Poštnina plačana v gotovi
MttrUtonM
Cena 1 Din
Leto V. (XII.), štev. 252 Maribor, četrtek 5. novembra 1931
em
»JUTRA«
tzha a t a z u n nedelje m praznikov vsak dan ob 16. un Račun pn poštn«m ček. zav. v Ljubljani it, 11.409 Ve.ij mesečno preio-nan v upravi ali po poSti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta St. 13
Oglasi p« tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra-v Ljubljani, Preiernova ulica št. 4
Enotna Jugoslavija
Ko smo f>rcd trinajstimi leti ustanav ljali našo svobodno kraljevino, smo bili vsi ene misli in enega čuvstvovanja, Takrat ni bilo med nami nobenih plemenskih, verskih, razrednih in tudi ne strankarskih sporov. V pokrajinski vladi za Slovenijo so v Ljubljani sedeli drug poleg drugega vsi naši tedan i politični voditelji in enako je bilo tudi v Narodnem veču v Zagrebu.
Na seji tega najvišjega predstavništva takratnih še neosvobojenih Jugoslovanov iz bivše Habsburške monarhije, dne 19. oktobra 1918., je bilo med drugim sklenjeno: »Zahtevamo ujedin enje celokupnega našega naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov na vsem etnografskem teritoriju, kjer naš narod danes živi, brez ozira na katerekoli pokrajinske in državne meje, v eno samo edinstveno, popolnoma su vereno državo, urejeno po načelih politične in ekonomske demokracije, ki vse-bu'e v sebi odpravo vseh socialnih in go spodarskih krivic in neenakosti. Poziva ffio celokupni naš narod ene krvi in jezika, ene duše in enega sred, da se zastavi za uresničenje teh zahtev in načel z vso vdanost o in samozatajevanjem, ki jih zahteva usodepolna doba. Združimo se torej v eno veliko nerazdružljivo na rodno kolo, kateremu je pred očmi samo veliki ideal narodnega uedinjenja,. svobode in neodvisnosti, da se s tem pokažemo vredne velike dobe, v kateri živi-rno in velikih nalog, katere smo prevze Ii.« Ta sklep so med drugimi podpisali tudi dr. Anton Korošec, dr. Ante Pavelič in Svetozar Pribičevič.
Dne 15. novembra istega leta je pisala takrat v Mariboru izhajajoča »Straža«: »Zastopniki srbske vlade in Narodnega veča iz Zagreba, t. i. ministrski predsednik Nikola Pašič kot pooblaščenec Srbije in poob aščenci Narodnega veča v Žagi ebn. predsednik dr. Anton Korošec, dr Čingrija in dr. Žerjav so podpisali dokument, s katerim se enkrat za vselej zagotavlja ustanovitev velike jugoslovanske 'države s 13 milijoni prebivalcev.«
V	isti »Straži« pa je bila 7. februarja 1919. sledeča izjava dr. Korošca dopisniku beograske »Epohe«: »Hvaležni smo Srbiji in srbski armadi, ker je mnogo pripomogla pri obrambi naših zemelj, tem-veČje slmpatbe pa je vzbudilo čuvstvo,' da stoji na čelu armade vojvoda Mišič, ki je bil vedno predbojevnlk za osvoboditev Slovencev. Mi Slovenci nimamo dasa, da bi mislili na kake separatistične težn e. Naša prva naloga je, da rešimo ves teritorij in delamo z vsemi močm1 *a konsolidacijo naše skupne kraljevine. Separatistične iz'ave strank in listov nam Povzročajo veliko Škodo, ker smatrajo duši sovražniki to kot znamenje nesoglasja in notranje slabosti.«
^ A ve'iki pokojnik dr, Janez Evangelist Atek e zapisal: »Vi vsi, ki ste seme iz-
Mariborčani!
Danes ob 20. uri vsi na manifestacijski volilni shod v dvorani pivovarne Union. Govorijo: minister dr. Albert Kramer, kandidat dr. Ljudevit Pivko in namestnik *	Ivan	Janžekovič!
,rvavelega naroda, mislite le eno: kako ,°ste združeni vse svoje moči, vse svo-zmožnostl. vso svojo 1'ttbezen in vse .voje srce posvečali naši jugoslovanski ržavi, za njen procvit, kulturo in blagostanje!«
Položaj v Aziji	bclj
zaoleien
IZMENJAVANJE DIPLOMATSKIH NOT. — V LONDONU SO PRIPRAV-
LJENI NA VSE.
LONDON, 5. novembra. Položaj na Daljnem vzhodu se vedno bolj zapleta. Japonci so po najnovejšib vesteh iz Nankinga zasedli v južni in severni Mandžuriji zopet nove pozicije. Namera Japonske, proglasiti Mandžurijo za samostojno cesarstvo je vzbudila v Moskvi razumljivo razburjenje. Ljudski komisar Litvinov je naslovil na japonsko vlado noto, v kateri je nedvoumno povedano, da bo sovjetska Unija vsak tak korak smatrala za ca-sus belli. Nota poziva tokijsko vlado z vso resnostjo, naj spoštuje Kellogov pr.kt. Temu nasproti zahteva nota Kitajske, poslana v Ženevo, ponovno in-
tervencijo Društva narodov. Ta zahteva je vzbudila v Ženevi nove skrbi. Vsi znaki namreč kažejo,, da nameravajo ameriške Združene države vsak trenutek poseči aktivno v japonsko-kitaiski spor. V Londonu so pripravljeni na najhujše.
LONDON, 5. novembra. Iz Mandžurije prihajajo vedno bolj vznemirljive vesti. Pri popravljanju mostu čez reko Noni je prišlo do novih spopadov, ker so kitajski vojaki streljali na delavce. Japonci so poslali zdaj tja močnejše čete in zasedli tudi železniško progo Pao Nan-Augaši.
Ban dr. Marušk v Beli Krajini
NAVDUŠEN SPREJEM V NOVEM MESTU IN METLIKI.
LJUBLJANA, 5. novembra. Ban dravske banovine gospod dr. Drago Marušič je prvič po zopetni priključitvi k Dravski banovini oficielno posetil Belo Krajino. Gospoda bana je ljudstvo sprejelo z velikanskim navdušenjem že v
Novem mestu, posebno pa še v Metliki. Gospod ban je v odgovoru na pozdrave pozval vse prebivalstvo Bele Krajine, naj se v nedeljo soglasno odzove klicu domovine in gre volit.
POSKUSEN ATENTAT NA BRIANDA.
PARIZ, 5. novembra. V palači na Ouai d’Orsayu je bil aretiran nek 70!et-ni moški, ki je hotel na vsak način govoriti z zunanjim ministrom Aristidom Briandom. Bil je po aretaciji podrobno zaslišan. Ugotovi'o se je, da je prišel iz Melza, da bi ustrelil Brianda zaradi njegove zunanje politike. Ker se je izkaza-
lo,	da ni pri zdravi pameti, so ga odda-
li	v bolnišnico za bolne na umu.
PRED ZASEDANJEM FRANCOSKE ZBORNICE.
P a r i zs 5. novembra. Predpriprave za otvoritev jesenskega zasedanja francoske zbornice so v polnem teku. Ministrski predsednik
I.aval bo imel v zbornici velik ekspo-ze o rezultatih svojih razgovorov s Hooverjem. Opozicija, in deloma tudi vladni poslanci, so vložili že nad 50 interpelacij, ki se nanašajo največ na zunanjepolitična vprašanja, Laval sam pa bo še pred plenarno sejo poročal ta ko v zunanjem odboru kakor tudi v finančni komisiji zbornice.
