110. številka. Ljubljana, v ponedeljek 13. maja 1895. XXVIII. leto. izhaja vsak dan »v^^r, isimSi nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman '^a avstro-ogerake dežele za vse lelo 16 gin1., /a pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld., na jeden J gld 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. nn mesec, po 30 kr. ta četrt leta. — Za tnio dežele toliko več, kolikor poštnina tnala. Za oznanila plačuje se od ItiriBtopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanMo jeuonkrat tiska, po 5 kr., Če bc dvakrat, in pi> 4 kr., če t>e trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vraeajo. — Uredništvo in upravni&tvo je ua KongTMnam trgu §t. 1*2. U p r a v n i S t v u naj Ee blagovolijo pofiiljati naročim'*, reklamacije, oznanila, t. j. vbo administrativne stvari. Iz proračunskega odseka. Na Dunaju, 11. maja. Proračun pravosodnega ministerstva ee je razpravljal v budgetnem odseku dne 8., 9. in 10. maja. V seji 10. maja prišle so na vrsto razne resolucije, ki so se bile stavile v zbornici tekom zadnjih let pri razpravah o proračunu pravosodnega ministerstva. Mej temi je bila važna poleg raznih resolucij dr. L a g i n j e resolucija, obstoječa iz treh točk, katero je bil stavil poslanec dr. Gregorec v seji dne 23. maja 1894. Nasvetovana resolucija se glasi: 1. „C. kr. vlada se poživlja, da spravi v veljavo § 27. cesarskega patenta z dne 7. avgusta 1850, s katerim se določa organizacija najvišjega sodnega in kasacijskega dvora na Dunaju, tudi glede slovenskega jezika na ta način, da bo izdajalo, kadar se je razpravljalo v prvi instanci v slovenskem jeziku, tudi najvišja sodišče svoje razsodbe z razlogi vred v slovenskem jeziku. 2. Z ozironi na to, da odlok 0. kr. pravosodnega ministeratva z dne 10 jan. 1889, št. 21.599 ex 1888 se v p"krajinah, k|er bivajo Slovenci, v dejanji skoro nič ni izvedel, poživlja se o. kr. vlada, naj zapove, da se napravijo d^ ojezični, to je neraško-siovens&i, oziroma italijansko slovenski uradni napisi in pečati pri vseh onih sodiščih, kjer se morajo dajati vsled obstoječih določb slovenske rešitve. 3. C. kr. vlada se poživlja, da poskrbi c. kr. okrajnemu sodišču v »Šoštanju, v okrožji Celjskem na Štajerskem, primernejše prostore za uradn • sohe." Poročevalec, dvorni s\etnik P i e n t a k, pravi, da je povpraševal o teh zadevah pri ministerstvu, kjer je izvedel, da radi sodnijske^a poslopja v Šoštanju sta v dogovoru vlada in tamošnja občina, ter da vse kaže na dober uspeh teh dogovorov. Zato ne vidi potrebe, priporočati, da bi se sprejela tretja točka nasvetovane resolucije, ko se že vrši to, kar ona zahteva. — Glede prve točke omenjene resolucije pravi, da ni dokazano, da bi najvišje sodišče ne izvrševalo § 27. z ozirom na slovenski jezik, ker dr. Gregorec ni navedel v svojem govoru, ki ga je imel v zbornici 23. maja 1894, nobenega slučaja, v katerem hi se bila krčila pravica slovenskega jezika. — Namesto druge točke Gregorčevega predloga nasvet uje poročevalec naslednjo resolucijo : „C. kr. vlada se poživlja, naj postopa na krajnim razmeram primeren način, ko izvršuje v deželah s slovenskimi prebivalci obstoječe določbe glede na dvojezične uradne napise in pečate pri tistih sodiščih, pri katerih se morajo dajati vsled obstoječih predpisov slovenske rešitve". Poslanec K 1 u n je opomnil, da poročevalec, kakor se zdi, j« tega mnenja, da se § 27. cesarskega patenta z dne 7. avgusta 18f>0 glede na slovenji jezik popolno izvršuje in da ni slučaja, v katerem hi se to ne bilo zgodilo. Zato mora poročevalcu povedati, da do zdaj se ni to še nikoli zgodilo in da jo torej resolucija dr. Gregorca popolno opravičena, ko zahteva, da naj se postavne določbe izvršujejo tudi, v kolikor zadevajo slovenski jezik. To se prav lahko zgodi, ker se nahajajo pri najvišjem sodišču dvorni svetniki, ki so slovenskega jezika popolno zmožni, kakor morajo biti, da morejo razsojevati slučaje, ki so se obravnavali v slovenskem jeziku in so se pozneje predložili najvišjemu sodišču. Zato nasvetuje sledečo resolucijo: „Vlada se poživlja, da stori pri najvišjem sodišči potrebne korake, da se bodo izvrševale določbe § 27. cesarskega patenta z dne 7. avgusta 1850 tudi glede na slovenski jezik na ta način, da se bodo izdajale razsodbe najvišjega sodišča z razlogi vred tudi v slovenskem jeziku v vseh onih slučajih, ki so se razpravljali v prvi instanci v slovenskem jeziku." Kar zadeva dvojezične uradne napise in pečate, priporoča poslanec poročevalcu, naj natančneje določi izraz nna krajnim razmeram primeren način", da se ne bo krivo tolmačil, kakor se je videlo v zadevi dvojezičnih napisov v Istri. Pravosodni minister grof Schonborn pravi, da radi boljših prostorov za »krajno sodišče v Šoštanju he vlada pogaja z ondašnjo občino in da je nada, da občina sezida poslopje, katero prepusti državnemu erarju proti najemnini. Odlok z dne 10. januvarja 1889 na predsedništvo deželnega višjega sodišča v Gradcu je ukazoval, naj se napravijo pri vseh sodnijah na Kranjskem ter pri onih sodnijah na Štajerskem in na Koroškem, pri katerih se ima reševati vsled obstoječih predpisov tudi v slovenskem jeziku, uradni pečati, ko se bodo obnavljali, v nemškem in slovenskem jezitui. V resnici se rabijo