Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru z pošiljanjem na dom za celo leto K 4.— za pol leta „ 2.— za četrt leta „ I.— Naročnina se pošilja upravništvu v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice hštv. 5. List se pošilja do [odpovedi. Deležniki katol. tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. SLOVENSKI List ljudstvu v pouk in zabavo. Posamezni listi dobš se v tiskarni in pri gospodu Novak-u na velikem trgu po 10 h. Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 15 h, dvakrat 25 h, trikrat 35 h. Stev. 10. V Mariboru, dne 8. marca 1900. Tečaj XXXIV. Slovenske želje in pritožbe. Govor dr. Lav. Gregoreca v drž. zboru 2. marca 1900. Visoka zbornica! Načrt za delovanje nove vlade, v kolikor se tiče narodno-gospo-darskih vprašanj, se je brezdvomno zaradi svoje velike in dalekosežne vsebine vsepov-sodi vsprejel s priznanjem in pohvalo. Želeti je le, da bi se načrt tudi uresničil in ne ostal samo na papirju, kakor že marsikteri pred njim. V upravi bo postopala nova vlada, kakor je obljubila, nepristranski, ker ni strankarska vlada, ker se ne prišteva k nobeni stranki visoke zbornice. Toda to je le v toliko resnično, da med ministri ni nobenega poslanca. Pač pa imajo večje stranke te visoke zbornice v ministerstvu svoje privržence in zastopnike. Strokovni ministri so sami Nemci, bodisi konservativni, bodisi liberalni. Poljaki in Čehi pa imajo svoje zaupne ministre, koji lahko branijo svoje rojake vsake krivice in pristranosti. Gospoda moja! Takih ugodnih razmer mi Jugoslovani zopet ne uživamo in še jih nikdar nismo. Čez 30 let traja že nova ustavna doba. Mnogo ministerstev in ministrov se je obrabilo, a Jugoslovanov iščemo med njimi zaman. Na Avstrijskem, Ogrskem, v Bosni in Hercegovini živi vse skupaj 6,299.000 Jugoslovanov, ki imajo svoje rodne brate po celem Balkanu. Zavoljo njihovega sosedstva z Balkanom in Italijo so za našo državo odločilne važnosti. Toda, gospoda moja, ne vprašajte, kako se z nami ravna! Z bolestjo si moramo večkrat priznati, da se čutimo tujce na lastnih tleh. Ko je bil madjarski general Szapary tepen, poslali so Hrvata Fihpoviča in Srba Jovanoviča, da osvojita Bosno in Hercegovino, toda uprava dežel se jima ni dovolila. Umakniti sta se morala Nemcem in Madja-ronom. Povsod nas potrebujejo, pri vojakih, pri plačevanju davkov itd. A od ministerskih stolov nas odrivajo in med svetovalci cesarjevimi ne sme nobeden iztned nas sedeti. To je na škodo nam in vladi; na škodo nam je, ker ga nimamo človeka, ki bi nas branil pred prestopki uradništva, kakor to storita češki in poljski zaupni minister. Ako bi mi imeli svojega zaupnega ministra, bila bi nemogoča taka nastavljanja in povišanja uradnikov. kakor so _ scr0ugodila na krivičen in škandalozen način v zadnjem času pri nas na jugu. A take razmere so tudi na škodo vladi. Njej je nemogoče, da bi se zanesljivo poučila, kaj mi hočemo, kaj želimo in trpimo. Navezana je vedno le na poročila uradnikov. In kdo so ti uradniki? Povedati moram, da so pri nas na jugu, vsaj na višjih mestih, ti uradniki sami nam tuji gospodje, tuji ljudje, ki nas ne poznajo, ki nas nočejo poznati, ki pridejo že s predsodki k nam, ki so nasproti nam nezaupni in ki si domnevajo, da doprinašajo prava nesmrtna dela, ako ovirajo jugoslovansko gibanje. Mi smo se malodane že navadili, da je vsak teh uradnikov velik nasprotnik naših narodnih teženj. Pa se res tudi pri nas do- gajajo čudne reči, ki se zdijo komaj verjetne. Le tri majhne slike Vam hočem narisati! V Trstu so uradovali trije namestniki; tem se je posrečilo, da sedaj nekaj tisoč Italijanov obvladuje celo po ogromni večini-slovansko Primorje. V zahvalo za to vladino uslugo so lani Italijani s hrupnim veseljem vsprfjeli Italijana Menotija Garibaldija in avstrijsko brodno društvo Lloyd se je požurilo ter mu dalo brezplačno ladijo na razpolago. Zaslepljenost teh uradnikov je res čudovito velika. Tako na pr. mora 20.000 hrvatskih otrok biti v Istri brez hrvatskih ljudskih šol, toda z avstrijskim denarjem se podpirajo v Turčiji, v Albaniji albanske šole, ki pa nimajo albanskega učnega jezika, ampak italijanskega. Druga, nasprotna podoba! Kranjski Slovenci so se dolgo borili z uradriištvom, dokler se jim ni posrečilo, da so dobili v deželnem zboru večino. Priborili so si jo! Tudi giavno mesto imajo v svojih rokah in sedaj uraduje v Ljubljani slovenski župan, zato pa se tam tudi ne nahaja nobeden Bismarkov prostor. (Nekdo zakliče: Še vse lahko pride!) Ne, v Ljubljani ne, dokler bo tam slovenski župan. Tretja podoba. Leta 1859 so bili v vojnem ministerstvu na Dunaju v velikih skrbeh, da pridrvi Garibaldi s svojimi prostovoljci v italijansko