or
'k-'	*
cm m mo m
v.Ciril in Metod,katerih praznik 'smcT"oaha j ;1 ja.,nista bila le oznanjevalca krščanske vere,temveč tudi apostola krščanske vcsoljnosti in cerkvene edinosti, Ko j« n,‘jun rojak Potij pripravljal razkol,sta bila sveta brata ravno na poti v Rin,k svetemu očetu. Molila sta i*n delala, da bi Slovani ostali vdani ner izdeljeni Kristusovi Cerovi, To je bila oporoka sv.Oirila,ki j-j pred surtjo goreče molil,na j bi Bog Slovane ohranil v edinosti vere in Cerkve. To je bila tudi srčna želja sv.Me toda, tako so uol.il i njuni učenci, ko so ob Metodovi r\kvi opravljali molitve v latinskem,grškem in staroslovanskem jeziku, V zelo starih molitvah so prosi ned drugim.: “Sv.Ciril in Metod,prosita Vladarja vseh stviri,da V3e slovanske narode utrdi v pr.vi veri in verski edinosti,pomiri svet in reži naše duše".
Velika ljubezen do Boga,skrb za .notranje življenje in lastno popolnost, oznanjeval je krščanske vere,delo za cerkveno edinost in 3pravo med krščanskim Vzhodom in Zapadom,to je bila vodilna misel slovanskih apostolov,to_ je ciril-netodijska misel.
Prizadevati si moramo,da ohranimo sadove d tila in žrtev svatih bratov med nami,da citil-metodijska misel med nami živi in raste!	.
Cerkvena oblika delovanja v smislu ciril-metodijske ideje je Apostolstvo sv.Cirila in Metada. Nastalo je iz Bratovščine sv.Cirila in Metoda,katero je ustanovil nesmrtni slovenski vladika,škof Anttn . Martin Slov.šek 1,1851. Ko so se drugi tozadevni poskusi takrat izjalovili,je imela Slomškova bratovščina posebni božji blagoslov, T^ko smojai olovenci v katoliški Cerkvi uveljavili. Glejmo,da bo v,.dno" t\ko# Čuvajmo skrbno zaklad svete vere,bodimo glasniki onih vodilnih krščanskih misli, ki so
Letnik I.
Štev,8.
,v prvih krščanskih stoletjih prenovile svet in vzgojile enotno družino krščanskih narodov. Ljubezen Kristusova je središče in vir verske obnove in medsebojnega zbližati ja. Naš apostolat naj bo predvsem apostolat lepega vzgleda in globokega religioznega življenja. Mnogo molimo,da bi bili kmalu vsi eno, v eni katoliški in apostolski Cerkvi Kristusovi.
o ljufl’je,ki misli jo,da 'je organizacija vse, Ce so dobro J) politično in gospodarsko organizirani,menijo,da. je tudi katolištvo tako na dobrem,kot v maslu. Toda maslo postane lahko žaltavo. Organizacija je samo sredstvo, Kaj nam koristijo organizacije,če pa za njimi ne stoje močne osebnosti? Isto kot velikanske stavbe s trhlo podlago, Kaj koristijo najlepši načrti in resolucije,če pa ni praporščakov ide ji,ki bi to u-reaničevali,če ni pravih osebnosti? Zato ne stavimo kart na maso,ne .na *'tudikatoličaneso vetrn jaki, pa tudi ne na moč organizacije same,ampak na krščanske osebnosti.
Osebnosti,ki nam jih daje moderna nevera,bi prav lahko pogrešali. Ti so. v svoji brezobzirnosti in fantaziji strmoglavili človeštvo'v prepad bede in barbarstva,in ga hočejo zopet strmoglaviti, To pa vse njihovim brutalnim nagonom' in nasilnos-ti na ldg$o*olJi
takih osebnosti mora vse človeštvo doživljati brodolom. Če katolicizem svojih esebnosti ne bo mogel ali pa,če 3e mu te ne bodo pustile oblikovati,potem ne aoremo več računati na povratek blaginje in miru.
