ISSN 2591-2410 SLOFIT NASVET SPLETNA REVIJA ZA PRAKTICNA VPRAŠANJA S PODROCJA TELESNEGA IN GIBALNEGA RAZVOJA 2022, letnik 6, številka 4 Izdajatelj: Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani Uredniški odbor: dr. Gregor Jurak, dr. Marjeta Kovac (glavna in odgovorna urednika), Kaja Meh (tehnicna urednica) Uredništvo: Fakulteta za šport, Gortanova 22, 1000 Ljubljana, telefon: 01/5207700 Internet: https://www.slofit.org/slofit-nasvet Izdajo te publikacije je omogocilo sofinanciranje Fundacije za šport. Vsebina Nogometno poigravanje ž žogo za decke in deklice ................................................3 Jesenske norcije med odpadlim listjem ..............................................................7 Parkour v gozdu spodbuja otrokovo kriticno mišljenje in samoodgovornost .................. 10 Plezanje po toboganu, zakaj pa ne? ................................................................ 13 Tri v vrsto - poznana igra v gibalni razlicici ....................................................... 17 Usvajanje gibalnih spretnosti z žogo ................................................................ 21 Ucenje osnovnih ergonomskih pristopov v zdravstveni negi pri športni vzgoji ............... 25 Zimsko veselje ......................................................................................... 26 Nogometno poigravanje ž žogo za decke in deklice Katarina Bizjak Slanic1 in prof. dr. Marjeta Kovac2 1 OŠ Janka Glazerja, Ruše 2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport Nogomet je eden najpopularnejših in najbolj razširjenih športov na svetu. Osnovna poigravanja z žogo z nogo, ki vkljucujejo podajo žoge, vodenje žoge in strel na gol, so temeljne spretnosti usklajenega dela nog in pripomocka - žoge, ki naj bi jih usvojil vsak otrok ne glede na spol. V prispevku predstavljamo nogometne naloge, ki jih je pripravila profesorica športne vzgoje Katarina Bizjak Slanic za bralce revije Ciciban. Nogomet je gotovo eden najpopularnejših športov na svetu. Nad slovenskim nogometom že vec kot sto let bdi Nogometna zveza Slovenije (NZS), organizacija, ki skrbi skrb za razvoj in širjenje nogometa v Sloveniji, izobraževanje nogometašev, usposabljanje sodnikov, trenerjev in ostalih strokovnih delavcev, spodbujanje nogometne igre v duhu fer pleja ter preprecevanje vseh oblik nedovoljene diskriminacije.1 Trenutno ima vec kot 60.000 registriranih igralcev in igralk.1 S številnimi strokovnimi gradivi2, ki so dostopna na njihovih spletnih straneh, skrbi tudi za precej poenoteno delo trenerjev, ki skrbijo za najmlajše. Seveda je žoga odlicno motivacijsko sredstvo za vsakega otroka, cetudi se ne odloci za nogometno vadbo. Otroci radi posnemajo gibanja izurjenih, vrhunskih igralcev in igralk nogometa, košarke, odbojke, rokometa. V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju imamo zato v ucnem nacrtu za športno vzgojo poseben tematski sklop igre z žogo.3 Igre z žogo obsegajo gibanja, kot so poigravanje z razlicnimi žogami z roko, nogo, glavo, palico ali loparjem na mestu in v gibanju, kotaljenje razlicnih žog na razlicne nacine, vodenje žoge z roko, nogo in palico na mestu, v gibanju naravnost in s spremembami smeri, štafetne igre z žogo in male moštvene igre. Za prvi razred so predvideni meti in zadevanja razlicnih mirujocih ciljev s kotaleco žogo oziroma udarjanje žoge z nogo ali palico ter podajanje in lovljenje lahke žoge z obema rokama na mestu, medtem ko je za drugi in tretji razred predvideno zadevanje razlicnih mirujocih in gibljivih ciljev, meti žoge z obema ali eno roko, udarjanje žoge z nogo ali palico ter podajanje žoge med gibanjem, lovljenje žoge med gibanjem, podajanje in zaustavljanje žoge z notranjim delom stopala. Prav šola je tista, ki želi ponuditi enake možnosti usvajanja temeljnih gibalnih vzorcev vsem otrokom. Raziskave so pokazale, da v družini, pogosto pa tudi v šoli