Dalmacijo, kakor so jo takrat nazivali, da vzbuni ljudstvo in se obrne potem proti Ogrski, da tudi Ogre pridobi za vstajo. Kaj so storili ? Ohrabrili so se ter poslali v Dalmacijo prvega jugoslovansko mislečega namestnika v osebi generala Bodica. In kaj se je zgodilo? Dal je Listek. Na jug! Črtica s pota. — Avguštin Stegenšek. (Dalje.) Dosihdob smo hodili s slikarjem po ,solzni dolini', zdaj pa se povzdignemo ž njim višje, v kraljestvo duš. V drugem vodoravnem polju gredo slike od desne na levo. Najprej je naslikan raj, cvetoče grmičje pod senčnatim drevjem. V raju pa sedijo tisti, ki so premagali greh, ki se rodi po apostolovih besedah iz poželenja mesa in poželenja oči in napuha življenja. Štiri osebe v tem vrtu sedé podajajo razlago besedam sv. pisma. Kdor je premagal želje po posvetnem veselju (podoba mladenke, ki igra na goslih), pa tudi posvetne želje (mož s sokolom in žena z opico, podobo satanovo) in premišljuje božjo postavo (podoba premišljujočega), tisti ima že na tem svetu v svojem srcu raj, tisti se sprehajajo po zemlji, kakor Adam in Eva po vrtu in trga sad z drevesa življenja (vse to slikajo podobe), da, tak občuti veselje v srcu, kakor nedolžen otrok. Dekleta stoje pred rajem in za roke se drže igrajo dvojno ,kolo'. Ako pa kdo še ni nedolžen, kakor otrok, njega odveže spovednik dominikanec, ki sedi na sodnem stolu pred rajem — potem pa se lahko loči duša s tega sveta. Saj smrtnega strahu ne pozna in tudi umetnik kaj rahločutno ni naslikal koščene smrti. Pač pa je postavil poleg spokornika pred spovednico svetnika z nebes, ki steza eno roko proti spovedencu,z drugo pa kaže odprta nebeška vrata, kjer se zbira cela kopica otrok-duš nedolžnih. Dva angelja jim pokladata vence na glave, sv. Peter pa jih ljubeznjivo priganja brž vstopiti skozi mogočna vrata k svetnikom, ki že uživajo nebeško veselje. Oblečeni vsak po svojem stanu gledajo navzgor, proti tretjemu polju podob — kjer vidijo Kristusa — Boga človeka. V velikem sijaju sedi na oblakih, znamenje evangelistov in jagneta, ki je bilo darovano za nas, ima pri nogah, ob desni in levi pa je cel nebeški dvor radujočih se angeljev in nad njimi Marija z lilijo v roki. Kaj ne, to je živa podoba katoliške cerkve, ki se vojskuje na zemlji in se raduje v nebesih ? Na vzhodni steni nam predstavlja umetnik prizore iz življenja sv. Dominika iu sv. Petra mučenca. Za steno pri oltarju pa so kaj primerno izbrane slike iz Kristusovega življenja. Na levi nese Kristus križ na Kalva-rijo, na loku nad altarjem visi na križu in na desnem polju obišče očake v predpeklu. Križnati svod je razdeljen v četiri polja, slike na njem pa stoje v zvezi s stenskimi slikami. Nad križanjem sv. cerkve — Kristus obvaruje sv. Petra in ladijo sv. cerkve pogube, nad vrati — Kristusov vnebohod. (Konec prih.) Gozd revščine. (Srbska narodna pripovedka; prevel o. H. Šalamun.) Bila je temna noč, ko je neki mladenič stal v sredini gozda. Obdajala so ga velika drevesa in gosto grmovje in kamenite poti so se križale na vse strani. Izprva koraka mladenič urno z zaprtimi očmi, globoko zamišljen v svoje misli. Ni opazil, da so debla in grmovje postajala vedno bolj gosta, dokler ni nazadnje čez korenino prekopicnil. Zdaj še le je videl, da je zabredel in da se nahaja v temni, grozni goščavi. Vzdigne se ter beži naprej, zdaj na tem, zdaj na onem potu. Toda vse zaman, kajti blodeč zapazi, da se vedno vrača na oni kraj, kjer je bil prvikrat. Leže na zemljo; moči ga zapuščajo in glad ga muči. Obličje zakrije z rokami in glasno vzdihuje. Ko je spet glavo povzdignil, stali so pred njim trije možje, katerih preje ni videl; strahu se je stresel. Prvi je imel obleko hrvatski večini v deželi njene pravice in v nekaterih letih je izginil italijanizem, in sedaj ne bo nikdar več nobenega Garibaldija, ki bi hotel vzbuniti «italijansko» Dalmacijo. Mnogo se piše in govori o važnih za-dačah, ki čakajo našo državo na Balkanu, in trudimo se, da bi si pridobili naklonjenost ondotnih slovanskih narodov. Brezdvomno pa je kratkovidno, pri balkanskih narodih iskati prijateljstva, doma pa lastne Jugoslovane zatirati. Vsled teh razmer smo prisiljeni, da zahtevamo obrambe proti našemu uradništvu med cesarjevimi svetovalci, kakor jih imajo Poljaki in Cehi v svojih ministrih. Za nas govorijo isti razlogi. Nova vlada imenuje kot svojo najsvetejšo nalogo, da razvozlja narodno vprašanje. Našla je, kakor si domišljuje, za to že tudi pravo sredstvo: posvetovanje zaupnih mož, izbranih iz nasprotnih si strank. Ali se ji bo sprava posrečila, ne vem. Pa to se zdi nam Jugoslovanom čudno, da hoče samo v dveh deželah spraviti narodnosti, in sicer v deželah, v katerih imajo Nemci