|Jâ d.n ««en jD praxmfcov sobot, nedtlj Ufj d»iiy except Sâturdaji, Sunday* Hol,d*** PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urrrfnilkl in apravnlikl prostori: 2ß&7 South Lawndale Ave. Offlco of Publication: J ti:» 7 South Uwmlsl« Ave. Téléphoné, Rockwell 4U04 .YEAH XXXL Cena Ikta jo »6.00 KnUrcd m Mcoad-cUa. m.tUr January 1«. 1»M. at the poet-offloe at Chica««. Illlnoia. under the Act oí Cun«rw oí March I. HIT». Chicago, ill., Četrtek, i. junija «»ril pred vrhovnim so- žetoni (parlamen- bo v svojem govo- "'"■'la dotaknil tudi poga-rMe sklenitve vojaške f 1 Anglijo in |x>vedal, kaj II vl.««la misli o angleškem tu. Protižidovska gonja v Berlinu Naciji uveljavili nove ukrepe Berlin, 81. maja.—Več tisoč Židov bo vrženih iz stanovanj in iskati bodo morali nova, kar je posledica novih protižidovskih ukrepov, katere je uveljavil dr. Lippert, berlinski župan. V nekatere revidenčne distrikte židje nimajo vstopa, zdaj pa so bile odrejene restrikcije tudi v drugih. Iskati bodo morali stanovanja pri Židih, ker so nacijske avtoritete zapretile z rabo sile, če bodo skušali dobiti stanovanje pri "Arijcih". Kazen za vsakega, ki se ne bi pokoril odredbam, je 150 mark in zapor. "Židovski najemniki v neži-dovskih poslopjih se morajo izseliti v prihodnjih treh tednih," se glasi nacijsko svarilo. "Stanovanje si morajo poiskati v židovskih poslopjih. Noben Žid se ne sme naseliti v četrti Hansi, Luetzowplatzu. Tiergartenu in Kurfueratendamu." Židovski hišni posestniki so bili obveščeni, da morajo poročati avtoritetam, koliko^ob lahko oddajo v najem. Vse prijave morajo biti v rokah oblasti do 15. junija. Te bodo tudi odločile, koliko osib lahko stanuje v eni sobi. Nežidovski hišni posestniki morajo tudi obvestiti avtoritete, koliko Židov biva v njih stanovanjih. Te informacije bodo o-mogočile oblastem popolno "čistko" Židov, ki stanujejo pri "A-rijcih". Naciji prevzeli škofovo palačo Diktator Hitler, ignoriral apel Salzburg, Nemčija, 31. maja. — Palača nadškofa Sigismunda VVaitza je postala posest Hitlerjevih rujavosrajčnikov. Zasedli so jo sinoči, ko se je nadškof mudil zunaj mesta. VVaitz je pred nekaj tedni a-peliral na Hitlerja, naj prepreči konfiskacijo palače, a ni bil uslišan. Naciji so odstranili vse pohištvo iz palače in ga odpeljali v skladišče. Nadškof je bil že pred enim mesecem informiran, da bo moral zapustiti palačo. Kakšne korake bo zdaj imkIvzoI, ni znano. Ko se je nadškof vrnil v Salzburg, je moral iskati stanovanje v semenišču. VLOGA NEMŠKIH ČET V ŠPANIJI POJASNJENA Več tisoč vojakov se vrnilo v Nemčijo VELIKE PROSLAVE V HAMBURGU Berlin, 31. maja.—Parniki, ki vozijo nemške vojake, kateri so se borili na strani fašistične armade v španski civilni vojni, bodo danes dospeli v Hamburg, kjer bodo sprejeti z velikimi častmi. Pozdravljeni bodo kot junaki, ki so igrali važno vlogo v civilni vojni, katera je bila zaključena z zmago generala Franca. Osem tisoč nemških vojakov se vrača domov. Nemško ljudstvo je bilo šele zdaj informirano o aktivnostih vojaških čet v Španiji. Trans-portacija čet je bila zavita v tajnost. Nacijske avtoritete so pretile s smrtjo vsakemu na obtožbo izdajstva, če bi širil govorice o odhajanju nemških čet v Španijo. Koliko Nemcev je bilo ubitih in ranjenih na španskih bojiščih, še zdaj ni znano. Sorodniki ubitih morajo molčati. Sele zdaj, ko se vojuki vračajo domov, je pričel nacijski tisk -pisati o junaških činih nemških čet v španski civilni vojni. Nemški častniki so vež-bali španske častnike. V prvih tednih po izbruhu civilne vojne je Hitler poslal 85 letalskih pilotov v Španijo in dvajset bojnih letal. Ti so potem prevažali MaroČane v Španijo. Pod nadzorstvom stotnika Rudolfa von Moreauju so nemški letalci tra-nspnrtiruli 15,000 maroških vojakov v Španijo v nekaj tednih. General Hugo Sperrle je bil poveljnik nemškega letalskega zbora v Španiji. Njega je potem nadomestil general Volk-mann. Sperrle je sugestiral generalu Francu napad na Bilbao, Santander in potem na mesta v Asturiji. Po poročilih v nacijskem tisku so se Nemci udeležili vseh važnih bitk v Španiji. Nemški protiletalski topovi so sestrelili veliko število lojalističnih bojnih letal. General Franco je sprejel sugestije nemških voja- Fašistična Španija ostane nevtralna Vojni ujetniki upo-•leni pri gradnji hiš Medina del Campo. Španija. 31. maja. — General Francisco Franco je izjavil, da bo Španija ostala nevtralna in držala roke proč od konfliktov, ki lahko potisnejo Evropo v vojno. General je govoril v zvezi a proslavami fašistične zmage v civilni vojni pred množico 10,000 ljudi. "Želim, da poatane Španija trdnjava miru," je rekel Franco. "Vsaka vojna gre daleč in potegne-* seboj tudi ŠH>ke države. Vojna rešpektira samo močne in zato želim, da poatane Španija močna in si kot taka zagotovi mir." Pri proslavah fašistične zmage je sodelovala katoliška duhovščina. V cerkvah so se vršile zahvalne maše in duhovniki so blagoslavljali fašistične zastave iz vseh krajev Španije. Burgos, Španija, 31. maja.— Ix)jalistični vojni ujetniki bodo uposleni pri gradnji hiš v španskih mestih, ki so v razvalinah. Konstrukcijska dela se bodo vršila pod nadzorstvom generala Queipa de Liana. Tu sodijo, da bo morala vlada potrošiti dve milijardi dolarjev za rekonstrukcijo v vojni razdejanih mest in vasi. Rim, 31. maja. — Poročilo o vlogi italijanskih Čet v Španiji je včeraj objavil grof Ciano, zunanji minister, v milanskem listu Gerarchia. Poročilo pravi, da skupne italijanske izgube v španski civilni vojni znašajo 8327 ubitih in UM7 ranjenih. Italija se je vmešala v civilno vojno kmalu po izbruhu v juliju 1. 11*36. Njene čete in letalci so se udeležili vseh glavnih bitk v Španiji. FaAiHti ho uničili 943 lojalističnih bojnih letal, sami pa so izgubili 85 letal. ških veščakov in odredil ofenzivo proti lojalističnim četam na severni fronti, ki je bila zaključena s fašistično zmago. Ko je bil odpor lojalistov zlomljen na tej fronti, so bile čete poslana v Tarragono in Katalonijo. V bitkah na tej fronti so bili fašisti zmagoviti in lojallstlčna obrambna sila je dobila smrtni udarec. AMERIŠKI DIPLOMAT RAZGALIL FAŠISTE! Jezijo se, ker je rabil besedo "sovražnik" NAPAD NA FRANCOSKEGA PREMIERJA Rim, 31. maja. — Italijanski tisk je včeraj ponovno nnpadol francoskega premierja Dala-dierja zaradi govora, ki ga je imel na pokopališču v Neullyju, kjer so jHikopani ameriški vojaki, ki so padli v svetovni vojni. Fašisti so tudi razkačeni, ker je William C. Bullitt, ameriški poslanik v Parizu, ki jo tudi govoril na |>okopnlišču, rabil besedo "sovražnik". "O Bullittu ne bomo dosti govorili," piše II Popolo d'Italia. "On je le govoril kot demagog in prijatelj ter zaveznik onih, ki hočejo obduti Italijo h sovraŽ-niki. Ponavljal je le fraze, katere nta že prej izrekla predsednik Roosevelt in premier Da-ladier in katere so potem poudarili tudi državni tajnik Hull in drugi umeriški dlplomatje." Pariz, 31. maja.—William C. Bullitt je rabil besedo "sovražnik" v svojem govoru zadnjo nedeljo in ta je izzvala proteste v italijanskem tisku. "Narodi, kakor ljudje, morajo dostikrat izbirati med strahotnimi alternativami," je rekel Bullitt v svojem govoru. "Ameriški vojaki, kl au tu JHikopani, so držali Imkljo svobode kvišku, da je svetila vsemu svetu. Danes spet narodi, ki sovražijo vojno in ljubijo mir, morajo stati ua stranili onih, ki se oborožujejo, da ohranijo mir. Ti se zavedajo, da bodo morali pomagati šibkejšim državam v borbi za ohranitev neodvisnosti, kajti njih neodvisnost in svoboda bosta tudi uničeni, če ne bodo priskočili šibkejšim državam ua pomoč. Nikdar ne smemo pozabiti, „da pridejo momenti, ko morajo možje |>ograblti o-rožje, da rešijo vse, kar je vrednega v človeškem življenju. Ako orožje zlomi mir, ga mora orožje tudi braniti." ndhi za likvidacijo *ke vojne 'ir ' '"'lila, 31. maja. — ' '"indhi je še vedno ' kampanji, da Indija ' ''"'v isna, toda on me-' ;lil velika napaka, če / i4( ionalisti zdaj po-' ' '' Veliki Britaniji. " dobila neodvisno-v"lo muslimani in "'•«'i verske vojne," P' "Delati bomo ^ i, d;, pride do zbli-ma verskima gru-1 'f'rima zdaj pre-"»vraštvo kot kdaj ra»t\(, j,, glavna o-"r|M za nifidvinnoat Španske oranže prihajajo v Nemčijo Berlin, 81. maja. — Oranže so se spet pokazale na tržiščih po dolgem času. Več zabojev o-ranž je prišlo iz Španije in to je dalo povod različnim govoricam. Običajni odgovor na vprašanja ¡je bil, da general Franco plačuje vojni dolg Nemčiji na ta način. Pomanjkanje živil v Nemčiji je še vedno občutno. Na tržiščih se lahko dobi le krompir in špinača, druga zelenjava pa je izginila. Mast, maslo in nekatere druge potrebščine dobivajo prebivalci v odmerkih. Pred avtno torno u Detroitu maja.—Jo-f '""IprHiwdnik kra-no. ki je o-; '"Wriah Brigg* ' "''-'reíjen, ko so sv trie unije na-" ' tovarno te 'dru*,h lttkrU„ ",n * 'popadu. Legionär ji napadli socialiste v New Yorku New York. 31. maja.