ta pr*****®1 áafb .Ü;, »d H. PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote_ Urada liki Ia asravatlkl prastert MIT ft. UwadaU Ava. Offlaa al fubltoadaai MIT Sou tk Uvadala Ava Talapàaaa, Raakwall 4S04 1 Chicago m., petek, 11. avgusta (August 11), 1933. Komentaiji —fci boj 9* šele C1 pvdtovs Nirs. ki Jaé* m priliko, da se onani- Lu ^duitrijsko, je dala isto tU tudi kspitalistom. 61- z^ kapitalisti le od nek- '¿¡dustrijsko, je dala l0St tudi kap ■miljo kapitali« ¿rajo; to 80 nagajal jim J« P«** toi zakon, vendar je «ia liihova organizacija bolj «o-¡¡[rskega in bizniškega zna-Direktne in splošne načel-mnizacije niso imeli. De- 1 .i__.Xi.liu oluiiia ualci so svoje načelne akcije 5r»ii z legalnimi ukrepi v nodajnih zbornicah, v ka-, io vedno in povsod imeli 00 ns svoji strani. Prav ta- 0 vedno imeli na svoji gtra-odiida, ki so jim rada po-jU z odloki in injunkeija- pjotaj se pa izpreminja. g «e zdi, da ameriški kapi-ti čutijo potrebo po sjMtai ki organizaciji. Ta potre-espiftla z Niro, ki je prvič Iruienih državah prignala Ptem pravico, da se lahko lizirajo. Kapitalisti ao ae 1 začudili in grdo namrtinl-ili io presenečeni, ikoj je del alarm po deieli: je, vkup! NaA kapital je v rnosti! Ako se bodo smeli ti poljubno organizirati, taka hud boj z njimi. To ni, da se moramo tudi mi, iki kapitala, organizlrsfti. io so prihajala poročila o h tajnih sestankih kaplta-lih veličin. Podrobnoati «tankov niso — in najbrž nikdar — znane, «e-bo so pa razpravljali o no-nseiji in načrtih za boj z Uranimi delavci; tišjega dvoma tudi ni, da so načrtu svojo orgaafaa-se bo morda imenovala tkan Federation of Busi-nekaj sličnega in bo vo-oj z American Federation «bor. kina bo oblika tega kon-nam pokaže bodočnost-i* Pa, da se bodo kapi-poslužili vseh legalnih in »lnih sredstev, ki jim bo-rupolago. Vlada jo aad-naznanila, da račuaa z torijem za stavke in ¡■poje imenovla industrijsko ■b, ki bo reševalo vse M delavci in delodajal-zntfi, da vlada hoče, da ■Mt vrši mirno in s ar- pred razsodniki, »merilke delavce ni važno, P^vajo kapitalisti in J*®® 'ma Roosevelt — * P» to, kaj bodo oni, do-Počeli. * delavci ifotno organizirajo, organizirajo BARONI GA V BOJU no- TI UNIJAH Zahtevajo prooto roko v vseh zadevah, ki so tičejo odnoša-jov mod njimi in delavci — Ualjaka kampanja mod rudar ji v zapadnih drŽavah ajjjadal rata of poataga pravMsd far k» sitias UM, Ast si Oct. I, ItlT, asthorisad as loas 14. ma Sabaartptioa m-oo Ytarly STKV,—NUMBER 157 «ndustrijMki federadji, Ameriki sile, ki bi jih Kaptalistična oni-«*» nspolagala z mili-Privatnega kapiUla — RS ,,r"z P°mena, kajti Produclrajo deUvc| ^ fcPitalisti odvisni od ne pa J*l»nizacije, * ^ttlistično. fno4n°. vseamerllko da-T^'^cijo l>o imela t«. **Jtrah in r«*pekt. De-«trscija v zvezi s far-" **raciJo je lahko obe-[¿jWns franka, Id bo Z1^ večino v doftoli **> 'nhko kontroli-"T? *'lr,1'nistracijo in Jo i. rn.ni da lahko •srial. n ^^ Am ■g™* kapital in «fe irada k .rT"0 j,i na flHo v ^Uilrije' "o ^nos, no ha. ' **mo hlapci — ^ bral,, ^ ~ * ^Utljo, aa< .i. uC:utnot hrambo Pnvilogij^. vra-svojc Washington, D. CM 10. avg. — Federalna administracija za obnovitev gospodarstva jo pričela z diagnoziranjem io dolgo let bolehne industrije mehkega premoga na javnem zasliianju, ki se je takoj razvilo v vročo debate. Baroni premoga so namreč na glasili, da se bodo upirali unljo-niziranju te induatrijo, obenem pa so pokiteli bojazen pred via dno intervencijo. Federalni administrator Johnson je predložil na zaaliianju 27 separatnih pravilnikov za premogovno industrijo. Takoj po otvoritvi zasliianja je izjavil, da dola ta industrija največje preglavice vladi. Neizogibno vprašanje glede u-nijoniziranja rudarjev je sprožil Charles P. Neill, reproientant Northern Coal Control asociacije. On je predložil tudi pravil nik, ki predviduje popolno avo-bodo akcije operatorjev pri u ravnavanju od noša je v med njimi in rudarji, kar z drugimi be sedami pomeni, da se operatorji ne bodo pogajali z reprezentantf organiziranih delavcev in da ho-«Sejo vzdržati princip odprte delavnice. Neillova izvajanja je pobijal Donald R. Richberg, pravni svetovalec Nire. Rekel je, da si hočejo operatorji pridržati pravico pogajanja, kakrina ao jim bi videla potrebna v korist njihovim nteresom, toda to pravico zanikajo delavstvu. Med tem pa so prišla vesti o uspehu organizatorične kampanje med rudarji v zapadnih državah Utah, Wyoming, Colorado, New Mexico in Washington. Pravilnik, ki ga je predložil John L. Lewis, predsednik UM-WA, bo prišel na dnevni red danes in bo nedvomno Inval vi. harne debate. NiHtijiva vlada «darila ■ po nasprotnikih Podvzela je akcijo, dg prisili na pokorščino elemente, k| na-sprotujejo novemu rtŠImu. Po-liclja v provinci Braaewick a* rotirala 250 komunistov Berlin, 10. avg. — Aristokrati v Stuttgartu, ki kritizirajo faši-stični režim, so bili poavarjenl, obenem pa so fašisti odstavili generala von Piechnanna, stare-ga načelnika Zveze wuerttember-šklh častnikov zaradi nekaterih opazk, ki jih je izrekel proti Hitlerjevi vladi. V uradnem buletlnu, ki so ga objavile fašistične avtoritete, je rečeno, da general nI bil aretiran zato, ker so se ozirali na njegovo vlaoko starost, toda avto-rite te bodo strogo nastopile v vseh drugih slučajih nepokorščine napram fašističnemu režimu. Naciji so včeraj spet strogo nastopili proti komunistom v provinci Brunswick. Policijski navali na stanovanja ljudi, ki so osumljeni komunističnih aktivnosti, so rezultirall v aretaciji 250 oseb v zadnjih dveh dne-vih. Od teh je bilo io 60 obsojenih v zapor od enega do Šest let. Maroški rohoH napodil franmakc vojake Rabat. Maroko. 10, avg. — Skupina rebelev jo nenadoma na-podla ffencosko vojaško posadko v D je bel Babou ia v bitki, ki je sledila, je bilo nbKih 42 francoskih vojakov. Dva častnika in «8 vojakov je bilo ranjenih. Po bitki ao se rsheli umaknili v notranjost pokrajine in francosko vojaštvo jih sedaj zasleduje. IIACHAU0 PM-GLASIL VOJNO v . bitki a četami generala Tsai Ting-kaja je padlo nad dva tisoč vladnih vojakov šanghaj, 10. avg. — Sloviti devetnajsti regiment regularne armade, ki je branil danghaj proti Japoncem v prvih mesecih lanskega leta, je izgubil štiri bataljone vojakov v ljuti bitki s komunističnim vojaštvom, ki je trajala štiri dni. Nad dva tisoč vojakov regularne armade je bilo ubitih in ranjenih. Bitka se je vršila v provincah Ucnchang in Fuklen. Najnovejša poročila, ki se dospela sem, se glase, da se je general Tsai Ting-kaj, poveljnik regularne armade, umaknil c ostanki svojih čet na utrjene pozicije v bližini Lungyena, ki se nahaja 60 milj zapadno od mesta Amoy. Med prebivalstvom v Amoyju prevladuje velikanska panika. Boji se navala komunističnih čet, katerim načaluje general Chu Teh, bivši učenec rudkega propagatorja Mihaela Borodina. Komunistična armada prodira proti morskemu obrežju, kjer se namerava polastiti zalog živil v tamkajšnjih skladiščih. STAUE Vojaštvo saaodk» glavno meoto ia vse ustavne pravice so suspendirane.