240. številk* Ljubljana, v četrtek 20. oktobra. vXV. leto. 1892. SLOVENSKI NAROD. finaja Tlak dan »vtič-• . isimsi nedelje Fn praznik*, ter veija po polti prbjeir.at .-a a v s t r < - og e t b fe. dežela r.» vae leto lb gld., za pol leta d gld., la Četrt leta 4 Joslancev - delegatov vedela si je pridobiti ugled in spoštovanje vseh krogov. Delegat grof Badeni poroča o rednih troških vojaške uprave in priporoča proračun v odobrenje. Mladočeški delt gat dr. P a cd k toži, da naraščajo troški za voJBko nenaravno hitro. Letos zahteva Be zopet 3Va milijona gld. novsh žrtev. Ker tudi na Nemškem pripravljajo nekaj jednakega, utrjuje se strah, da se visi paralelna akcija, in ta strab je toliko večji, ko vidimo, da Italija, ki je tudi kompacisent trojne zveze, vsled vojaških bremen omaguje. Vsi smo prepričani, da je treba dobre vojske, a izdatke je kar največ znižati. Češki narod ve, da je nesrečna trojna zveza, katero perhoreB-cira, kriva teb bremen, uamenjenih varovanju tujih interesov. Umesno narejeuo naaprotstvo mej aspi-racijami Avstrije in Rusije v orijentu in pa fran-cosko-ruska zveza nas silijo, da ne |>ripravljamo za vsak slučaj. Ako bi se glede orijentskega vprašanja zjedinili z Rusijo, bi mnogo kaj lahko prihranili. Narod češki želi sporazuinljenja z Rusijo v interesu vse države. Tudi zaničevanje posamnih nurodnostij more roditi neugodnih posledic, če se bodo v vojski spoštovale posamne narodnoBti, zmatrali bodo tudi narodi vojsko za to kar bi morala hiti, in gledale nanjo z ljubeznijo in simpatijami. Z zaničevanjem narodnosti) odtujila si bo vojska narode. O svojem čaBU dajale so se sicer razne obljube, a danes ka-rakterizuje vojno upravo tisto teženje za germanizacijo kakor državno upravo. Od Madjarov se je učiti, kako pride močna volja do veljave. Govornik navaja celo vrsto slučajev, kako postopa vojna uprava na Ogerskem in na Češkem ter dokazuje z vzgledi, kako se zaničuje v vojski češka narodnost. Ali smo mari narod ciganov in beračev, da sovra- Tihota zavlada po širnem barju, cipar pa na klopi ležeč zadovoljno opazuje oblačke na sinjem nebu in svojo okolico. Proti drugi uri popasle so se tičarjeve ljubice, že se vzdigujejo in se odpravljajo na daljno pot. Zopet zapoje cipnica, neumnice v ravšelnu takoj odgovarjajo in popoludanski lov se prične. Ta traja najdalje do pete ure, ker potem cipe v somraku ne vidijo več kolov in poselajo v travo, če se jih tudi že nad kole zvabi. Veliko zaupa cipar na večerni trop, žal, da pride navadno prepozno in so često /.e ta aH pobraue limanice, a še jedenkrat jih nastavljati se ne splača. Ko so limanice očiščene in pospravljene v kožo, ko je okbll nje rera ovita ter vabljenki ž nje odvezani ter podavljeni, kletke na vrvi, začne rabelj svoj posel. Kruta roka poišče vsako drobno ptičkovo grlo v ravšelnu, na lahko ga stisne in ubogi živalici je konec. Ko je „mirna Bosna", strese cipar ves lov na tla ter začne mrtvace natikati skozi šiljasti kljun na trtno šibico. Zdaj šele zamore po številu šopov prešteti svoj plen in zaslužek. Ako je Jupiter pluvius ugoden ciparju, završi po narisanem vsporedu svoje delo ter si privošči žijo in pregaujajo vsakega, kdor ne zataji svoje narodnosti. Častniki, ki se ne morejo sporazumeti z vojaštvom, niso nikaka redkost. Tisti, ki bo to prouzročili, prevzeli so veliko odgovornost, kajti ob kritični uri je vse od tega lavisno, da se more Častnik z vojakom sporazumeti. Na Ogerskem bi kričali v tem slučaji „Abzug Bauer!" in to bi gotovo pomagalo. V Avstriji pa je nemščina še vedno „Noli me tangere", dočim so Madjari ta princip že zdavno porušili. Z nemško slovnico v telečaku še nibče ni zmagal na bojnem polju, pač pa Če se je naslanjal na jedinost mej narodom in vojsko. — Govornik kritikuje potem nadrobno razne naredbe vojne uprave, toži, da se ne jemlje ozira na male obrtovalce in obBoja odločno nehumano postopanje nekaterih častnikov in podčastnikov z vojaštvom, zahtevajoč pojasnila za vsak Blučaj. Zavrača tudi vojnega ministra, ki je rekel, da je od vojaka zahtevati avstrijskega mišljenja in upraša, če tist, ki je dober Čeh ali Slovenec, ni morda tudi lahko dober