RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA ISBN 961-239-112-2 RODNOST V SLOVENIJI od 18. do 21. stoletja št. 5 Ljubljana, 2006 1 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Avtorica dr. Milivoja Šircelj ZAHVALA Priprava knjige, ki poskuša sestaviti rodnostno zgodovino prebivalstva Slovenije, zahteva ogromno raznovrstnih del, brez katerih je ne bi bilo mogoèe uresnièiti, a kljub temu pogosto ostanejo oèem in ušesom prikrita. Zato se vsem sodelavcem, ki ste taka dela opravili in bili pri tem potrpežljivi, iskreno zahvaljujem. Še posebej pa Andreji Može, Ivanki Zobec, Katji Rutar, Mileni Iliæ in Tini Žnidaršiè ter dr. Ireni Rožman (Univerza na Primorskem) in dr. Nevi Trampuž Orel (Narodni muzej Slovenije). Fotografija na naslovnici: Ivan Poljanšek pred pošto v Dobovi pri Krškem, 1912. Ostale fotografije iz družinskega albuma avtorice. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 314.3 (497.4) (091) ŠIRCELJ, Milivoja Rodnost v Sloveniji od 18. do 21. stoletja / avtorica Milivoja Šircelj . - Ljubljana : Statistièni urad Republike Slovenije, 2006. - (Posebne publikacije / Statistièni urad Republike Slovenije ; 2006, št. 5) ISBN 961-239-112-2 1. Gl. stv. nasl. 228430848 Izdal, založil in tiskal Statistièni urad Republike Slovenije, Ljubljana, Vožarski pot 12 - Uporaba in objava podatkov dovoljena z navedbo vira - Odgovarja generalna direktorica mag. Irena Križman - Urednica zbirke Posebne publikacije Marina Urbas- Lektorica Ivanka Zobec - Tehnièni urednik Jadran Lasnibat- Raèunalniško oblikovanje grafikonov Peter Polonèiè Ruparèiè - Raèunalniško oblikovanje tematskih kart Igor Kuzma - Raèunalniška obdelava fotografije na naslovnici Roman Hribar - Raèunalniško oblikovanje besedila in tabel Slavka Slokar - Tiskano v 600 izvodih 2 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA PREDGOVOR Knjiga "Rodnost v Sloveniji od 18. do 21. stoletja" je druga v vrsti posebnih publikacij, ki jih je Statistièni urad RS namenil razèlembi podatkov, zbranih s Popisom prebivalstva 2002. Tako kot prva, ki je obravnavala versko, jezikovno in narodno sestavo prebivalstva Slovenije v obdobju 1921–2002, se tudi vsebina te knjige ne omejuje le na popis 2002, temveè sega daleè v preteklost. S prièujoèo knjigo smo se želeli približati dvema ciljema: prikazati smeri razvoja rodnosti in dejavnikov, ki so tak razvoj pogojevali, ter omogoèiti vpogled v regionalne razlike. Prav analiza regionalnih razlik namreè nemalokrat bistveno prispeva k razumevanju procesov na ravni celotne Slovenije. Osnova knjige so empirièni podatki: podatki popisov prebivalstva, vitalne statistike, rodnostnih anket, matiènih knjig. Dostopnost, kolièina in kakovost empiriènih podatkov doloèajo tudi zamejitev osrednjih poglavij v knjigi. Mejnik predstavlja obdobje druge svetovne vojne. Ker je kolièina podatkov za obdobje po drugi svetovni vojni bistveno veèja kot pred njo, so tudi metode demografske analize za to obdobje drugaène kot za èas pred drugo svetovno vojno. Bogastvo empiriènih podatkov in njihova dostopnost se z odmikanjem od sedanjosti manjšata. Tako lahko o rodnosti v najstarejših obdobjih sklepamo le na osnovi vpisov v matiène knjige. Demografske analize teh vpisov so zahtevne in pri nas redke. Zato so v to knjigo vkljuèeni tudi izsledki analiz manjših ozemeljskih enot z onstran meje Republike Slovenije. Knjiga obravnava rodnost na ozemlju zdajšnje Slovenije, s poudarkom na regionalnih razlikah. Regionalne razlike so za zadnjih 35 let prikazane na ravni obèin oziroma upravnih enot, za starejša obdobja pa na ravni okrajev, ter dežel in županij, kakršne je poznala avstro-ogrska monarhija. Rodnost se v Sloveniji znižuje vsaj že 100 let. V zaèetku 21. stoletja je med najnižjimi v Evropi in na svetu. Zato je temeljno vprašanje, na katerega bi si želeli odgovor, ali se bo zniževanje nadaljevalo. Na to vprašanje knjiga ne odgovori. Tudi ne daje enostavnega odgovora na vprašanje, zakaj se je rodnost tako zelo znižala. Ponuja pa obilo gradiva za razmislek, nakazuje možne odgovore in predvsem možne smeri nadaljnjih raziskovanj. 3 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA STATISTIÈNA ZNAMENJA - ni pojava .. število enot premajhno za izraèun kazalnika (manjše od 100) ... ni podatka + in veè (let, èlanov) ( ) ocena KRATICE SURS (Statistièni urad Republike Slovenije, Ljubljana) IVZ (Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ljubljana) MDDSZ (Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije) UMAR (Urad za makroekonomske analize in razvoj Republike Slovenije) FFS (Fertility and Family Surveys in Countries of the ECE Region) ODE (Observatoire Démographique Européen) EUROSTAT (Statistical Office of the European Communities, Luxembourg) CDI (Centar za demografska istraživanja Inštituta društvenih nauka, Beograd) 4 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA VSEBINA UVOD ...................................................................................................................................................... 15 IZRAZJE IN DEFINICIJE ................................................................................................................................. 17 PROSTORSKE RAZDELITVE......................................................................................................................... 25 1. TEORETIÈNI OKVIRI PROUÈEVANJA RODNOSTI ............................................................................. 29 1. 1 TEORIJA DEMOGRAFSKEGA PREHODA ............................................................................................. 30 1. 2 DEJAVNIKI RODNOSTI ........................................................................................................................... 36 1. 2. 1 Neposredni dejavniki rodnosti ..................................................................................................... 36 1. 2. 2 Posredni dejavniki rodnosti .......................................................................................................... 37 Biološki dejavniki rodnosti............................................................................................................ 38 Ekonomski dejavniki rodnosti ...................................................................................................... 41 Socialni dejavniki rodnosti ........................................................................................................... 41 Kulturni dejavniki rodnosti ............................................................................................................ 43 Psihološki dejavniki rodnosti ........................................................................................................ 44 2. RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE ........................................................................................ 47 2. 1 RAZVOJ NATALITETE ............................................................................................................................. 54 2. 2 RAZVOJ SPLOŠNE, ZAKONSKE IN NEZAKONSKE RODNOSTI ........................................................ 57 2. 3 REGIONALNE RAZLIKE.......................................................................................................................... 61 2. 4 NEPOSREDNI DEJAVNIKI RODNOSTI ................................................................................................. 69 2. 4. 1 Starost ob vstopu v spolne skupnosti .......................................................................................... 69 2. 4. 2 Stalni celibat ................................................................................................................................. 74 Nezakonska rojstva...................................................................................................................... 79 2. 4. 3 Trajanje porok .............................................................................................................................. 87 2. 4. 4 Noseènost in porod ...................................................................................................................... 89 2. 4. 5 Èasovni presledki med rojstvi ...................................................................................................... 92 Naèrtovanje rojstev ...................................................................................................................... 93 2. 5 UMRLJIVOST IN POROÈNOST KOT DEJAVNIKA RODNOSTI............................................................ 95 2. 5. 1 Umrljivost ..................................................................................................................................... 95 2. 5. 2 Poroènost ..................................................................................................................................... 99 2. 6 POSREDNI DEJAVNIKI RODNOSTI....................................................................................................... 102 2. 6. 1 Izobrazba...................................................................................................................................... 102 2. 6. 2 Verska pripadnost ........................................................................................................................ 103 2. 6. 3 Izseljevanje .................................................................................................................................. 104 2. 6. 4 Urbanizacija ................................................................................................................................. 106 3. RODNOST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI ............................................................................................. 115 3. 1 RAZVOJ RODNOSTI ............................................................................................................................... 117 3. 1. 1 Splošna rodnost ........................................................................................................................... 117 Vrstni red rojstev .......................................................................................................................... 122 3. 1. 2 Zakonska in zunajzakonska rodnost ........................................................................................... 126 3. 1. 3 Regionalne razlike ....................................................................................................................... 127 Celotna rodnost ............................................................................................................................ 128 Povpreèna starost žensk ob rojstvu otrok ................................................................................... 134 3. 2 NEPOSREDNI DEJAVNIKI RODNOSTI ................................................................................................. 137 3. 2. 1 Poroènost ..................................................................................................................................... 137 Prve poroke .................................................................................................................................. 139 5 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA 3. 2. 2 Zunajzakonske skupnosti ............................................................................................................ 143 3. 2. 3 Druge družinske oblike ................................................................................................................ 145 3. 2. 4 Zunajzakonska rojstva ................................................................................................................. 146 3. 2. 5 Spremembe v družinskem vedenju ............................................................................................. 149 3. 2. 6 Uravnavanje rodnosti ................................................................................................................... 151 3. 2. 7 Regionalne razlike ....................................................................................................................... 154 Povpreèna starost žensk ob sklenitvi zakonske zveze ............................................................... 154 Zunajzakonske in druge skupnosti .............................................................................................. 155 Zunajzakonska rojstva ................................................................................................................. 158 Dovoljeni splavi ............................................................................................................................ 165 3. 3 POSREDNI DEJAVNIKI RODNOSTI....................................................................................................... 167 3. 3. 1 Vrednote in stališèa ...................................................................................................................... 167 3. 3. 2 Socialno-ekonomski in kulturni dejavniki ..................................................................................... 171 3. 3. 3 Zakonodaja .................................................................................................................................. 174 Uravnavanje rodnosti ................................................................................................................... 174 Porodniški in starševski dopust ................................................................................................... 175 Pomoè družinam z otroki (družinski prejemki) ............................................................................ 178 Ustanove za vzgojo in varstvo predšolskih otrok (vrtci) .............................................................. 180 4. VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI ......................................................................................................... 185 4. 1 RAZVOJ RODNOSTI V GENERACIJAH 1873–1978 ............................................................................. 187 4. 1. 1 Regionalne razlike ....................................................................................................................... 198 4. 2 DIFERENCIALNA RODNOST ................................................................................................................. 203 4. 2. 1 Zakonski stan ............................................................................................................................... 203 4. 2. 2 Izobrazba...................................................................................................................................... 207 4. 2. 3 Ekonomske znaèilnosti ................................................................................................................ 211 Ekonomska aktivnost ................................................................................................................... 212 Socialno-poklicni položaj ............................................................................................................. 214 Poklic ............................................................................................................................................ 215 4. 2. 