84. Mm.
teltEls rasen nedelj In praznikov vsak dan ob 10. uri dopoldne.
Uredništvo je v Ljubi! n ni, Frančiškanska ulica bUti/L, Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1'50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2*—_ Pri večjem naročilu popust.
Pavialitl franke « driavi SHS.
V Ljubljani, v petek 15. aprila 1921.
Posamezna Štev. 1 K.
Leto V.
tšlasgfo luseslov. sedlsSno - dfienofeFefline strank©,
Iz parlamenta.
I.DU Beograd, 14. aprila. Današnjo sejo ustavotvorne skupščine je otvoril predsednik dr. Ribar ob 10. Po opravljenih formalnostih se preide na interpelacije.
Posl. Simo Markovič (komunist) je vprašal finančnega ministra radi podpiranja ruskih beguncev. Finančni min. Komanudi je odgovoril, da izdaja naša država od meseca Junija 1920 mesečno tri milijone dinarjev za podporo ruskih beguncev. Dosedaj se je izdalo skupno 33 milijonov dinarjev. Posl. Markovič imenuje to razsipavanje narodnega premoženja, rinančni minister omenja, da bo vse.
YF.e^eno\ se bodo razmere v Rusiji uredile in ko bo Rusija zopet postala država v evropskem zmisiu. (Odobravanje.) Sicer pa je ta dolg ze poravnan m smo ml ruski dolžnild materijelni in moralni. Rusija je takoj po avstrijskem ultimatumu odločno stala v našo obrambo. Ta ministrov odgovor je bil z odobravanjem sprejet v. vednost.
Nato preide skupščina na dnevni red: volitev tretjega podpredsednika. Glasovalo je skupno 211 poslancev. Za g. Ivana Ureka, člana samostojne kmetijske stranke je bilo oddanih 149 glasov, za člana Jugoslovanskega kluba Antona Sušnika 28 glasov, za Čedo Stankoviča 11, za Rada Vujičiča 1 glas, 1 glasovnica t>a je bila oddana prazna. Izvoljen Je torej g. Urek.
Ker nista še dotiskani poročili Imunitetnega in verifikacijskega odseka, je skupščina takoj prešla na četrto točko dnevnega reda: generalna debata o ustavnem načrtu. Govoril je minister Trifkovlč, ki Je v kratkem govoru očrtal zgodovino našega zedinjenja. Začel je z letom 1903, ko je zasedel prestol Peter Karagjorgjevič. Tedanjo ustavo je narodna skupščina sprejela pred njegovim prihodom. On je državljanom zagotovil vsa politična prava in uvedel pravi sistem ustavne vladavine. ^ tem je Srbija postala nada vsega asega naroda in tedaj se je začel po-. Pr°ti sovražnikom in za zedinjenje vsega našega naroda. Akoravno smo bili razcepljeni, vendar je bila v vseh delih naroda narodna zavest zelo močna. Veselili smo se in ra-dovali, da je ta narodna zavest ob-segla ves narod. Avstrija, naša največja sovražnica je izrabila nesrečni moment, umor Franca Fedinanda, da zada Srbiji smrtni udarec. V vojni je trpel ves naš narod, v Srbiji in zunaj n!ox-. rat se 3e naša zavest še bolj
vifrf se ie videlo> da kri ni *°a®’ Kljub vsem sovražnikom, ki -O si prizadevni, da razbijejo naše
v endSvumpr,Sfjte’ Že nad dv*
v eainstvu. Prišli smo, da damo državi osnovni zakon, ustavo. Kolikor večje neprilike nam drugi delajo, toliko večjo eneržijo imamo za delo. Nato je minister orisal delo ustavnega odseka. Četudi določa poslovnik, da se mora načrt pretresati po poglavjih, je sel ustavni odsek tako daleč, da je razpravljal o vsakem posameznem členu ter so se sprejele Jnnoge uredbe, ki jih je predlagala ^Pozicija. Splošno se more reči, da vse delo ustavnega odseka nosi značaj sporazumnega dela. Po dolgi in obširni razpravi je bil vladni načrt sprejet v odseku, sprejeto pa je bilo tudi novo socijalno-gospodarsko poglavje In na ta način je bila v naši ustavi sprejeta novost, kakršne ni pozlana niti naša ustava, niti ustave drugih držav. Iz tega se torej vidi, kolika svobodoumnost je vodila ustavni odbor pri ustvarjanju teh odredb. Ustavni odsek je svoje delo vršil najmarljiveje in najvestneje. Večina odseka si je v zvezi z vlado prizadevala, da bi bila ustava delo vseh |strank celopupnega naroda. Minister “je zaključil, da morajo vsi prijatelji arodq glasovati za ta načrt,, ker po-
I
polnoma zajamči politična prava državljanov in široke občinske, srezke in okrožne samouprave. — Po govoru ministra Trifkoviča je predsednik zaključil sejo.
GOVORNIKI
Beograd. 14. aprila. Za demokratski klub bosta govorila pri splošni debati o ustavi poslanca Ljuba Davidovič in dr. Edo Lukinič.
#
Ustava je ustava. Kar bodo govo-. rili gospodje »skozi okno«, to bomo primerno osvetlili.
MUSLIMANI ZA SVOBODO TISKA
LD1J Beograd. 13. aprila. Glavno tajništvo Jugoslovanskega Novinarskega Udruženja je poslalo vsem političnim klubom resolucijo, ki je bila sprejeta na sarajevskem novinarskem kongresu glede člena 14, ki govori o svobodi tiska. Včeraj se je o tej resoluciji razpravljalo v muslimanskem klubu in kljub temu, da je vlada sporočila strankam, ki so zastopa ne v vladi., da ne bo izpremenila že sprejetih členov ustave, je muslimanski klub na predlog posl. Sahiba Korkuta sklenil, da se predloži usta-votvorni skupščini načrt tega člena, kakor je bil sprejet na novinarskem kongesu v Sarajevu. Muslimanski klub je na svoji včerajšnji seji razpravljal še o nekaterih manjših stilističnih izpremembah nekaterih členov ustave. Nato sta se določila govornika za splošno debato o ustavi. Določena sta Sahib Korkut in Fellini Kurbegovič.