NESREČA VOJAŠKEGA LETALA.
PRAGA, 5. novembra. Na letališču v Malacki na Slovaškem je pri strelskih vajah ponesrečilo letalo letalskega polka št. 6. Aparat se je razbil, pilot je bil težko, strelec v letalu pa smrtno ranjen.
Tako je bilo takrat in ostalo bi bilo vedno, da niso strankarske strasti raz-bilt vsega, kar nam je bilo sveto ii. dragoceno, da niso brezvestni partizani šli v umazano borbo za svoe lastne oseb-le in strankarske koristi, izrabljajoč svobodo, narod in državo v najbolj nizkotne namene. Prišlo je tako daleč, da so tisti, ki so zapisali prej citirane besede v tej svoji pohlepni zaslepljenosti pljunili na vse tisto, kar so pre> b!agoslavl.iali in spravili s tem našo usodo na kocko in naš obstoj na rob propada. Razumljivo je tedaj, da je bilo treba temu odločno napraviti konec, kajti ziočin bi bilo, če bi se bilo strankarsko rovarjenje dopustilo še nadalje neovirano in nekaznova-
no. In modri in junaški Šesto.anuarski politiki se je posrečilo, da smo se Slovenci, Hrvati in Srbi zopet vrnili k slogi, bratstvu in ljubezni, kakršno smo poznali pred 13 leti. Zopet smo v miru živeli in skupno delali, zopet smo bili neločljiva enota.
Ali naj tedaj zopet dopustimo, da se razvnamejo strasti, ki so divjale in uničevale narod in državo ce!o. desetletje? Nikdar in nikoli! Naša država mora biti zopet enotna in enotna mora ostati za vselej. In v nedei o, 8. t. m. bomo vsi, ki smo za enotno Jugoslavijo, šli volit, da obsodimo izdajalce, rušilce in brezvestneže, da zopet ustvarimo svoj nekdanji ideal]
JULIO MEINL D.
Maribor
priredi v svoji podružnici, Gosposka ulica 17 v petek, dne 6. novembra
n hm lan
izredni napitek za zajtrk. Zdravniško priznano hranljivo in okrepčujoče sredstvo za otroke, rekonvalescente, za odrasle, ki trpijo na slabosti, nervoznosti in ki nimajo teka. K tej prireditvi so vabljeni vsi cenjeni od-jemalci ter njihovi znanci, in prijatelji.
Vsak dobrodošel!
St 14
Tragična smrt železničarja pod vlakom
Samomor na progi med Pragerskim iti Črešnjevcem.
Gosta megla je ležala danes zjutraj nad močvirnatimi travniki med Pragerskim in Črešnjevcem. V zgodnjih urah se je vračal domov na Črešnjevec blagajnik tovorne blagajne na Pragerskem, 341etni Matevž Polanec. Že nekaj dni je imel namen, da obračuna s svoio usodo. Družinske razmere so ga strle. Ko je tako s svojo težko mislijo šel ob progi proti domu, je sklep v njem dozorel. Vedel je, da bo kmalu privozil potniški vlak iz Maribora. Legel je na progo in se krčevito z obema rokama držal tračnice ter položil glavo na mrzlo železo. Pridrvel je potniški vlak. Kolesa lokoi-motive so Polancu gladko odrezale glavo in obe roki. Zaradi goste megle, ki je ležala nad okolico, vlakovodja na* brže ni mogel opaziti nesrečneža.
Prva je našlo razmesarjeno truplo neko dekle, ki je nosilo mleko na Pragersko. Ležalo je v mlaki krvi nedaleč od čuvajnice št. 452 med km 296.8 in 296.9. Dekle je takoj vsa prestrašena obvestilo postajno osob e na Pragerskem. N? kraj nesreče je prišel tudi zdravnik, ki je odredil, da prepebejo truplo v mrtvašnico na črešnjevsko pokopališče.
Pokojni Matevž Polanec je bil vesten in marljiv železniški uslužbenec. N egova smrt je vzbudila pri stanovskih tovariših mnogo sočutja. Čeprav je pred dnevi pripovedoval, da si bo vzel žlv-ijen e. vendar njegovi tovariši niso verjeli, da misli resno. Motiv samomora ni točno znan, domneva pa se, da so ga njegove družinske razmere pripeljale do obima nad živl.enjem.
Mariborski in dneoni drobiš
Vprašanje šolske stavbe v V. okraju
Mnenje šolnika
Danes se mnogo razmotriva vprašanje zidanja nove magdalenske šole. V širši javnosti so pa kljub velikemu zanimanju razširjeni še povsem nejasni pojmi o potrebi zidanja, o obsežnosti načrta in o razdaljnih razrtierah v tem šolskem okolišu. Zato podajam še nekaj pojasnila.
V	letih stavbenega razmaha v Mariboru so se zaradi pomanjkanja prostora na levem bregu Drave zazidale ogromne ploskve V. okra a, ki odgovarja po raz-šeznosti onemu na levem bregu v vsej črti od Kejžarjeve ul. v Mel u pa do višine Čopove ulice v IV. okraju. Ves svet od Mejne ulice pred Pobrežjem do Koroškega kolodvora na eni in od Drave do Gozdne ulice pred Razvanjem in Novo vasjo na drugi strani, obsega V. šol. okraj.
Deklice poha ajo II. dekliško in dečki pa III. deško osn. šolo na Ruški cesti. Ne toliko zaradi naravne pomnožitve prebivalstva po porodih, kakor zaradi priseljevanja, je število šol. nradine naglo naraščalo in doseglo malone število onega vseh štirih šolskih okolišev na levem bregu. Zato danes manjka na obeh šolah
12	učilnic, in krog 300 otrok obeh spolov mora vsak dan črez most v mesto. Če pa se neprimerna stavba pri magdalenski cerkvi končno vendar že enkrat oblastno zapre za šolske namene, zraste potreba po novih 5 razredih, kar da skupno potrebo po 17 razredih poleg III. deške na Ruški cesti.
Po mnogih letih oklevanja in odlašanja se bo sedaj po hvalevrednem sklepu Mestne hranilnice realizirala tudi ta zadeva. Nastalo pa je v tem hipu vprašanje, kako velika, bodi nova stavba, da bo zadostova'a vsaj za 10 nadal nih let in ustrezala vsem zahtevam modernega šol. naziranja in pa kje naj se postavi šola, da deca ne bo na predolgih potih izpostavljena prometnim nevarnostim?
Iz zgoraj navedenega računajmo, da bo okraj vsako leto dobil 30 novih hiš i.n bo v 10 letih narastel za vsaj 300 na-daljnih zgradb in temu odgovar ajoča bo potreba po 6—8 nadaljnih razredih. Treba se je toraj sprijazniti s 24 razredi. Ker mora biti v zgradbi tudi še telovadnica, delavnice, kopa’nica, stanovanje za slugo, za upravitelja in še nekaj prostorov za specijalne namene, bi bila to preobširna stavba. Recimo, da se postavi šola v sredini okra a ob Frankopanovi in začetku Magdalenske ulice na krasnem prostoru, ki danes še ni na razpolago in bo ba e težko dosegljiv, bi imela mladina iz periferije, n. pr. iz Mejne ulice, do1-go in težavno pot.
.azmotrivajog- vse to, bi bila še druga rešitev tega vprašanja možna in prikla* dna. Naj se odgovarjajoč sedanji stavbi III. deške na Ruški cesti postavi v njeni
Važno za gg. sodnike.
Gg. sodnike, ki potujejo v ponedeljek
9.	t. m. s popoldanskim brzovlakom v Beograd v volilnih zadevah, obveščamo, da je dala železniška uprava en Pulma-nov voz II. razreda na razpolago za njihovo potovan e. Odhod brzovlaka iz postaje Maribor, gl. kol., je ob 14. uri 28 minut.