usmerjamo otroke glede na spol v razvoj dolocenih spretnosti: decke v bolj dejavne in tekmovalne športe, igre z žogo, deklice pa v bolj elementarne in umirjene igre; to predstavlja izvor razlik med spoloma, kar povzroci, da so decki bolj spretni pri obvladovanju predmetov, medtem ko so deklice spretnejše pri lokomotornih spretnostih (spretnostih premikanja v prostoru).4 Tudi pravkar opravljena raziskava na vzorcu slovenskih otrok je pokazala, da so decki spretnejši pri vseh nalogah z žogo od deklic (razen pri lovljenju žoge, kjer med spoloma ni statisticno znacilnih razlik).5 Razlike med spoloma so velike prav pri udarcu žoge z nogo, kjer je znanje deckov tudi bolj poenoteno od znanja deklic. Pomembno pa je, da se s starostjo pomembno izboljšuje tehnika izvedbe udarca žoge z nogo, saj med prvošolci 68 % ucencev gibanja ne izvede pravilno, v petem razredu pa je takih le nekaj vec kot petina (22 %).5 Zato je še toliko bolj dobrodošlo, da se tako deklice kot decki poigravajo z žogo z nogami, saj s tem razvijajo skladnost (koordinacijo) gibanja nog in orientacijo v prostoru, natancnost pri udarcih in zadevanju razlicnih ciljev in moc nog. Katarina Bizjak Slanic je za najmlajše bralce Cicibana pripravila nekaj zanimivih nalog, ki sta jih predstavila Julija in Matic. Naloge lahko uporabite tudi za igrivo popoldne ali praznovanje rojstnega dne. Tako decko kot deklice pa se lahko vkljucijo v nogometno vadbo v številnih društvih. Viri: 1 Predstavitev NZS. (b.d.). https://www.nzs.si/NZS/Predstavitev_NZS 2 Sklop vaj za mlade igralce - upravljanje žoge na mestu - sklop 5. (b.d.). https://www.nzs.si/novica/Sklop_vaj_za_mlade_igralce_-_upravljanje_zoge_na_mestu_-_sklop_5?id=51551&id_objekta=1 3 Kovac, M., Markun Puhan, N., Lorenci, B., Novak, L., Planinšec, J., Hrastar, I., Pleteršek, K. in Muha, V. (2011). Ucni nacrt. Program osnovna šola. Športna vzgoja. Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 4 Nelson, J. K., Thomas, J. R., Nelson, K. R. in Abraham, P. C. (1986). Gender Differences in Children’s Throwing Performance: Biology and Environment. Research Quarterly for Exercise and Sport, 57(4), 280-287. DOI: 10.1080/02701367.1986.10608088 5 Pavlic, N., Kovac, M. in Marinšek, M. (2022). Spremembe v gibalnih spretnostih ravnanja z žogo ucencev in ucenk od 1. do 5. razreda osnovne šole. V Kovac, M., Plavcak, M. in Dobovicnik, L. (2022), Zbornik 35. strokovnega in znanstvenega posveta športnih pedagogov Slovenije (str.98-110). Jesenske norcije med odpadlim listjem Katarina Bizjak Slanic1 in prof. dr. Marjeta Kovac2 1 OŠ Janka Glazerja, Ruše 2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport Katarina Bizjak Slanic, profesorica športne vzgoje, je za revijo Cicido pripravila prispevek o jesenski naravi in možnostih, ki jih ponuja za raziskovanje okolja in spodbujanje spretnosti otrok. Odpadlo listje nudi otrokom številne izzive, le primerno jih oblecimo in se prepustimo njihovi igri. Jesenski cas prinaša veliko odpadlega listja. Listavci odvržejo liste, ker bi rastlina porabila prevec energije, da bi jih zašcitila pred nizkimi zimskimi temperaturami. Ko listi izgubijo vse uporabne snovi, se na dolocenem mestu list loci od veje in odpade. Preden listi odpadejo, pa se razlicno obarvajo, saj prenehajo izdelovati pigment klorofil, ki je pomemben pri fotosintezi in jim daje znacilno zeleno barvo. Ta je pomladi svetlo zelena, poleti in v zacetku jeseni pa temno zelena. Ko se zacnejo drevesa pripravljati na zimo, pridejo v ospredje druga, rdeca barvila, ki obarvajo liste najprej rumeno, nato rdece in na koncu rjavo.1 Tako nam listnati gozd ponujajo številne barvne kontraste. Odpadlo listje prijetno šumi, je mehko in ce ga je dovolj, lahko postane tudi primerno igrišce za skrivanje otrok. Naskok na zvrhan kup listja otroka spontano spodbuja k cim višjemu skoku in krepitvi mišic nog, iskanje jesenskih plodov (žira, želoda, kostanja) in