. (Mednarodni olimpijski odbor noče priznati kot amaterje avstrijske poklicne smuške učitelje). Z izpadom Avstrijcev bodo naši na boljšem za najmanj štiri mesta. Prihodnji dnevi nam bodo torej povedali, koliko smo se vračunali.	V—h.
Termini podsaveznega prvenstvenega tekmovanja izžrebani!
Poslovni odbor Ljubljanskega nogometnega podsaveza je na svoji zadnji seji izžrebal pare in termine v podsavez-nem tekmovanju, ki obsega 10 terminov, finalna tekmovanja se bodo izžrebala na prvi prihodnji seji po desetem terminu s tem, da se bo prvo kolo igralo že na prvi naslednji termin. Termini v tako-zvani štajerski skupini so naslednji:
16. februarja: Železničar:Rapid, ČSK: Atletiki.
23. februarja:	Maribor	: Železničar,
ČSjK:Rapid.
1.	marca: Maribor:ČSK, Atletiki:Rapid.
8. marca: Atletiki :Maribor, Železničar: ČSK.
15. marca: Rapid: Maribor, Atletiki: Železničar.
22. marca: Rapid:Atletiki.
29. marca: Atletiki:ČSK.
5. aprila: Zelezničar.Atletiki
12. aprila: Maribor:Atletiki.
ta način že vnaprej izločijo možnosti po- in0Zemci je bilo največ Dunajčanov, slabšanja I omanovega zdravstvenega jn s,jCer 4g( zatem pa Gradčanov, katerti'
stanja. V to svrho se je obrnil vodja in ternega oddelka dr. S. Lukman na Tomanovega brata, ki ga je povabil v Maribor v svrho morebitne transfuzije bratove krvi v prid Tomanovega zdravja, to pa le za slučaj, če bi se izkazalo, da je Tomanov brat dober darovalec krvi. Upati pa je, da se bo vse dobro izteklo in da ne bo četrte smrtne žrtve, kar bi vznemirjenje in razburjenje v našem mestu le še povečalo.
Prisrčno odhodnico so priredili prijatelji prof. Favaja ter stalni gostje pri »Treh mladenkah« (babah) v soboto zvečer svojemu iskrenemu in dolgoletnemu prijatelju. Bilo je izrečenih več napitnic, ki so pričale, koliko priljubljenosti in prijateljske prisrčnosti si je pridobil odhajajoči prof. Favaj s svojim ljubeznivim in iskrenim nastopanjem.
Himen! Poročili so se te dni v Mariboru: Alojzij Dolšak, delavec, Graviški dol 5, in Helena Mejovšek, posestnikova hči. — Jože Požauk, delavec, Betnavska 39. in Marija Kravos, predica. — Josip Germ, Zgornje Radvanje-Hotinja vas 34, in Marija Kopecki, vzgojitelji, Radvanje 8. — Viljem Magyari, uradnik drž. žel., Strossmajerjeva 5, in Rozina Škerbčeva, trg. pomočnica. Obilo sreče!
Iz splošno bolnišnice. S 1. februarjem je po dr. F. Vrečku, ki si je stekel obilo zaslug za spopolnitev in razvoj tukajšnje splošne bolnišnice, prevzel posle bolniš-niškega vodje prosektor dr. Franc Hribar.
Zdravniška vest. Dr. Stanko Pogrujc. zdravnik v Mariboru, in dr. Stoper Ludvik, zdravnik v Studencih pri Mariboru, sta bila vpisana v imenik zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Občinske preureditve. V smislu zadevne uredbe notranjega ministra se kraj Lipa izloči iz občine Odranci fer priključi občini Turnišče.
Mariborsko volilstvo. Pri običajnem januarskem pregledu volilnih imenikov se je ugotovilo, da je v Mariboru 11.300 vo-lilcev.
Veliko penezov. V januarju so znašali carinski dohodki pri mariborski glavni carinarnici 4,993.348.65 dinarjev.
Drevi bo v gledališču zanimiv koncert-:io-recitacijski večer, na katerem nastopijo režiser in igralec ljubljanske drame
je bilo 52.
Dravo bodo regulirali na progi Sv. JanŽ —Vurberg. Za nujna regulacijska dela sn se že razpisali zadevni ^pisi.
Čudo jajca. Posestnik Alojzij Faiež >ž Rač je prinesel v naše uredništvo pokazati svojevrstno jajce, ki ga je zvalila njegova kokoš. Jajce je velikosti golobjega jajca, na enem koncu pa je podaljšano in se proti koncu zožuje ter previje-tako da ima izgled ter obliko lupinaste vetorte.
Nočno lekarniško službo imata dano v torek Minarikova in Savostova, jutri v sredo pa Konigova in Albaneževa lekarna.
Jadranska straža v Mariboru, lastnica počitniškega doma v Bakru na Jadranu, želi poslati v teni letu na letovanje na morje 50 do 100 revnih in okrepčila potrebnih otrok, ako najde podporo in razumevanje med našim meščanstvom. ^ ta namen je JS razpisala za dne 30. junija t. 1. veliko nagradno žrebanje za vse one, ki pristopijo kot člani z najmanjš0 letno članarino Din 12 ali pa darujejo v podporo za letovanje revne dece najmanj Din 10. Jadranska straža je združila idealno s koristnim in je razposlala med naše meščanstvo par tisoč okrožni s položnico tako, da zamore vsakdo, ^ je prejel okrožnico, plačati enega S°r’ njih zneskov in si tako zagotoviti udeležbo na nagradnem žrebanju. Odrez^ položnice nosi nagradno številko, s k*1' tero se bo mogel vsak plačnik enega gornjih zneskov udeležiti žrebanja. Kdor Pa plača znesek v gotovini v društveni P’' sami v Gregorčičevi ulici 26, dobi ob plačilu svojo nagradno številko. Nagrad® so sledeče: 1. Zlata moška zapestna ura’
2.	zlata zapestna ura; 3. vozna karfc1 I. raz. od Sušaka do Kotora in nazai:
4.	štiritedensko bivanje v Domu JS 't Bakru; 5. tritedensko bivanje v domu J v Bakru; 6. in 7. pet knjig I. kola poinof' ske biblioteke; 8. in 9. štiri knjige II- ^ la pomorske biblioteke; 10. en letnik te' vije JS; 11. do 30. knjige Naše morif' Prosimo vse one, ki dobijo take okt&' tiice, da vplačajo oni mali znesek in ta»® pripomorejo, da bo mogla JS ustvari* svojo zamisel v korist naše revne dece ki je potrebna oddiha na morju.
Karneval v Nici! Da omogoči vsem.J? še niso imelj prilike, ogledati si in do^1'
V	Mariboru, dne 4. II. 193C.
Veti svetovnoznane in razkošne karne-j v? svcčanosti na francoski rivijeri, doseči to na ugoden in cenen način, pri-f&di Putnik v času od 19. do 27. febru»r-izlet s posebnim vlakom v Nico. Od-iz Maribora bo 19. februarja ob 5.12, Povratek v Maribor 27. februarja ob •H. Vozna cena iz Maribora jn nazaj znaša za 3. razred Din 776, za 2. razred 1.264, iz Celja pa za 3. razred Din •34, za 2. razred Din 1.201. — Za araniž-man v Nici (prevoz od postaje v hotel 'n nazai, hrana in stanovanje v dobrem hotelu od 20 do 26. febr., vstopnice k sličnim prireditvam) se plača Din 1200 Po osebi, za fakultativne izlete v okolico Din 300. Izlet se vrši na podlagi kolektivnega potnega lista, ki stane s posebnimi vizumi vred Din 90. Inozemci kujejo na podlagi rednega potnega lista.
Vse nadaljnje informacije, prospekti. Prijave, nabava potnega lista, vizumov in v_seh valut najceneje pri Putniku v Ma-rftont, tel. 21-22, in v Celju, tel. 119.
. Ledeniki v naših Alpah je naslov tret* jetnu predavanju, ki se vrši v dvorani Ljudske univerze v sredo, dne 5. t. m.
20. uri v ciklusu alpinistične šole
S.	P. D. Maribor, ki si je nadelo nalogo, z javnimi predavanji seznani naše Planince z vsem, kar mora hribolazec vedeti o planinah.
Krožni izleti z luksuznim parnikom ^Kraljice Marije« v Setu 1936. Že nekaj vozi luksuzni parnik »Kraljica Ma-r‘ia« po Jadranskem in Sredozemskem n^>rju in obiskuje romantične kraje, za-'%ive luke in mesta tega blagega poJ-'tebja. Parnik »Kraljica Marija« (17 300 ton, dva vijaka, 160 m dolg, 20 m širok). Ustreza vsem zahtevam sodobnega kon-■°rta. Kabine so izključno eno in dvoposteljne s pripadajočim pohištvom. V vseh kabinah je napeljana tekoča topla in lnrala voda. Potnikom je na razpinago ^0 kopalnic in prostori za umivanje. Prostrana, dobro ventilirana o-bednica, soio-ni in bari so najmoderneje urejeni, poleg tega je. na palubi velik bazen za kopanje.
udobnost in potrebe potnikov skrbi 'ekarniška ambulanta z zdravnikom, fri-2erski salon, pralnica, krojač, radiofonska postaja itd., v zabavo potnikov pa koncertira izvrstna kapela preko dneva zvečer na razkošno razsvetljeni palubi- Prvo potovanje od 28. aprila do rriaia gre iz Dalmacije v Grčijo, Ca-J^Srad Santorin. P>eyrouth in nazaj v Dalmacijo. Drugo potovanje od 5. do .'?• iuliia vsebuje Dalmacijo, Grčijo in jurčijo. Tretje potovanje od 20. julija do avgusta v Dubrovnik, Malto, Palma ^ Mallorca v Španijo, francosko reviero Aiaccio in Grčijo. Četrto potovanje od • do 2S. oktobra vodi iz Dalmacije v ^rčijo. Sirijo. Palestino in Fgipt. Vozne ^ne z izvrstno oskrbo od Din ,1500 do PO in 5000 dalje. Ker vlada za jugoslovanske sredozemske izlete veliko zanikanje, opozarjamo interesente, da takoj Poskrbe za rezervacijo kabin. Vse in-°rmacije, naročila, oskrba vizumov in ^lut v pisarni »Putnika«, Maribor, tel. ^-22 in Celje, tel. 119.
Ob ščite uinetnišk; spored v Veliki ka-v3rni!