manjšino, a o deželah, v katerih so Slovani v manjšini, pa molči. (Tako je!) Celo Šlezijo so izključili. To se nam zdi tem bolj čudno, ker je znano dejstvo, da se slovanske manjšine v Šleziji, posebno pa na Koroškem in Štajarskem gospodar-stveno, prosvetno in narodno vse drugače zatirajo, kakor pa nemške manjšine na Češkem in Moravskem. Na Moravskem ima celo manjšina nemških prebivalcev večino poslancev v deželnem zboru, odločuje torej o deželnih financah, o deželni upravi in vodi vse šolstvo. Tudi na Češkem so imeli Nemci dolgo vrsto let večino v deželnem zboru in takrat gotovo niso zamudili, da poskrbijo tudi za se. Pozneje so prišli Cehi do večine in so praško vseučilišče popolnoma prepustili Nemcem. Privolili so, da se razdeli deželni gospodarski svet, deželni šolski svet, in lahko rečemo, da ima nemška manjšina na Češkem glede šolskih reči v resnici lastno narodno samoupravo. Sedaj pa še češki Nemci zahtevajo celo razdeljenje okrajev po narodnostih, pravo-mučne določbe o šolah za narodne manjšine in narodne poslanske skupine s pravico ugovarjanja. Gospoda moja! Tako ugodne so razmere nemških manjšin na Češkem in Moravskem, a razmere slovanskih manjšin, posebno slovenskih manjšin na Koroškem in Štajerskem, so neizrečno žalostne in neugodne. Na Koroškem in Štajerskem živi čez V2 milijona avstrijskih državljanov slovenske narodnosti. Državna bremena nosijo kakor njih nemški j z zlatom pretkano in okoli ledij svitel pas z dragimi kameni. Drugi imel je črno obleko in rudeč pas, a tretji imel je modro srajco in okoli -telesa usnjat pas in v močni roki veliko sekiro. «Kaj delaš tukaj,» vprašajo ga na enkrat vsi trije. «Umiram,» odgovori jim mladenič, »usmilite se me.» «Kaj želiš?» «Da kmalu izidem iz tega gozda.» «Izberi si enega izmed nas, kateri te naj vodi.» Mladeniču je najbolj dopadel oni v zlati obleki in z dragocenimi kameni, zato hitro reče: «Tebe si izberem!» Mož v zlati obleki se je smejal, dal roko mladeniču, in odšel ž njim. Tiho sledi mladenič svojemu vodju. Hitro sta prehodila pot. In akoravno je že prešlo nekaj ur, vendar sta še bila vedno v gozdu. «Truden sem,» reče mladenič in postane, «ne morem dalje.» «Pot je dolga in noge so ti slabe; jaz te torej ne morem od tod izpeljati, a v nekaterih trenotkih bode tod mimo šel popotnik, vzemi ta meč in si prisvoji ž njim njegovega konja, in ta te popelja dalje.» sodržavljani, a vendar se jim odrekajo vsa prosvetna sredstva, ki so potrebna in primerna, da si Slovenci ohranijo z Nemci enako plačilno moč. Slov. manjšina na Kranjskem v vseh potrebnih in pravičnih rečeh ugodi 4 nemškim odstotkom, a nemška večina na Koroškem in Štajerskem nam odreka vsako zahtevo, celo potrebno število ljudskih šol v materinščini. (Posl. baron Hakelberg: Ljudje se vendar hočejo npmški učiti!) Kaj še! Čez 30 let so se borili za eno edino slovensko šolo, s tem s > vendar dovolj pokazali, kaj hočejo. Zdaj že leta in leta ležita pri minister-stvu rekurza dveh šolskih občin, a ne rešita se, ker je s tem Slovencem zaprta pot do upravnega sodišča. Nemški šulferajn sme brez ovire ustanavljati celo šumo ljudskih Sol na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem in pravica javnosti se tem šolam ponuja, slovenski zasebni šoli v Velikovcu pa se je odrekla pravica javnosti. Resnica je potemtakem, gospoda moja, da so razmere slovenskih manjšin na Koroškem in Štajerskem skrajno žalostne in neugodne. (Konec prih.) Politični ogled. Papež Leon XIII. je obhajal pretekli petek devetdesetletnico svojega življenja. Z odkritosrčno ljubeznijo se ozira ob tej priliki vse katoliško krščanstvo na osivelega vladarja cerkve, ki kljubu svoji starosti in nemirnim časom z močno roko vodi težavne vladarske posle. Vse se mu klanja ob tej priliki od vladarja do najubornejšega delavca, od največje države do najbolj neznatnega društva. Tudi sovražniki katoliške cerkve in papeštva mu ne morejo odrekati spoštovanja in občudovanja; Ves katoliški svet pa se združuje v prisrčni želji: Beg še nam dolgo ohrani našega papeža Leona XIII. Volilna preosnova za mesto Dunaj, kakor jo je pred kratkim vsprejel nižje-avstrijski deželni zbor, preti postati nevarna sedanjemu Korberjevemu ministerstvu. Nemški liberalci so sklenili, stopiti v najstrožjo opozicijo, ako dobi preosnova cesarsko po-trjenje, a isti sklep so storili tudi krščanski socialci, ako preosnova ne zadobi najvišjega potrjenja. Nemška prenapetost. Zadnjo nedeljo so imeli Šanererijanci v Gradcu strankarski shod pri zaprtih vratih. Govoril je tudi sam Šenerer. Gromel je proti drugim nemškim | strankam, ki so toli pametne, da nočejo «Joj meni!» zakriči mladenič in raz-prostre obe roki: «Kdo si ti, da mi