4 Vrsta naselja................................................................................................................................. 216 4. 2. 5 Vrsta stavbe ................................................................................................................................. 219 4. 2. 6 Preselitev...................................................................................................................................... 221 4. 2. 7 Kulturne znaèilnosti ...................................................................................................................... 223 Veroizpoved ................................................................................................................................. 223 Narodna pripadnost ..................................................................................................................... 226 Materni jezik ................................................................................................................................. 230 4. 3 REGIONALNE RAZLIKE.......................................................................................................................... 232 POVZETEK IN SKLEP .................................................................................................................................... 257 DOLGOROÈNE SPREMEMBE ............................................................................................................... 259 REGIONALNE RAZLIKE.......................................................................................................................... 265 SOCIALNE RAZLIKE ............................................................................................................................... 266 RODNOST IN MEJE ................................................................................................................................ 269 RODNOSTNA POLITIKA ......................................................................................................................... 271 RODNOST IN DEMOGRAFSKA STATISTIKA ........................................................................................ 272 SUMMARY ....................................................................................................................................................... 281 METODOLOŠKI DODATEK ............................................................................................................................ 287 1. VIRI PODATKOV ..................................................................................................................................... 287 1. 1 Popisi prebivalstva ................................................................................................................................... 287 6 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA 1. 2 Vitalna statistika ....................................................................................................................................... 288 1. 3 Ankete ...................................................................................................................................................... 289 1. 4 Zdravstvena statistika .............................................................................................................................. 290 1. 5 Register prebivalstva................................................................................................................................ 290 2. KAKOVOST STATISTIÈNIH PODATKOV .............................................................................................. 291 2. 1 Neposredne metode merjenja kakovosti .................................................................................................. 291 2. 1. 1 Vitalna statistika ........................................................................................................................... 291 2. 1. 2 Popisi prebivalstva ....................................................................................................................... 292 2. 1. 3 Ankete .......................................................................................................................................... 293 2. 2 Posredne metode merjenja kakovosti ..................................................................................................... 293 2. 2. 1 Popisi prebivalstva in vitalna statistika ........................................................................................ 293 2. 2. 2 Popisi prebivalstva in ankete ....................................................................................................... 293 2. 2. 3 Popisi prebivalstva ....................................................................................................................... 294 Popisa 1948 in 1953 .................................................................................................................... 294 Popisi 1961, 1971, 1981 in 1991 .................................................................................................295 Popis 2002 ................................................................................................................................... 297 Popisi prebivalstva in vitalna statistika ........................................................................................ 298 Neznani odgovori ......................................................................................................................... 299 2. 3 Kazalniki rodnosti ..................................................................................................................................... 300 3. DEMOGRAFSKE METODE ANALIZE RODNOSTI ............................................................................... 304 3. 1 Metode opazovanja in zbiranja podatkov ................................................................................................. 305 3. 2 Kazalniki rodnosti ..................................................................................................................................... 306 3. 2. 1 Starostno-specifiène stopnje rodnosti ......................................................................................... 307 Vzdolžna analiza .......................................................................................................................... 308 Preèna analiza ............................................................................................................................. 310 3. 2. 2 Drugi kazalniki rodnosti ................................................................................................................ 311 3. 2. 3 Vzdolžna in preèna analiza rodnosti ............................................................................................ 312 LITERATURA IN VIRI ...................................................................................................................................... 315 Literatura ........................................................................................................................................................... 315 Viri ..................................................................................................................................................................... 322 7 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA SEZNAM TABEL IN SLIK SEZNAM TABEL TEORETIÈNI OKVIRI PROUÈEVANJA RODNOSTI Tabela 1: Delež neplodnih žensk po starosti ................................................................................................. 38 Tabela 2: Delež neplodnih žensk, ki so bile poroèene 15–19 let, Slovenija in Kosovo, popis 1953 ............ 39 Tabela 3: Starostno-specifiène stopnje zakonske rodnosti (‰) in konèno potomstvo v nekaterih nemaltuzijanskih prebivalstvih ....................................................................................................... 40 Tabela 4: Demografski prehod v Sloveniji ..................................................................................................... 46 RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE Tabela 5: Število prebivalstva v nekaterih naseljih, župniji in obèini, popisi prebivalstva 1869–1948 ......... 53 Tabela 6: Nataliteta v Sloveniji od srede 18. do srede 19. stoletja ............................................................... 55 Tabela 7: Ocene splošnih stopenj splošne rodnosti, 2. polovica 18. stoletja, dežele .................................. 57 Tabela 8: Splošne stopnje splošne rodnosti, Slovenija brez Prekmurja, 1880–1910 .................................. 57 Tabela 9: Splošne stopnje splošne rodnosti v Strojni v 19. stoletju ..............................................................58 Tabela 10: Celotna rodnost in starostno-specifiène stopnje splošne rodnosti, Kranjska 1896–1900 in 1910, Slovenija 1950 in 1953 .................................................................. 59 Tabela 11: Splošne stopnje splošne, zakonske in nezakonske rodnosti, Slovenija brez Prekmurja, 1880–1910 .......................................................................................... 59 Tabela 12: Nataliteta v avstrijskih deželah, ki so segale na zdajšnje ozemlje Slovenije, 19. stoletje ............ 61 Tabela 13: Nataliteta v županijah Vas in Zala ter v Prekmurju, 19. stoletje ................................................... 62 Tabela 14: Nataliteta po deželah, Slovenija, od 1857–1860 do 1931–1938 .................................................. 62 Tabela 15: Indeksi rodnosti in poroènosti v izbranih deželah, mestih in županijah Avstro-Ogrske, 1880–1910 ..................................................................................................................................... 64 Tabela 16: Splošne stopnje splošne, zakonske in nezakonske rodnosti po deželah, Slovenija brez Prekmurja, 1880–1910 .......................................................................................... 65 Tabela 17: Celotna rodnost in povpreèna starost žensk ob rojstvu njihovih otrok, avstrijske dežele, ki so segale na ozemlje zdajšnje Slovenije, 1896–1900 in 1910.................................................. 66 Tabela 18: Rodnost v Strojni in Predgradu, 19. stoletje .................................................................................. 66 Tabela 19: Splošna stopnja splošne rodnosti (f'') in delež kmeèkega prebivalstva, Dravska banovina, 1931 ................................................................................................................ 67 Tabela 20: Povpreèna starost ženinov in nevest v nekaterih naseljih, župnijah in obèini, v drugi polovici 18. stoletja, v 19. in prvi polovici 20. stoletja ....................................................... 71 Tabela 21: Sestava podeželskega prebivalstva v ljubljanski škofiji, 1754 ...................................................... 75 Tabela 22: Delež samskih žensk, starih 40 in veè let, ob popisu leta 1754, avstrijske dežele ...................... 76 Tabela 23: Delež samskih žensk ob popisih 1931 in 1948, Dravska banovina in Slovenija .......................... 76 Tabela 24: Deleži dokonèno samskih žensk po okrajih, Slovenija, popis 1948 ............................................. 77 Tabela 25: Nezakonska rojstva v nekaterih naseljih, župnijah in obèini od 17. do 20. stoletja ...................... 81 Tabela 26: PPovpreèna starost žensk (poroèenih in neporoèenih) ob rojstvu njihovih otrok, avstrijske dežele, ki so segale na zdajšnje ozemlje Slovenije, 1896–1900 in 1910 .................... 85 Tabela 27: Splošna stopnja splošne rodnosti (f') in splošna stopnja splošne rodnosti brez upoštevanja nezakonskih rojstev (f' ) po deželah, Slovenija brez Prekmurja, 1900 ...................................... 87 brez Tabela 28: Povpreèno trajanje življenja ob rojstvu in v starosti 30 let, oba spola, Strojna, Brseè in Jalžabet, generacije 1761–1857 ..................................................................................... 88 Tabela 29: Izseljenci iz Predgrada in Velikih Brusnic po spolu in zakonskem stanu ..................................... 89 Tabela 30: Mrtvorojeni na 1000 rojenih v nekaterih naseljih, župnijah in obèini v 19. in prvi polovici 20. stoletja.................................................................................................................. 90 Tabela 31: Mrtvorojeni na 1000 rojenih po zakonskem stanu matere, Dravska banovina, 1929–1939 ........ 91 Tabela 32: Umrljivosti dojenèkov (m ) v nekaterih naseljih in župnijah, 1770–1950 ...................................... 97 o Tabela 33: Delež nepismenih v obdobju 1880–1931, Slovenija in dežele ..................................................... 103 Tabela 34: Verska pripadnost prebivalstva, Slovenija, popisi 1921, 1931 in 1953 ........................................ 104 Tabela 35: Izseljevanje z ozemlja zdajšnje Slovenije, 1857–1948 ................................................................. 104 Tabela 36: Koeficienti feminitete, Slovenija in demografski rajoni, 1857–1931 ............................................. 106 Tabela 37: Konèno potomstvo žensk in delež žensk z veè kot 5 otroki, mesta in istoimenski okraji, Slovenija, popis 1948 ..................................................................................................................... 107 8 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Tabela 38: Tablice umrljivosti prebivalstva Strojne, generacije 1761–1850 (oba spola skupaj) .................... 109 Tabela 39: Intergenetièni in protogenetièni intervali, Gradec pri Pivki, Predgrad in Strojna, 19. stoletje in prva polovica 20. stoletja. ....................................................................................... 110 Tabela 40: Intergenetièni in protogenetièni intervali, Podstenice, 19. stoletje ................................................ 111 Tabela 41: Število živorojenih otrok na ozemlju današnje Slovenije, Slovenija in dežele, 1857–1913 ......... 112 Tabela 42: Delež nezakonskih rojstev na ozemlju današnje Slovenije, Slovenija in dežele, 1857–1913 ..... 113 Tabela 43: Nataliteta, zunajzakonska rojstva in umrljivost dojenèkov, Dravska banovina, 1921–1939 ........ 114 RODNOST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI Tabela 44: Nataliteta in splošna stopnja splošne rodnosti, Slovenija, 1910–1950 ........................................ 117 Tabela 45: Celotna rodnost, Slovenija, 1886–1900, 1950 in 1999 ................................................................. 118 Tabela 46: Splošna, zakonska in zunajzakonska rodnost v Sloveniji, 1910–2002 ........................................ 126 Tabela 47: Povpreèna starost ob poroki in celotna poroènost, Slovenija, 1953–2004................................... 138 Tabela 48: Starostno-specifiène stopnje poroènosti pri ženskah, vse poroke, 1953–2004 ........................... 139 Tabela 49: Povpreèna starost ob sklenitvi prvih in ponovnih zakonskih zvez, Slovenija, 1981–2002 ..................................................................................................................................... 142 Tabela 50: Ženske, stare 15–49 let, v zunajzakonskih in zakonskih skupnostih, Slovenija, popisa 1991 in 2002....................................................................................................................... 