(Schildvmche - RO.V,
+ -t- :-+ + + + + + + + + + -*- + + >• + + + + + + f f + + + + + +.+ ++++ f+ + + f+ + + + 4-■!■ + + + + f (- ■- + + + ++ + + + + +
En pravi katoličan odtehta deset drugih, Skof Keppler,
......................... V+++++++++T++++	+- + + ^+1-5- + ++ ?- ■- +
-K+- + + -1- ++ + + + + + -»-'+ + +-+ + + + + +l- f + + + -
+ +
;ara grška pripovedka nam pravi tole: Daleč na morju so na nekem otoku šiv.le čudna bitja,imenovali so jih 3irene. Znale so tako čarobno peti,da so vsakega privabile k sebi. Pa vsak,ki je plul z ladjo k njim,se je pogubil,kor je bilo okrog otoka mnogo skritih čeri,ob katerih se je vsaka ladja razbila,mornarje pa je požrlo šumeče morje. Nihče ni prišel na čarobni otok. Sirone so'pa vedno vabile in pogubljale,
Tudi danes vabijo sirene. Vabijo naše brate in sestre dom s sladko in zapeljivo pesmijo o svobodi,katera pa ni nič drugega ,kakor grobo izživijanje,ki vodi v strašno suženjstvo satanovo. Sirene vabijo tudi nas v tujini. Vabijo moški in ženski svet; "pridi in uživaj"! V različnih oblikah vabijo in na različne načine,	,
Naša taboriščna skupnost su vedno bolj krči. Naša kri se razteka po širnem svetu. Kolika nevarnost za vse! Pesem siren bo tam še mika vne jša"Uživaj! L« enkrat živiš! Prostost, svoboda"!. To zapeljivo pesem,ki tako očarujoče vpliva na mladega človeka,oznanja jo novodobna sirene; kino,gledališče,tisk,u-lica,družba,moda,ženske. Prijatelj mo j,ali boš tudi ti zaplaval s svojim krhkim čolničkom med skrite in nevarne čeri?'Nikar! Izgubil boš najlepše in najdražje kar imaš .»dostojanstvo človeka in svojo fantovsko čast. Ustavi se mikavnim vabam! Bodi fant na svojem mestu! Pomisli,da v tujini predstavljaš ves slovenski narodna bodo po tvojem vedenju sodili tudi vse druge. Svoj pogled upri k lepšim ciljem,ki so res vredni'vseh naporov. Ne.poslušaj glasu zapeljivcev,marveč glas božji,ki ga nosiš v sebi,- svojo vest. Bodi močen,odporen! Če si sam v tujini,misli na svojo mater doma,ki v skrbefc za tebe morda niti spati ne more,misli na očeta,na brate in sestre,na vse ono,kar si videl doma lepega in plemenitega, ,	#
Trdno se drži katoliških načel,pa bo ladjica tvojega življenja tudi na tujem srečno plavala skozi viharje,mirno vseh pogubonosnih čeri. Zaupno se oziraj v Nj0,o kateri poje. naša pesem: "Marija,skoz življenje voditi srečno znaš",,.
Srečno pot,prija telj‘ moj! Čuvaj se nevarnih siren!
Bodi vzoren katoliški slovenski fant*tudi v tujini. Vpliv : j tudi na druge,da bod» dobri ostali! ‘Bog da j,da bi prišel nazaj tak,da boš lahko s ponosom in veseljam pogledal v oči svoji dobri materi in vsakemu poštenemu človeku!
o.~
KAKOR NI MOGOČE NA ISTEM PAŠNIKU PASTI OVCE IN VOLKOVE,TAKO JE NEMOGOČE, DA BI DOSEGEL USMILJENJE, KDOR JE DO BLIŽNJEGA ZLOBEN.!