V	soboto 15. t. m. bomo šli vsi na Primorski ples v Narodni dom!
nekoliko dni nas loči od letošnjega rgovskega plesa«, ki bo, kakor znano, v soboto 8. februarja v vseh prostorih 'Un.ona«. Z današnjim dnem se prične f&dprodaja vstopnic za omenjeno prire-'tev, ni sicer se dobijo vstopnice pri Vrdkah: Pinter & Lenart, Zlata Brišnik 11 Franjo Majer. Cena vstopnice je 20 di-^ariev, za nameščence pa 10 dinarjev, ^eskrbite si vstopnice že v predprodaji! u'di ne pozabite, da je čisti dobiček ple-'ne Prireditve naših trgovcev namenjen °brodeInim akcijam.
Alpinistična šola S. P. D. Maribor. V retlo, dne 5. t. m. ob 20. uri v dvorani ^-'Udske univerze predava g. dr. Valter ^0 h i n e c o ledenikih v naših Alpah. f^UČarji-planinci vsi na predavanje! uežek, soegec, dežek, snegec... Tako Je menjavalo danes dopoldne. Kaj po-
Marlborsk! »Večernik« Jutra
Sbanjk
Z nakradenimi drvi po Dravi. Posestniku Damišu iz Limbuša so ob Dravi odpeljali posekana debla. Pri preiskavi se je dognalo, da sta dva I5!etnika iz Studencev drva spravljala v čoln in jih po Dravi odpeljala domov. Studenški orožniki so kmalu vso zadevo razjasnili in sta krivca tatvino priznala.
Domačije v ognju. V soboto zvečer je vpepelil požar posestniki' Alojziju Plečku v Račah stanovanjsko in gospodarsko poslopje ter večjo zalogo seiva in slame. Škoda se ceni na 30.000 dinanev, ki pa je le delno krita z zavarovalnino.
V	Abesinijo ga je mikalo. Na meji pri Radiu so zasačili 371etnega Karh Mihevca, brez stalnega bivališča in zaslužka, ko je hotel skrivaj preko meje. Pri zaslišanju je dejal, da je kanil v Abesinijo. Mesto v Abesinijo je moral v — V.eho.
Ocetna kislina... V Hotinji vasi je izpila večjo količino ocetne kisline ISletna Marija Zenkovič. Prepeljali so jo nemudoma v splošno bolnišnico, kjer so ji rešili življenje.
565
H TELETINA
od»Dp,od'aiS Jo«. Benke
se
jjfp smučarji še ne vemo ...?
Ker je ugriznila stražnika. Mariborski tl* n bazenski senat je obsodil 33!etno g.,, 0 Marijo Miko na 3 mesece stro-8a zapora ter izgon iz Maribora, ker £ Policijskemu stražniku Antonu Kun-. •« obgrizla prst desne roke. Razen te-lrna na vest> Se nekaj manjših tatvin.
Ranerjeva v svobodi. Bilo je pred štirimi leti, ko je mariborsko javnost pretresel grozen dogodek na Pobrežju, kjer je M. Ranerjeva s sekiro ubiia svojega moža. Obsojena je bila na 20 let rob je, pozneje so ji to kazen znižali na 8 let. Morala je v žensko kaznilnico v Begunje, kjer pa je presedela štiri leta irde pokore tako zgledno, da so io izpustili na svobodo. Medtem pa je njeno posestvo propadlo in napotila se je k svojim sorodnikom v Zrkovcih.
Zajce kradejo. Vergilu Tomazinu, upokojenemu policijskemu stražniku na Tržaški cesti 63, je nekdo ukradel 7 zajcev in neznanokam izginil.
Tatvina koiesa. Včeraj je bilo ukradeno kolo trgovcu Slavku Čeriču, ki trpi 1600 dinarjev škode. Tatvino je oškodovanec prijavil policiji.
Čigav je denar. Orožniška patrnla je našla pri glavnem kolodvoru 215 dinarjev in se prizadeta oseba išče.
Vlom v lekarno. V noči na nedeljo so drzni vlomilci vdrli v Moudinijevo ‘e-karno v Slovenski Bistrici s pomočjo ponarejenih ključev. S silo so odprli ročno blagajno ter odnesli okoli 700 dinarjev gotovine. Vršijo se poizvedbe.
Vinski »Bratec«. Dne 30. decembra 1935 se je splazil v klet Ljudevita pijanca v Počehovi 46!etni delavec Kal-man Bratec ter odnesel sodček vina, ki ga je potem prodal na Glavnem trgu. Kalman Bratec je vse priznal in je bil radi tega obsojen na 4 mesece strogega zapora.
Kradli in prodajali. 261etni viničar Tomaž Zemljič iz Ložan ter 21 leto; delavec Franc Zemljič sta petim posestnikom iz Stogovcev, Ploderšnice in Žice odpeljala vsakemu po eno kravo. Bilo je to v m liu. juliju in avgustu 1935. Ponoči sta vdrla
v hleve in sta potem krave prodajala. Radi tega sta se morala zagovarjati pred mariborskim malim kazenskim senatom, pred katerim sta vse lepo priznala. Franc Zemljič je bil obsojen na tri mesece strogega zapora, Tomaž Zemljič pa na 14 mesecev robije ter izgubo častnih državljanskih pravic za dobo dveh ler.
Neznančevo truplo v Muri. V takozva-ni Meki na ozemlju katastrske občine Mota je naplavila te dni Mura truplo okoli 50 let starega moškega, ki je imel na sebi boljšo obleko. Glava je bila ranjena. Truplo je bilo že precej v razpadu. Identiteta se doslej še ni mogla ugotoviti.