—Predsednik Roosevelt zahteva Machadovo re-signacijo. — Državni tajnik Ferrara pravi, da ae bo Kuba oprla oboroženi Intervenciji a strani Združenih držav Unljeko gibanje v industriji kav-čuka Cleveland, O., 10. avg. r— U-nijsko gibanje pokazuje velik napredek v industrijah kavčuka in jekla, se glase poročila. Obe industriji sta bili doslej največji trdnjavi openšaparstva. Iz Akrons, središča industrije kavčuka, je prišla vest, d* je 1,500 delavcev pristopilo v United Federal Union of Rubber Workers, ki je del Ameriške de-avske federacije. V bližnjem Youngstownu pa je nad dva tisoč jeklarskih delavcev pristopi-o v unije, ki so priključene A. D. F. Slične pridobitve Izkazujejo unije v drugih distriktlh. voj- žalostna usoda ameriškega nega veterana Boston, Mass., 10. avg. — Har-ry Cushing Colllns, ki se je prvi vpisal v armado, ko se je A-merika pridružila zaveznikom v svetovni vojni, je včeraj tukaj umrl v veliki revščini. Colllns je prejel odlikovanje od francoske vlade, ker jo rešil življenje nekemu francoskemu »Ikovniku in dobil je tudi zlato colajno od srbskega kralja Petra za razne junaške čine, ki jih je izvršil. Udeležil se Je bitk v Grčiji, Belgiji, Alzeciji, Srbiji n Franciji in povsod se je iztezal za junaka. Zadnja štiri le * je bil brez dela in nihče se ni )rigal zanj In umrl je v pomanjkanju. Havana, Kuba, 10. avg. — Politična kriza na Kubi je dosegla višek, ko je diktator Machado razglasil vojno stanje in s tem silovito udaril svoje politične eo> vražnike, ki ga skušajo prisiliti na reeignacijo. Prvi regiment vojaštva Je vkorakal v kapitol sinoči in postavil taborišča na vrtovih v bližini ha-vanske univerze. Vojaške čete so lastražile vse mostove in ce-ste, ki vodijo iz mesta. Naznanilo, da obstoja vojno stanje, je objavil državni tajnik Orestes Ferrara, ki se je pravkar vrnil is Londona, kjer se je udeležil svetovne ekonomske konference. Dejal je, da ae morajo civilisti pokori tU odredbam vojaških avtoritet, kajti vse u-stavne pravice so suspendirane. Dalje je Ferrara rekel, da se diktator Machado ne bo direktno pogajal z ameriškim poslanikom Wellesom, ki je doslej deloval kot poaredovalec v poskusih za po. ravnavo političnih poteikoč na Kubi. Iijavil je tudi, da se bo Kuba upirala do zadnjega v slučaju, da se ameriška vlada iire-Če za oboroženo intervencijo. Havana, ki je v normalnih časih najžlvahnejše mesto, je postala oboroženo taborišče, Vae biznlške in industrijske aktivno-sti so prenehale, trgovine In u-radi so zaprti, po ulicah pa korakajo oborožene vojaške čete. Tu In tam pride do izgredov, ki zahtevajo človeške žrtve. Hyde Park, N. Y„ 10. avg. — Poroča se, da je predsednik Roosevelt, ki se mudi na svojem do-mu, sahteval Machadovo ostavko kot ceno sa ameriško sodelovanje in pomoč pri restavrlranju normalnega ekonomskega življenja na Kubi. Informacije ae glase, da je Roosevelt izrekel to zahtevo po dolgi konferoncl s kubanskim poslanikom Oscarjem Cintasom. Nemški fašisti udrll v hišo šv|. carskega državljana Basel, 10. avg. — Štirje uniformirani fašistični udarniki ao včeraj udrli v hišo nekoga švicarskega čuvaja, M je strašil hI-droelektrično centralo ob reki Kenl. Uvedli so hišno preiska-vo na podlagi sum njo, da je ču- Premirje na premogovnem polju Rudarji ae vračajo na delo. Federalne In državne avtoritete poaredujejo Uniontown, Pa., 10. avg. — Na premogovno polje v zapadni Pennsylvaniji se vrača mir in na tisoče rudarjev se je že vrnilo na delo v premogovnike, se glase poročila. Zadnjih dvesto rudarjev v o-kraju Fayette, kjer je bilo središče stavke proti H. C. Frick Coal Con ae je odločilo, da se vrnejo na delo potem, ko so federalne in driavne avtoritete posredovale v konfliktu glede rudarskih tehtničarjev. Istočasno so tudi rudarji pri Pittsburgh Terminal Coal Corp., ki so tudi zastavkall, ker korporaclja nI hotela pristati na njihove zahteve glede tehtničarjev, odglaso-vali, da ae vrnejo na delo. Fraattya paJaiHa «traia ali vakl Raal Poslala je vojaštvo aa mejo, da propre!! faiietlčns vpade. Ml. lilsrističns avtoritete pravijo, da jo bila akcija podvzeta v intoreeu miru Paris, 10. avg. — Napet položaj v pokrajinah ob francosko-nemiki meji, katerega je povzročil oster odgovor Hitlerjeve vla-de na francoski4>ritskl protest v zvezi z aktivnostmi nacijev v Avstriji» je napotil Francijo, da je pojačila stražo ob reki Renl. 2e zadnji pondeljek je odšel oddelek francoskega vojaštva iz Mulhouse v Alsscijt proti meji in nudil obrešje gornjega dala rekertaterege je prej patruljira-la le šandarmerija. Gibanje francoskih čet pripisu-Jejo opetovanim zahtevam civilnega prebivalstva, ki hoče imeti protekcijo proti fašističnim vpadom na francosko osemJje. Te zahteve izvirajo is Incidenta, ki se je pripetil pred par meseci, ko Je akupina fašistov, med kstsrimt so neketeri nosili orožje, skušsla prekoračiti most, ki vodi na francosko osemlje v bližini mesta Huningue. Fašistična drhal Je grozila francoski obmejni straži, a ee je potem vrnila nasaj. Tri garniztje francoekega vojaštva so saeedle utrjene postojanke ob obrežju reke v bližini mest Kembs, Champs In Huningue. Militaristične avtoritete so izjavile, da so zasedle te pozicije, da preprečijo fašlatlčns vpade, ki bi utegnili izzvati konflikt. UNIJSKA KAMPA NJA NEU AVTO-a KLAN« Nova industrljake unija v aingu, Mich.; v FMntu in Pon-tlacu je tudi močan sentiment Mick. — Prod dvema mesecema ni bilo tukaj še nobenega sluha o kakšni uniji avt-nlh delavcev. S sprejetjem novega industrijskega zakona pa Je prišel tudi med tukajšnje avtne delavce nov veter In jim prinesel organizacijo, ki ss rapldno razvija v moč, a katero bodo morali računati avtni magnatje. Lansing Automotive Industrl. al Union je bila ustanovljena začetkom julija. Konoem meseca je še štela «00 članov, ki ao sapo-tleni pri Reo, Olds in Motor Wheel kompanijah. Na zadnji Mji je priitopilo 10« novih članov. Kampanja z« novo unijo m je pričela sredi unija, ko so tukajšnji socialisti sklicali shod avt-nlh delavcev. Po par ahodih je bila na iniciativo J. Fulterja in Peter Fagane od sociallatlčnega kluba ustanovljena nova industrijska unija. Ker ee Ameriška delavska fe-deraclja takrat še ni Izrekla ia ustanavljanje Industrijskih uaij po tovarnah, so avtni delavci v tem mestu sklenili, da bo unija neodvisna, «daj pa so pripravljeni ss pridrušltl federaciji, ker bodo lahko obdržali industrijsko formo. Unija je itdelala tudi svoj pravilnik, v katerem zahteva minimalno plačo 97c na uro, SO-qt nik na teden, plačane poči tales ter odpcavo kompanljskega ia-varovalnega sistema. *vt * Močan sentiment sa organiziranje je tudi med avtnlml delavci v Fllntu In Pontiacu, flentl-ment Je naklonjen induetrijekt formi in proti deljenju delavoev po strokah. V Detroltu vodi kampanjo A.D.F., kjer je koncentri-rala svoje sile u organiziranje tamošnjlh avtnih delavcev, vaj vtihotapljal v Nemčijo komunistične tiskovine. Avlcarsks vlada pripravlja protest proti invaziji njenega ozemlja. ' ''p* VH* lü H A * ' m ml ■laid : flP> AkHvaatH Koatisaatalaa- HHMB * Drlevne sekcije aotaaovljoae v večini držav. Kongres aktiven v organlaatoričnlh kam- vsah 4aa plakate Mira M pešial velja Mira la vlada J» lahke jih dooUvljaje 4oda ta aje ae Chleaga^-Kontlnentalni kon-farmarjev in delavoev ee rapldno širi po državah, ki so večinoma že dobile svoje sekei-je. Zadnje tedne so ss vršile po dve dršavne konvencije na ta-den. Prihodnjo nedeljo dne 18. avgusta bodo državne sekcije zborovalo v Now Yorku in lowi, sadnjo nedeljo sta se vršili v Ohlu ln Mlnnesotl, države Washington, Oregon, Montana In Idsha so Imele skupno konvencijo 29.