dvojezični pečati pri vseh sodnijah na Kranjskem ter pri okrajnih sodiščih Brežice, Gornjigrad, Braslovče, St. Lenart, Sevnica na Spodnjem Štajerskem in v Podkloštru in Železni K.ipli na Koroškem, in more. biti so se slični pečati mej tem naročili tudi pri dragih sodiščih te veste« Kar zaaeva jezik pri rešitvah najvišjega sodišča, opozarja minister, da vsled tega. da se je ta reč sprožila v državnem zboru, jo je pravosodni minister spravil v tok in predsednik najvišjega sodišča je odločil, da v slučajih, ki so se razpravljali v hrvatskem jeziku, rešuje tudi najvišje sodišče v nemškem in hrvatskem jeziku. Kar zadeva slovanski jezik, vrše se vsled sličnega koraka v državnem zboru pogajanja, ki pa niso še končana. Poslanec B a r s u t h e r , nemški nacijonalec, je trdil, da sedanja vlada in koalicija sta sprejeli v svoj program, da vsa narodna vprašanja morajo mirovati. Tu imamo opraviti I vprašanjem, ki je čisto narodno. Torej je le dosledno, da glasujemo proti predlogu, ki krči sedanjo nemško narodno posest, (Koneo p tih.) Katastrofa l»i*>.a* mt polipom «*. kr. iiracIiilUom v I Jnlftljniii. Danes je na u. kr. deželno predsedstvo doila z Dunaja vesela novica, da je vsem c. k r. uradnikom v Ljubljani brez vsake izieme nakazana izredna državna podpora, znašajoča devetmesečno aktivitet.no d o k I a d o. Ta državna podpora pa se ne porazdeli na posamezno mesece, ampak ves znesek se vsakemu c e s. k r. uradniku izplača v j e d n e m obroku. Ta vest gotovo jako razveseli vse državne uradnike in sploh vse mestno prebivalstvo, ki ima pri uradnikih - konsumentih svoj zaslužek, kajti podpora je nagla in izdatna, ter je dobro došla v jako kritičnem trenutku. Z naše strani moramo pripomniti, da so državni uradniki to izredno podporo tudi popolnoma zaslužili, kajti dasi so, kakor vsi drugi stauovniki, vsled potresa hudo tepeni, vendar so v tem burnem času opravljali vse svoje službene posle po razdejanib pisarnah točno in naporno, kakor v navadnih rednih časih in razmerah. Darilu« Mestnemu magistratu ljubljanskemu došla so nadalje sledeča darila : Mestno županstvo v Pragi nadaljnjo zbirko 800 gld.; založna v Kralj. Vinogradih pri Pragi 105 gfd.; gospod dr. Josip Katz, predsednik „občanske besede" v Novih Benat-kah na Češkem, kot čisti dohodek v to svrho prirejene akademije 70 gld.; č. gospod P Vaclav Srb, dekan v Novih iVnatkah, 10 gld ; č. gospod Josip Strancar, kaplan v Kamnjah, kot zbirko občine Vrtovih na Vipavskem 40 gld.; zdraviška komisija v Opatiji nadaljnjo zbirko 3f> gld.; gospod Vaclav Novotn^, starosta v Pritoku na Češkem G gld. 10 kr.; gospod Leopold Gangl, občinski tajnik v Metliki, po gosp. Mlakarju nabranih 33 gld. 50 kr.; administracija časopisa „Politik" v Pragi nadaljnjo zbirko 17 1 gld. 34 kr.; občinsko predstojništ vo Hardek v Ornmžkem okraju na Štajerskem 10 gld.; obrtna „beseda" v Kralupih na Češkem 13 gld.; č. gospod dr. Josip Volovič, urednik „Katoliškega Lista v Zagrebu, nadaljnjo zbirko 42 gld. 50 kr.; gospod dr. Peter Košenina v imenu pevcev v Metliki 100 gld. kot čisti dohodek v ta namen prirejenega koncerta; ravnateljstvo velike realke v Gorici 150 gld. kot čisti dohodek predavanja gospoda grof. Seidla o potresih na Kranjskem in Primorskem ; č. gospod Fran Knob. župnik v Piibislavi na Češkem, v cerkvi nabranih "J l gld.; gospod Ivan Goli v Velenju 3 gld.; administracija časopisa „Pester Lloyd" 5 gld.; gospod Josip Gruber, pekarski mojster v Opatiji, vnovič '1 vieči kiulia, gospod A Ln\vy v Pragi 1 zaboj obleke; baronica Herzogeii-berg v Bastvinn na Ceskem 1(> parov nogovic za otroke. Iz Celja poslala je neimenovana oseba mestnemu magistratu ljubljanskemu snesek 5 gld v podporo po potresu ponesrečenim. V prisrčnem pisma pravi, da sama živi od miloilarov svojih dobrotnikov, da pa si je pri trgala ta znesek, da ga pošlje „svojim v resnici nesrečnim rojakom" s prošnjo, »naj bi Bog ta mali dar tisočkrat blagoslovil In gotovo ga bo! Uredništvu našega lista soposlali: (J. Karol Maver, graščak V Vipavi, 30 gld. za po potresu poškodovane v občinah Lože-Mauče pri Vipavi. — G. Al. Hudovernik. C. kr. notar v Kostanjevici, 26 gld., nabrane za Ljubljano ; darovali so gg.: dr. Jos. \Ynrner, polk, zdravnik v p., Antonija Bučar, Al. Hudovernik, po ."> gld.; M. Novak, sodnik, 2 gld.; gdčna. Marica JePuiik 1 gld. 50 kr.; gdčna. Antonija Bučar, Fran Masek, Janko Hudovernik, not. kand., A\g. Oblak, not. kand, Božidar Lappani, c kr. davč. adj., Saboti, zetnlj. vodja, Žlindra, 0. kr kancelist, po 1 gld.; Marija Mramor 1 krono. — (J. .Josip Sattbr župnik na Urni gori pri Ptuju 15 gld., nabrane mej svojimi župljani za po potresu prizadete. — G. Franjo Dular, okr. živinozdravnik v bosn. Grad'ški 2 gld. 50 kr. (5 kron) za jednega po potresu poškodovanega nesrečneža. — G. Florijan Brilli v Karlovcu 5 gld., nabrane v malem veselem brv. društvu za po potresu prizadete brat- v Ljubljani. — G. Jos. Pnhanka, učitelj v Zlatkovi v Bistrici nad Pernštvnom na Moravskem 1 gld. za nesrečno Ljubljanske brate. — Skupaj 79 gld. a0 kr. Deželni /lier kritiijNli.1 ae snide prve dni prihodnjega meseca, da se posvetuje o pomožni akciji za kraje, prizadete po potresu, da sklepa o zgradbi deželnega dvorca in o novem stavbinskem redu za stolno mesto