—Tlani Ameriške legije so včeraj napadli člane mladinske socialistični« lige, ko no slednji demonstrirali proti italijanskim vojnim veteranom, ker so v paradi v zvezi * proslavami spominskega dne-va oddajali fašistične pozdrave. Sest članov mladinske lige je bilo ranjenih. Willi Mirin. tajnik socialistične lige. je dejal, da je potidja mirno gledala legMMtar je, ko bo pretepali demonatrante Domače vesti Nov umor rojaka v Pennl? Farrell-Sharon, Pa. — Semkaj je prišla vest, da j« v New Caatlu, Pa., naglo umrl rojak Frank Likovič, doma z Gornjega Iga, občina Iškavas, ki je živel v tamošnjj ukolici okrog 25 let. Njegova smrt je zagonetna. Uradno je bilo konstatirano, da je umrl za srčno hibo, twin odborniki lokalne unije OIO, pri kateri je bil Likovič aktiven, sumijo, da je bil umorjen In zahtevajo natančno preiskavo. Neareča pri delu Barber ton, O. — Frank .Plat-nar, Član In blagajnik društva 49 SNPJ, se je l). maja pri svojem delu v tovarni težko ponesrečil. Vrelotekoče železo mu je pljusknilo j hi nogah in ga hudo opeklo. Nahaja se v mestni bolnišnici. Samomor mladega rudarja Hibbing, Minn. — Joseph Rus, star 24 let, se je 26. maja ustrelil z lovsko puško na svojem do. mu v Kitsvillu. Mladi Rua, ki Je bil železniški zavirač v rudniku Webb, je Istega dne prejel ček svoje plače, ko pa je prišel domov z dela, je povedal svčjl ovdoveli materi, da je ček izgubil. Bil je silno potrt in. kmalu potom so ga našli v njogovi sobi ustreljenega v sence. Clevelandake vesti Cleveland. — Dne 27. maja Je umrla Josipina Verbič, stara 70 let in doma iz Velikega potoka pri Postojni na Notranjskem. V Ameriko je prišla pred 1H loti in tu zapušča hčer, tri vnuko in pet vnukinj. Vpliv nacijev se povečal na Ogrskem Rezultat parlamentarnih volitev i Budimpešta. Ogrska, 31. ma- j a.—Večji nacijski vpliv ua O-grškem, ki bo še bolj tesno povezal državo z osjo Ilim-Berlln, napovedujejo opazovalci politične situacije na |>odlagl rezultata parlamentarnih volitev. Prve številke o volilnem Izidu so naznanjale vladno zmago, toda zdaj je jasno, da so bil« volitve bolj Hitlerjeva zmaga nego vladna. V vladnih krogih so se že jiojavile olxlolf.itve, da Je Hitler |Hidkupil vol I Ice. Premier Paul Telekl, kl Je u-slanovil vladno stranko, dazatre nacijsko agitacijo, Is» Imel dosti neprlllk s člani novega parlamenta. V zbornici Ih> sedelo o-krog sto o ac I Je v in njih simpa-tIčarjev in Telekl se bo moral hv bolj nasloniti na Nemčijo v zunanji in notranji |Hilltikl, če ho hotel ostati na vladnem krmilu. Nadjska stranka, ki Je imela samo tri M-deže v parlamentu, jih Ima zdaj 28. Druge manjše dtranke, ki Imajo ozke »veze z narlji, ho dobile 17 sedefcfv. Med onimi, ki no bili izvoljeni na listi vladne stranki«, Jih Je mnogo, ki odprlo simpatizirajo s h i tier Je V-cl. Ogrski parlament tvori 260 poMlaneev in oistfkija proti vladi v novem parlamenti Jih Ima »koro polovico na uvojl utranl. Krogi vladne strank« trdijo, da so Hitlerjevi agent Je potroši-li veliko vsoto denarja v volilni kampanji. To Je vzrok, da se se-daj lahko ponašajo z us|M«hi. KITAJSKI TOPOVI PREGNALI JAPONSKE LADJE Konsolidacija kitajske oborožene sile NOV RUSKO-JAPON-SKI INCIDENT Fu*ov, Kitajska, 31. maja.— •Japonske bojne ladje, ki so skušalo priti v bližino obrežja in kitajskih utrdb ob rek) Min, so se moralo umakniti, ko so kitajsko obrežne baterijo pričele hI pati krogle. Bojne ladje so se nekaj ur pozneje vrnilo in začelo bombardirati kitajsko utrdbe. Izid bitko v tem momontu ni znan, llongkong, 81. maja.—Gene-ral Feng Juhsiang, kitajski |hx|. minister za milltaristično zadeve, je naznanil, da je konaollda-cija kitajsko oborožene silo demonstrirala svojo učinkovitost. Kitajski odpor proti Japoncem ne Je |Hivočal na vseh frontah. V bitkah od 1. marca do lfl. maja je padlo 120,138 Japoncev in Kitajci so v tem Času ujeli tudi voč tisoč japonskih vojakov, potopili 20 bojnih ladij in razbili 2(1 bojnih letal. Tokio, 31, maja,—Tu poročajo, dn so japonski vojaški letalci razbili 42 ruskih bojnih letal v bitM pri Jezeru Bor, južno od Mančullja, kjer je meja med Mandžurijo In Zunanjo Mongolijo. Mongolski letalci, katero so Izvežball Rusi, so napadli z bombami japonske pozicij« in sledila J« bitka, v kateri so bili Mongole! poraženi. 150 Mon-goleev jo bilo ubitih In ranjenih, pravi poročilo Iz jiii>onskog« viru. Ja|Minci so priznali, da Jo v bitki padlo šest vojakov, 20 pa je bilo ranjenih. Poročilo omenja, da J« bil ta incident ob moji eden največjih v zadnjih tednih. Koliko Japonskih letal se Je ud«l«tilo bitko, ni znano. .Japonci očitajo Rusom, da oni podžigajo Mongolce nit boj, lisinkingška vlada (mandžurska) Je naslovila oster protest vladi Zunanjo Mongolije z zahtevo, da mora takoj odpoklical i svojo čet« z obmejnega ozemlja. Mortkva, 31, maja.—£ig«nori Togo, japonski |s>slaiilk v Moskvi, je zahteval konferenco s sovjetskim ftunmijim komisarjem glede Incidentov lia meji med Mandžurijo in Zunanjo Mongolijo. DIplomatJ« tujih držav v Moskvi trdijo, da so ti incidenti povzročili nove kom plikat ije in iMivečali napetost med Japonsko In Rusijo. ADF odklanja sugestije delavskega odbora Washiiigton, D. ('., 31. maja. — Voditelji Ameriške delavske federacije še vedno zahtevajo ametidiranjo WagnerJ«vega xa* kona In /daj ho zavrgli tudi sugestije delavskega odliora glede revizije regulacij. ADF talite-va ne samo amendiranjo zakona, temveč tudi ustanovitev novega delavskega odbora, ki naj bi ga tvorilo |Nt članov. Sedanji odUr, kateremu vodstvo ADF očita prlstranoat v prilog unijam <'IO, tvorijo trije člani. ( Nartaal Jerger.) Načelnik mehiíke stranke resi g ni ral Mexico City, 29. maj«. — Luis Rodriguez, bivši tajnik predsed-nika Cardwna** In bivši gover-ner drŽave Guanajuate, Je ninoči resigniral kot predsednik mehi-Ake (vlad it e) revolucionarna stranke Rodrigue* je bil Izvoljen za predsednika te stranke v aprilu preteklega leta, zdaj pa je moral odstopiti na pritisk več senatorjev in poslancev, ki it ga kritizirali in mu očitali iie>ip<* mbiwtt--———- Poljska odbila nemike zahteve Gdansk, 31. maja. — Poljska je včeraj naslovila noto vladi Gdanska, ki je pod kontrolo nemških nacijev, V kateri Je od-bila zahtevo glede odpftfclica treh poljskih uradnikov, katerih šo fer Je ustrelil nemškega, naclja v Kalthofu 21 maja. Hltuaclja v Gdansku je še vedno napeta, čeprav j« |s»ljska vlada izjavila, da je pripravljena »odalovati z nedjskiml avtoritetami, da prepreči nasilja v bodočnosti. . r PS06VETÄ PROSVETA .t THE ENLIGHTENMENT 7 GLASILO IN LASTNINA Ml.oVBHSSS NASODN* poopoknb JKUNOTB af mmé mttlTtrrf kr Um SI«*mm NI SaaWii S«rl*y M aru4 nI u« aa ZäruUu» 4rU<» < Is VfB C», k*««» la Kaaa4o *.M m M« M * H M«. II.M m étrt lata: ta Chlmm Ia Ctaaa» |74a «a Mia M*. IIH «a »al Mat «a >■■«—«««a •Mt. miaa-u'" mi»; f«r um V»H~i mala* i«"»» chi—s«) aa4 CaaaAa NN ^ »aar. ein'«« an4 Ciaaro I' M H» für»ia»< «Mar* #».<* »ar »«•» Casa ««law» *«u«'.ra Nak«*SI **fcav ia aaaar«4a»lfc «laakw* m aa vraáaja. |it«raraa vM>4.i»r (int«», v »a*!, a*an-' M-a.^crlpW af attlaa« aa4 aa-ull«»U«l artkU, will im« U w*wra«l fcMW aacli aa autrias. »lay, a-"'». »«• M-turu-4 •aly *»»aa aa«¿»*aala4 l»r *rlf e44fewé Naala* aa ta, bar >»■ Mkfc • llataai - I'MOHVKTA I« A««.. < ISSS or TS K FSDKSATB© fSKüS Glasovi iz naselbin t ahúpala m »rfaMt (Jair N, l»Mh aaal»«a »—-I. 4a turn la • Uat ia Revolucija v medicini—II Na zborovanju ameriških zdrsvnikov pred dvems tednoma v 81 Uuisu Je bilo videti nekaj, kar se ni ie nikdar zgodilo s človekom. V prostorih, kjer se je vršilo zborovanj» American Medical asociacije, je bil predvajan film, ki je pokazal ne «urno prvič v zgodovini medicine, temveč v zgodovini človeštva — zmrznjenega človeka, ki ni bil živ in ne mrtev, bil pa je napol živ in napol mrtev, kakor medved, ki pozimi spi uli hibernira. - Nov način zdravljenja je bil s tem demon-stiran. Film sta predvaja dr. Temple S. Fay in dr. Lawrence W. Smith iz Philadelphije, iz-najditelja tega novega uačiuu. Film je pokazal, kuko sta omenjenu zdravnika pokrila žensko /. zdrobljenim ledom, kakor so pokrite ribe v Izložbi prodajalnice, nato sta nastavila nanjo električno hladilo. V treh urah je temperstura ženska padla na «9 in ženska Je "zaspala". Zaspanost je bila podobna občutju, ki ga ima človek, kadar zmrtuje, izvzemši, da ni bilo onih bolečin, ki navadno spremljajo zmrzavanje; "zmrzavanje'" v tem slučaju je bih) sladko prijetno. Soba v kateri je ležala lanska, je liilu mrzla, kakor medvedoma luknja, v kateri medved prespi zimo. Ko je ženska zaspula, so z nje odstranili led, nakar je tako ležala |>et dni in pet noči. Zbudili so jo s toplimi obkladki in spet Je bila docela normalna, toda običajnih bolečin svoje bolezni ni več čutilu. Nekaj dni ss je*po*utila popolnoma zdrsva, nakar so se bolečine začele vrsčstl in teduj sta zdravnika ponovila prejšnji proces — zmrznila sta Jo za nadaljnjih pet dni t rezultatom, da so s* bolečina zelo zmanjšale. To je Ml eksperiment. Zdravnika Fay in Smith poskušata s to metodo revolucioniruti zdravljenje, namreč prisiliti telesno lemperu-turo navzdol do skrajnosti, isistiivltl ImlnlkH v stanje hlbernsclje In v tem stanju izsiliti uni-čevsnje boler.etmkih glivic v njem. Ali Je ta metoda uspešna, sli se je posr<«čila? h kratkega poročila v dnevnem časopisju ne moremo dobiti pozitivnega odgovora. Vhu zadeva je še. v stadiju preizkuševunja. Is poročila doznsvamo pa sledeča dejstva: Doktorja Fay iu Hmith v Phlludelphiji stu podvrgla procrsu zmrznltve veliko število liol-nikov brez kakšnih zlih posledic zaradi tega procesa. Običajno bi človek v takšnem mrazu obolel in umrl za pljučnico, toda v teh primerih se ni nihče prehludil. Bolniki so ležali v hiliernacijl največ |>et dni nepretrgoma, nakar so jih ponovno uspavali z mrazom; nekateri so na ta način "prespali" v prealcdkih celo lo dni. Zdravnika se hvaliti«, ds je učinek tegu "zmrzavanja" na bolezni pri-zadetih ljudi aio dober. Zanimivo je pa tole: utrip žile popolnoma preneha v procesu hlbernscijc, le elektrodiu-grsf ksže, ds srce še vedno bije — in bije per-fektno, čeprav v julo nalabium ritmu; drugače pa prenehajo delovati ledvice in ves prebavni sistem docela poči ve. Doalei je bilo prene-hsnje teh organov signsl sm smrt, ampak v tem primeru ni aiiumenjs smrti. Analiza krvi je pokazsla, da nečistočs ne prihaja več v kri in zaradi trga proces Mačevnnja nima nobenega delu Ka naj izvajamo iz lega znanstvenega po-jsvs? Ce priznamo dejstvo, da se znanost neprestan« • razvija in da vsako odkrit je vodi v nov«» odkritje, smemo sklepati, da "človeška hll»er-nscijs" je lahko |sigoj novih možnosti, o ks-kršnih se ni še pred dvajsetimi leti nikomur niti sanjuki Ako hibernsciju privede čkiveka v stanje, da je iiii|m^| mrtev, /.akaj ga ne bi privedla v stanje | »o poln« smrti? Do danes ae nimamo popolia» inanstvenc definicije smrti, je pa te ns široko znaifo v znanstvenem svetu, ds je omrt tudi proces, ki se vršli naglo ali počasi. Pozitivna veda je že pregnala ia človitštva marsikateri imsisiiovuii strah, ko je pojasnila raute naturne pojave— tako bo tudi izkoreninila strah pred smrtjo čim potegne definitivno mejo m<*d življenjem in amrtjo in < sik rije pripomoček, a katerim bo človek lahko puljubuo prekoradl to mejo sem in 4ja. Ia te U ***** «a/ve« jih ivv.4ij v sna-nosti. o tnuukfuunukem koncertu i Chicago. — Veliki traven aH maj je mesec klljoóega, mladega življenja v pri rod i, Baš za ; njegovih dni nam začne dívna ¡ vigred razgrinjati svojo čarobno krasoto v mamljivem dehtenju pestrega cvetja in bohotnem kfi-tju svežega zelenja, «redi katerega se kakih štirideset milj severno od Chicaga v razaifkiem razkošju koplje prijazna wsuke-ganska slovenska naselbina s svojimi ličnimi in snažnimi hišir I cami, porazvrAčenimi okoli ponosnega Slovenskega narodnega 'doma, ki je plemenit sad slo-] venske požrtvovaln<*ti In skup-j ns last iamoAnJegs zavednega lin naprednega slovenskega de-I lavstva. I - Tista nedelja, ki je letos padla na dan 21. maja, ostane vsemu waukeganskemu slovenstvu in nam, ki smo bili od drugod tamkaj v gosteh tisti dan, brezdvo-i m no še dolgo v loiiem spominu. Federacija illirioiških in wis-consinsklh društev Jugoslovanske katoliške jednote je tisto nedeljo pod pokroviteljstvom wau-keganskega društva sv. Roka (priredila velik koncert in ples v ¡ tamošnjem Slovenskem narodnem domu, ki je od svojega po-jčetka sem torišče vsega narodnega in kulturnega delovanja med naprednim slovenskim življenjem v Waukeganu, kar se je sijajno izkazalo tudi to pot. Prostorna dvorana je bila, razprodana, in dih prisrčne razigranosti je vel po celi hiši. Društveni predsednik sv. Roka Anton Krtbnl otvorl ob treh popoldne vzpored, pozdravi, v kratkem In krepkem govoru navzoče občinstvo ter se iskreno zahvali temu in pa vsem tistim, ki so od blizu in od daleč prihiteli na rado vol j ne sodelovanje. Za njim je Imel prav lep nagovor predsednik društvene fe-derueije Frank K. Vrauiehar v I angleščini t$r se obrnil zlasti do mladine, nAj vstopa v vrste jed-; notinegu članstva. Potem nastopi vrhovni Jedno-jtin predsednik Pavel Buriel, ki si je izbral jsimen Jednotinih federacij in sedanje kampanje zu j snov svojega vrlo zunimivega in prav dobro zasnovanega govora. Ko nam je nato Antón Kobal, ki je vodil vzpore«U naznanil, da 1m> v sledeči programni toiki de-klamiral Aškrčevo "Pes«'m slovenskih delavcev v Ameriki" i Tomaž Cukale, ter ie pristavil, I da je bil ta mladec nekaj mesecev več kakor pred osemindvajsetimi leti rojen v Waukeganu, ¡ da se nadalje že nekaj let uri za tenorskega solista in da misli i-meti svoj prvi koncert letošnjo jesen v svojem rojstnem kraju, se mi je zdelo, da se je nenadoma fKilustil občinstvu nemal in upravičen |smos, nakar je kar samo od sebe zaplulo neprisiljeno, prisrčno navdušenje |hi celi dvorani. Rojstni kraj je z odprtim srcem sprejel svojega »i-I na, in Tomaf. je prejkone občutil tisti prisrčni objem ter s pravilnim zanosom in brezhibno izvajal svojo deklanuicijo ob mehkih melodijah, ki so AuŠteče vrele Izpod spretnih prstov niego-vega učitelja (ieralda tiroissan ta. Pevski zbor Slovenskega narodnega doma je potem pod vod stvom irvojega pevskega učitelja Pavla ftiflerja, ki je ce^ virlu". na klavirju, jN»dal prav ljubki vaški priaor iz "GoccnjAega slavčka", slovenske opere, ki jo je aložii sloviti glasbenik Foer-ster, tur nam še vrh tega tepe I Vilharjevo "Jadransko' morje" in pa "Espano". * * Ob tem nastopu waukegan-skega «bora, ki je komaj pet let star, sem mogel prvič natančne je slediti njfegovemu petju in izvajanju. In priznati moram, da sem Ml nadvse prijetno iznena-den ob njem. Starejši pevski «bori se ne morejo ponašati z boljšo kvaliteto ne v petju, ne v izvajanju Posvečenost pesmi v sferf prinaša take uspehe in njkrenu lJ J j M)px l>ožrtvovalnost. cije pa 25Korperaeijski davek. ki gre zdaj vladi, naj bi šel bo prišel novem- da ae bedo vadi odzvali njegovemu povabilu ter se v obilnem številu udeleževali rtfegovih kon- v ta fond. Ta načrt certov, ki Jih misli »daj pa zdaj pred volilee prihod _ _ prirejati po naših naselbinah v bra. Odvisno bo torej od volil-tdižnji bddočnesti. " oet, če be stopil v veljavo leta Da je bila pestra slika tega 1940. ~ J. zelo dobro uspelega koncerta še Vi brezposelni po drugih dr-liopolnejša, je pripravljalni od- žavah pa tudi poskrbite, da še sek lično vpletel vanj več nasto- vi dobite kaj poleg Townsenda, I jo v, v katerih je bil častno za- ki se bori za »tarčke po vsej A-atopan naš naraščaj; ameriška i met i k! in ne »amo v eni državi, mladež. ! Ni pa treliu pričakovati obeh po- Vraničarjevi sestrici iz Jolie-¡kojnin prihodnje leto, ker arne-ta, Znidaršičevi punčki pa Fur-|riškl kapitalnem ne da rad u-lanova dva, Valerija in Drej-ibogfmu delavcu niti enega do-ček, vsi ti so prav imemtno is- ¡larja, kaj šek ^50 ali $200, če nj-fNipolnjevali celotno prireditev, ¡ms pri tem sam najmanj še en-ki je bila tako pre]>ojena delo- krat tolikega profitta. ma z nadihom pristnega sloven-j Delavcem pri vsem tem ne »kega značaja in deloma z onim pwOBtajfc drugega, kot da str-ameriškega ozračja. Ip tedaj, 'nemo svoje vrste in se organiz»-ko sem opazil tiste solze v očeh ramo v delavski stranki, Sele naših ljudi po dvorani, so mi ne- takrat, s popolno delavsko zma-hote prišle na misel sledeče Aš- go, »k> dela in jela za vse, ker ga krče ve besede: "Ameriko imamo v čvtli, ]hi na» kriva j nam tihe ttf&he misli Prizori 1z oper niso za takšne pevske zbore mačje solze. Saj. delajo eelo poklicnim pevcem in l>evkam mnogo preglavic. In ta prizor bi bil tako, kakor ga nam je podal waukeganski pevski zlnir ob tej priliki, lahko v čast vsakemu opernemu odru. Cela dvorana se je kur vživela vanj, in v marsikatere oči so pripofze-le solze, ki so javno pričale, kako globoko v srce je ljudem seglo izborno izvajanje in petje v tem lepem vaškem prizoru. Tudi v ostalih pevskih točkuh je bil zlnir docela kos svoji nalogi. Zborov učitelj Pavel fcifler, Rudolf Skala, l^ah in vsi ostali pevci in pevke tega zbora so lahko ponosni na ta svoj zares lepi u-speh, ki naj jim bo vsaj nekoliko v zadoščenje za vse, kar žrtvujejo za to plemenito panogo naše kulture. ' Jos. Fajfar, Anton Krapenc in Jos. Gomilnr, ki so vsi iz Chicaga, ho se s svojim "Beračevim kupletom" prav močno prikupili nam vsem. in prav nič bi nas ne jezilo, če bi se bili še malo dulj pomudili nu odru. "Prešernov" kvartet iz Cbi-cnga Jf bil burno pozdravljen, h rž ko se je pojavil na odru. In po vsaki pesmi, ki jo nam je od »vet , i &rez morje »mje in kiroko, (■rez morje, burno in globoko uhaja če*to rotten nai B|jK pofjled . . Zvonko A. Novak. O delavskih razmerah BeNaire, O. — Tukajšnji trije rovi Ruil & River Coal Co. še zmiraj počivajo. Kakor se glasi izjava iz verodostojnega vira, bodo še nadalje ostali zaprti. Da, še celo nekaj bossov bodo s 1. junijem poklali na počitnice, da se zmanjšajo stroški, ker kompanija že dva meseca nima dohodkov. Predstavniki te družbe so še lansko leto jamrali, da ne morejo kriti stroškov z dohodki, čeprav sta rova št. 3 in št. 6 dala vsak dan na površje nad 6000 ton premoga, rov št. 4 pa nekaj manj ko 3000 ton. Pravijo, da bo vlada morala določiti ceno premogu, če hoče, da bo kompanija zopet pričela z obratom v vseh treh rovih, drugače pa bo kupovala premog drugje, kakor ga kupuje že danes. Vsaj tako pravijo. Svoje rove lx> držala zaprt te,! Kaj bodo po-čel^fireifiogarj^iih treh rovov, po štenilu 160d mož poleg svojih družin, to je fctfmpaniji španska vas, sveti profit je vse, kar šte- bo potem vlada — delavska vlada — razdelila enako med vsemi svojimi državljani. Potem bo drugače kakor je zdaj, ko i-mu peščica plutokratov pod svojo oblastjo ves blagor 180-mili-i jonskega naroda. Prav v ta namen se vrši konferenca klubov in društev Prosvetne Matice tega okrožja dne 25. junija pri Jožetu Škofu tri milje od Blaina. Na tej konferenci naj bodo prisotni vsi somišljeniki. Kako bo z delavskimi razmerami, l^om poročal v bližnji bodočnosti". IjOttis Pavlinich, 258. pel, je