to svetuješ, povej?» «Jaz sem zločinstvo!» «Beži od mene,» zaupije mladenič, in se vrže na zemljo. Slišal še je le samo hudičev smeh in bil je spet sam. Ko na novo odpre svoje oči, stala sta pred njim dva moža. «Kaj delaš tukaj?» vprašala sta ga. «Umiram, usmilta se,» odgovori. «Kaj želiš?» «Da prej ko mogoče pridem iz te šume.» «Izberi si enega od naju, kateri te naj vodi od tod.» Mladenič pogleda oba ter reče onemu, imevšemu črno obleko in rudeči pas: «Tebe izvolim.» Brez vsake besede poda mu ptujec roko ter ga odvede s seboj. — Po dolgem potovanju prideta do roba nekega propada, iz katerega se je slišalo kričanje in javkanje. «Ne morem dalje,» vzdihne mladenič. «Zato sem te tudi semkaj pri vedel,» reče črna postava; «le po tem potu moreš priti iz gozda. V tem propadu je smrt in le ona te more rešiti muk.» «Joj meni!» zaupije mladenič. «Kdo^si ti, da mi to svetuješ?» hoditi za njim, in proti Slovanom, katere je imenoval uši. Mi želimo, da bi bile te slovanske uši prav žive ter delale mnogo preglavice nemškemu levu. O Nemcih je pravil, da so oni več nego Slovani, »kajti Nemci niso ljudje, ampak Germani«. (!) Seveda je sedaj vprašanje, ali so Germani kaj višjega kot ljudje, ali pa so kaj nižjega. Ako smemo po Šenererju soditi, potem Germani niso nič višjega. Prnsi se kažejo vedno bolj nestrpne do Slovanov. Nemški vojni minister je izdal ukaz, da se častniki ne smejo ženiti s poljskimi katoličankami. Ta ukaz pa ni samo zadel Poljakov, ampak vse nemške katolike, in mnogo katoliških poslancev sedaj ne bo glasovalo za pomnoženje mornarice kakor želi cesar. Vojska v Južni Afriki. Odkar se je general Cronje udal Angležem, ne prihajajo več nobena poročila iz južnoafriškega bojišča. Obe vojski, angležka in burska, se pripravljata na nove boje. Buri izjavljajo, da bi sedaj sklenili mir, toda Angleži jim morajo pripoznati neodvisnost. Predsednik severnoameriških dežel je neki voljan, posredovati pri sklepanju miru. Dopisi. Iz Maribora. Poročilo ravnateljstva posojilnice k letnemu računu 1899. Pri XVIII. občnem zboru dne 25. svečana 1900. V letu 1899 pristopilo je posojilnici 190 izstopilo pa 118 društvenikov. Vsled tega naraslo je število društvenikov na 2667, kateri imajo 134 glavnih deležev v znesku 13900 gld. in 4142 upravnih deležev v znesku 41420 gld. skupaj 55320 gld. Prošenj za posojila vložilo se je med letom 705 in 445 prošnjam se je ugodilo. Skupaj izposodilo se je leta 1899 332975 gld. 91 kr. in vrnilo na posojila 245812 gld. 37 kr. Stanje posojil se je toraj zvišalo za 87163 gld. 54 kr. in znaša koncem leta 1899 791574 gld. 96 kr. Izmed vseh posojil jih je 2051 v znesku 414758 gl. 54 kr. na osebni kredit pod poroštvom, ki so se obrestovala po 6% na leto. Posojil na osebni kredit, katera pa so se zaradi varnosti porokov tudi še pri posestvih dolžnikov, vendar pa ne pod strogo pupilarno varnostjo vknji-žila, bilo je 23 i v skupnem znesku 146511 gld. 62 kr. Ta posojila obrestovala so se z 572% na leto. Hipotekarnih in drugih posojil proti zastavi in 5% obrestim in posojil drugim denarstvenim zavodom, šolskim svetom in občinam, katere so se tudi obrestovale po 5% bilo je 230 v skupnem znesku 230 304 gld. «Jaz sem obupanje.» «Proč od mene!» reče mladenič in pade na zemljo. Ko odpre spet svoje oči, stal je pred njim oni mož v modri srajci s sekiro v roki in reče mladeniču: «Pojdi z menoj, mladenič! Istina, tvoj pot je dolg in poln trpljenja, pa kdor trpi, pomaga mu Bog.» Mladenič mu da roko in ptujec gre ž njim. S sekiro je podiral drevesa ter delal prelaze skozi gosto grmovje. «Vzemi na ramo enega od teh štorov,» zapove ptujec.» Mladenič uboga, akoravno je bil truden in lačen. Toda čim dalje sta šla, vedno svetlejši je postajal gozd. Mladenič je postal vsled tega tudi vedno veselejši in breme se mu je vedno lože zdelo, ker ga je upanje nosilo na krilih. Nazadnje prideta na kraj gozda. Pred njima se je razprostirala v sijaju jutranjega solnca prostrana, zelena ravnica. «Zdaj sva zunaj,» reče ptujec. Šuma ali gozd, skozi katerega si šel, to je gozd revščine. Ne pozabi tega nikdar. Iz zdaj vrži breme od sebe.» Mladenič vrže štor z ramen ter vpraša: «Kdo si ti,-ki si me tako lepo vodil?» «Jaz sem delavnost!» reče ptujec in izgine. 80 kr. Hranilnih vlog vložilo se je med letom 314972 gld. 63 kr., vzdignilo pa 271159 gld. 66 kr., zvišalo se je toraj stanje hranilnih vlog za 43812 gld. 97 kr., oziroma s kapi-talizovanimi obresti po 36824 gld. 50 kr. za 80637 gld. 47 kr. in znaša koncem 1. 