Avstrijec. — Kamor pogledamo, povsod vidimo, česa se nam je še učiti od Madjarov, samo jednega nam ni posnemati, to je njihovo vedenje proti narodom naše polovice države? To so oni posneli po germanizatorjih in centralistih. Ali naj imajo nemški in madjarski vojaki več pravic, kakor češki ali slovenski? Ali naj se razdele vojaki v take prve in v take druge vrste. To je pot, ki odtuji narod od vojske. Čehi nimajo nikake mržnje proti Madjarom, ampak priznavajo njihovo samostalnost. Kar pa je Ogerska dosegla, vse to ni moglo izbrisati iz spomina preteklosti, Kakor kaže najnovejša afera; to je poučno za vlado, ki more iz tega razvideti, kam se pride, če se tirajo stvari do skraj-nesti. Skrbet, je, da cesarski vojaki ne bodo postali samo vojaki narodu sovražne države. „Vestigia terrent." Delegat dr. Hoffmann zagovarja nemščino kot službeni jezik in dvomi o upravičenosti reorganizacije tehničnih kardel. Tudi priporoča, naj se izreče dajatve za vojsko kolikor mogoče malim obr-tovalcem. . • Delegat Kušar priporoča toplo, naj vojaška uprava premesti sredi Ljubljane ležečo vojaško bolnico, ki je zelo nedostatna in uikakor ne more zadoščati, ter vojaško skladišče. Ti dve zgradbi, ne samo da sta povse nezadostni, ovirata tudi razvoj mesta, zato bi bilo pač umestno, da vlada ustreže nujni in že opetovano izrečeni želji prebivalstva. Delegat dr. 11 u rs pravi, da je bilo Pacakovo razpravljanje o notranjih razmerah na Ogerskem netaktno in neumestuo, ker je državnopravno stališče Ogerske in Češke bistveno različno. Glede vojske pravi, da ne prizna drugega nič kakor svojo zastavo in udanuBt za cesarja in domovino. Delegat dr. Pacak zavrača predrznost Rus-sovo, omenia, da se nazivlje cesar kraljem Češkim in pravi, da se narod nikdar ne bo odpovedal upanju, da se bo dal cesar kronati kraljem Češkim. Vojni minister Bauer odgovarja na vsa po-samna očitanja glede uprave in trdi, da se nobena narodnost ne zaničuje, da pa separatne lojalnosti ni trpeti v vojski. Minister pravi, da pozna dva državna jezika, nemščino in madjarščino, in ta morata ostati Hlužbena jezika, mimo njiju pa je lahko gojiti materine jezike. Ko je še poročevalec priporočal proračun, začela se je kratka sjiecijalua debata, po kateri je zvečer pri „Bergantu" ali „Ugletu" v družbi druzih tičarjev, ribičev in lovcev Se kaj mokrega ter preživi v živahnem pogovoru v dubu še jedenkrat vse dogodke minolega dne. Seveda da pri tem ne manjka laži j in samohvale; če reče cipar, da je vjel 100 cip, se bo hitro drugi z 200 do 300 pohvalil, pri vsem tem pa jeden drugemu niti trohice ne verujejo, če ne vidijo z lastnimi očmi vjetih cip. Če se pa megla celo dopoludne ne zavleče ali če začne močno deževati, ali če brije mučan veter čez barje, potem pa pobere cipar kopita ter se gre na srečo prihodnjega due krepit na slavuoznani Krakovski „i'ck". Marsikatero veselo, nepozabno uro preživel sem pri ciparjih v bolj ali manj prijaznih njihovih utah. Marsikatero burko napravili Hmo, a tudi marsikaj zanimivega sem zvedel iz ust starih in mladih tičarjev, ko jim je slivovka odvezala jezik. Zato jia vaiik Ljubljančan, zlasti če je bil krščen pri kamnu Trnovskem, gleda z nekakim ponosom na to specijalitete domaČega lovca in z nekim spoštovanjem govori o ciparjih. zbornica vzprejela vse predloge in resolucije o zboljšanji vojaške hrane. Delegat Pop o wi k i poročal je o izrednih troških za vojsko in se je to poročilo odobrilo brez razprave. Zatem začela se je razprava o okupacijskem kreditu, o katerem je poročal delegat Suess. Govoril je delegat Masafvk, a svoj govor pretrgal, ker se je seja končala. Politični razgled. Voiranje dežele. V Ljubljani, 20. oktobra. Delegaciji in đ,rž. zbor. Avstrijska delegacija rešila je v včerajšnji seji vse posamne proračune in se bode v četrtek, dne* 27. oktobra, sešla zadnjikrat, da odobri vkupni finančni zakon. — Ogerska delegacija začela je včeraj popoludne razpravo o proračunu ministerstva vnanjih rečij. — Državni zbor sklican bo najbrže koj po zvršetku delegacijskega zasedanja in to na dan 3. novembra. Nasprotatva mej StarocehU H ■ Kdor opazuje vse delovanje in nehanje staro-češke