izdelava risbic pa spodbuja otrokovo raziskovalno žilico in ustvarjalnost. Plodove in manjše kamencke lahko uporabimo tudi za družabne igre, npr. tri v vrsto. (foto M. Kovac, igrica na gozdni ucni poti na Golem Brdu Pustolovšcina koconogega cuka; Obcina Medvode) Pomembno je, da je otrok primerno oblecen in obut ter da mu dovolimo, da preizkusi razlicne možnosti, ki jih ponuja jesenska narava. Naj vas ne skrbi, ce se bo umazal ali ce bo ril po kupu listja kot krt. To so neprecenljive izkušnje stika z naravo. Slike Julije in Matica so dovolj zgovorne, da izkoristite še zadnje možnosti skrivanja v listju pred zimo. Obišcete pa lahko tudi katero od gozdnih ucnih poti in se podate na razburljivo raziskovanje narave. Viri: 1 Gozd in gozdarstvo. Zakaj jeseni listje spremni barvo? https://www.gozd-les.com/novice/2016/zakaj-jeseni-listje-spremni-barvo Parkour v gozdu spodbuja otrokovo kriticno mišljenje in samoodgovornost Katarina Bizjak Slanic1 in prof. dr. Marjeta Kovac2 1 OŠ Janka Glazerja, Ruše 2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport Ali veste, kaj pomeni beseda parkour? Parkour je športna disciplina, v kateri mora tekmovalec priti s tocke A do tocke B na najhitrejši in najbolj ucinkovit ter inovativen nacin, pri tem pa si ne sme pomagati s pripomocki. Seveda si lahko parkour zamislimo tudi kot navidezno pot v gozdu, k premagovanjem ovir pa povabimo najmlajše. Parkour je lahko zabava za mlade, kjer s premagovanjem ovir preizkušajo svoje sposobnosti, izboljšujejo svoje spretnosti, predvsem skokov, si krepijo pogum in samozavest. Je pa tudi športna disciplina, v kateri mora tekmovalec priti s tocke A do tocke B na najhitrejši in najbolj ucinkovit nacin. Pri tem si ne sme pomagati s pripomocki, med gibanjem pa pogosto izvaja prilagojene gimnasticne elemente, s katerimi premaguje razlicne ovire na poti. Korenine parkourja so v vojaškem premagovanju ovir na stezi za poligon in borilnih vešcinah.1 Podobna gibanja lahko zasledimo v nekaterih kulturah že stoletja v razlicnih delih sveta (npr. Afrika, Kitajska), parkour pa je postal popularen z razlicnimi atraktivnimi hongkongškimi filmi. Gibanje na zamišljeni progi vkljucuje razlicne gibalne vzorce: tek, plezanje, plazenje, guganje, skoke (predvsem hitre, zaporedne eksplozivne poskoke z maksimalno silo), preskoke ovir, kotaljenje, vcasih izvajalci dodajo še akrobatske prvine, kot so premeti in salti. Vrsto gibanja tekmovalec uporabi glede na situacijo na progi. Parkour lahko izvajamo individualno ali v skupini kjerkoli, obicajno pa v urbanem okolju,2 ki ga tekmovalec ali skupina izrabi na nov, tudi izzivalen nacin. Pri tem se giblje okrog predmetov - ovir (npr. stena, streha, ograja, okno, v gozdu drevo, skala, potok …), cez nje, pod njimi ali skozi nje. Danes je parkour tudi tekmovalna disciplina. Pod okriljem Nacionalne parkour zveze (World Freerunning and Parkour Federation, WFPF), ki je bila ustanovljena leta 2007, so skupaj s televizijsko mrežo MTV posneli številne s parkourjem povezane šove in tako spodbudili veliko zanimanja za ta šport. Leta 2017 je med svoje športne discipline, kljub velikim nasprotovanjem, vkljucila parkour tudi mednarodna gimnasticna zveza (International Gymnastics Federation, FIG). Raziskave kažejo, da parkour pomembno vpliva na koordinacijo gibanja, eksplozivno moc mišic nog in druge vrste moci ter vzdržljivost.3 Predvsem pa predstavlja za mlade velik izziv, je sredstvo potrjevanja in oblikovanja njihove samopodobe. Seveda takšne atraktivne poligone lahko oblikujemo tudi na igrišcu ali v gozdu. Kako si je zamislila progo za parkour v gozdu Katarina Bizjak Slanic, profesorica športne vzgoje, si lahko ogledate v spodnjih posnetkih Matica in Julije. Pri tem posebej poudarja razvijanje otrokovega kriticnega mišljenja in samoodgovornosti, kajti sam izbira primerno oviro, ki bo omogocala, da jo premaga na svoj, izviren