Aretiran. Včeraj je mariborska policija aretirala brezposelnega postopača Avguština K. zaradi neke tatvine.
Žrtev neprevidnega kolesarja. Včeraj je pri železniškem mostu na Pobreški cesti trčil neki kolesar, ki je vozil na levi strani, v kolesarko Elizabeto Mur-šečevo iz Zg. Dupleka. Muršečeva je pri padcu zadobila poškodbe na nosu, pod levim očesom, poškodovala si je zobovje in tudi hrbet, tako da je morala iskati zdravniško pomoč. S pomočjo evidenčne številke, ki si jo je zapomnil neki očividec, so neprevidnega kolesarja že izsledili.
Z dobrotami se je založil Strojevodja Karl Gerlič z Radvanjske ceste 35 je prijavil policiji, da je preteklo soboto zvečer nekdo vlomil v njegovo jedilno shrambo ter mu pokradel raznih jestvin, kakor klobase, mesa, sladkorja ter nekaj obleke-v skupni vrednosti okoli 1000 dinarjev. Naslednjega dne pa so ugotovili, da je tat Gerličev pastorek Karl, ki sta ga izdala njegova tovariša.
Dobrota je sirota! Zelo neljub dogodek je doživel višji poštni kontrolor Josip Gradišnik v Gregorčičevi ulici. Pri njem sta sc zglasila dva mlajša berača in ga prosila večerje, ki sta jo res dobila. Toda dobrotnik je bil neprijetno presenečen, ko je po njunem odhodu ugotovil, da sta mu nehvaležna berača ukradla s kuhinjske omare nekaj dinarjev drobiža.
Okradena mlekarica. Včeraj je neznani tat ukradel posestnici Zofiji Kitovi iz Počehove iz zaklenjenega mlekarskega vozička, ki ga je pustila v Slovenski ulici, šestlitrski vrč, napolnjen z mlekom. Trpi okoli 100 dinarjev škode. Storilec je voziček odklenil s ponarejenim ključem.
Zopet kolo. Tovarniškemu delavcu Maksu Golobu je včeraj nekdo iz veže njegovega stanovanja v Vrbanovi ulici ukradel kolo »Steyr« z evidenčno številko 61875.
Ker ie izpostavila svojo enoletno hčerko, ovito v vrečo v nekem vinogradu v Velikem vrhu v Halozah, je tukajšnji ma-
li	senat obsodil 43Ietno viničarko Elizabeto Kelčevo na 4 mesece zapora.
Orožnika je poškodoval s kolom v Oblakih 23letni posestniški sin Anton Matjašič, ki se je pozneje bahal, da je orožnika »fental«. Mali senat je obsodil Matjašiča na 3 leta in 4 mesece robije.
Vremenske zadeve. Nekoliko hladneje.
V	višjih legah zjutraj mraz,-v južnih Alpah negotovo. Nekoliko oblačno, padavine. pretežno sneg. To je današnja dunajska vremenska napoved.
GRAJSKI KINO. Danes zadnjič »Tajni kurir«. Hans Albers. Jutri veseloigra »PRIJATELJ MOJE ŽENE«.
Naš prihodnji film .senzacija za Maribor »Črne rože«. WiMy Fntsch, Litian Harwey.
Kino Union. Danes veliki muzikahii ški-ger, biser filmske lepote »Božansfevena žena« z Marto Eggert.
REPERTOAR.
Torek, 4. februarja ob 20. uri; »Konceiv-no-recitacijski večer Milana Skrbinška, Agela Jarca, dr. Danila Švare in Majde Skrbinške v e«.
Sreda, 5. februarja: Zaprto.
Četrtek, 6. februarja ob 20. uri: »Kariera kanclista Winziga«. Red B.
V	četrtek, 6. t. m. bo prva ponovitev
Lichtenbergove ob premieri tako izvrstno uspele komedije »Kariera kanciista Winziga«. Delo prikazuje na tragikomičen način bedno usodo poštenega kanciista v nekem ministrstvu. Predstava bo za red B.
»Trafika njene ekscelence«. To delo,
ki ga uprizarjajo po vseh gledališčih in ki ga je napisal priznani dramatik Ladislav Bus Fekete, je lani, ko so ga dajali izključno le za penzijski sklad gledaliških igralcev, občinstvu zelo ugajala. Zato ga ponovi gledališče tudi letos ter bo prva predstava v kratkem. Režija je Kovičeva, v ulogi generalice nastopi letos Mileva Zakrajškova.
»Krst pri Savici« dramatiziran. Profesor Franc Borko s tukajšnje gimnazije ja napisal dramo po Prešernovem »Krst« pri Savici«. Krstna predstava bo v tukajšnjem Narodnem gledališču predvidoma začetkom aprila.