*
Kulturni »prečanski« poslanci se malo brigajo za to, kakšno bo naše časopisje. Naj bo na komando. Bridka ironija je, da se morajo danes potegovati za svobodo — Turki!
USTAVOTVORNA SKUPŠČINA.
LDU Beograd, 14. aprila. Danes ob devetih dopoldne se sestane usta-votvorna skupščina. Na dnevnem redu je poročilo verifikacijskega odseka, ki včeraj ni rnogel sklepati, ker ni imel kvoruma, nato poročilo imunitetnega odseka, ki zahteva, naj se nekateri poslanci izroče sodišču.
SEJA KLUBOVIH NAČELNIKOV.
I.DU Beograd., 14. aprila. Predsednik skupščine dr. Ribar je sklical za včeraj dopoldne sejo voditeljev klubov, da. bi se posvetovali o vprašanjih, ki so v zvezi s splošno debato o ustavi. Sklenilo se je. da morajo biti oficielni govorniki vsakega kluba do srede gotovi, da morejo govoriti potem tudi ostali poslanci. Po poslovniku ima vsak oficielni govornik poldrugo uro časa. neoficielni pa eno uro.
LDU Beograd, 14. aprila. Včeraj dopoldne je bila seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o predstoječi debati o ustavi. Nato so se reševala še nekatera druga pereča vprašanja, pri čemer se Je sklenilo, dovoliti svoboden izvoz konj na Grško.
•*:
Grki Imajo danes vojsko s Turki m sicer na francosko povelje. Odtod svoboden izvoz konj iz naše države! Kolonija mora podpirati kolonijo.
NainoveJSe.
TRGOVINSKA POGODBA Z ITALIJO.
LDU Beograd, 14. aprila. Danes so prišli semkaj italijanski delegati za trgovsko pogodbo. Na včerajšnji seji ministrskega sveta so se določili kot naši delegati za pogajanja dr. Ninčič kot predsednik, g. Kukič, dr. Kostrenčič, dr. Trumblč in dr. Žerjav kot lani. Dodalo se jim bo večje
število strokovnjakov iz raznih ministrstev. Pogajanja se bodo začela v ponedeljek in se bodo vršila v dvorani Narodne banke. ,
AGRARNO VPRAŠANJE V JUŽNI SRBIJI.
Beograd, 14. aprila. Izgleda, da se bo agrarno vprašanje v Južni Srbiji rešilo tako, cla bosta dala gg. Pa-šič in Davidovič pismeno izjavo, da bosta njuni stranki poizkušali, da se to vprašanje reši na pravičen način. Kakor vse kaže, bi tedaj muslimani, ki so v radikalnem in demokratskem klubu, glasovali za ustavo.
MINISTER DRAŠKOVIČ ODSTOPI.
Beograd, 14. aprila. Minister Mi-lorad Draškovlč je izjavil svojim prijateljem, da bo še ta tejlen odšel na zdravljenje. Potemtakem mera vlada še ta teden rešiti vprašanje notranjega ministra.
ZOPET PROSLAVA.
LDU Beograd, 13. aprila. Ministrski svet je sklenil, da se v vsej državi svečano proslavi 16. april v spomin na leto 1918, ko je narod prisegel, da se bo boril do končnega zjedinjenja Srbov, Hrvatov In Slovencev.
NOVA MOC.
Beograd, 14. aprila. Dr. Momčl-lo Ivanič je včeraj v radikalnem klubu zahteval, naj se načrtu ustave pridenejo še neke prejšnje določbe iz načrta Stojana Protiča. če se te določbe ne bi sprejele, je izjavil, da bo v skupščini nastopal zoper načrt vlade.
NAŠ VNANJI URAD ZA KOROŠKO.
Ljubljana, 14. aprila. Kakor do-znavamo, je ministrstvo zunanjih stvari v Beogradu z ozirom na na-silstva proti koroškim Slovencem naročilo našemu poslaništvu na Dunaju, da povzame takoj potrebne korake pri nemško - avstrijski vladi in jo pozove, da odredi najstrožjo preiskavo ter da zaščiti naše rojake na Koroškem, kar je v zmisiu mirovne pogodbe dolžna storiti. — AH vedo v Belgradu, kje je Koroško?
NOVA VLADA NA MADŽARSKEM
Budimpešta, 14. aprila. Državni upravnik Horthy je sprejel demisijo celokupnega kabineta in je poveril sestavo nove vlade članom narodne skupščine grofu Stefanu Bethlenu. Grof Bethlen je takoj uvedel pogajanja. ki so potrebna za sestavo novega kabineta. Pogajanja so imela uspeh. Grof Bethlen bo mogel državnemu upravniku že danes popoldne izročiti podrobne načrte, ki se nanašajo na sestavo novega kabineta, lastnoročna pisma bodo priobčena v jutrišnjem uradnem listu. Člani nove vlade bodo nato jutri dopoldne zapriseženi v roke državnega upravnika. Vlada namerava nadaljevati svoje delovanje na dosedanji koalicijski podlagi. Glavne smernice njene politike bodo iste, kakor dosedanjih vlad, namreč narodnost, krščanstvo in agrarno vprašanje. •
VOJNA MED GRKI IN TURKI.
Atene, 14. aprila. Po brzojavki Iz Smirne so včeraj turške čete, broje-če približno 30.000 mož, podpirane z mnogoštevilno konjenico in topništvom napadle grške čete^ na fronti Afiun-Kara Hissar in zlasti v odseku Tolibunar. Napad, ki ga je vodil Ke-mal sam, se je popolnoma izjalovil spričo močnega protinapada grških čet. Sovražnik se je moral umakniti in Grki so zajeli 6000 mož In 15 častnikov ter uplenili 5 topov in 12 strojnic.
francoska poročila IZ
KODANJA.