Kritika je potrebna.Mi človeka,ki bi vse znal in kateri bi storil vedno V3e brez napake. Kdor veliko dela,lahko tudi napravi veliko napak. Le tisti, ki se vsakega resnega in pozitivnega dela izogiblje,ne more delati napak,čeprav je njegova nedelavnost ena sama velika in zelo škodljiva napaka. Tak,
ki za delo na mara prijeti,tudi niua pravico izrekati sodbe o delu	drugih,	•;
Več oči več	vidi,ve'č	glav več	ve, Zato je prav, da. se	»glasijo	tudi drugi in povedo	svoje mnenje. Prav je,da	povedo	tudi napake,katere	so našli, Le tako	jo mogoče,da se	napake	od-
stranijo, Kdor so kritike brani,dokazuje,da ni mož na mestu. Možno je,da ima ali slabo*vest,ali pa,da je. tako zaljubljen v svojo nezmotljivostma napak no mara videti. Resen Človek,ki so v polni meri zaveda odgovornosti,bo vedno vesel,Če se najde kdo, ki trezno presodi storjeno delo in poda stvarno kritiko. Kritika ni nezaželjeno "nerganje",kot to radi nekateri proglašajo, marveč jo zelo potrebno izpraševanje vesti, ■»
Opozicija je potrebna, Opozicija je kontrola nad delom, bodisi v stranki,bodisi v občini,državi ali organizaciji. Kjer opozicije ni,tudi kontrole ni. Opozicija priganja k delavnosti, opozicija je čuvarica poštenja v ja?;Ai upravi. Kjer opozicije ni,ali jo izključena iz javnega živi jenja,tam se kotijo nered-no3ti*nepoštenje in korupcija imata prost dostop v vse ustano-
Totalitarni režimi in razni samozvanci opozicije in kritike ne marajo. Totalitarni režimi opozicijo onemogočijo in ji zamašijo usta (Nemčija in Italija pod fašizmom,Sovjetija in njeni sateliti). Kritika se smatra ssa zločin. Kontrole ni, zato tudi v takih režimih bohotno cvete koruptija, Znan je pregovor: Riba smrdi pri glavi. Pri glavi za to, ker je tam leglo nepoštenja, ker je onemogočena vsaka zdrava kritika in kontrola.
Kontrola je potrebna povsod. Brez javne kontrole ni potrebnega zaupanja. Ljudje na odgovornih mestih se kontrole ne smejo bati,marveč jo morajo celo želeti. No bojijo se kritike, marveč jo išče jo,ne nasprotuj..* jo opoziciji, ker jim je ta dobrodošel kažipot k uspešnemu dolu.
Niti najmanjša kulturna ustanova ne moro živeti brez kritike, Kritika je simbol kulture. Brez svobodnega izražanja mi3li in osebnega mnenja,ni demokracije,
" Če bi opozicije ne bilo,bi jo morali ustvariti",jo rekel velik državnik. Pokojni voditelj slov,naroda,dr, Anton Korošec pa je učil: " Prav je,da imamo opozicijo. Ona nas opozarja na naše napake,Zato opozicijo in njeno kritiko spoštujmo!"
( Boris,
_V teh_ _težkih __dneh._,, # i
Mirne in milo gori.nad.gorami, kot zastor zlat - . . , . in tamkaj zad
tam si ti,ki me misel nate omami v teh težkih dneh,
Ker mačeha j.e tujina,.,	^	„	y.y
0	0	0,Zupančič,
])
et teles se sklanja,deset rok 3e dviga in pada,pet lopat udarja ob gramoz. Pit ljudi,pet različnih mišljen j,pet različnih svetov,vsak s svojo bolečino in radostjo",vsak s svojo skrivnostjo.
Pet src skritih pod trdo zunanjo skorjo,a vendar rahlo čutečih, polnih ljubezni, razočaran ja ,a br;;Z sovraštva in hinavščine,,.
Pet različnih svatov!
Stari Škulj,ki stoji takorekoč z drugo nogo že v grobu, počasi dvig:, lopato. Noge mu kleca jo,roke se tresejo. Skoraj vsakih pet minut si mora odpočiti. Šestdeset let! Ni majhna, reč šestdeset dolgih let,vsak dan kapljo krvi!,,.
Počasi grabi stari Škulj in misli na bolno ženo in sina,ki ga pokriv..; mah nekje v kočevskih gozdovih. Njegovo razora no obličje je polno težke,pekoča bolečine,Nikoli ne potoži z besedico svojega gorja,a kod^r glasni Osolnik pripoveduje o svoji mladi ženi in	sinčku,	se obrne na	3tran in	globoko skln#e$
skuša prikriti roso	v očeh.	Toda veseli	Osolnik navadno tega ne
opazi. Pripoveduje n	proj in	se smeje.
Podbojev Jernej	gi posluša	z šir*ko	odprtimi očmi,	'
misli na svojo zaročenko in sanja o bodoči sreči,
Forjanov Boštjan pa misli na svojo Ančko,na svojo skrito ljubezen. Nikogar ne vidi,niti ne sliši glasnega Osolnika, Vidi 3amo Ančko,sliši samo njene šepetajoče besede,. , Še čuti njen prvi poljub, čuti njene vroče,trepeta joče ustnice in vidi samo njene oči,široko odprte,sanjavo sprašujoče.,,
If.odilov Tone, osemnajstletni fant, z veselim obrazom,3 temnimi očmi,premišljuje,katero bi zaprosil za ljubezen.. ' Maričevo Micko ali Kosovo Nežko. Obe sta mu všeč. Micka resna, skoraj že cela gospodinja. Kadar se sme jo,se mu kar taja srce,,, Pa tudi Nežka mu je po-godu. Vvjselo deklo. Kar naprej se smeje.