—80. julije, teden prej ps so bilo ustanovljene driavne sakclje v Callfornljl, Utahu ln Illinoisu, Massachusetts, Connecticut, New Jersey, Msryland In Psnn-sylvanla so Imele svoje konvencije meseca junija, Pennsylvania le v aprilu. V procesu or-garilsiranja so tudi državne sekcije na Jugu In Jugoiapadu. Emergency Committee of Action, katerogs Je nedavno krol-rala narodna eksokuUva, jo pri* čel s delom sa kooperacijo s u-nI Jami pri organlsiranju delavcev. Največ posomostl bo posvetil podeželskim mostocam, kamor šesto zbele iiodjstnlki prod unijami Ta odbor Je stopil v akcijo s državnimi askcljaml ln jim predložil načrt sa zbiranje podatkov o tovarnah, delovnih razmerah Ia plačah v podeželskih mestih. Ti podatki bodo ae razpolage aaljam. katere bodo e strani kongresa dobile tudi vso kooperacijo pri orgaaistraajtt (Dal)« aa I. straai.) PROS VETA THE ENLIGHTENMENT SLABILO IM LASTNIMA SLOVSSI MASOOMB rOOPOBMB JBDMOTB PBOSVETA MT-M I*. Am» MEMBKB Of TUB «DEBATED PBBBB. Domač drobiž Swrtaa nesreča člana Mul lan, Idaho. — F. Skantel, član društva it. 214 SNPJ, se je •mrtno ponesrečil, ko je prišel potno ponoči domov. V svoji sobi je namreč hotel zapreti okno. "pri tem pa je zdrobil šipo in se tako hudo porezal, da je v par minutah izkrvavel. Rojak umrl Terre Haute, Ind. — Tukaj je po več letih mučne bolezni u-mrl Matija Hvalica v starosti 48 let. Pokojni je bil rojen v Srednjem ns Primorskem in v Ameriki je bil 'nad 26 let. Tu zapušča brata in več sorodnikov, v starem kraju pa mater, eno se Mtro in enega brata. Poroka Cleveland. — Poročila sta se Alma Trebeč in Walter J. Lazar Nevesta je doma iz Chipewa Lake, 0., ženin pa stanuje v Cleve-landu in Je član pevskega zbora Zarja, odsek kluba št. 27 JSZ. Triumf tdovenake plavalke Chisholm, Minn. — Slovensko dekle Anne Govednlk je dosegla drugo mesto v narodni plavalni tekmi, ki se je nedavno vršila v Jonas Beachu, L. L, New York Miss Govednlk je dobila že več odlikovanj kot prvovrstna plavalka v Chlsbolmu in drugih mestih v ieleznem okrožju. Lansko leto se je udeležila tudi mednarodne ollmpijade v Los Angele-su, Cal., ter je dosegla šesto mesto v plavalni tekmi in ¿ako je njeno ime postalo znano po vaej Ameriki. Zborovanje gL odbora SNPJ V Četrtek so se sešll gl. odborniki, ki so bili isvoljeni na zadnji konvenciji, na svoji prvi seji v gl. uradu jednote, da razpravljajo in rešijo vašna vprašanja. Zborovanje gl. odbora bo trajalo tri dni. Veliko ponarejevanje bondov od krite v JUaaasu Topeka, Kana., 10. avg. — Večje število agentov zveznega ju-stičnega departments je bilo mobiliziranih in pričelo s preiskavo, ki se bo morda razširila na vso Ameriko, glede operacij kroška ljudi, ki so ponarejali mestne in drtavne bonde. V škandal je med drugimi zapleten tudi dršavni sakladničar. Senzacionalno odkritje je prišlo na dan po aretaciji mladega špekulanta Ronalda Finneyja Po informacijah, katere je pre jel governor Landon, je Kinney vl"iil ponc varjenih bondov v vsoti 1323,000 v sklade drtavne za* kladnice v bankah, katere kontrolirajo njegovi oiji sorodniki. Rnočl Jo vojaštvo zastražilo zakladniki urad. Razen računskim Izvedencem je vsem drugim prepovedan dostop do rekordov. Olani drtavne legisla tu rs so že zahtevali, da se obtoži državnega zakladničarja T. Boyda in druge uradnike, kl so bili v zveai s ponarejevalci. Neuapeh koalicije v Jugoslaviji Belgrad. — Poskus stare srb-Rke rsdikalne stranke, da se vr ne v politično življenje v koaliciji s bosanskimi muslimani Ir Slovenci, se je izjalovil, ko Jc vodja slovenskih klerikalcev An ton Korošec izjavil, da ne bo sodeloval v nobeni koaliciji, ki ne u ključu je Hrvatov. Korošec je Interniran v Hvaru % Dalmaciji Srbski radikali se nameravajo sedaj obrniti na vlado s spe lom, ds jim dovoli, da nastopijo kot aamoatojna stranka na poli Učnem polju. Korošcev korak je rasočaru ne samo radikal*, tem več tudi vlado, kl se je nadsjsls da bo Hrvate lahko izolirala. ler, wir wollen Brot oder wir gehen roth!" CHitler, mi hočemo kruha, drugače postanemo rdeči I). Tisti, ki so mislili, da je socializem mrtev, so začeli spoznavati, da še ni bil nikdar tako živ, kakor je baš sedaj. Pred nekaj meseci je bilo pisano na tem mestu, da bo kapitalizem v Evropi pogažen, predno bo pet let, zadnji dogodki pa pričajo, da je to resnica. Samo iskre je treba in požar se bo dvignil, požar,, kakršnega še svet ni videl. Da, socializem zmaguje in se dviga, posebno odkar se je zgodilo na londonski konferenci to, kar bo prerokovali socialisti križem sveta. Brezno med ameriškim in e-vropaklm kapitalizmom se je razširilo. Samo nekaj mesecev poprej so še ameriški mogotci podpirali gmotno in mpralno vse reakcije v Evropi, danes pa se trudijo, da uredijo razmere doma in se rešijo pogina. Razpad v Evropi pa se širi z vsakim dnem. Za ameriško delavstvo pa je sedaj potrebno, da se pridno pripravlja za tisto odločilno uro, ko bo treba spregovoriti odločne besede in pokazati svojo odločnost, svojo moč in tudi svojo fcolldar-nost.—Frank Novak. Glasovi fc naselbin Zanimive beležke Is raznih krajev "New deal" In drugo Milwaukee. Wis. — Tudi največji dvomljivci so začeli 5P'-znavati, da pomeni "new deai' samo neuspešno krpanje zavoženega in bankrotiranega kapitalističnega sistema. Na stotine del..dajalcev je podpisalo, "recovery act", ali kakor se ta zver že imenuj'», toda vsi so dosedaj še rsšli izhod, da tag* ne Izpolnjujejo. Primer: Neka jeklarska dri->\ a na West Allisu je znižala delo, ni čas na osem ur od desetih, lote delavci morajo delati tudi v Pohoto in nedeljo in tako znaša de'ovni čas namesto , po 66 ur na teden. Siično je povsod; «nega obljubljenega dela ni nikjer. Odkar so cdprli pivovarne, se je zmanjšalo število oseb, ki dobivajo javno podporo za borih 8,600 oseb. 0-krojt 160,000 ljudi še živi nadalje od javne dobrodelnosti. Gonja, da se odpokliče župana Ho&na, je klaverno pi opadla; nenadoma je vse to kričanje prenehalo in veliki lopovi so utihnili. Nekaj shodov «o sklicali In na teh so jih slišali od navzočih, da jim je zvonilo v ušesih še te-Jne kasneje. Odkar je bila odkrita ona veli-k>. korupcija "nestrankarskih" i radnikov v mestni hiši, so kričali še glssneje, da bi prekriča-I, grehe svojih privržencev. Kričali so o visokih