žel bučno pohvalo. In to je. Premogarjem zdaj še ne prede trda, ker bodo 16 tednov prejemali brezposelnostno frodporo. Vprašanje pa nastane, kaj bomo počeli tisti, ki smo delali v rovu št. 6, ko smo že izčrpali svojo podporo. Nas je precejšnje število, ki nismo že 11 mesecev naredili nobene dnevnice ne tu z vso upravičenostjo. Kvartet, v katerem poje prvi tenor T im Prelesnik, drugi tenor Frank (Iradišek, ml., prvi bas Anton Potočnik in drugi bus {m Ray Velimek, je bil to pot izvrsten. Vsi štirje glasovi so se zlivali v prekrasno ubrano celoto. Tomaž Cukale je pa to pot prekosil samega sebe. V vseh'ne tam. Drugih dohodkov pa tu-legah je mojstrsko ovladal svoj ,di ni od nikoder, stroški so pa glas, ki ga je izlahj0 dolarjev mesečne penzije je izobrazbe v petju, kar pome-'— za zakonca pa $80. Ta pokojni še več izdatkov, ki jih njogo- nina se sevodu tiče le starčkov va tedenska mesda ne Im> zmo- |v naši državi. V ta namen naj gia. Tre!»a mu bo naše podpo- bi se plačeval davek,'fi bi zna-re. In uverjen sem, da mu je ne Šal po dva odstotku na zemljišču bodo odrekli naši ljudje, t pum, in druge vrednosti, na korpora- Dr«a»a4 «Ul¿»ik. Ulan le puntat governer ( handler n»n unije trMWA. pred premog«" sikom v Tntiu. Starmanova kritika Pittsburgh, Pa. — "Kje smo mi prav za prav doma?" in "Tudi Pittsburgh odklanja fašizem" sta dva ekstremna članka, ki sta izšla v našem časopisju. Prvi je uvodnik Prosvete v št. 96, drugi je uredniška vest v pitts-burškem Naprej u v št. 21. Ker sta ta dva lista vzdrževana in podpirana od napredno mislečega slovenskega delavstva, bi pa njuni čitatelji mogli pričakovati več od njih kot pa tak ekstremi-zem. Niti prvi niti drugi ni poročal, kdo je Jelicha vabil v Ameriko in čemu je njemu potrebno vzdrževati shode med ameriškimi priseljenci. Umevno je, da gs n i se vabile bratske organizacije priseljenih Jugoslovanov, kakor tudi ne sami jugoslovanski priseljenci. Res, da je Ameriks svo-Itodna in demokratična, zato pa nam tndi ni potrebna nobena peotiameriška in nedemokratična propaganda. Kdor pa prihaja od raškneke vlade In javno nastopa, pa gotovo ne v smislu demokracije. Ako bi jugoelovsn-sko šasopisje v Ameriki bilo v resnici delavsko in demokratično, bi te vnaprej poučilo avoje čitaUlJe, čemu ae Jelich nahaja v Ameriki in kako naj se jugo-•dovanski izseljenci vzdrže proti Jelichevim nastopom; kdo in čemu ga je poslal v Ameriko. Vse te bi morali jugoslovanski izseljenci ▼ Ameriki vedeti vnaprej Č ar ovniški proces v XX. stoletju I Človek bi si mislil, da je dok čar aJ procesov, ki spominjajo na fiajtemn^íSl vek, že davno minila. Na sodiAču v P T pa so imeli te dni razpravo, ki je v vsem na čarovniške proces lSa končala s sežigom žrtve. Razlika v «*!*, * 1 kazala tudi v tem, da ni bila "tarovn^tTl ki so jo obtožili in ki so ji .sodili, tentvl 1 nasprotno ta čarovnica tožila In zahtevi J duhu našega stoletja tudi visoko odšiJ* "1 Mlada žena nekega budimpeátanskeir I skarja je odšla nekega dne k neki 1 nakovi, ki je znana v vsem okoltó¿u U J ževalka. Hajdihakova ji je prerokovala*! norar dveh pengov najprvo iz kavne košč* J tem' iz kart in nazadnje iz roke D^i^i • 'j jo čaka velika sreča in ji je nujno priporJJ naj kupi srečko, ki ji bo to srečo gotove prinJ Mlada žena je odšla domov in je rotila 3 naj kupi srečko. Mož pa v čarovniške 8pmJ sti ne verjame in je prošnje odbil. Žena prosila, toda iz gospodinjskega denarja je J štedila 7 pengov in si je kupila z njimi četrti sko srečko madžarske razredne loterije. 1 PriAel je dan žrebanja in z njim je pjri&e| fl dež: srečka je zadela lepo vsoto 200 tiioé J gov. Pleskarjeva žena je po vseh odbitkih vtd nila 40.000 pengov v svoj žep. Kaj je d< jal J skar k sreči svoje žene, kronika ne pove J sprotno pa poroča, da je prišla vedeževalka hJ dinjakova k srečni dobitnici in je zahtevala H odstotrti delež iz dobitka, češ da je pleskarje! žena po njenem nasvetu prišla do nje^a. ] Nehvaležnost pa je plačilo sveta in mj žena je izjavila, da ne izroči niti prebite ¡J Nato je Hajdinakova stopila k odvetniku, d vetnik zadeve ni hotel prevzeti, Hajdinako] pa ni popustila in je odšla naravnost h kadil Na žalost pa so današnji madžarski zakoni! rovniški umetnosti prav tako malo naklonJ kakor v srednjem veku. Čeprav ne poznajo^ made in španskega škornja, imajo dovolj dri gih neugodnih paragrafov. Sodnik je vpraí Hajdinakovq, da-li je zu svoje vedeževanje p r jela plačilo in ko je ta pritrdila, je tožbo zavrt z utemeljitvijo, da je vedeževanje po zakd prepovedano in da ji sodišče ne more nudi nobene pomoči. Opozoril je tožitelj ico na to, J lahko pričakuje celo kazni za svojo prepovedal obrt. S tem se je čarovniški proces 1. 1939 kon6 toda končal se je začasno, kajti Hajdinako je vložila priziv. Človek se mora vprašati le! zakaj ni kupila srečke sama, če je vedela, bo zadela velik dobitek . . . i i Živalski vrt aforizmov Mačke predejo zadovoljno, kadar jim ari diš kožuh. Ce sem med ljudmi, kj sede sku| in na vso moč hvalijo drug dragega, ae vedno zdi, da slišim iste glasove. e Znano je, da mačke, kodar padejo, vedno na noge. To je tisti spretni način padanja, ki mi učimo vedno iznova. ♦ e Ce piči komar malomeščana, začne le ta tihem dvomiti o ih>jm)1 nosti stvurst\a. Ali ni to za komarja dovolj tehten razk da piči malomeščana? e Včasih vidim množico, kako-spoštljivo é okrog avtomobila, stoječega na robu Kot svete živali so takšni avti. Mogočno, molče stoje, občudovani od lj* Človek ne ve, ali se zavedajo ali ne, da jtBf daja atmosfera qvete bojazni. e Pri sosedovih imajo psa, ki je prehlaji Ce zdaj laja, gu ljudje ne jemljejo resno. So pa ljudje, ki jih jAnljemo lin topo P vici!) resno samo takrat, kadar so prehUJ« e 1 ¿abodi, ki plavajo po ribniku v p»rkfc^ splošno veljavnih normuh o naravnih simbol dostojanstva. J Okrog ribnika stoje klopi iu na njih P«*" jo ljudje. Ljudje opazujejo ribnik z labodi. Toda ljudje ničesar ne opazijo. Ne pride jim niti na um, da bi " zovane od labodov* 1 Vojna je najdražje razkofr Staro pravilo, ds je ta vojno treba ^ in sicer dosti denarja¿ se danes J»*'^ je ko kdaj poprej. Uspehi so iiokksaii, da so bile bomlie i» ton*" sto draži od razdejsnih poslojnj. tvm ^ nje je najdražji in najmanj * f'' borlie; lo se Je pokazalo tudi na *P*n 1 jišču. L ju tM Tudi izdatki za topniško ^^ niso sorazmerni t uspehi nai««m prit je pred kratkem Hn^onal. ^^i nekaj najvažnejših ofenziv v »vetu m j ko je na primer nspad ns ( hrn1,n požrl šestdeset tisoč ton streliva, »u ^ u milijonov »latifi frankov. Pri nai«^ ^ |fg| dun Je nemška vojsks ** sta 1918, spust i Is v »rak 40 t m ki je veljalo 280 milijonov ilsti* » M Od leta 1917 Je preteklo te .^nf Je strelivo dosti dražje. » t dotHi slabšega učinks; to l«™"**- ^, #-za isti učinek porabiti več strebva ^ tovni vojni. Genersl VHpn« i( -i kaktna večja ofenslvs stsls jardo sUUh frankov. «irrt*. t JTKIJA jovice t starega kraja Slovenije .. „JEBII.RAWASNJEN v JATNI k 13. maja.—Ves rade- tt:» * ... mil in ^v J AT*1 L èentruprtski okoliš imata id^1' I! k, *m>vV m pomenek o krva S u. ki ■^ je odigral ne-^Tasice Predloga skrite rihjatenskih gozdovjh. • iva prikazuje zakonski tri-prt-pro-ti podeželski vasici Ju. na našem Dolenjskem, j Jože Knez se je poročil Ano Grošičkarjevo. Ana tova, žena uglednega in pre-Lga moža, se je spočetka tan dobro razumela, pozneje navezala ljubezensko J} i Nackovhn fantom, pravijo j» domače Janezu hu. 25-letnemu posestniko-i sinu. ^poilar Jože Knez je bil je-V zakonu se mu je rodilo Itrok, izmed katerih je pet Lani mu je umrl sin, ki bilo 16 let in ga je bil oče za bodočega gospodarja, je ti^di tega pobrala smrt, ostal se edingek sedemlet- ...«„--T. «H-! ' " ' okoliš si je prusepetaval jateljstvu Knezove žene z mlajšim Zupanom. Se da-edo ljudje povedati, da je dišala Knezova domačija bil prepričan, da bo postal on sam na njej gospodar, smrt pobrala sedanjega udarja Jožeta Kneza. Go-da lazi Zupanov za nje-ieno, so prišle tudi na uho u Knezu. To ga je močno in ob neki priliki je hote! ro razčistiti. Poklical je iui na odgovor. Beseda je wedo, naposled sta se spo-še dejansko in Knez je Nackovega v vodnjak. 0-rfeni fant tega ni mogel po-in zdaj je izpovedal, da je na Kneza silno jezo. Zna-je, da se sklicuje Zupan na opisani dogodek in trdi, je samo želja i>o maščeva-ktr ga je premagal bolni zapeljala do zločjna. ■eiskavi je iz|)ovedala Kne-Ana, da ji je tisto soboto kmečkim taborom v Celju »am povedal, da poj de na-ji dan v Celje. Med Ijud-n pa kroži, vest, da je bil tinti dan mož nekaj bole-n je dejal, da ga nič ne ve-W v Celje. Govorice krožila je sama žena silila, naj P pot. Ko se je mož odločno prigovarjanje za pot, napotila na i>ostajo Rude-lmor ''rži pot .skozi samotni Jatno. Take govorice kro-M ljudmi, seveda bo zdaj r dognati, kako je bilo, f llsvna priča mrtva. I Janez si je pripravil že Kila zvečer lovsko puško Naslednje jutro je * wl<» zgodaj in ko je opa-1 * je Knez res odpravil M* "topil skrivaj za njim. ^^ "ddal nanj strel. Ko Prečni mož zvrnil brez tnrt,'v "a zemljo, ga je najt Zvlekel v goščavo In mu briil uro, klobuk, dežnik in Knez je imel pri se-«J nad tisoč dinarjev. Pre-Zupan svojo žrtev prekril mu je obrnil žepe, "Mjal oblastva na krivo jO bil Knez ustre- « i" nato res t" -mer, ljudska govo- * "» !