LDU Kodanj, 12. aprila. »Berling-ske Tidende« javlja iz Helsingforsa: Kakor se doznava iz semkaj dospe-
lih boljševišldh listov, se kmetski upori proti boljševiški oblasti hitro razširjajo. Gubernija Tambov, Voro-než, Kursk in Samara se že nahajajo v oblasti upornih kmetov. V guberniji Markovu so kmetje napadli glavno mesto. Boljševiška vlada je odposlala 8. in 9. divizijo, da prineseta mestu pomoči. Donski kozaki so se upornim kmetom pridružili. Listi priznavajo, da je gibanje resno.
CEHI PROTI KOMUNISTOM.
LDU Praga, 13. aprila. Politične oblasti so ustavile delovanje komunističnih mladinskih organizacij v severozahodni in zahodni Češki, ker se niso hotele pokoriti zakonitim predpisom ter je bilo njihovo delovanje naperjeno proti ustavi.
LDU Praga. 13. aprila. V procesu proti komunistom v Kladnem je bila danes izrečena razsodba. Osem komunistov je bilo obsojenih na ječo od 6 do 18 mesecev. Muna pa je obsojen na težko ječo 12 mesecev.
Rudarska stavka na Angleškem.
LDU. London, 13. aprila. Zveza železniških uradniških nastavljencev priporoča svojim članom, naj se priključijo sklepu delavske trozveze In naj prlčno stavkati
LDU. Londoa, 13. aprila. Objava delavske trozvezo zavrača Po ugotovitvi upravičenosti stavke očitanja, da stavkalo rudarji iz političnih vzrokov, ter Izjavila, da o proglasitvi revolucije ne more biti govora.
LDU. London, 13. aprila. Strojevodje in kurilcl, ki tvorijo zvezo neodvisnih od narodnih strokovnih organizacij železničarjev, so sklenili, v potek pričeti stavkati.
LDU. London, 13. aprila. (Reuter.) K sklepu železničarjev In transportnih delavcev, pričeti v petek s Stavko, Javljajo: Po: sameznl voditelji delavcev, zlasti Hender-son In Clynes, delujejo v zmisiu mirne rešitve. Thomas je izjavil, da se bo mnogo delavskih zvez, med njimi tudi zveza delavcev v električnih obratih priključilo akciji delavske trozveze. Lloyd George Je v spodnji zbornici izjavil:	Položaj	postaja
vedno resnejši. Izrazil pa je upanje, da prizadevanja za mirno rešitev ne bodo ostala brez uspeha. Ako se ukine delo, bo vlada uporabila vsa sredstva, da ščiti delavoljne v življensko važnih obratih. Večina mornarjev se je Izrekla proti stavki. Za Jutri je sklicana konferenca vseh delavskih zvez,
LDU. London, 14. aprila. Po dveurnl konierenci med ministrskim predsednikom in delegati železničarjev ter prometnih delavcev je izjavi) Thomas, da se ae more pričakovati zopetna otvoritev pogajanj.
LDU. Beograd, 14. aprila. Trojna zveza, v kateri so rudarski železniški in transportni delavci, je sklonila stopiti v stavko V petek zvečer.
IGNACU MIHEVC:
Nekoliko odgovora g.
dr. Otokarju RibsF-u.
Gospod dr. Otokar Rybar pravi v »Jugoslaviji«, da sem si vzel to za lahko nalogo, ker sem mu v »Napre-ju« nekaj bridkih resnic povedal; pravi tudi, da so me sodrugi poslali proti njemu v boj.
No, gospod doktor, mene ni nihče v boj pošiljal proti Vam, nego se ml je kot socijalistu zdelo potrebno, da Vam nekoliko odgovorim na blatenje in na sofizem, ki ste ga objavili v »Slovenskem Narodu«.
G. dr. Rybar se res postavlja na lahko stališče, namreč na tako, da bi sam smel zlivati po časopisju o soci-jalistih golide laži in sofizma, in mi oa naj bi na vse to lepo molčali. Dr. Rybarja jezi tudi to, da se preprost človek iz delavskih krogov, ki nima Šol, upa njemu odgovarjati. Gospod doktor, pri nas je že tako. da mora vsak sodrug braniti stranko kakor pač ve in zna, zlasti pa takrat, kadar jo kdo tako umazano napada kakor
VeBefoKssJia IS. 31%
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol leta K 120, za četrt leto K 60, za mesec K 20, Za Nemčijo celo leto K312, za ostalo tujino in Amerika K 360.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Upravništvo je v Ljubljani j Frančiškanska ulica št. 6'L,’ Učiteljska tiskarna.
jo Vi napadate in kar ste delali ved-no. odkar Vas poznam. Če se Vam; to zdi primemo, tudi še lahko to delate, če bomo mi molčali, je pa drugo vprašanje.
Dr. Rybareva politična napaka je, da se ne more domisliti, da ni več na Dunaju ali v Trstu; ne more se užl-veti v razmere, v katerih živimo. G, dr. Rvbar je v Trstu eno vlogo igral« na Dunaju pa drugo, v Ljubljani pa; hoče igrati tretjo ter se hoče na vsaki način uveljaviti. To se inu tudi lahko; posreči, ali na ta način, kakor je začel v tretji vlogi, dvomim, da se m« posreči, ker je začel tu pri osrečeva-nju poletarijata. Mi danes še vedno; zaupamo v Marksove besede, ki pra* vi: »osamosvojenje proletarijata mora biti izvršeno le potom proletarija-ta samega«. Ako je res, kar trdite g,' doktor, da so gospodje demokrati sami rekli, da delavstvo nima ničesar, iskati v narodnih organizacijah, je to; popolnoma prav. ker pregovor pravi: »Ovca cela in volk sit, tega nai more bit«. Ravno tukaj, gospod dok« tor, pridete sami s seboj v navskrižje. ker trdite, da je Maksizem žo, bankrotiral. Marks je rekel »proletarci vseh dežel, združite sel« S tem pa ni mislil to, kar pravite Vi, namreč, da se socijalisti družijo v, Berlin in, da gre vsa socUalistična1 komanda iz Berlina. Prav sedaj smo; videli, da je bil ves socijalistični svet uprt v London. Zakaj? Zato. ker se ie dosedaj največji boj med kapitalom in delavstvom bil na Angleškem. Mi socijalisti nimamo strogo trasi-rane poti, po kateri gremo, ako vidimo, da je treba časih na levo, stopimo na levo, če je pa potrebno na desno, tedaj gremo na desno, glavnat pa je, da praktično korakamo ao onega cilja, ki ga hočemo doseči, m pri katerem podremo današnje de-magoštvo. Tedaj če se delavstvo Časih ravna po Berlinu, se godi to le v sled tega, ke r vidi v nemškem delavstvu uzorno disciplino, ki mora biti v vsaki organizaciji. Nikdo in nikdar pa nas danes še ni učil, ne iz Berlina in ne od drugod, da moramo biti protinarodni. temveč nasprotno!:
Koliko narodnega čuta so imeli slovenski socijalisti v Trstu. Vam’ lahko rečem, da več kot VI. gospod! doktor, in to Vam tudi lahko dokažem, da je bila narodnost za Vas ie advokatski »kšeft«!