Poziv vsem bratom.
V petek, 6. t. m. ob 20, uri strogo obvezen društveni sestanek; Narodni dom. mala dvorana. — Odbor Sokola Matice
Premestitev v železniški službi.
V Kraljevo e premeščen železniški uradnik Andre Bahun, bivši občinski svetovalec.
Koncert tria Brandlove.
Elitni koncert komornega tria ge Brandlove bo v petek, dne 6. t. m. v veliki Unionski dvorani. Čisti dobiček koncerta je namenjen pomožni akciji za revne slo e našega mesta. Sedeži po 30 Din do 12 Din se dobe v predprodaji v trgovinah Brišnik In Hofer.
Ljudski oder.
■•Ženitev« slavnega pisatelja GogoFa, komedijo v 3 dejanjih, vprizori mariborski Ljudski oder na odru Zadružne gospodarske banke v Mariboru, Aleksan-
bližini, vsekakor pa na severni strani žel. proge šola za 8 razredov za deklice. V zvezi s tem naj se od vsega šol. okoliša določi tema dvema šolama toliko bliž-n ih ulic, da bi bili polni. Ta okoliš bi bil skoraj ustaličen, ker tu je le še malo prostora za nove stavbe. Za ves ostali del naj se postavi 16 razredna šola, deljena v deško in dekliško še bolj proti jugu — na konec Magdalenske ulice, kjer ima občina primeren prostor na razpolago. Lega šole bi prišla v središče tega šolskega okoliša in zunaj vseh prometnih cest.
Stavba bi se postavila ločena po spolu z možnostjo, da se vsakemu delu po potrebi dozida ob svojem času še prizidek. Uprava obeh šol bi zamogla biti do še več ega razvoja skupna kakor do sedaj, ker bi obe šoli ne bili v preveliki razdalji.	Ivan	Lukman.
Mnenje staršev
Kakor posnemamo iz časopisnih poro-čii, se bo v kratkem pričelo z zidavo novega šolskega poslopja za desni breg Maribora. Važno se nam zdi vprašanje prostora, in je popolnoma pravilno, da so se pozvali k sodelovanju tudi starši, katerim ni vseeno, kam in kako daleč morajo hoditi otroci v šolo.
Šolsko poslopje mora biti približno v sredi..i šolskega okoliša, kolikor mogoče v mirnem, ne preveč prometnem kraju in ne v neposredni bližini tovarn. Naj-primerne ši prostor, skora bi rekli edini prostor, je nasproti železničarske nabav-ljalne zadruge, na začetku Magdalenske ulice. Ta prostor je edini, ki je zadosti velik. Pomisliti moramo, da bo v poslopju 20 učinic in najmanj 10 stranskih prostorov. Za kakih 600 otrok je potrebno tudi primerno šolsko dvorišče za odmore in igrišče. Prostor .e last železniške uprave in pravi o, da ga bo težko dobiti. Mislim pa, da ni tako, saj je pretežen del šoloobveznih otrok v tem okraju ravno od železniških delavcev, zato je dolžnost železniške uprave, da gre občini v tem oziru na roko. Drugič ne smemo pozabiti, da je imela bivša južna železnica v koloniji svojo šolo samo za železničarske otroke. Po prevratu je železniška uprava šolo opustila, deca pa se je prešolala v obe magdalenski šoli. Ravno vsled tega je nastalo takoj po prevratu pomanjkan e prostorov na obeh šolali. Ko se je v tem delu mesta pričelo zidati, je postalo pomanjkanje še večje. Če odstopi že'ezni-ška uprava ta prostor brezplačno občini. '0 to še vedno mani stane, kakor če bi morala sama vzdrževati še nadal e svojo šolo.
Prepričani smo, da se bodo s tem prostorom kot primernim za stavbp strinjali ♦udi pedagogi, posebno pa še arhitekti, ker monumentalna stavba, kakor bo ta fola, spada edino na ta prostor!
drova cesta 6 v soboto, dne 7. novembra t. 1. ob 20. uri. Da poplačamo trud agi nega članstva, ki se je pod spretno režijo g. prof. Potokarja skrbno pripravilo, priporočamo mariborskemu občinstvu poset.
Ljudska univerza.
Danes ob 20.15 zvečer bo čital eden izmed prvih ruskih poetov sedanjosti — Igor Vas. Severjanin — svoje najnovejše umotvore, med njimi zbirko pesmi »Adriatica«, ki je posvečena naši državi. 1 l|di onh ki ne poznajo ruskega jezika, bodo imeli od tega večera velik užitek, sa je pesnik očarujoč predavatelj, ki je znal svoječasno fascinirati občinstvo na Ruskem in sedaj najbolj razvajeno publiko zapada. Največ e priznanje mu je bilo izkazano ob priliki pomladanskih predavanj v L ubljani, Zagrebu, Beogradu in v Parizu. Apeliramo na naše občinstvo, da dokumentira svoje simpatije do bratov Rusov z mnogoštevilnim pošc-tom.
Epileptičen napad.
26letni delavec Ivan Nemeš iz šalovc je dobil sinoči tako močen epileptičen napad, da sc ga morali nezavestnega prepeljati v bolnišnico.
J	Himen.
V magdalenski cerkvi sta se poročila tnagistratni uradnik Mati a Trstenjak in uradnica gdč. Zofka Vizoviškova. Priči sta bila magistratna uradnika Jože Gorup in Franc Kramberger. Bilo srečno!
Odlikovanja.
Z redom Sv. Save IV. stopnje je bil odlikovan generalni ravnatelj spedicijske tvrdke Schenker & Co., g. D. Noškes. Z redom Jugoslovanske krone V. stopnje pa je bil te dni odlikovan poslovodja firme Melnl in Herold g. Rudi Lorger. Čestitamo.
Samo
ieirtek	petek
Kabaret - Atrakcije
Velika	kevarna
TIT Sobota ITT
Lopovska zvijača ali nagajivost?
Poročali smo, da se je izvršil v noči od 29. do 30. oktobra drzen tatinski vlom v trgovino sester Marije in Elize Kramberger v Jarenini. Enega osumljenca so orožniki aretirali že drugi dan, druge še zasledujejo. Skoro neverjetno, da so naslednjo noč zopet poskušali vlomiti isto-tam, pa so bili od sosedov pregnani. Zdaj je vprašanje: Ali so pajdaši hoteli na ta način pomagati aretiranemu tovarišu, češ, glejte, po nedolžnem je zaprt. Torej da je drugi poizkus vloma le markiran. Ali pa, da bi bili nagajivci prišli samo strašit moža, ki je bil naprošen, da straži ponoči v trgovini. Pa to je mani verjetno.
Davkoplačevalcem!
Dravska finančna direkci a v Ljubljani objavlja: Poštne položnice, ki jih poši’ja-io in dostavl ajo pravkar davčne uprave davkoplačevlcem za IV. četrtletje t. 1., niso nikaki opomini za plačilo davkov, torej koraki eksekucije, temveč so samo opozoritvenega znača a, obračun o letnem predpisu, plačilu in morebitnem zaostanku davkoplačeva'ca, ki se na ta način seznani s svojim davčnim kontom ter si prihrani nepotrebna pota k davčni upravi. Te položnice so izdane le v prid davčnega zavezanca, ne da bi mu zaradi tega nastali kakšni stroški. Prav zaradi tega morajo davčne uprave, preden oddajo položnice na pošto, poslati vsem županstvom svojega področja razglas, v katerem obavijo, naj dvignejo davkoplačevalci te položnice sami na pošti, ako jih pošta ne bi dostavila. Šele nove položnice, ki bi se izda'e po 15. novembru, bi imele znača opomina in bi se davkoplačevalcem zaračunali opominje-valni stroški. Opozarjamo davkoplačevalce na to objavo finančne direkcije.