davkih, toda ljudstvo se je povečini zavedalo da so baš to tisti, ki se izognejo vaakih davkov pri vsaki priliki. Utoj v mestni hiši Je stvar za "iiiihtrankarje" še po?iabšal. Zupan Hoan je zapovedal pregledovanje knjig v uradu ubitega mestnega komptrolerja, in to vzbuja ftrah. Ako bi se znebili Hoa-i a, b' ostala marsikatera goljufija prikrita. Pred nekaj dnevi se je v naši naselbini vršila zelo važna seja, katere so se udeležili člani treh naših pevskih zborov, in sicer: Napreja, Planinske rože In Zvona. Nekaj tednov poprej je bil priobčen v Prosveti dopis, v katerem se je tem pevskim društvom svetovalo, naj se združijo za skupne, velike prireditve, ker le na ta način je mogoče doseči gmotne in moralne uspehe. To se je sedaj zgodilo. Razmere so pač take, da drugače ni mogoče. Posamezno kulturno društvo je brez moči; ne samo, da vsakemu primanjkuje potrebnih moči, tudi v drugih ozlrlh ni mogoče, vsled slabih razmer, doseči uspeha. Tako pa bodo vsa tri društva nastopila z združenimi močmi, da bo velik, vsestranski uspeh zagotovljen. V jeseni, meseca oktobra bodo ta pevska društva priredila veliko zabavo s koncertom in lepo igro. Vsako Izmed teh društev ima svoje posebne prijatelje in privržence v naselbini in vsako uživa od gotove strani neomejeno podporo. Vse te moči bodo sedaj nastopile skupno za dosego res velikega uspeha. Tukaj bodo članice Planinske rože združile svojo veliko odločnost v delovanju za dosego u-spehov s starim Naprejem, ki je znan zaradi svoje agltatorične sposobnosti, ter mladi Zvon, ki Ima tudi odlične in agilne moči. Ta velepomemben korak je vreden vsega priznanja. Pevci in pevlfe smejo pač smelo pričako-vati velikega, vsestranskega u-spehs. Clsnki poročevalca Paul Blo-'kovih časopisov, med katere spada tudi tukajšnji Sentinel, pričajo o položaju v Nemčiji, ki Je akrajno opaaen. Kdor zna či-tati med vratami, pač lahko spre. vidi, da je tudi vladajoči razred v Ameriki apoznal, da ja Hitler!-tem obsojen na smrt En dan kasneje, ko ao bili končani ti članki, je Sentinel priobčil na uredniški strani z debeli, mi črkami tlakan članek, v katerem as je obsojalo Hitlerjevo vlado in prikrito avarilo ameriške plutokrate, naj bodo previdni — investiranje v Nemčiji se ne izplača. Prikrito je bilo povedano, da prsti Evropi strašen poSar in da se bliia konec kapitalističnega sistema v tem delu sveta. Tukajšnji nemški šasopi» j« poročal nekaj dni poprej, da je t Hamburgu demonstriralo io -000 ohorošenlk fašistov. kateri ao končno sačeii kričati: "Hit- PKOSVETÄ O rudarski stavki v IUinolsu Zlegier, I1L — Rudarska stavka, ko to pišem, dne 7. avgusta, je še vedno v teku in ae dobro držimo, le mala skupina se nam je izneverila in se vrnila na delo. Stavkolomci so prišli iz raznih krajev drugih držav — iz O-hlja, Indiane, Kentuckyja, Ten-nesseeja, Alabame itd. Za 3. avgusta je bil sklican masni shod v Bucknerju, sedem milj od tu. Udeležilo se ga je veliko rudarjev iz vsega oktyja. Prišel je tudi okrajni šerif s svojimi pretepači, ter je shod prepovedal. Njegovi pomagačl so obrnili strojnice na zborovalce kot na kakšne razbojnike. Ker se niso dovolj hitro razšli, ^so pretepači rabili krepeljce. Tako delajo z rudarji v imenu premo-garske družbe in John Vewisa. Okrajne oblasti so seveda na njihovi strani in skupno napadajo poštene rudarje. Pa se še dobi kdo, da zagovarja diktatorja UMWAI 2e mnogo naših progresivnih rudarjev je bilo postreljenih ! ln drugače poškodovanj od strani Lewlsovlh pretepačev, ki nastopajo s kompanijsklml poboj-niki. Premogarski operatorji ln Lewis Imajo pač dovolj denarja, da vzdržujejo svoje pobojnike, ki delijo strahovlado mirnim rudarjem. Tukaj vlada prava diktatura a la Mussolini in Hitler. V Prosveti št. 160 sem Čitel dopis iz Ohija o unijskem gibanju. Dopisnik piše, do zak*j toliko unij, da je dovolj ena. Strinjam se z njim, ako bi bilo to mogoče. Zakaj pa imamo toliko strank? In zakaj si delavci v Ameriki, ki so v veliki večini, ne postavijo svoje delavske stranke, ker imajo veČino glasov?! Dokazov Imamo dovolj, da Lewie ni prijatelj rudarjev, ampak da ae vedno pajdaši s kom-panijami. Znan nam je alučaj A-lekaa Howattu ln drugih, ki so bili napoti operatorjem in Lewi-su, pa so jih pognali iz unije. 8 takimi nastopi Je Lewis nekdaj močno rudarsko unijo v Kansa-au in drugod zrušil. Znani pregovor pravi: "Udaril bom pastirja ln razkropile se bodo ovce/' Lewis in premogarski operatorji so vedno pazili, da ao po resničnih rudarskih voditeljih udarili, tako da so se rudarji razkropili. ' Dobro nam je tudi v spominu lanaki incident. Napravili bo pogodbo za illinoiake rudarje in ko je šla zadeva na glasovanje in bila z veliko večino zavržena (proti pogodbi 26,000 in za 16,000 glasov), je Lewis odredil ponovno glasovanje, pri katerem so lewisovci glasovnice ukradli in brž naznanili, da je glasovanje izpadlo v prid pogodbi. Pogodba je bila proglašena za veljavno. Članstvo se je uprlo temu načinu diktature. Mnogo rudarjev je bik) vrženih iz unije, nakar je bila ,J*malu ustanovljena nova risarska unija pod imenom Progressive Miners of America. Ta unija je postala resnična rudarska predstavnica, kajti večina rudarjev se je vpisalo vanjo. Dopisnik pravi, da so razdora krivi komunisti, ne vidi pa Le-wisovih manipulacij in pajdaše-nja z operatorji ter njegovega razdiralnega dela v UMWA. — Naj končam, da me ne bo kdo imenoval komunista, dasi ne pripadam k nobeni stranki, volil sem pa že večkrat za kandidate na soc. iistf.—-Matt. Cankar. Delo, unije in piknik So. Chicago, 111. — Delavske razmere so na splošno slabe. V nekaterih krajih uposlijo par delavcev, pa le za toliko časa, da je delo izvršeno, potem pa Idi. Pa aaj nam je znano delo v železotopilnicah in jeklarnah. En delavec mora napraviti delo za dva, drugače nič ne šteje. Dela se po 3, 6, 6 in 8 ur na dan, kakor koga potrebujejo. Prirejenih je bilo že par zborovanj, da se ustanovi unija M. W. I. U., drugi so za unijo A. F. of L., tretji pa za kompa-nijsko unijo, tako da si delavci sami sebi nasprotujemo. Kako neki nam ne bi kompanije nasprotovale, ko pa vidijo, da gre vse navskriž med delavci samimi. ' Društvo št. 19 SSPZ priredi svoj piknik v nedeljo, dne 18. avgusta,' v. East Side Forest pre-servu. Uljudno so vabljena vsa okoliška društva in posamezni rojaki. Odbor bo preskrbel dobro postrežbo in zabavo. Joaeph Brezovec. Z rudarske fronte Mcbttyre, Pa. — Pred dobrim mesecem so tukajšnji rudarji u-stanovili unijo in jo priklopili k UMWA. Rudarji so vanjo pristopili stoodstotno, ker so jih prisilile razmere. Družba nam nI nič nagajala, temveč se je obnašala precej uljudno. Nato so rudarji izvolili lokalni odbor, jamski odbor in dva tehtničarja, e-nega za dnevno delo, drugega za nočno, kajti tukajšnji rov nekaj Časa obratuje noč in dan. gRudarji so tudi Izvolili poseben odbor, ki je o zadevi poročal jamskemu ravnatelju ali supe-rintendentu, od katerega so zahtevali "check-off" sistem, kar pa je ravnatelj odklonil. Nato je lokal poslal svojo deputacijo na druibin glavni urad v Indiano, kjer ao zahtevali, ^a se upelje označeni sistem. Vse je glava družbe bila pri voljf ugoditi rudarjem, le "check-off" sistema ne. Na 30. julija je bila sklicana konvencija za okraj lndiana. U-deležili so se zastopniki trinajstih lokalov. Tam je bilo aoglas no sklenjeno, d& rudarji zahlH vajo check-off sistem od družb. Ker pa družbe niso prlstsle na ta sistem, smo šli vsi rudarji dne 1. avgusta na stavko. Dne 2. avgusta nas je bilo tukaj pri rovu Kent št. 2 do 800 rudarjev na stavki in do tega dne ni prišel niti funt premoga iz rova. Ko Be je organizirala tukajšnja rudarska unija, je bila mladina precej agilna in požrtvovalna. To dejstvo daje nam starejšim rudarjem precej veselja nj upa v boljšo bodočnost. Kako se bo rudarska stavka razvijala po okraju lndiana, bo poročano pozneje.