nacin. Ker je lahko takšno gibanje tudi tvegano, ga poucimo, da naj razmisli in presodi, ali je veja dovolj trdna, njegove sposobnosti in usvojenost gibalnih spretnosti pa takšne, da bo izvedba zanj varna. S tem sam prevzema odgovornost za svojo varnost. Otrok naj usvoji naslednje zaporedje: opazovanje (okolišcin) – presoja (tveganja in odlocitev za najbolj ucinkovito, a varno gibanje) – dejanje (izvedba gibanja). Takšno zaporedje je kljucno za posameznikovo varnost kjer koli in v kakršni koli življenjski situaciji ( tudi pri preckanju ceste ali skoku v vodo). Viri: 1 De Feitas, E. (2011). Parkour and the Built Environment: Spatial Practices and the Plasticity of School Buildings. Journal of Curriculum Theorizing, 27(3), 209. 2 Brunner, C. (2010). Nice-looking obstacles: Parkour as urban practice of deterritorialization. AI & Society, 26(2), 143–152. 3 Grosprętre, S. in Lepers, R. Performance characteristics of Parkour practitioners: Who are the traceurs? European Journal of Sport Science, 16(5), 526–535. Plezanje po toboganu, zakaj pa ne? Katarina Bizjak Slanic1 in prof. dr. Marjeta Kovac2 1 OŠ Janka Glazerja, Ruše 2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport Katarina Bizjak Slanic, profesorica športne vzgoje, je za revijo Cicido pripravila prispevek o nekoliko bolj tvegani dejavnosti - plezanju po toboganu. Otroci se hitro navelicajo preprostih dejavnosti, zato je spušcanje po toboganu obicajno zanimivo le kratek cas, sami pa najdejo drugacen, bolj izzivalen nacin, to je vzpenjanje po toboganu. Igra je otrokova svobodna dejavnost, ki pomembno vpliva na njegov telesni, gibalni, spoznavni, custveni, socialni, pa tudi moralni razvoj.1-2 V pozitivnem in podpornem okolju namrec predstavlja kljucno dejavnost za razvoj otrok v zdrave in kompetentne odrasle.3 Igra vkljucuje raznovrstne in razgibane dejavnosti, v katerih otrok sodeluje zaradi notranje motivacije in ob njih doživlja pozitivna custva. Omogoca mu ustvarjalnost, razvija domišljijo, z njo pridobiva nove kompetence, kar pozitivno vpliva na njegovo samozavest.1,2,4 Najveckrat otroku ponujamo cim varnejše igralno okolje. Pri tem pozabljamo, da je varno okolje za otroka predvidljivo, zato mu zelo hitro ne predstavlja vec pomembnega izziva. Otrok namrec sam spontano preizkuša razlicne oblike gibanja v okolju, ki mu je na voljo, pri tem pa nenehno išce akcijo, izzive in preverja meje svojih sposobnosti. Okolje mora cim bolj spodbujati možnosti razlicnih odzivov, saj le tako otrok osmišlja svoje dejavnosti. S ponujanjem samo varnega in predvidljivega okolja najpogosteje ne dosegamo pomembnih vplivov igre na otrokov razvoj, še vec, lahko mu tudi škodujemo.3 Zato v zadnjem casu strokovnjaki spodbujajo ponovno vkljucevanje otrok v bolj tvegane, a razvojno ustrezne igre, ki predstavljajo izjemno priložnost za razvijanje otrokovih samoregulacijskih vešcin.5-6 Posebej s tvegano igro ucimo otroka, da je sposoben reševati probleme s samostojnim sprejemanjem odlocitev, obenem pa vseeno sledi pravilom, ki jih postavijo odrasli. Ob tem obvladuje strah, ki ga lahko prenese, in se uci nadzirati svoja custva.2 Tvegana igra otrokom omogoca, da se dokažejo na vec ravneh: gibalno (tako da splezajo nekoliko višje, tecejo hitreje in skocijo dlje ali višje kot obicajno), custveno (pridobivajo obcutek za premagovanje oziroma obvladovanje strahu), psihicno (otroci se skozi igro ucijo, kako reševati težave, odkrivajo lastne meje in okolje okoli sebe, s sprejemanjem odlocitev zacnejo zaupati vase), spoznavno (ugotovijo, da je mogoce problem rešiti na razlicne nacine, znajo oceniti, kaj je varno oziroma nevarno).5 Na vsakem igrišcu obicajno stoji tobogan. Spušcanje sede po toboganu je za otroka zabavno, a hitro opazimo, da zacne iskati drugacne nacine njegove uporabe, npr. s spušcanjem na drugacne nacine (leže, namesto sede, z glavo navzdol) ali plezanjem po toboganu. Otroku