Ljubljano. Molili*, nrejtleriovaitje poslonlj. Glasom komisijskih zapisnikov morajo se nadalje podreti : hiša FJizabete Knbar v Merosodnih ulicah št. 1 (takoj); hiša Frančiške Sterle na Zab-jaku št. 2 (takoj); hišo Josipa Kontov v Hilšerjevih ulicah št G; trakt na ulico pri Filipa Supančiča hiši na Rimski cesti št. 1(1; pri „ Glasbene Matice" biši št. 8 v Gospodskih ulicah tudi trakt na ulico H (ker je hiša tudi vsled poznejših potresov znatno trpela); vodni trakt, eventualno celo poslopje pri hiši Frana Kahovca ml. v Trubarjevih ulicah št 1 ; prizidani hlev Tomčevih dedičev v Trnovskih ulicah št. 2; trakt na dvorišči pri Josipa Lokarja hiši v Hilšerjevih ulicah št. 1 ; trakt proti Igriškim ulicam pri Antona Zenkerja hiši v Gradišči št. 8; ves trakt, na dvorišči pri Marije Spoljaričeve hiši št. 12 v Hilšerjevih ulicah. 14oml*iJ*ko prejacleflovaiije «** deželi bo tekom tega tedna končano in bo le še škodo na Barju pregledati. 1 radno pregledovanje. Z Dunaja ae je danes zjutraj pripeljal dvorni svetnik O ser, da si ogleda poškodovana javna in zasebna poslopja. Vodila sta ga po mestu nad-inžener g. Klose in inženec g. Haberlaodt, Zvečer se odpelje dvomi svetnik Oser spet na Dunaj. ■ •■■e«ledo* anjr i%vr*eitili poprav. Ta teien bodo tebni.ške komisije jele pregledovati že popravljena poslopja« Gospodarjem se je natančno povedalo, kaj morajo storiti, a le malo je takih, ki so se vestno ravnali po komisijskih ukazih, ampak iz ozirov na t roške izvršili poprave le pOVIŠno in navidezno. Komisije bodo, če so poprave niso tako izvršile, kakor je naročila državna tehniška komisija, vse take poprave ovrgle in mestni magistrat bo dotične gospod.i rje prisilil, da popravijo svoja poslopja tako, kakor je po sodbi strokovnjakov potrebno. Naj torej nihče ne dela računa brez — krčmarja! % po jMll i i O. Uradni list javlja danes, da prouzročajo potresni sunki vedno več novih škod, tako da hudo morate komisije mnogo hiš novic pregledati, Po naših informacijah bodo državne komisije samo pre-gledal" tista poslopja, glede katerih mestne komisije niso napravile zapisnikov, Sicer pa po mnenju strokovnjakov ni res, da bal novi sunki prouzročajo škod«-, katere se zdaj kažejo na nekaterih poslopjih. Ti sunki no tako rahli, da ne morejo nič posebnega prouzročiti, pač pa so dotična poslopja še od prvega sunka tako raarukana, da sidovje kar samo od sebe narazen leze. Pri popravljanju se bo šele pokazalo, kako in kaj je s poslopji in isle tedaj se bo videlo, je-li bolje poslopje popravili ali podreti. Itaraka s. a pol»i*(vo. Nekaj tednov je že, kar se js sklenilo, napraviti posebno barako, da v njej deložirane stranke shranijo svoje pohištvo. Mnogo strank mora zapustiti svoja stanovanja, pa ne more nikamor spraviti pohištva Opozarjamo pristojne faktorje na to proseč, naj se ta nujno potrebna baraka brez odlašanja z jradi. /li napravo barak v katerih se nastanijo državni uradi, katerih dosedanji prostori so postali nerabni, je vlada dovolila 30.000 gld. l*opra \ l.jit ii jr eerk v«. Pri vseh cerkvah se delajo priprave za po-prave, Pri cerkvi sv. Jakoba je že narejen oder, pri trnovski cerkvi pa bo gotov ta teden. Pri kri-žanski cerkvi je komisijsko pregledovanje izkazalo, da se bo dala brez posebnih troškov popraviti. !\a Itinui (-sin ni Si-juii se je začela danes sestavljati velikanska baraka v švicarskem slogu, v katero .se preseli tirma J. C. Mavec iz kresije. Baraka je izdelana v Gradci in su er po načrtih inženirja \Volfa. I.igiid*ka kuhinja na starem strelišči je dne 12. t. m. razdala 478 porcij juhe, mesa, prikuhe in kruha. Od 22. aprila do 12. maja je na račun „Kranjske hranilnice" razdelila 33.474 porcij v vrednosti 2289 gld. OB kr. F.rdbeben-t 'orre*poiideiiv, je naslov čas ipi.som nam.-njene publikacije, katero izdaja „Pomožni odbor za Ljubljano in okolico" in ki prinaša obče zanimive na potres nanašajoče se notice. Vlin^i-jj u« pomor! Piše se nam iz Mengiia: Dasi se z višjega mesta priznava, kako z.io je bil naš trg po potresu prizadet, vender prebivalstvo skoraj obupava sredi tolikšne podrtije zroč brez pomočkov v žalostno bodočnost, katera mu kaže le revščino in bedo. Pa saj ni čuda: ni se še zacelila rana prizadeta po tolikih požarih in zdaj zopet znaša provzročena škoda skoraj 100.000 gld.; ta jemlje ljudem pogum in veselje do dela, v tem, ko zrušeni domovi ovirajo trgovca, rokodelca in obrtnika pri svojem opravku. Vse je zastalo, kakor tedaj, ko se zlomita obe osi pri vozu. Zdaj nas tolaži jedino upanje, da se tudi nam nakloni izdatna denarna pomoč in da se nas morebiti spomnijo dobrotniki, kakor se nas je spomnil visokorodni g. baron R. Apfaltrern, ki nam je poslal 50 gld. si. firma Ad. Bergel & C. na Dunaji s darom 10 gld. in si. c. kr. okr. glavarstvo, ki nam je razdelilo 270 gld. \ovoineska narodna društva prirede s prijaznim sodelovanjem opernega pevca gosp. 1. K. Trtnika ter si. ljubljanskega kvarteta „Ilirija" v nedeljo dne 19. maja 189 5. leta v či-talniških prostorih v Novem Mestu na korist ljubljanskemu mestu koncert. Vzpored koncerta pod vodstvom pevovodje g Igu. Hladnika. 1.) H. R. Volarič : „Ljubav". Mešan zbor. 2.) a) Grieg: „Ljubim te". Solo s spremljevanjem glasovirja. b) F. S. Vilhar: ^Nezakonska mati". Solo s spremljevanjem glasovirja. Obojo poje g. L K. Tertnik. 