stranke, mogel je zlasti zadnji čas opaziti, da nikakor ni več jedina, vsaj glede mladočeških delegatov postopanja v delegaciji. Eimov veliki govor o vnanji politiki vzbudil je pri „Ulasu Naroda" silno uasprotstvo. Ta list, za katerim stoje posamni odstavliem narodni generali, odklanja odločno izvajanja Eimova, pravi, da mej temi trditvami in pravimi češkimi interesi ni nikakeršne vkupuosti ter izreka bojazen, da se bodo Eimove govorniške lovorike spremenile v trnjevo krono v tistem hipu, ko se bode narod navzel njegovih idej. — ,Politika* sodi vse drugače, čeprav je tudi staročeška. Ona trdi, da si je Eim pridobil veliko zaslugo, ker je kritično osvetlil trojno zvezo. Samo diplomatična zveza z Nemčijo menda že več ne ugaja izvestnim krogom, nego ti žele še ožje zveze, takšne, po kateri bi mi izgubili celo svojo neodvisnost. Diplomatična zveza upliva Že sedaj ua ekzistencijo naroda češkega (tudi slovenskega) in zato se je tudi pre-meniio HtaliŠče, b katerega je narod sodil to zvezo. „P." pravi, da bi bili dali temu čustvu duška tudi staročeški poslanci, da so v delegaciji, saj je celo pomirjevalec Meznik pripozual, da je sedaj ves narod zoper trojno zvezo. Zveza z Nemčijo upliva na vso našo notranjo politiko in je zadnji čas postala prava nevarnost. Ta premenjena situvacija je krivs, da bodo Eimove besede našle v narodu glasen odmev. — Razloček mej nazori imenovanih staročeških glasil je torej evidenten, sklepanje pa, da je taka razlika tudi v stranki, povse opravičeno. Pravo brez verstva. Dunajski okrajni šolski svet izdal je gorostasno naredbo, katero ni moči dosti obsoditi. Ta zbor „odličnih" pedagogov ukrenil je namreč, da odslej začetkom in koncem šolskega pouka ni več .glasno" moliti, nego otroci naj se samo prekrižajo, običajno molitev pa naj molijo „tiho". Skoro neverojetno se nam zdi, da je izdalo takšen ukaz Šolsko ob-lastvo, ki bi moralo vender poznati tendenco šolskih zakonov, določujočih versko nravno vzgojo kot namen osnovnih šol. Ta, iz pravega brezverstva izvirajoča naredba, izdana na ljubav vsemogočnim Dunajskim Židom, je očitno nezakonita in upati je, da je bode višje oblastvo razveljavilo. Karakteristična pa je vsekako. ne samo zato, ker kaže, kakšnih nazorov je Dunajski okrajni šolski svet, ampak ker kaže, s kakšnimi sredstvi bi Dunajski »liberalci* radi odbili pretirano vojno krščanskih njih nasprotnikov. Ot/erska vlada je v veliki stiski. Na jedni strani unel se je boj s katoliško duhovščino, hh drugi pa ji prouzročajo nje najbolji prijatelji z vojaškimi, torej jako nevarnimi aferami obilo preglavice. Glede cerkveuopolitičnih vprašanj vršilo se je že več ministerskih svetov in nekateri listi poročajo, da se je stvar rešila v principu v predvčerajšnji seji in to pod predsedstvom cesarja. Vlada upeljala bode najprej civilne krstne matice in to za otroke iz mešanih zakonov, potem se bode lotila obligatorične civilne poroke ter bo pri tej priliki generalizirala civilne krstne matice in zajedno recipirala židovsko konfesijo. — Državni zbor še vedno ni dognal razpravo o programu odkritja Hencijevega spomenika. \ nanje dr/ave, , Srbske hotnattje. Vojni minister odstavil je vse dosedanje po-sadkine zapovednike ter je bode nadomestil z drugimi. — „Zastava", glasilo Ristićevo, izjavlja, da bo vlada sklicala skupščino pravočasno, da se pa ne bo sešia. Ker vlada s sedanjo skupščino ne more izhajati, razpustila jo bo in dala prebivalstvu priložnost, da izreče končno sodbo o novem položaju. Kdaj bo vlada razpustila skupščino, to še ni dolo-ločeno, na vsak način pa v dobi, določeni po zakonu. Prvi korak je storjen, ostali pa se bodo tudi še storili pred novim letom. — S tem oficijoznim člankom precizirala je vlada svoje stališče, česar doslej nikakor ni hotela storiti. Krima v Črni gori. Že nekaj časa sem poročajo rami listi o nekakšni krili v Črni gori in zlasti odkar je vojvoda Maso Vrbica ostavi I svojo domovino in se naselil v Bosni, pojavljajo se ti glasi, vedno senzačno zasukani, vse bolj in bolj pogostoma. Današnja SW. Allg. Ztg." trdi celo, da preti knezu Nikiti usoda, kakor je zadela njegovega prednika Danila. Ta isti list poroča