Dne 14. maja 1907 je bil dan zmage tržaškega delavstva. Po dolgem in trudapolnem delu, se nam Je posrečilo takrat premagati italijansko narodno kamoro, ki je nad 40 let tlačila na vse mogoče načine vsako; mrvico pravice delavstva.
(Dalje prih.)
Socijalisti v ustavnem odboru.
(S 45. soje dne 5. aprila.)
V razpravi je bilo poglavje o agrarnem vprašanju. V debati je govoril soJr,
E. Kristan:
»Gospodje, zdi se nii, da je zanimanje odbora za ta posel precej zamrio, kar je naposled psihologično razumljivo z ozirom na to, da naj bo popoldne že plenarna s^j* in naše delo dotlej končano. Menim pa* da bo treba o tem vprašanju nekoliko ve5 govoriti v plenumu, kjer bo nemara kaj več razumevanja in zanimanja za te reči..
Ko je pred par dnevi gospod Ojonovi^ predlagal, da naj se nam za reševanj* tograrnth vprašanj predloži druga redakcija, in ko je označil nekatera načela, kt bi marala priti v te odredbe, sem upal, da; bomo res dobili stilizacijo, ki bi ustrezala tem zahtevam. Prevaril sem se tudi v tem, in ker nisem nikakršen optimist, računam s tam, da bodo gospodje sprejeli to, o čemer so so med sabo sporazumeli, in zai to bom le na kratko povedal, kar se more danes tukaj reči, pa si pridržujem pravico, da izpregovorim v plenumu kaj več' o tem.
Stran 2.
KAPRE J.
Stev. 84.  .<
Zemlja naj bo last vsega naroda.
Strinjam se z gospodom Gjonovicem, da bi se moralo pred vsem določiti, da je zemlja last vsega naroda. (Dr. šečcrov: Tega noče kmet.) Kmet bo že hotel, če mu boste povedali, da ostane ta zemlja res v njesovi posesti, dokler jo bo obdeloval, in da bo imel garancije za-to. Ali, gospodje, če obdeluje nekdo zemljo danes, čez deset let pa* opusti to, pa gre v Pariz in se tam zabava, tukaj morajo pa drugi delati i:anj, tedaj bi morala biti narodu vedno pridržana pravica, da more s svojo lastnino zopet disponirati tako, da bo ustrezalo potrebam. (Medklic.) Gospod je pravkar dejal nekaj, o čemer sem hotel govoriti. Vi hočete tukaj nekako regulirati agrarne odnošaje, pa mislite, da boste s tem naredili fikcijo, kakor da je v naši deželi res nastal raj. To se pa ni zgodiio. Jaz ne morem pod agrarno reformo razumeti le tega, da se odpravljajo fevdalni od-itošajl, ampak agrarna reforma bi bila le tedaj kompletna, če bi tisti, ki obdelujejo zemljo, res dobili toliko sveta, kolikor jim ga je potrebno za življenje. Pri nas imamo na primer kočarje, kaj žar j e, ljudi, ki obdelujejo zemljo, ki pa n&daf ne morejo pridelati toliko, da bi preživeli sebe, kaj pa še družine. Po teh odredbah, ki nam jih predlagate, se pa nikakor ne more sklepati, da bodo kaj pomagale tem ljudem in da bo ljudstvo dobilo toliko zemlje, kolikor bj bilo potrebno, da more živeti. Vse te določbe so tako nejasne, da jih la/hko razlagate, kakor Jih hočete. Sploh ni tukaj nobenih velikih načel, ki bi marala biti ’z-Vaiena. Jaz na primer mislim, da ni Remija le za to tukaj, da živi ta ali ona družina od nje, ampak da mora imeti ves narod 6im večjo korist od nje. In zato nfi-sihn, da bi moral ta narod, organiziran v svoji državi, imeti nekakšno pravico slede na obdelovanje zemlje, ki jo daje ljudem v posest. Če obdelujejo zemljo nera-
cionalno’, mora sam imeti pravico, da to preuredi, če kdo polovico zemlje obdeluje, drago polovico pa zanemarja, mora država imeti pravico, da korigira to. Če hoče kdo na zemlji saditi to ali ono le iz svojih osebnih ozirov, medtem ko potrebuje narod drugih pridelkov, ki tam lah&o uspevajo, bi moral biti državi tudi v tem oziru omogočen vpliv. (Dr. Šečerov: Kaj bi vi hoteli tako birokracijo?) To ni nikakršna birokracija, ampak pametno pospeševanje poljedelstva. O birokraciji 'ni tu govora.