3.) Ipavic: „Savska". Ćetverospev. Poje „Ilirija" : 4.) H. R. Volarič: „Slovenskim mladenkam". Ženski zbor s spremljevanjem glasovirja. 5.) Leoncavallo: Arija iz opere „Bajazzo". Solo s .spremljevanjem glasovirja. Poje g. I. K Tertnik. 6. H, R. Volarič: „V noči". Mešan zbor. 7.) Klaič: „Misli moje". Četverospev. Poje „Ilirija". 8) a) F. Gerbić: „Milotinka". Solo s spremljevanjem glasovirja. h) F. S. Vilhar: „Mrtva ljubav". Solo s spremljevanjem glasovirja. Oboje poje gosp. 1. K. Tertnik. 9.) a) „Ljub;čiu sen", b) „Po jezeru", „Slepec", „Sto čutiš", „Domovini". Udirjajo gospodične tamburašice. 10.) Medved: „Ko gledam ti v oči lepe". Oveteroipev Poje „Ilirija". 11. Foerster: „Ljubica". Mešan zbor. 12. F. S. Vilhar: „Slovo", Moški zbor z bariton-solo in s spremljevanjem glasovirja. Solo poje gosp. Doljan. Točke 2., 4., 5., 8. spremlja gosp. Hladnik in točko 12. g. Uizzolli. Po koncertu prosta zabava v čital-niških prostorih. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnine: Sedeži za osebo 1 gld.; bi ljeti za stoječe 50 kr.; biljeti za dijake 30 kr. Preplačila se z ozi-rom na dobrodelni namen hvaležno sprejemajo. Velikola«ki rodoljubi prirede dne 23. t. m. v korist Ljubljani zabavni večer z mnogovrstnim vzporedotn. Mej drugimi sodelujeta tudi člana slov. gledališča gg. Danilo in Podgrajski. Gosp. Danilo bo deklamnval Stritarjevo „Slovenska Lizbona*. ..Nlov. bralno društvo v Tržiei" priredi dne 11». t. m. veselico s petjem, godbo in burko v prostorih g. A. Pernata na korist Ljubljani. jfta IJnblJano. NaŠ rojak, operni pevec g. Franc Pogačnik-Naval pr.redi v Frankfurtu o. M. koncert na korist po potresu poškodovanim prebivalcem Ljubljane, njegovega rojstnega mesta. Pri koncerta bodo sodelovale nekatere znane pevske moči iz Fraukfurta. Urnkov %a IJublJano. V Krakovskem parku je bila v četrtek velika vrtna veselica, katera se je priredila Ljubljani na korist. Največ zaslug za uspeh gregrotinji VVodzicki, zapovednjočemu generalu baronu Alboriju, ki je dobro znan v Ljubljani izza časa, ko je bil tu di-vizijonar, in soprogi zapovednika krakovske trdnjave baronici \V a lds t ii 11 e n. Ker je bil ta dan praznik dež. patrona sv. Stanislava, je naravno, da je bil uspeh nad vse pričakovanje sijajen. Hrvati IJubljano. „Glazbeno društvo" in „llrv. pjev. društvo Zvonimir" v Senju sta priredila dne 11. veselico na korist po potresu poškodovanim Ljubljančanom. — Včeraj pa so priredila v Karlovcu vsa društva velik koncert v Zorinem domu v isto svrho, isto-tako čitalnica v Sv. lvanu-Žabnu tamburaški večer. V I> juhljitni. 18. maja. Nov češki list. V Pragi baje začne izhajati nov dnevnik z naslovom „(Ješke Novinv". Ta list bode baje glasilo napredne in realistične stranke in bode pred vsem deloval proti „Narodnim Listom". Z novim listom se namerava razcepiti mladočeška stranka. To bi vsekako bilo obžalovanja vredno. Najbrž pa za tem novim podjetjem niso le realisti in naprednjaki, temveč tudi drugi faktorji. Bližajo se nove deželtiozborske volitve in vlada in veleposestniki se boje, da Mladočehi popolnoma uničijo staročeško stranko. Denarne podpore novemu listu pač vsaj z začetka ne bode manjkalo. Če bode pa dosegel ta svoj namen, je pa pač še precej dvomljivo. Dosedaj so vsi poskusi, pripraviti Mlado-čehe ob veljavo pri narodu, izpodleteli, in najbrž tudi ta poskus ne bode imel dosti več uspeha. Češki narod je zaveden in se ne bode dal z lepa z intrigami izpeljati na led. Mogoče je celo, da bode izdaja novega lista imela za vlado še jako nepovoljen uspeh. Odgovor na Dipaulijevo interpelacijo klerikalnim listom le na pol ugaja. Radi bi bili videli, da bi bil knez Windiscbgratz meritorno odgovoril na interpelacijo, in se postavil na odločno katoliško stališče. Tolažijo se e tem, da se vlada vsaj v liberalnem smisln ni izjavila. Mi privoščimo jim to tolažbo, če tudi je po našem mnenju knez VVindisch-gratz dovolj jasno povedal, da se ž njimi ne ujema, ko je rekel, da se strinja z nazori ministra nnanjih stvarij. Vsaj je vendar bila interpelacija naperjena baš proti omenjenim nazorom. „Linzer Volksblatt" je tudi zadovoljen, da se je stvar še tako mirno razvila, kajti lahko bi bilo prišlo do tega, da bi bili tostran Litvi dobili ministersko krizo. Torej skrb za obstanek koalicije sili konservativce, da so se zadovoljili s polovičarskim odgovorom. Liberalci so pač s takim izidom zadovoljni, ko so s tem, da so malo bolj na prste stopili, prisilili celo Dipaulijevo skupino, da je umolknila. Da levica ni bolj napela strun, da bi se zanje ministrov odgovor še ugodnejše glasil, je nam jasno, ker je njej koalicija v največjo korist. Ogerska kriza. Minister Jozsika je bil pri cesarju v Polju in je baje skušal dobiti kako zadoščenje za ogerskega ministerskega predsednika, kateri sedaj ne more lahko ostati na svojem mestu brez vsakega zadoščenja. Grofu Kalnokvju je vladar izrekel zaupanje odklonivši njegovo ostavko, a Banfiy jo pa moral brez vsacega dokaza vladarjevega zaupanja oditi z Dunaja. Govorilo se je poslednji čas, da baron Đanffy dobi kak visok red. Ogerska vlada je pa zahtevala, da se vsekako pred torkom odpošlje pritožba proti nunciju v Rim. Kaj jo minister Jozsika opravil v Pulju, ne