tudi, da sta odpotovala dva črnogorska popa v Peterburg in ponesla so bo j peticijo, podpisano od mnogo sto Črnogorcev, naj car upliva na kneza Nikito, da se odpove* ter umakne sinu Danilu. Vrhunec nesramnosti pa je trditev, da knez Nikita že nekaj časa sem ni več v duševno normalnem stanju in da se bo črnogorska kriza morda rešila v kakem Dunajskem sanatoriju. Francoska zbornica. Debata o štrajku v Carmeaux-u iztekla je ugodneje, nego si je morda mislil sam ministerski predsednik. Zadovoljen ni morda s tem izidom pričakovane debate nihče, a ministerstvo si je osiguralo za nekaj Časa eksistencijo. Napadniki niso štedili s svojim orožjem, nego udrihali po vladi brez usmiljenja. Šele ko sta ministerski predsednik Loubet in minister javnih naprav Viette dokazovala, da treba rešiti homatije v Carmaux u tako, da ne bodo ponižani niti delavci niti podjetniki, omehčal se je načelnik podjetnikov poslanec Reille ter izjavil v ime družbe, da vzprejme razsodišče. S tem so bili vsi poslanci zadovoljni; umaknili so svoje naBvete in stvar je za parlament rešena, ministerstvo ostalo bode na krmilu vsaj še do razprave o trgovinski pogodbi s Švico. Dopisi. SE dežele, 16. oktobra. [Izv. dop.J (Še jedenkrat afriški misijoni in naše narodne težnje). Slovenskemu rimokatoliku mora biti resnica prva stvar in zadeva načelne vrednosti. Ali „Slovence" se vanjo »zaletava*, kjer more in „Danica" se je izogiba. „Uboga D." našteva, kaj so trapisti že storili za krščansko kulturo mej črnci. Kje smo to tajili ? Izrazili smo samo pomislek, je-li Še potrebno afriške trapiste podpirati s slovenskimi groši, ko vzmagujejo Se pomočkov za omiko ne samo črnih ljudi j, nego i za povzdigo črne živine. K- r se tra-pistski misijon ponaša s tako veselimi uspehi, ni H misel na dlani, da se more sam nadalje razvijati, odstranivši prve težkote? Tega mnenja smo in ostanemo, da nam mora biti slovenska mladina obojega spola bolj pri skrbi, kakor afriški divjaki. Tega mnenja ne izpodbije nam nobena rimokatoliška ra-bulistika v Slovencih. Slovenska deca na meji, osobito po Tržaškem, je v trojni pogibelji, naime, da izgubi ponos svojega rodu, katoliško zavest, in avstrijsko pripadnost. Družba sv. Cirila in Metoda ima namen, iz dece naše vzgojiti dobre Slovence, dobre katolike in dobre patrijote. Za razvoj te družbe skrbeti je sveta dolžnost i nas svetskih, i najsvetejša vas dubovenskih. Ni li bilo primeruiše, slovenski stotak poslati za misijon slovenske dece, da ne bi iz nje postal zaradi renegatov, ateistov in irredentistov, primernejše, potrebnejše, svetejše, podarili ga za prospevauje Živinoreje misijonske mej Zulu-Kafri? So-li telci trap. misijona imenitnejši od neumrjočih duš slovenskih otrok? Da smo zlobni, rekli bi: bržčas bode tako in je, kajti v „D." ne najdemo niti bora izkazanega za družbo. Na naš blagi pomislek ekspektorirala je, da izlivamo strupeno jezo na misijone, in vendar voščimo vsem misi jonom najlepši gmotni in duševni napredek. Omenili smo dona Boskoviha dobrodelnih naprav jedino z željo, da bi se jih mogli i Slovenci radovati mesto Žabjaka, Grada, prisilne delavnice, Studenca, Begenj, „gradišča"; no takoj je pisec „noben pameten človek". Mi protestiramo proti vednemu sum-ničenju in podtikanju najpodlejših svrh. Do naudušenja bojeviti „S." „odločno odklanja" vsjk pouk od nas, ker smo „zadnji" v požrtoval-uosti. Počasi, gospoda! Tudi pri vas ni vse zlato. Najpreje pustite škofovsko kapo na miru in ne igrajte m ž njo. Missia kot škof in kot človek je dvojni. Kot škofu vsa čast, a kot človek ni brez hib in s temi svojstvi ne koristi Slovencem. To njegovo človeško, ne škofovsko delovanje je, katero iz političnih obzirov ne odobravamo. Nekaterniki njegovih husarjev pa zahtevajo šiloma, da bi obožavali vse njegovo naprave, kakor oni, ker bo v krogu štreberskom. Ako smo vaši nasprotniki, nismo zato vaši sovražniki, kakoršne nas smatrate in „na trgu" pobijate s škofovsko palico. Hvalite se, koliko je vaša stranka storila za napredek naroda slovenskega. Ako je istina, ste vi pravi naprednjaki in liberalci, v resnici pa odklanjate to dvoje, dakle? Ako res storite, to je vaša