1899 939533 gld. 28 kr. Med temi jih je 356730 gld. 05 kr. proti 4'/j% obrestim in štirimesečni odpovedi. Vse ostale so navadne vloge, ki se obrestujejo z 4% na leto. Iz čistega dobička v znesku 6301 gld. 08 kr. izplača se po sklepu občnega zbora z dne 25. febr. t. 1. zadružnikom na njih deleže 5% dividenda. Znesek 2520 gld 43 kr. priklopil se je po sklepu občnega zbora splošnemu reservnemu fondu, priklopila se je temu fondu tudi po pravilih zastarana dividenda v znesku 3600 gld. 06 kr. in sprejela ustopnina v znesku 372 gld, kateri fond se je s tem povišal na 34999 gld. 75 kr., specialni reservni fond znaša 42757 gld. 62 kr. in celi zadružni fond toraj 76757 gld. 37 kr. «Ustanova za dobrodelne namene» osnovana pri občnem zboru leta 1890 narastla je na 23959 gld. 75 kr. Razven tega odločil se je po sklepu občnega zbora iz čistega dobička še znesek 830 gld. neposredno v dobrodelne namene, posebno v podporo šolskim in dijaškim društvom, dijaški kuhinji itd. Franc Rapočeva ustanova je tekom leta narasla na 31286 gld. 62 kr. Iz dohodkov ustanove podelila je posojilnica deveterim visokošolcem štipendija v znesku po 150 gld. Posojilnice lastno premoženje, ki je znašalo po računčkem sklepu za leto 1898 gld. 179166 80 obstoji sedaj: a) iz zadružnih deležev 55320 gld., b) iz zadružnih fondov 76757 gld. 37 kr., c) iz ustanove za dobrodelne namene 23959 gld. 75 kr., d) in iz Franc Rapočeve ustanove 31286 gld. 62 kr., skupaj 1&7323 gld. 74 kr. in se je torej tekom leta povišalo za 8156 gld. 94 kr. Iz Konjic. (Nekaj o napisih.) Konjice se ponašajo, da so bile nekdaj slovenske — nemške še tudi sedaj niso in tudi nikdar ne bodo. Večina prebivalcev govori slovenski, ima slovenska imena, nemško lice čuvajo samo nemški uradniki in nekateri po teh zapeljani domišljavi tržani. Da si malo natančneje ogledamo gnezdo teh nemških uradnikov, moramo se dotakniti takoj vseh naših uradov, ki prav za prav spravljajo nekako življenje semkaj. Ckr. okrajna sodnija, ckr. davkarija in ckr. pošta. K tem uradom je naše ljudstvo primorano zahajati, ti uradi so toraj za naše ljudstvo tu. Pa kako težko je najti te urade! Kdor prvič pride v Konjice, recimo kaki pohorski Slovenec, za Boga, vsmiliti se nam mora, ko ga vidimo iskati pojedine urade, saj jih ne najde, vprašati mora. Kjer je ckr. okrajna sodnija — tam se sveti samo nemški napis »k. k. Be-zirksgericht«, poleg njega pa »k. k. Steuer-amt«. Kaj še voditelji teh uradov res ne uvidijo, da je to nekaj jako zastarelega — pa tudi sumljivega, če v slovenskem kraju in popolnoma slovenskem okraju kaj tacega trpijo. Gospod Zoff, ki gotovo ni na glasu, da jemlje slovenske težnje v poštev, on ima na svojem uradu tudi slovenski napis; kaj je toraj krivo, da je n. pr. na ckr. okrajni sodniji samo nemški napis, ko vendar gospod vodja tega urada še sicer nikdar ni dal povoda, da bi mu mogel splošno kedo v narodnem oziru kaj predbacivati. In vodja ckr. davkarije! On sam, sicer nemške narodnosti, povdarja rad narodno jednakoprav-nost v uradu, kar bi pri drugih razmerah značilo prid nemškutarjev, a tega še do sedaj ni uvidel, da mora tudi zunaj imeti urad slovenski napis. O pošti pa rajši ne govorimo, ker bi sicer morali vse kritizirati. Pisarna pošte je v tako neugodnem prostoru, da bi še svojemu smrtnemu sovražniku ne privoščil, da bi moral v njem le par uric bivati! Pri nas pa vodijo pošto dame, in te naj za tiste bore kronce svoje zdravje v uradu pustijo... Sicer pa smo hoteli le o napisu govoriti. Najbolj zagrizeni kraji imajo dvojezične poštne napise, dvojezične poštne pečate — le v Konjicah še naj trpimo samonemške. Res, sramovati se moramo, da še ni vsaj v tem oziru pri nas drugače, ko vendar imamo politično društvo, ki bi moralo tako dolgo pehati, da speha samonemške napise — in pridobi dvojezične. Dokler ne bodemo videli na ckr. okrajni sodniji tudi slovenskega napisa, dokler si istega ne preskrbi ckr. davkarija, ta tudi dvojezičnega pečata in ravno tako ckr. pošta, bomo vedno na te urade pazili, dregali — če ne gre z lepega — saj znamo tudi drugače postopati. Sv. Barbara v Halozah. «Muž je onaj, koj za rod svoje sile sve žrtvuje». Narodne veselice v zvezi s petjem, z govori in z uprizarjanjem gledaliških iger poljudne in poučne vsebine, to so mogočni izobrazovalni čini-telji za priprosto ljudstvo. To dejstvo je upošteval odbor slavnega bralnega društva «Naprej» pri Sv. Barbari, katero je priredilo 25. dne svečana v šolskih prostorih krasno veselico z gledališko igro «Kje je meja?» s petjem in tamburanjem Veselica se je obnesla tako izborno, kakor se je le moglo želeti. O razvoju in naraščaju bralnega društva, kakor tudi o omenjeni veselici bodi mi dovoljeno v nastopnih vrsticah govoriti. Bralno društvo še je mlado — uprav zdaj se najbolj razvija in krepi. Ustanovilo se je še le lani 8. dne kimovca, ko so se bile odstranile in