In zadnjič mu je dala nagelj. Dolgo premišljuje,včasih mu zastane lopata,,. Nazadnje 3e odloči za Nežko, V soboto jo bo vprašal če ga mara. Nato premišljuje,kako bi jo to povedal..-.
Včasih lopate popolnoi ia utihnejo. Tudi zgovorni 0-solnik. Stari Škulj misli na svoje gorje,Osolnik na mlado ženo in sinčka, Podbojev Jernej na zaročenko,Purjanov Boštjan na Ančko, Kftilov Tone pa izbira med Micko in Nežko...
Nato zopet zaropotajo lopate. Najprej zagrmi navadno stari Škulj,potem še ostali,,.
Pet t^les 3e sklanja,deset rok se dviga in pada, pet lopat udarja ob gramoz.
Pet ljudi,pet različnih mišijenj,pet svetov vsak s svojo bolečino in radost jo,vsak s svojo skrivnost jo;
France Balantič;
Ae M
je? jv3 tisti ?asf ko sem bil.planenolas poot,
Eo“sem nosil v rožnih ustih cvet* in ko	kot	cekin zvenel moj glas f
♦	/
Vse prešerne dni	-	•
sen preperel na pašnikih ljubezni, metal kamne v igri neoprezni v vsak tolmun sem sanjavih oči.
V	pernicah oblakov
ležal tih sem,ljubil me je deš,
3er* je bil svilen kot mlada rž in lahek kot cule siromakov,
% 'i
Bil dom,doma sem, gruda težka,kakor zlata ruda, hlebec,dar očetovega truda -oh$želje,ki vsako noč jih pa3em.
Kje je tisti čas!
Zdaj obup mi kruh življenja reže, kri tujina v svoje Čaše strežev kmalu,kmalu bom kot prazen klas!
In bom onemel!
Ko me v drči dni,ki	so ost. ne jo,
hlodi mrzlih trupel	^manejo.
Kdo iveri bo sežgal	v pepel ?	•
Saj ne bo sestrice,
«da bi v ruti ne3la jih na Žale, ne1 bo materinih ustnic,da spoznale bi kot sol domače me solnice.
In ne bo očeta,
,	ne	bo mene,da bi sad rodil,
Jojfmoj Bog,da som tako grešil, da je v meni smrt rodu spočeta!
i
Pesnik France Balantič,ki je mnogo obetal,je daroval svoje mlado življenje za Boga invnr.rod 1,194-3 v Grahovem,kjer je v družbi š^ več drncih junakov zgorel v hiši,katero ao partizani zažgali.
t	r^a nam .'ge predla takrat v Pegecu, Vsem je primanjkov
:/y	ffl	lo kalorij, posebno o e nam šolarjem, Pasove smo vsak
Z/	dan v^dno bolj zategovali. Med odmori smo premišljovali,
kako	bi se*	dalo tej nevšečnosti odpomoči, Kmalu naletim na sošol-
oa,ki je bil mojih misli. Zmenila sva se,da greva popoldne po krompir, On je imel kolo,jaz pa ne. Zato sem take j po šoli obiskal vse znance,kjer sem 'slutil,da bi mogel dobiti kol* nn posodo. Pa smola!
Ta je imel ravno počeno zračnico,drugi ga je imel slučajno v popravilu, zopet drugi se je nalašč sam odpeljal iz taborišča. Po dolgem iskanju se mi je vendar posrečilo in iztaknil sem nekje nekake o-stanke kolesa. Takoj sva so odpravila. Z seboj sva vzela po en nahrbtnik, torbo in majhno vrečo.