dolžnost pred Bogom in pred narodom, katerima služiti vam io tem lažje, ker nimate obitelji, dočim smo mi obiteljski očetje, torej „misijonarji" v obsegu domače hiše. Zavračate nas na „dobrotne darove" v listih „D." Iz kompetentnoga vira znamo, da vsi niso niti „dobrotoi" niti „darovi", kajti mnogo je mej njimi .povračil* in .brevirja". Razveo tega, da so nam na razpolaganje „pusice" in „skrinjice", kamor ulagamo mile darove, so tudi druge posvetne korporacije, kakor deželni zbor itd., ki žrtvujejo znamenite svote v blaginjo naše širše in ožje domovine. Delovanje naše usredotočuje se i v drugem obziru. Vesten uradnik more preprečiti pravde, poravnati razpore in kmeta obvarovati velike škode, ako ne celo be-raške bisage. Isto tako je z drugimi stanovi. Ali to nič ni ? Odprite oči, sodite trezno, govorite pravično in z nekojimi izvržki ne identifikujte vsega svetskega narodnega razumništva. Zanikati ne morete, da He i v našem ostrogu dobi mnogo pleme-nitomislečih in delotvornib mož. V složnem delovanji vidi in išče mož pošleujak svojo čast in napredek slovenstva. Spoštujte nas in čislali bodemo i mi vas, kar seveda ni mogoče, dokler za nami hodite nekaterniki s .katoliškim" polenom za hrbtom. Dix>! Domače stvari. — (Poslanec dr. Gregorčič v delegaciji) Izjavo gledć trojne zveze, katero je podal poslanec dr. Gregorčič, priobčili bodemo te dni v doslovnem prevodu. — (Slovensko gledališče.) Opozarjamo še jedenkrat na današnjo sedmo sloveusko predstavo v novem gledališči. Pred mično Zajčevo opereto „Moru ar j i na krov" igrala se bode jednoaktna burka „Bratranec". Obiskovalcem gledališča se torej ponuja vesel in zabave poln večer. — (Dolenjska železnica.) Dela za dolenjsko žele nico v najbližji okolici Ljubljanski prav dobro napredujejo. Vsako nedeljo privabijo ta dela mnogo gledalcev, ki se radovedni hote* preveriti sami o napredku. Zidani obrežni del mostu preko Gruberjevega kanala blizu klavnice je že dodelan istotako zidovje za most, ki bode peljal čez cesto v Vodmatu. Tudi pri malem predoru v Hradeckijevem predmestji dela se prav živahno. — (Novi denar) Pripravljalna dela za izdelovanje novega denarja so poslednji čas prav izdatno napredovala. Prvi komadi zlatov po 20 kron so že gotcvi. Na jedni strani kažejo lepo in umetniško izdelano glavo cesarjevo. Na drugi strani je dvoglavi orel, ki je posebno v heraldičnem oziru jako fino izvršen. Tudi z izdelavanjem vinarjev se je že pričelo in so dosedanji uspehi prav povoljni. Za poakušnjo zgotovljeni novci predložili se bodo cesarju in se bode potem takoj pričelo z izdelavanjem. V avstro-ogerski banki deponiranega je za kakih 30 milijonov zlata v šibikah, ki se bode v kratkem premeoilo v zlate krone. Dalje se bode takoj, ko cesar odobri predložene uzorce, začelo izdelavati novce iz nikla, ker so ploščice že pripravljene. Sredi decembra pričelo se bode kovati srebrni denar, početkom bodočega leta pa bronasti, za kateri bode izdelala ploščic za pet milijonov kilogramov Dunajska firma Kornides in drugovi. — (Poštni tarif.) Po naročilu trgovinskega ministerstva pride na svitlo nova izdaja poštnega tarifa za pisemske pošiljatve. Novi tarif dobiva se pri vseh poštnih uradih po 30 kr. — (Vreme.) Že več časa je vreme stalno prav neprijetno, jesensko pusto in deževno. Tem-paratura znižala se je izdatno in začelo je nekako dišati po snegu, da človek nehote začne misliti na toplo peč. — V Trstu bila je zadnje dni precej huda burja, ki je pošteno premrazila zrak. V raznih planinskih krajih pa je padel sneg. Zimo imamo torej pred durmi. V Kamniških planinah doli do sv. Primoža zapadel je že sneg. Tudi na Notranjskem in celo na Vrhniki je danes zjutraj prav veselo Buežilo. (Panorama.) V .Zvezdi" v poslopji filhar-moničnega društva razstavljena je druga serija zanimivih podob iz Benetk. V soboto pridejo na vrsto podobe iz Rima. Panorama odprta je od 9. ure zjutraj do 10. ure zvečer. Ustopnina za osobo je 10 kr. — (Griža.) Razun v Ključu in v Senožeti ■— o katerih smo že poročali — pokazala se je griža epidemično tudi v Hribu in v dolnjem Pre-karji v Kamniškem okraji. Zbolelo je do zdaj 45 osob, ozdravelo 14, umrli