K	»VUr	W	i	vv
Ptujske občinske zadeve. Proračun za leto 1936/37. Pretekli četrtek, se je vršila javna seja mestnega sveta pod vodstvom župana dr. Remca. Bansko upravo je zastopal okrajni načelnik g. dr. Vidic. Mestni župan je uvodoma sporočil, da se podaljša rok za amortizacijo posojila pri mestni hranilnici ljubljanski in se zniža tozadevna postavka v proračunu za od-olačlo obresti in za amortizacijo od
141.000 na 100.000 Din. Nadalje je župan poročal, da je interveniral pri banski upravi, da prevzame vzdrževanje gimnazijskega poslopja banovina in da se dopolni stalež profesorjev na gimnaziji. — Zadeva glede prepustitve cerkve dominikanskega samostana za obrat tkalnice je v toliko napredovala, da se je že pričelo z adaptacijami — prostorov po izvršenem komisijonelnem ogledu. Po projektu se bo za sedaj stavilo v obrat 32 tkalnih strojev. — Glede pobiranja zvišane uvoznine na blago je bilo ministrstvo financ ponovno zaprošeno za odobritev, ker bi se povišek uporabil izključno za zaposlitev brezposelnih. — Po županovem poročilu je sledilo poročilo liprav-nega odseka o proračunu za leto 1936'37, ki ga je podal predsednik upravnega odseka g. Ferdo Fras. Kakor sledi iz proračuna za leto 1936^37, je predvideno 2.218.470 Din dohodkov in ravno toIiP/o izdatkov. Ta proračun je v primeri s proračunom za tekoče proračunsko leto manjši za 191.911.— Din, kar je bilo mogoče doseči le na ta način, da se je pri sestavi proračuna strogo upošteval princip štednje. — Redno kritje predloženega proračuna znaša 621.610.— Din, tako da znaša čisti primanjkljaj rednega prometa 1,596.860 Din, ki ga je treba kriti z dokladami, davščinami, trošarinami in taksami. Kljub znižanim potrebščinam je ta primanjkljaj le za 116.613 Din manjši od onega za leto 1935/36. Nekateri izdatki so se morali zvišati, in sicer pred vsem za javno razsvetljavo mesta za
15.000 Din, za odplačevanje dolga pri mestni hranilnici ljubljanski za 19.800 Din ter za sanacijo mestne hranilnice ptujske za 50.000 Din. Postavka za mestno godbo v znesku 17.000 Din se je črtala, ker preide mestna godba pod vodstvo Glasbene matice ter se je vsled tega slednji subvencija zvišala za 8000 Din. Postavka Kulturni dom v znesku 50.000 Din je iz-
padla, ker je očividno akcija za zgradbo kulturnega doma v vodo padla. Razen tega odpadejo še posamezne druge obveznosti. Nadalje se je morala tarifa za uvoženo blago spremeniti, ker ministrstvo financ ni za tekoče proračunsko leto odobrilo zvišanja uvoznine kakor jo je mestni svet določil, temveč je dovolilo pobiranje uvoznine le po tariii, ki je veljala za leto 1934. Prošnja bolnišnice in hiralnice ter železniških uslužbencev za oprostitev uvoznine na blago, je mestni svet odklonil in to iz principijelnih razlogov, ker bi se gotovo v pozitivnem slučaju krog prosilcev razširil in bi bil finančni efekt uvoznine zelo dvomljiv. — Istotakd se je morala prošnja gostilničarske zadruge in trgovskega gremija za znižanja trošarine na vino od Din 1.50 na 1 Dinaf od litra odkloniti. Za brezposelne je pred-* videna postavka 51.000 Din. To je v istem obsegu kakor v proračunu za te* koče leto. Najemninski vinar se na novo uredi, in sicer znaša pri najemnini od 150 do 200 Din 4% (do sedaj 6%), pri dražjih najemninah 10 % (do sedaj 12%)( pač pa se zviša na 15% pri velikih stanovanjih. — Ob priliki proračunske de* bate se je povdarila nujna potreba raz-širitve bolnišnice v Ptuju, ki ne zadošča sedanjim nalogam. Sklenilo se je zapro-siti bansko upravo, da že več let projektirano razširitev bolnišnice vsaj v pri-hodnjem proračunskem letu izvrši, ker je mesto Ptuj itak šibko dotirano iz sred* stev banovinskega proračuna. — Po daljši precej živahni debati, v kamero je posegala tudi galerija, je dal župan p-oračun na glasovanje, ki je bil r.auv sprejet Proti je glasoval le občinski svetnik Koren, ki zastopa tukajšnje delavstvo. Za člane disciplinskega sodišča za občinskei uslužbence v Ljubljani je občinski svet določil gg. dr. Visenjaka in Frasa, za namestnike pa Skazo in Berliča.
Izredna sreča ribolovcev. Pri Zavrču niže Ptuja so ujeli te dni soma, ki telita 142 kg. Velikan je vsled padca Drave' zabredel v plitvino, kjer so ga brez večjih težkoč spravili na suho. Prodali srt ga veletrgovcu s perutnino Vajdi v Čakovcu.
Pred sodniki.
— Koliko ste stari, gospodična?
— 29 let.
— Hvala, toda vedeti moram točno, koliko ste stari. Torej 29 let in koliko mesecev?
— Enaintrideset
Stran 4.
Mariborski »Večer n !k« Jutra
V	Mariboru, dne 3. II. 1936.