144 Tabela 51: Zunajzakonska rojstva in priznanja oèetovstva, Slovenija, od 1934–1937 do 2000–2004 .......... 147 Tabela 52: Stopnje zunajzakonske rodnosti žensk z razlièno izobrazbo, Slovenija, 1981–2002 .................. 147 Tabela 53: Zunajzakonska rojstva po vrstnem redu, Slovenija, 1956–2004 .................................................. 148 Tabela 54: Povpreèna starost žensk ob rojstvu otrok glede na njihov zakonski stan in povpreèna starost žensk ob prvi poroki, Slovenija, 1961–2004 ................................................... 149 Tabela 55: Število sterilizacij, Slovenija, 1988–2003 ...................................................................................... 153 Tabela 56: Ženske v rodni dobi po družinskem statusu, starosti in statistiènih regijah, Slovenija, popis 2002 ...................................................................................................................................... 159 Tabela 57: Delež zunajzakonskih rojstev po mestih in okrajih, Slovenija, 1955–1961 .................................. 160 Tabela 58: Delež zunajzakonskih rojstev, izbrane upravne enote in mesta, Slovenija, 2002 ........................ 165 Tabela 59: Ženske, ki so si v èasu anketiranja želele dodatnega otroka, Slovenija ...................................... 168 Tabela 60: Opravljanje gospodinjskih aktivnosti, Slovenija, rodnostni anketi 1989 in 1995 .......................... 169 Tabela 61: Korelacijska matrika za leto 2002 in generacije 1957–1961 ........................................................ 173 Tabela 62: Celotna rodnost in povpreèna starost žensk ob rojstvu njihovih otrok, upravne enote, Slovenija, od 1970–1972 do 2000–2002 ....................................................................................... 181 Tabela 63: Povpreèna starost žensk ob prvi poroki in povpreèna starost žensk ob rojstvu prvega otroka v obdobjih 1990–1992 in 2000–2002 ter delež zunajzakonskih rojstev v letih 1971, 1981, 1991 ter 2001, upravne enote, Slovenija .................................................................. 182 Tabela 64: Dovoljena splavnost leta 1986 in v obdobju 2000-2002, oèetje na oèetovskem dopustu leta 2003 in leta 2004, zunaj zakonske zveze rojeni otroci in priznanja oèetovstva leta 2004, upravne enote, Slovenija .............................................................................................. 183 VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI Tabela 65: Konèna potomstva, delež žensk brez živorojenih otrok in delež dokonèno samskih žensk, Slovenija, generacije 1873–1961 ....................................................................................... 191 Tabela 66: Konèno potomstvo vseh in poroèenih žensk, Slovenija, generacije 1873–1956 ......................... 204 Tabela 67: Delež žensk med prebivalstvom, starejšim od 15 let, po izobrazbenih skupinah, Slovenija, popisi prebivalstva 1961–2002 ..................................................................................... 208 Tabela 68: Deleži dokonèno samskih žensk po izobrazbi, Slovenija, generacije 1911–1951 ....................... 209 Tabela 69: Konèno potomstvo ekonomsko aktivnih in vzdrževanih žensk, Slovenija, generacije 1911–1956...................................................................................................................................... 212 Tabela 70: Konèno potomstvo po ekonomskih statusih žensk, Slovenija, generacije 1942–1966 ................ 213 Tabela 71: Konèno potomstvo po socialno-poklicnih skupinah, Slovenija, izbrane generacije ..................... 214 Tabela 72: Konèno potomstvo po glavnih poklicnih skupinah žensk, Slovenija, generacije 1947–1966 ...... 215 Tabela 73: Konèno potomstvo in delež žensk brez živorojenih otrok, generacije 1932–1966, Slovenija, mestna in nemestna naselja ......................................................................................... 217 9 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Tabela 74: Naravni in selitveni prirast oziroma padec, Slovenija, 1948–2001 ............................................... 221 Tabela 75: Konèno potomstvo žensk, rojenih zunaj Slovenije in rojenih v Sloveniji, Slovenija, generacije 1927–1966 ................................................................................................................... 222 Tabela 76: Konèno potomstvo pripadnic razliènih narodov glede na njihovo izobrazbo, Slovenija, generacije 1957–1961 ................................................................................................................... 228 Tabela 77: Prebivalstvo Slovenije po narodni pripadnosti in veroizpovedi, Slovenija, popis 2002 ................ 229 Tabela 78: Konèno potomstvo žensk s slovenskim in "srbohrvaškim" maternim jezikom, Slovenija, generacije 1927–1966 ................................................................................................................... 230 Tabela 79: Tipologija obèin in upravnih enot, izdelana na osnovi konènega potomstva izbranih skupin žensk, generacije 1936–1940 in 1957–1961, Slovenija .................................................... 234 Tabela 80: Konèno potomstvo razliènih socialnih skupin žensk v posameznih tipoloških skupinah obèin oziroma upravnih enot, Slovenija, generacije 1936–1940 in 1957–1961 ........................... 235 Tabela 81: Konèno potomstvo in verjetnost rojstva prvega otroka, upravna enota Ljubljana, generacije 1957–1961 (popis 2002) .............................................................................................. 237 Tabela 82: Konèno potomstvo generacij 1936–1961 in konèno potomstvo izbranih skupin žensk iz generacij 1957–1961, Slovenija in upravne enote, popisi 1981, 1991, 2002 ........................... 238 Tabela 83: Konèno potomstvo izbranih skupin žensk, generacije 1957–1961, Slovenija in upravne enote, popis 2002 ............................................................................................................ 240 Tabela 84: Konèno potomstvo in verjetnosti poveèanja družine, Slovenija, generacije 1873–1966 ............. 242 Tabela 85: Konèno potomstvo in verjetnosti poveèanja družine po zakonskem stanu žensk, Slovenija, generacije 1869–1966 .................................................................................................. 243 Tabela 86: Konèno potomstvo in verjetnosti poveèanja družine po izobrazbi ženske, Slovenija, generacije 1911–1966.................................................................................................................... 244 Tabela 87: Konèno potomstvo in verjetnosti poveèanja družine po veroizpovedi ženske, Slovenija, generacije 1927–1966 ................................................................................................................... 245 Tabela 88: Konèno potomstvo in verjetnosti poveèanja družine po vrsti stavbe v kateri je ženska živela ob popisu prebivalstva 2002, Slovenija, generacije 1927–1966 ........................................ 247 Tabela 89: Konèno potomstvo in verjetnosti poveèanja družine po rojstnem kraju ženske, Slovenija, generacije 1927–1966 ................................................................................................................... 248 Tabela 90: Konèno potomstvo in verjetnosti poveèanja družine po tipu naselja v katerem je ženska živela ob popisu prebivalstva 2002, Slovenija, generacije 1932–1966 ........................... 248 Tabela 91: Konèno potomstvo in verjetnosti poveèanja družine po izbranih ekonomskih statusih žensk, Slovenija, generacije 1942–1966 ....................................................................................... 249 Tabela 92: Konèno potomstvo po narodni pripadnosti žensk, Slovenija, generacije 1927–1966 .................. 250 Tabela 93: Konèno potomstvo in verjetnosti poveèanja družine po maternem jeziku žensk, Slovenija, generacije 1927–1966 ................................................................................................................... 250 Tabela 94: Konèno potomstvo in verjetnosti poveèanja družine po maternem jeziku in rojstnem kraju žensk, Slovenija, generacije 1927–1966 .............................................................................. 252 Tabela 95: Konèno potomstvo generacij 1873–1897 po okrajih, Slovenija in del Hrvaške, popis 1948 ........ 253 Tabela 96: Starostno-specifiène stopnje splošne rodnosti, generacije 1933–1975 ....................................... 254 POVZETEK IN SKLEP Tabela 97: Izbrani podatki in kazalniki, Slovenija, 1857–2005 ....................................................................... 273 Tabela 98: Starostno-specifiène stopnje splošne rodnosti, Slovenija, 1950–2005 ........................................ 277 SEZNAM SLIK RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE Slika 1: Geografski položaj naselij, župnij in obèin, katerih podatki so vsebovani v poglavju 2 ............... 49 Slika 2: Nataliteta v Sloveniji od 1754–1779 do 1991–2000...................................................................... 56 Slika 3: Nataliteta po deželah, Slovenija, od 1857–1860 do 1931–1938 .................................................. 63 Slika 4: Zakonska in nezakonska rojstva, Slovenija, 1857–1913 .............................................................. 80 Slika 5: Delež nezakonskih rojstev, Slovenija, 1857–1913 ........................................................................ 80 Slika 6: Deleži nezakonskih rojstev po deželah, Slovenija, 1857–1913 .................................................... 83 10 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Slika 7: Število porok in nezakonskih rojstev, Slovenija, 1857–1913 ........................................................ 83 Slika 8: Nezakonska rojstva po okrajih in mestih iz leta 1939, Dravska banovina, 1934–1937 ............... 84 Slika 9: Umrljivost dojenèkov po zakonskem stanu matere, Slovenija, 1881–1913 ................................. 86 Slika 10: Nataliteta in mortaliteta, Slovenija, od 1754–1779 do 1991–2000 ............................................... 95 Slika 11: Umrljivost dojenèkov po deželah, Slovenija 1857–1913 in 1950–1958, Dravska banovina 1931–1939 ..................................................................................................................................... 96 Slika 12: Umrljivost dojenèkov po deželah, Slovenija, 1857–1913.............................................................. 97 Slika 13: Nezakonska rojstva po okrajih in mestih iz leta 1939, Dravska banovina, 1934–1937 ............... 98 Slika 14: Umrljivost dojenèkov po okrajih in mestih iz leta 1939, Dravska banovina, 1934–1937.............. 98 RODNOST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI Slika 15: Celotna rodnost, Slovenija, 1950–2005 ........................................................................................ 119 Slika 16: Povpreèna starost žensk ob rojstvu otrok, Slovenija, 1950–2005 ................................................ 119 Slika 17: Starostno-specifiène stopnje splošne rodnosti, Slovenija, 1953–2004 ........................................ 120 Slika 18: Starostno-specifiène stopnje splošne rodnosti, Slovenija, 1953–2002 ........................................ 121 Slika 19: Celotna rodnost prvih, drugih in tretjih rojstev, Slovenija, 1956–2004 ......................................... 124 Slika 20: Povpreèna starost žensk ob rojstvu prvega, drugega in tretjega otroka, Slovenija, 1954–2004 ..................................................................................................................................... 124 Slika 21: Starostno-specifiène stopnje splošne rodnosti za prva, druga in tretja rojstva, Slovenija, 1971–2002 ..................................................................................................................................... 125 Slika 22: Starostno-specifiène stopnje zakonske in zunajzakonske rodnosti, Slovenija, 1961–2002 ........ 127 Slika 23: Starostno-specifiène stopnje zakonske in zunajzakonske rodnosti, Slovenija, 1961 in 2002 ..... 127 Slika 24: Celotna rodnost po obèinah, Slovenija, 1970–1972 ..................................................................... 130 Slika 25: Celotna rodnost po obèinah, Slovenija, 1980–1982 ..................................................................... 130 Slika 26: Celotna rodnost po obèinah, Slovenija, 1990–1992 ..................................................................... 131 Slika 27: Celotna rodnost po upravnih enotah, Slovenija, 2000–2002 ........................................................ 131 Slika 28: Povpreèna starost žensk ob rojstvu otrok po obèinah, Slovenija, 1970–1972 ............................. 132 Slika 29: Povpreèna starost žensk ob rojstvu otrok po obèinah, Slovenija, 1980–1982 ............................. 132 Slika 30: Povpreèna starost žensk ob rojstvu otrok po obèinah, Slovenija, 1990–1992 ............................. 133 Slika 31: Povpreèna starost žensk ob rojstvu otrok po upravnih enotah, Slovenija, 2000–2002 ............... 133 Slika 32: Povpreèna starost žensk ob rojstvu prvih otrok po obèinah, Slovenija, 1991–1993 .................... 135 Slika 33: Povpreèna starost žensk ob rojstvu prvih otrok po upravnih enotah, Slovenija, 2000–2002 ...... 135 Slika 34: Starostno-specifiène stopnje splošne rodnosti v izbranih upravnih enotah, Slovenija, 2000–2002 .................................................................................................................... 136 Slika 35: Celotna poroènost žensk ob vseh in ob prvih porokah, Slovenija, 1963–2005 ............................ 140 Slika 36: Povpreèna starost nevest in ženinov ob vseh in ob prvih porokah, Slovenija, 1948–2005 ......... 140 Slika 37: Starostno-specifiène stopnje poroènosti žensk, prve poroke, Slovenija, 1963–2004 .................. 141 Slika 38: Starostno-specifiène stopnje poroènosti žensk, prve poroke, Slovenija, 1963, 1971, 1981, 1991, 2002 ........................................................................................................................... 142 Slika 39: Družinski statusi žensk, starih 15–49 let, Slovenija, popis 2002 .................................................. 145 Slika 40: Delež zunajzakonskih rojstev, Slovenija, 1948–2005 ................................................................... 146 Slika 41-42: Starostno-specifiène stopnje splošne rodnosti za prva rojstva in starostno-specifiène stopnje poroènosti za prve poroke, Slovenija, 1963–2004 ........................................................................ 150 Slika 43: Celotna rodnost in celotna dovoljena splavnost, Slovenija, 1961–2004 ...................................... 152 Slika 44: Starostno-specifiène stopnje dovoljene splavnosti, Slovenija, 1977–2004 .................................. 153 Slika 45: Povpreèna starost žensk ob prvi poroki po obèinah, Slovenija, 1990–1992 ................................ 156 Slika 46: Povpreèna starost žensk ob prvi poroki po upravnih enotah, Slovenija, 2000–2002 .................. 156 Slika 47: Družinski statusi žensk, starih 15–49 let, v koroški in goriški statistièni regiji, Slovenija, popis 2002 ...................................................................................................................................... 