vemo. Ko se je vrnil iz Pulja, je bil ministerski svet, ki je sklenil, da Jozsika in Banffv pojdeta na Dunaj. Če se stvar ugodno ne razvozlja za ogersko vlado, hoče Banffv baje dati svojo ostavko. Do jutri mora biti vsa stvar že dognana, ko začne gospodska zbornica razpravo o nerešenih cerkvenih predlogah. Ce vlada ne dobi nobenega dokaza vladarjevega zaupanja, nima nič upanja^ da bi v zbornici dobila večino. Predloga proti prekucuhom 22 tisoč peticij, ki so bila došle nemškemu državnemu zboru proti predlogi proti prekucuhom, ni ostalo brez uspeha. Državni zbor je v soboto odklonil vse predloge. Vladi je bilo največ na tem, da se vzprejme v § 112. njene predloge, ki govori o zapeljavanju vojaških oseb proti disciplini. Državni zbor je pa tudi ta paragraf odklonil. Potem je pa v petih minutah odklonil še vse ostale paragrafe. Nobeden govornik ni nič govoril. Proti nekaterim paragrafom glasovali so celo konservativci. Nekoliko je vlada sama kriva tacega izida. Dala bi se bila kaka določba rešiti, da minister pl. Koller ni v državnem zboru nastopil z nenavadno surovostjo. Rekel je, da zveznim vladam ni več mari, zakaj državnemu zboru ne ugajajo njih predlogi. Vlada zbor potrebuje le za to, da pritrdi predloženim načrtom zakonov in denarje dovoljuje. Če pa zvezne vlade hočejo predložiti kak zakon ali ne, to pa državnemu zboru ni nič mari. Tako surovo ni govoril nikdar niti Bismarck in dobil je tudi zasluženi odgovor. Francozi na Madagaskaru. Dne 2. t. m. so Francozi na Madagaskaru z naskokom vzeli mesto Mamvoav. Ta zmaga ima ta pomen, da sedaj lahko spravijo čete v zdravejše višje kraje. Sedaj so francoske čete bile v nezdravi nižavi ob reki Betsiboki. Prave vojne operacije se začno šele koncem tega meseca, ker šele do tedaj pridejo vse čete. Dnevne vesti. V Ljubljani, 13. maja. — (Cesar v Ljubljani.) V soboto zvečer ob 8. uri se je presvetli cesar, vračajo se iz Pulja na Dunaj, peljal skozi Ljubljano. Na peronu so ga čakali civilni, vojaški in cerkveni dostojanstveniki ter zastopniki mestne občine, a cesar ni izstopil iz vagona. — (Procesija za od vrnite v potresa.) Povodom grozne katastrofe na letošnjo veliko nedeljo, določil je prevzvišeni knezoškof ljubljanski za vse čase, da se bode vršila vsako leto na veliko nedeljo popoludne slovesna procesija iz stolnice k jedni izmej ljubljanskih cerkva v zahvalo, da nas ni zadela še hujša nesreča, ter prošnjo, naj bi Bog šibo potresa za zmiraj odvrnil od našega mesta in naše dežele. Za letošnje leto vršila se je ta zaobljubljena procesija včeraj popoludne iz stolnice h kapelici Matere božje na Friško vcu poleg nove vojašnice. Procesijo vodil je knezoškof sam v spremstvu svetne in redovne duhovščine celega mesta. Udeležba iz vseh slojev prebivalstva bila je ogromna; iz vseh ljubljanskih fara prišlo je gotovo nad 10.000 1j ti d i j. Slovesnost trajala je od 3. do 6. ure popoludne. — (Rudeči križ ) lz odbora se nam poroča: Občni zbor deželnega pomočnega društva „Rudečega križa" za Kranjsko vršd se bode dne 17.maja ob 1/,G. uri zvečer v mestni dvorani s sledečim vzporedom : 1.) Naznanila predsedstva. 2.) Gospodarstveno poročilo in račun za 1. 1894. 3.) Volitev 15 društvenih odbornikov. 4.) Volitev 3 preglednikov računov in 2 namestnikov. Društveniki se uljudno vabijo, da se mnogobrojno udeleže občnega zbora. Isto tako so naprošene one podružnice, katere še niso pooblastila poslale, da to pravočasno store, ali pa naznanijo one društvenike, kateri bodo zastopali podružnice pri občnem zboru. — (Vojaške vesti.) Soglasno z jednako odredbo c. in kr. 3« vojnega poveljništva je c. kr. ministerstvo za deželno hrambo za letošnje orožne vaje sistiralo ukaz, da se pozove k tem vajam v mestu Ljubljani in v političnih okrajih ljubljanska okolica, Kamnik in Kranj bivajoče moštvo deželne hrambe, ki bi se moralo udeležiti vaj. — (Bivši tenorist slovenske opere gosp. Vaclav Beneš) je, kakor čitamo v praški „Politik", angažovan za dobo 6 let na opero v Budimpešti. — (Deželna trtnica) pri prisilni delavnici v Ljubljani jako veselo napreduje pod spretnim vodstvom deželnega vinarskega Učitelja Fr Gombača. Deželni zbor, oziroma odbor si je pridobil neizmernih zaslug za vinarstvo, da je osnoval to trtuico ter izročil nje oskrbovanje strokovnjaku, ki je temeljito izobražen v vinarstvu ter ima ob jsdnem trdno voljo, storiti v tem oziru kar največ mogoče, da si skoraj opomorejo naši, nekdaj tako bogati vinorodni kraji Pretekli mesec je bilo silno veiiko opravka v deželni trtnici pri prisilui delavnici. Poljedelsko ininisLerstvo je namreč poslalo iz državnih nasadov okolu 500.U00 ključev in bdf, okolu 100.000 trt pa je došlo od raznih posestnikov in zavodov. Ministerstvo je dalo ves materijal zastonj. Najmočnejše trte so počepi li, sredije porazdelili mej potrebne vinogradnike in prav šibke deloma posadili, deloma pa zakopali, da jih bodo pozneje sadili. Vsega skupaj so oddali 148.000 cepljenih in necepljenih trt, necepljene brezplačno. Cepljenke so bile prav dobro uraale, ter so bili prejemniki jako zadovoljni ž njimi. Naj omenimo, da v saditvi že toliko napredujejo povsod, da na marajo več ključev saditi, nego le cepljenke ali bilfe. Ker bodo letos v deželni trtnici zabilfali do 100.000 ključev in ker tudi