štev. 29 Cena 15 din PTUJ, dne 24. juHjn 1959 Letnik Xli: Itiiiiaiske sorte pšenice donosnejše .. . Italijanska pšenica je ob pravilnih agrotehničnih ukrepih dala veliko več1n se bo, kakor upajo, že letos pričelo s potrebnimi deli. Ljudje, ki požirajo prah na Ljutcmersk. cesti, se cesto spra- šujejo, kdaj bodo asfaltirak to ces^to, ki teče celo m mo bolnišni- ce. Letos se bo verjetno pričeio s temi deli, seveda če bo cstaio kaj denarja. Vsi ljudje pa meslijo, da je to delo zares preipotrebno in da je takšna cesta v škodo zdravju in v sram^oto mestu. Tud' v Vidmu so se ljudje na zborih volivcev potegovali za asialtiiranje ceste od Ptuja do Vidma. Ta cesta je ze!o promet- na jn ob lep h. sončn h dneh za- radi prahu skoraj nezncsina. Upajo, da se ureditvena dela na cesti ne bodo končala na Turni- šču. do koder bodo letos asfalti- rali, temveč da se bodo nadalje- vala prav do Vidma. Seveda je na vrsti zopet vprašanje denarja. V Moškanjcih nameravajo letos narediti novo 7-tonsko tehtnico ob naklada'nih tirih na železn - šikf postaji. Dosedanja majhna tehtnica ne odgovarja sedanjemu, predvsem težkemu a^.iiomobilske- mu prometu. Tutdd v Gorišniic; bedo gradili. Nameravajo dograditi lin olepšati zadružn: dom, ki je njihovo kul- turno središče. Donn 1 atrani) Žrebanje jugosfovitnsice državne loterije v PSyju V soboto. 25. .juli.ia ob 9. uri zjutra.i bo na živilskem trgu v Ptuju žrebanje 171. kola srečk .JUGOSLOVANSKE LOTERiJE Žrebanje bo zelo zanimivo in napeto, saj se bodo valji mogoče ustavili ravno na številkah, ki so na vaši srečki Če je še nimate, s; jo čimprej kupite in pridite na žrebanje. Mogoče ste tokrat vi na vrsti ?a katero izmed premij. m. mmBmsm teoeh OD 31. JULIJA 1^0 9. AVGUSTA 1959 Servisne delavnice, stanovanjske skupnosti, obrat družbene prehrane v obratovanju, gozdarska razstava, sodobno stanovanje, modna revija, vin- ska pokušnfa, individualni razstavljtivci, zabovni pork - Na železnicah 25 odstotkov popusta JSova vsGbinu: človetlc, druščina, komuna ZDRU2ITE OBISK MARIBORSKEGA TEDNA Z OSISKOM; l>OHORSKE VZPENJAČE STRAN f PTUJSKI TEDNIK BBHJ, DfJE 24. Jl^JA l'^'>9 ukrepi zveznega izvrš- na« svelio za ureditev tržišča Zvern irvrštii svet je prefi kr««kfim sprejel do'oč?ne ukrep,' boljšo ure-d te v trz.šča. S tem' ukrepi je določena cena za žito v letu 1960, k bo 05ta!a ni seda- nji ravni, podaljšane pa bodo tu- di sedanje zaščitne cene za gove- do, svinjf in di-otn co. Zvemi 'rvršni svet j? dalje sprejed uredbo o novi ceni /a električno energijo v go»p''d'-nj- stvu. Tako se bo zvišala cena k - lovatne ure. cd sedanjih 3 na 7 dinarjev, vendar pa bodo te cene veljale šele oč 1. januarja 1360 daije. Zaposlenim bo to poveča- nje kr to z ustrezJiim povrčaniem osebnrh dohodkov iz delovnega razmerja. Oij povečanja teh cen je p-ed- vsem v tem, da b; elektrogospo- darska podjetja prešla na eko- nft-msko osnovo svojega poslova- nja, da bi se uvedlo malo večje v»re?vanje z elektriko in pove- čala poraba drug h sredstev za ofl^rcvanje (plin). Izvršni svet je sprejel toza- devni ukrep že sedaj zato, da bi oijorrr-il potrošnike m to da se ne bi usmerili na ogrevanje z električn.)mi aparat'. Istočasno se podčrtuje, da cena pltia ne bo f>OTečana, hkrati pa bo poskrblje- no za boljšo pcnudbo raznih pln- akSi aparatov za kuhanje in ojFTevanje {■n domače proizvodnje kakor tudi iz uvoza. Nova kamionska cesta od Trsovca do Loga Svet za družbeni plan in finan- ce OLO-Maribor' je na predlog Komisije za revizijo investicijske- ga programa odobril investicijski elaborat Gozdnega in lesnega go- spodarstva »Dravinja« v Ptuju za gradnjo gozdne kamionske ceste Tisovec—Log. Investitor bo zgra- dil 4,6 km dolgo cesto z največ- jim vzponom 11 "'o ter s tem omogočil za 1047 prm večji posek in izvoz lesa v vrednosti 12,211.000 dinarjev letno. V gozdnem kompleksu Tisovec— Log, v katastralnih občinah Že- tale in Čermožiše ni primerne gozdne poti. ki bi omogočila racio- nalen in večji izvoz lesnih arti- klov. Ko bo nova cesta dograjena, bodo opustili prevoz lesa z vozni- ki, s čemer bi se stro?ki občutno TTiižali. Po predračunu bi to zna- šala 777 din pri prm lesa. Predračunska vrednost ceste Ti- sovec—Loq znaša 22,518,000 din. njeno gravitacijsko območje pa zajema 435,48 ha gozdov SLP in precej privatnih gozdov ter polje- delskih zemljišč. Ko bo nova cesta dograjena, bodo glavni potrošniki lesa indu- strijska podjetja in to predvsem Lesnoindustrijski obrat Ptuj. Nova kamionska cesta med Ti- sovcem in Logom bo kmalu zgra- jena in bo vsekakor zelo dobro vplivala na razvoj gospodarstva v teh krajih. V Slovenskih goricah poznejša žetev kot na Dravskem polju Te dni je bila v pesniški dolini med Dornavo in Trnovsko vas.jo žetev pšenice v največjem razma- hu. Po rfjivah' stojijo lepo razvr- ščene rastave snopja, ki se suši in čaka na mlatev. Bavarka in Ita- lijanka sta na njivah kmetijskih gospodarstev in zasebnikov pre- življali težko preizkušnjo glede na obilno vlago in nevihte. Ponekod je polegla bavarka, drugod pa zo- pet italijanka, ki ji bolj godi lahka dravskopoijska, kot pa težka slo- venjegoriška ilovnata zemlja. Na manj vlažnih njivah pa se je tudi dobro uveljavila, zlasti kjer so ji pravilno gnojili. Na nizko ležečih njivah zrasla pšeni- ca letos ne bo dosti dala, zlasti v predelih Pesniške doline, kjer je Pesnica večkrat preplavila njive. Tako nastala škoda znaša več mi- lijonov dinarjev. Pripadnpki JLA so jim pomagali pri žetvi v Sp. Velovlaku in v Gaberni- ku so pomagali pripadniki JLA iz Ptuja 17. in 18. julija t. 1. pri žetvi pšenice na njivah Kmetij- skega gospodarstva Dornava po- leg delavcev tega posestva. V Sp. Velovlaku so želi s snopoveznico in tam so vojaki pobirali snope, v Gaberniku pa so skupno z de- lavci kosili poleglo in poplavlje- no pšenico. Delo je šlo vsem kar dobro od rok. Prvi dogon živino v Juršincih v Juršincih je bil v četrtek, 16. julija t. ]., prvi zadružni do- gon. Živinorejci iz okolice Jur- šinc so prignali 10 glav goveda. 