pa so 3 otroci. Bolnih je še 28 oseb. — (Samomor.) Dne 17. t. m. zvečer obesil se je v Metliki ondotni gostilničar Anton Muha in Bicer na velik žebelj, zabit v steno v njegovem sta-novauji. Pokojnik, katerega sta visečega našla njegov sin in sose 1 Jožef Zalokar, je bil star 62 let, rodom iz Lipnice na češkem in že dolgo časa umobolen — (Nova gledališka razstava.) Dočim prireievalci Dunajske gledališke razstave še ugibajo, kje bi dobili denarinv, da pokrijejo ogromni deficit, snuje se že nova gledališka razstava io sicer ta pot v Gradci. Razstava omejena bode baje na stare notranje-avstrijske dežele, sosebuo na Štajersko, Kranjsko in Koroško. Nam se ta misel ne vidi nič kaj arečna. — (Umor.) Vinogradnik Anton W e i ss, stanujoč blizu Maribora, izvabil je bil pred kratkim svojo ženo v samoten gozdič in ji tam prerezal vrat. Da bi odvalil od sebe vsak sum, sezul je nesrečni ženi čevlje in pobral denar, kar ga je imela pri sebi. Ranjena žena, zbravši vse svoje Bile, priplazila se je iz samotnega gozda na bližnje polje ter oodu obležala. Kmetski ljudje našli so jo drugo jutro ležečo v pravi mlaki krvi, a živela je še m imela toliko moči, da je mogla povedati, kdo jo je umoril in kako. Morilca so takoj zaprli in tudi prouzroči-teljico zločina, neko tnalovredno ženBko Nežo Mlakar, s katero se je Weiss že dlje Časa pečal. — (Zvest natakar.) Pri krčmarju Antonu Mastoaku v Lubečuu pri Celji služboval je dlje časa natakar Franc Štante in si po veliki marljivosti in nenavadni vestnosti pridobil popolno zaujianje svojega gospodarja. Pred kratkim prišla je temu uzor-nemu natakarju v roke večja svota denarja, a meBto da bi jo bil izročil gospodarju, pridržal si jo je zase in odnesel pete* — kam, tega ne vedo niti orožniki niti redarji povedati, čeprav ga marljivo iščejo. — (Odbor političnega društva .Edinost" v Trstu) ima v nedeljo ziutraj ob 10 uri važno sejo v prostorih „Del. podp. društva". Na dnevnem redu je tudi posvetovanje o volitvah za mestni zbor. — (Prvi „jour-fixe" Slov. čitalnice v Trstu) bode v soboto 22. t. m. ob 9 uri zvečer. Sodeloval bode tudi tamburaški zbor „Sokola". Nadejati se je, da se zbere pri teh večerih cvet slovanskih krogov Tržaških. Potem bodo ti večeri znak lepega napredka v socijalnim življenji Tržaških Slovanov. — (Občni zbor »Slovanskega pevskega društva- v T ratu) bil je v nedeljo due 16. t. m. v prostorih „Del. podp. društva". V odbor izvoljeni bo jednoglasno: Predsednik: g. dr. Karol Glaser. Odborniki gg.: dr. Gregorin, L Križ, J. Mikota, Iv. Umek, A. Janša, Fr. Cargo, Iv. Kiferle in drd. I. Abratn. .Namestniki gg.: Švara, Pelicou, Vouk. — Pregledovalci računov gg.: Bartol, Petrovčič in Furlani. — (Tržaško podporno in bralno društvo) priredi v nedeljo dne 23. oktobra 1892 veselico z igro v dvorani „Mally" (via Torrente I6j s sodelovanjem .Slovanskega pevskega društva" in tamburaškoga zbora „Tržnšitega Sokola", kakor tudi društvenih diletantov, ki predstavljajo igro v jednem dejanju: „Veselo iznenađenje**. Po končauem vspo-redu: Ples. Začetek ob 7. uri zvečer. —Ustopnina 30 kr. za osebo. Sedež v prvi vrsti 20, v ostalih vrstah 10 kr. — (Leg ar v Bark ovija h.) Kakor se poroča iz Trsta pokazal se je v Barkovljah legar ali vročinska bolez-n. Do zdaj zbolelo je 25 osob. Uzrok bolezni je bržkone slaba pitna voda. — (Morskega volka ujeli bo) zopet, kakor se poroča iz Reke, blizu Kraljevice v hrvatskem Primorji. Bil je precej velik in meril 4l , metrov v dolžini. — I Bitka pri K usto ci.) V Dunajski vojaški kazini izložen je bil nedavno tega krasen, plaatično izdelan umutvor, predstavljajoč slovečo bitko pri Kuatoci. Ker je ta umotvor bil vsestransko vzprejet jako pohvalno, priredili so lastniki tudi že v drugih mestih takšno izložbo, nazadnje v Celovci in povsod je kritika izrekla se o tem umotvoru zelo laskavo. Tekom prihodnjih dnij razstavljen bo ta velikanski umotvor tudi v Ljubljani in sicer najbrž v redutni dvorani, če bo dovolj široka. Opozarjamo občinstvo na to izredno umetnost in priporočamo, naj si jo vsak, soBebno pa mladina ogleda. — (Zagrebški nadškof.) Iz Zagreba se poroča raznim listom, da se je te dni