—Poročevalec. 1 J r Vabilo na izlet Barberton, O.—Pevsko društvo "Javornik" priredi svoj piknik dne 20. avgusta. Uljudno vabimo vse rojake in prijatelje petja, da nas obiščejo na našem pikniku, ki se bo vršil na Novakovem prostoru blizu Sherma-na. Kažipot rojakom iz drugih naselbin: Iz Barbertona vzemite oesto št. 6 in se peljite do Sherman rd., po Sherman rd. naprej do znamenja, ki bo atalo na desni štreni ceste. Rojaki iz Barbertona in bližnjih naselbin gotovo ne bodo zamudili te prilike, ampak se bodo udeležili, se z nami zabavali in poslušali lepo slovensko pesem. Joaeph Gabrosek. Mednarodna zadružna zveza In svetovna gospodarska konferenca Na mednarodni zadružni konferenci, ki se je nedavno vršila v Bazlu, je bila sprejeta v pogledu položaja zadružnega gibanja na svetu in v zvezi s celotnim narodnim gospodarstvom resolucija, ki zahteva': 1. da se mednarodnemu zadružnemu gibanju zajamči njegovo mednarodno edinstvo, in svoboda za delovanje (za akcijo); 2. da se odločno varuje svetovni mir in deluje na gospodarskem dvigu sveta; 3. da si zadrugarji vsega sveta brezpogojno medseboj pomagajo in tako v moralnem kakor tudi v materijelnem pogledu; 4. da se neumorno deluje na propagandi zadružnih načel in 6. da se čimprej izgradi mednarodna zadružna organizacija, ki bo obsegala trgovino in proizvajanje dobrin. Poleg tega je bila predložena še svetovni gospodarski konferenci spomenica s predlogi za ozdravitev današnje gospodarske krize. Na tej konferenci zastopajo Mednarodno zadružno zvezo njen glavni tajnik H. J. May in oba podpredsednika Ernest Poisson (Francija) in Sir Thomas AHen (Anglija). Princ Obolenski — tat Pariško kazensko sodišče je te dni obsodilo ruskega princa Ni laolaja Obolenskega na pogojno šestmesečno ječo, ker je ukrade večji znesek denarja iz blagajne neke pariške restavracije. Obolenski se izdaja za sorodpHta zadnjega ruskega carja ih je živel zadnje Čase v zelo skopih gmotnih razmerah. ka a Jeklarsfctssf r1«ŠB*tf v kjer jI ■I dal favoriti i Socialisti izstopili * "Mohtfrm,* P** ****** u *> povzročili kottu^ Padi na stranko ^^ New York. ^ Pm „ fronta" u\\ „u..^ m '«"h j* »»»edla n» fed ¡j ^J Predno j, prUUdoL? MUbUh, «•j J. zadnja Kjt S. d f* ^ . a- Je naznanil stranke iz tega gibanja n ve komunistične kam j ti -socialistom. ™ Protivojni kongres vuš kalnih in pacifističnih ow eij se je imel vršiti prih«fi a«c v New Yorku. SociS stranka se mu je pridružil Pogojem, da prenehajo fj »ki boji in da kongresa 3 izrabiti nobena skupina H strankarske namene. PripJ ni odbor je te pogoje spJ je prvič po vojni zgledaloj do vse razredno zavedne U ttyojne skupine pozabile J renče in se združeno vrJ skupnega sovražnika - i rizem. 1 Zadnje čase pa je k$r'\ glasilo komunigtičijel ke, ki kontrolira protivojni greš, pričel zopet bruhatil žveplo na socialistično! ko in njene voditelje. Pil ko tudi eksekutiva, ki v p| izjavi pravi, "da so socitli!] boljši podporniki vojnij Wall streets.., Ker se je J ka pod pretvezo pacifiaJ družila temu gibanju (pil nemu kongresu), bomo! koliko daleč se bodo iJ drznili držati svoje starel ke," ki je po trditvi kom J v «interesu — Wall streetal ' Odbor za aranžiranje 1 nfe fronte", v katerem sol Gerber, Harry W. Laidlerl ward Levinson, navaj» vi iajavi še druge provohJ atrani komunistov, katerel da namenoma izzivajo in I dajo socialiste. "United fil rabijo le za majko, ker iol čno proti skupni akciji delal pravi odbor. I "Ce komunisti veruj^l trdi "Daily Worker", mM socialisti podpirajo prip« sti za vojno, kako morej«fl govornike vojne' klicati ul no akcijo proti vojni? kl ne verujejo — in kako B« jame zdrava oseba, ki uM aktivnosti ameriških «oda —v zakaj krožijo te laži, ii| Bepno Še sedaj ? S ten ll mpgočajo skupno fronto® Odbor pravi, da se bošfl a lis t i tudi v bodoče bori« vojni in militarizmu kot M preteklosti, odgovomoit M bitje te "enotne fronte"« ča«na rame komunistov. iJ sknpen nastop je potnta® toleranca" pravi odbor. ■ AKTIVNOSTI KONTIN* nega kont.resšH (MsdalJtnnJ« • I delavcev tudi v malihj Te informacije §e «mattB važne, ker dane« nima točnega pregled* »J strijah po podeWiW «m Emergency odboru "M Nahum Lerner od t.; vm unije št. 90S. predsednik eksekutive M sekcije kongresa. ■ V smislu in*trutof>» ga kongresa j« Vr^jH stanovljen pravd«*" rnent pod načetfvo» <#m delovanje i konr**" jB j Pr^ ^leB odvetnikov. W j* M bo v zvezi dranjera indwtn^ ntkov. , v chicsfs »¿■rzM tudi okrajni M^ Tm kirterem *> org* (tajM d* njih meri odvisas üm srjs, efl ^M dolar zs asr^ljJpM pristopeissP»'^ H ko. skupaj ** a avgusta. FR08X1TX Mli smole. da ae Cviiukih socialističnih ■¡¿eta o vprašanju, f» . «tolUti poskusili ustalijo stranko, to se pra-^ bi obnovili svojonek- Ciovsnsko socialistično- Debato sU sprožila aoci&listični poslanec Pe-Jiuribora ter dr. 2ivko it, generalni tajnik a tbornic, Beograd. "V , M ^ oglasili to rami so- od katerih nekateri sat za \ m vsak način, drugi, pa jprej izražajo pomisleke, t bi imeli res svobodo go-tUka in zborovanja, i bi a res lahko delala. V ise-i raimerah pa stranka ne ll« delati tako, da bi za-ime socialistične stran-očeš noče* — biti bi mo-ekaka zaželena umetna* «-a, ki bi služila samo >'ta 10 vladi, češ, glejte demo- 0 v na*i državi! Nekateri (t boječe predlagajo, naj inkit sploh ne bila marksi-in naj bi ae tudi ne ime- 1 socialistična, ampak ltyr nekakšna delavska atr&ti- 0 je dr. Topalovič sprdfcil ¡it«, je pisal o tem, da bi ¿li osnovati borbeno, rttz-, socialistično stranko! umo naivnež lahko mikli, taka stranka res lahko iiveti. Preveč je zaftt>- 1 bi stranko tako utesnlli, je sloh ne bilo. r Ui< nketi se je oglasil zdaj tp-u Pavičevič, stari arb^ it, bivši delavec in zdaj beograjske Delavske ee. V dolgem članku svoje stališče do vpraša-novitve stranke, in vaeka-od dosedanjih anketarjev irneje in najtemeljiteje 1 to vprašanje. Stvari, ki vaja, dokazujejo, da se*» vič dobro zaveda odgo^ ti nasproti resničnemu Demu delavskemu giba-a. . .. • >i -lil:.». ujprej zavrača način, ka-nteri pišejo in mislijo o akina soc. stranka bi bilanc» mogoča, ter dpb-da