EVGENIJ SA&tm&V:
Mu&eimfc	ptefes
roman
»Ne razumeš, da bi uresničenje tega načrta pomenilo tudi konec najinih sanj, svetlih gradov, ki sva si jih zgradila?«
»Vsekakor.«
»To je edino, kar mi olajšuje ločitev od tebe.«
»Ah, ne, ne!« je vzkliknila naenkrat in se ga še tesneje oklenila. »Vse to je nesmiselno. To so prividi razburjene domišljije. Neumnost. In zaradi take neumnosti naj bi se ločila, četudi le za nekaj dni? Ne pustim te!«
»Apolonija...«
»Pri meni ostaneš.«
»Ni mogoče. Doktorjevi volji se ne morem upreti. Upor bi pomenil konec. Tu se mora ljubezensko čustvo umakniti treznemu razumu. Vdati se moram in preseliti v vzrejevališče. Ako snujeta zares temne naklepe, bo moje poslanstvo veliko, ako se pa motim, tem bolje. Morda bom iz vzrejevališča lažje našel pot, po kateri lahko pobegneva iz te ječe v svet svobodnega življenja.«
»Ako je od tu ni, je tudi ni od tam.«
»Tega ne veš.«
»A se bojim.«
»Ne izgubljaj vere. Bojevanje brez vere in zaupanja je že vnaprej izgubljeno.«
»Ženska sem, kljub vsemu...«
»Razumem, a biti moraš močna ženska.«
»To je težko.«
»Toda potrebno.«
»Kaj naj počnem brez tebe?«
»Misli na mene in čakaj, da zopet pridem.«
»Misli, misli... Kaj mi pomaga misliti, če te ne vidim, če te ne morem prižeti k sebi, poljubiti, če sploh upati ne morem, da te nenadoma kje zagledani in vidim, čeprav le od daleč...«
»Vse resnično velike ljubezni morajo preživeti čase trpkih preizkušenj.«
»Tako velikih kakor najina, menda nobena. Saj je vse to brezupno, docela brezupno...«
»Ne bodi malodušna in ne povečuj mi rane, ki me itak dovelj skeli. Ti moja najdražja...«
»Atanazij...«
Njene lepe oči so se zameglile s solzami.
»Zakaj morava prav midva toliko trpeti?«
»Ker naju je usoda združila v tako nenavadnih, skoraj norih okoliščinah.«
»Da naju muči in izmuči.«
»Da naju samo preizkusi in utrdi za velike stvari, ki naju čakajo.«
»Da bi bilo tako!«
»Bo, ker mora biti.«
»Velika je tvoja vera.«
»Ker izvira iz največje ljubezni, ki jo more čutiti moški do ženske.«
»In največje ženske do moškega.«
»Potem se nama ni bati poraza.«
»Skoraj pričenjam verjeti...«
»Ostani samo tako trdna!«
»Boš mislil na mene?«
»Vedno.«
»Tudi moje misli bodo ves čas pri tebi.«
»Poizkusil bom vse, da se čim prej vrnem v grad, vsaj za nekaj ur in se zopet lahko vidiva.«
»Čakala bom nestrpno.«
Pogovor ju je oba pomiril, ko pa sta se morala ločiti, je vendar znova zma* gala bridkost bolečine.
»Skoprnela bom od hrepenenja po bi,« je dejala ob slovesu, ko se je z zadnjo silo volje odtrgal od nje in zbežal proti gradu, da doktor Evarist ne bi opazil njegove in njene odsotnosti in pn-čel sumiti.
Apolonija je ostala sama na stezi sredi mladih jelk. Strmela je za njim s sa-mozatajevalnim pogumom, ki se je Pa takoj zrušil, čim ji je izginil Gal izpre« oči.
»Atanazij!« je kriknila za njim s tako obupnim glasom, kakor da bi ga klicala v trenutku smrtne nevarnosti. V hipu je dosegla njena bolečina neslutene globine. Elementarno žensko čustvo je pt"e' magalo zadnjo preudarno misel. Hotela se je že pognati za njim, ga dohiteti; ustaviti in zadržati, naj se potem zgodi karkoli, toda neka neznana ji sila ji ie otrpnila noge, da so postale težke kakor svinec. Oprijela se je za mlado drevo, naslonila glavo na zelene veje in zaihtela v solzah, ki so najdragoceriejše zdravilo za vsako bolno ali ranjeno žensko dušo..,-
(Dalje sledi j
h pMjekja in sveto
Najslavnejši Anglež
Zanimivi paberki iz iivijenja novega angleškega kralja
— Edvard Vlil. in ženske, ko je bil še prestolonaslednik
— Kako je bilo, ko se je srečal s Chaplinom
Ko je Edvard VII., britanski kralj, še bil princ valešiki, so ga v Parieu mnogo bolj poznali kakor v Londonu. Malokdo je bil v Parizu, ki bi ga ne bil poznal. Videli so ga v operi in na raznih dirkališčih. Najneverjetnejše zgodbe so krožile po Parizu iz ust do ust o njem ter njegovem prijatelju, lepem Leopoldu belgijskem z brado. Končni vtis o Eidvardu VII., ko še r.i bil kralj, je bil pač ta-le, da je francosko življenje v splošnem ravno tako ljubil kakor francoske žene in vina.