odposlala papežu posebna latinska adresa, v kateri se izreka prošnja, naj imenuje Zagrebškim nadškofom kanonika Vučetića. To adreso so baje podpisali grofje Pejačevie, Erdodv, Nugent, Oršić, Keglević in Dra-šković ter barona Ottenfels in Rauch — torej sami čistokrvni Madjaroni. Če Bog dd, vrgel bo sv. oče to adreso v — koš. — (Razpisane službe.) Razpisano je mesto davčnega eksekutorja na Kranjskem. Prošnje je tekom 14 dnij uložiti pri okrajnem glavarstvu v Črnomlju. Telegrami „Slovenskomu Narodu'1: Novomesto 20. oktobra. V včerajšnji seji je mestni zastop izrekel najudanejšo zahvalo gospodu baronu Andr. VVinklerju za njegovo, mestni občini izkazano naklonjenost. Ausee 20. oktobra. Član gospodske zbornice Wehli umrl. Se vila 20. oktobra. Kralj se počuti bolje. Atene 20. oktobra. Rumunski zastopnik naznanil ministru vnanjih rečij pismeno svoj odhod. Rumunski konzuli ustavili svoje poslovanje. Romanski podaniki na Grškem še niso pod nikakeršniin varstvom. Grška vlada misli pri tej priliki urediti prava grških podanikov v inozemstvu mejnarodnim potem. Buenos Ayres 20. oktobra. V provinciji Sant- Jago-Destero nastala revolucija. Uporniki ubili guvernerja. Mnogo osob ubitih. iiaziie vesti. * (Kolera) Navzlic vsem pomirljivim poročilom še vedno m k instatovaoo, da ie v Budim-jiešti jela kolera pojemati. Dne 17 t. m. primerilo se je v Budimpešti 57 »lučajev te grozne bolezni. Tisti lin u umrlo je v mestu za kolero 17 osob, po deželi v ra/.nih krajih p« 9 os ib in sicer v takih krajih, kamor doslej kolera še ni bila zanesena. — V Gališki pojema kolera povsem pa še vedno ni nehala. Isto tako tudi na v Hamburgu, kjer je predvčerajšnjim umrlo za to boleznijo 17 osob. —Tudi v Slavo ni i o zaueBla bb je že kolera in sicer so Be doslej konstatirali trije slučaji: V Kamenici, v Vukovaru in v Oseku. — (Prvi sneg.) Iz Gornjega Štajerskega se jioroča, da je tam na Scbokelnu in tudi okolu Spi-tala dne 18 t. m. snežilo jirecej izdatno in se je temperatura precšj znižala. V nekaterih krajih bil je tudi silen veter, ki je najiravil mnogo Škode. * (Razkralj Milan) je izjavil, da vest o njegovi ženitvi z neko rumunsko damo ni istinita in da tudi ni res, da hoče vstopiti v rumunsko vojsko Oo oBtaue v Parizu in ne želi druzega, nego da se mu da mir. * (Lesseps opasno obolel.) Iz Pariza se poroča, da je nevarno obolel slavni inženir Lesseps, zgradi te 11 Sueškega prekojia in drugih jednakih del. * (Prijatelja ustrelil.) Na Dunaji razkazoval ie komptoirist Sturm svojemu prijatelju, slikarju Necinu, kako se strelja z revolverjem. Pozabil je bil, da je revolver nabasan, jioraeril na prijatelja, sprožil in — slikarja zadel tako uesrečno v srce, da je obležal mrtev na lici mesta. * (Dve sto osob otrovanih.) V vasi Bris-soni blizu mesta C un > v goruji Italiji zbolelo je nad 200 osob, pri katerih so se |>okazati znaki otrovanja. Jeden mož je že umrl, mnogo drugih je v smrtni nevarnosti. Poslani zdravnik konstatoval je otrovanje z arseuikom, ki bo je nahajal mej pokvarjeno soljo. Narodno-gospodarske stvari. — Neposredni osobni davek, kateri misli upeljati vlada, dal je povod velevažuemu predlogu, ki bi utegnil še večkrat, pri rešitvi gospodarskih vprašanj biti v veliko korist Plzenska trgovinska zbornica vabi namreč vse avstrijske trgovinske zbornice na vkupno poBvetovauje, katero naj bi se vršilo zadetkom meseca novembra ua Dunaji, da se tam določi Btališče, katero naj zavzamejo zbornice glede davčne reforme. — Mej narodna razstava žrebcev na Dunaji, trajala je štiri dni in imela nepričakovano lep uspeh. Žrebcev prodalo se je za 100 000 gld. in sicer jih je pokupilo večinoma c. kr. poljedelsko miuisterstvo, da jih razdeli mej posamue žrebčarske postaje. — Cena zlata poskočila je v poslednjem času prav izredno. Provzročilo je to dragino zlata posebno nakupovanje ogerskega fiuaučnega ministra za izdelovanje uovega denarja. V Londonu pa je poskočila cena zlatu, ker je hiša Rothschildova nakupila zlata za špansko fiuanr.no upravo. Ceua zlata dosegla je v soboto v Londonu 78 šilingov za unčo, tako, da se pri taki ceni izplača raztopiti sovereigne in jih vliti v zlate šibike, kakor