V vlaku okraden.
V brzovlaku Ljubljana—Zagreb je bila delavcu Vidu Dragoliču iz Banjaluke, ki se e z več tovariši vračal iz Francije, v spanju ukradena denarnica s 1000 dinarji in 1800 franki. Njegov sum je padel na enega tovarišev, ki so se vozili z n im, in ga je da' aretirati na zagrebškem kolodvoru. Osumljenec taji tatvino. vendar so ga pridržali v zaporu, ikrokan biti J« hudo,
Aspirin, pomagal bo.
Nezgode in nesreče.
V Hotinjah se je ponesrečila žena železničarja Marija Ekerlova. Stopila je ta-kj nesrečno preko praga v veži, da si je poškodovala desno nogo. Pripeljati so jo morali v bolnišnico. — Včeraj je zadela kap 56!etno Marijo Kebermanovo. Nesrečnico so odpremili v tuka;šnjo bolnišnico. — Mesar Franc R. iz Studencev se je pri rezanju mesa hudo ranil na levi roki. Pomoč so mu nudili na rešilni posta i.
Nesreča kolesarja.
ceraj popoldne se je vozil na kolesu po cecfi iz Košakov proti mestu posestnik I. Šerbinek. V trenutku, ko se je hotel izogniti tovornemu avtomobilu, je pa-d"l raz kolesa in si v ramenu izpahnil levo roko. Zdravi se v tukajšnji bolniš-
l:
Aretacije.
V pretekli noči je policija aretirala tri pijance, ki so razgrajali in nadlegovali ljudi. Posebno junaški je bil Rudolf M., ki je kričal kot pobesnel, da se ne boji nikogar na svetu. V celici se je strezni! in danes obžaluje včerajšnje svoje vragolije. Albert H. in Ivan O. pa. sta se ga tako hndb nasekala, da . nista našla doma in so jima preskrbeli prenočišče v policijskih zaporih.
mariborsko glečaližče
REPERTOAR.
Četrtek, 5. novembra ob 2t. uri »Volpo ne« ab. B.
Petek, 6. novembra. Zaprto.
Sobota, 7. novembra ob 20. uri »Cirkuška princesa«.
Sobota in nedelja v mariborskem gledališču. »Cirkuška princesa«, Kalmano-va zabavna in melodiozna opereta, ki je bila njena letošnja ponovitev sprejeta z velikim odobravanjem, se bo uprizorila v soboto, 7. novembra ob 20. uri. — V nedeljo, 8. novembra se bo ponovila Leharjeva divna opereta »Zemlja smeh'ja a«, ki je nedvomno najboljša operetna uprizoritev poslednjih mariborskih sezon in je bila doslej vsaka njena vprizoritev razprodana do po-slednjega kotička.
Srečo je imela.
Včeraj popoldne je prišlo na Tržaški cesti skoro do večje nesreče. Neki tovorni avto je podrl na tla 461etno delavko Kristino Pene. in je le srečnemu naključju pripisovati, da ni prišla pod težek avto. Pri padcu si je nekoliko potolkla glavo in so jo na rešilnem oddelku obvezali ter pustili v domači oskrbi.
Nezgode pri delu. Ključavničarju Rudolfu Faležu je pri delu zmečka! vrtalni stroj prste na levi roki. — 161etnemu Aleksandru Ander-letu pa je pri delu .zmečkalo tri prste na desni roki. Obema so nudili pomoč na rešilnem oddelku.
Napad.
V	Zimici pri Hočah so sinoči pri posestniku R. obrezovali repo. Ko pa se je vračal od obrezovanja domov 231etni Peter Petek, so ga počakali vaški fantje in ga napadli z noži. Petek je s hudimi poškodbami obležal v krvi in so ga napol nezavestnega morali prepeljati v tukajšnjo bolnišnico.
Pod voz je prišel.
Včeraj popoldne je prevažal oskrbnik Karel Ferk na Pesniškem dvoru peso. Težko naložen voz se je prekucnil nanj in ga močno poškodoval. Prepelja'i so ga v bolnišnico.
Tatvina denarja.
Avstrijski upokojenec Henrik HirscTl-man je prišel iz Gradca in se naselil v gostilni pri Zlatem konju. Ko je nameraval v mesto, je opazil, da mu je skopnelo iz žepa 300 dinarjev. Natakarica sumi nekega potepuha, ki priha'a v njihovo gostilno, vendar ga po imenu ne pozna.
Nesramnež.
H kostanjarju na Glavnem trgu je prišel Rudolf M. in tebi nič meni nič začel polniti svoje žepe s pečenimi kostanji. Ko je zahteval kostanjar račun, mu je Rudo'f grozil, da ga bo s kostanji vred zanesel v Dravo. Kostanjar je poklical stražnika, ki je nasilneža aretiral.
Zopet tatvina zimske suknje.
Na brže bo eden in isti potepuh, ki se je sedaj, ko je že pritisnil mraz, spravil nad zimske suknje. Tako je sinoči odnesel hlapcu Antonu Podgorniku iz nezaklenjene sobe pri Zlatem konju v Vetrinjski ulici Čisto novo sivo zimsko suknjo, vredno 700 dinarjev. Hlapec pravi, da je neznanca že večkrat videl stikati okoli hiše.
Dr. Sekula Jože se Je preselil 2. novembra s Koroške ceste 15/1 v Sodno ulico 9/1 (palača Okrožnega urada za zavarovanje delavcev) in ordinira od 8. do.9. in od pol 14. do 15. ure.
Koža malih dojenčkov je zelo občutlilva.
Mokrota in pot napravita kožo rdečo. Ne samo rdeče pege, temveč po vseni životu jih moramo mazati s Palmira-Baby Lanolinkremo. Otrokova koža pridobi, s tem elastičnost in odpornost proti vnetjem. — Palmira-Baby Lanolin-krema ne zamaši kožnih celic. Uporab-1 a te tedaj, po principih najnovejše hf-gijene otrok pripravljeno Palmira-Baby Lanolinkremo.
Pri ishijasu sledi na kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice, popite zjutraj na tešče, brez muje izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. Zdravniki strokovnaki pripominjajo, da učinkuje »Franz Josc,j fova« voda sigurno in uspešno tudi pr kongestijah proti jetrom in danki ter pr krčnih žilah, hemoroidih, oboleli prostati in mehurjevem katarju. »Franz Josete' va« grenčica se dobi v vseh lekarnah* drogerijah in speceri.skih trgovina*
Volilno gi janle
Primorcil
Trinajst let le že poteklo, ko nas je kruta usoda pregnala z naše ljubljene domače grude in smo bili prisiljeni sj iskati novega doma in nove strehe. Pribežalf smo čez mejo. Pa ne v tujino, marveč v lepo in bogato deželo Jugoslavijo, katero smo tudi mi pomagali ustvariti. Ustvarili smo si tukaj nov dom, v katerem se vsi dobro počutimo, tako, da nas vsak naš sosed zavida.