In Edvard VIII., novi angleški kralj, je v tem oziru stopal za stopinjami svojega »slavnega« starega očeta Edvarda VII. Šele nedavni princ valeški ni obiskal samo vseli francoskih kopališč in Pariza. On je bil med svetovno vojno tudi na francoski fronti in je doživel vse grozote svetovne vojne na francoski zemlji. Tudi o njem krožijo fantastične vesti kakor o njegovem dedu. Seveda so mnoge teh govoric samo anekdote. Nekatere pa so sila zanimive. Mladi princ je navadno govoril takole: »Če sem v Angliji, moram delati in se pripravljati na bodoči poklic. Ko sem v Franciji pa si malo odpočijem.« In ko je leta 1920 bil na kratkem dopustu v Deauvillu, tedaj se mu je pripetilo, da so ga aretirali, ker je nepravilno nosil razna francoska odlikovanja. Bil je namreč silno vroč dan in princ je šel po cesti brez ovratnika in v čisto priprostih čevljih brez nogavic. Jopič je nosil preko ramena. Pri tem pa je pozabil, da je visel na jopiču veliki križec častne legije. Česar pa ni opazil mladi princ, je takoj videl orožnik. Čudno se mu je zdelo, da ima tako, mlad človek ra j višje francosko odlikovanje. »Kdo ste?« se je zadrl orožnik nanj. Valešiki princ se je predstavil. »Kaj me imate za norca? Potem sem jaz prej Jezus Kristus, vi .nesramni potepuh!« In ga je nato odpeljal na orožniško postajo, kjer pa se je zadeva kmalu pojasnila. Še danes pa živi v Franciji orožnik, ki ima uro jn sliko z lastnoročnim podpisom sedanjega angleškega kralja Edvarda VIII., ki mu je bil v spomin oboje podaril, ker ra je bil aretiral.
Zelo zanimivo je bilo tudi srečanje s Chaplinom v BiarrMzu. Dobila sta se ob priliki nekega baskiškega narodnega praznika v Sarnt Jeanu de Luz. Ob tej priliki je Chaplin dejal, »Ko sem Še bil majhen, sem vedno sanjal o tem, da bi mogel kedaj angleškemu kralju ali vsaj njegovemu sinu podati roko.« Tedanji valeški princ je imel pripravljen odgovor- »Jaz pa sem pošiljal med vojno svoje vojake k vašim filmom. To jih je raz-
vedrilo. -Zahvaljujem se vam, gospod Chaplin, da ste pomagali pri tem, da smo vojno dobili.«
Še druga anekdota. Bilo je v pretek lem poletju, ko je princ Sanary obiskal majhno luksuzno kopališče v Cote d’Azur. Obedoval je v neki restavraciji. Ko je sedel pri mizi, je pristopil lastnik rekoč: »Ali smem prositi najslavnejšega Amgle ža, da se vpiše v knjigo gostov?« — »Vi se motite, dragi gospod,« je odvrnil princ, »Najslavnejši Anglež sedi tam pri oni mizi.« Pri označeni mizi je namreč sedel Aldous Huxley.
Posebno poglavje pa tvorijo odnošaji valeškega princa, danes angleškega kralja Edvarda VIII., v odnošajih do lepih žena. Prav rad je bil v družbi lepili dam To je lahko takoj dognal vsak obiskovalec Deauvilla in Biarritza, kamor je valeški prir.c zahajal na letovišče. Bilo je leta 1933, ko je princ obedoval v nekem toiariškem hotelu. Pri sosednji mizi je sedela takratna lepotna kraljica Lina de S. Princ ni mogel niti v miru končati svojega obeda. Mlada dama se je namreč tako izzivalno obnašala in je kazala svoje čare na tako nedvoumen način, da je princ čisto enostavno pobegnil iz restavracije im da ni nikdar več prestopil njenega praga. Neka barska deklica v Cannesu pa je z veseljem pripovedovala vsakomur, ki je to rad poslušal, da je ljubica valeškega princa. Ko je prime za to izvedel, je obiskal bar, v katerem je barska plesalka nastopala, da si jo pobližje ogleda. V večji družbi je stopil v bar, prestopil k plesalki in dejal: »Torej ljubo dekle, zdi se, da ste moja nova prijateljica.« Plesalka je vsa pordela od sramu in se je pričela oproščati. Toda valeški princ jo je hitro prekinil z besedami: »Zares škoda, da temu ni tako. Ste namreč sila ljubki.«
V septembru 1935 Je Wl valeški princ na Korziki. Ko je na iskrem konjiču jahal proti neki hribovski naselbini, mu je pritekel nasproti starejši mož, po zunanjosti sodeč pristen Korzikanec, žarečih oči, temne polti in košate brade. Možakar je molče sedel pred neko hišico In kadil iz pipe. »Zares čudovito pristni stari Korzikanec!« je valeški princ v angleščini dejal svojim spremljevalcem. Toda predno je končal ie besede, je stari možakar vzel pipo iz ust in vzkliknil v angleščini: »Visočanstvo, motite se. Jaz sem slikar X. iz Londona.« Odtlej je Edvard Vlil. večkrat izrekel tole misel: »Francija je zelo lepa dežela, škoda le, da trčiš tamkaj na vsak korak na Angleže.«
LENOBA IN STAROST STA BOLEZNI.