157 Slika 48: Delež zunajzakonskih rojstev po obèinah, Slovenija, 1971 .......................................................... 162 Slika 49: Delež zunajzakonskih rojstev po obèinah, Slovenija, 1981 .......................................................... 162 Slika 50: Delež zunajzakonskih rojstev po obèinah, Slovenija, 1991 .......................................................... 163 Slika 51: Delež zunajzakonskih rojstev po upravnih enotah, Slovenija, 2002............................................ 163 Slika 52: Starostna razlika med povpreèno starostjo žensk, ki so bile ob rojstvu prvega otroka poroèene, in povpreèno starostjo žensk, ki ob rojstvu prvega otroka niso bile poroèene, obèine, Slovenija, 1990–1992 ....................................................................................................... 164 11 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Slika 53: Starostna razlika med povpreèno starostjo žensk, ki so bile ob rojstvu prvega otroka poroèene, in povpreèno starostjo žensk, ki ob rojstvu prvega otroka niso bile poroèene, upravne enote, Slovenija, 2000–2002 ........................................................................................... 164 Slika 54: Splošna stopnja dovoljene splavnosti po obèinah, Slovenija, 1986 ............................................. 166 Slika 55: Splošna stopnja dovoljene splavnosti po upravnih enotah, Slovenija, 2000–2004...................... 166 Slika 56: Oèetje na oèetovskem dopustu po upravnih enotah, Slovenija, 2003.......................................... 170 Slika 57: Celotna rodnost in spremembe zakonodaje o porodniškem oziroma starševskem dopustu, Slovenija, 1953–2005 .................................................................................................................... 178 VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI Slika 58: Konèno potomstvo, Slovenija, generacije 1873–1966 .................................................................. 187 Slika 59: Nastajanje konènega in delnega potomstva, Slovenija, izbrane generacije ................................ 188 Slika 60 Starostno-specifiène stopnje splošne rodnosti, Slovenija, izbrane generacije ............................. 188 Slika 61: Povpreèna starost žensk ob rojstvu otrok, Slovenija, generacije 1930–1970 .............................. 189 Slika 62: Verjetnosti poveèanja družine, Slovenija, generacije 1873–1877 in 1952–1956 ......................... 189 Slika 63: Verjetnosti poveèanja družine, Slovenija, generacije 1873–1966 ................................................ 190 Slika 64: Povpreèna starost žensk ob rojstvu otrok, Slovenija, generacije 1930–1969 .............................. 192 Slika 65: Nastajanje konènega potomstva prvorojencev, drugorojencev in tretjerojencev, Slovenija, generacije 1930–1974 ................................................................................................................... 193 Slika 66: Konèno potomstvo prvorojencev, Slovenija, generacije 1930–1972 ............................................ 194 Slika 67: Povpreèna starost žensk ob rojstvu prvega otroka, Slovenija, generacije 1930–1972................ 194 Slika 68: Starostno-specifiène stopnje splošne rodnosti po vrstnem redu rojstva, Slovenija, izbrane generacije ....................................................................................................................................... 195 Slika 69: Razporeditev 1000 žensk glede na število živorojenih otrok, Slovenija, izbrane generacije ....... 197 Slika 70: Razporeditev 1000 žensk generacije 1957–1961 po številu živorojenih otrok, Slovenija, izbrane upravne enote ................................................................................................................... 199 Slika 71: Konèno potomstvo po okrajih iz leta 1948, Slovenija, generacije 1873–1877 ............................. 200 Slika 72: Konèno potomstvo po okrajih iz leta 1948, Slovenija, generacije 1893–1897 ............................. 200 Slika 73: Konèno potomstvo po obèinah iz leta 1981, Slovenija, generacije 1911–1915 ........................... 201 Slika 74: Konèno potomstvo po obèinah iz leta 1981, Slovenija, generacije 1931–1935 ........................... 201 Slika 75: Konèno potomstvo po upravnih enotah, Slovenija, generacije 1932–1936 ................................. 202 Slika 76: Konèno potomstvo po upravnih enotah, Slovenija, generacije 1957–1961................................. 202 Slika 77: Konèno potomstvo po zakonskem stanu žensk, Slovenija, generacije 1869–1961..................... 205 Slika 78: Verjetnosti poveèanja družine za poroèene ženske, Slovenija, generacije 1896–1961 .............. 206 Slika 79: Verjetnosti poveèanja družine za samske ženske, Slovenija, generacije 1896–1961 ................ 207 Slika 80: Konèno potomstvo po izobrazbi žensk, Slovenija, generacije 1896–1966 .................................. 209 Slika 81: Verjetnosti poveèanja družine po izobrazbi ženske, Slovenija, generacije 1911–1966 ............... 210 Slika 82: Verjetnosti poveèanja družine aktivnih in vzdrževanih žensk, Slovenija, generacije 1911–1915 in 1952–1956 .............................................................................................................. 213 Slika 83: Verjetnost rojstva prvega otroka za izbrane poklicne skupine, Slovenija, generacije 1947–1966 ..................................................................................................................................... 216 Slika 84: Verjetnosti poveèanja družine v mestnih in nemestnih naseljih, Slovenija, generacije 1932–1936 in 1957–1961.............................................................................................................. 217 Slika 85: Konèno potomstvo v najveèjih mestih, Slovenija, generacije 1927–1961 .................................... 218 Slika 86: Konèno potomstvo glede na vrsto stavbe, v kateri je ženska živela ob popisu 2002, Slovenija, generacije 1927–1966 .................................................................................................. 220 Slika 87: Konèno potomstvo po izobrazbi žensk glede na vrsto stavbe, v kateri je živela ob popisu prebivalstva 2002, Slovenija, generacije 1957–1961.................................................................... 220 Slika 88: Konèno potomstvo pripadnic islamske in katoliške veroizpovedi, Slovenija, generacije 1927–1966 ..................................................................................................................................... 224 Slika 89: Konèno potomstvo pripadnic razliènih veroizpovedi, razen islamske, Slovenija, generacije 1927–1966 ..................................................................................................................................... 225 Slika 90: Konèno potomstvo katolièank glede na njihovo izobrazbo, Slovenija, generacije 1927–1966 .... 225 12 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Slika 91: Konèno potomstvo katolièank in ateistk glede na njihovo izobrazbo, Slovenija, generacije 1957–1961 ..................................................................................................................................... 226 Slika 92: Konèno potomstvo pripadnic razliènih narodov, ki žive v Sloveniji, generacije 1911–1966 ......... 227 Slika 93: Konèno potomstvo žensk po njihovem maternem jeziku, Slovenija, generacije 1927–1966 ...... 231 POVZETEK IN SKLEP Slika 94: Stopnje naravnega in selitvenega prirasta, Slovenija, od 1754–1779 do 2001–2004 ................. 258 Slika 95: Nataliteta in mortaliteta, Slovenija, 1857–2005 ............................................................................. 259 Slika 96: Delež žensk brez živorojenih otrok, Slovenija, generacije od 1873–1877 do 1962–1966 ........... 260 Slika 97: Povpreèna starost žensk ob rojstvu njihovih otrok, Slovenija, 1896–2005 .................................. 261 Slika 98: Starostno-specifiène stopnje splošne rodnosti, Slovenija, 1896–1900, 1953, 1978, 2004 .......... 262 Slika 99: Konèno potomstvo in celotna rodnost, Slovenija, generacije od 1873–1877 do 1970 in obdobje od 1896–1900 do 2005 ....................................................................................................263 Slika 100: Delež zunajzakonskih rojstev, Slovenija, 1857–2005 ................................................................... 267 Slika 101: Umrljivost dojenèkov, Slovenija, 1857–2005 ................................................................................. 268 Slika 102: Zunajzakonska rojstva v Sloveniji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem, 1996 ......................... 270 13 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA 14 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA UVOD Raziskovanju rodnosti je bilo posveèenih že veliko študij, analiz in strokovnih sreèanj. Tolikšno zanimanje za rodnost prebivalstva je posledica dejstva, da je v sodobnem svetu rodnost najpomembnejši element spreminjanja števila prebivalstva. Raven rodnosti se povsod po svetu znižuje. V Evropi je že tako nizka da ni veè zagotovljeno obnavljanje generacij. Èe selitveni prirast evropskih držav ne bi bil pozitiven, bi se število evropskega prebivalstva že zmanjševalo. Poleg tega je zniževanje rodnosti sprožilo proces staranja prebivalstva. Zato si tako strokovnjaki kot politiki in tudi osvešèeni posamezniki najpogosteje zastavljajo naslednja tri vprašanja: - zakaj se je rodnost prièela zniževati, - ali se bo zniževanje nadaljevalo, - ali je zniževanje rodnosti mogoèe zaustaviti. Iskanju vzrokov dolgoroènega zniževanja rodnosti je bilo posveèenih že veliko empiriènih raziskav. Sledili so jim poskusi teoretiènih posplošitev, ki pa doslej niso pripeljali do konsistentne in splošno priznane teorije rodnosti. Kratek povzetek teh poskusov prikazuje prvo poglavje. Na drugo vprašanje je mogoèe odgovoriti le za nekaj let vnaprej, na daljši rok pa lahko postavljamo le veè ali manj verjetne hipoteze, zasnovane na vedenjih o dosedanjem razvoju. Tretje vprašanje se nanaša na demografsko politiko, njeno moè oz. nemoè zaustaviti upadanje rodnosti. Demografska politika je lahko uspešna le, èe vpliva na tiste dejavnike, ki posredno ali neposredno vplivajo na raven rodnosti. Zato je odkrivanje teh dejavnikov in razumevanje njihovega delovanja predpogoj za uspešno demografsko politiko. V Sloveniji se rodnost znižuje že dobrih 100 let. To zniževanje je pritegnilo pozornost politike in širše javnosti šele, ko so se letni kazalniki spustili pod raven, ki zagotavlja obnavljanje prebivalstva. Strokovna javnost se je za to tematiko zanimala že mnogo preje. Pionirsko delo je opravil F. Zwitter, ki je leta 1936 v okviru svoje doktorske disertacije "Prebivalstvo na Slovenskem od XVIII. stoletja do današnjih dni" obravnaval tudi dejavnike, ki so povzroèili razlièno raven natalitete v posameznih slovenskih pokrajinah. Njegove izsledke, ki se nanašajo na 2. polovico 18. in na 19. stoletje, so vse do nedavnega uporabljali vsi, katerih delo je bilo povezano z demografsko zgodovino slovenskega naroda. Po drugi svetovni vojni je rodnost prouèevalo veè avtorjev: D. Vogelnik, D. Breznik, J. Malaèiè, M. Èerniè Isteniè, N. Stropnik. Vsem navedenim je bilo skupno to, da so Slovenijo obravnavali kot celoto. Toda Slovenija je raznolika. To se ne kaže samo v raznolikosti pokrajine, temveè tudi v raznolikosti življenjskih slogov njenih prebivalcev, katerih sestavina je tudi rodno vedenje. Raziskovanju regionalnih razlik rodnosti je bilo posveèano veè pozornosti šele od zaèetka 90. let dalje (M. Šircelj, D. Josipoviè). Razloga sta dva: poveèanje zanimanja za regionalne razlike in veèja dostopnost empiriènih podatkov. Moderna tehnika omogoèa, da so za sedanjost in bližnjo preteklost nekateri osnovni podatki za vse ozemeljske ravni razmeroma lahko dostopni. Poleg tega so se v 1980. letih prièele pojavljati zgodovinsko demografske študije posameznih vasi ali far, prve je prispevala M. Makaroviè, ki omogoèajo vsaj delen vpogled v regionalne razlike v 18. in 19. stoletju. Tudi prièujoèa knjiga, ki poskuša povzeti in dopolniti dosedanja znanja o razvoju in dejavnikih rodnosti v Sloveniji, se ne omejuje samo na Slovenijo kot celoto, temveè vedno, kadar to podatki dopušèajo, vkljuèuje tudi ozemeljske enote nižje od države. V ta namen je bil uporabljen tudi del gradiva, ki ga je Ž. Šifrer zbral v šestdesetih letih za obdobje 1857–1913 in doslej še ni bilo v celoti analizirano. Izdelava analize za veè kot dvestoletno obdobje je povezana z vrsto metodoloških težav. Najveèji sta zagotavljanje vsebinske in ozemeljske primerljivosti podatkov oziroma kazalnikov. Popolne vsebinske in ozemeljske primerljivosti seveda ni mogoèe zagotoviti, lahko se jima le bolj ali manj približamo. Glede vsebinske primerljivosti je najveè težav povezanih s pomanjkanjem ustreznih podatkov oziroma njihovo 15 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA kakovostjo. Za nekatera obdobja, zlasti za prvo polovico 20. stoletja, so podatki maloštevilni in/ali za poglobljeno analizo neprimerni. Zato vèasih uporabljamo tudi nestandardne kazalnike in ocene. Na ta naèin ne sestavimo konsistentnih èasovnih vrst, zagotovimo pa vsaj primerljivost med nižjimi teritorialnimi enotami v dani èasovni toèki ali èasovnem obdobju. Sedanje ozemlje Republike Slovenije je v preteklosti pripadalo razliènim politiènim in administrativnim enotam zato popolna ozemeljska primerljivost podatkov za celotno obravnavano obdobje ni mogoèa. Kljub temu se podatki praviloma nanašajo na sedanje ozemlje Slovenije in na sedanjo administrativno razdelitev. Izjema so le obdobja za katera preraèun na sedanje ozemlje Slovenije in njene administrativne enote ni bil mogoè ali pa smo ocenili, da preraèun ne bi izboljšal analitiène vrednosti podatkov oziroma iz njih izvedenih kazalnikov. Raven rodnosti in dejavniki, ki jo pogojujejo, se namreè ne oblikujejo skladno z vsakokratno administrativno razdelitvijo, zaradi èesar le-ta ni bistvena za njihovo prouèevanje. Za izdelavo zadane naloge, tj. demografska analiza razvoja in dejavnikov rodnosti, smo uporabili razliène kvantitativne metode analize. Izbiro metod so pogojevali predvsem razpoložljivi empirièni podatki. Za najstarejša obdobja uporabljamo metode lastne zgodovinski demografiji, za novejša obdobja klasiène metode demografske analize, za najnovejša, ko se število podatkov že tako poveèa, da postane uporaba samo klasiènih demografskih metod nezadostna, pa tudi statistiène metode. S kolièino in kakovostjo podatkov je povezana tudi delitev osrednjega dela publikacije na tri poglavja: rodnost do prve svetovne vojne, rodnost po drugi svetovni vojni in vzdolžna analiza rodnosti. Prvi dve poglavji razmejuje druga svetovna vojna. Ta ne predstavljala prelomnice v razvoju rodnosti v Sloveniji, predstavlja pa prelomnico v kolièini in kakovosti uradnih statistiènih podatkov; s tem pa je povezana tudi uporaba razliènih metod demografske analize. Za obdobje do druge svetovne vojne so poleg skopih uradnih statistiènih podatkov glavni vir matiène knjige. Po drugi svetovni vojni pa se je zbiranje in objavljanje statistiènih podatkov toliko izboljšalo, da je mogoèe samo z uporabo teh podatkov izraèunati kazalnike velike analitiène vrednosti. Poleg tega se po drugi svetovni vojni tudi prviè sreèamo z anketnimi raziskavami rodnosti. Izsledke teh raziskav uporabljamo za vrednotenje tistih dejavnikov, za katere nam redna statistièna raziskovanja ne morejo zagotoviti ustreznih podatkov. Žal pa zasnova teh anket ni takšna, da bi omogoèala analize regionalnih vidikov rodnosti. Vzdolžni analizi rodnosti je namenjeno èetrto poglavje. Podatkovno osnovo predstavljajo popisi prebivalstva druge polovice 20. stoletja, deloma pa tudi vitalna statistika in rodnostne ankete. S pomoèjo vzdolžne analize prikazujemo dolgoroène tendence razvoja splošne rodnosti, diferencialne rodnosti in regionalnih razlik. Glavni izsledki vzdolžne in preène analize rodnosti so zbrani v sklepnih mislih. Dopolnjuje jih poskus ovrednotenja sedanjih demografskih razmer v Sloveniji. Knjigo smo želeli sestaviti tako, da bi bila zanimiva za èim širši krog bralcev. Zato smo v zaèetni del umestili poglavje, v katerem najdemo razlago strokovnih izrazov (Izrazje, definicije) in kratek pregled prostorskih razdelitev Slovenije, v zadnji del pa Metodološki dodatek, iz katerega je razvidna pot po kateri hodi demograf, ko zbira in analizira podatke. 