Zaradi tega našo lepo Jugoslavijo ljubimo, kakor tudi našega dobrega •ralja. Dokaz pa imamo, da tudi naš kralj nas ljubi. Da pa dokažemo našo odkrito ljubezen do našega kralja in naše domovine, hočemo dokumentirati dne 8. novembra t. 1. Zaznamovati hočemo naše ime v volilni imenik. Ta volilni imenik hočemo imenovati »Zlato spominsko knjigo«, katera se mora hraniti kot »Zgodovinski dokument«. Kdor ne bo vpisan v tej knjigi, se ga bo smatralo za podpornika fašizma, ki požiga naše domove ter uničuje slovensko gospodarstvo na Primorju in mori naše ljudstvo s streli v hrbet.
Kdor ne gre volit, je jugoslovanski izdajalec.
■arrr:
Poziv hišnim posestnikom v Mariboru in okolici!
Društvo hišnih posestnikov v Mariboru poziva vse svoje člane, da se v nedeljo, dne 8. novembra t. 1. zanesljivo udeleže volitev v narodno skupščino. — člani - hišni posestniki naj se zavedajo, da je redno parlamentarno delo velike važnosti tudi za hišno posest.. — Društvo hišnih posestnikov za Maribor in okolico.
Občinskim nameščencem dravske banovine!
Pomen volitev v Narodno skupščino tia dan 8. novembra t. 1. vam e znan. Pozivamo vas, da se jih gotovo udeležite ter s tem izpričate svojo državljansko zavednost. Obenem vas prosimo, da vsak v svojem delokrogu skuša ovreči vse lažnjive vesti, ki se uporabljajo proti volitvam, zlasti opozorite volilce na veliko škodo — abstinence Pri volitvi. — Zveza organizacij občinskih usužbencev in upokojencev dravske banovine.
Tumpej. V Podov so govorili gg. F. Knaflič, Reja in drugi, v Bistrici pri Tumpej. V Podovi so govorili gg. F. ko Bel šah, v Radvanju dr. Irgolič in Malenšek, v Pekrah pa dr. Strmšek in prof. Robert Kenda. Vsi shodi in sestanki so bili dobro obiskani, nekateri so bili prava manifestacija za državno in narodno misel. V Podovi so n. pr. kme čki fantje in možje soglasno izjavili, da po dejo v nedeljo volit, ker so siti nekdanje strankarske hujskarije in demagogije. Bna’;o so izjavili delavci in kmetje v Radvanju in v Pekrah. Za da-nes, jutri in v soboto ima dr. Vauhnik napovedanih še 7 shodov in sestankov.
Kandidat Kirbiš na volilnem
Poziv trgovcem!
Oa sodelujemo pri vzpostavitvi nepolitičnega gospodarskega parlamenta, kakršnega smo si že od nekdaj želeli, dokumentirajmo to svojo voljo s polnoštevilno udeležbo pri volitvah v narodno skupščino v nedeljo, dne 8. novembra. — Gremij trgovcev v Mariboru.
Sijajen volilni shod maribor* skih gospodarskih krogov
V	torek zvečer je bil v nabito polni dvorani restavracije Gambrinus volilni shod, katerega je sklicalo Predstavništvo mariborskih gospodarstvenikov, v katerem so zastopani Trgovski gremij, Zveza gostilničarskih zadrug, Zveza in-dustrijcev, sekcija Maribor itd. Shod je otvorii in vodil podpredsednik predstavništva, hotelir g. Anarej Oset, ki je uvodoma dal besedo predsedniku Trgovskega gremia g. Vilku Weixlu, ki je govoril o težnjah gospodarskih krogov glede na sedanji položaj in volitve. Kan didat g. dr. Ljudevit Pivko* je v obsežnem govoru očrtal pomen sedanjih volitev za naše gospodarstvo in državo. Podžupan g. dr. Franjo Lipold je pojasnil težkoče na gospodarskem trgu in podčrtal, da je rešitev samo v složnem de u in zaupan n v lastno veljavo, kar bomo najbolj pokazali s tem, da se bo mo udeležili volitev. Nato so se oglasili predstavniki raznih gospodarskih korporacij, gg. Miho Vahtar, Franjo Bureš, Rajko Zotter, Kreutzer in drugi. Vsi so se izjavili za aktivno sodelovanje pri volitvah. Vsi govori so izzveneli v apel, da se gospodarski krogi do zadnjega Člana ude'eže volitev in glasujejo za postavi ene kandidate. Z istim pozivom je tudi predsednik g. Oset zaključil sijajno uspeli shod in pozval vse navzoče, naj se polnoštevilno udeleže tudi današnjega velikega manifestacijskega shoda veliki dvorani pivovarne Union.
Vvlilni shodi dr. Miloša Vauhnika
Sreski kandidat za desni breg dr. Miloš Vauhnik je priredil s svojimi prija-jetfi doslej že 26 shodov in sestankov. Sinoči so bili shodi in sestanki v Fra-■pu in Gornji Polskavi, kjer so govorili <*r. Vauhnik, namestnik Volk i& Rudolf
pohodu
Za dr. Vauhnikom in Krejčijem sta obiskala Poljčane in okolico tudi sreski kandidat Kirbiš in njegov namestnik Rajšp. Priredila sta v torek po Dravinjski dolini več uspelih shodov, tako v Makolah, Studenicah, Brezju, Lušečki vasi in slednjič tudi v Poljčanah. Kot zastopnik kmetov, je de al Kirbiš med drugim, sem postal kandidat in prihajam med vas, da se čisto po domače po govorimo o naših težnjah. Gospodarska kriza nas tlači vedno bolj in bolj, zato ne smemo dopustiti, da bi šlo še tako naprej in tudi ne smemo poslušati tistih, ki nas danes iz bogsigavedi kakšnih vzrokov odvračajo od volitev, ampak je treba boli ko kdaj prej, da se zavedamo resnih časov, ki so pred nami. Da si za-siguramo boljšo bodočnost, se bomo zato z obema rokama oklenili rešitve, ki nam jo je pričakovati v volitvah. Vsa protiagitacija ne mislite, da izhaja toliko od naših ljudi kot morda iz inozemstva ki hoče naše državo oslabiti, ali celo uničiti. Zato ne bomo tako nespametni da bomo poslušali nje, ampak bomo brez razlike vsi složno 8. novembra oddali naš glas za blaginjo naše domovine Ju. goslavije, ki nam bo pomagala potom svojih izvoljenih pos'ancev izboljšat gospodarske prilike v državi. — Govorila sta za njim še namestnik g. Rajšp in lesni trgovec g. Novak. Posegli pa so v debato tudi posestniki in uradniki povdarjajoč, da gre pri predstoječih volitvah le za čimvečjo udeležbo, s katero se bomo postavili tudi na zunaj. Glavno je, da se vsak udeleži 8. nov. volitev, potem pa naj voli dr. Vauhnika, Krejči-ja ali Kirbiša. Kakor komu drago, vsak po svoii uvidevnosti in prepričanju Vsak izmed njih, ki bo izvoljen, bo stre mel le za dobrobitom nas vseh in naše domovine.
vprašani pa je treba, da izvolimo za zastopnika naroda moža, ki bo res branil in ščitil interese težko prizadetega kmeta, delavca, kakor tudi uradnika. Ni nam treba dolgo premišljevati za odločitev, kajti prevzel je kandidaturo naš /ojak, ki je z svojo točnostjo in dobro pomočjo znan ne le samo po Dravskem polju, temveč tudi po Slov. goricah, da, celo Prekmurju. Ponovno vam kličem vrnete in delavci: Vaša narodna in državljanska dolžnost je, da pojdite v nedeljo, dne 8. novembra do zadnjega moža na volišče ter tam oddaste svoj glas.
Agitacija. Že v nedeljo, dne 25. oktobra so se tukajšnji fant e odpravili z okrašenimi vozovi po Dravskem polju z napisi za sreskega kandidata dr. Miloša Vauhnika. To nedeljo so pa svojo agitacijo ponovili kar z avtomobilom, istotako opremljenim z napisnimi tablami. Vzbujali so povsod veliko zanimanje.