3-3 telet in 6 svinj. Podjetje »Mes- nine« Ptuj je bilo na dogonu edi- ni kupec in je odkupilo vso za zakol rabno živino. Govedo je bi- lo po 138 din kg. teleta pa po 80 do 117, svinje pa po 160—190 din za kilogram žive teže. Živino so prignali ljudje okrog 11. ure. Za prvič je bilo razmeroma precej živine. V zvezi z ocenjevalno ko- misijo je bilo precej nevolje. KZ se dan prej ni domenila, kako bo z veterinarjem na dogonu, ali bo prišel iz Ptuja ali iz Vitomarc. Čakanje nanj je spravilo živino- rejce v precejšnjo nevoljo. Med 6- urniiti postopanjem so imeli do- volj časa za razprave okrog ogromne škode, ki jo je povzro- čila Pesnica, ki je uničila ves pri- delek otave. Ta izpad krme bodo kmetovalci močno občutili in so mnenja, da bi morala kmetijska gospodarstva, ki bodo odkupova- la teleta za vzrejo, ta odkupiti najprej v slovenjegoriških prede- lih, kjer ne bodo imeli krme za rejo. Nadalje so živinorejci tega predela glede o<-enjevalne komisi- je pri dogonih mnenja, da hi mo- rala biti poleg veterinarja taka dva člana, ki nista nakupovalca živine za kmetijsko zadrugo niti za kako odkupno podjetje, ker sta taka člana težko nepristranska pri ocenjevanju živine. Zadružni dogoni se bodo obne- sli tudi v Juršincih. zlasti če bo ocenjevalna komisija pravočasno na mestu in če bodo prihajali po- leg kupcev za klavno živino tudi kupci za živino za rejo, sicer bi se tudi tukaj utegnilo dogajati, da bi ljudje sicer zdrava in lepa teleta onesposabljali za rejo, kot se to že dogaja. Od kod dobiti priman|- kijaj živinske krme? Ker je sedaj voda po travnikih Pesniške doline večji de! usahni- la, kosijo ljudje po svojih travni- kih poplavljeno travo, jo sušijo in odvažajo domov za steljo ali pa jo sežigajo na travnikih ter tro- •sijo pepel. Na juršinskem območju Pesnice je nad 1000 ha travnik-av in pašnikov, na desterniškem pa okrog 800 ka, ki so bili letos več- krat poplavljeni. Ljudje ne go- vorijo o tej škodi edino zaradi upoštevanja izpada narodnega do- hodka in zmanjšanja davčnih ob- veznosti, pač pa zaradi tega. da bi občinski ljudski odbor skupno s kmetijskimi zadrugami pomagal živinorejcem tega območja pri na- bavi živinske krme iz drugih kra- jev, da bi lahko vzdrževali seda- nje stanje živine, in da bi vplival na to, da bi kmetijska gospodar- stva v Sloveniji, ki se bavijo z rejo telet, odkupila predvsem v pesniškem poplavnem območju za rejo primerna teleta. V kolikor bo zaradi metiljavosti in slabe kr- me tudi klavna živina csiabela, jo bo težko prodati na dogonih. če ne bo izpad krme nadomeščen s krmili, ki jih bo mogoče nabaviti v krajih, ki niso bili prizadeti in poplavljeni. V kolikor bo zrasla po tej koš- nji nova trava, jo bodo morali hi- tro pospraviti zaradi ponovnih po- plav, da bi tako rešili, kar se n siti da. Več kmetovalcev je prisiljeno krmiti živino s smrdljivo in blat- no preplavljeno krmo in že kupu- je.jo zdravila proti metiljavosti. ker se bojijo, da bo teh zdravi) poTTieje zmanjkalo. DekHce prevladisjejo pri rojstvih Na matičnem območju Jur.šinc je bilo med 20 rojenimi otroci v letošnjem prvem polletju 11 de- klic in le 9 dečkov. Večina novo- rojenčkov je zagledala luč sveta v ptujski bolnišnici. V njo se vedno bolj zatekajo tudi porodni- ce iz Slovenskih goric. Prvi zodružni dogon živine v Vitomorcih v četrtek, 17. t. m., je bil prvi dogon živine tudi v Vitomarcih. Na prodaj so bili 1 svinja, 5 te- let, 1 telica in 1 bik. Kot kupec klavne živine je nastopilo trgov- sko podjetje »Rog'( iz Maribora, ki odkupuje živino na tem ob- močju potom KZ Vitomarci. Ponudba živine na dogonu bi lahko bila znatno boljša in ljudje bi lahko prignali živino že dopol- dne, ne pa šele po 12. uri. Tudi na ta dogon ni bilo nikogar, ki bi kupil živino za rejo, zato so gnali živinorejci tako živino nazaj do- mov. KZ Vitomarci kupila merjasca holosidske pasme Prvega merjasca holandske pas- me je te dni kupila KZ Vitomarci in ga dala v rejo k rejcu pleme- njakov Papstu v Vitomarcih. Ple- menvSkega prašiča je dobavil za- drugi iz prve količine dobavljenih merjascev iz Holandske Veterinar- ski zavod Slovenije čez ZPPZ Ptuj. V Hvaletincih bo pitališče telet v Hvaletincih namerava imeti KG Ptujsko polje pitališče telet, ki jih bo dobavljala KZ Vitomarci s svojega območja. V teku so to- zadevne priprave, da bi začeli z rejo čimprej in da bi na zadruž- nih dogonih začel čimprej odkup za rejo primernih telet. Kmalu bodo pričeli z grn- dltvifo zadružne zgradbe v Derbetincih ob cesti v Vito- marce bo gradila KZ Vitomarci upravno poslopje, ki bo imelo prostore za zadružno skladišče, garažo, osemenjevalno postajo, pisarne ža KZ in veterinarjevo stanovanje. Stavbišče je že dolo- čeno in pripravljenega je nekaj le- sa. Zgradba bo veljala nekaj nad 6 milijonov dinarjev. Nekaj sred- stev bo prispevala zadruga, nekaj vrednosti bo znašala pomoč za- družnikov z delom in materialom, nekaj pa bo prispevala OZZ iz svojih sredstev. S tem bo rešeno eno najbolj perečih vpra- šanj KZ o ustvaritvi zadružnega poslovnega centra. Juršinci — pogled z južne straml Precravanje stmišča v Pesni-ški dolini ,kjer še primanjkujejo traktorji Štirideset let od ustanovitve KPJ sp'*fninski dnevi kpj "1. julija do 2. avgusita 1922 — v Ljubljani delna f^k;-'-- ska stavka. Poleti 1938 -— priredi Slovensiki klub narodnoob-ambn:i tabora naprednih študentov v Št. Dannelu nad Prevaijami in 1x1 v Adrijancih na Goričkem v Prekmurju. Poleti 1938 — prired' društvo Dom vi.sokošo'k v Zg. Kipli na Kozjaku svoj drugi delovni in narodnoobramlbni t.ihor. Julija 1939 — organizira KPS proslavo 50-Ietn'ce prv< stavke rudarjev v Trbovljah, Zagorju in Hrastn ku. Poleti 1939 — priredi društvo Dom visokošo'k tabor n^ Rodnem vrhu v Halozah in hkrati sodeluje na taboru v Ma- renbergu, ki ga je priredilo Društvo brezposelnih profesor- skih kandidatov. Poleti 1940 — nad Zalogom pokcajnska konfercn-o SKOJ; CK KPS zastopa Tone Tomšič. Poleti 1940 — ustanovljeno pollegalno Društvo prijate- ljev SZ; organizirana mogočna podpsna akcija za pakt s S7 o med.-^ebojni pomoči in za prijateljstvo s SZ; v Ljubijfini konferenca delegatov n vse Slovenilje (vodi dr. Aleš Bfbler). Poleti 1910 — prične izhajati »Solidarnost«, k- obvešča javnost o belem terorju, življenju konfinirancev, o špan-^k^h borcih v koncentracijskih taboriščah Francije, o nabira^n.' in podporni akciji za preganjane. Poleti 1940 — zadnji tabor društva Doma visokošolk v Lipovcih v Prekmurju. Julija 1940 — pošl.ie okrog 1600 Jesen, čanov banski upravil peticijo za španske dobrovoljce. 27. julija 1940 — razpusti oblast delavsko kulturno dru- štvo »Enpkost« na Jesenicah, »Vzajemnost« v I^.scah, podruž- nico SMRJ, »Društvo kmečkih fantov in deklet« v Bohinju — zaradi protesta proti taborišču v Bileoi. 28. julija 1919 — praznujejo delavci vs«slovans'ki de- lavsko dan. 28. julija 1941 — drugo zasedanje Vrhovnega plenu- ma OF. 30. julija 1941 — pri Krškem ustrele prvih 10 talcev (meri n1'mi Iv?nko Vranjekovo). 