podružnice kolikor mogoče bilfajo, se je nadejati, da bode prihodnje leto dovolj bilf, tudi cepljenih, za vse prosilce. Cepiti so začeli v prisilni delavnici po veliki noči. Cepi pa 14 dečkov in 8 odraslih prisiljencev. Dečki snažijo in pripravljajo cepiče in podlage ter zamazujejo cepljenke, možje jih pa vlagajo v trtnico. Na dan jih pocepijo povprečno 6000—7000 in vlože do 11).000. Skozi S dni so se vadili v tem delu štirje mladeniči z Dolenjskega, katere je poklical deželni odbor v ta namen v Ljubljano. Trije Metličani so se že vrnili, jeden pa ostane tu do jeseni, da se popolnoma izuri. — (Škropljenje ulic) je postalo vsled ne-znosuega prahu in suhega vremena v mestu jako potrebno, in bi bilo torej umestno, da se ne štedi preveč z vodo! — (Topliškim pogorelcem) je deželni odbor podaril o'G7 sadnih drevesce iz grmske drevesnic«. — (Zupanom) v Gorenjem Logatcu je bil včeraj izbran gosp. Karol Puppis, dosedanji večletni župan. Pri vohtvi sta si stali trdno nasproti dve stranki; volilo so je trikrat, a vselej sta dobila g. Puppis in nasprotni kandidat g. Julij Lenassi po jednako glasov ; nazadnje je moral žreb odločiti za g. Puppisa. — V Dolenjem Logatcu je bil pa pred kratkim namesto dosedaujega zaslužnega župana g. Petriča, ki ni hotni več mandata prevzeti, izvoljen jednoglasno županom g. 1. Sicherl, posestnik in trgovec, od kojega sme po njegovi iz-obiaženosti in značajnosti pričakovati občina najuspešnejšega delovanja. Čestitamo! — (Obnovljena kapela U Novega mesta na Dolenjskem se nam poroča : Blizu našega mesta »a prijaznem hribu v bližini deželne kmetijske šole na Grmu nahaja se precej velika kapela ,Božjega groba", nekdaj mavzolej baronov Mordaxov in sloveča božja pot; v zadnjih 20 letih opustili so nje sedanji lastniki to prijazno kapelo popolnoma, tako da je bilo pričakovati, da bode razpadla. Od te kapele je prav lep razgled proti Gorenjski, Štajerski in proti Kočevskim goram. Lansko leto kupil je to kapelo z zemljiščem okrog, tukajšnji tiskar in hišni posestnik g. J. Krajec za 550 gld., dal jo z nova pokriti, znotraj jo zopet popravil, omislil jej doloma tudi novo opravo in za njo žrtvoval blizu 3000 ^ld. Pretečeno soboto in nedeljo bila je vnovič blagoslovljena, darovala se je v njej z nova sv. maša in s tem tudi oživela božja pot. Blagoslovljenje je izvršil g. prost, prvo sv. mašo daroval je g. dr. J. Marinko. Te svečanosti udeležilo se je obilo 1 j ti. I -stva iz mesta in okolice. — S to popravo kapele zadobil si je g. Krajec mnogo pri tukajšnjem prebivalstvu; tudi prijazna novomeška okolica je s tem lepša postala. Pohvalno omeniti nim je, da so nekateri blagohotno podpirali g. Krajca pri tem delu z gmotno podporo, vzlasti deželni zbor, kateri je v ta namen podaril 200 gld. — (V Kostanjevici) bode dne IG. t. m. ob 1. mi popoludne v narodni čitalnici (Bučarjevi go-sti'nii banket na čast gospodu okrajnemu sodniku Mihajlu Novaku, ki s<' preseli na novo službo v Senožeče. Prekrasno vabilo je podpisalo več odličnih mož iz Kostanjevice in okolica Kdor se hoče ude ležiti banketa, nai to prijavi do dne 15. t. m. gosp. c. kr. notarju A Eiudoverniku v Kostanjevici. — (Slovenska posojilnica St. Jernejska) začne delovanje svoje dno 10. t m. Uradni dan bode vsaki Četrtek od 8. do 12. ure dopoludne. — (Bralno društvo v Krškem) priredilo je dne 5. t. m v prostorih g. Gregoma koncert, kojega čisti dohodek je bil naklonjen v podporo mestu Ljubljani. Piše se nam o tern : Uspeh je bil sijajen, ne samo V mnotnem, ampak tudi v umetniškem oziru Cisti dohodek je znesel 300 gld , katerega smo odposlali mestnemu magistratu v Ljubljani. Sodeloval je pri koncertu slavni kvartet „Ilirija" iz Ljubljane t^r pevci in tamburaši brežiške čitalnice; vsi prišli so na svoje strošku v Krško, tako da nismo imeli skoraj nobene režije iu je bila cela vstopnina čisti dohodek. ■— (Nova pošta I Dne IG. t m. odpre se v Seloah pri Skofji Loki na Kranjskem v okraju Kranjskem nov poštni urad, ki se bode pečal s pisemsko in vozno pošto ter ob jedneni služboval kot nabira ln:ca pošt o branilničnegi urada. Zvezo bode imel s poštnim omrežjem po poštnem vozu, ki vsak dan vozi mej Zeleznikami in Škof j o Loko. — (Prvi roj.) Iz Bresnice se nam piše,: Pri nas so pričele bučele rojiti z dunamjim dnevom. Prvi bučelni roj imel je danes ob 0 uri dopoludne gospod učitelj. Roj je nenavadno velik — (Tudi vrl nidziratelj.) Iz Zagorja za Sivo nam pse prijatelj] Dsodepolna, grozna noč strašnih potresov jh bila seveda nevarna tudi vlakom in oni kurir, katerega je revdl železnični čuvaj Pavločič, bil bi uorovo pmiesrvil tu pri nas, da mu ni hitel v rešitev železnični nadziratelj a. Fran Prnie. Takoj po prvem hudem »tresljaji zapustil je g. Prme svojo družino — ti isi fe bilo stanje kritično — ter boječ se, da se ne bi bila utrgala kaka skala v strmin.di nad železničnim tirom in ga razbila, Intel je po progi, — v Št. Limberški župniji pa je dobil tir razbit, na njem pa veliko skalo ... Le z največjo naglostjo bilo je še mogoče ustaviti vlak ob pravem času ... Šepet minut — in kurir hi bil — razbit!... G. nadziratelj Prme je sicer prejel neko nagrado od železnične direkcije za zvoj „Diensteifer", ali taka požrtvovalnost in zanesljivost v izpolnjevanji dolžnosti zasluži