premagale vsak nastanek otežujoče ovire. Vsestransko se je delovalo, navduševalo in agitovalo za pridobitev osno-valnoga odbora in prvih udov. Največo zaslugo, da se je društvo oživotvorilo, pridobilo si je domače učitelj-stvo, zlasti mladeniško delavni nadučitelj gosp. Ogorelec. «Iz malega raste veliko,» tak je zakon narave — in tako je rastlo novorojeno bralno društvo «Naprej». Začetkoma malo število vpisanih udov se je množilo po neutrudljivem prizadevanju uči-teljstva, ki je vzelo pod voditeljstvom gosp. nadučitelja društvene vajeti v roko, in društveni voz se zdaj po strogo premišljeni cesti pomika zvest svojemu geslu naprej. Njih trud in prizadevnost pa nista ostala brezuspešna. V mladem društvu vlada živahno gibanje in plod kratkodobnega delovanja videli smo v presenetljivi podobi o priliki zadnje veselice. Pričakujoči, da bode se napovedana igra uprizorila na navadnem, priprostem odru, kakoršen se po manjših krajih na deželi v obče more narediti, bili smo prijetno izne-nadjeni, uzrši gledališki oder s kulisami in okusno poslikanim zagrinjalom. To je b lo nekaj izvanrednega. Izvršile so se pač vse priprave, da bi le bile zadovoljne tudi bolj razvajene oči. Že predno se je igra začela proizvajati, svirali so zopet k nam došli hrvaški bratje iz Vinice pod vodstvom tamošnjega agilnega učitelja gsp. Šim;ča. Nestrpno je čakalo mno-gobrojno občinstvo, da bi se zagrinjalo končno potegnilo navzgor. In ta trenutek je prišel. Kaj naj govorim o igri, o igralcih? Izbrali so si poučno snov; nauk, ki se iz igre podaje, doni naj ljudstvu kot svareči glas v ušesu, kadar je isto v nevarnosti, zaplesti se v pravdo. Videlo se je, da so se diletantje potrudili, da rešijo svojo nalogo častno, in bili so ji tudi kos. Jako okusno so se oblekli, pa tudi vse kretanje bilo je naravno, primerno in neprisiljeno. Le večkrat stopite v službo Talije! Igra se je proizvedla na občno zado-voljnost; zanimanje in radost je sijalo vsakomur z obraza. Omenjeni dan so nastopili prvič tudi domači moški pevci pod vodstvom učitelja g. V. Šerona. Kljubu kratkodobnemu vež-banju zapeli so nam precej mičnih pesmic tako dobro, da smo občudovali pevce same in njih pevovodjo. Pokazal je, kaj premore mož, ki je vešč svojej zadači. Le vztrajno naprej, petje je najlepša, srce blažeča in duha povzdigajoča zabava! Proste zabave, ki se je vršila v gostilni gospoda Rajherja, vdeležili so so zlasti mno- gobrojni gostje iz sosednjih župnij. Bila je jako živahna. Med pesmi, tamburaške komade in živodušne dovtipe vpletali so se govori navduševalne vsebine, katere so izpuščale izvečine ugledne osebe, kakor župnik iz Viš-nice g. Jambrušič in drugi in to v hrvaškem in slovenskem jeziku. — Nazdravljalo se je g. pevovodji, napijalo slogi in napredku bralnega društva ter vzajemnemu stremljenju po tem smotru, da bi se čimdalje bolj zbližali rodni bratje Slovenci in Hrvati. Ob praznični volji in prijateljskem pomenkovanju so nam prekmalu preminule dopolnočne urice in že malo utrujeni izročili smo se v Mor-fejevo naročje, vzemši seboj trdno nado, da se v poletni dobi lahko zopet na enaki način radujemo pri sicer odležni Barbari. Barbar-čani pa delujte le složno naprej — Vaše delo pa blagoslovi nebo! Iz konjiškega okraja. Pustni dan se je jako veselo obhajal letos pri nas v konjiškem okraju. Kakor se nam pripoveduje od konjiških tržanov, napravili so naši zagrizeni narodni nasprotniki tudi maskerado, predstavljajočo «konsum,» hoteč se pošaliti z zavednimi kmeti našega okraja, kteri nameravajo za celi okraj otvoriti v kratkem «kmetijsko društvo». Pa nas ta maškerija ni nikakor splašila, temveč dala bode gotovo še večji pogum tudi tistim vrlim poštenim kmetom našega okraja, kteri še dosedaj niso pristopili temu velevažnemu, za nas kmete neobhodno potrebnemu društvu, da to prej ko prej storijo. Predrznost konjiških posili-Nemcev pa znamo že prihodnje leto o tem času poravnati. Kmetje, odprite vsaj malo oči in poglejte, kako nas zasmehujejo, kako očitno se iz nas norčujejo; bodite vsi naših misli in skupno se ločimo od teh zagrizencev in pristopimo k kmetijskemu društvu v Konjicah, ktero bode že prve dni sušca začelo svoje delovanje. Več kmetov. Sv. Benedikt v Slov. goricah. (Vi-norejsko društvo.) Ono nedeljo je ,Vi-norejsko društvo za Slov. gorice' imelo letno zborovanje, h kateremu je povabilo gospoda potovalnega učitelja Belčta. Kot izboren strokovnjak v vinogradništvu, poučeval je navzoče kmete zlasti o gojitvi amerikanske trte. Natanko razloči, kako naj se zemlja priredi, kako se cepi, katerih trtnih vrst naj jemljemo cepiče, ki najbolj obrodč v Slov. goricah. Nadalje najtopleje priporoča umetna gnojila. Trtne uši, pravi, so