Za organizacijo zadrugarstva, t
Gospodje, v modernem gospodarskem življenju si utira pot neka ideja, na katero bi se morali tukaj ozirati in ki bi se morala aplicirati tudi na poljedelstvo; to je zadrugarstvo. Ni res, da se more z Individualnim gospodarstvom v privatnem interesu ali v Interesu celote bolje uspevati na zemlji, ampak tudi tukaj je organizirano skupno delo veliko bolj uspešno od povsem individualnega. (Medklic: Kmetje ne marajo tega.) Gospodje, kmetje ne bodo hoteli tega, dokler ne bodo praktično videli velikih koristi, ki bi jih v resnici lahko imeli od tega. In če jim od strani države pomagate v tem smislu, če dobe take zadruge strojev, če dobe semenja, plemenske živine itd., bodo spoznali, koliko bolje je to zanje in za ves narod. Ampak v ustavi bi moralo to biti vsaj tako stilizirano, da bi zakonodaiec spoznal, kam hočemo korakati.
Kar se nam tukaj predlaga, Je pa redakcija, ki bi na eni strani rada potolažila bege s tem, da dobe milijone, na drugi strani pa zadovoljila kmete z besedami, s praznimi, brezpomembnimi besedami. Ne na eno, ne na drugo stran nam to ne zadošča. Ker pa nimam nobenega upanja, da se bo še v tem odboru Izdelala druga, boljša redakcija, izjavljam na kratko, da bom glasoval proti vsej tej stilizaciji.«
Dnevna kronika.
Cenjene naročnike opozarjamo na pošt* ne položnice, ki smo lih priložili ter prosimo, da nam zaostalo naročnino nemudoma pošljejo.
Kandidatna lista za občinski odbor za okolico Celje. Odborniki: Hrastnik Valentin, delavecj Lapornik Karol, knjigovez; Martinčič Ivan, uradnik; Kolenc Gustav, dela/vec; Dolenc Anton, posestnik; Jelen Franc, železničar; Čebular Rudolf, zaseb-irik; Jošt Mihael, čevljarski mojster, Janežič Karol, železničar; Filipič Lovro, sluga; Lokošek Matija, kovač; Smuc Ivan, delavec; Kotošek Franc, delavec; Lavrinc Anton, delavec; Pangerl Ivan, delavec; Hel-siiigcr Martin, delavec; Gajšek Jakob, gostilničar; Oset Franc, delavec; Kos Jože!, železničar; Mlakar Janez, delavec; Jazbin-šek Josip, posestnik; Plevčak Josip, čevljar; Dokler Valentin, delavec; Krajšek Alojzij, delavec, Zupanc Alojz«, delavec; Žorko Peter, delavec; Šeško Franc, delavec; Pongrac Matija, delavec; Podgoršek Aivdrej, delavec; Keblič Avgust, posestnika sin; Glinšek Jemen, delavec; Šmerc Anton, delavec. — Namestniki: Suhelj Mihael, delavec; Arzenšek Ivan, delavec; Bizjak Franc, kamnosek; Jezernik Franc, delavec; Vučko Mihael, delavec; Stvarnik Anton, posestnik; TekJauc Franc, delavec; Žaler Ivan, delavec; Rojc Janez, delavec; Purger Ivan, delavec; Mihalič Josip, mizar; Falat Anion, delavec; Ograjenšek Baltazar, delavec; Verčnik Josip, delavec; Reberšek Franc, delavec; Pangerl Jožef, delavec; Školča Franc, ključavničar; Zlahta Karol, delavec, Pakič Ivan, delavec; Kovačič Adolf, delavec; Cerovšek Franc, delavec; Coniek Anton, delavec; Jurkošek Mihael, delavec; Možina Jožef, kovač; Gole Rok, delavec; Rojc Jakob, delavec; Mesarič Gustav, vratar; Prodnik Leopold, delavec; Kuzman Martin, delavec; Glinšek Anton, delavec; Rojc Jožef, delavec; Germ Lovrenc, delavec4
K občinskim volitvam v Mostah pri Ljubljani. Prejeli smo: V občini Moste so posamezne stranke že sestavile svoje kandidatne liste. O klerikalnih kandidatih slišimo, da kandidira znani klerikalec Oražem, katerega klerikalci zopet upajo spraviti na županski stolček. Poleg klerikalnega magnata Oražna pa kandidirata baje tudi še dva. njegova sinova, in l'aje še njegov zet in njegov hlapec, torej se občini obljubljajo prav lepi »stari« časi iz vojne pa tudi povojne dobe proslulega Oražmovega županovanja, ko bi medvojno gotovo vsi občani poginili gladu, če bi jim milostno ne bila priskočila na pomoč aprovizacija ljubljanske občine. Nad klerikalno komando v občini se še danes zgražajo vsi občani, kf so po ogromni večini revno proletarsko delavsko ljudstvo. Za klerikalne magnate v občini je bila seveda vojna zelo dobrodošla in se pozna na njihovih nenasitnih malhah, kar so sl občani tudi dobro zapomnili! Občin ske volitve bodo najboljši obračun z vsq klerikalno gardo v naši občini
O kandidatni listi JDS. ki je dobila pri zadnjih volitvah borih 45 glasov, pa vemo le toliko, da so imeli JDS -arji ž njo velike sitnosti, ker je za kandidatno listo treba 48 ljudi! Ce so jo sestavili, so si kandidate ali kupili ali pa izposodili. Sploh je v naši občini demokratska stranka popolnoma brez moči, in so njeni pristaši le-nekateri trgovci in nekateri pisarniški uradniki. — o komunistih pa slišimo, da so napravili z ljudskim »prijateljem« Oražmom nekak dogovor, po katerem že kar v naprej prepuščajo njemu župansko mesto, oni si pa obdrže podžupansko mesto. — Kandidatna lista naše stranke je že vložena. — Volitve se bodo vršile dne 3. maja na obeh dveh voliščih kakor zadnjič pri volitvah v konsti-tuanto. — Danes je več kot gotovo, da bo občina Moste, ki šteje po zadnjem ljudskem štetju okrog 6000 ljudi, in katero občino ravno vsled njenega delavskega obiležja čaka nebroj so-cijalnih nalog, v klerikalnih in komunističnih rokah zelo nazadovala mesto napredovala! Zato bo pa tudi pri volitvah vsak zaveden proletarec glasoval edinole za JSDS. — Delavec.	_
Volitev občinskega agrarnega odbora za Barje. V nedeljo 17, t. m. ob 2. pop. se vrši v šoli na Barju volitev v občinski agrarni odbor. Pravico, volit! v ta odbor, imajo vsi oni interesenti Iz Črne vasi, Ilovice, Havptmance, Ižanske ceste itd., ki so vpisani v ta volilni imenik. — člani, vpisani V 1. in 2. kategoriji, tvorijo prvo volilno skupino in volijo po enega odbornika za vsakih 10 v imeniku vpisanih volilcev. 3., 4. In 5. kategorija ni v tozadevnem imeniku zastopana.