30. julja 1938 — izide prva številka »Tabora«, »tednka za javna vprašanja«, legalnega glasila KPS. Peronosporc! ncipada s!ovsn|egoriške vinograde Vinogradniki iz Slovenskih go- ric, zlasti okrog Vitomarc in Jur- šinc, ponovno škropijo vinograde, ker jim je začela trto močno na- padati peronospora. Precejšnje le- tošnje deževje bo nedvomno tudi na trti v tem predelu občine pu- stilo svoje posledice, kot jih je že na drugih kulturah. Vinogradniki pozdravljajo nove olajšave v zvezi z neposredno prodajo svojih izdelkov potrošni- fcom in smatrajo, da bo ta olaj- šava omogočila zlasti prodajo naj- boljših všn. Novi veterinar nastopil službo Namesto dosedanjega veterinar- ja Merca Alfreda, ki je sedaj v službi v Ptuju, je prišel v Vito- marce nov, mlad veterinar, Tu- šek Dušan iz Maribora. Vitomarci so njegovo prvo službeno mesto in je imel že prve dni na svojem velikem živinozdravnir.kem ob- močju precej dela. Predhodnik mu je s svojim marljivim delom in pravilnim odnosom '■''^ živino- zdravstvene službe -judi dobro pripravil teren i - val- ci upajo, da se bo hiti\ /el v novo delovno okolje in se navadil na slovenjegori-ške prebivalce, ki bodo potrebovali njegovo pomoč. Kmetfe - komunisti (nadaljevanje) Preživeli člon KP Y Halozah pripoveduje Ob delovanju haloških komuni- stov nam je dal izjavo edini živeči član iz celice komunistov leskov- ške okolice. Bratušek Ivan. Pove- dal nam je o njih in o sebi tole: »Rodil sem se leta 1914 v Sovi- čah v hiši želarja. Izučil sem se za kolarja, delal doma nato pa sem odšel k vojakom. V obrtni šoli sem prišel v stik z Dušanom Kvedrom, nato pa s Hercogom, ki me je povabil na sestanek na njegov dom v P.abeljčji vasi. Tam sem se seznanil z Alojzom Krajn- cesn iz Skot-išnjaka, Francem Kmetccm iz Leskovca, Jožefom Mercem iz Velavšeka. Na sestanke je prihajal dr. Potrč. Govorili smo o socializmu, o razredni borbi, o fašizmu. Dobivali smo Rdeči pra- por. Leta 1932 ali 1933 so nas sprejeli v KP v navzočnosti Kram- bergerja in Hercoga. Leta 1933 smo trosili letake po Halozah. Hercog mi jih je izročil okoli 300. Odnesel sem jih k Mer- cu, on pa dalje. Ob večerih smo jih trosili ob hišah revnih Haio- žanov. Marca so orožnik- po dol- gem oprezovanju zaprli Merca, Krajnca, Kmetca in oba Emerši - ča. Hercog mi je takrat prinesel denar za družine zaprtih. Mere se j« v zapora dobro držal in tudi drugi niso obremenjevaH nobene- ga, zato so dobili le šttri mesece V času vojne so haloški komu- ni.^i delali dalje. Mene .so marca 1941 poklicali na orožne vaje. ki sem je preživel v Desencih, kjer sem srečal komunista Franca Osojnika. Po raz^jlu starojugoslo- vanske vojske sem prišel domov. Še naprej sem bil povezan s Her- cogom, Kmetcem in Mercem. Mere in Kmetec sta bila zelo aktivna pri organizaciji OF. Zbirala sta prispevke za partizane. Pri meni je bila javka za terenskega obve- ščevalca na poti proti Pohorju. Kmetca so Nemci ustrelili leta 1944 na domu. Istega večera je padel tudi Stokles iz Strmca, ki je delal z Mercom. Mere je umrl po vojni v goreči sosedovi hiši. V Halozah je deloval tudi Ar- bajter Miha iz Cirkulan, ki je iz vojnega ujetništva iz Rusije pri- šel kot komunist. Dolgo je bil osamljen. Po letu 1924 pa se je povezal z dr. Potrčem in začel ši- riti delavsko-kmečki list. V času vojne je sodeloval v OF. posebno po letu 1943. Jože Lacko-naš največji kmečki borec za pravice delovnega ljudstva Jože Lacko se je rodil 17. no- vembra 1894 v Kicarju pri Ptuju v kmečki hiši Franca Lacka in Uršote, rojene Horvat. Starši so bili bajtarji. Preživljali so se po- večini z delom pn bonateiših kme- tih. Jože je imel le eno sestro, ki je umrla v nežnih mladostnih le- tih. Hodil je v osnovno šolo v Ptuju, kjer je dovršil tudi me- ščansko šolo. Po naravi je bil vesel, prešeren fant. Za politično delo se dolgo ni menil. Leta 1914 so ga poklicali k vojakom. Boril se je na italijanski fronti, kjer so ga tudi zajeli. Domov se je vrnil leta 1919, baš za časa občinskih volitev v Kicarju. Zaposlili so ga kot tajnika na občini. Leta 1922 se je poročil z Jožefo Krajnc, ki je po sorodnikih podedovala sred- njeveliko kmetijsko posestvo v Novi vasi pri Ptuju. Tu se je se- daj r^cko nastanil in tu so ga izvolili v občinski odbor Rogozni- ca. Takrat je bil še pristaš SLS. a strankin program ga ni zadovo- ljeval. Na borbeno pot Njegov bližnji sosed v Novi va- si je bil železničar Voda Leopold, član KP, zaposlen v železniških delavnicah v Ptuju. Z Lackom sta se večkrat obiskovala. Voda ga je preusmerjal na novo politično pot, ko mu je odkrival nasprotja in krivice družbenega reda kapitaliz- ma in Marksov nauk o razredni borbi proletariata za socialistično družbo. Leta 1932 so Lacka spre- jeli v Komunistično partijo. Leta - 1936 je po navodilih KP kandidi- ral za predsednika v občini Ro- goznica in zmagal na opozicijski listi. V občinskem odboru je ved- no ščitil malega človeka in si ta- ko pridobival simpatije med kmečkim proletariatom.. Leta 1936 so se na njegovem domu zadrže- vali španski borci nred odhodom v Španijo: Lazar, Dolenc, Znida- rič, Srdjan Prida in še neki Hr- vat. Poleti 1939 je bila v Lackovi hiši pomembna pokrajinska kon- ferenca KP za Štajersko, ki ji je prisostvoval tudi Tone Tomšič. Na konferenci so razpravljali o delu komunistov med delavstvom, med kmečkim proletariatom, med mla- dino in o potrebi stikov z jugo- slvansko vojsko v nevarnih časih fašistične agresije v Evropi. Ta- krat so sklenili osnovati okrožne komiteje KP. Ptuj ga je po tej konferenci osnoval z dr. Potrčem na čelu, njegov član pa je postal tudi Jože Lacko. Volitve leta 1938, študij in akcije Ob volitvah leta 1938 je kandi- diral na Mačkovi opozicijski listi. Lepo število glasov je dokazalo Lackovo priljubljenost poleg na- prednosti političnega mišljenja že velikega kroga delavcev in kme- tov. Predvolilni govori Jožeta Lacka so v spominih ljudi še zdaj živi in pravijo, da je bil Lacko pravi ljudski govornik. Lacko je pridno čital marksi- stično literaturo, ki jo je med kmečke simpatizerje KP sam raz- pečeval. Ob obletnici oktobrske revolucije je Lacko sam obešal na vidnih mestih rdeče zastave. Leta 1939 so ga buržoazne ob- lasti zaprle, češ da širi komuni- stično idejo. V ptujskih zaporih je preživel teden dni Ker mu ni- so moali ničesar dokazati, so ga izpustili. Januarja 1941 je moral Lacko v taborišče Medi-ir-^ic v Srbijo, kamor so poslali tudi dr. Jožeta Potrča. Janka Šegula in druge na- sprotnike fašizma, da bi lahko vlada svobodno paktirala s faši- stičnimi silami. I*ravi ljudski vo- ditelji, člani Komunistične parti- je, so postali za tedanje oblasti nevarni, zato so jih internirali. Ptujski interniranci so se vrnili po padcu Cvetkovičeve vlade, dne 3. aprila 1941, tik pred vojno vi- hro, ki se je bližala Jugoslaviji. Dobrovoljec in organizatorji OF • Lacko se je takoj ob prihodu domov prijavil k dobrovolicem v .jugoslovansko vojsko, da bi bra- nil domovino pred fašističnimi agresorji. Pri Podčetrtkiu so ga zajeli Nemci, a on jim je pobegnil domov. Ko še ni bila formirana OF, je že Lacko dajal navodila, naj ljudje skrivajo orožje, ki so ga odlagali jugoslovanski vbjaki. vračajoči se po sramotni kapitu- laciji jugoslovanske vojske na svoje domove. Že junija je vodil sestanek na robu Gojčičeve njive v Rogoznici s člani KP o prvih na- logah OF: zbiranju orožja, indnj- gih potrebščin za partizane. Julija je Lacko vodil priprave za odhod prvih borcev na Pohorje. Ob tej akciji so Lacka prijeli v gozdu za Lovrenčičevo hišo v Novi vasi. Na Pohorje sta odšla le Franc Peršon in Žnidarič Rudi. Lacka. Lovrenčiča in Murna so gesta- povci odocljali v Ptuj. Pred ptuj- skimi zapori jim je Lacko pobeg- nil. Odslej je moral paziti, da ga Nemci ne dobijo. Delal je v ilega- li Zadržev?)