Mahnila sva jo proti Nikolsdorfu,kjer 3va se nadejala, da bo najboljše. Prijatelj je bil s svojim kolesom vodno spredaj in me je .venomer priganjal,na j vendar pohitim. Jaz pa sem sopihal, bil že ves poten in mu odgov.rjal:"Počakaj,da prideva vrh klanca,ko se cesta nagne, toda j bom pa j:;z spredaj"! Toda moj odgovor ni držal, Ko sva se po klancu spustila nizdol,je on šinil naprej,mo je kolo pa je obupno ječalo,se treslo in ropotalo daleč zadaj. Res sem se malo oddahnil,toda brzine s takim kolesom nisem mogel doseči. Prišla sva srečno v vas in začela s svojo obrt jo,Napela sva vse govorniške sile in poko z; la V3e svoj- znanje. Ni nama šlo slabo. Tukaj za cigarete,tam za denar,in napolnila sva svoje vreče- in še ostalo posodo. Celo jesti sva dobila tu in tam. Mene je pač skrbelo,kako bo s kolesi,če bosta zdržali. Oprtala sva si nahrbtnika,spredaj na kolo pa vreči in torbi. Moje kolo je sicer še obupne je ječalo,šlo pa je vendarle. Po kratki *vožnji sva počivala. Zlezla sva s koles za cesto ter se vscdla na’brog v travo. Tedaj pa,groza, 3e pripelja izza ovinka k nama stražnik. Na prvi pogled naju je spoznal,da sva taboriščnika. Sedaj pa jc on začel s svojo obrtjo oziroma poklicem,ki pa je bil dokaj različnejši od najine-
ga«	u
Za silo bv.i oba tolka nemščino in mu hitela odgovarjat-!. na pogosta vprašanja. Končno p. i dej.l; "Vsak po pet šilingov - ali pa vaju zaprem!" ,.. Jaz sem že 3egel po denar,kar se oglasi moj tovariš; "Gospod,jaz pa nimam denarja, Ali bi mogli kazensko globo milo znižati?" Stražnik se je razhudil in nama zapretil z zaporom ter zahtev.il denarnice z izk znicami. Jaz,ki sem imel samo pet šilingov,mu jih hitro pomolim. Prijatelj pa se je nekaj obiral. Tedaj mu je stražnik vzel listnice ter zagledal v njej še 5o šilingov. Mislil sem si,seda j je pa vsega konec,in lasje so ml stopici po konci. Sedela bova vsaj en mesec. Toda dečko se je znašel, "Ta denar ni moj",jc dejal, "Nekdo mi ga je dal,na j ga j^z .izročim naprej". Stražnik se je togotil,da je bil kar rdeč, in nama ponovno grozil z zaporom. Toda tovariš se ni dal ugnati. Toliko časa sta 3e pogajala za globo kazni,da sta se zedinila na dva šilinga. Izročil mu jih je, jaz p:.; p<-t. Napisal nama je kazenske lističe.- ! n * •
/
;	r, -?,‘,s4sasss* 92	- j;-.----- ,	-
Koleba so znova zaji&ale in razšli sme se. Smejala sva se,prijatelj še bolj kot jaz. Kajti on je pri, svoji debeli listnici plačni le dva šilinga,jaz pa sem mu dal zadnjih .pet,
i
o	mnenju triko imenovan ih. dobrih kristjanov,kakor 30 3a-, mi radi naziva-Jo,so .tri vrsto ljudi: Ena vrsta' so malopridneži,morilci,goljuf i .in podobni,,drugi ekstremisti in sic^r svjti,navdušeni itd,, v Sredi pa .30 ostali in sicer dobri kristjani, Pr .vi jo namreč: samo ne preveč,nič' pretiranega,3amo nika-ke pozornosti,nič ekstremnega, Vudno Zmernost,predvsera pa uživanje svetnih dobrin,biti' s svatom v dobrih odnošajih,z ono besedo,dostojno živeti, To je minimalizem,to je’ tako malo kot se le da. Z Bogom se ne marajo ravno skregati,pa tudi s. svatom ne, Nemogoče hočejo, uresničiti,ogenj in vodo združiti. Taki katoličani, ki menija,da smejo sv,Anto. u prižgati svečo,pa tudi hudiču, bodo žalostno končali,
* •
(Iz. Schildvvache - Ro.V.