zanikerni vinogradniki sami krivi, ker se prav malo brigajo za dobro obdelovanje vinogradov, za umetna gnojila se pa nihče ne briga, češ, moj oče tega niso rabili, zakaj bi si pa jaz take stroške delal? Čuj, starokopitnež! Nekdaj so ljudje živeli tudi brez pljuga in motike, zakaj bi pa ti ne?! Moj oče so mi pravili, da njihov oče niso zlasti poleti zaklepali hlevov in da je perutnina po dvorišču spala in ležala. Poskusi tudi ti tako!? Sploh pa kar je boljše, je pač boljše. Začetkom so ljudje orali z lesenim pljugom, sedaj že z železnim, kar je boljše, je boljše. Načelnikom je zopet enoglasno izvoljen vrli, narodni, podjetni kmet Anton Roškar. Čast vrlemu možu, ki ima veliko zasluženje glede napredka gospodarstva zlasti vinogradništva v benediški župniji. Društvo je zasadilo veliki del cerkvenega vinograda, kjer je bila poprej pusta puščava; novi nasad že skoro ves požlahtnilo in lani se je že prikazal tu pa tam žlahten sad Roškarjevega truda in letos? Ako Bog da, bo že obilno amerikanskega grozdja in še le tedaj bodo se ljudem odprle zadremane oči in videli bodo, da ni dobro vedno pri «starem» ostati. Poleg neumornega delavnega očeta Roškarja nikakor ne smemo prezreti Roškarjevega vrlega sinav Franca ter Jožefa in Jakoba Roškar iz Ščavnice. Ti trije vrli slovenski korenjaki so ves novi nasad sami oskrbeli in požlahtnili. Jožef in Jakob Roškar še imata posebej doma veliko, vzorno trsnico in več tisoč požlahtnjenih amerikanskih trsov. Kje sta se učila? Sama sta se pričela vaditi. Na podlagi knjig in skušenj sta se popolnoma izurila. Fantje slovenskih goric, posnemajte-ju! In ne bo več dolgo, da bodo slovenske gorice zopet postale, kar so bile nekdaj: vesele pa bogate! Gornja Radgona. V nedeljo dne 11. februvarija t. 1. je imelo tukajšnje «Kmetijsko bralno društvo» svoj redni občni zbor ob mnogobrojni udeležbi udov in drugih gostov od blizu in daleč. Ob napovedani uri otvori gsp. predsednik zborovanje, ter pozdravi navzoče goste; po izvolitvi novega odbora in po vpisovanju novih udov, katerih je na naše veselje precejšno število pristopilo, pričela se je gledališka predstava «Pravica se je izkazala,» pri kateri smo imeli priliko zopet opazovati nadarjenost naših vrlih fantov za gledališke predstave. Želeli bi, da nam naši vrli diletantje priredijo mnogo tako lepih iger, in sprejmite vrli fantje tukaj našo zahvalo za vaš trud. Bodite prepričani, da ni zastonj; plačila v pravem pomenu res nimate pričakovati, ali vsakemu zavednemu slovenskemu fantu je že to v plačilo in ponos, ako stori kaj v korist svojemu milemu narodu; s prirejanjem veselic in gledaliških predstav pa se ljudstvo še da najbolje prepričati in pridobiti za narodno stvar. Le tako naprej! Po dokončani igri razveseljevali so nas naši pridni tamburaši s svojimi milodone-čimi tamburicami. Vso čast pa tudi moramo priznati našim vrlim pevkam in pevcem, kateri so nas navduševali s prekrasnim petjem za narod. Hvaležno se nam je spomniti še vrlih «Triglavanov» iz Gradca, kateri so nas počastili s svojim prihodom. Hvala tudi iz-bornemu narodnjaku iz Št. Ilja pri Mariboru. Istotako se izreka presrčna hvala cenj. gospodu Vekoslavu Vaupotiču na Dunaju za njegove krasne kompozicije, katere nam je blagovolil po gosp. notarju Otonu Ploj-u izročiti. Hvala mu! Razne stvari. Iz domačih krajev. Deželna razstava. Menda radi tega, ker smo se pritožili, da slovenski časniki naravnost ničesar ne izvedo o nameravani deželni razstavi 1. 1901, ampak le iz nemških časnikov, vposlal nam je sedaj pripravljalni odbor naznanilo o razstavi. Kako je odbor sestavljen, to je velikansko! Med 82 odborniki ni enega Slovenca, a tudi nobenega pristaša nemške konservativne stranke. Cela razstava bo torej le nekak slavospev liberalni in nacionalni nemški stranki, češ, ves napredek je v naših rokah. V odboru ni nadalje tudi nobenega duhovnika, kmeta in učitelja. Pač pa je v odboru nič manj nego 20 različnih profesorjev. Kaj bodo neki ti razstavili ? Iz slovenj graškega okraja. V nedeljo, dne 11. marca, ob dveh popoldne zborovalo bo «Šmarško bralno društvo» v šolskem poslopji, pri katerem bo govoril naš domoljub gosp. J. Kač o organizaciji kmetijske zadruge za slovenjgraški okraj. — Domoljubi, slovenj-graškega okraja, ki Vam je količkaj blagor našega okraja in našega ljudstva na srcu, pridite v obilnem številu, da se zadružimo in osnujemo v bližini nemčurskega Slovenj-gradca kmetijsko zadrugo. Ne krmimo več z našimi krvavo zasluženimi groši slovenj-graških, nenasitljivih, kramarskih Angležev, ki nas zaničujejo in nam nasprotujejo, kjer le morejo in znajo, nego skrbimo rajši za našo in naših naslednikov boljšo bodočnost. Pomagajmo si sami in pomagal nam bo Bog! Na svidenje v Šmartinu! Zadružne novice. Na 15. občnem zboru nemških zadrug v Breslavi se je enoglasno vsprejel tudi naslednji predlog: «Zadružno prodavanje jajec je važno sredstvo, da se povzdigne domače perutninstvo. Zadružna organizacija za prodavanje jajec se naj torej z vso močjo pospešuje. Kjer niso druge zadruge prevzele tega predmeta ali kjer se niso ustanovile v to svrho posebne zadruge, so pač mlekarske zadruge prve poklicane, da vpeljejo za svoje ude skupno prodavanje jajec!