! se ni ve^ v domači hiši, ampak pri zavednih Sloven- cih po Slovenskih goricah. Prire- jal je sestanke, kjer je govoril o nalogah OF. Dne 5. novem- bra 1941 so prišli gestapovci po Lacka na njegov dom, kjer ga ni- so našli. Decembra se je Lacku pridružil tudi Kramberger, ki je s svojo družino veliko doprin-^sel k razA'Oju OF v ptujskem okoUšu že leta 1941. Lackova četa Spomladi 1942 je Lacko pri- pravljal postojanke za oboroženo partizansko skupino po Slovenskih goricah. Skupno z Osojnikom, Krambergerjem in deleoatko Po- krajinskega komiteja KP za Šta- jersko so izvajali priprave za aktivni nastop prvih partizanov v ptujskem okolišu v mesecu aprilu. Maja je četa stopila v akcijo. Lacko je še naprej ostal politič- ni aktivist skupaj s Kraml^emer- jem. Večkrat ponoči s? je krado- ma približal domači hiši. kjer je domač'"m vlival poguma. Aprila 1942 je potoval v Drbetince k Pravdiču, od tam pa v R^nkovec h Knezu skupaj s Kramberger- jem. Tam okoli sta opravila vr- sto sestankov, na katerih so pri- stopili novi člani v vrste OF. Ta- ko je Lacko hodil neumorno iz kraja v kraj, vedno v nevarnosti, da ga bodo izsledili, a bil je ne- omajen, vedno veder in po'n upa- nja v skorajšnjo zmago. Če so ga vprašali o morebitni aretaciji, je večkrat dejal: »Mene ne bodo Nemci kar tako, mene se bodo spominjali !<' (Se nadaljuje) PTUJ, DNE 2 5. JUIJ» RTiJSKI TEDMK STRAN 3 Kci] menifo naši o novem mostu Novi ptujski most je prinesel PtJujčanom in okoličanom nekaj novega, svežega in prijetnega. Postal je sim'lx>l razvoja in na- predka, kar je našemu staremu Ptuju na-dvse potrebno. Vsakdo zelb rad pride na novi most. se po njemu .sprehaja in opazuje av- tomobile, ki drvijo po moderni cesti mimo Ptuja proti Mariboru, ali pa proti Zagrebu. Marsikdo se tudi vpraša, kdaj se bodo češče ustavljali v Ptuju, saj je naše staro mesto znana zgodovinska postojanka. Tudi to bo prišlo, to- da še prej moramo zgraditi mar- sikaj novega, potrebnega in za- nimivega. Most je i^? tu. ostalo pa še pride. In kaj mi.slijo o novem mostu naši ljudje ? Kmetovalec P. A. iz Podlehnika pride zelo redko v me.sto, zato vedno opazi kaj novega. Ko so gradili mast. je z velikim neza- upanjem gledal na gradnjo. Zelo pa je bil presenečen, ko je po dolgem času zopet prišel v mesto m našel novi most dograjen, sta^ roga pa nikjer več. Pravi, da "mu zelo ugaja, ker ima sapio dva opornika. Pohvalil je še graditelje mostu, nato pa krenil čez most po opravkih. Go&podinja K. M. iz Dražapc je povedala, da jc to »pnma most«. Všeč ji je zato, ker je zelo širok in ker zato na njemu ni »stiske«. Tudi Ptuj je zato lepši in bolj »mladosten«. Dobro pa bi bilo, je še rekla, da bi Ptuj dobil še kaj novih in lepih stavb, ah pa kakšen nebotičnik. S. Mariji, dijakinji iz Brega, je novi most zelo všeč. »Je fajn«, je rekla, najbolj pa ji ugaja moder-' na neonska razsvetljava, ki se zdi mladim ljudem romantična in je zato postal novi most po njenem mnenju središče sestankov mladih ptujskih zaljubljencev. Komur je pod svetilkami presvetlo, lahko za- vije v temnejši park zraven mo-. stu. Všeč ji je tudi elegantna ob- lika mostnega loka, še bolj zado- voljna pa je z lego mostu in z lepim razgledom na mesto. Ka- kor vsem mladim ljudem, tako je tudi njej vse všeč, želi si le, da bi Ptuj čimbolj olepšali, zgradili hotel in še en kino, da se ob pu- stih popoldnevih ne bi tako dol- gočasila. To so bežne misli samo treh, ki jim je novi most pri srcu, vendar so tudi ostali istega mnenja. Vsi so nanj upravičeno ponosni in vsi si želijo, da bi se naš stari Ptuj še naprej razvijal v sodobno iil moderno mesto. N^ši Rra ^vni odbori Po priključitvi delov območij bivših občin Gorišnica in Lešje k občini Ptuj, je bilo z odlokom o spremembi statuta občine usta- novljenih 71 krajevnih odborov. Pred tem je bilo na območju se- danje občine 84 krajvenih odbo- rov. V sedanjih krajevnih odborih, ki štejejo od 5 do 9 članov, je skupno 524 članov, od tega 87 od- bornikov. Krajevni odbori obse- gajo v naši občini pretežno ob- danje občine 84 krajevnih odborih, odborov. To so namreč območja, ki že od nekdaj tvorijo manjše komunalne skupnosti in v katerih lahko krajevni odbori obvladajo vse problem.e s področja svoje pristojnosti. Proces združevanja krajevnih odborov pa v naši ob- čini še ni zaključen. Krajevne odbore bo treba združevati tam. kjer se bo pokazalo, da bi skupno reševanje problemov na večjem območju bilo smiOtrnejše in pora- ba sredstev, s katerimi Razpolaga- .jo, koristnejša. Povezava z občani je poleg kra- jevnih odborov omogočena tudi z dobro mrežo krajevnih uradov, ki jih je v občini 22. Izven pristojnosti, ki so kra- jevnim odborom določene s sta- tutom, niso krajevni odbori do- slej opravljali nobenih nalog. Na- lage, za katere so krajevni odbo- ri pristojni po statutu, pa so ti več ali manj uspešno opravljali. Krajevni odbori morajo skrbeti za občinske ceste na svojem ob- močju. Iz let.a v leto posvečajo več skrbi popravilu in vzdrževa- nju teh cest, kar jim je omogo- čeno predvsem, s sredstvi, ki jih zadnja tri Ipta dobivajo iz občin- skega cestnega sklada. V zvezi z urejevanjem statusa vaških skupnosti na območju na- še občine, ki merijo skirpno ne- kaj čez tisoč ha manjvrednih po- vršin, so bile določene površine dodeljene v neposredno upravo krajevnih odborov, na zemljiščih bivše skupnosti Hajdoše pa je urejen skupni pašnik. Ostale po- vršine vaških skupnosti bodo do- deljene kmetijskim gospodar- stvom. Naloga krajevnih odborov je tu- di vzdrževanje pokopališč, ki jih je v občini 26. Krajevni odbori so po novem pokopališkem redu pri- stojni, da pobirajo grobnino in skrbijo za vzdrževanje in red na pokopališčih. Občinski ljudski odbor v Ptuju je sklical že nekaj posvetovanj z vodilnimi funkcionarji krajevn'h odborov in na ta način omogočil pravilno delovanje, smotrno tro- šenje sredstev in ostrejšo kontro- lo nad njihovo porabo. Mreža krajevnih ljudskih odbo- rov je v naši občim' trenutno za- dostna. .Območja krajevnih urndov so določena tako, da občani brez večje zamude lahko hitro uredijo svoje drobne zadeve pri krajev- nih uradih in jim ni treba hoditi v oddaljene večje centre. Seia Prostovoljno gasilsko društvo Sela bo proslavilo v nedeljo. 26. julija t. 1., v Selah pred ga- silskim domom 10-letnico obsto- ja gasilskega društva z razvitjem prapora. V nedeljo popoldne ob 14.30 bo nastop gasilske mladine, zatem, pa slavnostni govor za 40-letnico KPJ in 10-letnicn obstoja društva ter razvitje prapora. Gerečja vos Odbor PC;d Gerečja vas je pre- v7-el iniciativo za zgraditev kul- turnega doma v Gerečji vasi. Tam zgrajen dom ne bo samo gasilski dom, ampak dom, v katerem bodo sestanki, 'seje, zborovanja, preda- vanja, kino predstave in podobno, kar to območje Dravskega polja močno pogreša. 