Zdravniška veda zelo hitro napreduje in tako je uvrstila v oiicijelno patologijo povsem nepričakovano dve novi bolezni. Prva je lenoba, eden izmed sedmih poglavitnih grehov. Doslej smo mislili, da je lenoba več ali manj prehodni odpor do dela, ki pa ima izključno moralno podlago. Zdaj se je pa izkazalo, da ni tako. Eden najboljših angleških zdravnikov zatrjuje, da gre za kronično bolezen, izvirajočo rz lahke možganske in mišične paralize. Če se bo znanost: posrečilo izolirati strup, ki ga izloča ta bolezen v človeškem telesu, bo kaj lahko odkriti protistrup in potem bodo tudi največji lenuhi ozdravljivi, pravi angleški zdravnik. In tako hoče v trenutku, ko morajo množice brezposelnih po vsem svetu živeti v brezdelju, ta dobričina privesti stotisoče po delu hrepenečih ljudi pred vrata neobratujočih tovarn.
Druga bolezen je starost, kar pa v splošnem ni nič novega. Nov je samo način zdravljenja te bolezni, kakor ga predlaga dunajski zdravnik dr. Porges. Izguba elastičnosti ožilja, ki je značilna za starost, baje ni posledica visokega števila tet, temveč dednosti, posredne ali neposredne. Ta bolezen se da lečiti s pravilno prehrano. Večina bolezni starega človeka je baje čisto fizična posledica debelosti, revmatizem pa zakrivi prevelika teža telesa. Poleg tega star človek rad misli na bolezni, o katerih je slišal, a strah, kaj pogosto sugestiven je vzrok polagoma naraščajočega zla. Treba je torej paziti, da se človek preveč ne zredi, da ohrani duševno ravnotežje in da odganja od sebe strah, pa lahko dočaka visoko starost.
NAČRT PREDORA CALAIS-DOVER JE SPLAVAL PO VODI.
Prvi načrti za zgraditev podmorskega Predora, ki bi vezal Francijo z Anglijo,
so bili izdelani že leta 1805. Takrat s® drzni načrt ni zdel nemogoč, kajti morje med obema državama ni posebno gl°' boko in takrat so strokovnjaki trdili, da ima apnenčasto dno. Predora pa niso za* čeli graditi in kmalu je prodrlo splošn® prepričanje, da ni šlo toliko za tehničft5 ovire in pomanjkanje denarja, kolikor za odpor angleškega vojnega ministrstva, ki se je balo, da bi prinesel predor Ca* lais-Dover angleškim otokom stalno nenevarnost. To splošno naziranje izpodbija zdaj angleški mornariški strokovnjak Missenden, ki omenja obenem zanimive podrobnosti o zgodovini tega načrta.
Ob koncu 19. stoletja so proučili geologi morsko dno med Calaisom in Dovrom in ugotovili, da obstoja iz apnenčastih skal. Missenden pravi, da je bila že pred 25 leti ustanovljena delniška družba za zgraditev predora, ku so pa začeli inženjerji na doverski strani vrtati v večji globini, so spoznali, da so se ge' ologi temeljito zmotili, kajti na dnu morja ni masivnih apnenčastih skal. To je Pa zahtevalo temeljito revizijo načrta izgradnja predora je padla zaenkrat v vodo. Missenden pa navzlic temu izraža" upanje, da bo v doglednem času zgrajena primerna zveza med obema celinama, čeprav kako drugače. On priporoča sistem parnikov, zgrajenih tako, da lahko prevažajo čez morje vlake, kakor ie to pri mesinski ožini, med Dansko in Nor veško ali kakor je bilo na Bajkalskem jezeru pred zgraditvijo bajkalske železnice. V Vzhodnem morju imajo tako zv® zo že več let med baltiškim mestoih Sasnici in švedskim Trollebergom. Parižan bi sedel opolnoči v spalni vagon, ziu traj ob 8. bi pa že zajtrkoval v Londonu-
“Muti
Mali o
Rasno
ZAHVALA!
Podpisani se najtoplele za-hvaUujem gospodu primariju dr. Černiču za uspešno, težko operacijo. Bolfenk Rizman, zvaničnik drž. žel., gl. kol. 564
SMETIŠNE JAME
izpraznim brezplačno. Naslove je pustiti v upravi lista. 560
BRZOJAVI
Danes prispele sveže morske ribe: Petri (San Piero), moli. čevoli, fjne girice. Te se zalijejo potem s pristnim, prvovrstnim dalmatinskim iu štajerskim vinom. Gostilna Vi-cel, Rotovški trg 8	570
Sobo odda
SOBO
s posebnim vhodom, v bližini koroškega kolodvora, takoj oddam. Vprašati od 13.—16. ure, Puškinova ll-I. 561
Opremljeno, malo SOBO
takoj oddam dvema gospodoma. Pristaniška 2.	559
SOLNČNO. LEPO SOBO takoj oddam. Naslov v upravi lista.	558
OPREMLJENO SOBO
oddam s hrano. Poseben vhod. Frankopanov« 23, pritličji:. 568
Sluibo dobi
POSTREŽNICA
pridna in snažna, se sprejm® takoj čez dan. Maistrova #'• 18-1.	563
TAPETNIŠKEGA POMOČNIKA
takoj sprejmem. Naslov t upravi »Vcčernika«. S®7
Sluibo išie
GOSPOD
išče službo paznika, skladi^' nika ali nočnega čuvaja. nudbe pod »Poštenost 24« upravo lista.	56«
Stanovanje
ODDAM SOBO s štodilnikom s 15. fcbruaL Taborska 13.	“E.
jem.
Izdaja konzorcij. »Jkitea« v LinMjani;, p*ods*smiik Izdajatelja in urednik: RA Dl VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d.
STANKO DETELA v Mariboru.
d., predstavnik
/