je treba paziti, -kfck-t itranka je potrebna^) 8 k reči, da je nazadnjaško i se po tem, kolikor »Je »o, ter potem to naziVa-scializem s tistim starim jenim izgovorom: Bolje nič! Ta pregovor v kb-gibanju ne velja, mtva ne sme biti! Na-eJali«ti>v in njih strarike zmerom na kontni ga ne smemo niti; za Pozabiti! Hlastati 'po reformah ter ae z rtjl-•voljevati, to ni soc. gi- Jir ^''»rlam^ntu. Na r, . ""Kv.ilit. , Ki <*b potre- E7*r,smentaraa p* ^ V» I"''glasijo dik-' " ^tern z večino hie ki v parlamentu? Vsakjt socialistična stranka ae mora torej zavedanl, da bo prišlo do socializma le z neposredno akcijo delavskih množic. * Ce hočemo torej govoriti o stVanki v Jugoslaviji, se moramo zavedati, da mota biti socialistična delavska razredna stranka in da ne sme niti za hip pozabiti na boj in končni cilj: odpraviti kapitalizem, ustvariti socializem! In ko ae vprašamo s s. Pavi-čevičem vred po tem, ali bi lah ko tako atranko osnovali, imamo takoj odgovor: take atranke ne bi dovolili! Dovolili bi kvečjemu tako stranko, ki bi bila podobna tistim socialističnim atran-kam v Evropi, ki ao ie leta pozabile na svoje temeljne zahteve ter ae zadovoljevale z reforma mi, z drobtinicami, ki ao padale z miz kapitalističnih držav. Se več: ponekod ao imeli socialisti krmilo držav v rokah, a ao tisti hip pozabili J da ao socialisti* Ko govori o tem, se s. Paviče vič brez pardona loti politike nemške socialne demokracije in MaoDonalda, kažoč na slabe posledice skrajno nesocialističnega ravnanja. Takole piše a. Pavičevič: "Skoro bi rekel vse socialistične atranke v Evropi (razen Rusije) ao prenesle težišče svojega političnega udejstvovanja na temelje demokracije in parlamentarizma, v gospodarskem oziru pa na teren socialne politike. In baš zato so one, kadar so prišle v državi na krmilo, opravljale posle buržoazije, od taiste pa ao dobivale v zameno sem ter tja kakšen zakončič iz sestava svojega minimalnega programa. Niti ena evropska socialistična stranka ni izkoristila svojega prihoda v vlado, da bi napravila vsaj začetek v smeri uresničenja svojega maksimalnega programa. Naj navedem aamo dva primera: Nemška socialna demokracija je sodelovala v državni vladi in v deželnih vladah, zlasti v deželni vladi Prusije, z malimi izjemami polnih 14 let. Prav posebno se še omenja njena vlada v rajhu v prvem desetletju po končani svetovni vojni, ko je imela socialna demokracija ne samo relativno večino v parla-pientu in absolutno večino v vladi, ampak je imela tudi svojega človeka na čelu države. In kaj je bilo njeno prvo delo? Ona je po zlomu vojaških sil junker-ake (veleposestniške in plemeni-taške) Nemčije smatrala kot svojo prvo dolžnost utrditi nemško politično demokracijo, dopuščajoč, da so v demokraciji o-stali gospodarski faktorji, kateri ao, izkoriščujoč to demokracijo, isto zadušili z njenimi lastnimi sredstvi. Ako si nočemo zakrivati resnice, potem moramo reči, da je bila nemška socialna demokracija najzaslužnejša za konsolidacijo nemške buržoazne države. Sklepanje posojil za reorganizacijo in dvig nemške industrije, da bi z njeno pomočjo mogli plačati vojne kontribucije in ssnirati nemške finance — to je bilo glavno delo socialističnih vlad. A pre-obražanje gospodaratva iz kapitalističnega v socialistično se je manifeatiralo samo v poskusih, da delavske strokovne orgsniza-cije tu in tam dobe mesto v u-pravi podjetij. Kakor hitro pa so ae industrijski magnati opo-mogli, ao tudi ti zakoni postali mrtva črka na papirju. V svoji «moti, da bo z novim oapoaoblje-njem nemške industrije ns bazi velepoaeati in široke narodne demokracije, s samim gospodar-akim razvojem prišlo do socisli-zacije proizvajalnih sredstev, je nemška socialna demokracija rodila In edgojila nemški faši-*em, kateri je. kakor vidimo, zaokrenil razvoj za deaetletja nazaj v preteklost.' Te besede s. Pavičevičs so doslej najodkritejle kritika takega 'socialističnega' gibanja, kakršno je bilo v Nemčiji, kritika, ki jo je izrekel socialist Pavičevič, zavedajoč se važnosti brezobzirne kritike, ki je v svftovnetn socialističnem gibanju nujno potrebna, da d rti gi- banje neprestano v tisti strugi, ki vodi k socializmu. In poleg zagrebškega socialista dr. Adži-je, ki je letos v avoji reviji "8o-cijalna misao" napiaal ob nemških dogodkih prav tako nekaj kritičnih besed o socialističnih voditeljih, ki so jih trenutni minimalni uspehi njih parlamentarnega dela zaslepili ter so škodovali delavskemu gibanju — poleg tega Članka dr- Adži-je so Pavičevičeve besede v ju-gosl. soc. tisku bolj ko ne osam ljene. Potrdila pa jih je prav za prav tudi aama socialistična internacionala, ki je aama odločno grajala "aocializem" nemške socialne demokracije. Dr. Topalovič, ki je aproiil to anketo, ni zapisal takih besed. Zato »e je oglasil Pavičevič- In Če ae ne motimo, jih je zapisal Pavičevič ob priliki te ankete prav zaradi tega, da o-pozorl na dejatvo, da je v sedanjih razmerah v Jugoalaviji mogoče uatanovitl aamo tako stranko, ki bi. bila zelo podobna kakšni nemški socialni demokraciji. Zato je zapiaal Pavičevič na koncu svojega dolgega članka (ki je že bolj temeljita razprava, ne pa časnlškl članek): "Zato naj mi dopusti a. Topalovič, da uporabim njegov zaključek: damo strogo opozicijsko in razredno (pa tudi revolucijo-narno) stališče daje motnost, da »e v naši državi ustvari zdrava in za razvoj sposobna aociall-stična delavska stranka." Mislim, da mu bodo vsi pravi aocialiati pritrdili. Dvoje je ie dosedanja anketa storila dobrega: oživela je prave pojme o socialističnem gibanju, in drugič: v teh člankih amb brali že mnogo stavkov, ki bi jih sicer gotovo ne dobili tiska nih pred oči!—-Poročevalec. PrtUajMjt Ve$H Iz Jigoslavlji Ljubljana, 26. julija. Huda avtomobibka neereča. — Pri RreŽicah se je dogodila v soboto 22. julija zvečer huda avtomobilska nesreča. Ljubljanski lesni trgovec dr. Frsnc Jenko se je vozil z avtom v Hercegovino po kupčiji, z njima pa «o se vozili lesni trgovec Hacker, Študent Solmajer ter Jenkova hčerka. Soiiral je Hacker, ki je bil izboren avtomobillst In je prišlo do nesreče mogoče prav zaradi prevelikega njegovega poguma. Avto je vodil namreč Hacker. In ko so vozili iz Brežic mimo Ribnice, so morali prehiteti kmečki voziček, pri tem pa so morali čez kup peska, pri Čemer je Hacker izgubil oblast nad volanom, avto je odskoČil na drugo stran ceste in zadel ob obcestni kamen. Hackerja je vrglo r vso silo iz avta in je padel na glavo, da mu je takoj počila lobanja ter je o-bležal na mestu mrtev. Hude poškodbe je dobil tudi ftolmajer, dočim sta bila Jenko in hčerka le laže poškodovana. Solmajerje in Jenkovo so morali prepeljati v brežiško bolnišnico. Tovariša s nožem v arce. — V nedeljo 2S. je bilo žegnanje ns Kapeli nad Radgono. Tja je prišlo tudi mnogo krvoločnih fantov, ki so potem ob povratku domov obstali v Okoslavcih ter popivali na prostem. Začeli so ae prepirati in med njimi je bil stari pretepač Matija Pichier, ki ne odneha, dokler