2e letos spomladi so začeli z graditvijo doma in so ob sredstvih društva, ob pomoči vaščanov ^ z materialom, vpregami in delom spravili novo zgradbo do pod streho. Zdaj bi radi spra- vili novogradnjo pod streho in jo nato še dogradili do uporabnosti, pa ne morejo ob lastnih sredstvih dalje. Za pomoč so se obrnili na Okrajno in občinsko gasilsko zve- zo Maribor in Ptuj ter na Občin- ski ljudski odbor Ptuj, da bi jim pomagali s sredstvi. Tako bi do- bila Gerečja vas dvorano, ki bo sprejela vse vaščane ob raznih prilikah in bo tudi v bodoče lah- ko v Gerečji vasi več poučnih predavanj in drugih prireditev, ki bodo služila prosveti in razvedri- lu kmečk^a prebivalstva. Kal=kalo. kjer leži še danes. Krsnik je Ve.sno poročil in živel z njo v srečnem zakonu. TUJA NARODOPISNA DELA Čitalnica hrani na svojih knjiž- nih policah nekaj znanih del v nemščini, med njim. pomembno narodopisno knjigo »Die Sitten der Vdlker« v 4 delih, napisal jo je dr. Buschon. Z navadami, obi- čaji, značilnostmi tujih narodov v Evropi, Afriki, Aziji, Av.straliji in Ameriki pa nas je seznanil zna- meniti potopisec dr. Hugo Bema- tzik, k; sc je predstavil z delom »Dio grosse Volkerkunde« v treh zvezkh. Omenimo naj med dru- gim še Spamerjevo delo »Die deutschc Volkskunde« in Bosser- tovo delo »Ljudska umetnost v Evropi«. Slednje delo' nam prika- zuje okrog 1900 predmetov ljud- ske umetnosti iz Evrope. Našo pozornost pritegnejo živobarvni rrnamenti raznih evTop.skih na- rodnosti, dalje značilnosti posa- meznih keramik, pletenin, lesenih in steklenih izdelkov ter še mar- sikaj drugega. NARODOPISNO BLAGO V PovoDNOvi Čitanki Omenili smo že Meščansko či- tanko ptujskega kronista Sunona Povodna (1753—1841) kot važen zgodovinski vir za ptujsko pre- teklost. Njegovo delo pa vsebuje tudi mnogo narodopisnih običajev iz ptu.iske okolice. Poslušajmo. kaj nam pripoveduje Povoden o prebivalstvu ptujske okolice; Tukajšnji Slovenci, ki jih ločijo Središče. Zavrč, Podlehnik in Ko- larje (kraj na hrvaški me.ii v Ha- lozah, blizu Zelatske ceste) od hrvaškega rodu, se imenuje.jo de- loma Haložani (Kal^^saner), deloma Dolanci. deloma Zg. in Sp. Po- Ijanci. Vsi ti prebivalci pttujskega polkroga .se razlikujejo v svojem govoru in noši. Zg. Poljanci pri Cirkovcih in Št. rr>vTencu nosijo kratko hlače iz črnega platna s temnorjavimi lodna.stnimi suknji- či, ki imajo zelo trde ovratnike. Obuvajo se v škornje, pokri- va ,jo pa s črnimi klobuk iz klobu- čevine Med pokrivali jc opaziti pri ženskah oečo iz belega platna z dolgnmi čipkami, ki sega do okra za, dalje belo .srajco z mno- gimi zgibi. Sp. Poljanci nosijo široke, plat- nene hlače (Gattien) do gležnjev, njihova srajca visi prosto okrog kolkov, njihov klobuk, njihovi škomji m tako imenovana »čoha« sličijo onim pri sosednjih Hrvatih. Dolanc^ imajo sicer tudi šroke. platnene hlače, toda te segajo sa- mo do Kolena; srajca nad hlačam je skoraj prav tako dolga. Dosti daljši je platneni pas okrog ži- vota. K njihovemu zimskemu oblačilu spadajo škomji, ovčja čepica in plašč iz modrega platna; nasprotno pa uporabljajo ženske, ki nosi,jo modra krila in rdeče pnsnike. poleg majhne naglavne tudi velik platneni robec (ruto), s katero se v dežju popolnoma ovijejo, da jih čim manj pre- moči. Haložani .so se nosili nekoč po- polnoma po kočarsko, svoje hla- če so zatikali v škornje in nosili sukn.io iz bele tkanine, obroblje- no z rdečimi in modrimi vrvi- cami ... Pri vseh navedenih prebivalcih je odlična noša pri ženskih svat- bah, namreč neveste, družice in stare matere. Vse tri se očitli- jejo po svojem svečanem obla- čilu, ki se zelo razlikuje od osta- lih svatov. Nevestin nakit v laseh obstaja iz svetlordečih, svilenih trakov, ki se vpletejo v kito. ka- kor tudi iz ražm vrinovega venčka. ki ljubko krasi sprednji del glave. Njena vrhnja .suknja je izdela- na bodisi \7. zelenega, volnenega blaga ali pa iz modrega sukna. Spodaj je obrobljena, rdeče ali pa svetlozeleno. — Tej nevestin: obleki sliči tudi oblek= druž-ce. njen veač^. »e Jjojl MsŠ^i ks», neve.stin. — Predpasnik je iz fi- nega belega platna. — Stara mati nosi klobučevinasti klobuk. Med narodne običaje tukajšnjih Slovencev sodijo njihove poroke in pogrebi; oboje ima svojo pri- vlačnost, vredno omembe ... PTUJSKI MEŠČANI V POVODNOVI Čitanki Povoden nam je zapustil v svoji Čitanki tudi opis značaja ptuj- skih meščanov v začet^cu 19. stol. V njej pravi, da se Ptujčani zelo radi zabavajo m popivajo dolgo v noč na veliko jezo svojih žena. Zaradi tega se mnogo zakonov razide. Povoden graja razkošno in razgaljeno modo ptujskih me- ščank, ki zbuja splošno spogledo- vanje. Ptujčane odlikuje pošte- nost, gostoljubnost, zvestoba do deželnega kneza in človekoljubje. Te lastnosti se kažejo v številnih dobrodelnih prireditvah v ptuj-' skem teatru, zgrajenem v 1. 1786. Ptujčani iz bidermajerske pred- marčne dobe so dobrodiušni. ven- dar precej plitvi filistrski mešča- ni. Slikarji tedanje dobe so radi portretirali in slikali pokrajinske motive ... (Dalje prihodnjič) PTUJSKI TEDN!?( PTIJJ, DNE 24. JULIJA 1959 Pot do vremenske napovedi Ko poslu^mo v radijskem spre- jemiiiKu ah bererno v časopisju porociio in napoved o vremenu, niti ne pomislimo, koliko truda je zahtevalo takšno poročilo. Ne- kateri si sploh domišljajo, da je vremenska napoved neke vrste ugibanje, ki nima nobene trdne osnove. V" dsvnini, ko je bi! človek še tesneje navezan na prirodo, ga je ta sama vzpodbujala k opazova- nju vremena. Tako si je pridobil osnovna dognanja, ki so mu več ali manj trdno napovedovala slabo ali lepo vreme. Kako močno se je prvotni člo- vek čutil odvisnega od vremena, je razvidno iz tega, da ga je celo oboževal. Tako pri vseh narodih na lej prvotni stopnji kulture najdemo poosebljene vremneske pojave v obliki njihovih poglavit- nih bogov, od katerih volje je bilo odvisno vreme in tudi slabša ali plodovitejša letina. Torej, prva opazovanja vremena izhajajo iz skrbi za vsakdanje življenje. Iz teh opazovanj pa so nastali tudi prvi zarodki vremenske napovedi. Prvo obdobje vremenskega zna- nja je bilo v tako imenovanih vre- menskih pravilih, ki so se po mnogih generacijah ohranila še prav do danes med kmeti, iovci, planinci, mornarji in sploh med ljudmi, ki imajo ožji stik s priro- do. Razvoj tehnike in dvig kul - ture pa sta zahtevala novo, toč- nejšo sliko o vremenskem doga- janju; iz te zahteve pa se je po- lagoma porajala meteorološka znanost. Čas sistematičnega in fizikalne- ga raziskovanja vremenskih po- javov pa sovpada z iznajdbami prvih meteoroloških inštrumentov. Eno izmed prvih odkritij, ki ga je dal novi način raziskovanja vremena, je ugotovitev, da obsta- jajo predeli nizkega in visokega zračnega pritiska. Ti pa obsegajo široka področja in se stalno giba- jo. Vrem^nosiovci so namreč ugo- tovili, da zrak iz vseh strani