16 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA IZRAZJE IN DEFINICIJE Knjiga vsebuje vrsto izrazov, ki so nestrokovnjakom tuji ali pa vsaj manj znani. Zato podajamo kratke definicije osnovnih pojmov in najpogostejših kazalnikov rodnosti, poroènosti, splavnosti in umrljivosti ter klasifikacije nekaterih znakov. Urejeni so po abecedi. Kazalniki rodnosti (pa tudi poroènosti, splavnosti, umrljivosti) lahko merijo pojav v generacijah ali pa v koledarskih letih. Tisti, ki merijo rodnost v generacijah, izražajo dejansko rodnost žensk, ki so doèakale doloèeno starost. Kazalniki, ki merijo rodnost v koledarskih letih, pa izražajo rodnost 35 generacij žensk, ki so rojevale v doloèenem koledarskem letu, vsaka generacija v drugi starosti. Zato je poimenovanje letnih kazalnikov praviloma razlièno od poimenovanja generacijskih. V slovenšèini je poimenovanje letnih in generacijskih kazalnikov pogosto enako. Le za najpomembnejše se postopoma uveljavljajo razlièna poimenovanja, npr. konèno potomstvo za generacije in celotna rodnost za koledarska leta, povpreèno trajanje življenja za generacije in prièakovano trajanje življenja za koledarska leta itd. V tej knjigi je izrazje za generacije razlièno od izrazja za koledarska leta. Natanèna razlaga vsebine in izraèunavanja razliènih kazalnikov rodnosti se nahaja v metodološkem dodatku na koncu knjige. Celibat ali samskost oznaèuje dejstvo, da nekdo do trenutka opazovanja ni sklenil prve zakonske zveze (poroke). Èe samskost opazujemo pri ljudeh, ki so stari 50 let ali veè, govorimo o stalnem celibatu ali samskosti. Aktivnost. Glede na ekonomsko aktivnost je prebivalstvo razdeljeno na ekonomsko aktivne (delovno aktivni in brezposelni) in ekonomsko neaktivne. Ekonomsko aktivni so vsi, ki opravljajo poklic in za svoje delo prejemajo dohodke v naravi ali denarju (delovno aktivni), in brezposelni. Ekonomsko neaktivni so vsi, ki niso ekonomsko aktivni (osebe z lastnimi dohodki, vzdrževani). Osebe z lastnimi dohodki so tiste osebe, ki niso aktivne, so pa ekonomsko samostojne, ker živijo od dohodkov svoje prejšnje zaposlitve (upokojenci, delovni invalidi itd.) ali prejšnje zaposlitve enega od èlanov ožje družine (družinski upokojenci). Podatki o aktivnosti so bili v vseh popisih zbrani s pomoèjo administrativnih evidenc. Celotna poroènost je vsota starostno-specifiènih stopenj poroènosti (v starosti 15–49 let) v koledarskem letu. Predstavlja povpreèno število porok, ki bi jih sklenila ženska (moški), èe bi doèakala (doèakal) 50. rojstni dan, njena (njegova) poroènost pa bi bila enaka kot v opazovanem koledarskem letu. Celotna poroènost prvih porok je vsota starostno-specifiènih stopenj prvih porok (v starosti 15–49 let) v koledarskem letu. Predstavlja povpreèno število prvih porok, ki bi jih sklenila ženska (moški), èe bi doèakala (doèakal) 50. rojstni dan, njena (njegova) poroènost pa bi bila enaka kot v opazovanem koledarskem letu. Celotna razveznost je vsota starostno-specifiènih stopenj razveznosti v koledarskem letu. Izraèun stopenj upošteva starost (trajanje) poroke, ne starost poroèenih. Predstavlja verjetnost razveze zakonske zveze v 30 letih po sklenitvi zakonske zveze, èe bi bila pogostnost razvez v kohorti sklenjenih zakonskih zvez enaka pogostnosti razvez v opazovanem koledarskem letu. Celotna rodnost je vsota starostno-specifiènih stopenj splošne rodnosti v koledarskem letu. Predstavlja povpreèno število živorojenih otrok, ki bi jih rodila ženska, èe bi doèakala 50. rojstni dan in èe bi bila njena rodnost enaka rodnosti v opazovanem koledarskem letu. Celotna splavnost je vsota starostno-specifiènih stopenj dovoljene splavnosti v koledarskem letu. Predstavlja povpreèno število dovoljenih splavov, ki bi jih imela ženska, èe bi doèakala 50. rojstni dan in èe bi bila njena splavnost enaka splavnosti v opazovanem koledarskem letu. Diferencialna rodnost je izraz s katerim oznaèujemo razlike v ravneh rodnosti med razliènimi skupinami prebivalstva. Dokonèna samskost (delež dokonèno samskih žensk ali samskih moških) je razmerje med številom samskih žensk (moških) starih 50 let, in številom vseh žensk (moških) starih 50 let. 17 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Delno potomstvo je povpreèno število živorojenih otrok na eno žensko, izraèunano za generacijo žensk, ki je mlajša od 50 oziroma 45 let (glej: konèno potomstvo). Delno potomstvo prvega (drugega, tretjega itd.) reda je povpreèno število živorojenih prvorojencev na eno žensko, izraèunano za generacijo žensk, ki je mlajša od 50 oziroma 45 let (glej: konèno potomstvo prvega, drugega, tretjega reda). Dninarji so bili tisti moški in tudi ženske, ki so se preživljali z delom na tujih kmetijah. Najemali so jih ob veèjih delih, košnji, žetvi itd. Dojenèek je otrok, star 0 let, oziroma otrok, ki še ni dopolnil prvega leta življenja (še ni praznoval prvega rojstnega dne). Dovoljeni splav je vsaka umetna prekinitev noseènosti opravljena na zahtevo ženske (do 10. tedna noseènosti) ali z dovoljenjem komisije za umetno prekinitev noseènosti (po 10. tednu noseènosti), kakor tudi vse umetne prekinitve noseènosti med 12. in 28. tednom noseènosti zaradi prenatalno ugotovljenih težjih nepravilnosti ploda oziroma kadar je ogroženo zdravje in življenje noseènice. Družina je življenjska skupnost staršev (obeh ali samo enega) in njihovih otrok, prav tako pa tudi življenjska skupnost moškega in ženske, ki živita v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti, z otroki ali brez njih. Status otroka ni odvisen od njegove starosti (glej: otrok). Tako opredeljeno življenjsko skupnost štejemo za družino, èe njeni èlani živijo v istem gospodinjstvu. Ekonomski status. Podatki o ekonomskem statusu izvirajo iz popisa 2002. Ženske, starejše od 15 let, so glede ekonomske aktivnosti združene v 6 statusov: zaposlene, samozaposlene (brez kmetic), kmetice, brezposelne, gospodinje in upokojenke. Fetalne smrti so smrti zarodkov in plodov v prvih 28. tednih noseènosti oziroma plodov, ki so ob smrti lažji od 500 gramov. Generacija je skupina oseb, rojena istega leta. Gostaèi so bile osebe, ki so živele v gospodarjevi hiši in so najemnino odslužile z delom na kmetiji. Huba je bila obdelovalna enota kmeèke posesti v fevdalni dobi. Na Slovenskem naj bi bila prvotna realna huba obsegala 4–7 ha obdelovalne zemlje. Sèasoma so se razdrobile. Hutteriti so protestantska verska sekta (anabaptisti), ustanovljena v 16. stoletju, ki se je iz zahodne Evrope najprej preselila v Rusijo, nato pa v ZDA in južni centralni del Kanade. Njihova rodnost je visoka, ker jim vera prepoveduje kontracepcijo in splav in ker matere dojijo svoje otroke le nekaj mesecev. Indeks zakonske rodnosti je razmerje med dejanskim številom zakonskih rojstev in hipotetiènim, ki bi ga opazovali, èe bi bila zakonska rodnost danega prebivalstva enaka zakonski rodnosti hutteritov. Indeks zunajzakonske rodnosti je razmerje med številom zunajzakonskih rojstev in hipotetiènim, ki bi ga opazovali, èe bi bila zunajzakonska rodnost danega prebivalstva enaka zunajzakonski rodnosti hutteritov. Indeks splošne rodnosti je razmerje med dejanskim številom rojstev in hipotetiènim, ki bi ga opazovali, èe bi imele vse ženske v vsaki starosti enake starostno-specifiène stopnje rodnosti kot hutteritske poroèene ženske. Indeks poroènosti je tehtana aritmetièna sredina deležev poroèenih žensk v starostnem razredu 15–49 let, uteži predstavljajo starostno-specifiène stopnje rodnosti hutteritskih žensk. Intenzivnost je povpreèno število dogodkov (rojstev, porok itd.) na osebo v generaciji ali kohorti. 18 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Intergenetièni interval je èas, ki preteèe med dvema zaporednima rojstvoma. Izobrazba je najvišja dosežena javnoveljavna izobrazba, ki si jo je oseba pridobila, ko je konèala izobraževanje po javnoveljavnih programih v redni šoli ali v šoli, ki nadomešèa redno šolo in je izkazljiva z javno listino (sprièevalom, diplomo ipd.). V tej publikaciji so osebe po izobrazbi obièajno združene v 6 skupin: - brez izobrazbe (vsi, ki so konèali manj kot 4 razrede osnovne šole), - nepopolna osnovna izobrazba (4–7 razredov osnovne šole), - osnovna izobrazba, - poklicna izobrazba (nižja poklicna in srednja poklicna), - srednja izobrazba (srednja strokovna in srednja splošna), - višja in visoka izobrazba. Ta klasifikacija se zaradi primerljivosti s prejšnjimi popisi po prvih dveh skupinah loèi od klasifikacije, uporabljene za prikaz podatkov iz popisa 2002 (Statistiène informacije, št. 92, april 2003). Kajžarji so bili vašèani, ki so imeli lastno hišo in nekaj malega zemlje. Veèinoma so se preživljali z delom zunaj kmetijstva. Malthusiansko prebivalstvo je prebivalstvo, ki zavestno omejuje število rojstev. Kmeèko prebivalstvo je bilo v popisih prebivalstva leta 1981 in 1991 opredeljeno na osnovi podatka o poklicu, v popisih 1953, 1961 in 1971 na osnovi podatka o dejavnosti, v popisih 1921 in 1931 pa na osnovi kombinacije obeh znakov. Razlike v številu kmeèkega prebivalstva, ki so posledica razliènih opredelitev, so za raven Slovenije minimalne. Popis 2002 je podatke o kmetovalcih povzel po registru delovno aktivnega prebivalstva. V tem registru so kmetovalci: - kmetje, nosilci kmeèkega gospodarstva, ki so pokojninsko in zdravstveno zavarovani, - èlani kmeèkega gospodarstva, ki so pokojninsko in zdravstveno zavarovani, - kmetje in èlani kmeèkega gospodarstva, ki so samo zdravstveno zavarovani. Kohorta je skupina oseb, ki je isti dogodek (rojstvo, poroko itd.) doživela istega leta. Generacija je ena izmed možnih kohort. Koledar je razpored dogodkov po starosti v generaciji ali kohorti. Komitat (županija) je bila upravna enota v ogrskem delu Avstro-Ogrske monarhije. Konèno potomstvo je povpreèno število živorojenih otrok na eno žensko, izraèunano za generacijo žensk, ki je starejša od 49 let. Izraèunati ga je mogoèe s pomoèjo podatkov iz popisa (retrospektivno opazovanje) ali pa iz starostno specifiènih stopenj splošne rodnosti (sprotno opazovanje). Tam kjer je rodnost nizka, je starostna meja lahko nižja, npr. 44 let. Konèno potomstvo prvega (drugega, tretjega) reda je povpreèno število živorojenih prvorojencev (drugorojencev, tretjerojencev) na eno žensko, izraèunano za generacijo žensk, ki je starejša od 49 let. Izraèunati ga je mogoèe s pomoèjo podatkov iz popisa (retrospektivno opazovanje) ali pa iz starostno specifiènih stopenj splošne rodnosti (sprotno opazovanje). Tam, kjer je rodnost nizka, je starostna meja lahko nižja, npr. 44 let. Materni jezik je jezik, ki se ga je oseba nauèila v zgodnjem otroštvu v krogu družine oziroma v drugem primarnem okolju. Èe se je oseba v zgodnjem otroštvu nauèila veè jezikov, je to jezik, za katerega oseba meni, da je to njen materni jezik. 19 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Mestno prebivalstvo je prebivalstvo, ki živi v mestnih naseljih. Mestna naselja so: - naselja s 3000 prebivalci in veè, - naselja, ki imajo 2000–2999 prebivalcev in veè delovnih mest kot delovno aktivnega prebivalstva, - naselja, ki so sedež obèin in imajo vsaj 2000 prebivalcev ali pa vsaj 1400 prebivalcev in presežek delovnih mest, - obmestna naselja z manjšim številom prebivalstva, ki se z mestnim naseljem, ki ima veè kot 5000 prebivalcev, zrašèa v enovito funkcionalno celoto - mestno obmoèje. Ta definicija velja za podatke iz popisa 2002. Mortaliteta je razmerje med številom umrlih v koledarskem letu in srednjim številom prebivalstva v istem koledarskem letu. Izražena je na 1000 prebivalcev. Mrtvorojen otrok je vsak otrok, ki takoj po rojstvu ne kaže znakov življenja (dihanje, srèni utrip, trzanje mišic), èeprav je bila noseènost daljša od 28 tednov. To je definicija Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), namenjena meddržavnim primerjavam. V Sloveniji so se v 90. letih uveljavila drugaèna merila. Mrtvorojeni otrok je otrok, ki je bil rojen brez znakov življenja (ni dihal, ni gibal, srce ni utripalo) in je ob rojstvu tehtal najmanj 500 gramov, oziroma je noseènost trajala najmanj 22 tednov ali je bila dolžina njegovega telesa najmanj 25 centimetrov. Èe vsaj eno od teh meril ni doseženo, je to splav. Naravni prirast je razlika med številom živorojenih in številom umrlih v koledarskem letu. Nezakonska rojstva so rojstva otrok, katerih starša v èasu njihovega rojstva nista živela v zakonski zvezi. Izraz se je nehal uporabljati leta 1977 (glej: zunajzakonska rojstva). Nataliteta je razmerje med številom živorojenih otrok v koledarskem letu in srednjim številom prebivalstva v istem koledarskem letu. Izražena je na 1000 prebivalcev. Navzoèe prebivalstvo sestavljajo vse osebe, ki so v trenutku statistiènega opazovanja navzoèe v doloèenem naselju, ne glede na to, kje je njihovo stalno prebivališèe. Do druge svetovne vojne se vsi podatki o prebivalstvu nanašajo na navzoèe prebivalstvo. Neplodnost (sterilnost) je fiziološka nesposobnost para ali posameznika, da si ustvari potomstvo. Èe pari nimajo otrok zato, ker jih ne želijo imeti, je to socialna (želena) neplodnost. Podatke o fiziološki in socialni neplodnosti lahko zagotovijo le ankete. Vsi ostali viri zagotavljajo le podatke o številu žensk, ki do konca svoje rodne dobe niso rodile niti enega živorojenega otroka. Obièajno prebivalstvo sestavljajo osebe, ki na doloèenem ozemlju živijo nepretrgoma najmanj eno leto ali pa so bile rojene takim staršem, in tiste osebe, ki so s tega ozemlja odšle, vendar od takrat še ni minilo eno leto. Ocena števila prebivalstva je izraèun števila vsega ali dela prebivalstva (npr. ene starostne skupine) za tista leta v preteklosti ali sedanjosti, za katera ni empiriènih podatkov. Obièajno ga ocenimo na podlagi podatkov iz popisa ali iz registra prebivalstva ter podatkov o živorojenih, umrlih, priseljenih in odseljenih. Odseljenec (emigrant) je oseba, ki zapusti naselje (dotedanjega) stalnega prebivališèa z namenom, da se stalno naseli v drugem naselju. Za tiste, ki so se odseljevali pred drugo svetovno vojno, obièajno uporabljamo izraz izseljenec. Tiste osebe, ki so od srede šestdesetih do srede devetdesetih let 20. stoletja odhajale na "zaèasno delo v tujino", pa obièajno imenujemo zdomci. Od leta 1995 je odseljenec tudi neslovenski državljan, èe zapusti dotedanje naselje zaèasnega prebivališèa v Sloveniji. Otrok je vsaka oseba, ki živi skupaj s starši (staršem) in nima