več, zasluži, tla se javno pohvali, zasluži, da s.' odlikuje, čast Prmetu in Pavločiču ! — (Slovenščina pri štajerski odvetniški zbornici.) Poročali smo že, da je štajerska odvetniška zbornica odklonila v slovenskem jeziku pisano ulogo odvetniškega kamlidata dra. Janežiča v Celju. Dr. Janežič se je zategadelj pritožil na državno sodišče, češ, da je odvetniška zbornica kršila čl. 19. drž. osnovnih zakonov. Državno sodišče je pritožbo v nejavnem predposvetovanju odklonilo. — (Slovensko uradovanje.) Občinski lastop v Teharjih pri Ceiji, kjer so pri zadnjih občinskih volitvah zmagali narodnjaki, je te dni sklenil, da hode odslej uradoval le slovenski. — (Delavsko podporno društvo v Trstu^ razpošilja — zajedno z vabilom na občni zbor, kateri se bo vršil dne 12. maja v telovadnici nTržaš-kega Sokola" — svoje letno poročilo za 1. 1894. Društvo je imelo v rainolem letu 1 častnega člana. 9 ustanovnikov, 23 podpornih in 1137 rednih članov (930 moških in 207 ženskih). Za podpore, potrebščine in zdravila je plačalo 9331 gld. 19 kr. Čisti dobiček bolniškega zaklada znaša 3415 gld. 28 kr., imetje Upravnega zaklada pa 12.390 gld. 01 kr. Društvo se lepo razvija in želeti je, da bi se ga oklenili vsi v Trstu bivajoči Slovenci. — (Umrl je) v Krapini dr. Ivan S ta rče v ić, si novec- dr. Antona Starčeviča in brat Davida Starce vica in poslanca dr. Mile Starčeviča. Rodil se je pokojnik I. 1853. Bolezen si je nakopal v zaporu, ko je bil zapleten v znano pr-ivdo dr. Davida Starčeviča in obsojen na G mesecev. V javnosti se ni stavlja! v prve vrste, a bil je odločen pristaš stranke prava. — (Razpisane službe.) Pri okr. glavarstvu v Krškem mesto pisari a takoj ali do 1. junija; prednost imajo taki, ki so vešči manipulacijske in registraturne službe. Dnina 1 gld. eventuvelno tudi več. Prošnje istotja. — Pri okr. sodišču v Marbregu (Mahrenberg) z dnem 1. junija mesto pisarja s plačo 30 gld. Prošnje istotja. Oziralo se bode le na take ponudnike, ki so že služili kot pisarji in dokažejo, da znajo slovenski v govoru in pisavi. * (Kardinali in žurnalisti.) Kardinali niso prijatelji žurnalistov. Pokojni Antonelli je nekoč rekel, da bi se z žurnalisti morala rimska kampanja gnojiti, drugi niso sicer tako divji, a žurnaliste sovražijo prav tako, kakor so jih boje. Papež Leon, ki je bil svoj čas sam spreten in bojevit časnikar, in ki še sedaj marljivo prebira laške in francoske liste, je sicer prijatelj novinarskega stanu, ali njegovi prvi svetovalci jih še vedno sovražijo iz dna duše, menda zato, ker jim novinarji večkrat „štreno zmešajo". Najhujši je poljski kardinal Lslochovvski. Te dni se je v Rimu mudil neki amerikanski novinar in se oglasil pri kardinalu Ledochovvskem za avdijencijo. Dvornik je prinesel novinarju poslano vizitnico nazaj, rekši da kardinal neče novinarji vzprejeti. Novinar je vprašal, kdaj naj bi se oglasil za avdijencijo. Nikdar, mu je rekel dvornik. Zakaj ne? Zato ker st« — novinar. * (Izpuščeni slavčki.) V Temešvaru je zvedel tamošnji magistrat po nemškem konsulatu, da več prebivalcev odpošilja inozemskim prekupovalcem velike, množine vjetih slavčkov. Redarstvo je preiskalo več hiš in je našlo res kakih 300 slavčkov, ki so bili že pripravljeni za eksport Redarji SO odnesli vjete pevce takoj v mestni park, kjer so jih izpusti!, v navzočnosti množice šetalcov. * (Dolenje avstrijski pijanci.) Statistika je lepa si var. Na vse odgovori tako jasno, da bolj ti i mogoče — s Številkami. Dognala je, da je ni Dolenje Avstrijskem 1137 notoričnih pijancev. 578 jih je, ki se opijanjajo z žganjem, 193 ki ss opijanjajo s pivom in 3f!G, ki ljubijo le vino. Mej temi pijanci je 852 takih, ki so že pognali večje ali manjše imetje. I _ _I Slovenci ln Slovenke! ne zabite^ j družbe st. Cirila ln Metodu! ---------«4-1 i 3 BLllji&fltVIlOSta — ^Slovanski svet" ima v št. 19. naslednjo vsebino: Narodopisna razstava čcškoslovanska; Dijaški pobuki; Na opatijskoj obali; Tolažuire; Raz stanak druga; Miramar; Gospodar in hlapec; Do jii-d : Ruske drobtinice; Ogled po slovauskem svetu ; Književnost. — „Popotnik' ima v št. 9. naslednjo vsebino: Vojteh Ribnikai•; Slovniška teorija Kernova; Ustanovitev narodne šole na Slovenskem; Leposlovje — izobraževalna sila; Slovstvo; Društveni vestuik; Dopisi in druge vesti; Natečaji, — „Vienac ima v št' 19. naslednjo vsebino : Pjesme Gjure Arnolda; V Stršen: Kad je čovjek bolestan; San gospodina pristava; L. Ladanjski: Bon ček Tribuhović; Sarajevo: U. Horvat: Zašto se održa bizantinsko carstvo, dok propade zapadno rimsko carstvo; Listak. Ilustracija: U borbi za ideale. Dunaj 13. maja. Nemška levica se skuši novič pogajati s slovenskimi poslanci glede celjsko gimnazije. Levica ponuja Slovencem dve nižji gimnaziji zunaj Celja, zahteva pa za to, da se še letos ustanovi okrožno sodišče v Trutnovu. Nemški poslanci iz Štajerske so posl. barona Dumreicherja telegrafično pozvali na Dunaj, da se udeleži razprave o celjski postavki. Dunaj 13. maja. Poslanska zbornica je v današnji seji nadaljevala razpravo o davčni reformi. Dunaj 13. maja. Dunajski župan dr. Grubl je prišel danes dopoludne v parlamenr in naznanil ministru Bacipiehemu, da odstopi, če bi občinski svet dunajski pri jutrišnji vo-litvi podžupana volil dra. Luegerja. Pra^a 