dopustimo, da pleza po toboganu, saj to predstavlja zanj številne prednosti. Pri tem pa mu postavimo pravila, ki si jih lahko preberete v prispevku Katarine Bizjak Slanic. Hitro boste opazili, kako ga bo plezanje zaposlilo. Ob kancku strahu bo spoznal, da se je težje povzpeti po toboganu navzgor, kot splezati nanj po stopnicah ali lestvi, ob uspešnem podvigu pa bo potem tudi spust po toboganu zanj bolj zabaven. Viri: 1 Marjanovic Umek, L. in Kavcic, T. (2006). Otroška igra. V L. Marjanovic Umek in M. Zupancic (ur.), Psihologija otroške igre: Od rojstva do vstopa v šolo (str. 41–59). Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete. 2 Ginsburg, K. R. (2007). The importance of play in promoting healthy child development and maintaining strong parent-child bonds. Pediatrics, 119(1), 182–191. 3 Nijhof, S. L., Vinkers, C. H., Van Geelen, S. M., Duijff, S. N., Achterberg, E. J. M., Van Der Net, J., Veltkamp, R. C., Grootenhuis, M. A., Van De Putte, E. M., Hillegers, M. H. J., Van Der Brug, A. W., Wierenga, C. J., Benders, M. J. N. L., Engels, R. C. M. E., Van Der Ent, C. K., Vanderschuren, L. J. M. J. in Lesscher, H. M. B. (2018). Healthy play, better coping: The importance of play for the development of children in health and disease. Neuroscience and Biobehavioral Reviews, 95, 421–429. 4 Gray, P. (2011). The Decline of Play and the Rise of Psychopathology in Children and Adolescents. American Journal of Play, 3, 443–463. 5 Sandseter, E. B. H. (2009). Affordances for Risky Play in Preschool: The Importance of Features in the Play Environment. Early Childhood Educational Journal, 36, 439–446, doi: 10.1007/s10643-009-0307-2. 6 Yogman, M., Garner, A., Hutchinson, J., Hirsh-Pasek, K., Golinkoff, R. M. in Committee on Psychosocial Aspects of Child and Family Health. (2018). The power of play: A pediatric role in enhancing development in young children. Pediatrics, 142(3). Tri v vrsto - poznana igra v gibalni razlicici Katarina Bizjak Slanic1 in prof. dr. Marjeta Kovac2 1 OŠ Janka Glazerja, Ruše 2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport Katarina Bizjak Slanic, profesorica športne vzgoje, je za bralce revije Ciciban pripravila prispevek o igri, ki jo vsi poznamo, a jo obicajno igramo z listom papirja in svincnikom. Igro je »preoblekla« v gibalno razlicico, pri tem pa svetuje uporabo najrazlicnejših pripomockov. V zimskem casu pa se lahko na podoben nacin igramo tudi kar v vecji dnevni sobi ali na zasneženem travniku. Igra pomembno vpliva na vse vidike otrokovega razvoja.1-3 Otroci in odrasli se radi družijo ob družabnih igrah. Med njimi gotovo vsi poznate igro tri v vrsto. Razlicice igre lahko kupimo v trgovinah z otroškimi igracami, pa tudi v vseh vecjih blagovnicah. Na svetovnem spletu lahko najdemo tudi razlicna navodila, kako družabno igro izdelamo sami. Nekatera od navodil so zelo ustvarjalna, otrok pa z izdelavo uri svoje rocne spretnosti in se likovno izraža. Družabno igro pa lahko »preoblecemo« tudi v gibalno razlicico. Polja ustvarimo z obroci ali kolebnicami, lahko pa jih narišemo tudi na asfaltno površino z barvno kredo ali pa jih na zasneženem travniku oznacimo z vejicami. Potrebujemo še klobucke, ki pa jih lahko nadomestijo kamni ali storži, manjše žogice ali prazni jogurtovi loncki, prav pa pridejo tudi otrokove igrace. Spreminjamo lahko tudi nacin gibanja (tek, poskoki). Dopustite, da si otroci tudi sami oblikujejo igralna polja in v igro vkljucujejo razlicne pripomocke, saj tako spodbujamo njihovo ustvarjalnost. Ker se bližajo prazniki, mogoce ne bo odvec tale namig: kupite otroku obroce, klobucke in kolebnice namesto igrac, ki jih že ima v izobilju in bodo zagotovo zanimive le dan ali dva, nato pa bodo pozabljene obležale v škatli za igrace. Ti preprosti športni pripomocki so uporabni za razlicne gibalne igre, ki se jih prav zato, ker jih lahko prilagajamo na razlicne nacine, otrok ne bo navelical. Gibalne igra omogocajo tudi vaše dejavno vkljucevanje. Ce se boste zadihali skupaj z otrokom, bo to koristilo ne le otroku, ampak tudi vam. Viri: 1 Marjanovic Umek, L. in Kavcic, T. (2006). Otroška igra. V L. Marjanovic Umek in M. Zupancic (ur.), Psihologija otroške igre: Od rojstva do vstopa v šolo (str. 41–59). Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete. 2 Ginsburg, K. R. (2007). The importance of play in promoting healthy child development and maintaining strong parent-child bonds. Pediatrics, 119(1), 182–191. 3 Yogman, M., Garner, A., Hutchinson, J., Hirsh-Pasek, K., Golinkoff, R. M. in Committee on Psychosocial Aspects of Child and Family Health. (2018). The power of play: A pediatric role in enhancing development in young children. Pediatrics, 142(3). Usvajanje gibalnih spretnosti z žogo Katarina Bizjak Slanic1 in prof. dr. Marjeta Kovac2 1 OŠ Janka Glazerja, Ruše 2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport Otroci usvajajo gibalne spretnosti z žogo v razlicnih fazah gibalnega razvoja. Ob tem razvijajo tudi svoje gibalne sposobnosti, situacijsko mišljenje, pozornost in razumevanje spoštovanja pravil. Najbolje je, da se otrok uci novih gibalnih vzorcev, kjer gibanje izvaja z enim ali vec pripomocki (žogo, loparjem, kiji, palicami …), ob reševanju gibalnih izzivov. Otrokov gibalni razvoj poteka v vec fazah (refleksna, rudimentarna, temeljna in specializirana).1 Ena najpomembnejših je temeljna gibalna faza, v kateri otrok usvaja pomembne spretnosti za opravljanje dejavnosti v vsakdanjem življenju, pa tudi za vkljucevanje v športne dejavnosti.1-2 Ta faza traja od 2. do 7. leta starosti. Delimo jo na: zacetno stopnjo obvladovanja gibanja (od 2. do 3. leta starosti), osnovno stopnjo obvladovanja gibanja (od 4. do 5. leta starosti) in zrelo stopnjo obvladovanja gibanja (od 6. do 7. leta starosti).1 V tej fazi otrok dejavno raziskuje okolje in svoje zmožnosti ter preizkuša gibalne izzive. Tako pridobiva nove gibalne informacije in spretnosti, obenem pa razvija tudi svoje gibalne sposobnosti, zato je zelo pomembno, da mu okolje ponuja številne možnosti gibalnega udejstvovanja.2 V specializirani gibalni fazi, ki obsega vec obdobij, in sicer od 7. do 10. leta starosti (prehodno obdobje popolne usvojitve gibalnih vzorcev), od 11. do 13. leta (stopnja uporabnih gibalnih vzorcev) in nad 14 let (stopnja doživljenjskih uporabnih spretnosti), otroci in mladostniki v celoti in brez napak obvladajo dolocene gibalne vzorce. Vkljucujejo se tudi v organizirano vadbo v društvih, tekmujejo in si oblikujejo pomembne športne navade. Gibalne vzorce, ki se jih otrok uci v temeljni gibalni fazi, razvršcamo v stabilizacijska gibanja (npr. stoja na eni nogi, hoja po ozki površini), lokomotorna gibanja (npr. hoja, tek, skoki, hopsanje) in gibanja, s katerimi otrok obvladuje predmete (npr. meti, lovljenja, udarci žoge z roko in nogo). Otrok zacne obvladovati predmete že v refleksni fazi. Do prvega leta starosti so gibi sicer nenadzorovani, nastajajo nehote, pri obvladovanju predmetov sta to dlancni in palcev refleks. V drugi, rudimentarni fazi, ki poteka od prvega do drugega leta starosti in predstavlja hotena gibanja otroka, otrok že dosega predmete, jih prijema in se igra z igrackami. V temeljni fazi pa otrok predmete (obicajno je to žoga) že mece, lovi, jih udarja z roko in nogo. Izjemno pomembno je število gibalnih izkušenj, ki morajo biti cim bolj raznovrstna. Zato uporabimo razlicne naloge, kjer otrok lovi, mece, udarja pripomocke najprej na mestu, nato pa v gibanju, naloge izvaja sam, nato v paru ali skupini, pri tem pa uporablja razlicne pripomocke: balone, žoge razlicnih velikosti, tež, oblik in barv ter iz razlicnih materialov; palice, kije, loparje, stožce, s katerimi lovi, mece in udarja žogo. V specializirani gibalni fazi so nekatera gibanja, kjer otrok obvladuje predmete, že