lastne družine (ne živi niti s partnerjem niti z otrokom). Podatke zagotavljajo popisi prebivalstva. Plodnost je fiziološka (teoretièna) sposobnost èloveka (para ali posameznika), da ima potomce. Ta sposobnost se lahko udejani v rojstvih (rodnost) ali pa ne. 20 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Poklic. V jugoslovanski statistiki je bil poklic opredeljen kot delo, ki ga oseba opravlja zato, da si pridobi sredstva za preživljanje. V enotni standardni klasifikaciji poklicev (Uradni list SFRJ, št. 28/72, 36/77 in 29/81) so bili posamezni poklici združeni v 9 skupin in skupino neznano: - kmetovalci in podobni delavci - rudarji, industrijski in podobni delavci - trgovsko osebje - osebje družbenega varstva - upravni, administrativni in podobni delavci - vodilno osebje - strokovnjaki in umetniki - ostali poklici - delavci brez poklica. Prvega januarja 1999 se je v Sloveniji v administrativnih zbirkah podatkov in statistiènih raziskovanjih prièela uporabljati Standardna klasifikacija poklicev (SKP). SKP je postal obvezen nacionalni standard za razvršèanje dela v poklice. Temeljna enota te klasifikacije je delo, ki se opredeljuje kot skupek nalog in dolžnosti, ki jih (jih je ali bi jih lahko) opravlja ena oseba. Niz del, katerih poglavitne naloge in dolžnosti so si zelo podobne, tvori poklic (SKP-V2 2000, 12). Glavne poklicne skupine so: 1 Zakonodajalci/zakonodajalke, visoki uradniki/visoke uradnice in menedžerji/menedžerke, 2 Strokovnjaki/strokovnjakinje, 3 Tehniki/tehnice in drugi strokovni sodelavci/druge strokovne sodelavke, 4 Uradniki/uradnice, 5 Poklici za storitve, prodajalci/prodajalke, 6 Kmetovalci/kmetovalke, gozdarji/gozdarke, ribièi/ribièke, lovci/lovke, 7 Poklici za neindustrijski naèin dela, 8 Upravljalci/upravljalke strojev in naprav, industrijski izdelovalci/industrijske izdelovalke in sestavljalci/sestavljalke, 9 Poklici za preprosta dela. 0 Vojaški poklici Popis prebivalstva je statistièno raziskovanje, s katerim statistièni urad obèasno, praviloma vsakih 10 let, zbere podatke o številu in sestavi prebivalstva v doloèenem èasovnem trenutku. Od leta 1953 dalje je v Sloveniji to polnoè med 31. marcem in 1. aprilom. Istoèasno s popisom prebivalstva potekajo lahko tudi drugi popisi, npr. gospodinjstev, stanovanj, stavb, kmeèkih gospodarstev. Posli so bile osebe, ki so proti plaèilu opravljale delo za gospodarja. V agrarnem gospodarstvu so bili to najemni delavci (hlapci) in delavke (dekle). Povpreèna starost ob nekem dogodku (rojstvu otrok, ob poroki ipd.) je tehtana aritmetièna sredina starosti, utežena s številom dogodkov v posamezni starosti (rojstva, poroke ipd.) ali pa s starostno-specifiènimi stopnjami (rodnosti, poroènosti ipd.). Izraèunana je lahko za koledarsko leto ali pa za generacijo. Povpreèno (srednje) trajanje življenja je povpreèno število let življenja, ki ga je doèakala skupina ljudi, rojena istega koledarskega leta (generacija). Prebivalstvo Slovenije je do druge svetovne vojne predstavljalo navzoèe prebivalstvo, od konca druge svetovne vojne do leta 1994 stalno prebivalstvo (vsi, ki so imeli na ozemlju Slovenije svoje stalno prebivališèe), z letom 1995 pa je bila uvedena tako imenovana spremenjena definicija prebivalstva. Po tej definiciji prebivalstvo Slovenije sestavljajo: - državljani RS s prijavljenim stalnim prebivališèem v Sloveniji, brez tistih, ki živijo v tujini veè kot tri mesece in so svoj odhod prijavili v upravni enoti svojega stalnega prebivališèa; - tujci z izdanim dovoljenjem za stalno prebivanje v RS, ki so prijavili stalno prebivališèe; - tujci z izdanim dovoljenjem za zaèasno prebivanje v RS, ki so prijavili zaèasno prebivališèe; - tujci z veljavnim delovnim ali poslovnim vizumom, ki so v RS prijavili zaèasno prebivališèe; 21 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA - begunci, ki sta jim bila po Zakonu o azilu priznana pravica do azila in status begunca v RS; - osebe z zaèasnim zatoèišèem v RS. Vira podatkov za tako opredeljeno prebivalstvo sta Centralni register prebivalstva (za državljane RS) in Direktorat za upravne in notranje zadeve (za tujce, begunce in osebe z zaèasnim zatoèišèem v RS) pri Ministrstvu za notranje zadeve. Nekoliko drugaèe, bolj v skladu z definicijo obièajnega prebivalstva, je opredeljeno prebivalstvo Slovenije po popisu prebivalstva leta 2002. Prebivalstvo Slovenije sestavljajo osebe, ki so v trenutku popisa v Sloveniji prebivale vsaj eno leto, ne glede na to ali so imele v Sloveniji prijavljeno prebivališèe, ne pa osebe, ki so imele v Sloveniji prijavljeno stalno ali zaèasno prebivališèe, a so že veè kot eno leto prebivale v tujini. Preèna analiza je analiza po koledarskih letih. Prenehanje zakonske zveze. Zakonska zveza preneha s smrtjo enega zakonca, z razglasitvijo enega zakonca za mrtvega ali z razvezo zakonske zveze. Zakonsko zvezo razveže sodišèe. Zaradi lažjega izražanja uporabljamo tudi izraz loèitev, èeprav se je ta izraz pred drugo svetovno vojno uporabljal samo za civilno razvezane zakonske zveze (loèitev od mize in postelje). Prièakovano trajanje življenja ob rojstvu predstavlja povpreèno število let življenja, ki bi jih doèakala generacija živorojenih otrok, èe bi bila umrljivost po starosti v teku njihovega življenja enaka umrljivosti za koledarsko leto, za katero je kazalnik izraèunan. Priznanje oèetovstva je pravni akt, s katerim moški skladno z veljavnimi predpisi prizna oèetovstvo otroku, rojenemu zunaj zakonske zveze ali 300 dni po prenehanju zakonske zveze. Priznanje oèetovstva velja in se vpiše v matièno knjigo (kot zaznamba) samo, èe se s tem priznanjem strinja otrokova mati. Projekcija prebivalstva je izraèun prihodnjega števila in sestave prebivalstva. Praviloma je izdelan v veè razlièicah. Protogenetièni interval je èas, ki preteèe med sklenitvijo zakonske zveze in rojstvom prvega otroka. Razveza zakonske zveze je pravni akt, s katerim preneha zakonska zveza. Red rojstva je vrstni red rojstev živorojenih otrok. Register prebivalstva je evidenca oseb, ki imajo v Sloveniji stalno ali zaèasno prebivališèe. Dnevno jo osvežujejo podatki o živorojenih, umrlih, priseljenih, odseljenih, poroèenih in razvezanih. Vodi ga Ministrstvo za notranje zadeve. Rodna doba je obdobje, ko je ženska stara 15–49 let. Rodnost je izraz, ki oznaèuje dejstvo, da ima posameznik ali skupina ljudi potomce. Rodnost kot kazalnik oznaèuje številèno razmerje med rojstvi in ženskami v rodni dobi. Kadar gre za razmerje med številom živorojenih in številom vsega prebivalstva, je to nataliteta. Selitev (migracija) je prostorski premik osebe, pri katerem ta spremeni naselje svojega stalnega prebivališèa. Vsaka selitev ima svoje prostorsko izhodišèe in prostorsko dohodišèe. Zato se pri vsaki selitvi pojavljata dve osnovni selitveni obmoèji, priselitveno (imigracijsko) in odselitveno (emigracijsko). To omogoèa, da lahko opazujemo posebej priselitve (imigracije) in posebej odselitve (emigracije). Od konca druge svetovne vojne do leta 1994 je štela kot selitev le sprememba naselja stalnega prebivališèa. Od leta 1995 dalje ta definicija še naprej velja za državljane Slovenije, za tujce pa je selitev sprememba zaèasnega prebivališèa. Selitveni prirast je razlika med številom priseljenih in številom odseljenih v koledarskem letu. Sklenitev zakonske zveze je pravni akt, s katerim osebi razliènega spola pred pristojnim organom izjavita svoje soglasje, da skleneta zakonsko zvezo. Do leta 1976 se je za sklenitev zakonske zveze uporabljal izraz poroka. 22 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Splav je prekinitev noseènosti v prvih 28 tednih noseènosti. Noseènost se prekine sama po sebi (samohotni, spontani splav) ali pa je umetno prekinjena (izzvani, namerni, dovoljeni splav). Splošna rodnost je rodnost, ki se nanaša na vse ženske, poroèene in neporoèene. Splošna stopnja splošne rodnosti je razmerje med številom živorojenih otrok v koledarskem letu in srednjim številom žensk v rodni dobi v istem koledarske letu. Izražena je na 1000 žensk. Splošna stopnja splavnosti je razmerje med številom dovoljenih splavov v koledarskem letu in srednjim številom žensk v rodni dobi v istem koledarske letu. Izražena je na 1000 žensk. Srednje (povpreèno) trajanje življenja je povpreèno število let življenja, ki jih je preživela generacija živorojenih otrok. Stalno prebivalstvo sestavljajo vse osebe, ki v nekem naselju stalno živijo, ne glede na to, ali so v èasu statistiènega opazovanja zaèasno odsotne. Od konca druge svetovne vojne do leta 1994 se vsi podatki o prebivalstvu Slovenije nanašajo na stalno prebivalstvo. V popisih je o kraju stalnega prebivališèa odloèala popisana oseba, za register prebivalstva pa je bila merodajna prijava stalnega prebivališèa. Zato se število stalnega prebivalstva po popisu ni nikoli popolnoma ujemalo s številom stalnega prebivalstva po registru. Slednje je bilo vedno višje. Med stalno prebivalstvo so sodili tudi tako imenovani zdomci. To so bile osebe, ki so se zaèasno zaposlile pri tujem delodajalcu ali so delale v tujini samostojno (v svoji obrtni delavnici in podobno) ter družinski èlani, ki so z njimi živeli v tujini. Zdomce so izkazovali popisi 1971, 1981 in 1991. V popisu 1981 so bili med zdomce všteti tudi tisti prebivalci obmejnih obmoèij, ki so delali v tujini, vendar so se vsakodnevno vraèali v Slovenijo. Zdomce je lahko izkazal tudi register, vendar le tiste, ki so zaèasno odjavili svoje stalno prebivališèe v Sloveniji zaradi odhoda v tujino za veè kot tri mesece. Zato se število zdomcev po popisu in po registru ni nikoli ujemalo. Starost je èas, ki ga je oseba preživela od rojstva ali nekega predhodnega dogodka do trenutka opazovanja (popis, anketa) oz. do opazovanega dogodka (rojstvo 1. otroka, zaposlitev, smrt, razveza zakonske zveze itd). Obièajno jo merimo v letih, lahko pa tudi v mesecih, dnevih ali celo urah. Opredelimo jo na dva naèina: po dopolnjenih letih starosti in po letnici rojstva. Klasifikaciji sta skladni le na zaèetku (1. 1.) oziroma na koncu (31. 12.) vsakega koledarskega leta. Kadar ni posebej oznaèeno, je starost prikazana v dopolnjenih letih starosti. Podatki so veèinoma združeni v petletne starostne skupine. Starostno-specifièna stopnja splošne rodnosti je razmerje med številom živorojenih otrok, rojenih ženskam doloèene starosti, in številom vseh žensk te starosti, izraženo na 1000 žensk. Starostno-specifièna stopnja splošne rodnosti prvega (drugega, tretjega) reda je razmerje med številom živorojenih prvih (drugih, tretjih) otrok, rojenih ženskam doloèene starosti, in številom vseh žensk te starosti, izraženo na 1000 žensk. Starostno-specifièna stopnja dovoljene splavnosti je razmerje med številom dovoljenih splavov, opravljenih ženskam doloèene starosti, in številom vseh žensk te starosti, izraženo na 1000 žensk. Starostno-specifièna stopnja poroènosti je razmerje med številom porok (sklenitev zakonskih zvez) žensk oz. moških doloèene starosti in številom vseh žensk oz. moških te starosti, izraženo na 1000 žensk oz. moških. Starostno-specifièna stopnja prvih porok je razmerje med številom prvih porok (sklenitev zakonskih zvez) žensk oz. moških doloèene starosti in številom vseh žensk oz. moških te starosti, izraženo na 1000 žensk oz. moških. Stavba je vsak gradbeni objekt, ki ima štiri samostojne zidove in enega ali veè vhodov in je zgrajen zato, da se v njem prebiva, opravlja katero koli dejavnost ali hrani materialne dobrine. 23 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Vrste stavb (popis 2002): - individualna hiša - dvojèek - hiša s kmeèkim gospodarskim poslopjem - veèstanovanjska stavba (blok, stolpnica, starejša mešèanska veèstanovanjska stavba) - druge vrste stavbe Ugotovitev oèetovstva je sodna odloèba, s katero sodišèe ugotovi oèetovstvo otroku, rojenemu zunaj zakonske zveze ali 300 dni po prenehanju zakonske zveze. Umrljivost dojenèkov je razmerje med številom umrlih dojenèkov in številom živorojenih v koledarskem letu, izraženo v promilih. Verjetnost poveèanja družine (verjetnost rojstva naslednjega otroka) je razmerje med številom žensk, ki so rodile n+1 otrok, in ženskami, ki so rodile n otrok. V tej publikaciji so ta razmerja izraèunana le za generacije, in izražena na 1000 žensk. Veroizpoved. Vprašanju o veroizpovedi, zastavljenemu v popisih 1991 in 2002, ni bila pridana definicija, temveè le pojasnilo, da oseba na to vprašanje ni dolžna odgovarjati. Vitalna statistika je statistika rojstev in smrti. Lahko vkljuèuje tudi statistiko posvojitev, priznanj in ugotovitev oèetovstva, sklepanja zakonskih zvez in razvez zakonskih zvez, priselitev in odselitev (Pressat, 1985: 228). Vzdolžna analiza je analiza demografske ali druge zgodovine kohort ali generacij. Zakonska rodnost je rodnost tistih žensk, ki v èasu rojstev svojih otrok živijo v zakonski zvezi (so poroèene) ali je od prenehanja zakonske zveze minilo manj kot tristo dni. Zakonska rojstva so rojstva otrok, katerih starša sta v èasu njihovega rojstva živela v zakonski zvezi ali pa je od prenehanja zakonske zveze minilo manj kot tristo dni. Zakonska zveza je življenjska skupnost moškega in ženske, ki se zaène s sklenitvijo zakonske zveze (poroke). Zakonski stan je pravni status osebe, opredeljen glede na to, ali je ta oseba že kdaj sklenila zakonsko zvezo ali ne. Zakonski stan posameznika (-ce) je lahko: samski, poroèen, vdovski, razvezan. Zunajzakonska rodnost je rodnost tistih žensk, ki v èasu rojstev svojih otrok ne živijo v zakonski zvezi (niso poroèene), ali je od prenehanja zakonske zveze minilo manj kot 300 dni. To so ženske, ki živijo v zunajzakonskih skupnostih, so samske, vdove ali razvezane. Zunajzakonska skupnost je dalj èasa trajajoèa življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze. Ob doloèenih pogojih ima zanju enake družinskopravne posledice, kot jih doloèa zakon za zakonca. Izraz zunajzakonska ne pomeni nelegalnosti skupnosti, saj zunajzakonsko skupnost ureja zakon. Prvi je bil sprejet leta 1976 (Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Uradni list SRS, 15/76). Zunajzakonska rojstva (rojeni zunaj zakonske zveze) so rojstva otrok, katerih starša v èasu njihovega rojstva nista živela v zakonski zvezi. Izraz se je zaèel uporabljati leta 1977, ko je zaèel veljati zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76). S tem zakonom so bili zakonski in nezakonski otroci pravno izenaèeni. Ker pa je za demografske in sociološke raziskave vendarle pomembno, da vemo, ali so otroci rojeni v zakonski zvezi ali zunaj nje, Statistièni urad RS še naprej prikazuje podatke o rojenih posebej za rojene v zakonski zvezi in posebej za rojene zunaj zakonske zveze. Z istim zakonom je prenehala tudi institucija pozakonitve otrok, ki je pomenila, da je nezakonski otrok postal zakonski, èe sta njegova starša sklenila zakonsko zvezo. Živorojen otrok je vsak otrok, ki je takoj po rojstvu pokazal znake življenja (dihanje, srèni utrip, trzanje mišic), èeprav le za krajši èas. Trajanje noseènosti ni pomembno. 