Poskušan vlom. Kakor vsako leto proti zimi, tako so že tudi letos poskusili nočni izposojevalci vlomiti v kletne prostore g. Žnuderla Ivana, posestnika v Hotinji vasi. Komaj pa so začeli lomiti kletna vrata, sta jih prepodila g. Žnuderl Franjo, orožniški kaplar, ki je pravkar na bolezenskem dopustu ter učitelj g. Žnuderl Ludvik. Vlomilcem so že na sledu.
Iz Slov. Bistrice
Ošpice razsajajo v rrašem okraju, kar je menda posledica mokrega jesenskega vremena. V Žmartnem na Pohorju so morali zapreti šolo in tudi drugod preti, ako epidemija ne bo nehala.
Osebna vest. Premeščen je bil iz tukajšnje pošte k pošti pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah g. Petrovič Nikola. Priljubljenemu uradniku želimo na no em mestu obilo sreče!
Zadnji sestanek volilnega odbora za naš okraj pred volitvami bo v soboto zvečer v dvorani Okrajne hranilnice ob 20. uri. Ker je sestanek jako važen, je obvezen za yse člane.
Volilni sestanki so danes zvečer v Cigonci v gostilni Tkauc, v Laporju m na Klopcah.
Na volišča v posvetovalnici mestne občine volijo volrci iz občin: Slov. Bi strica, Zgornja Bistrica, Kovača vas, Ritoznoj in Spodnja nova vas skupno z 825 volilcev.
Iz Hotinje vasi
Kmetje, delavci, volilci! Že tri dna
nas loči od dneva, katerega bo pomnila tudi zgodovina, to je dan 8. novembra dan volitev. To so prve volitve, odkar je v kraljevini Jugoslaviji z novo defi nitivno ustavno ureditvijo postavljeno kot najvišje načelo narodne politike ču vanje narodne sloge in edinstva. Kmetje in delavci, ako vam je za ublažitev na raščaiočc brezposelnosti in krize, za i ureditev Muka, za rešitev vprašanja v žitnem monopolu, podite na dan 8. novembra vsi na volišče v selo v Slivnico, Naj vas ne moti ter naj vam ne zaustav Ija poti prerekanje in govori nekateri j hujskačev, ki so samo za parlament, v | katerem se kregajo, prepirajo ter celo ! straliaio. Za ureditev stornjih Derečih
Samcinor primorskega Slovenca.
V zagrebški hotel »Balkan« je dopotoval v pondeljek zvečer iz Trsta mlad človek, ki se je upisal_pod imenom Fran Cerkvenik, mizarski pomočnik iz Divače na Krasu. Hotelsko osobje je takoj sumilo, da z njim kaj ui v redu, ker je bil videti ves zbegan in potrt. Ker ga drugi dan dolgo ni bilo iz sobe, je šla sobarica pogledat. Cerkvenik je ležal v postelji in ožil, da ga zobje bolijo. Naročil je so-)arici, naj mu prinese črne kave. Ta-coj nato je počil strel, ki je alarmiral ves hotel. Našli so mladeniča s prestreljeno glavo. Ustrelil se je bil iz )ro\vninga v desno sence, in je krogla izstopila pri desnem očesu spet ven. S takoj poklicanim rešilnim avtom je )il prepeljan v bolnico usmiljenih bra5 ov. Njegovo stanje je kritično. Pred em je bil napisal Cerkvenik dve pismi na svojo sestro Emilijo Škrinjar v Vlilanu, Via Lauro 5, v katerih se poslavlja od nje in matere. Iz pisem ni razvidno, kaj ga je pravzaprav napotilo do samomora.
Preveč žensk
Na podlagi najnovejših mednarodnih statističnih podatkov se je moglo ugotoviti, da je na svetu veliko več žensk kakor moških in da se to neenako razmsr-je čedalje bolj veča. Najbolj Je ta številčna premoč ženskih vidna v Nemčiji in Franciji, kjer je za skoro dva milijona več žensk nego moških. Tudi v Avstriji, Špani i, v skandinavskih deželah in na Balkanu je število žensk veliko večje, Kljub splošno razširjenemu naziranju, da raraya sama skrbi za nekako izenačenje obeh spolov in da se po velikih vojnah rodi več dečkov kakor deklic, dokazuje zadnja statistika v evropskih deželah nasprotno: Skoro v vseh deželah je biio v zadnjih letih rojenih več deklic kakor dečkov. Izgledi ženskega spola v starem svetu so potemtakem še zmeraj zelo neugodni. Nasprotno pa je številčno razmerje obeh spolov v Ameriki, Afriki in Aziji skoro enako; v Avstraliji in Sibiriji pa celo prevladujejo moški. Potem takem bi imele preštevilne Evropejke tam v Avstraliji in Sibiriji še nekaj dobrih šans...
Vas Iz vinskih sodov.
Pri konkurzu neke velike francoske vinske tvrdke je iznajdljiv mož pokupil več ogromnih sodov za majhen denar. Nato je vzel v najem kos zemljišča od občine Vernizzod v južni Franciji in je razpostavil tam te ogromne sode kakor hiše. Zdaj prebivajo v njih številne družine delavcev-priseljencev, ki so dobili delo v ondotnem premogovniku. Najemnina je nizka, hišni gospodar — moderni Diogen — pa ima vseeno pri tem lep dobiček.
Kulturne vesti
Zvonimir Rogoz kot Hamlet v Pragi.
Naj bo umetnost še tako stara, naj gre skozi stoletja duševnih borb, naj se kosajo ž njo misleci nastajajočih pokolenj: bo ostala davna umetnost še vedno živa, globoka v misli in globoka v Čuvst-vu. Ali umetnost je ustvarjena za umetnika! To se posebno izrazito kaže v Shakespeareovem Hamletu. Lahko se spreminjajo, kulise in režija, lahko se spreminja okolje, ali ono, kar tvori osrčje umetnine, mora ostati nedotaknjeno, mora živeti duševno in telesno. Davno je že priznano, da je naš slovenski umetnik g. Zvonimir Rogoz v popolnem obsegu kos Hamletovi umetnosti; davno je priznana drama Hamlet kot umetnost. Saj če ne bi bila umetnina, kje bi bila že nje grobnica! Stavovskč divadlo v Pragi igra v režiji in sceneriji g. K. H, Hilarja Shakespeareovega Hamleta. Ham leta igra g. Zvonimir Rogoz in to v slovenskem jeziku. Njegov zveneči glas, •ndegova dozorela umetnost v besedi in kretnjah kar očara poslušalce in gledalce in jih drži v pristnem doživetju. Iskreno priljubljen je med praškim dramskim ob Činstvom, vedno igra pred dobro zasedeno dvorano in neprestano se mora pojavljati pred zastorom, da odoli duš-ku razvnete, odobravajoče množice. —■ Jugor. N
Medved v vasi.
V	bližini sela Dolnjac pri Prilepu je medved napadel pastirja, ki ga je s palico hotel odgnati od črede, in ga s šapo pobil na tla. Nato pa se e podal naravnost v selo, kjer je seveda povzročii silno paniko. Vse je bežalo, psi pa so se la-jaje zaganjali v zverino. -Medved se je pred psi umaknil v lužo, kamor se je potopil, tako da je samo glava molela ven. Med tem pa so se zbrali seljaki s puškami in sekirami obkolili lužo. ‘Tedaj je medved bliskoma skočil iz vode in se zakadil med seljake, ki v nastali zmedi niti niso utegnili streljati. Tako se je medvedu posrečilo zbežati nazaj v gozd. Žele po daljšem zasl'.'ovanju so ga seljaki mogli ustreliti. i,'4dved je tehtal na^ 300 kil
* Objava dobav Zbornice za TOI.