«• kazale drugam in Paniki |M>tegnili v pre- £¡¡22 i2a Ta se je iskavo energično v svoje roke, so zbrali proti Zupanu in Knezovi toliko dokazov, da so jima napovedali aretacijo. Seveda sta se otepala sprva oba težkih sumov. Zupan ni mogel dokazati alibija. Noč od sobote na nedeljo je prespal v domaČem hlevu, da bi ne budil svojega brata, ki je spal z njim vred običajno na skednju. Zupan je prinesel na zahtevo orožnikov tudi puško, ki jo je skril po krvavem zločinu v slamo na podstrešju, šele potem, ko je sum obvisel na njem. Aretacija Knezove vdove je bila napeta, ker se je zanjo potegnil njen brat Fric GroSlčkar, posestnik v Cretežu. Skušal je orožnike ovirati pri izvrševanju njihove težavne službe in je zatrjeval, da njegova sestra Ana ni nič zapletena v tragično smrt moža Jožeta. Zaradi vmešavanja v uradno poslovanje so orožniki napovedali aretacijo še Aninemu bratu. Grošičkar pa seveda ni nič zapleten v zadevo in bo zato izpuščen na svobodo. Ogled na kraju napada je ugotovil, da je oddal Janez Zupan na nesrečno žrtev strel na 30 korakov. SvinČenke so ' takoj ubile bolehnega moža. Zasluga, da je bil zločin tako hitro pojasnjen, gre šentrupertskim in našim orožnikom. DROIJlZ IZ SLOVENIJE Dober vtis je napravila civilna mobilizacija obmejnih okrajev na Štajerskem^ Na predvečer Hitlerjevega rojstnega dne so nam reč naši obmejni Nemci in Nem-čurji nameravali prižgati kresove na raznih krajih na meji. Za to so slovenska društva v štajerskih okrajih naredila nekako mobilizacijo svojih članov, ki so to noč patruljirali po vsej meji od Madžarske do Kamniških planin in nekaj grmad, ki so bile pri pravi jene, da jih Nemci prižgo, podrli oz. pogasili. Ta enotni in požrtvovalni nastop je napravil dober Vtis na naše obmejno pre bivalstvo, napravilo pa je vtis tudi onstran meje. V hitlei*jev-skih listih na Dunaju so izšl kmalu potem napadi na Slovence in pisali so o tem, kako je nem štvo v Sloveniji preganjano. ♦ Pred kratkim je bilo v Sloveniji ustanovljenih več nemških organizacij tako imenovanega "Kulturbunda," Kulturne zveze V vseh krajih, kjer je le nekaj Nemcev in Nemčurjev, so usta novili ta društva. Po večini kra jev pa je Nemcev prav toliko, da so lahko sestavili odbor. Tud v Ljubljani živi peščica Nemcev in Nemčurjev, ki so ustanovil' društvo. Ljubljanski dnevniki so hoteli objaviti odbornike tega društva, pa ni bilo dovoljeno, pač pa je njih imena objavil maribor ski "Večernik." Med njimi so po večini lastniki starih nemški ljubljanskih trgovin: Hamann urarja Somnltz in Kiffmann, da Ije zdravnik dr. Staudacher, o< vetnik dr. Poje (Kočevar), odvetnik dr. Luckmann, dr. Zeschko itd. Imena odbornikov se širijo z letaki, tako da jih vsa javnost spozna. Niso pa še znaiiafmena podpornikov, ker jih zeUKskrivajo. Med njimi so najbrže Zlatar El»erle pa še dva, trjje veletr-govci. Upamo, da bomo zvedeli tudi zanje. razvil v slovensko in jugoslovansko manifestacijo, nazadnje je vsa dvorana prepevala domovinske pesmi in čuti je bilo razne vzklike. In glej, nemški konzul v Mariboru je poročal o tem svojemu poslaniku v Beograd in ta je protestiral proti tem demonstracijam pri naši vladi. (Maribor ni imel poprej nemškega konzulata. Lani šele se je preselil tja bivši nemški konzu-at v Chebu, češkosudetskem obmejnem mestu. Pač bolj poročevalski urad' kakor pa konzu-at.) * Prvi rezervisti, ki so bili apri-vpoklicani na tritedenske orožne vaje, so se pred tednom vrnili domov, vpoklicani pa so bi-novi rezervisti, Ko se vrnejo čez tri tedne ti, pojdejo baje novi rezervisti v kasarne. • V nedeljo, dne 21. maja bo slovesno odprta prenovljena Prešernova rojstna hiša v Vrbi na Gorenjskem. V hiši so stanovali Prešernovi potomci, Vovko-vi, ki so bili pripravljeni, da odstopijo hišo za nekakšen Prešernov muzej, če se jim sezida nova hiša za njih stanovanje. V Ljub-jani se je sestavil odbor iz pred stavnikov raznih znanstvenih institucij in društev, ki je vodil akcijo, da se ta hiša odkupi. Preko šolskih otrok je odbor zbral okrog 180.000 din, mnogo so darovali posamezniki in razne institucije, tako da se je zbralo dovolj denarja za ureditev Prešernove rojstne hiše in zgraditev nove za Vovkovo družino. V nedeljo bo Prešernova rojstna hiša slovesno odprla in bunovina jo prevzame v svojo last. O tem jomo še poročali. PROSTITA_ tvorimo del ameriškega naroda. Nadin banket t hoboto zvečer 1 Jt kot velika priseljeniška or- Chicago. — Prihodnjo soboto ganizacija bomo mogli vplivati «večer, 8. junija, praznuje žen-na notranjo in Sunanjo politiko «ko društvo Nada 102 svojo 90-Združenih držav Amerike in na'letnico z banketom v dvorani zakonodaje za izboljšanje našega 13NPJ. Na to redko slavje so ekonomskega poloiaja. posebno vabljene vse ustanovi- li redniitvo bo mogoče ta čla- teljice. nek po svoje prekrojilo, ali mu mu celo posvetilo uvodnik, ali pa ga v bratski neiskrenosti vrg- DruAtvo Nada ima vso pravico, da najčastneje proslavi ta zgodovinski dan svojega obsto- Resnice teh dni Frank K*r*e, New York lo v koš. S tem pa ne ibo utajilo ja, ker so njene članice vedno rs ulasovi iz naselbin dejstVa., da je naloga našega časopisja, da svoje čitatelje vzpodbuja k vztrajnejši vzajemnosti in tesnejšemu sodelovanju med priseljenci, boclisi na polju brut-skih podpornih organizacij, političnem udejstvovanju ali pa na narodnem prosvetnem polju. Vse te struje morajo korakati le v eno smer roko v roki. F. C. Starman, 118. Pripomba uredništva: Grdo se motite, če mislite, da je bil članek v Prosveti i naslovom "Kje smo mi prav za prav doma?" ekstremnega značaja. Članek je bil splaan s stališča demokratičnega Američana — in kaj smo mi politično, če ne Američani? Po narodnosti smo Slovenci in pravilno je, da aimpatiziramo z vaem, kar je dobrega, lepega in pametnega v starem kraju, toda kot Američani ne moremo voditi starokrajske politike in reševati problemov v starem kraju; to je pravica in dolžnost onih v starem kraju, kdor pa hoče v A-meriki voditi starokrajsko politiko, naj gre v stari kraj. Jelič naj nas ne briga. Jelič je Hrvat n kar Hrvatje počnejo, je njihova atvar, ne naša. Evropski faAizem je zadeva Evrope—ameriški fašizem odlqčn<> odklanjamo, nikakor pa ne verjamemo, da i vsako društvo imelo Durna za tajnika, bi mi letos ne dobili samo 3500 novih Članov, marveč 7000. Ako nI tako kot pišem, vprašajte glavnega tajnika. On Ima rekorde. Je pa podlo za ljudi, ki mislijo, da bodo z obrekovanjem oblatili ime poštenega in društvu potrebnega delavca, in to samo zato, ker jim nI priljubljen. Mi se ne ofcirarao na priljubljenost, da Kar je kdaj Naprej ponatis-dolgolnil iz mojih člankov, je storil SNPJ najbrž to zato, ker so članki do« bri, resnični, aktualni in živi. Ponatisnili so od časa do časa tudi drugi listi in bi prav nič ne škodilo, Če bi jih bilu ponatisnila Prosveta. Sicer ml br. Molek priznava, da mi Ae kdaj pokaže tisto, kar je od nekdaj'pa kdaj "uide" kak dober čla-dremalo v njem. Br. Molek raz-. nek — pa kaj bi debatirala o laga postavim katoliAke pogrebe1 člankih. Najboljša *odba Je O bolezni, priredbi in Barbifiu Akron, 0.-0 delavskih razr morah ne bom poročala, ker ho še vedno slabe. Želim se zuhvu-liti sorodnikom in prijateljem za obiske za časa moje bolezni v bolnišnici in doma, kakor tudi za cvetlice in druga darila. Hva la družini Gerry Golar In hvala SNPJ, ker se je izkazala kot do-brotnlca s točnim izplačilom. Severovzhodna ohijska federacija je mela v Burbertonu zabavo, na kateri je bila zelo velika udeležba, kar je pohvalno. Bi H so govorniki — John Yanko-vich, Zaitz iz Chicaga in Barbič iz Clevelanda — moški In žen ski .pevski zbor, potem pa preti vajanje jednotlnlh slik. Me( predvajanjem slik je Barblč več šaljivih povedal, samo ko so se pokazale Trbovlje nI nič povedal kdo jih trese. Res Je France za vse dober, čeprav ga nekateri toliko črtijo. Ko sem ga od daleč opazovala, som si mislila: Temu fantu nič ne škodi; ako ne bo kaj hujšega, bo dober za obrambo najmanj Ae 50 let. Čudno se ml vidi, zakaj ga nekateri tako zavidajo. Saj je vendar dober: zna "rona-tl Atrltkaro" In vozi ljudi na vse „tranl — nekatere na delo, druge domov, nekatere na ples, druge pa zopet v božji hram. Tudi na harmoniko zna Igrati In lahko sem pa tam komu kakAno zagode. Mary Bolha, 535. po svoje., Jaz jih pa po svoje. V trenutkih Življeftsklh kriz je prišlo na površje tisto, kar je v človeku dremalo. Biti pri popolnem zdravju in moči svobodo-mislec ni nobena umetnost. Kadar naataja kriza, se človek prijema vsake bilke. Ce bi bil br. Molek malo boljAi psiholog, bi ne priAel s tako razlago na dan glede katollAkih pogrebov, kakor Je. Navsezadnje vodo tisti, ki so človeku najbližji, veliko bolj, kaj jej)\\ |h) prepričanju pokoj-ni čfan, kakor veva midva z br. Molekom. In tisti, ki pokopuje-jo svojca, so največkrat tudi ednotini člani. Sploh je pa treba katollAki pogreb razumevati kot tolažilo zu tiste, ki ostanojo živi. In če so ti zadovoljni s tem, bova morala biti pa Ae midva. Preidem na druge vužne točke, o katerih si mislim, da jih br. Molek ali ne razume ali pa vedoma prezira. Jednota Je organizacija delavcev, kajne. Kot odlegel |K»Akodbam, katere je dobil v Izgredih. On J« bil že tretja žrtev protlžldov-skih IzgrtHlov v tem mestu. Novi izgredi med Udi in Arabci M . Jeruzalem, Palestina, 31. ma bi nas kdo hvalil in da bomoAele __ Dv|i Arubca sta