« Te besede naj veljajo tudi nam Šta-jarcem. Na Murskem polju zadruge v tem oziru že uspešno delujejo. Sicer pa je še ves jajčni promet v tujih rokah. Znani neprijatelj zadružnega življenja na Pristavi, Supanc, iz kojega obližja izhajajo v Tagespošti članki s podpisom «ein ländlicher Kaufmann,» je ravno s to trgovino obogatel. Požar na Krembergu Dne 23. febr. proti noči je pri Sv. Ani na Krembergu zgorelo gospodarsko poslopje gosp. J. Seyfrieda c. kr. poštarja. Sreča za Kremberg je bila, da ni bilo vetra in da je privrelo mnogo župljanov, ki so branili farovž in njega gospodarsko poslopje in tudi obranili; tudi lepa romarska cerkev je bila v nevarnosti! Kako se je ogenj zatrosil, ni znano; toda že so ga dvakrat poprej zadušili pravočasno! Kat. slov. polit, društvo na Teharjih imelo bode v ponedeljek na sv. Jožefa dan 19. marca ob 3. uri popoldan v šolskih prostorih svoje glavno zborovanje po sledečem redu: 1. Poročilo tajnika, blagajnika in knjižničarja. 2. Volitev novega odbora. 3. Podučni govor potovalnega učitelja gosp. Jelovšeka o živonoreji. 4 Predlogi. Ker je redka priložnost, slišati dober in zanimiv poduk o živinoreji, zato vabi k prav obilni udeležbi naj-uljudneje odbor. Iz šole. Učiteljem v Ločah je imenovan ondotni pomočni učitelj Franc Cmerešek. Začasni šolski voditelj v Stranicah je postal g. Beno Serajnik, učitelj v Cadramu. Gca. Leopoldina Kališ iz Ljubljane je postala stalna učiteljica v Gornjem gradu, gca. Olga Bradaška pomočna učiteljica pri Št. Vidu pri Ponikvi. Nadina Slavijanska je zadnji torek pevala s svojim zböTom v mariborskem Narodnem domu. Pevkinje in pevci so nastopali v ruskih narodnih nošah, posebno krasna je bila noša gospe Slavianske, ki je sama vodila zbor. Pelo se je na pamet. A kako se je pelo? Občno se je sodilo, da z ozirom na moči v zboru dovolj dobro, a istotako občno se je sodilo, da zborove moči niso ravnol>ivi» se povsod. 2 zaloga pri Ivan Jebačimi v Ljubljani. Mlomsefcove \w glavnih spisov šesta lcnjig-a. Ravnokar je dotiskana in se začne te dni razpošiljavati. Obsega v srednji 8° za uvod: «Vaje cerkvene zgovornosti» str. 1—150. — Potem I. del «Pridige ob nedeljah» (50) str. 51—248; II. del «Pridige ob zapovedanih praznikih» (20) str. 251 306; 111. del «Pridige ob cerkvenih godovih» (12) str. 309—348; IV. del «Pridige ob godovih svetnikov sploh» (commune sanctorum) (32) str. 351—450. Skupaj 114 pridig izborne vsebine. Cena broširani knjigi s poštnino je 4 K. Dobiva se v „tiskarni sv. Cirila v Mariboru" pa tudi po vseh drugih slovenskih bukvarnah. KUVERTE s firmo priporoča tiskarna sv. Cirila v Mariboru Zaloga uradno potrjenih tiskovin. Pozor l Kedor potrebuje gotovo dober guinf za ceplenje trt naj si ga naroči v trgovini J. N. Peteršič-a v Ptuj-u zraven okraj, glavarstva. :== Cena primerno nizka == ! Trgovina s papirjem in galant. blagom HM ii viničar oženjen, s štirimi delavskimi močmi se išče. Kje, pove upravništvo. 2 Semena za peso kakor tudi raznovrstna semena za vrtnarijo in poljedelstvo, vzlasti za različne trave čista ali mešana, priporoča M. Berdajs, trgovina s semenom in mešanim blagom v Jlariboru. 1-12 Harmonij je takoj na prodaj še skoraj nov amerikanskega sistema, s 3. spremeni, 5 oktavami in jako milim glasom, za 65 gld. pri or* anisti v Rajhenburgu ob Savi. Važno za poljedelce! Janez Riegelbauer, Ptu, trgovina s špecerijo in semenom priporoča: Štajarsko deteljo k je 3 leta prosta predenice (žide francosko lucerno ki je 7 le prosta predenice. — Najboljšo vrsto mrkve, pese (korenja). — Travniška semena, sortirana in mešana za dobro, mokro in suho zemljo. — Vse vrste vrtnarskih in rožnih semen. Opozarjam, da kupčujem s semenom naj boljše kaljivosti in čistosti in ga prodajam po najnižji ceni. 2-2 Službo organista 2-2 it» iiicžnarju bi sprejel rad oženjen, z dobrim' spričevali na večji fari do velike-noči, ali pa s 1. majnikom. Naslov pove upravništvo lista Naznanilo« Želim kupiti cepičev samit1 čistih in nepokvarjenih vrst i" sicer: šipona, rizlinga, žlahtnine silvanerja, belega burgundeca i' beline. Kdor ima na prodaj, n» se oglasi pismeno ali osebno Prl g. Antonu Slodnjak, trtnarju * Juršincih. 2-2