-V- ~:r ■ • i	:	•=	~ = = -r - rtO 0 00 O O “ - •' ~ ~~	'	'	•«=*-'	*	;	"•
V	vaši ViSti ni prostora za malodušje,udobnost in neodločnost onih,ki mislijo,da lahko v tej odločilni uri služijo dvema gospodoma* (Pij XK,).	>
nrnav čriez izaro
1	: r ,
oparno popoldne je. Sredi julija. Na polju ljudje spravljajo seno, Tam izza Pece se valijo temni oblaki. Voziva skozi Tinje proti Dravi, Nameravana iti črez Dravo in v SinČo ves. Toda most jo porušen,ne morevd čez, Zato se zopet vzpneva nazaj , v breg,
V	zraku je Čudno soparno. Oba čutiva trudnost. Na pokošenem travniku se zlekneva v senco vrb in topolov.Božidar kmalu zadremlje,jaz pa strmim v oblake,ki se dvigajo izza gor. Prelepa zsnija! Z.Andrejem čutim in pojem:#Zemlja moja čudovita! Kakor lepo dekle si. Prav zato,,ker jo lepa, jo na j prvo skvarijo in ubijejo, Ali je res tudi tebi v prokletstvo tvoje lepote blagoslov? Tvoja je‘zero in tvoj.e nebo;tvoje, polje in tvoj log,tvoje sonce in tvoja zimska lepota11 ,-
i-	Kolikokrat	sem	v	duhu preromdl to nepozabljeno zemljo,in
v?dno znova'me vleče in vabi. Pozabim lastne bolečine in 3krbi, vos se predam tej lepoti,*-Rad jo pijem in ob njej san jam, Čeprav je življenje tako*’ kruto ih mrzlo. Vsak išče lepote in pozabljenja,. na svoj način in po svojih nagnjenjih.
Temni oblaki so s.,krili sonce, Od nekje je potegnil piš,sprv?. samo samo kakor nemiren duh,po tem mu jo priskočil na pomoč še veter,da so ječali- topoli ob vodi in šumele smreke nad senožeti. Zavila sva ob Dravi, Pri mostu pred Sinejo ves jo sva se^brnila proti Velikovcu. Če« most naju niso pustili. Oblast pravi,da je tam "špercona", Oblast 3e ne zmeni zv.to,če imaš tam preko svojce, in ni prav nič sentimentalna,80.dokazuješ,da bi rad gledal lepo koroško zemljo, Midva sva to upoštevala in 3va zavila po vijugastih serpentinah proti Velikovcu,
Na Glavnem trgu zopet"zgodovinski spomenik".in na njen napis* "Kakor požrešni krokarji so prišli.,." itd, (Ob^plebiscitu namreč), Pomislim na tri leta nazaj/ Da,kakšen spomenik bi morali postaviti Slovenci na Gorenjskem in Štajerskem,,, Krko so prišli 1,1941!? 0,30j nismo pozabili na tisoče postreljenih v Begunjah,v Celju in Mariboru,na poklane žene in otroke v Selški dolini,na vse obešene, razmesarjene,na kolih umirajoče širom slovenske zemlje. Krvave zarje požganih slovenskih domov in vaši,so še danes vsem živo pred očmi. Grobovi tisočev in tisočev so še vedno sveži in spomini pekoči! Da,kako so prišli...! Slovenska mladina tega ne bo pozabila nikdar. Iz roda v rod bodo ostali v zgodovini ti grozni dnevi in spomini!
Iz mesteca jo potegneva proti Vovbram,kjer prenočiva, ^rugo jutro se vzpneva vbreg in po včofsih položni,včasih strmi poti •počasi vlečeva proti Djeksam. Cesta se vije sem in tje,vedno se nama nudi nov pogled. V globoki soteski buči potok. Raztresene kmetije so kakor graščine,Vse so zgrajene v značilnem slogu,ki ga doslej nisem opazil..še nikjer n.. Slovenskem. Ko stopiva iz hladnega smrečja,se nama odpre zelena planota in na njej cerkvica v zelenju in senci lip.
Vsa prevzeta od čudovitega razgleda,se ustaviva in le počasi lezeva naprej. Še dobre pol ura rabiva, pre.dnp dpspeva na vrh. Častitljiva starinska cerkvica z debelin in visokim obzidjem izza turških časov in pred njo starinsh . lipa naju pozdravi. Ta cerkev 3jExnaqjjaHip: z obzidjem je najbolje ohranjeni kulturni spomenik na Koroškem, Mogočno obzidje je utrjeno in skoraj nič načeto,spredaj dva mogočna stolp-, s starimi železnimi vrati, Portal jo iz rezanega kamna v gotskem slogu. Dobro je še videti odprtine,kjer so z verigami spuščali in dvigali pridvižni nost. Hodniki okoli zidu pri strelskih linah so dcIona še ohranjeni,deloma razpadli. Baje so se Turki večkrat pripodili sem gori. Ob zadnjem njihovem prihodu pa so prišli samo do nižje ležečih kmeti j,do "Potnika",kakor se kmetu reče po domače, Tam je še dolgo vrsto let potem stalo božjo znamenje,kateremu so ljudje rekli "turski križ".