blULob ' ont« Trgovina Hamann je stara trgovina z otroškimi oblekami na ljubljanskem Mestnem trgu. Pfc „„„„ _________________J ,, l,ride vanJ° le dni n<'ktt KOKpa in vino.' nmpsk tvorimo tudi del ^ dni zelo jNitrta. Ot> izl)er* obleke za svojega otro- „mi.rlškega narorla, za- ■ * pripovedovala sose- ka- T,H,,4J pride v trgovino mo* ^ ^ problemi mnogo daleko-04 »i nj*n«.w mo^.a od ni- nakupovalke In pozdravi svojo ya{0 jih ne more več iv- frkojtukov prijatelj so-f*«,no: tukai "l? Jaz l4' pu ,ftevatl samo peščica lnt*l«*ktual-H ''pil |>o vse J dolini kje si. Kaj, tole si izbra- f#>? flJi rPj0 ekstremlstov. l/e ks^val, ali ji» kdo i®* da1*>š kupila. Ne, tu v 1*J |j„d*ko sodelovanje more reAltl ir' fco-ni našel nobe- 'trgovini ne boA kupovala ničesar. ^ proMeme. V prvi vrsti so za-" j« od|M»|jal celo v da veš. To so člani nemškega to ^^ijcsne naše organised je ln , v"da niso ničesar Kulturbunda. Kar lepo odldlva." ¿¿«oplsj*. da al med*«4>oino po-r»n*m možu. In sta Ala. Zunaj sta se baje ^^ rok#l pa ne samo zato, r,,>"iki i« domačini drug drugemu nasmehnila. ¿a^'tH rnAevali Jugoslavijo ali kak po \ « m okolisču. • drugi del slovanskega ozemlja v "k»j dni ni biki do- Pred nekaj dnevi je imel ljub- Evropi. amt>»k zato. ds utrdimo "" «s i too, da se mu Ijanski Akademski pevski zbor t#melj* nailh organizacij, ki naj kaj hudega. V konwt v Mariboru. Je to naj- bi čim p^J tvorile le samo atto nekateri res čull u- h«»ljAi Slovanski moAkl zbor in naftno bratsko organIzafU'» .V10! «Prila zjutraj razumljivo j«, «la je povso«! nje- zato. da r.hrsnlmo na*e tradicije ,r t^rat nihče ni gov koncert dobro obiskan. V in navajamo naAo mladim» k res-Marilioni m napolnili dwirano. tritflHi <" ami-n-k«« «V- Mu, k, soj teli pre- da Se nikoli tako. Koncert se j« mokraei* Ur 'hat taki ponosno »Ha, ijt-r Nftdi potem rekli: to vam je fant, ki nas hvali. Ml mu priznavamo zasluge, ki jih ima kot «lober druA-tvenik In tudi kot napreden naselbinski delavec, In to v vseh ozlrih. Naloga direktorjev SDD je, da bodo na prihodnji delnlAkl seji ]M»kazali več dubiAka, ko bodo zopet prodali za $4),K4ft pijače, ne samo |3101. In vse leto samo to. Jaz sem pa enkrat aranžiral veselico, na kateri smo v desetih urah nspravili $802 čiatega dobička in potem dali HDD na delnice. Ampak mi smo znali t - Da si sem v računstvu Imel Atlri vifcjeAolske pomočnike, me atreljena v židovski četrti Jeru zalema. Po tem dogodku s«» A-| rabcl napadli Židovske avtobuse s kamenjem In dve osebi sta bili ranjeni. Policija Je bila po-zvana v akcijo In Je jk> kratki bitki razprAlla lzgr«»dnlke. Neki vodja Arabcev Je bil včeraj ubit V Betlehemu. Vulkan v Alaeki »pet aktiven perryvllk\ Alaska, SI. maj« — Prebivalci te naselbine so morali rabiti svetilke podnevi, ko Je za£H ognjenik na gori Ve nI Aminof bruhati ixtpai In gost > le eden pravilno razumel. In 1 dim, ki Je zakrll SSbo. Ognjenik to Je v tem mojem slovenskem j« portal aktiven p«» potresu 2S. dopisu. Pravilne so »l«d«če Ate- mnji». vilke: ' I ----- Slovenski delavski dom je Nemčija in Danšha Imel sodem centov in Atlri dase- nnJn:gai: oaL» tine centa čisUgs d«*>lčka na POaP"a" PaNl vsak dolar dohodkov, to Je «id Berlin, SI. maja.—Nemčija in ML***. Slovenski narodni dom Danska sta dani*a* podpisali ne-je imel čiatega preostanka na napadalni P*kt, s katerim sta se vsak dolar dohodkov 19 centov, obvezali, da ne bosta napadli Hrvatski slobodnl d<»m ps na druga drugo. V imenu Nemčije v kak dolar dohodkov Sß een- jr pwripiaal pakt zunanji mlnis tov In 7 deset Ink renta. ter Joachim von Kibh«ntrop. v Krank I i« r bič. imH.u Danske pa Herluf Zahle, predsednik društva hü. (poslanik Daasiur v Berlinu naroČite si dnevnik prosvejo II. ratfas keaftasljs se lateks saraH as list Prw prtAUJ« «Asa, «Iva, Irl, HIH aU psi llsae* Is ms SfaAlaa k si si. Ust Prsavsta tum sa vas «asks, sa ¿Isae sil asAlaiw I •so Uta« asračslao. Kar pa Usai Ae fU*s»a prt iL* « t «laik, ss ¡im U prlAUls k aatsfaiat. TsmI sadaj al »¡ata.«* da i« lisi praSrag is llana INPJ. Ust PrsataU 1« vsAa laatalas ta fotavs ja r tsskl «rsllsl s«Ms, kl M tU HUl Uat vssk Sas. Ceas liai« Prsarata jat U Urni. Arftsva Is lsssSa.9S.SS Es Clears la CkUsfs I»....HM I iaSalk la«.,«.,.»»•»««« AJM t Utfslks la............ Ml t laSstfc« la.,*«»»......m» 4 («SsIIm la.«•»»«•••••• l"H • udtàkêw la........... «U Bs Bvr«p« Is I u4alk la.............JJ t USslAs la............i*»! I taSalka Is............ MJ 4 tmânïke Is............tW • todiSav I«........... M9 ............ IS.SS lipolsli« apMlail kupoa, prlloiii« inilr.bm. ta^a Aesarls sN M—9 Orà»r v pissia Is al sara#lt« Prêtai«, liai, hI Ja tsAs lartsl^ l**|aaslla:—Vaalaj kakor hitro hsUrl Uh tlahov pr*a«ha hiti lias SNPJ, ah A« m proeoM prol o4 drutln. Is bo aahuval sam avoj Hal fdalh, hoda moral tl.U lisa 1« Soll#«o dr-io*. hi )• tmho ^«pao naro#«na aa dnovaih ProavoU, U UhoJ s«mi«o«»M «pravaiAt^» lisia. |n ohonam dopla#atl dotllno vsol« ll«t«i ProavoU. Ako Uga so alori. toda j mors aprsvnIAtvo »nlUU dotam m U V»oto aarulalhu. I) IMOSVKTA, SM P J, ISA7 U. UoadaU Af«. <*Usfo. Mt VriVrnU— poMIlam saročalao aa Uot ProatH« vmI« #•»•»•••»•• Sv«Aivs A4........ i*.............. i....»•..»...»•»••••• Naalov .........».♦«•••♦»«•••••••••••••• VaUvllo loSalh I« fs pripeto h »o|l asro/alal od aMotth sm)o Sr«M«ot t).........................................tU. Sr«Aiva II........ •)........................................A Sv«Siv« 14........ 4).........................................Û droAiva M........ .......čl. SroAios Al........ Orlo*a i.............. .......»•»•••••••• i KRALJ ALKOHOL ROMAN SjrfMf JACK LONDON I» angUUi*m pr—dtl JOS. POLJ AN KC Dva tedna imo ležali v yokohamBki luki in precej vse, kar emo videli od Japonske, so bile njene krčme, kjer so se shajali mornarji. T lipa tam je kdo izmed nas z bolj razburljivo pl-janoetjo izpremenil enoličnoet V takem stanju sem nekoč izvriil pravo junaštvo, ko sem v neki temni polnoči splaval na ladjo in legel lepo spat, med tem pa je obrežna policija iskala moje truplo po vsej luki ter kazala mojo obleko, da bi dognali, čigava je. Morebiti — tako sem si domišljal — so ee ljudje zavoljo takih reči opijanili. V majhnem obsežju natega življenja je bilo to, kar sem bil storil, znamenit dogodek. Vee pristanišče je govorilo o njem. Več dni sem užival slavo med japonskimi čolnarji in po krčmah. To je bil znameniti dogodek. Bil je dogodek, ki si se ga moral spominjati in s i>onoeom govoriti o njem. Se danee, po dvajsetih letih, ee ga spominjam e tajnim žarom ponosa. Bil je sijajna točka, prav kakor so bile sijajne točke, ko je Viktor podrl čajarno na Boninlh in ko so pobegli mornarski vajenci mene opienill. Značilno je, da mi je bil mikavni čar kralja Alkohola le vedno nekaj tajnoetnega. Bil sem organsko tak ncalkoholik, da me alkohol sam-poeebl nI mikal; kemične reakcije, ki jih je povzročil v meni, me niso zadovoljevale, ker nisem Imel nobene potrebe za tako kemično zadoščenje. Pil sem, ker so pili možaki, s katerimi sem bil, in ker je bila moja narava taka, da al nisem mogel odreči, da bi bil manj možaka kot drugi možaki pri njihovi najljubši zabavi. Se vedno sem imel sladke reči rad in sem al o samotnih prilikah, ko nI bilo videti žive duše, kupil bonbonov. Ob veselem petju smo dvignili sidro in odpluti Iz yokohamske luke proti San Frančišku. Krenili smo po severni poti in amo a krepkim lapadnikom prevozili Tihi ocean v sedem in trideeetih dneh dobre vožnje. Zopet nas je čakal lep plačilni dan, in sedem in trideset dni, ko smo bil! brez pijače, ki bi nam mogla zmešati delovanje možganov, smo neprestano delali načrte, kako bomo porabili denar. Prvi sklep vsakega moža — star aklep ljudi Iz sprednjega kastela na poti proti domu — je bil: "Niti ficka ne za prenočiščene pijavke ..." Kajti žal jim je bilo, da ao v Yokohami potrošili toliko denarja. Nato pa ai je vaak alikal avoje najljubše privide v duši. Viktor je n. pr. rekel, da jo bo takoj, ko atopi v San Frančišku na suho, mahnil naravnost skozi pristanišče in Barbarsko obalo In dal oglas v časnike. S tem oglasom al bo polakal stanovanje in hrano pri preprosti delavski družini. "Nato," Je nadaljeval Viktor, "bom obiakoval teden ali dva kako plesno šolo, aamo da ae seznanim a fanti in dekleti. Potem bom dobil pristop do raznih plesnih družb in me bodo povabili na dom in k zabavam In tako bom i denarjem, ki ga dobim, lahko ahajal noter do prihodnjega januarja. ko pojdem zopet na morske pse." Ne, pil ne bo več. 8edaj je že vedel, kako je a^to rečjo, posebno kakor on pije: vino noter, pamet ven, in denar bi šel, kakor bi trenil^Na izbiro mu je bilo, to Je vedel iz bridkih izkušenj, da voli med tridnevnim krokanjem med raznimi pijavkami in krvosesi na Barbarski obali in med veo zimo zdrave zabave in dru-žabnoetl in nobenega dvoma ni bilo, katero pot naj al izbere. Akael Gunderaon, ki mu ni bilo do plesa in družabnih sestankov, pa Je dejal: "Dobil bom lepo plačo. Sedaj pojdem lahko domov. Pet-najat let Je že, kar niaem videl matere in svojih ljudi. Ko bom Izplačan, pošljem denar domov in Um naj počaka name. Nato se udinjam na dobro ladjo, namenjeno v Evropo, in dospem tja z novim zaslužkom. Ce ga prištejem prejšnjemu, bom imel toliko denarja kot še nikoli v avojem življenju. Doma bom kakor knez. Niti pojma nimate, kako Je na