tehnicno zelo dovršena, medtem ko pri nekaterih obstajajo še rezerve za izboljšave, nadgradnje in izpopolnjevanja. Vsakršno usvajanje gibalnih vzorcev z žogo in drugimi pripomocki vpliva tudi na razvoj otrokovih gibalnih sposobnosti, predvsem na razvoj razlicnih vidikov koordinacije gibanja (usklajeno gibanje vseh delov telesa, ucinkovito gibanje v prostoru, tudi glede na soigralca, usklajeno gibanje roka-oko in noga-oko, ustrezno odzivanje v nepricakovanih situacijah), dinamicnega ravnotežja, natancnosti (tako podajanja, lovljenja, metanja in zadevanja ciljev), hitrosti odzivanja (na vidni znak, npr. glede na leteco žogo, ali na slišni znak, npr. glede na pisk pišcalke), ob vecji in daljši obremenitvi pa tudi na razvoj moci rok in ramenskega obroca ter nog in aerobne vzdržljivosti.3 Vplivi na sposobnosti bodo še vecji, ce bo otrok poleg žoge uporabljal še drug pripomocek (npr. lopar, kij, palico, stožec, plasticno posodo …), s katerim odbija, vodi, mece in lovi žogo. Pri vsakršnem gibanju s pripomocki vplivamo tudi na razvoj otrokove pozornosti, ce gibanje izvaja v paru ali skupini pa tudi na razvoj situacijskega mišljenja in sodelovalnih odnosov. Igra, ki ima dolocena pravila, zahteva od otrok tudi njihovo upoštevanje. Podrobneje je razvoj usvajanja spretnosti z žogo glede na starost otroka predstavljen v SLOfit prispevku Ali se vaš otrok ustrezno gibalno razvija?3 Najbolje je, da se otrok uci novih gibalnih vzorcev, kjer gibanje izvaja z žogo ali poleg žoge uporablja še druge pripomocke, ob reševanju gibalnih izzivov. Katarina Bizjak Slanic, profesorica športne vzgoje, je zato za bralce revije Cicido pripravila nekaj primerov gibalnih izzivov z žogo. Z baloni ali žogami in razlicnimi drugimi pripomocki (ki jih lahko naredimo tudi sami ali pa uporabimo vsakdanje predmete, kot so plasticni koši za smeti ali vecja kuhalnica) si lahko izmislimo nešteto nalog. Žoga nudi zabavo vsem clanom družine, zato se cim prej preizkusite v katerem od spodaj ponujenih izzivov. Viri: 1 Gallahue, D. L., Ozmun, J. C. in Goodway, J. (2012). Understanding Motor Development: Infants, Children, Adolescents, Adults. McGraw-Hill. 2 Haywood, K. M. in Getchell, N. (2009). Life span motor development (5th edition). Human Kinetics. 3 Videmšek Mateja (b.d.). Ali se vaš otrok ustrezno gibalno razvija? https://www.slofit.org/slofit-nasvet/ArticleID/156/Ali-se-va%C5%A1-otrok-ustrezno-gibalno-razvija Ucenje osnovnih ergonomskih pristopov v zdravstveni negi pri športni vzgoji Jasmina Mauko Dimovski, Srednja zdravstvena šola Ljubljana Športna vzgoja v srednji šoli mora pripraviti dijake tudi na prihodnje poklicne obremenitve. To je še posebej pomembno za srednje strokovne in poklicne srednješolske programe. Predstavljamo prispevek o vsebinah ergonomije v zdravstveni negi, ki jih izvaja športna pedagoginja Jasmina Mauko Dimovski na Srednji zdravstveni šoli Ljubljana. Ucinkovito in optimalno delovanje zdravstvenega delavca v negovalni negi zahteva primerno izobrazbo, dobro telesno zmogljivost in socialne vešcine, kot sta sodelovanje v parih ter vzajemno delovanje. Športni pedagog, ki poucuje na zdravstvenih šolah, lahko izbira med široko paleto predmetov za medpredmetno povezovanje. Na Srednji zdravstveni šoli v Ljubljani zelo dobra sodelujemo s predmetom zdravstvena nega, ki obravnava ergonomijo v poklicih tehnika zdravstvene nege in bolnicarja negovalca. Telesne obremenitve (npr. dvigovanja bremen, obracanja, sklanjanja) pri negovalnem delu s pacienti lahko športni pedagog dobro predstavi teoreticno in prakticno pri pouku športne vzgoje. Predstavljamo primer vadbe na švedski skrinji, kjer dijaki vadijo ergonomske prijeme v parih, in primer vadbene enote v programu zdravstvena nega in bolnicar negovalec, kjer krepimo hrbtno in trebušno muskulaturo. Prispevek Zimsko veselje Katarina Bizjak Slanic1 in prof. dr. Marjeta Kovac2 1 OŠ Janka