Leta 1755 so k obzidju prizidali še župnišče. Napis na novem vzhodnem stolpu pa pove,kdaj je bili cerkev prezidana: eCCLesla eX sVo fVn DaMento erlgltVr; torej 1778, Cerkev je bilo prvotno zidan*', v gotskem slogu,obrnjena jo bila proti vzhodu,Posvetil jo jo lavantinski škof,po& čigar oblast so tedaj spadali ti kraji.
Čudovit mir in svečanost dihat.', tod. Toplo sonce sije na sivo zidovje in črne preperelo stopnice ob atražnih linah.Lese-
ni križi na.preprostih grobovih vise postrani in vetrič,ki se zapodi okoli oarkve,go igra na njih-'z druneno1o travo. Sklonim 30 čez lesene in železne' križe in buren,. Čudovita lepa stara slovenska imena tudi tata,kjer so nemški napisi: MODRE,OPRESNIK, MAH0VN'IK,V0:BEK,DRČNIK,ČERK,NAPEČNIK’itd', Nad vse. ljubek in preprost napis pa beren na otroškem grobu K L E' M E NA S M U I(A , Pustite k "men otročiče *♦	* •.	*
/ tako, lubi. Jezus kliče,
Presadil v vert nebeški • je;rlubl,:noa našiga.
Na* nemških pa berem: K A S'L, in ven,da je bil to samo navaden slovenski K O : Z ;E L, Ker pa bogve radi Česa ni. hotpl ostati KO^ ZEL, se ju prekrstil v imenitnega KASL, Vendar KOZEL je o s ta If. tudi v ten slučaju.	«	.	\
Stopiva v božji hram,' Lepa je • notranjščina,skrbno ohran*| jena. Pa še eno posebno skrb opaziva-. Slovenski napisi na pos,ta(,-jah križevega pota so res "skrbno" prelepljeni. Na banderih vi-j diva prav tako nove našite napiše v nemščini,kar so prav poaebiio opazi,kajti	napis z živo rdečim blagom se ostro loči od ostale-\	,
'ga blaga,ki	je vinsko rdeče barve.	Žalostno!	Ne smejo pro3j,ti	\
in moliti v	jeziku,ki jih 'je'učila	slovenska	m ti. Ne Čudil bi
3e preveč,če bi na. bandero obesili	še napi3:	KARNTEN FREFUND	'
ITN GETE ILT,	V • - v	., Ne veliki podobi
rožerivenske Marije so napisi prav t,;:tto prelepljeni. Stopiva v vežo pod oboki starejšega stolpa,ki je preurejena v malo sobico. Tau poučuje g.katehet verouk. Na t».bli berem: WAhrlioh,wahrlich, sige ich uuch,einor von euch wird mich verraten", - Da,resnično,ne eden,ampak na stotine teh,ki'jih trgate- od materine besede in jim ubijate ne le slovensko besedo,ampak tudi vero,bodo izdajalci# In to delajo že dolga stolutja!
■	• To je usoda našega rodu. Kdaj bo že konec tega zatiran-
ja in poniževanja? Ali res ni nikogar,ki se z ljubeznijo in pravičnostjo zavzel za naš tlačani narod?
Mehka pesem bronastega brata je zaplavala nad nama. Poldan jo. zvphilo. Odmolila sva in se podala v gostilno,da se okrep-
Trpi,da ne boš trpel,umri,..da boš živel. Trpljenje je kakor rodovitna njiva. Ivan Cankar: Podobe iz sanj.
Prva pesem mladih sončnih dni, varovanka fantove uoČi* kre3,ki sega meni do neba, ' io .j e moja domovina.
+ !• + + + +f + +++ +. f++++ + +' + ++++ + + -M- + + +f+ + +++f+* + +++++ + + + -i.f + + + + + + f +++
TISKANO KOT ROKOPIS. - POSAMEZNA bTEVILKA STANE ŠIL.1.50,
-oooo