pri- teka v področje nizkega zračnega pritiska in sicer pod določenimi pogoji. Ugotovili so tudi, da po- vzročajo gibanje ozračja vefika strujanja zraka, ki teko od polar- nih predelov k srednjim geograf- skim širinam in dovajalo hladen zrak. Iz nasprotne smeri pa se gibljejo toplejše zračne st,ru,je, ki pritekajo od ekvatorja in prinaša- jo toplejši zrak. Na podlagi tega so prišli do ideje da ustvarjajo vreme ogromna zračna telesa, ki se razprostirajo na površinah več tisoč kvadratnih kilometrov ter se imenujejo zračne gmote. Vzrok nastanka teh zračnih teles je* v neenakem obsevanju posameznih geografskih širin in v različnem ogrevanju ter ohlajevanju morja in kopne površine naše zemlje. ČLOVEŠTVO NA KUPU Švica m Zahodna Nemčija si delita slikovito Bodeasko »jezero, ki ga pretaka velika reka Ren. Zdj se neverjetno :n vendar kaže račun, da bi na njegovi zamrznje- ni površini 539 kvadratnih' metrov našlo pro.stor vse človeštvo, ki trenutno tlači mater Zemi.jo. In koliko nas je? Nekako dve mili- jardi sedem sto milijonov ljudi. Ako računamo na kvadr. meter pet cseb, se račtm gladko izravna. Ker pa se število ljudi na Zemlji venomer in zelo naglo veča, bo kmahi treba najti večji prostor za njegov plenum. Dežurstvo zdravnikov DEŽURSTVO SPLOŠNIH ZDRAVNIKOV Dežurstvo splošnih zdravnikov od 24. do 27. julija 1959: 24, dr. Emil Blagovič in dr. Milan Carli; 25. dr. Nada Pavli- čev in dr. Ivo Medved; 26, dr. Ladislav Pire in dr. Ivo Medved; 27. dr. Nada Pavličev in dr. Ivo Medved; 28. dr. Mitja Mrgole in dr. Franc Fakuš: 29. dr. Milan Carli in dr. Emil Blagovič; 30. dr. Ivo Medved in dr, Ladislav Pire. Pomožna ambulanta Juršinci posIu.je vsak ponedeljek od 8. do 12. ure in vsako sredo od 14. ure dalje. Pomožna ambulanta Podlehnik poma starih in onemoglih v Muretincih se iskreno zahvalju- jemo pevskemu zboru Organiza- cije SZDL Ptuj-Breg, ki nas je obiskal v soboto. 18. julija, po- poldne in nam pod vodstvom pe- vovodje tov. Franja Petka in po nagovoru predsednika organiza- cije tov. Ivana Rudolfa zapel več narodnih in partizanskih f>esmi. Temu pevskemu zboru želimo tudi na bodočih nastopih po ko- le'ktivi1"i in ustanovah obilo uspeha. Na zagrebškem italijanskem konzulatu je čakala dolga vrsta ljudi na vize. Midva z bratom pa sva imela v rokah telegram: Ma- ma umrla, pogreb petek. Poslali( so nama ga sestrini otroci iz Ita- lije. Če sva hotela priti o pravem času, je bilo treba zavihati roka- ve. Najprej pri uslužbencu v pred- sobi: »Funerale, funerale!« (fune- rale pomeni pogreb). »Si? Fune- rale? Alora, imate prednost.« in je šlo po stopnicah gor in p>o stopnicah dol. Treba se je bilo ja- viti pri uslužbenki v prvem nad- stropju. Šla nama je na roko. Po- tem v spremstvu uslužbenke iz predsobe naravnost k okencu. Tri- deset ljudi, ki so čakali, je mo- ralo potrpeti, da se je vse napi- salo, udarilo žige, nalepilo kolke, plačalo in preskrbelo šefov pod- pis. V pol ure je bilo opravljeno. Nato brž v banko. Tam sva me- njala dovoljenih 12.000 din v lire. Dobila sva 12.500 lir. Razen tega sva smela vzeti s seboj še 3000 din v stotakih. Nisva imela časa, da bi se okrepčala. Ujela sva av- tobus Zagreb—Reka. Prijetna vož- nja po asfaltirani cesti do morja. Nekje na sredi poti smo videli ob cesti na novo zgrajeni motel. (Mo- tel naj bi bil nekak hotel za mo- torizirane potnike). Na Reki skromno okrepčilo, nato avtobus Reka—-Trst. Na meji ni bilo sitno- sti. Zvečer sva bila v Trstti. Tu sva imela dve uri časa. in tu sva se prvič seznanila a cenami v re- stavraciji. Za mo.io skromno ve- čerjo je znašal račun 970 lir. Če vzamemo dinar za liro al pari, bi bilo to 970 din. V Jugoslaviji bi bilo za ta denar štiri ali pet ve- čerji. Saj pa tudi ni čudno! Na računskem lističu je že tiskana beseda »coperto«, kar pomeni »po- krivanje«, in stane 120 lir. Razen tega so zaračunali še 10 "/o napit- nine. Ko pa sva vstala in šla, na- ma natakar ni voščil niti lahko noč, ker nisva pustila ha mizi vsaj vsak še 50 lir. Nočni brzovlak, direttissimo Trst—Milano. Poiskala sva prazen k-upe. Bila sva trudna in noge so naju pekle. Čez čas se sezujeva, ugasneva luč in leževa, z negami obrnjenimi proti vratom. Med vožnjo so se naenkrat odprla vra- ta in kaka signorina ali signor je hotela noter. Ko pa je zagledala bose noge, jo je kar nazaj vrglo: »O mamma mia, che impertinen- za!« (o mama moja, kakšna ne- spodobnost). Tako sva kot nesa- lonska balkanca prav prijetno dre- mala in prispela zjutraj v Milano. Milano, najživahnejše, najboga- tejše trgovsko mesto Italije, po velikosti drugo za Rimom. Reke avtomobilov, to je obrabljena fra- za, kaj reke! — v mestu skoraj ni prostorčka, kjer ne bi parki- rali avtomobili. Ko sva zagledala kolesarja, edinega ta dan. sva kar obstala: »Glej, glej. kolesar...« Nisva imela časa, da bi si ogle- dala milansko stolnico in druge take reči, vstopila sva v avtobus za v Lodi. mesto. 30 km oddalje- no od Milana,, nekoliko manjše od Maribora. Tudi na tej cesti vozi- jo avtomobili skoraj v neprekinje- ni vrsti. Imela sva vtis, da so do- segli Italijani v tem oziru višek, ki se ne da več preseči. Sestro smo pokopali popoldne. Drugi dan po pogrebu smo so- rodniki obiskali n,ien grob, ji ne- sli rože in opravili, kar je bilo treba, pri pokopališki upravi. Na lodijskem pokopališču je še kar dobro oskrbovan prostor, kjer je pokopanih nekaj nemških vojakov, en Jugoslovan in en Žid. Na na- grobnem kamnu tega Jugoslovana piše: Radenkovic Gradimir — M. 23. 7. 1945, na Ziaovem nagrob- niku pa: Romano Samuelle — 23. 7. 1945. Letnica smrti ne bo pravilna, morala bi se najbrž gla- siti: 1944. Pokopališki uslužbenec nama je povedal, kako sta umrla. Izposodila st.a si na ulici prislo- njeno kolo. Lastnica kolesa ju je prijavila nemškemu komandantu in ta ju je da! kar tam na ulici ustreliti. Nekaj dni sva ostala z bratom v Lodiju in obiskala tudi Milano. Povzpela sva se na streho milan- skega Duoma, kjer imajo bife z vsemi sanitarijami. Pri mizicah so sedeli mladi pari. se smejali in' zabavah. Svetost najlepše milan- ske cerkve torej ni .ovira, če se dajo zaslužiti lire. Brat, ki je pre- cej mlajši od mene, je večkrat kritično ogledoval ženski svet in rekel: »Da, da, eleganca že, obleke in lišp tudi, a v lepoti Slovenke ne zaostajajo za Italijankami.