13. maja. Župan praški Gregor iu predsednik narodopisne razstave grof La-žanskv sta bila pri cesarju v avdijenciji in sta ga povabila, naj obišče narodopisno razstavo. Budimpešta 13. maja. Mi niste rs k i predsednik Banffv se je vrnil z Dunaja, kjer je bil pri cesarju v avdijenciji in mu je poročal o položaju. Cesar mu je obljubil, da hode kriza v nekaterih dneh rešena. Govori se, da odstopi grof Kalnokv, čini bo končano delegacijsko zasedanje. V poslanski zbornici je Ugron interpeloval, ali se je poslala obljubljena nota v Rim in je li vlada dobila satisfakcijo. Odgovor/) Največja nesramnost je, da človek, katerega osobno poznati nimam sreče, pošilja „poslano11 mej svet. V tem kritičnem čafiii, ko je vsakdo vesel, samo da more položiti svojega rojstva kosti k počitku, drzne se ven- maja 1895. Skupni državni dolg v notah.....101 gld. 4f> Skupni državni dolg v srebru .... 101 „ 45 Avstrijska zlata renta....... 138 „ 7,r> Avstrijska kronska renta 1" „..... 101 „ 50 Ogerska zla*a renta 4° 0....... 123 „ — Ogerska kronska renta 47,...... „ — Avstro-ogerske bančne dobiice .... 1074 B — Kreditne delnice......... .'1 9 „ 7f> London vista........... 122 n 15 NemAki drž. bankovci za lno mark . . .r»^ , !•."» L'0 mark............ 11 „ 9*2 80 frankov........... 9 „ 08«/, Italijanski bankovci........ 4H „ 02'/, C, kr. cekini........... 5 , T.'i kr. c?%java. V predvčerajšnji in de-našnji številki „ Laibacher JZeitung** izšel je inserat tukajšnjih stavbnih trrdh\ mej katerimi je moja tvrdka brez moje veditostt in brez mojega privoljenja pristavi jena. To mi daje povod, odreci se predsedništva zadruge stavbnih obrtnikov, ki bi se imela konstituirati, katero mi je bilo uradno izročeno, O čemer ob jed/nem obveščani slavni mestni magistrat. («r>7) Viljem *§reo. z jednim nadstropjem Me prodi« m I i v najem ilit v laiKit, 10 minut od železniške postaje ltteiuaii|e. IIi.ša ima osem prostorov s senčnatim vrtom in dvoriščem. Več se izve pri K. Aii^th-jn v Trutu. Via S. Francesco St. 3, II. nadstropje. (0U4—3) Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V. m O B B g , en — * . — i. «S £ fill — E — s: 5 Pomladno zdravljenje. Prvi pomladni trdni so navadno čas, v katerem ie išče ozdravljenje- umtenja telesnih funkcij, ki je nastalo po zimskem načinu življenja. V ta namen opozarjamo na • tlAVUOii KjVA d i 9 t m_ najAJstM« IuIm kakor rta MIDOltOJIlO zdravljenje, kakor tudi m predzdravljenje m toplice: Karlov« vari. Hitri j uit* toplice. I i niuriishiKl In druge od sdravuilkfl strani priporočane. P >> s •o Mi E FH B rt h3 Medicinalno olje iz kitovih jeter. sr § o & h n s * n « poje. — Ponudbe vzprejema gospod VHIinr, Flori-|Mn»ke iille«* ril. 13. (648—1) Otroške vozičke, izprehodne palice, okvirje za fotografije, galanterijsko blago in igrače (034-2) priporoča kot priznan? po ceni Fr. Stampfel v Ljubljani na Kongresnem trgu. v ..Tonhalle" (027—3) ne izpod IG let staro, ne v*|»r<" jmt* I takoj pri Adolfu Hauptimiiimi v Ljubljani S5»v. UPotra. ceKta hI, -41. poleg 3L?x:i&l otvorila se bode v torek 14. maja. \ui-4M-ilu na kopmije v lesenih in kamenitih banjah se tudi vzprejemiijo. K obilnemu obisku vabi najuljudneje (628-3) Josipina 2iakowsky. Fran Stare sobni slikar o a> : : $ ♦ ♦ j v Ljubljani, na Bregu št. 20 priporoča so slavnemu p, n. občinstva v izvrševanje vseh v đakoraoijako in slikarsko obrt spadajočih del z zagotovilom ukusno modernoga dela proti zmerni ceni. ('>47—1) l^f«T"" Ker sem pa večkrat odsoten zaradi dela, so stranke najuljuilneje naprosene, naj v slučaju potrebe omenjena dela naročajo pii meni pismenim potom. Potrtim srcem javljam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno v^.st, da so moj iskreno ljubljeni oče, gospod Matija Gregrorič bivai posestnik pri Mali Nedelji đanefl dne 9. maja 1895 ob 2. uri popoldan, po dolgi mueni bolezni, previđeni s sv. zakramenti za umirajoče v 83. letu svoje dobe, mirno v Gospodu zaspali. Pogreb bode v soboto dne 11. maja 1395 ob 7. uri zjutraj iz biče žalosti na domaČe pokopališče pri Mali Nedelji. V Ptuj i, (.t. maja lH't5. Anton Gregorič (649—2) posestnik in tajnik posojilnice. ] Naznanilo o preselitvi. | a Svojim cenjenim odjemnikom, kakor tudi slavnemu p. n. občin- £ m stvu sploh javljam tem potom, da sem se iz mestne mesnice ob me ' Barskem mostu i»i*«'hi*I ii Kari Wanitzky arhitekt in mestni stavbeni mojster x Dunaja prevzema vsakovrstne poprave, prezidanja in nove stavbe £;ocL as^jTo^ođj^eJšlaaoJL p o gro 31- Pojasnila se dajć nu Vlitiij«- 'IVrcviJ«* vrsti »t. 11. iiH«lNtro|»j4^ vsak dan od 2. do 3. ure po- poludne ,b58—7) j Digr- v Medarske ulice J H v krosijo, nasproti knezoškofijske palače i •J. in prosim z zagotovilom vestne in točne postrežbe za nadaljno dobro 4 hotno obiskovanje. H / odličnim spoštovanjem t Ivan Jagcr > (654—1) mesar. Zidarska dela K (nove stavbe in popravke) z mizarskimi in tesarskimi deli vred prevzema za okolico Ij ubij antiko (03«J—2) IVA^ Vll>ONI zidarski mojster iz Feldkirchna po navadnih cenah, kakor so bile pred potresom tu običajne. Tudi razpošilja načrte in proračune. TKil Vpraša se v hotelu pri „Južnom kolodvoru" soba štev. 5. x *4 Izdajatelj in odgovorni urednik : Josip N o 11 i. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".