ne vidi krvi. Spri ae je z nekom ter ga hotel s nožem a ker ga ni dobil v roke, je zgrabil svojega znanca Ivana Mira, 20-letnega fanta iz Gra-bonoAkega vrha, ga vrgel ob tU ter mu porinil nož v arce, da Je Mir takoj izdihnil. Tuj dijak utonil. — Iz Dres dena je prišlo v Slovenijo več a kademikov. Iz Maribora so 111 v 8t. Janž na Dravakem polji ter ae tamkaj kopali. Pri Um je lH-letni induatrijčev ain IHet-rich Hermani Iz Dreadena utonil Pašara po streli. — Pred ne kaj dnevi je razsajala huda nevihta. k I je na dveh mestih « strelami zanetila dvoje poslopij Treščilo je v stanovanjsko hišo posestnika Jožeta Koširja iz Vei-terskegs vrha v Polhovgrajskih dolomitih. Ogenj je uničil hišo do temeljev. V nedeljo IX. Julija pa Je strela udarila v delav-nieo nekega mojstra v Kamniku ter porušila vao atavbo s •troji vred. Tudi okoliške hiše ao bile poškodovane In vsa šipe ao popokale »kode je okrog iMr ooo Din. » Dočim prevladujejo poleti bolezni prebave, trpijo pozimi najbolj dihalni organi. Navadno rečeno, da smo ae prehladiU, a si o bistvu "prehlajenja" nism j prav na jasnem. Bistvo prehlajenin obstoji v tem, ds se zniža odpornost organizma napram vplivom, ki naa napravijo bolne. Zlaati vplivom bakterij ee a prehlajenjem odprejo vrata večkrat na ate-žaj. Pljučnica, difterija, influença. legar itd. bruhnejo pogo-ato šele valed prehlajenja na dan; kajti nahajanje malih, te bolezni povzročujočih Šivih bitij v organizmu, še nikakor ni pogoj bolezni. Priti morajo zraven še drugi momenti, in eden najbolj učinkovitih je . ravno prehlajenje. Glede naatoja te učinkovitosti prehlajenja obatojita dve nazi-rnnji. Po enem naziranju je to poaledica motenja v obtoku in razdelitvi krvi, pri čemer je motenje povzročeno po vplivu mraza: kri ae v velikih množinah od teleane površine proč zajezi proti notranjim organom, in dalje Čaaa trajajoča preobilica Itrvi v notranjosti pospešuje razraščanje bakterij. Drugo na-ziranje pa pravi, da so bolezen povzročujočl vplivi prehlajenja direktna posledica ohlajenja krvi, ki kljub morebitni majhni ismeri vseeno zadostuje, da o-škoduje In oslabi one naravne zaščitne moči, ki jih more normalna kri razviti napram bakterijam in njih strupom. Zlasti Rubnerjeva raziskovanja ao dognala, da morejo tudi zelo majhna In celo neobčutna mrazna dražila na organizem Škodljivo vplivati, aamo da doati dolgo čaaa trajajo. Majhna zguba toplote, ki je niti ne opazimo in ki jo povzroča hladen prepih na kakšnem določenem delu teleaa, se polagoma tako nakopiči, da se pojavi slednjič notranji mra-zHnl vpliv. Okolnost, da veČina prehladnih bolezni ne nastopi v mrzlem zimskem času, temveč v pozni jeaeni in v prvi pomladanski dobi ali pa tudi pri ne ravno hudem zlmakem mrazu, nam dokazuje, da hudi mraz aam na sebi ne povzroča bolezni. Strah pred prehlajenjem na prostem je torej pri zdravih ljudeh neutemeljen, pa naj bo mraz še tako strupen. Kakšna naj bo pozimi naša obleka, o tem govorimo v drugem članku. Vsekakor Je pa nespametno, če spimo pozimi v mrzlih nozakurjenlh sobah ali celo pri odprtih oknih! jSlBimrti Hirodm 1S04 Podporni Jidiota U*««*. IT. Jim* 1S0T IM7-&» a* Lavadal« Av*. Cktcage, III. GLAVNI ODBOR S. N. P. J. UPRAVNIODSKKt VINCENT CAINKAR, pnxk«dnik,.. .W5T 8. UwndaU FREI) A. VIDER. gl. Ujnlk.........8C57 8. Uw.uUl«. LAWRENCE ORAIHHHEK.taJ.bol.udd. ÄÖ07 8. Uwndal« JOHN VOC*RICH, gil. bUfajnUc......MIT 8. UwndaU FILIP U ODIN A, unmviUlj glasila.,.. 8667 8. Uwmlals JOHN ÎIOLKK, uroduik glaiUa......MST 8. Lawndafe Tal. Rockwall 4MŠ Ava., Chtoago, HU Ava., Chicago, HL Ava., Chicago, I1L Ava., Chicago, HU Ava« Chicago, HU A vt., Chicago, HU ODBORNIK Ii FRANK 80MRAK. prvi podi>r»d»ednlk.......IHM K. 74th 8t., CicvvUnd, O. JOHN J. LOKAR JR., drugi pudprodaudiilk..K. l?Utli 8t., Cleveland, U GOSPODA K8K1 ODBKKi MATH PETROVIČU, predsednik...........fiuß K. MUth 8t., Clavaland, O. ANTHONY CVETKOVICH..............UK:i 8ett«ca Ave.. Hrouklyu, N. Y. JOHN QIJP...................Uli 8. l'ruapoct Ava., Clarendon HiUa, HU POROTNI 01)8KKt JOHN GQR&EK, prodsadnik..............414 W. Hay 8t., Springfield, UL ANTON BULAR....................................ua »7, Arma, Kan«. JOHN TRCEU..................................Boa 887, Btrafeane, Pa. FRANK PODBOJ.................................Boa At, I'trkhlll, Pa. FRANK BARB1CH........................1810 K. 170th St., Clavaland, a NADZORNI OD8KK: FRANK ZA1TZ, predsednik..................Matt W. 8Mh St.. Chicago, III FRED M ALO AI..............................85 Cental Park, Paru. IUL JACOB AiMBROZICH......................4IH Pierce 8t., Evelalh, Minn. roaoai Mi ■ clMftiial e4fcer «01. M Seta Je « «i «»Me, te w*l leàeWi ifca» mi ii äa pff4iiéâlllfii VSA rtSMA. al m MMiftJe m «t. »»stava. Rojakinja. Star, iznajdljiv "cicerone" ju je vodil po ledenem hladu napol mrtvega gledališča Videla sta samo Jeziček plapolajoče sveče. Toda bilo je Jima dobro . .. Poljubljalo ju je solnce na kosmatem vratu Motite Cappoi°-Ob vznožju ae Je Jims smehljsl nespoiskl zaliv. 8rdito je puhal Vezuv. Jekleni Ut ju je i*>goltnll v zlatem naročju In ju izbljuval v sivini Varšava, Seznanil «e je t njenim možem. Iz ponosne patrlcljske maske so zrle peške ničvrednih zenic. Nad šest let Je trajala vojna; furija z lobanjo, polno šovini- stičnih fraz, a krvjo, «goščeno z ekstraktom mrinje, z vso uničujočimi petami. Sest let je gonila Wllewskega po svetu. Pikale ao ga žvižgajoče krogle, kri in blato sta mu brizgala v obraz- A nad vsem je plesala neusmiljeno migljajoča njena podoba. Vendar se je vrnil-In zopet so žarele in ugašale njene nepopisne zenice. Zopet so žgali plameni polnih ustnic. Omamljalo Je slino, mlado telo. Znova se Js začelo. Majčken, s zlatom in škrlatom obiti bu-doarček in dolga serpetina pri povedovanja. Pet let je minilo od povratka in šele danes .. . Težki časi. Vse po Interesih. Kjer ničesar ne opravi patrlclj-aki obraz in razburljivi šelest bankovcev, tja se pošlje . . . žena. mlsda, lepa šena Je še Mdruga'* in "druga" mora imeti vse . . . Drugi dan. Rezek zvok telefona in v zamolklem govoru velemest m edini. čudovito težki. Strašni besedi: — Ubila semtll Na pestri vsnree preprogi- nerodno vršen i pajac. Prsti krčevito zapičeni v dlvan. 