« Še več: v deželi Rafaelovih Madon sva videla več povprečnih in pre- zgodaj ostarelih žensk, kot pri nas. Radovedna sva bila. kako je v Italiji s cenami. Cene v gostin- stvu so, kakor sem že omenil, ne- primerno višje od naših, pa če- prav so tudi plače višje. Žensko blago, svila, najlon, vse to je menda res cenejše kot pri nas, vendar ni trpežno. Prav gotovo izdelujejo naše tovarne kvalitet- nejše izdelke, čeprav po vzorcih in okusu morda nekoliko zaosta- jajo. Čevlji in sploh usnjeno blago je drago. Seveda dobiš tudi v Ita- liji elegantne ženske čevlje že za 2 do 5000 lir. ki pa trajajo morda le nekaj tednov. Kvalitetni čevlji, ki stanejo pri nas 4 do 5000 din, so v Italiji mnogo dražji, njih ce- na je 8 do 10.000 lir. Moška blaga (kamgarn in po- dobno) so v Italiji po 6 do 10.000 lir, torej dražja kot pri nas. Kar se splača kupiti, so motor- na vozila. Malo rabljen avto dobiš že za 200 do 500.000 lir. Seveda, če ga prepelješ v Jugoslavijo, te bo sta! še enkrat toliko, ker je treba plačati carino. Z ljudmi nisva mnogo govorila razen na vlaku in v javnih lokalih. So vljudni, ustrežljivi. Zdi se, da je povprečnega italijanskega člo- veka minil nacionalni šovinizem. To velja tudi za kraje ob meji. To so posledice medsebojnega- spo- znavanja prebivalstva s te in one strani meje v okviru tako ime- novanega malega obmejnega pro- meta, ki se iz leta v leto uspeš- neje razvija. k Z.a zakl.juček še to, da Italijani zelo radi poslušajo in pripovedu- jejo šale. Ko sva sopotniku na vlaku pripovedovala znani vic o treh državnih poglavarjih, ki so prišli v nebesa, tam po svojem zasluženju dobili v dar vsak svoj avto, se potem z njimi vozili med oblaki ter zagledali tudi najvišje- ga cerkvenega poglavarja, kako se vozi samo z mopedom, naju je dobrodušni Italijan opozoril, da se ta poglavar vozi na navadni »bi- cikleti«. A tako, sva rekla, Itali- jani imate pač drugo varianto! -men- Krvodajalci CIRKUmNE 10. julija t. 1. je ekipa iz Ljub- ljane odvzemala v Ciinkulanah kri. Akojo je orgsn-iz.raila organi- zacija Rdečega kriča iz Gorišnt- ce, ki je pridobila ža davovanje krvi 75 Ijiidi. Med njim; jih je več, ki že posedujejo značke in pohvale za večkrat cddano kn. Organizatorjem Francu Nasku. Mirku Gomsclške -n Marij. Cigla- rič vse priznanje, prav tako pa darovaJcem krvi za človekoljubno dejanje. GRAJENA Dne 16. julija 1959 so darovali svojo dragoceno kri prebivalci iz Grajene. Vsem krvodajalcem iskrena hvala, organizatorjema Krpek Francu in Ljubeč Mariji pa vse priznanje. Kolarič Terezija. Petek Marija, Breg Kristina, Kokol Marija, Lov- renčič Franc (6-krat). Sakelšek Avgust, Sakelšek Genofeva. Ga- šperič Marija, Mesarec Jakob, Gaj- ser Marija, Sakelšek Marija, Grim- šič Franc, Ljubeč Venčeslav, Puc- ko Frančiška, Ljubeč Zofija, Cvetko Marija, Preložnik Mari.ia, Rojko Marija. Čeh Cecilija, Rašl Ivana, Kokol Antonija, Pampl Ju- lijana, Kumer Roza, Rojko Ivana, Kolarič Martin, Podgoršek Franc, Krepek Franc. Ostali so še: Novak Janko. Se- lan Ciril. Rebernjak Jožica, Jaz- binške Mari.ja. Žilavec Janja. Postaja za transfuzijo krvi Rodiotelevizlja Ljubljana Radijski program KEDELJA, 26. JULIJ.\ 6.00—6.30 Nedeljski jutranji pozdrav — vmes ob 6.05—6.10 Poročila, vremen- ska napoved in dnevni koledar. 6.30 Re- ku rae. 6.40 Prireditve dneva. 6.45 Vedri zvoki. 7.00 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved in radijski koledar. 7.15 Valčki in polke lohanna Straussa. 7.40 20 minut s Kmečko [^odbo. 8.00 .Mladinska radijska igra — Franjo Ku- mer: Riževo zrno (kitajska pravljica). 8.10 Solistični interai^zzo. 8.50 Zabavna maHneja. 9.40 CarI Dilters von Dittcrs- dorf; Koncert za cemhalo in eodalni or- kester (solistka Li Stadelmann in ansam- bel Zagrebških solistov dirigira Antonio Janigro). 10.00 Se pomnite, tovariši . . . Lado Kozak: Kardeljeva potovanja. 10.30 Iz narodne skrinje. 11.30 Kfitja Krefi: Rdeča zemlja (reportaža). 12.00 Naši poslušalci čestitaio in pozdravljajo — 1. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zaba-ima glasba. 13..30 Za našo vas. 14.15 Kaši poslušalci česti- tajo in poz^lravljajo — II. 15.00 Na-ijoved časa. poročila, vremenska napoved in ob- vestila. 15.15 Reklame. 15.30 Nedeljski popoldan pod vaško lipo (narodne in do- mače pesmi). 16.00 Humoreska tega tedna — France Bevk: Nevšečen dogodek. 10.20 Naš kopališki koncert. 17.00 60 minut športa in glasbe. 18.00 Radijska igra — Luigi SHori; Barake ( ponovitev). Režija: Maša SlavCcva. 18.54 E. Granados: Inter- mezzo. 19.00 Zabavna glasba, vmes ob- vestila in reklame. 19.30 Radijski dnev- nik. 20.00 Nedeljski intervju. 21.00 Šport- na ooročila. 21.1f> Med zgodbami in sklad- bami. 22.00 Napoved časa. poročila, vre- menska napoved in...'preg;ed sporeda za naslednji dan. 22.15 Plesna glasba. 23.00 Popevke na tekočem traku. 23.35 Georgc Enescu: Godalni' kvartet v Dduru. 24.00 Zadtjia poročila in zajslijček oddaje. PTUJSKI UPOKOJENCI POZOR! Dne 4. t. m. se nismo mogli sestati zato bomo imeli IZREDNI sestanek v soboto, dne 25. 7. ob 15. uri, v dvorani obč. komiteja. Med drugim se bomo pogovorili tudi o izletu, ki bi ga priredili prihodnji mesec. Pridite polno- številno! —o— ES-ALT SAKSOFON SUPPER, skoraj nov, prodam. Naslov v upravi lista. HIŠO z gospodarskim poslopjem, stiskalnico in 4 ha zemlje v Trnovskem vrhu s premični- nami in nepremičninami pro- dam'. Cena po dogovoru. Vpra- šajte v nedeljo pri Mesarecu Janezu. Trnovski vrh 42, De- sternik. MESTNI KINO PTUJ predvaja od 24. do 26. julija ameriški barvni film »VIDELI SE BOMO V LAS VEGASU« in od 28. do 30. ju- lija italijan.sk! film »V ZN.AME- NJU VENERE«. KINO DORN.VVA predvaja 25. in 28. juUja mehiški film. »KO EN- KRAT ODIDEMO«. KINO MURETINCl predvaja 25. in 2fi. ju!;ja nemšk; barvni film »NI PROSTORA ZA DIVJE ŽI- VALI«. Fr piše braicetr« O lovu na teleta .Mprda se bo nekaterim bral- ■jm zdel čuden'naslov, ki sem ga dal temu pismu. Izraz »sooalna teleta« se je- že precej -udomačil pri nakupovaicih živine in pri ti- stih, ki m.orajo pri odkupu služ- beno sodelovati. .Nepoučenim bral- cem pa povem, da so pod gornjim nazivom mišljena teleta tistih va- ških bajtarjev, malih kmetičev, polproletarcev in siromakov (ka- kor jih ob raznih prilikah različno nazivamo), ki premorejo le eno kravo in kadar ta krava teli. šte- vilna družina komaj Čaka. da po nekaj tednih tele prodajo, da je potem doma mleko za prelirano družine. Ta izraz v naši vsakda- nji govorici morda <>ploh nebi na- stal, če ne bi bilo predpisa o ob- ■ veznem pitanju telet za zakol do 200 kg. V tem pismu želim opisati stva- ri, ki jih v svoji okolici vidim, o njih slišim in kakor pač vse to dojema moja kmečka pamet. Sem za napredek kmetijstva in za- družno politiko zagovarjam, za- radi česar me nekateri nazadnjaki na vasi nazivajo »vročega zadru- garja«, vendar bodite prepričani, pri tem nikoli ne pozabljam na svoje osebne koristi. Obvezno pi- tanje telet je nedvomno pameten in koristen ukrep, tako za kmeta, kot za družbeni standard sploh. Da ne bi tepa utemeljaval z nekim splošnim frazarjenjem, navedem samo svoj primer: prej sem te- leta, ki jih nisem mislil obdržati za pleme doma, prodal v zakol, stara 4 do 5 tednov in s težo 80 do 100 kg. Sedaj pa tele inten- zivno krmim še nekaj tednov da- lje in ga prodam za isto ceno po kg in s težo preko 200 kg. Torej v nekaj tednih »prikrmim« težo še enega teleta, na katerega bi pT naravnih zakonih moral čakati preko 9 mesecev ... Tisti m.ali »živinore.jci«. ki sem jih že zgoraj omenil, kateri lahko rede le eno kravo, seveda niso v stanju izpitati teleta do zahte- vane teže, zato taka teleta iz so- cialnih razlogov (zato izraz »social- na teleta«), treba odkupiti prej. Če so ta teleta sposobna za p«ta- nje. kar ugotovi pristojni veteri- sama dopita ali jih da v pitanje tijska zadi*uga z namenom, da jih •^ar. bi "jih morala odkupiti kme- drugemu ali pa proda družbene- mu posestvu ... Zdi se mi. da se vsaj naša zadruga za to še dosti ne briga. Predčasno pa smejo v zakol samo tista teleta, ki imajo kake hibe in za katera ugotovi veterinar, da niso sposobna za pi- tanje. Izvajanje tega bi verjetno pote- kalo brez posebnih problem.ov, če ne bi nastalo na tržišču trenutno občutno pomanjkanje živine za zakol. Razlog za trenutno pomanj- kanje živine je, po mojem, v do- bri krmni letini in v splošni tež- nji po čim hitrejšem povečanju staleža goveje živine. Pomanjka- nje živine za zakol pa je povzro- čilo izredno aktivnost nakupoval- cev živine, ki si v imenu najraz- ličnejših odkupnih podjetij poda- jajo kljuke kmečkih domov po vaseh in naseljih. Posebno oble- tavajo take, ki imajo možnost, da teleta predčasno prodajo iz so- cialnih razlogov. Toda brez pri- stanka komisije oziroma veteri- narskega potrdila tudi tu ne gre. Bralci bedo vso stvar najlaže ra- zumeli, če opišem nekaj konkret- nih primerov. Mojega svaka, ki se napol pri- števa v tisto socialno skupino, so obiskali trije nakupovalci. Poseb- no zadnji je bi* »sposoben«. Stro- kovnjaško je našei na teletu vr- sto raznih hib in ga poučil, kako naj to dopove veterinar.iu, da bo dobil potrdilo, da sme tele v za- kol, potem pa bo on — nakupo- valec že dobil, preko zadruge, te- le za svoje podjetje. Svak je res pripeljal tele na agenci,iski odkup h kmetijski zadrugi, toda vso njegvo utemeljevanje ni nič po- magalo, komisija je spoznala te- le sposobno za pitanje, kot take- ga pa ga ni imel nihče interes kupiti, zato je rol^antujoč čez dr- žavo in komisijo, moral peljati tele nazaj domov. Po njegovem so bili krivi vsi drugi, samo ne tisti nakupovalec. Nekoliko ga je to- lažilo to, da je tudi več drugih zadela ista usoda. Na poti domov, ga je srečal znanec in ga tovari- ško poučil: »Si ti oedak, jaz sem se svojega teleta že zadnjič znebil, imelo je zlomljeno nogo. Ali ni- maš doma kakega krepelca, malo zamahneš, saj mehka kost kaj hitro poči in »nesreča« je tu ...« Svak je o tem sicer razmiMjal, a mi je potožil, da tega ne "more napraviti, ker se mu žival smili ... Moj sosed, ki ne spada v so- cialno skupino, temveč se želi čimprej znebiti vsakega teleta za- to, ker si obeta ob ugodnih pro- dajnih cenah mleka še večji do- biček, si pa zna pomagati na svoj- stven način. Teletu »strokovno« ram popek, da se mu zagnoji, po- tem pa nima nobenih težav pri izposlovanju veterinarskega potr- dila. Pri tem ga tudi ne moti to, če je tele zaradi bolečin nekoliko lažje, kot bi sicer bilo. Morda je še kje drugje kdo podobno iz- najdljiv ? Mislim še omeniti drug primer. Celoten odkup živine gre preko kmetijske zadruge na agencijski osnovi. Na določen dan pripeljejo kmetje svojo živino, katere vred- nost se oceni komisijsko in tja pridejo tudi zastopniki odkupnih podjetij, nekateri kar s kamioni, ker se zanašajo na tisto, kar se njihovi nakupovalci dogovorijo s' kmeti po domovih. Tako je tudi pri meni bil tak nakupovalec, s katerim sva se dogovorila za kra- vo, ki jo mislim prodati. Po nje- go%'em odhodu za sem st misHl: Povpvraševanje po živini je veliko, krmo imam, kaj, če se še cena dvigne za kakih 5 diriarjev pri kg. Sel pa sem vseeno iz radovedno- sti na odkupni prostor. Tako kot jaz je menda mislilo še več dru- gih kmetov. Saj je bilo k odkupu pripeljanih 7 glav živine, po kate- ro so prišli kar štirje kamioni, dva zastopnika podjetij pa sta se pri- peljala z osebnim avtomobilom ... Ko sem o tem pripovedoval svo- jemu znancu i-z sosednje vasi, se mi je nasmejal in povedal, da so v njihovi zadrugi prišli celo tri- je kapiioni po eno samo kravo... Franc (Dalje prihodnjič) Velika borba za točke — soiterik mlvzei imago DRAVA :ILmiJA (Ljwb.) 0:1 (0:0) Veliko pričakovanje za nedelj- sko tekmo je doseglo vrhunec, ko sta pritekli na igrišče moštvi v naslednjih postavah: Ilirija: Krištof, Kobal, Gržičnik, Podlipnik, Jenko, Bremec, Mr- čun, Rojina, Djekič, Rozman (Le- tenja). Drava: Kramberger, Vogrinčič, Letonja, Mušič, Straher, Marko- vič, Erhatič,, Sirec I, Sirec II, Me- saric in Artenjak. Boj Za prvo mesto se je pričel točno ob 17. uri na stadionu Dra- •ve. Že po začetnih ' potezah smo opazili, da nasprotnik ne bo ne- varen, saj so domačini takoj v za- četku prevzeli iniciativo v svoje roke in pričeli z nevarnimi napa- di. Domačini so igrali z veliko po- žrtvovalnostjo in večkrat zelo ne- varno ogrožali vrata gostov. Ves prvi del igre je potekal pred na- sprotnikovim golom., toda ni bilo strelca, ki bi povedel domače mo- štvo v vodstvo. Več nevarnih pro- dorov napadalcev Drave je dvigni- lo gledalce, ki so burno navijali za domačine. Predvsem smo opa- zili idealno priliko v 19. minuti, ko je ostro streljal na vrata go- stov Mesaric, žoga pa se je odbila od vratnice in ostala na sami gol- črti ali pa je celo prešla gol-črto, toda sodnik ni reagiral ter se je igra nadaljevala. Domači vratar ni imel nobenega dela, kar je do- kaz, da je domače moštvo mnogo bol.iše. V drugem delu enajstorica Dra- ve še dalje napada in oroža vrata gostov, vendar je gostujoča ob- ramba z vratarjem na čelu stalno na svojem mestu in odk!an.ja ne* varne napade domačinov. Napadi domačinov so bili vedno gostejši, tod."5 žoga ni našla prave poti. Vseh 90 minut igre so bili doma- čini v premoči. Do nenadnega na- pada gostov je prišlo nekaj minut pred koncem. Žogo je prejelo kri- lo in iz neposredne bližine srelja- lo v prazna vrata ter doseglo zmagonosni gol. Tako se je igra končala, kljub veliki preijioči do- mačinov, z zmago gostov. Pri gostujoči ekipi je bila naj- boljša obramba z vratarjem na čelu. Domača ekipa je bila v celoti dobra. Veliko razburjenje gledalcev nad sojenjem sodnika Konica iz Bleda, je doseglo višek, ko je večina gle- dalcev po tekmi ostala na igrišču in čakala sodnika. Sodnik Konic je vodil tekmo zelo slabo in je večkrat žvižgal v škodo domači- nov. Tekma ni bila zanimiva, ker sodnik ni bil v odločilnih trenut- kih odločen, posebno pa ni hotel dosoditi nobene enajstmetrovke, čeprav bi jih moral več. Vodstvo Drave ie takoj po kon- čani tekmi vložilo protest. p. a. izdaja .>fuijsk» tednik« Direktor Ivan Kranjčič Urejuje odbor Odgovom' ..redn* Anton R^uman Ur.>dnišrvo m uprava v Ptuju Lackova 3 Telefon !56 Čekovni rač ur, pn Komunain. OdiiK Maribor, podružnica » Ptuju, stev. 604-70ti-3-206. Rokopisov ne vračamo liska Maributska tiskarna, .Maribor Leina naročnina 500 im, pol k-uia 25C din.