Klub »Soča« naznanja svojim članom in prijateljem, da predava v soboto 16, t. m. ob 8 in pol zvečer v restavraciji pri »Zlatorogu« g. prof. dr. Čadež o našem nebu.
Mast se dobiva v aprovizačni prodajalni na Poljanski cesti 15. kilogram b. 40 kron, dokler traja zaloga.
Mestna pota in stradon! se oddajo potom javne dražbe v zakup in sicer: na Ilovici, Hauptmanci in Črni vasi v nedeljo IT. t. m. ob 4. pop. pri šoli na Barju; v Trnovskem predmestju 25, t. m. ob 10. dop. pri mitnici na Opekarski cesti, travniki na ljubljanskem Gradu pa 28. t. m. ob 10. dop. na Gradu. Podrobnosti radi košnje teh parcel se izvedo ob uradnih urah pri gospodarskem uradu mestnega magistrata.
Uvedba poletnih uradnih ur pri poštnih uradih v Slovenili. Od 1. t. m. uradujejo oni poštni uradi, ki so imeli za zimsko dobo skrčene uradne ure, zopet 8 ur, oziroma manjši uradi 6 ur na dan. Uradne ur« so določene po dohodu in odhodu pošte< in so razvidne pri vsakem radii iz razglasa v pfostoru za stranke,
Velik gozdni požar. Na 1516 m viso kem vrhu Ko^i pri Ratečah je v nedeljo 10. t, m. upepelil požar velik In obširen kom pleks gozdov, štirje posestniki iz RateS so
oškodovani za 56.000 K, Pravijo, da so za- *
žgali italijanski vojaki, ker so bili gozdovi ob in na demarkacijski črti, drugi trde, da so zažgali pastirji iz Belepeči,
Naldenl človeški okostnjaki. Na stav-
blšču »Zadružne gospodarske banke« so zopet pri kopanju temelja našli tri, zelo dobro ohranjene človeške okostnjake. O teh okostnjakih so se po . Ljubljani razširile -fantastične govorice. Na okostnjake so bile položene težke kamenite ploče. Pred potresom, v idiličnih časih stare Ljubljane so. bile okoli frančiškanske cerkve gostilne, v katerih so gostilničarji baje tujim bogatim trgovcem vratove »šravfaii«, jih oropali in potem zakopavali na vrtove. Taka gostilna je bila v nekdanji Slonovi, sedaj Prešernovi ulici. Na mestu gorenjega stavbišča m vsega prostora so bili preje obširni vrtovi bi njive.
Nezgoda. Posestnikov sin, 12-letni France Klobčič iz Zlatega polja pri Kamniku je jahal kobilo na vodo napajat. Kobila se mu je splašila in Klobčič je tako nesrečno padel, da si zlomil nogo v desnem stegnu.
Pretep pred dramo. K Včerajšnji naši notici pod tem naslovom dodajemo po dobljenih informacijah, da ie operni pevec gosp. Kovač dejansko napadel glasbenika in kritika g. Kogoja, ter da se je zadnji le branil. Napad te vrste je gotovo obsodbe vreden.
Pošten najditelj. Ivan Korošec, dijak trgovske šole, je pred dnevi pri »Mostecu« v gozdu pod Rožnikom našel na drevesu viseti zimsko suknjo, suknjič, telovnik, čevlje ta samoveznico. Korošec je najdene predmete takoj pošteno oddal na policijskem ravnateljstvu, II. oddelek za najdene stvari. Lastnik omenjenih predmetov pa ie podal ovadbo zaradi tatvine proti neznanemu mlademu storilcu. Detektivi se bJdo zastonj mučili IzslediU tatu.
Ukradena denarnica. Posestnici An! Boh iz Višnjegore je bila v Putrihov! gostilni m Dolenjski cesti izmaknjena denarnica z 1200 K. Tat je neznan. .
Pri zdravilišču v Rogaški Slatini je razpisano mesto ravnatelja. Prošnje je vložiti do dne 24. t. m. pri poverjeništvu za Javna dela v Ljubljani. Podrobnosti so razvidne iz razpisa v Uradnem listu štev, 38 z dne 14. aprila t. 1.
Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah »Drž. posredov. za delo« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti Je Iskalo v preteklem tednu od 3. do 9. aprila 1921 dela 216 moških in 68 ženskih delavnih mo5i. Delodajalci so pa iskat! 172 moških in 83 ženskih delavnih irjoči. Posredovanj se je izvršilo 124. — V delo se sprejmejo: opekarji, hlapci, poli. delavci, dekle, viničarji, usnjarji, čevljarji, mizarji, kovači, starejša hotelska sobarica, šivilje, vzgojiteljice, služkinje, kuharice, vaflencl, vajenke Itd.
Novo liudsko štetie v Bački se bo vršilo, ker jo bilo sedanje štetie izvršeno zelo površno in nezanesljivo.
Orsaniz&cllskl
vestnik.
Iz stranke.
POZOR VLAGATELJI KANDIDATNIH LISTI — Zelo velike važnosti Je, da se vlagatelji naših list pri okrajnih glavarstvih nemudoma informirajo, kakšno tekočo številko ima njihova kandidatna lista da bodo vedeli povedati volilcem, katera skrinjica bo skrinjica naše stranke! Za večje občine bo tudi treba objaviti v naših listih, katera skrinjica bo v tej ali oni občini skrinjica našo stranke! — Centralno tajništvo JSDS in KDZ v Ljubljani.