8mešn« skrčena no^p. 3leda maska pa- tricija s fantastičnim curkom krvi. Izpod težke, mrtve veke pogleduje stekleno oko. In potem- Štiri umazane stene. Steklena pregraja. — Da, gospod nadzornik, resnico govorim. iPred pol ure sem jaz, Vladimir Wilewski, z dvema streloma iz tegale revolverja ubil ravnatelja Zigmunda Holzbacha. Ne Čudite se, gospod, da pripovedujem to tako mirno. Pred leti sem metal is letala bombe in moril ljudi v množicah, danes pa . . . samo z vlakom v kaznilnico v N-, V osebnem oddelku te bo eskortl-ral policist. Ob 2.29 se ustavi vlak samo za hip v S. To je majhna postajs »edem kilometrov od mesteca. Čakala b<)m v avtu takoj desno za postajo na cesti- Cim se vlak ustavi, prižgem za hip obe luči, da se boš lahko orijentiral. Ko bi trenil z očesom bova čez mejo. Vlad-ko, če me le malo ljubiš, pobegni. Lepo te prosim, pobegni. Pomni, ds sem poljubljala tvoje oči, da bi gledale samo mene, tvoje ustnice, da bi poljubljale samo mene. Poljubljala sem tvoja prsa, da bi ščitila samo mene, tvoje krasne roke, da bi božale samo mene. Vladko, to je vendar deset let! Deset let ločitve, to je strašno, to presega moje moči. Vladko, usmili se me in pobegni!" Skočil je v avto in že se je motor tiho zagrizel v črnilo noči- Ničesar ni videl. Čutil je samo oster vonj borovcev. Vladko, skupaj sva, slišiš? Tu . .. tu . . . Kar so zamigljale v temi v daljavi rdeče lučice in avtomobil se je kmalu ustavil. Pristopile so temne postave- — (Pokaži jim dokumente . . Šepetala je mrzlično, stiska joč mu v roko nekakšne papirje. Lučica se je ustavila nad li stinami, s repe oči so ogledovale potnika in pečate. — Je to vaša žena? — D ... da. — Ima gospoda kaj carin podvrženega? — iNe. — Pogledati moramo. Zlato oko lučice je skočilo 1 avto in pretaknilo vse kotičke. — Dobro, lahko nadaljujete pot. Bila sta v inozemstvu. Iskala sta solnca in blagodej nih valov. Cannes živih smaragdov, Can nes ponosnih žen in lenih mo ških, Cannes charlestona in blackbottona. Iz arogantnega zelenja so se smejale rumene pomaranče, pozlačene z žarki palermskega solnca. Kuhala sta se v lavi Indijskega oceana, hladila v tesnih vežah colombskih hotelov. Pot ju je vodila preko ozkega žrela Mallaki, razburkanega Sanghaja in neizmernega, kipe-čega Pacifika do Friaca. Daleč je ostala stara Evropa strupena prikazen strahu se nekam razlezla. Bila sta svobodna. Odprl je oči. Pred njim je sedel policist. — Kaj sem bil zadremal? — se je ustrašil Wilewski. — Pot je še dolga, gospod, lahko še mirno spite- — Ce bi mogel . . . Policist ga je pozorno pogledal. — Zakaj ste pa ubijali, gospod? Pusto in čudno težko vprašanje. Skakajoči plamenček se je zabliskal in siknil: — Zakaj si ubil? V enakomernem tikitakanju so vpraševala utrujena kolesa. Vprašala je smola noči, vprašala so rdečkasta očesca isker: — Zakaj si ubil? — Težko je živeti, več nego težko, toda . .. ubijati — ne. In povrhu ste gotovo še bogat, brez križev in težav- Kaj naj počnem jaz? žena je bolna, leži že tretje leto, pljuča. Komaj dihal jetična žena in če otroci nimajo caj jesti? Mar so samo oni na svetu ? Jeza ga je obšla. Cemu mu je ta bedak pravil vse to? Pa vendar ni pričakoval podkupnine? Saj mora ve-ljice za hip dvoje veliki deti, da jetnik ne sme imeti ni- oČi-^^^^^MB Clkaška razstava: Blagodejna zavetja v Palaii — Povsod tema. Kolesa so se bolj vlak se je ustavljal je čutil, kako para aegr« Morda je pa ni tu? zažarelo na desni striM česar pri sebi. Ali hoče vzbudi-i sočutje? Ta je pa dobra! Tepci naj sočustvujejo z njim. On t>o pa čez nekaj ur že daleč, da-eČ, svoboden, z njo! Ozrl se je na policista kot bi se bal, da bi ne uganil njegovih misli. Policist je spal-Malo je manjkalo, da Wilew-»ki od radosti ni vzkliknil. Previdno se je sklonil nad roko spečega in pogledal na njegovo primitivno za pes to uro: — Tri četrt na dve! Se štiriindvajset minut. Nepremično je gledal na nerodno narisane številke. — Se 43, 42, 41, 40 . . . Skrčil se je. Zdelo se mu je, da postaja policist zaspan, da pripadajo bedeče zenice težkim, bledim vekam- Samo še sedem minut, še šest, peti Naslonil se je na steno in si z dlanjo brisal potno čelo. Cea pet minut bom svoboden, bom z njo- Božala ga bodo njena usta, njeni prsti. Ves svet bo njun. Kot bi trenil z očesom, so švignili mimo cvetlična korza v Cannes, živo zlato Sicilije . . . palmovi gaji v Colombu . - . Zdaj, zdaj. Pobeg. Vlak je začel škripajoče zmanjševati hitrost. Wilewski se je stisnil k steni. Na posta-jici je migljala železničarjeva luč. — TU je! Rahlo, rahlo je prit kljuko. Vrata so se odp njič se je ozrl na poli Spal je mirno, z og« garete na ustnici. . . . Ce pobegne jetnik pode iz službe, postsvij sodišče, a tam umir« ? in vlažni luknji ženi, U lakote otročički. Kdo jii jesti? Vsaka beseda se je vi granitna skala, zagraji hod. Znova so zažarele ofl torjev. Skozi ozko špranjo i Vrat se je začul hripav, klic: Odhod! Hitro je zaprl stisnil v kot. ; Policistu je zaigral ironičen smehljaj. V ta dlan je izpustila cev I ga. vrata POJASNILO enega. . Velika množica ljudi, rfzbur- Pctero <*ročičkov, vsi bolehni in jeni advokat, hladnokrvni mla-lvsi v €ni kletni lzbi- Smrad, po denič, državni tožilec, poročevalci. Slavni sodni dvor. Proces brez nejasnosti. Premišljen umor na podlagi osebnih računov. Skoro nobenih prič. •Takrat" razen žene Um ni bilo nikogar. Sedela je v budoarju, ona dva sta se pogovsrjsla v stenah teče voda. Hotel sem napraviti temu kraj- Mislil sem, da bo bolje. Poleg službe dokla-da, toda noč in dan v blatu, mrazu. Voda zamrzuje v čevljih. Ni mi šal. Dobro bi bilo nastaviti roko, ljudje bi dali za to, da bi ničesar ne videl in ne slišsl. Toda ali je to mogoče? kabinetu, kar Je zaslišala dva.. - Ljudje nam »upajo in Tiho se lomi črna, vitka postava. — Vode! V megli sinje luči ae je pretrgal film. Wilewski se je prebudil. moramo Jih ščititi. Najhujše so eskorte. Pobegne jetnik, is službe te vržejo, postavijo pred so-dišče, a tam, gospod, umlrs mračni in vlažni kuhinji šena. hirajo od lakote otročički Kdo Nekje je ura odbila šest Prs- {im 60 M Skrbeti Je tre- bujalo se je veliko mesto. Ključar Je prineeel zajtrk- Navdušeno je ¿aaadil sobe v štruco In Jo željno trgal. Kar se je nekaj prijelo Jezika. Listek! "Dravi ob 31.46 U odpeljalo ba za nje. alužlti jim kruh. Wilewaki je povesil glavo-Vedel Je. da v tem pripovedovanju ni bilo fras. niti p-Himva-nja Toda v duši se je oglasi sgobem vojnega človeka. Kaj ga briga, če umira tam nekje SLOVENSKA NARODNA POD-^ POKNA JEDNOTA Izdaja svoje publikacije la le posebna list Proaveta sa koristi, ter potrebno agitacijo svojih dntftev in članstva in sa propagando svojih Idej. Nikakor po na sa propagando drugih podpornih organizacij. Vsaka organizacija ima običajno svojs glasilo. Torej agitatorični dopisi in ssnianihi dragih podpornih organizacij ln njtti društev nsj se ns pošiljajo listo Prosvsta Vsled depresije h < krize, ki je od* ti Članstvo ozirosia sinil šega lists ProsfcU, Ji p da pojasnimo tajate stopnikom Prostat«, vzamejo od Proaveta naročnino tifli pol leta in kjer si samo za četrt leta. Vi ss dobiti da, ker vajo to. List prizadet v ti krWhi ramo ns tsjnike h da skušajo kjerkeš hraniti saročsike M Apeliramo todi a naročnike, da saj h\ poravnajo svojo al mogoče plačati čajte polletno da ae ohrani list k dnevnik. Philip Gošlsa Nsročite MlsdlaAil Ijšl mesečnik u dlnol TISKARNA UP SPgBJEMA VSA tiskarsko obrt spadajoči] Tlsks vabila za veselice In »Me, ***** knjige, koledarje, letake Itd. v slovaškem, češkem, nemškem, anfle««* J— i S. P. K DA tiskovini v SVOJI TISKARNI VODSTVO TISKARNE Vsa poJasaUs *>• C«m »«ns, eaij«fcn Pilit« po Infsns^u* 1S.N.P.J. PRtfTO __- « .«»Jak 2*57-M TaMse i