24 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Okraji, obèine in upravne enote, Dravska banovina in Slovenija, 1939-2002 Dravska banovina 1939 Slovenija 1948 Slovenija 1971 Slovenija 1981 Slovenija 2002 (okraji) (okraji) (obèine) (obèine) (upravne enote) Brežice Celje Ajdovšèina Ajdovšèina 1. Ajdovšèina Celje Èrnomelj Brežice Brežice 2. Brežice Celje-mesto Dravograd Celje Celje 3. Celje Èrnomelj Gorica Cerknica Cerknica 4. Cerknica Dolnja Lendava Grosuplje Èrnomelj Èrnomelj 5. Èrnomelj Dravograd Idrija Domžale Domžale 6. Domžale Gornji grad Ilirska Bistrica Dravograd Dravograd 7. Dravograd Kamnik Jesenice Gornja Radgona Gornja Radgona 8. Gornja Radgona Konjice Kamnik Grosuplje Grosuplje 9. Grosuplje Kranj Kranj Hrastnik Hrastnik 10. Hrastnik Krško Krško Idrija Idrija 11. Idrija Koèevje Koèevje Ilirska Bistrica Ilirska Bistrica 12. Ilirska Bistrica Laško Lendava Izola Izola - Isola 13. Izola - Isola Litija Ljubljana Jesenice Jesenice 14. Jesenice Ljubljana Ljutomer Kamnik Kamnik 15. Kamnik Ljubljana-mesto Maribor Koèevje Koèevje 16. Koèevje Ljutomer Mozirje Koper Koper - Capodistria 17. Koper - Capodistria Logatec Murska Sobota Kranj Kranj 18. Kranj Maribor levi breg Novo mesto Krško Krško 19. Krško Maribor desni breg Poljèane Laško Laško 20. Laško Maribor-mesto Postojna Lenart Lenart 21. Lenart Murska Sobota Ptuj Lendava Lendava - Lendva 22. Lendava - Lendva Novo mesto Radgona Litija Litija 23. Litija Ptuj Sežana Ljubljana-Bežigrad Ljubljana-Bežigrad 24. Ljubljana Ptuj-mesto Tolmin Ljubljana-Center Ljubljana-Center 29. Ljutomer Radovljica Trebnje Ljubljana-Moste-Polje Ljubljana-Moste-Polje 30. Logatec Slovenj Gradec Trbovlje Ljubljana-Šiška Ljubljana-Šiška 64. Maribor Škofja Loka Ljubljana-Viè-Rudnik Ljubljana-Viè-Rudnik 34. Metlika Šmarje pri Jelšah Ljutomer Ljutomer 35. Mozirje Logatec Logatec 36. Murska Sobota Maribor Maribor-Pesnica 37. Nova Gorica Metlika Maribor-Pobrežje 38. Novo mesto Mozirje Maribor-Rotovž 39. Ormož Murska Sobota Maribor-Ruša 65. Pesnica Nova Gorica Maribor-Tabor 40. Piran - Pirano Novo mesto Maribor-Tezno 41. Postojna Ormož Metlika 42. Ptuj Piran Mozirje 43. Radlje ob Dravi Postojna Murska Sobota 44. Radovljica Ptuj Nova Gorica 45. Ravne na Koroškem Radlje ob Dravi Novo mesto 46. Ribnica Radovljica Ormož 68. Ruše Ravne na Koroškem Piran - Pirano 47. Sevnica Ribnica Postojna 48. Sežana Sevnica Ptuj 49. Slovenj Gradec Sežana Radlje ob Dravi 50. Slovenska Bistrica Slovenj Gradec Radovljica 51. Slovenske Konjice Slovenska Bistrica Ravne na Koroškem 52. Šentjur pri Celju Slovenske Konjice Ribnica 53. Škofja Loka Šentjur pri Celju Sevnica 54. Šmarje pri Jelšah Škofja Loka Sežana 55. Tolmin Šmarje pri Jelšah Slovenj Gradec 56. Trbovlje Tolmin Slovenska Bistrica 57. Trebnje Trbovlje Slovenske Konjice 58. Tržiè Trebnje Šentjur pri Celju 59. Velenje Tržiè Škofja Loka 60. Vrhnika Velenje Šmarje pri Jelšah 61. Zagorje ob Savi Vrhnika Tolmin 62. Žalec Zagorje ob Savi Trbovlje Žalec Trebnje Tržiè Velenje Vrhnika Zagorje ob Savi Žalec 26 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA TEORETIÈNI OKVIRI PROUÈEVANJA RODNOSTI 1. TEORETIÈNI OKVIRI PROUÈEVANJA RODNOSTI Ob Krki, trideseta leta 20. stoletja. 29 TEORETIÈNI OKVIRI PROUÈEVANJA RODNOSTI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Rodnost je pojav, katerega raven se neprestano spreminja. Velikost teh sprememb je bila v razliènih zgodovinskih obdobjih razlièna. Najveèje spremembe se dogajajo v najnovejšem obdobju, to je v zadnjih 200 letih. Rodnost se znižuje. Zniževanje rodnosti se je v razliènih delih sveta prièelo ob razliènem èasu in je tudi razlièno dolgo trajalo oziroma še traja. V veèini današnjih industrijsko razvitih držav je rodnost prièela upadati v teku 19. stoletja, drugod pa v teku 20. stoletja. To veliko spremembo v razvoju rodnosti je poskušala teoretièno posplošiti vrsta znanstvenikov. Najstarejša in tudi najbolj znana je klasièna teorija demografskega prehoda, katere zaèetki segajo v prvo polovico 20. stoletja. Nastala je na osnovi izkušenj evropskih držav. Kritike in poskusi dopolnjevanja klasiène teorije demografskega prehoda so pripeljali do nastanka nekaterih samostojnih teorij, od katerih pa nobena ne uspe v celoti razložiti demografskega prehoda in tudi ne predvideti njegovega zakljuèka. Omenjene so v poglavju 1.2. 1. 1 TEORIJA DEMOGRAFSKEGA PREHODA Demografski prehod je ena od razsežnosti prehoda iz tradicionalnih v moderne družbe. Notestein in drugi so tradicionalne in moderne družbe opredelili takole: Tradicionalne družbe Moderne družbe - visoka umrljivost, posebno dojenèkov in otrok - nizka umrljivost, posebno dojenèkov in otrok - agrarna družba - industrijska družba - podeželske skupnosti - visoka raven urbanizacije - kratkotrajno šolanje, nizka raven izobrazbe - dolgotrajno šolanje, visoka raven izobrazbe - nizka življenjska raven - visoka življenjska raven - omejene možnosti porabe - narašèajoèe možnosti porabe - majhne možnosti, da bi ženska karkoli dosegla - nova ekonomska vloga ženske, neodvisnost zunaj doma od gospodinjskih dolžnosti, emancipacija - nizki stroški nege in vzgoje otrok; otroci že zelo zgodaj - visoki stroški nege in vzgoje otrok; otroci zaèno pozno, prispevajo sredstva za preživljanje gospodinjstva ali pa sploh ne, prispevati v družinski proraèun - delo je organizirano v družinah - delo je organizirano v tovarnah in ustanovah - zelo pomembna vloga družine pri zagotavljanju - zmanjševanje vloge družine pri zagotavljanju ekonomske podpore in varnosti njenih èlanov ekonomske podpore in varnosti njenih èlanov, ker to prevzame socialno zavarovanje - velike družine in gospodinjstva - majhne (nuklearne) družine - socialna nemobilnost - visoka stopnja socialne mobilnosti, težnja po napredovanju - verski nauki so naklonjeni velikim družinam - zmanjševanje vpliva cerkve, vzor so majhne družine - ljudske tradicionalne metode kontracepcije - moderne in zanesljivejše metode kontracepcije Vir: Andorka, 1978: 21. Prehod iz tradicionalne v moderno družbo se v razvoju prebivalstva kaže kot prehod iz visokih stopenj rodnosti in umrljivosti na nizke stopnje rodnosti in umrljivosti. V tradicionalnih družbah sta nataliteta in mortaliteta visoki, zato je stopnja naravnega prirasta zelo majhna ali celo nièna. V modernih družbah pa sta nataliteta in mortaliteta nizki, 30 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA TEORETIÈNI OKVIRI PROUÈEVANJA RODNOSTI stopnja naravnega prirasta pa ravno tako zelo majhna ali nièna. Stopnja naravnega prirasta je visoka le v obdobju demografskega prehoda, in sicer zaradi èasovnega zamika med zniževanjem mortalitete in natalitete. Po mnenju prvih avtorjev teorije demografskega prehoda (Landry 1909, 1934, 1945, Thompson 1929, Davis 1945, Notestein 1945) je zniževanje rodnosti posledica sprememb v družbenem življenju, ki sta jih prinesli industrializacija in urbanizacija. Te spremembe so najprej povzroèile zniževanje umrljivosti, nato pa, zaradi poveèanega preživetja otrok, sèasoma še zniževanje rodnosti. Poleg tega sta industrializacija in urbanizacija ustvarili naèin življenja, v katerem je vzreja veè kot le nekaj otrok tako draga, da se veèina staršev odloèi za majhno družino. Teorija demografskega prehoda je bila v svoji prvotni obliki zelo pogosto uporabljena ker je bilo z njo mogoèe razložiti hitro rast prebivalstva v manj razvitih delih sveta. Novejše raziskave na podroèju zgodovinske demografije in v državah v razvoju pa so pokazale na nekatere slabosti teorije in sprožile poskuse za njeno dopolnjevanje. Tako sta Knodel in Van de Walle (1979) na osnovi izsledkov European Fertility Project (A. J. Coale, Prinston University) ugotovila, da ni enostavne povezave med socialno-ekonomskim razvojem in demografskimi spremembami. Ko se je rodnost v evropskih državah prièela zniževati, so bile države na zelo razliènih ravneh socialno-ekonomskega razvoja. Poleg tega so bili za potek zniževanja marsikje kulturni dejavniki, kot so jezik, vera, pomembnejši od ekonomskih1). Tudi marsikatera azijska ali latinskoameriška država, v kateri rodnostni prehod še poteka, je agrarna in nerazvita. Klasièno teorijo demografskega prehoda je dopopolnil tudi Lesthaeghe (1983), in sicer tako, da je ekonomski modernizaciji dodal preusmeritev vrednot k individualizmu in samoizpolnjevanju, ki se pojavita z bogastvom in sekularizacijo. Ta dodatek teoriji demografskega prehoda se dobro sklada z razvojem v Evropi, manj pa z razmerami v razvijajoèih se državah, kjer se je rodnost marsikje prièela zniževati, ne da bi bilo mogoèe zaznati spremembe v tradicionalnih vrednotah. Teorijo demografskega prehoda je skušal dopolniti tudi J. C. Caldwell (1976, 1981), ki poudarja, da je rodnost v vseh družbah racionalna in da je širjenje idej, zlasti ideje o nuklearni družini, v kateri otroci postanejo neto prejemniki družinske blaginje (materialne, èustvene, itd.), pomembnejše od samih ekonomskih sprememb. To kar Caldwell imenuje "westernisation" naj bi bilo pomembnejše od industrializacije. Kritiki njegovih pogledov poudarjajo predvsem dvoje: da je bila v Evropi nuklearna družina razširjena že stoletja pred prièetkom zniževanja rodnosti, in da se je ponekod v vzhodni Aziji rodnost prièela zniževati ob hkrati nespremenjenih odnosih v okviru razširjenih družin (Oppenheim Mason, 1997). Becker (1960) in Schultz (1973) sta razloge za zniževanje rodnosti iskala v spremembah mikro-ekonomskih dejavnikov. Poudarjata pomembnost naslednjih treh dejavnikov na odloèitev para o številu otrok: relativni stroški otrok v primerjavi z drugimi dobrinami, dohodek para in njuna preferenca za otroke napram drugim (tekmujoèim) oblikam potrošnje. Mikroekonomska teorija rodnosti zagotavlja merljivost v raziskovanju sprememb rodnosti (nekateri avtorji so teorijo podali v obliki matematiènih modelov), ne razloži pa vpliva zunanjih (environmental) in institucionalnih pogojev, ki spreminjajo cene, dohodke ali preference, in zato sprožijo zniževanje rodnosti. Mikroekonomsko teorijo rodnosti je dopolnil Esterlin (1975, 1978; Easterlin in Crimmins 1985), in sicer tako, da je vanjo vkljuèil sociološko spremenljivko. Raven rodnosti razloži s pomoèjo treh dejavnikov: števila otrok, ki bi se rodili staršem, èe le-ti ne bi omejevali števila rojstev, števila preživelih otrok, ki bi jih starši radi imeli, in cene uravnavanja rodnosti (cena vkljuèuje psihiène, socialne in denarne stroške). To ogrodje je bilo koristno za razmišljanje o zniževanju rodnosti, saj vkljuèuje tudi nekaj idej o vplivu institucionalnih dejavnikov na zniževanje rodnosti. Cleland (1985, Cleland in Wilson 1987) pripisuje prièetek rodnostnega prehoda razširjanju informacij in novim družbenim normam v zvezi s kontrolo rojstev (predhodno znižanje umrljivosti je tudi lahko nujen predpogoj za zniževanje rodnosti). Ta teorija dodaja pomemben element k zgodnejšim teorijam, vendar avtorja ugotavljata, da tam, kjer si starši želijo veliko število otrok (npr. Afrika), širjenje informacij ne vpliva na zniževanje rodnosti. Kljub temu je razširjanje informacij vedno bolj priznano kot pomemben dejavnik zaèetka rodnostnega prehoda. 1) Zniževanje rodnosti v obdobju demografskega prehoda imenujemo rodnostni prehod. Zaèetek rodnostnega prehoda je opredeljen kot desetletje, v katerem se rodnost v primerjavi s predhodnim desetletjem zniža za 10 %. 31 TEORETIÈNI OKVIRI PROUÈEVANJA RODNOSTI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Iz tega zelo kratkega in skopega pregleda prizadevanj za teoretièno posplošitev rodnostnega prehoda izhaja, da nobena od omenjenih teorij ni popolna. To kaže na našo nemoè razložiti enega od najvažnejših demografskih procesov v èlovekovi zgodovini. Izhod iz te zagate je verjetno v predpostavki, da ni enega samega vzroka, ki bi sprožil prièetek zniževanja rodnosti, temveè da je zanj potrebna kombinacija veè vzrokov (npr. izboljševanje zdravja, zviševanje izobrazbe, informiranje itd.). Edina izjema od tega pravila je lahko le znižanje umrljivosti (Chesnais, 1986, 1992). Znižanje umrljivosti je v zadnjih 200 letih doživela veèina prebivalstev. To pomeni, da se je prièakovano trajanje življenja ob rojstvu s 25–30 let podaljšalo na 50–60 ali celo veè let in da se je zato povpreèna velikost družine poveèala za vsaj 50 %, pogosto celo za 100 % (Lloyd in Ivanov, 1988). V prebivalstvih oziroma v družbenih sistemih, ki so prilagojeni zmernemu ali majhnemu številu preživelih otrok, so taka poveèanja števila otrok za starše verjetno zelo (ekonomsko) stresna. Ta stres naj bi bil glavni motiv za omejevanje števila rojstev. Brez predhodnega znižanja umrljivosti se rodnost skoraj gotovo ne bi znižala. Kljub temu nekateri avtorji tega ne upoštevajo, in sicer iz dveh razlogov: ker se je ponekod v zahodni Evropi rodnost prièela zniževati prej kot umrljivost in ker se je zniževanje rodnosti prièelo na razliènih ravneh umrljivosti. Vendar Chesnais (Chesnais, 1992) ugotavlja, da so se v praktièno vseh državah, ki so demografski prehod zakljuèile do konca osemdesetih let 20. stoletja, stopnje porasta prebivalstva med prehodom poveèale, kar pomeni, da se je umrljivost prièela zniževati vsaj malo pred prièetkom zniževanja rodnosti. Preprièanje, da se je v Franciji rodnost prièela zniževati preje kot umrljivost, pa je bilo posledica uporabe napaènih kazalnikov umrljivosti ali pa izboljšanja podatkov, zaradi èesar se je zdelo, da je umrljivost višja od dejanske (Chesnais, 1986). Kljub temu, da je znižanje umrljivosti nujen predpogoj za prièetek zniževanja rodnosti, pa so ravni umrljivosti ob prièetku zniževanja rodnosti lahko razliène. Odvisne so od zgodovinskih in kulturnih okolišèin. Zniževanje rodnosti se lahko priène, ko je umrljivost še razmeroma visoka, èeprav nižja od zgodovinske ravni, lahko pa je odloženo do takrat, ko so izèrpane druge možnosti zmanjševanja števila otrok (pošiljanje na delo v druga gospodinjstva, odseljevanje v mesta ali preko morja - oboje je bilo obièajno v Evropi) in je umrljivost že razmeroma nizka (Davis, 1963). Drugi razlog za to, da se rodnost lahko priène zniževati pri razliènih ravneh umrljivosti je ohlapnost povezave med realnostjo otroškega preživetja in starševskim zaznavanjem te realnosti. Montgomery (1996) na osnovi pregleda psihološke literature sklepa, da je verjetnost, da bi ljudje sami zaznali razsežnost zniževanja umrljivosti, majhna. Tudi èe starši zaznajo, da imajo njihovi otroci veèjo verjetnost preživetja kot so jo imeli sosedovi pred desetletjem ali dvema, lahko to pripišejo sreènemu nakljuèju in ne novemu demografskemu ravnovesju. Šele ko zaupanja vredna avtoriteta potrdi spremembe, je verjetno, da ljudje vidijo novo resniènost. Dosedanja znanja o razlogih za prièetek rodnostnih prehodov, ki so del demografskih prehodov, in o njihovem poteku je Oppenheim Mason (1997: 443–454) strnila v 8 toèk: 1. Rodnostni prehod se priène v razliènih institucionalnih, kulturnih in okoljskih pogojih: zniževanje se priène, ko je kombinacija pogojev zadostna, da motivira ali omogoèi znatnemu delu prebivalstva da se odloèi za omejevanje števila rojstev. 2. Država, ki v neki geografski ali kulturni regiji prva izkusi rodnostni prehod, je verjetno doživela kulturne, socialne in okoljske spremembe, ki so vzpodbudile omejevanje rodnosti. V drugih državah te regije, ki takih sprememb niso doživele, se rodnost priène zniževati pod vplivom sprememb v prvi. 3. Hitrost s katero se vpliv širi od države do države je odvisna od vrste dejavnikov: gostote komunikacijskih povezav, jezikovnih meja, vrste socialnih omrežij, moèi in vpliva voditeljev, stališèa države do uravnavanja rojstev itd. 4. Znižanje umrljivosti je potreben, a obièajno ne zadosten pogoj za prièetek rodnostnega prehoda. 5. Število preživelih otrok, ki jih družine zmorejo preživljati, se v predprehodnem obdobju od prebivalstva do prebivalstva razlikuje (preživeli otroci so otroci, ki doèakajo odraslost). 