Glazerja, Ruše 2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport Zima nam omogoca ukvarjanje z dejavnostmi, ki so prilagojene prav njenim znacilnostim - nizkim temperaturam in snežni odeji. Sneg nam omogoca oblikovanje snežakov, iglujev, kepanje, sankanje, smucanje. Le izkoristite ga, saj je snežnih dni zaradi globalnega segrevanja cedalje manj. Posledica Zemljinega potovanja okoli Sonca in nagnjenosti njene osi (pod kotom 23,5 stopinj glede na ravnino, po kateri se vrti okoli Sonca) so letni casi. V Sloveniji živimo na takšni geografski širini, da se med letom menjavajo štirje letni casi, vsak s svojimi znacilnostmi.1 Od jesenskega enakonocja, ki nastopi okoli 23. septembra, se dnevi krajšajo vse do zimskega Soncevega obrata (solsticija), ki nastopi okoli 21. decembra. S tem se na severni polobli konca jesen in nastopi koledarska zima, ki traja do pomladanskega enakonocja 21. marca. Pozimi je Sonce nizko nad obzorjem, zaradi vpadnega kota soncnih žarkov so temperature nižje1, vcasih tudi pod ledišcem.2 Pogosto se vreme ne ujema povsem z zacetki astronomskih letnih casov, zato govorimo tudi o podnebnih letnih casih, ki jih v Evropi obicajno oznacujejo trije koledarski meseci. Podnebni letni cas se vselej zacne na zacetku tistega meseca, ko pride tudi do spremembe astronomskega letnega casa1, torej se zima zacne že 1. decembra, meteorološko zimo pa sestavljajo december, januar in februar. Zima nam omogoca tudi ukvarjanje s športi, ki so prilagojeni prav njenim znacilnostim (nizke temperature, snežna odeja). Za otroke je gotovo najbolj zanimiv sneg, saj ga v zadnjih letih zaradi globalnega segrevanja v nižinah vidijo le redko. Izjemno zanimiv je prikaz snežne odeje na božicno jutro v Sloveniji v obdobju od 1961 do 2018, ki ga je pripravila Agencija Republike Slovenija za okolje (ARSO).3 Kaže vse bolj zelene konce decembra, saj podnebne spremembe, ki se kažejo v segrevanju Zemlje, niso naklonjene snežnim padavinam. V zmernih geografskih širinah, kamor spada tudi Slovenija, najpogosteje namrec sneži pri temperaturi od –4 °C do +2 °C.2 Zato pomeni sneg, ki obleži v nižinah, za otroke posebno doživetje. Tudi pozimi pojdite z otroki v naravo, le primerno jih oblecite in obujte. Ob snežnih padavinah in snežni odejo otrok potrebuje nepremocljive hlace, bundo in rokavice, glavo pa naj ima zašciteno s kapo. Ker so vsaj decembra in v prvi polovici januarja dnevi kratki, v poznih popoldnevih vzemite s seboj naglavno svetilko, saj pricara na snegu posebne odseve in vpliva na razvoj domišljije najmlajših. Gotovo je ob prvih snežnih padavinah najbolj zanimivo narediti snežaka, za katerega žrtvujte lonec (bolj je pisan, lepši je snežak), najdite dve veji in odsluženo metlo, za nos pa lahko otrok uporabi veliko korenje. Bolj spretni lahko naredijo tudi iglu. Otroci naj razvijajo natancnost s kepanjem (postavimo jim jasna pravila, da kepa ne sme zadeti glave sošolca/prijatelja/brata/sestre). Tekmujejo naj v zadevanju dreves, pri tem najprej izberimo debelejša drevesa, nato pa vse tanjša. Prav tako prilagajamo oddaljenost od drevesa. Poišcite tudi najbližji gric, ki omogoca sankanje in smucanje. Pri tem jasno razmejite prostor, namenjen sankanju in tistega, namenjenega smucanju. Tudi na sankališcu in smucišcu dolocite, po kateri strani se otroci vzpenjajo in po kateri spušcajo. Nekaj zanimivih zimskih izzivov je pripravila Katarina Bizjak Slanic za bralce revije Cicido. Le pojdite z najmlajšimi na sneg in sodelujte pri zimskem veselju. Viri: 1 Kop, B. (2015). Astronomija, vreme in podnebje. Poletje in letni casi. http://bostjankop.eu/poletje-in-letni-casi/ 2 Kop, B. (2014). Astronomija, vreme in podnebje. Sneg, zimska padavina. Sneg, zimska padavina - Boštjan Kop (bostjankop.eu) 3 ARSO (b.d.). Podnebne spremembe. meteo.si - Uradna vremenska napoved za Slovenijo - Državna meteorološka služba RS - Podnebne spremembe (gov.si)