prihajajo v trgovino. „ TllJCl: 19. oktobra. Pri Matliei t Civran, Simreicb, Stanskv. Krauss, Weisser, Reitler, Hilfereicb, Kleiber. Gerstenberg, Blau, Hilfereich z Dunaja. — Ranzinger, Krans iz Kočevja. — Jeuris iz Beljaka. — Mayer iz Trata. — Hoffman iz Prage. — Petriček iz Celja. — Riepl iz Celovca. — Kielhaoser iz Gradca. — Pichler iz Budimpešte. — Kiednisch iz Linca. Pri *inim : GoldBaud, Mignoni, Rauman. Schulbof, Puchinger, Weisz z Dunaja. — Roblek iz Rudolfovega. — Lenger Iz Velike Kaniže. — Pissek, Kaveczky z Reke. — Cirheimb iz Kraljevega Gradca, i Pri i usu«*in kolQn\nrNkfm dvom: Papa iz Škofje Loke. — Toman iz Ptuja. — Cvek iz Kamnika. Tržne cene v fjunljaiil dne 19. oktobra t. 1. Ki. kr kr Plenica, hkti. . G 12 Špeh povojen, kfjr. .: — K4 Rež, . B 89 Surovo insslo, „ |— 76 Ječmen, „ . 3 96 Jajce, jedno : . , . Mleko, liter .... — 3 0'OB, , . . . a n — 10 Ajda, , . 5 77 Goveje meso, kgr. — «4 PrOHO, „ . 4 7* Telečje — 56 a.oruza, , Krompir, , . 4 r>o Svinjsko . n - 54 . 2 70 Koštrunovo , , 36 Leča, „ . . . 12 — PiSanec......! — 35 Grah, , . 10 - G«>lub...... — 15 Fižol, . 8 - Seno, 100 kilo . . 1 2 06 MhbIo, kgr, . — 90 Slama, „ „ . . . 1 H7 $laat, . —les Drva trda, 4 □uieir. 7 50 .Speli tri rt,' ■ , . —54 „ mebka, 4 R 5 — Meteorologično poročilo I Čtut epa« eovnnja tkanje barometra v mm pflea.tn.rs Vetrovi Ne Mokrimi v Kiti ** 1. zjutraj 2. ;>opoi. 9. zvečer 734 3 mm. 734 9 min. 735 6 mm. 6 4» C 6 0« C 50" C si. vzh. si. vzh. si. svz. obl. obl. obl. 6 20 ■■. dežja. 1 Srednja omporetura 10"9", sa 5-1" pod uoruialon. loe 20 oktobra t. I včeraj — danes Papirna renta .... gld. 9650 — gld. 9640 Srebrna renta. ... „ 9630 — , 9620 clata renta. .... , 115— — „ 11475 5°'„ marčna renta ... , 100*86 — „ 10025 Akcije narodne banke . , 981'— — „ 981*— Kreditne akcije ... „ 810*16 — , 310*25 London.....t 11960 — „ 119-65 Srebro . . . . B —•— — „ —■— Napol. , 952 — „ 952 C. kr. cekini...... 5 69 — , 5 69l/, Nemške marke .... , ftH"70 — „ 5875 4',,, državne srečke iz !. 1854 250 gld. 140 Kld. — kr. Državue srečke iz I. 1864 . . 100 , 186 . — „ Odrska zlata renta !•/, . . ... 111 , 95 ,. Ogerska papirna renta 5" ,.......KM) „ 40 , Dunava reg. srečke 5" u ... liMJ gld. 189 „ 75 „ Zemlj. obč. nvstr. 4'„"'„ zlati zast. listi , , 118 „• — a Kreditne srećke ... 100 gld. 190 , 50 , Rudolfove srećke...... 10 „ 23 , — . Akcije anglo*avatr banke . . . 120 , 151 , 50 . Tramway-dništ. velj. 170 gld. a.v..... 288 „ 50 Ravnokar je izdala podpisana knjigo* rž niča v spomin 251etnice .smrti nesrečnega avstrijskega kneza, Maksimilijana, brata presvetlega našega vladarja, knjižico s naslovom: Maksimilijan I. cesar mehikanski. Slovenskemu ljudstvu spisal Pr. iSTcd-eljlc©. Ker je to delce pisano jako poljudno in prvo v Slovencih iiutunjko opisuje življenje in delovanjo posebno slovenskemu IjudBtvn toli priljubljenega Maksimilijana, vredno je, da se razširi mej narod. Priporočamo je torej ne samu rodoljubom, nego tudi učiteljskim in šolskim knjižnicam. Cena zvezku je 20 kr., s poštnino 3 kr. več. J. Griontini v Ljubljani kn|itfotržiiicu. (1165—1) Mnogo denarja prisluži si lahko vsakdor S malo glavnico (od gld. 400'— navzgor) na Dunajski borzi Vestno navodilo daje verodostojen strokovnjak ikristijan;. Znaten uspeh dokazljiv. Vprašanja, na katera Be daje frankovan odgovor, odpravlja pod šifro ,,A. &tt47" Ituilolf Moue us Dun»|i. (1082-8) V hiši št. 6 v Šelenburgovih ulicah se dajo v najem (ms—a) dve prodajalnici in sicr jedna takoj, draga o novemUiemkeni terminu. — Povprašati je v II. nadstropji, levo. i —*-3 II. letnik *«-- izšel je v prikladni, manjši obliki, na kar opozarjamo p. n. gospode dijake. Cena 60 kp.^ Dobiva se v „Narodni Tiskarni" in pri vseh knjigotržcih. W m i (mm Sveže doilo! MAG GI JEV mesni ekstrakt v posameznih kosih po 8 kr. pri Jeglitf-u «3t Lenko, vle-a. (1099) MEJNARODNA PANORAMA v „Tonhalle". Prihodnji petek zvečer bode premenjena serija, taista je lepša in interesantnojša od mesta Benetek. Odprto J« od IO. ure x|utru| let nobenih poprav ue B»htev»Jo. *JlF~ Pri □aroollih z dežele pazpanJ naj m\ vhuIoj iiulimHia mera pjMte«j6 v »otruuji lu