Norveškem vse poceni. Vaakomur bom lahko kaj podaril In izdajal denar, da ae Jim bo zdelo, kakor da sem milijonar, in tako bom živel doma vse leto, preden mi bo treba zopet na morje." "Prav tako storim Jaz," je izjavil Rdeči John. "Tri leta Je tega. kar sem dobil zadnje pismo od doma. In deeet let, kar sem bil doma. Na Švedskem. Akael, Je vse prav tako po ceni kot na Norveškem ln moji ljudje so pravi kmetje. Vso plačo, ki Jo dobim, pošljem domov in se vdinjam na lati ladji kot ti za vožnjo okrog rta Horn. Dobro ladjo si bova poiskala!" In ko sta Akael Gunderson In Rdeči John slikala radosti in prasnlčne šege svoje domovi- ne, se je vaak zaljubil v domačijo drugega in aloveano sta si dala besedo, da ae bosta akupaj vozila ln da bosta skupno preživela tisto leto dni, šet mesecev na domu enega na Švedskem in šest mesecev na domu drugega na Norveškem. In ostali del vožnje ata bila nerazdruž-Ijiva, tako eilno sta bila omamljena po avojih načrtih. Dolgi John ni bil človek domačnosti. Naveličal pa se je aprednjega kastela. Svojega denarja ne bo dal pijavkam prenočišč. Tudi on ai bo najel eobo pri mirni družini in bo obiakoval navigacijako šolo in študiral, da postane kapitan. In tako je šlo dalje pri vaakem. Vaäfc.. mornar ae je zaklel, da hoče biti za enkrat pameten in da ne bo razmetaval denarja. Nobenih pijavk prenočišč, nobenega koraka V mornaraki del mesta, nobene pijače, je bilo geslo vaega aprednjega kaatela. . Možaki ao poatall atiakači. Nikdar ni bilo take varčnoeti. Nobene atvarl niso hoteli več kupiti iz ladijske zaloge. Stare cunje ao morale držati, prišivali ao krpo na krpo In privlekli na dan za čuda ogromne krpe, ki ae jim pravi "krpe za domov". Stedili ao pri vžigalicah in čakali, da ao dva, trije imeli avoje pipe pripravljene in jih prižgali z lato vžigalico. Ko amo vozili ob obali v San Franciako, ao priatali k ladji priganjači prenočišč v avojih čolnih, čim ao naa priataniščni zdravniki od-pustili. Prirojili so na ladjo in vsak je trobil slavo svojemu prenočišču in imel steklenico brezplačnega žganja za arajco. Toda ml smo jih z viška preklinjaje zavrnili. Nismo marali ne za njihova prenočišča ne za njihovo žganje. Bili smo trezni, varčni pomorščaki, ki smo znali bolje obrniti svoje denarce. Nato je prišel odpust pri brodarskem posredniku. Stopili smo ven na tlak a polnim žepom denarja. Obsule eo naa pijavke in krvosesi kakor kanje svoj plen. Spogledali smo ae. Sedem meeecev smo bili akupaj, aedaj pa ao ae naša pota ločila. Za alovo še poalednji obred tovarištva l (OJ, taka je pač bila navada, šega I) "Naprej, fantje !" je rekel naš ladjevod-ja. Tik poleg je atala neizogibna krčma. Naokoli jih je bilo še kakih deaet. In ko amo šli za ladjevodjo v tisto, ki ai jo je bil on izbral, ao ae pijavke kar trle na hodniku pred njo. Nekateri ao prišli celo noter, ampak mi nismo hoteli imeti nič opraviti z njimi. Razvrstili smo se ob dolgi točilnici — ladje-vodja, prvi mornar, šest lovcev, šest čolnarskih krmar j ey in pet veelačev. Teh zadnjih je bilo samo pet; enega smo namreč spustili v morje z vrečo premoga na nogah med dvema mete-žema v močnem viharju pri Rtu Jerlmo. Bilo nas je devetnajst ln poslednjikrat naj bi še skupaj pili. Po sedem mesecev trajajočem trdem delu ob mirnem ali viharnem morju naj bi poslednjikrat gledali drug drugega. To amo dobro vedeli, kajti pota mornarjev držijo daleč. In vseh devetnajst nas je pilo, ko je ladjevodja naročil. Tedaj se je prvi mornar ozrl zgovorno po nas ln poklical še eno kolo. Pfvega mornarja amo prav tako radi imeli kot ladjevodjo — ln imeli amo obadva radi. Ali smo mogli piti z enim, z drugim pa ne? . In Pete Holt, moj lovec (ki se je naslednje leto ponesrečil z vaem i tovariši na ladji Mary Thomas), je tudi naročil pijačo za vse. Cas je mineval, pijača je venomer prihaja tia mizo, glasovi ao naraščali in črvi ao jeli gomazeti. Lovcev je bilo Šeet ln vsak je trdovratno zahteval v svetem imenu tovarištva, da morajo vsi piti z nJim, pa §amo po en kozarec. Krmarjev za čolne je bilo lest in |>et veslačev in vsi so se držali iste logike. | Imeli smo denar v žepu, vsi in naš denar je bil prav toliko vreden kot vsakogar drugega ln naša srca so bila prav tako prosta in velikodušna. Devetnajst kol in kozarcev pijače! Kaj je kralj Alkohol hotel več, da bi prodrl pri teh možakih s svojo voljo? Bili so zreli, da pozabijo na vse svoje z ljubeznijo snovane načrte, Majali so se la krčme in v roke pijavk in krvosesov. Njihov upor ni trajal dolgo. Trajalo je dva dni In bilo je konec njihovega denarja in gospodarji prenočišč so jih na vozeh prepeljali na ladje, namenjene na daljno pot. Viktor Je bil kraeen dečko, orjak, In s pomočjo prijateljev ae mu Je posrečilo, da je prišel k rešilni službi. Plesne šole nI nikoli videl in nikoli ni objavil svojega oglasa za sobo pri ka-ki delavski drullnl. Tudi Dolgi John ni prišel v navigacijsko šolo. (Dalje prihodnjič.) rovaš žensk. Pogosto namreč navajajo nepoučeni za enega izmed glavnih vzrokov sedanje krize vstop žensk v pridobitne poklice, češ da ženske s tem odjedajo moškim kruh, da jim jemljejo zaslužek in da si zato toliko molkih ne more ustanoviti lastnega ognjišča. Brez dvoma je pa treba iskati vzrok temu neugodnemu, nenaravnemu stanju, v katerem tiči zdaj vea avet in kateremu pravimo kriza, vse kje drugje kakor v ženskem pridobitnem delu. Sedanje gospodarsko stanje ni prehodnega značaja, ni samo najnižja točka neprestanega gospodarskega valovanja, ki se je pojavilo po naravnem zakonu zravnanja in ki bo po gotovem časovnem presledku zopet izginilo, ampak pomeni mnogo več. Sedanja kriza je v nekem pogledi še hujša kakor tiste nesreče (likpta, elementarne nezgode, bolezni, vojske in podobno), pred katerimi J*Jjudstvo do sedaj trepetalo, kajti danes prihajajo široke ljudske plasti v vedno hujšo atiako in pomanjkanje in nimajo eiromašni alojl niti najpotrebnejšega, medtem ko atoje na drugi atrani zaloge blaga ne-zkoriščane, ker jih ni mogoče zamenjati za denar, pa valed tega tudi-delovne moči nimajo novega dela, dokler ae atare zaloge ne izpraznijo. Vaega, kar potrebuje človeštvo za nujne vaak-danje potrebe in za razvedrilo, je dovolj na razpolago, aamo da ni mogoče teh dobrin pravično razdeliti med posameznike. Namesto da bi kapitalisti te svetne dobrine prepustili drugim, jih rajši uničujejo. Zato smo pri-III tako daleč, da umirajo na eni atrani množice ljudi od lakote ln hodijo boae in raztrgane, na drugi strani pa kurijo v Ameriki lokomotive z žitom, in neki poelanec je v ameriškem kongreau celo predlagal, naj bi država poepešev&a neko žitno bolezen. Po drugod apet sežigajo cele plantaže bombaža itd. Bilo bi pa napačno, ako bi človeštvo preklinjalo atroje kot povzročitelje vsega zla in jih poizkušalo eelo uničevati in rušiti. Stroji in sploh vse pridobitve tehnike so človeštvu samo blagoslov, najti bo le treba pravičnejši način razdelitve tistih stvarnih dobrin, ki jih proizvajajo. Stroji so sicer res ■ najmanjšimi delovnimi silami povečali produkcijo že do kar neverjetnih višin, tako da lahko proizvaja dandanes v določenem delovnem Času že samo del človeštva vse tisto, kar potrebujejo vsi skupaj, vsem ostalim pa sedanji gospodarski red ne more nuditi dela. Postopna industrializacija in racionalizacija je dala človeku možnost, da proizvaja vedno več s čim manjšim sredstvi. Ker se lahko mnogo več proizvaja, je na kupnem Ženska in vprašanje sedanje krize Milita Stupanova Kriza, ki jo preživljamo, j« tako huda. da svetovna igodovi-na enake aploh ne pomni. Ker postajajo razmere vedno bolj ta mota ne In zapletene, tudi nihče ne ve, ksj nas še čaka. kaj nam utegne bodočnost še prinesti alabege. Zato gleda vaak ntn#Hatia naprej, uAo eo koraki alehernega tako negotovi In neodločni. Dasl traja kriza la tako dolgo, vendar po m ne Aju gospodarskih strokovnjakov še ni dosegla viška in ne bo še tako kmalu minila. Verjetno je, da se v okviru zdaj vladajočih razmer nikoli ne bo doseglo zMjlanje in ozdravljenje, da si iivetovno gospodarstvo ln |>oea-meine gospodarske edinlce ne bodo opomogle prej. dokler se ne bodo odločujoči člnitetjl aedinlll in vpoatavill popolnoma drugačnih razmer.. Kakor Je podoba, ne bo mogoče odprsviti krize s majhnimi zasilnimi sredstvi, ampak s zelo dalekosežnimi odločitvami. ki ne bodo ščitile samo zasebnih Interesov gotovega majhnega dela človeštva, ampak bpdo gledale na človeštvo vobče. Sodobna, zavedna lanaka mora še s prav posebno budnim očesom spremljati znake in rai-voj krize, biti mora natančno poučena o njenem postanku in njenih prvih početkih. saj je dandsnes med ženskami nešteto takih, ki postajajo žrtve naraščajoče gospodarske krize. Žalne, matere in gospodinje jo občutijo še vse nuje kakor moški, ker spoznavajo njene učinke fcajbolj neposredno. Dalje je pa tudi dollnoet In pravica tistih ienak. ki so poklicno zaposlene, da spoznajo, zakaj so dobrine, ki Jih proizvajajo, dostopne le nekaterim, ko ao pa brez dela. Uiti pa mora poučena o krizi še zato. da lahko, kadar je potreba, zavrne neoeno- dobi, kapi tali vane, prikrite in javne očitke na laki sistem m -*■ '* "v —..........