Direkcija državnega rudnika Kakairi sprejema do 12. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 2500 kg plinskega olja in 500 kg Dieselmotornega olja. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 12. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 10.000 kg karbida in električnega materijala. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 12. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 100 škatelj vazeline za čevlje in 200 komadov sirkovih metel; do 18. novembra t. 1. glede dobave 2000 kg svinjske masti, 2000 kg riža, 1300 kg koruznega zdroba, 5000 kg stare koruze, 500 kg ječmenove kave; do 23. novembra t. L pa glede dobave 258 m jeklenih žičnih vrvi. _ Dne 23. novembra t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu ofertalna licitacija glede dobave stavbnega materijala (opeka, cement, gramoz, pesek, apno, les itd.). (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
(oominfalte te CDM
Stran
Mariborski VECERNIK Infra
V	M a r 1 li o r n, 'dne 3. Xl. 193?*
vsv.Tsr.; gy. ~ trcgKSgrg? i/1 j> w;
Šport
Srednjeevropski pokal.
Prva finalna tekma za srednjeevropski pokal med WACom in Vienno bo dne 15. novembra t. 1. v Curihu.
II.	kongres Saveza športnih zvez
bo v soboto, 21. novembra v veliki dvorani mestne posvetovalnice v Zagrebu.
Drobne športne vesti.
Znani pol ski dolgoprogaš Konsocinsky je zmagal nedavno v Parizu pri tradicionalnem teku na 5 km, ki ga prireja CASG vsako leto v spomin na najbo'jšega francoskega lahkoatleta Jeana Bonina, ki je
Radislav Rudan:
Predor
Novela.
Ko je zopet posijalo solnce in posušilo mokra tla, je bilo zunaj kakor spomladi. Mesto je oživelo, in kakor da bi čutilo bližajočo se vesno, se je v nedel o razbežalo po okolici: med pol a, travnike in loge. Tudi Sido je vabilo toplo solnce na plan. Opravila se je, da bi šla, ko je stopil nenadoma pred njo inžener in ji ponudil svoje spremstvo. Za trenutek se ,e pomišljala. Zaskrbela jo je jezikavost ljudi, a njegove besede so bile tako tople, njegov pogled je bil tako vabi iv, da se mu ni mogla upreti. Molče in brez volje je stopala ob njegovi strani in poslušala njegovo pripovedovanje.
Krenila sta po serpentinah proti kolodvoru. Nad daljo je ležal praznični in s solnčnimi žarki pretkani nedei ski popoldan. V grmovju so ščebetali veseli vrabci; za kolodvorom je šumela reka in va-li!ai svoe kalno vodovje proti daljnemu mor u. Kakor omamljena'je usrkavala Si-da sveži zgodnjepomladanski zrak in še opazila ni, kda sta zavila proti temnemu žrelu novega predora. Ko sta stala pred njim, ga je pogledala kakor da bi se bila ravnokar prebudila iz sanj.
»Da,« je de al inžener, »pokazati sem vam hotel svoje delo, ki bo do Velike noči gotovo. Zvolite!« Prijel jo je za roko in o kakor boječega otroka potegnil za seboj v temno žrelo zevajoče zembe. »Kam me peljete?« je vprašala in vztrepetala.
»V predor!« je dejal inžener. »Pokazati vam hočem, kako ve’ičastni so ti oboki. pod katerimi bodo kmalu drdrali težki vlaki in prevažali blago in ljudi.«
»Tu je temno!« je vzkliknila. »Bojim se.«
»Luč imam,« jo je potolažil inžener, potegnil iz žepa električno svetiljko in jo
Matematiko
poučuje profesor, posamezno in v skupinah. Vprašati pod »Matematika« na upravništvo.	5090
Lutzova peč,
dobro ohranjena, na prodaj. Naslov pove uprava Večernica.	5109
Zaradi selitve
prodam takoj ceneno nekaj pohištva. Frankopanova ulica 2._____________5tl2
Zgubila sem
usrreno rokavico, pošten najditelj naj jo vrne proti nagradi. Studenci, Sokolska ulica 24, Rottman.	5111
Prodajalka
išče službe. Sem zmožna slovenskega, nemškega in hrvaškega jezika. Nastopim lahko takoj. Ponudbe pod »Takoj-šni nastop« na upr. Večernika. 5113
Lepa hlia,
vrt, 30.000 Din. Trgov, hiša, svetli lokali, stanovanja 480.000 Din. Pisarna »Rapid«, Gosposka ulica 28.	5118
Hiša
z mizarstvom in 3 stanovanji na prodaj. Naslov v upravi.	5117
Zgubila se je
srebrna žepna verižica. Najditelj taiste se prosi, naj jo prinese proti nagradi uredništvu tega lista.	5119
Izdaia Konzorcij »Jutra« x Ljubljani;
padel v začetku svetovne vojne. Zmagal je v času 14:58.4.
Znani norveški profesional Ch. Hoff je preskočil s palico 4.15 m. Zdaj bo odšel v Ameriko trenirat moštvo neke univerze.
Dolgoletni svetovni prvak v mužji teži, Američan Genaro, ;e izgubil v Parizu svoj naslov proti Tunižanu Perezu.
Tajnik FIFE g. Hirschman je demisio-niral. Njegovo funkcijo bo vodil do na-daljnega dr. Schricker (Nemčija).
Mednarodna nogometna tekma London —Pariz se je končala z zmago Londona v razmerju 4:1.
Smučarji!
Zimskošportni odsek SPD Maribor-Ruše, vabi vse one smučarje, ki še niso
prižgat. Ob njeni medli svetlobi sta stopala vedno globi e in globlje v ogromno žrelo, da Sida niti opazi'a ni, kdaj sta prispela tako daleč, da je za njima skoraj popolnoma ugasnila dnevna svetloba, ki je blestela v daljavi samo še kakor majhna meglena točka. Inžener ji je razlagal ogromne napore, katere je bilo treba premagati pri vrtan u in kakor samo-obsebi umevno ji je pri tem položil roko krog pasu. Sida je stala zraven njega kakor plašen in naiven otrok. Ni se branila njegove močne roke, ki se je je vedno bolj in bolj oklepala in morda je niti čutila ni. Tako je bila zaverovana v n ego-vo pripovedpvanje. Nenadoma pa, sredi stavka, je inžener utihnil, ugasnil svetilko in jo prižel z obema rokama k sebi. Njegove ustnice so poiskale njenih in se združile v dolg, vroč poljub. Sida je vztrepetala; instinktivno se ga je hote'a osvoboditi, a ni se ga mogla. Njegove roke so se ;e oklepale, da i je burno zaplula mlada kri in vsa zahrepenela po njem, po njegovih objemih in poljubih. Mehko mu je ovila roke krog vratu in vsrkovala vase njegovo top'oto in strast. Podzavestno hrepenenje po njem, ki se je bilo rodilo v njenem srcu Bog ve kda in kako, je premagalo vse pomisleke in ugovore in neizprosno terjalo izpolnitev svojih želja. Predor je samo pospešil tisto, kar se je moralo prej ali s'ej zgoditi.
Ko sta se vrnila domov, sta zagorela v vsem ognju. Bila sta eno telo in ena duša...