Spominske liste žrtvam proletarske solidarnosti le založila ljubljanska kraaev-na organizacija JSDS po naročilu načelstva Stranke, da počasti spomin leto osorej na Zaloški cesti v Ljubljani padlih žrtev. List, ki ie prav lično izdelan, stane dve kroni. Naroča se pri:	Čelešnik Rado, Ljubljana,
Turjaški trg št. 4./I., kamor je pošiljati tudi denar. Polovica izkupička se bo porabila za podporo svojcem po padlih žrtvah, ostanek pa za postavitev spomenika na ljubljanskem pokopališču. Sodrugi ta organizacije, politične in strokovne, naročite takoj spominski liste!
Sodrugi, prlspevaite v volilni skladi Vse sodruge in sodružice v Ljubljani se naproša, da prispevajo za volilni sklad na nabiralne pole, ki jih imajo zaupniki. Veljavne so le pole s tekočo številko m štampiljko krajevne pol. organizacije Ljubljani. Denar se oddaja na ^stMikHi zaupnikov ali pa sodr. Stresenovi, Turjaška trg št 4./I., kjer se dobe tudi nabiralne pole. Se enkrat: Sodrugi, na delo za volilni skladi
Sestanek zaupnikov ljubljanske krajevne organizacije JSDS bo danes ob 7. zvečer v mali dvorani Mestnega doma. Udeležba dolžnost. Sodrugi naj prineso s ae-boj strankine izkaznice oz. podpisane pristopne Izjave.
Ljubljanska krajevna organizacija JSDS Je svojo administracijo popolnoma preosno-vala in posluje sedaj redno. Sodrugi in so-
idružice se vabijo, da plačujejo strankin davek edino le krajevni organizaciji, Turjaški trg št. 4./I., odnosno zaupnikom, ki se izkažejo z legitimacijo, na kateri je odtisnjena štampiljka »Krajevna pol. organizacija JSDS v Ljubljani«. Kdor še ni član organizacije, naj pride ali pošlje po pristopno izjavo. Brez strankine izkaznice poslej na strankine priredbe nihče ne bo imel pristopa. Ker se mora v zmislu poziva strankinega načelstva izvršiti obračun že začetkom prihodnjega meseca, se opozarjajo na izvršitev svoje dolžnosti zlasti oni sodrugi, ki so s svojimi prispevki v zaostanku.
Trbovlje: Vabi se vse zaupnike krajevne politične organizacije JSDS na sejo, ki bo v soboto dne 16. aprila ob 5. uri popoldne v društveni pisarni. Točna udeležba dolžnost. Predsednik.
Zagorje ob Savi. V nedeljo dne 17. aprila 1921 ob 2. popoldne se vrši laven ljudski shod v dvorani Kino Zagorje. Dnevni red: 1. Pomen 1. maja in njegovo praznovanje; 2. občinske volitve. Poročevalec iz Ljubljane,
Vestnik Svobode.
Pevci »Svobode« pozori Danes ob pol 8. uri zvečer pevska vaja v Šel. ulici. — Pridite vsi!!!
Društvene vesti.
Čevljarska zadruga za Ljubljano in okolico, vabi gg. člane na občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo 17. t. m. točno ob pol 10. uri dopoldne v restavraciji »Narodnega doma«. Dnevni red: 1. Poročilo načelnika. 2. Črtanje zapisnika. 3. Poročilo blagajnika. 4 Raznoterosti. K obilni udeležbi vabi — odbor.	k
Dopisi.
Zidani most. Pri nas imamo na }užnl železnici jako inteligentnega, vsaj sam' si to dotnišljuje, skladiščnika. To potrjuje do« godek z dne 11. aprila 1921. Skladiščni delavci so pomagal; gostilničarju B. naložiti voz vina, za kar jih je hotel nagraditi. —« Nagrado je oddal omenjenemu skladiščniku, da bi jo razdelil med delavce, ki so pomagali pri nakladanju. Mož pa je oddal sedmi del delavcem, ostalo pa si Je pridi/ žal sam. Ali glej ga spaka. Gostilničarju B. je to nekdo povedal, ki je dal nagrado drtf-gič, a ne omenjenemu gospodu, ki se prišteva med inteligente. — Očividec.
Punt v Tržiču. Obljuba dolg dela. — Zadnjič smo obljubili, da povemo nekaij posamezniku na uho, poslušajte torej. Človeška srca so večkrat nepreračunljiva. Oo-spod urednik, Vi ste tudi o tem prepričani, kaj ne? V Tržiču pa še do nedavna niso o tem hoteli ničesar vedeti. Pa kdo? In zakaj? Stvar je javna tajnost. V Tržiču imamo punt, pobuno. Kje? Na skali! Ampak ne na Petrovi, temveč na oni, kjer vladajo, bolje, so vladali gospodje iz župnišča. Ovčice so se, bogve, zakaj in kaiko, uprle In nočetjo več poslušati za delavca tako pametnih nasvetov, kakor so Jih navaleni dajati zgoraj omenjeni gospodje, ki so uZalje-ni In potrti zapustili pozorišče, kjer je organiziran na eni strani največji kapitalizem »tega«, na drugi strani pa največji kapitalizem »onega« sveta. Oboji kapitalisti, odnosno le oni od »onega« sveta so se uprli, pokazali zobe in zahtevali pravice od kapitalistov »tega« sveta. Ker jih niso in jih seveda nikdar ne bodo od takih kapitalistov dobili, zato so se ločili, skratka, nastal je prelom, ki utegne biti prav usode-poln. Zunanje dokaze preloma naštejemo iprav na kratko. Od onega usodnega dne dalje ni prodal štacunar pod cerkvijo še nobene steklenice črnila, zato so tudi dopisi častitega »Slovenca« in »Nov. časa« popolnoma prenehali, prej pa je bila skoro vsak teden posebna tržiška izdaja. Za občinske volitve, ki bodo pri nas 4. maja 1921, so vložili krščanski socijalci, ki jih vodi arelučitelj Vider, svojo kandidatno listo in obrtniki kot Rueh, apostol novih evangelijev Demšar in drugi pa svojo. Torej razkol na celi črti; med razkolniki pa so še nadaljne struje mladih in starih, ki bi se še razcepili dalje, če bi imeli le zadosti ljudi. To je šment. Vojske, reši nas, o Go-' spod! Blagoslavljali so jo; njihov blagoslov ipa je prinesel prekletstvo — njim, ljudem pa je odprl' oči, da gledajo boljše in natančnejše, kot kedaj prej, zato so zapodili, trpin! lažl-prerake iz svode srede, ter se postavHi kot dete na nevajene noge. Bodo shodili? Upajmo, da takrat prav gotovo, ko bodo spoznali, da so v pravici, če zahtevajo vsak dan polno skledo ne samo — krompirja, temveč tudi mesa, a. da niso upravičeni gledati onega sotrpina od strani, ki je tako korajžen, da sl upa ob petkih Jesti meso, če je lačen. Razkol v strnjenih klerikalnih vrstah v Tržiču, to ie čudež, k! mu ga ni kmalu para. Pa kakor čujemo, se tudi drugače vse krha In lomi. Marsikaj se šepeta o naravnost nemogočih stvareh. O tem pa spet drugič. Pika.