—* e — m>i '"■"■ da občutimo samo njegove iz-rodke. Tako n. pr. se je proglašalo v začetku kapitalistične dobe na široko načelo svobodne konkurence, kakšno pa je to načelo dandanes, nam pričajo kar-teli, koncerni in trusti. Kapitalizem vpliva tudi na duhovno življenje narodov; nasilje in teror, ki preplavlja svet kakor ogromen val, je njegovo delo. Nadprodukcijo, o kateri se toliko govori, moramo zato vedno tako razumeti, da je samo navidezno že preveč blaga na svetu, ker ga je samo za tiste, ki ga lahko plačajo. Za potrebe človeštva se pa v resnici ne pro-zvaja nikoli dovolj dobrin, proizvaja se jih še vedno premalo, ker je samo še neznatnemu deli človeštva omogočeno dostojno, človeka vredno življenje, medtem ko ae na drugi strani dogaja, da še dandanes umira nešteto ljudi od lakote. Sedanji gospodarski red, neaocialni kapitalizem, dopušča, da se u-ničuje blago, češ da ga je preveč, samo da bi ga ne bilo treba prodati z zmanjšanim doblč-com, saj kapitalistično gospodarstvo ne proizvaja zaradi tega, da bi zadostilo potrebam irebivalatva, ampak aamo zaradi dobička. Važno je za razumevanje krize tudi vprašanje, ali je dandanes na svetu preveč ljudi, taco da naravno val ne morejo najti zapoalitve. Mnogi trdijo, da je ravno obratno reanica, da e na svetu še premalo ljudi, zlasti premalo takih, ki še ne morejo sami proizvajati, ampak lahko aamo uporabljajo pro-zvode drugih, torej premalo o-trok. Čim več bi bilo otrok, tem več bi porabili in aorazmer-no bi bilo lahko apet toliko več j udi rtanovo zaipoelenlh. Takšno naziranje je pa zelo dvom-jive resničnosti, kajti prav gotovo velja samo za proizvode, ne pa za živež, za pridelke zem-je, ki se ne dajo kar tako stopnjevati do poljubne višine kakor proizvodi strojev. Tudi je tre-m misliti na bodočnost, na sta nje, ki bi naetalo takrat, ko bi vsi tleti, ki aedaj aamo še uporabljajo proizvode drugih, aami začeli proizvajati in tako apet atrahotno pomnoževali množico brezposelnih, kar bi bilo pri nadprodukciji strojnih proizvodov neizogibno. Zato je že potrebno, da ne zapiramo oči pred spoznanjem, da se človeštvo ne sme poljubno razmnoževati, ako hočemo vsaj v bodočnosti preprečiti brezposelnost, vojsko in druga teka zla.v Ker je človek neomejeni gospodar atvaratva, ker ae je povzpel tako viaoko, da noben naravni sovražnik ne ovi ra njegovega razmnoževanja, kakor je n. pr. pri živalih, je potrebno, da sam nadzira in uravnava razmnoževanje človeškega rodu. Ker je glavni vzrok aedanje krize v nadprodukciji, Izvirajoč od atrojev, zato je tudi edino začaano zdravilo za odpravo tega zla skrajšanje delovnega časa od dosedanjih 48 ur na 40 ur delovnega tedna, in aicer enakomerno po vseh državah in z nezmanjšano plačo. Znižanje delovnega časa in s tem združena zaposlitev novih delovnih sil bi brezposelnost ponekod začasno sploh odpravila, drugod pa vsaj znatno omilila. Ponekod bo pa itak samo potrdila že uvedeni dejanski položaj. Seveda bi izpočetka valed tega trpel na videz podjetnik, a to bi se kmalu izravnalo, kajti čim več bi bilo tudi takih, ki bi ai lahko privoščili razne proizvode in zato bi povečana prodaja proizvajalcu kmalu nadomestila tisto, kar izda več pri plačah. Tako bi bilo nepotrebno, da bi trgu preveč blaga, tako da je nastala nadprodukcija. Kapitalizem je hotel to stanje urav novesiti s tem, da je začel odpu ščati delavce in jim zniževat mezde, a je a tem dosegel, da je še manj ljudi, ki bi imeli dovol, sredstev za nakup potrebnih stvari na razpolago. Zato je tudi zmotno nazira nje, da segajo prvi početki sedanje krize komaj nekaj let na zaj, ko segajo v resnici že prva leta sedanjega stoletja Ako zasledujemo razvoj gospodarskega stanja, vidimo, da se opažajo prvi znaki krize Že letih pred svetovno vojno, kajti že takrat je bila nadprodukcija ki je prizadevala raznim drža vam hude in resne skrbi. Prav zato, ker so hotele razne države svojim proizvodom na vsak način najti novih tržišč, je potem izbruhnila avetovna vojna. Svetovna vojaa, ki je uničila toliko poskočile cene raznim ladelkom človeških življenj in stvarnih in bi morale oblasti budno čuva-dobrin, da je nastala velika ti nad tem, da bi kapltaliaem ne vrzel, je krito samo navidezno izrabil uvedbe 40 urnika sebi v pridelkov itd. Vse to so pomož: na sredstva, ki nanja nikakor ne moremo že sedaj računati, kajti to so stvari, ki se ne dajo kar tako na mah uresničiti, ker mora čas zanja šele dozoreti. Nesporno pa je dejstvo, da je dandanašnja oblika gospodarstva kapitalizem, ki na podlagi svobodnega trgovanja omogoča, da se kopiči premoženje neomejeno v rokah manjšine človeštva, popolnoma odpovedala. Pri reševanju vseh teh ne-dostatkov sedanjega gospodarskega reda imajo ženske do sedaj še jako malo besede. Moški imajo v rokah svetovne institucije, kakor n. pr. Mednarodni urad dela. Tudi; pri gospodarskih konferencah sodelujejo samo moški. Ti bodo morali izdati vse potrebne zakone in uredbe za skrajšanje delovnega časa, sicer jih bodo še o-bupnejše razmere same prisilile temu. Pri nas ima ženstvo še manj vpliva kakor drugod, kajti pri naa še nima volilne pravice in torej ne soodloča o sreči in nesreči, o blaginji in propasti našega naroda. Kljub temu pa je vendar dolžnost sleherne ženske, da sodeluje po avojih močeh pri izboljšanju naših go-apodarskih razmer, če ae bo ženatvo tega zavedalo, bo a tem našemu go8podaratvu mnogo pomagano, saj gre tri četrtine narodovega premoženja skozi ženake roke in ima zato vsaka ženska v sedanji krizi pred seboj velike naloge. To je tem važnejše, ker se naše gospodar stvo ne more in ne sme zanašati na tujo pomoč, ampak bo tre-ba do skrajnih mej možnosti izkoristiti svoje lastne moči. Samopomoč je edina rešitev za naše narodno gospodarstvo, ki ima na razpolago le neznatna sredstva, tako da je treba zato z njimi tembolj previdno in varčno ravnati. Ker se v naših dneh vse bol; utrjuje prepričanje, da je bolj ša bodočnost odvisna predvsem od lastnih moči, od tega, kako si bomo znali v stiski pomagati tudi ne smemo brez pravega premialeka posnemati drugih bogatejših narodov. Za končno ozdravitev bo treba velike akromnoetl na vaeh straneh, če hočemo doseči narodno blago-stanje, ki šele da podlago za procvit naroda. Sele gospodar ska neodvisnost, gospodarska samostojnost lahko zgradi in vzdržuje neodvisnost in samostojnost naroda, samo narod v blagostanju tvori močno državo. Ako pa bodlo posamezni narodi goapodarsko drug od drugega čim manj odvisni, se bodo tudi laže sporazumeli ln bodo živeli bolj v miru ko doslej. Svoje blagostanje pa si u-stvari narod samo z delom in z varčnostjo in ravno pri varčnosti so naloge gospodinje ogromnega pomena za narodno gospodarstvo, ker je gospodinja najmočnejši potrošnik in vzporedno s tem tudi namočnejši nakupovalec, ker izda za gospodinjstvo pretežni del družinskega zaslužka. Zato mora predvsem gospodinja dvigati blaginjo naroda s tem, da dviga blagostanje družine. To pa stori s tem, da varčuje, da pravilno nakupuje, da zna ločiti pri nakupovanju dobro od slabega, potrebno od nepotrebnega, primerno od neprimernega, da zna svoj imetek pravilno ohraniti, izkoriščati in pomnoževati, ne-glede na to, ali je njen imetek skromen ali znaten, najsi obstoji iz pohištva, perila, obleke, hiše ali zemlje. nekoliko zavrla, nakar se je po prid, ampak naj bi bik» skrajša-nekaj letih tem strahotneje ras- nje delovnega časa res prva bohotila. t stopnja na poti do pravičnejše Možnost hitre ln lahke pro- uredbe družbe. Kapltallsem itak dukcije s pomočjo izsledkov roo- izkuša priti is gospodarske kri-derne tehnike pa bi lahko bila se čim manj oškodovan in zvra-človeštvu v prid. namesto da mu ča vsa bremena na delavca in je v škodo kakor dandanes, ako,kupovalca. 2e zdaj niso ftrtve, bi Varčevati pa morjl vedno na prave« „¿L pri tujem blagu pri dragih tkaninah nih Igračkah, pri drugih luksuznih , prihajajo iz inozemstva i J narod nam mora biti tujih narodov, ttto J predvsem gospodinja ^ rekati tujemu blagu porabiti za nabavo don« delkov in pridelkov. prj gospodinja ne omejuje zdatkov brez nujne u samo iz pretirane bojazni i udi iz skopuštva in oder Kdor lahko, naj svoje tudi brez skrbi porabi maga s tem našemu obrti našemu kmetu iz sedanje Poeebno naš kmečki stan i huje prizadet, ker ne moril! ih pridelkov prodati po kaj zadovoljivi ceni. Odk« cene živini, vinu, žitu itd. padle, vlada na deželi str revščina in ravno me., gospodinje jo lahko vsaj liko ublažijo, ako pridno jejo kmečke pridelke. Zvi cen kmečkih pridelkov in . združeno izboljšanje kupne či naše vasi bo neizmerne noati za naše narodno darstvo, povečani denarni" v lastni zemlji bo rodil st sad. Na to stran čaka _ dinje pri nas še ogromno" kajti mnogo kmečkih prid in izdelkov je še vse pr uvaževaitih, n. pr. n mlečni izdelki, sadje, itd. Isto je z izdelki naše in industrije. Domača tr na, obrt in industrija ne jo uspevati, ako jih gosp z nakupom ne podpirajo, tako mora tudi sleherna dinja pospeševati domača višča. Dalje mora tudi vsaka ga dinja toliko vedeti o gospoi stvu, da se bo zavedala, iik sedanje skrivanje denarja smiselno, pa tudi škodljivo ko za lastnike denarja kakor di za celotno narodno ga darstvo. Denar,'ki ni v pro tu, je samo mrtev denar in rodnemu gospodarstvu v bn Seveda je res, da izgubi v • njih razmerah denar, nalota denarnih zavodih, svojo n loži j i vos t in ga lastnik tak ko ga potrebuje, ne more d niti. Treba pa je pomisliti so to nezadostno razpoložljiv denarja zakrivili ravno tiiti ga odtegujejo brez potrebe! metu in ga zadržujejo