*
Od tistega dne :e živela Sida dvoje življenj: eno je bilo hladno, konvencijo-nalno življenje žene, ki hoče biti svojemu možu dobra zato, ker je njen mož; drugo je bilo vroče, hrepeneče in strastno, ki je zažigalo kri in opi anjalo čuv-stva. Bila je kakor otrok brez vo!'e, ki ga vodijo samo hotenja po doživetju.
Tako je bilo prve dni. Ali vroča kri, ki ji je silila tudi v srce in v sleherno čuti-
lo,	jo je prevzela polagoma vso, in inže-
Dvosobno stanovanje
takoj oddam. Beograjska ul. 18.	5101
Miss Edith~Oxlej%
diplomirana na univerzah Cambridge in Pariš, se priporoča kot učiteljica za angleški in francoski ezik. Prevzame tudi prestave v teh jezikih. Gosposka ulica 52/1.	5054
organizirani pri kakem smuškem odseku ali klubu, da pristopijo v odsek, ki bo nudil svo im članom vse ugodnosti kakor doslej. Odsek bo priredil za časa božičnih počitnic na Pohorju 3 smuške tečaje, predavanja in več krmarskih voženj.
Sokolstoo
Bratje smučarji!
Sokolsko društvo Maribor-matica, priredi v nedeljo, dne 15. t. m., kot predpripravo za bližajoči se smuk, tekmovanje v gozdnem teku na ca. 5—6 km dolgi progi za člane in 2—3 km za moški naraščaj. Pravice tekmovanja imajo člani
ner li je postal malik in idol. Razen njega ni videla nikogar več. V njeni domi-š'jiji je rastel kakor titan, in kakor je dvigal on, tako je padal in se nižal Flore, njen mož. Zazdel se ji je pritlikovec, slabič, nevreden ljubezni in žrtev. In iz tistega namišljenega, sprva še ne asnega občutja je rastel prezir. Njegova bližina ji je postajala vedno bolj neznosna in naposled ji je bila zoprna in odvratna.
Sida si je zaželela proč, proč od moža slabiča. Na skriva je snovala načrte, predla niti nove sreče, po kateri je hrepenela v popolni svobodi s svojim obo-ževancem. Tam daleč nekje, na samotnem otoku, na neznani zvezdi, je videla rasti izpolnitev vseh svojih sanj, tudi tistih, ki jih je bila sanjala davno nekoč, v tistih dneh, ko se je bila v nji prvič prebudila ženska. Snovala e in predla, a povedala tega ni. Skrivala je zase, kakor skopuh svoje zlato. Inženerju se je vdajala vsa, kakor nikdar poprej možu in bili so trenutki, ko je v ekstazi med-lela, umirala.
Predor pod mestom se je bočil, širil, poglabljal in je koma čakal, da zdrčijo po njem novi vlaki, da postane utripajoča žila življenja, kakor mu je bi'o sojeno in namenjeno. Inžener si je mel roke. Njegovo delo se e bližalo dovršitvi, in tisti teden pred Veliko noč o je bilo dovršeno. Z dovršitvijo pa je napočil tudi čas slovesa. Mirno, vsakdanje in s prav istim smehljajem kakor vedno, je stopi’ nekega dne pred Sido in ji dejal:
»Tako, dragica, dokončali smo. Jutri odnotu em.«
Sida je onemela. Z obema rokama se je opriela štedilnika, da ne bi padla in njen pogled e bi! podcben pogledu smrtno ranjene srne. Drhtela je im trepetaa po vsem telesu in nj mogla spregovoriti.
»Da, tako je,« je nadaljeval inžener še vedno prav tako vsakdanje in z istim smchlaiem; »vsega 'e enkrat konec, tudi najine ljubezni. Žal mi je, lepo je bilo pri vas. Boš kdaj mislila name, na predor?«
Nova mehka spalnica
za polovično ceno na prodaj. Miklošičeva ulica 6, mizarstvo.	5102
Stanovame,
ena soba z vsem komfortom, takoj oddam y Stritarjevi ulici 31. Informacije se dobi o v Cankarjevi ulici 34 od 14. do 16. ure.	5094
vseh mariborskih Soko^kih društev. — Tekma bo s startom in cil em na letnem telovadišču Sokola Maribor-matica. Start ob 10. uri zjutraj. Prijave sprejema br. Venuti, Celjska posojilnica, do vključpo
12.	t. m. Na poznejše priave se ne bo oziralo. Istotam dobite natančnejše po-datke. Zdravo!
Sida ni odgovorila. V nji se je zrušilo vse; zgrmelo je v strašen zevajoč prepad. Molče mu je obrnila hrbet, odšla v spalnico, vrgla se na posteljo, zagrizla se v b’azine, v bele r uhe in zaihtela. Ko se je zopet dvignila in si otrla solze, je bila druga ženska, ni bila več Sida...
*
Po dolgem brezupnem iskanju je zasijala Floretu nova sreča. Dobil je službo. Ko mu je ravnatelj poveda, da je spre-et in da po Veliki noči lahko že nastopi* je bil na srečnejši človek na svetu. Zavriskal bi bil. ko je stopil iz bančnega poslopja na ulico, kjer so divji kostanji V drevoredu poganjali prvo brstje. Pog e-dal je odpira:oče se popje, pogledal toplo solnce, ki se ,e smehljalo gori na jasnem nebu in bilo mu je, kakor da se tudi sam prebuja iz dolgega zimskega spanja ifl iz iz vseh onih neštetih grenkob in morečih zdvajanj. Zopet bo postalo v tihem domu top o in nič več ne bo pomanjkanja, nič več tiste moreče tesnobe. Skorai tekel je domov, da bi razodel Si-di svojo srečo. Ves zasopel je pozvonil in čakal, da mu pride odpret, a čakal je zaman. Vse je ostalo tiho. Nič se ni ganilo. Poiskal je v žepu ključ in odklenil vrata.
»Sida!« je zaklical. Ni se oglasila. »Kje je neki? Kam je odšla?« je pomislil. Stopil e v kuhinjo, v spa nico, v jedilnico. Side ni bilo. Ne evoljen je sedel k mizi, in tedaj je šele opazil, da leži tam na sredini, kjer je stala -nekoč vaza z rdečimi tulipani, zapečateno pismo. Radovedno ga je vzel v reko in pogleda’. Na ovoju je bilo napisano njegovo ime. Pisava 'a bila Sidina. Hlastno ga je »odprl in prečita!... Tedaj mu e klonila glava, pismo mu je padlo iz rok in pred očmi se mu je stcmni'o. Vedel je vse... Strašna senca je segla od neba do zemlje, zakrila sobice, pomorila cvetje, zadušila novo pomlad in vstajenje ...
KONEC
Rabljene avto in moto gumi plašče
kupuje v vsaki količini mehanična delavnica Justin Gustinčič. Tattenbacho-va ul. 14. ^	1566
Nemško-francoskl pouk.
Posamezni Din 15.-, po dva Din 10.— na uro. Naslov v upravi »Večernika«.
5057
Oglejte si veliko zalogo
modmhlistcv
francoskih	nemških
za zimo v knjigarni
TISKOVNE ZADRUGE
Maribor, Aleksandrova 13
i
ZA JESENSKO IN POMLADANSKO SAJENJE
, se dobe
orvovrstna
sadna drevesa
grmičaste oblike in najboljših vrst po Din 10 — na banovinski trsnici in drevesnici v Kapeli, pošta Slatina Radenci.
(Oddaja se tudi prvovrstne cepljenke vinske trte in visokodebelne hruške-moštnice)!«
Posteljno pene in nuh
nudi po nizkih cenah
F	INa?er Cilavni trg 9
predstavnik izdajatelja in urednik: VEKOSLAV SP1ND1 ER v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.