Hrastnik. K dopisu Celjska »Nova Doba« in delavstvo v Hrastniku pojasnjujemo sledeče: V dopisu se naglasa, da ni delavstvo zahtevalo odpust obratovodje Killerja, temveč državni poslovodja gospod Krajnc. Resnica je, da je delavstvo zahtevalo odpust tega pri delavstvu tako cibso-vraženega trinoga. Res je, da se gospodje v tovarni vedno na katerega Izgovarjajo. Tudi lokal za strokovno organizacijo je delavstvo zahtevalo. Glede nacionalizacije pa dostavljamo, da tudi delavstvo isto odklanja. Za pisavo »Nove Dobe« in »Jutra« pa ima delavstvo samo pomilovalen posmeh. Delavci so prepričani, kaj pomen! za nje sedanja strokovtra organizacija In nihče ne bo solidarnosti delavstva razbil. Informacija ni bila torej povsem točna. — Za.apnlki delavstva.
Odprto pismo
gospodu ing. Antonu Ozvaldu, gradbenemu komisarju državnih železnic v Ljubljani.
G. ing. Ozvald je v včerajšnjem: „Jutru“ objavil odprto pismo na po-< verjenika za socijalno skrb g. A, Ribnikarja v zadevi svojega stano« vanja. Toda stvar je, g. Ozvald, ne« koliko drugačna, kakor pa si jo predi stavljate. Menimo namreč, da je vdova tudi človek in državni stano-i vanjski urad ima v tem slučaju po-* polnoma prav, kajti zadeva je namreč; sledeča:	/
Brat vdove, ki jo g. ing. Ozvald imenuje zlikovo, je prodal hišo sedanjemu gospodarju pod pogojem, da ima njegova sestra g. M. do smrti stanovanje, za katero plača tudi ve« liko manjšo najemnino, kakor bi jo morala plačati drugače. Če bi jo to< rej stanovanjski urad vrgel iz sta-* novanja, bi ji kratil njene državljanske pravice.
Lansko leto pa je stanovanjska komisija nameravala vreči vdovo In njeno hčerko iz stanovanja in jo je že hotela deložirati. Ko pa je bila za-* deva komisiji pojasnjena, je ta vse že storjene ukrepe ukinila, kar je bilo; popolnoma v redu. Le to ni v redu, da se g. ing. Ozvald kapricira na to. stanovanje, dasiravno se ga gospo-, dar brani, ker želi svojo dolžnost do stare onemogle vdove izpolniti. Dr*, žavni stanovanjski urad pa naj go* spodu Ozvaldu nakaže drugo stano-* vanje.
Pripomniti pa moram tudi, da dr-< žavna železnica do danes še ni ne enega stanovanja za svoje nameščence
pričela zidati. Ali mogoče tozadev*« na naredba za državno železnico ne velja?	I.	M.
Sodrugi J Ali se nahaja „NAPREJ“ v vseh javnih lokalih, v katere zahajate?
Oglas iz Amerike.
Društvo »Slovenski Bratje" St. 47 S. D. P. Z. v Avella, Pa., povprašuje rojake v Sloveniji, ce je komu kaj znano o sorodnikih pokojnega Antona Godec, kateri je bil elan zgoraj omenjenega društva. Doma je bil iz vasi Goli še, pošta Kresnice pri Litiji. Umrl je 23. julija 1918 v starosti 38 let. Zavarovan je bil za petsto dolarjev usmrtnine, katere se je glasila v oporoki na njegove brate in sestre. Ker pa naše društvo kljub večkratnim opominom ne more dobiti naslovov dedičev, zato prosimo rojake v tamošnji okolici, če kdo pozna katerega teh bratov in sester, da jih opozori na ta oglas, da se pravočasno zglasijo z od sodnije potrjenim fckaziloin, da jim bo mogoče nakazati usmrtnino njih umrleg* brata, katera svota znaša še okoli
tristo dolarjev, z odbitkom pogrebnih in drugih stroškov.
Vsa tozadevna pisma je poslati na naslov društvenega tajnika:
John Vidmar, Br. 15, Avella, Pa.,
U. S. America.
UP HDBU M®STflf-5
■- REG1S1R0VAHI	»MM*	1 0HEJESI!	-”1
tiskovine za sole, županstva IN URADE. NAJMODERNEJŠE PLAKATE IN VABILA ZA SHODE IN VESELICE
LETNE ZAKLJUČKE
najmodernejša uredba za TISKANJE ČASOPISOV, KNJIO,
brošur itd. ••• ST£SEOTiPUA' LITOORftPllfl*
Ivan Mlinar.
Tisk ,.Učitelisko. tiskarne v Liub!v<uii,
Odgovorni urednik; Jak. Vehovec.