6. Ko število preživelih otrok preseže število, ki so ga družine še zmožne preživljati, starši prièno uravnavati število potomcev. To dosežejo z uravnavanjem števila že rojenih otrok ali pa z uravnavanjem števila rojstev. V odsotnosti programov za naèrtovanje rojstev je zelo verjetno, da se bodo najprej odloèili za uravnavanje števila otrok. 32 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA TEORETIÈNI OKVIRI PROUÈEVANJA RODNOSTI 7. Naèin uravnavanja števila otrok, ki ga uporabljajo starši, ni odvisen samo od tega, koliko otrok doèaka odraslost, temveè tudi od naèina uravnavanja, ki je kulturno, okoljsko in strukturno dostopno ali sprejemljivo (na primer: splav in detomor sta ali pa nista moralno sprejemljiva). 8. Ko število preživelih otrok preseže število, ki so ga družine še zmožne preživljati, in spremenjene okolišèine onemogoèijo dotedanje naèine uravnavanje števila otrok, je to vzpodbuda za prehod na uravnavanje rojstev, še posebej èe pri tem pomaga državna politika ali programi (npr. zmanjšane možnosti prekomorskih selitev Evropejcev v ZDA ob koncu 19. in v zaèetku 20. stoletja). Na osnovi teh spoznanj je sestavljen model, ki naj bi razložil rodnostne prehode. Iz modela izhaja, da šele zaznavanje sprememb sproži zniževanje rodnosti. Proces zaznavanja sprememb je lahko poèasnejši ali hitrejši od dejanskega poteka sprememb. Vpliv posamezne spremembe na raven rodnosti pa je odvisen od demografskih razmer pred prehodom in od narave drugih sprememb, ki se istoèasno dogajajo v družbi. Tako je raven rodnosti rezultat treh neposrednih dejavnikov: 1. zaznavanje verjetnosti preživetja otrok, 2. zaznavanje stroškov in koristi, ki jih prinesejo otroci, 3. zaznavanje stroškov (socialnih, psiholoških, finanènih) uravnavanja števila otrok v primerjavi s stroški uravnavanja števila rojstev. S pomoèjo tega modela je avtorica izdelala tri arhetipske primere rodnostnih prehodov: zahodnoevropskega, vzhodnoazijskega, podsaharskoafriškega. Vsem trem je skupno le to, da je zniževanje umrljivosti eden od dejavnikov, ki sprožijo rodnostni prehod. Za zahodnoevropski tip prehoda naj bi bilo znaèilno, da je bilo sprejemljivo število otrok v družini že pred prièetkom prehoda majhno, da spol otrok ni bil pomemben, in da so število otrok uravnavali z odseljevanjem in odhajanjem na delo v druga gospodinjstva (služinèad). Rodnostni prehod sta sprožila zniževanje umrljivosti in konec možnosti odseljevanja in pošiljanja otrok v druga gospodinjstva. Model, s katerim je mogoèe razložiti razliène rodnostne prehode: 3RPHPEQHVSUHPHPEH =QLåDQMHURGQRVWL =PDQMãDQRVSUHMHPOMLYR =XQDQMLYSOLYL ãWHYLORSUHåLYHOLKRWURN =PDQMãDQDSRPHPEQRVW =D]QDYDQMHVSUHPHPE VSROQHVHVWDYHRWURN 3RYHþDQLVWURãNLXUDYQDYDQMDãWHYLOD 3UHåLYHWMDRWURN RWURN]QLåDQLVWURãNLXUDYQDYDQMD 6WURãNRYLQ 6WDQMHSUHGSUHKRGRP ãWHYLODURMVWHY NRULVWQRVWLRWURN 6WURãNRYXUDYQDYDQMD 5DYHQXPUOMLYRVWL ãWHYLODRWURNVWURãNL 6SUHMHPOMLYRãWHYLOR XUDYQDYDQMDãWHYLOD SUHåLYHOLKRWURN URMVWHY 6SUHMHPOMLYDVSROQD VHVWDYDRWURN 6WURãNLXUDYQDYDQMDãWHYLOD RWURNVWURãNLXUDYQDYDQMD ãWHYLODURMVWHY 'UXåEHQHLQWHUDNFLMH LQYSOLYL 5RGQRVW Vir: Oppenheim Mason, 1997: 443-454. 33 TEORETIÈNI OKVIRI PROUÈEVANJA RODNOSTI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Tako kot razliène okolišèine vplivajo na to, kdaj se rodnostni prehod priène, tako vplivajo tudi na njegovo intenzivnost in trajanje. Po mnenju prvih avtorjev teorije demografskega prehoda, naj bi se le-ta konèal, ko se rodnost in umrljivost ponovno ustalita, takrat na nizki ravni. Vendar dejanski razvoj teoretiènih predpostavk o ustalitvi rodnosti na nizki ravni ni potrdil. V zahodni Evropi se je rodnost ustalila na razmeroma nizki ravni že pred drugo svetovno vojno, drugje v Evropi pa kmalu po njej. Demografski prehod naj bi bil s tem konèan. Vendar se je že sredi šestdesetih let 20. stoletja rodnost prièela ponovno zniževati, najprej v zahodni, nato pa postopoma še v drugih delih Evrope. V zaèetku 21. stoletja je skoraj povsod v Evropi nižja od ravni, ki zagotavlja obnavljanje generacij. Istoèasno se je prièelo spreminjati obnašanje ljudi v zvezi z oblikovanjem in življenjem družin: odlaganje porok in starševstva, narašèanje zunajzakonskih skupnosti in zunajzakonske rodnosti, narašèanje deleža žensk brez živorojenih otrok, vedno veèja pogostnost razvez. Kot skupni izraz za te spremembe se je uveljavil izraz "drugi demografski prehod". Koncept drugega demografskega prehoda, ki sta ga uveljavila Lesthaeghe in Van de Kaa (1986), se nanaša na pomembne spremembe v rodnosti in družinskem obnašanju, ki jih preživljajo vse evropske države. Te spremembe naj bi bile povezane z uveljavljanjem vrednot osebnega uspeha, zadovoljevanjem osebnih aspiracij, libelarizmom in z osvobajanjem od tradicionalnih superstruktur, posebno vere. Po Ingelhartu je vse to postalo mogoèe zato, ker moderne družbe niso veè obremenjene z materialnimi skrbmi (McDonald, 2002: 434). Drugi demografski prehod je zajel vse evropske države. Kljub temu so razlike med njimi še vedno velike. Bile naj bi posledica dejstva, da se države nahajajo na razliènih stopnjah tega prehoda. Sèasoma naj bi se zmanjšale ali celo izginile. To je seveda samo ena od možnih predpostavk. Je enako verjetna kot tista, ki pravi, da se bodo razlike med evropskimi državami ohranile. Na osnovi raziskovanj demografskega razvoja v zahodno evropskih državah Lesthaeghe in Neels ugotavljata, da imajo strukturne in kulturne osnove drugega demografskega prehoda korenine v zgodovinskih predhodnikih, ki so sprožili prvi demografski prehod. Toda razvoj ni bil enakomeren in tudi ne linearen. Vse preveè pojavov je bistveno spremenilo smer razvoja, zato ni mogoèe vztrajali pri pojmu enega samega prehoda. Poleg tega ima vsak prehod razlièno "družbeno logiko" in zato tudi razliène posledice. Drugi demografski prehod ustvarja potrebo po poveèevanju števila priseljencev, zato bo zahodna Evropa prej ali slej postala nepopolno integrirana multi- kulturna družba. Medtem ko je prvi demografski prehod prispeval k utrjevanju socialne povezljivosti, drugi demografski prehod k temu ne prispeva (Lesthaeghe in Neels, 2002: 325–360). Z uporabo izraza drugi demografski prehod za poimenovanje sprememb v rodnem obnašanju in ravni rodnosti, ki jih doživljajo evropske države, se nekateri avtorji ne strinjajo. Menijo, da se je demografski prehod zakljuèil s prehodom v moderno družbo in da so spremembe, ki jih doživljamo le del dogajanj v okviru poprehodnega obdobja. Poimenovanje drugi demografski prehod je po njihovem mnenju neupravièeno, saj padca rodnosti pod raven enostavne reprodukcije prebivalstva niso povzroèili neki novi dejavniki, ampak isti dejavniki, ki so prišli do izraza v èasu demografskega prehoda. Dogajanje po konèanem demografskem prehodu moramo obravnavati v okviru moderne reprodukcije prebivalstva (Malaèiè, 2003: 242). 34 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA TEORETIÈNI OKVIRI PROUÈEVANJA RODNOSTI Pregled demografskih in družbenih znaèilnosti povezanih s prvim in z drugim demografskim prehodom v zahodni Evropi (Lesthaeghe in Neels, 2002: 331). Prvi demografski prehod (PDP)Drugi demografski prehod (DDP) A. Poroènost Poveèevanje deleža poroèenih, zniževanje starosti Zniževanje deleža poroèenih, zviševanje starosti ob poroki. ob poroki. Majhno število zunajzakonskih skupnosti ali Poveèevanje števila zunajzakonskih skupnosti zmanjševanje števila le-teh. (pred poroko in po razpadu poroke). Majhno število razvez. Narašèajoèe število razvez, krajši èasovni presledek med poroko in razvezo. Pogoste ponovne poroke. Zmanjševanje pogostnosti ponovnih porok po razvezi ali po ovdovelosti. B. Rodnost Zniževanje zakonske rodnosti zaradi nižje rodnosti v višjih Nadaljnje zniževanje rodnosti z odlaganjem rojstev, starostih, zniževanje povpreène starosti staršev ob rojstvu narašèajoèa povpreèna starost staršev ob rojstvu prvega prvega otroka. otroka, rodnost pod ravnjo obnavljanja generacij. Neuèinkovita kontracepcija. Uèinkovita kontracepcija (z izjemo posebnih socialnih skupin). Zniževanje zunajzakonske rodnosti. Poveèevanje zunajzakonske rodnosti . Majhen delež žensk brez otrok med poroèenimi. Narašèajoè delež žensk brez otrok med poroèenimi. C. Družbeno ozadje Zaposlenost z osnovnmi materialnimi potrebami: dohodek, Poveèevanje potreb "višjega reda": osebna avtonomija, delovni pogoji, stanovanje, zdravje, šolanje, socialna samo-pomembnost itd. na vseh podroèjih življenja. varnost. Najveèja vrednota je solidarnost. Najvišja vrednota je strpnost. Narašèajoèe èlanstvo v politiènih, državljanskih in lokalnih Izstopanje iz državljanskih in lokalnih omrežij, socialni omrežjih. Utrjevanje socialne povezljivosti. kapital se premika k bolj specializiranim in emocionalnim oblikam. Slabljenje socialne povezljivosti. Moèna državna in cerkvena normativna ureditev. Prvi Umik države, drugi sekularizacijski val, seksualna sekularizacijski val, nastajanje politiènih strank. revolucija, zavraèanje avtoritete, zmanjšanje vseživljenske lojalnosti eni politièni stranki. Razliènost spolnih vlog, družina je temelj družbe, Poveèevanje simetrije spolnih vlog, ekonomska pomešèanjevanje delavskega razreda. avtonomija žensk. Vnaprej doloèene življenjske poti, preudarne poroke, Fleksibilna organizacija življenjskih poti, mnogovrstni prevlada enega samega družinskega modela. življenjski slogi, odprta prihodnost. 35 TEORETIÈNI OKVIRI PROUÈEVANJA RODNOSTI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA 1.2 DEJAVNIKI RODNOSTI Rodnost je družbeno preoblikovan biološki proces. Zato na raven rodnosti vplivajo tako biološki kot družbeni dejavniki. Èe bi bila rodnost odvisna samo od bioloških dejavnikov, bi bila bistveno višja od opazovane. Dejavnikov rodnosti je veliko. Njihova vloga se sèasoma spreminja, eni pridobivajo na pomenu, drugi ga izgubljajo. Najveèje spremembe so se dogajale v obdobju demografskega prehoda. Spreminjanje vlog posameznih dejavnikov poteka poèasi, skladno z gospodarskim in socialnim razvojem družbe. Izjema so le dejavniki, katerih vloga je pomembna le krajši èas in so povezani z izrednimi dogodki kot so vojne, ekonomske krize ipd. Predpogoj za raziskovanje dejavnikov rodnosti je njihova identifikacija. Ta pa je zaradi prepletenosti in istoèasnega delovanja veèjega števila dejavnikov zelo težavna. Èe na primer naštejemo vse znaèilnosti posameznikov, ki bi lahko vplivale na raven rodnosti, dobimo dolg seznam, ki pa nam sam po sebi ne more odgovoriti na vprašanje: Kateri so tisti dejavniki, ki pojasnjujejo razlike v rodnem obnašanju ljudi? Na ta naèin tudi ni mogoèe ugotoviti, katere znaèilnosti so odloèujoèe za raven rodnosti, kajti vse so med seboj povezane. Tako na primer najdemo kmete predvsem na podeželju, nekatere verske skupine so lahko številne v prav doloèenih socialnih okoljih, tisti z višjo izobrazbo imajo obièajno tudi višje dohodke ipd. Idealno bi bilo, èe bi lahko prouèevali, kako se spreminja rodnost glede na eno samo znaèilnost, vse ostale vplive pa bi nevtralizirali. Vendar tak naèin raziskovanja privede do drobljenja prebivalstva na tako majhne skupine, da izraèuni niso veè statistièno znaèilni. Kljub navedenim težavam pa je bilo na osnovi številnih empiriènih raziskav mogoèe identificirati nekaj najpomembnejših dejavnikov rodnosti v deželah zahodne civilizacije. V obdobju pred demografskim prehodom sta bila to umrljivost in poroènost. Z zniževanjem umrljivosti in z razširjanjem naèrtnega omejevanja rojstev v teku demografskega prehoda sta ta dva dejavnika izgubila veèino svojega pomena. Pridobili pa so ga dejavniki, kot so kraj prebivališèa (mesto-podeželje), dohodek, izobrazba, kulturna raven itd. V obdobju po demografskem prehodu imajo omenjeni dejavniki še vedno pomembno vlogo, vendar pa se jim pridružujejo še drugi, predvsem osebni. V moderni dobi, ko prebivalstvo v veèji meri in bolj uspešno kot nekoè uravnava število svojih potomcev, postajajo vedno bolj pomembni psihološki dejavniki rodnosti. Dejavniki rodnosti pa se ne loèijo samo po pomembnosti, temveè tudi po naèinu delovanja. Zato obièajno razlikujemo neposredne in posredne dejavnike rodnosti. Neposredni so v bistvu površinski izraz neprimerno bolj zapletenega in med seboj na najrazliènejše naèine povezanega delovanja posrednih dejavnikov. Posredni dejavniki tako delujejo preko neposrednih (Malaèiè, 1985: 95). To je splošna znaèilnost, ki velja za vsa obdobja; pred, med in po demografskem prehodu. Posebnosti posameznega obdobja se izražajo v razlièni povezanosti in kombinaciji posrednih dejavnikov, ki najdejo izraz v razlièni pomembnosti posameznih neposrednih vzrokov rodnosti. Raziskovanje neposrednih dejavnikov je lažje, saj so vidni na površini dogajanja, relativno lahko jih je identificirati in zbrati ustrezne kvantitativne podatke. Raziskovanje posrednih dejavnikov je bolj zapleteno; težko jih je identificirati in še težje meriti. 1. 2. 1 Neposredni dejavniki rodnosti Neposrednih dejavnikov rodnosti je veliko, prav tako njihovih klasifikacij. V tej publikaciji bo obravnava neposrednih dejavnikov rodnosti sledila naslednji shemi (Davis in Blake, 1956): I. Dejavniki, ki vplivajo na spolne odnose: A. Nastajanje in razpadanje spolnih skupnosti v rodnem obdobju. 1. Starost pri vstopu v spolne skupnosti. 2. Stalni celibat: delež žensk, ki niso nikoli vstopile v spolne odnose. 3. Trajanje rodnega obdobja, preživetega po razpadu skupnosti ali med zaporednimi skupnostmi: a) konec skupnosti zaradi razveze, loèitve ali zapustitve; b) konec skupnosti zaradi smrti moža. B. Spolni odnosi znotraj skupnosti. 1. Prostovoljna vzdržnost. 2. Neprostovoljna vzdržnost (impotentnost, bolezen, neprostovoljna zaèasna loèitev). 3. Pogostnost spolnih odnosov (brez obdobij vzdržnosti). 36 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA TEORETIÈNI OKVIRI PROUÈEVANJA RODNOSTI II. Dejavniki, ki vplivajo na zanositev: A. Plodnost ali neplodnost zaradi neprostovoljnih vzrokov. B. Uporaba ali neuporaba kontracepcije: 1. mehaniènih in kemiènih sredstev, 2. drugih sredstev. C. Plodnost ali neplodnost zaradi prostovoljnih vzrokov (sterilizacija, ipd). III. Dejavniki, ki vplivajo na noseènost in porod: A. Smrt plodu zaradi neprostovoljnih vzrokov. B. Smrt plodu zaradi prostovoljnih vzrokov. Navedeni neposredni dejavniki rodnosti ne delujejo izolirano, temveè povezano. Kombinacije teh dejavnikov so v razliènih obdobjih in prebivalstvih razliène, prav tako pomembnost posameznega dejavnika, zaradi èesar se raven rodnosti spreminja v èasu in prostoru. Prva skupina neposrednih dejavnikov je za rodnost pomembna predvsem zato, ker vpliva na pogostnost in trajanje spolnih skupnosti. Te so se v preteklosti prièele s sklenitvijo zakonske zveze (poroke), zato je bila starost ob poroki zelo pomemben dejavnik rodnosti; nizka starost ob poroki je bila povezana z visoko rodnostjo (žena je v zakonu preživela leta najvišje plodnosti, to je med 20. in 30. letom starosti), visoka pa z nizko. V moderni dobi, za katero je znaèilno naèrtno omejevanje števila rojstev, je povpreèna starost ob poroki manj pomembna, saj je vpliv nebioloških dejavnikov na rodnost moènejši od vpliva bioloških. Celibat, razpad zakonske zveze in njeno ponovno sklepanje so za raven rodnosti toliko bolj pomembni, kolikor bolj so razširjeni. V Sloveniji je bil celibat, poleg povpreène starosti ob poroki, najpomembnejši dejavnik regionalnih razlik rodnosti v Sloveniji v prejšnjem stoletju. V sedanjosti je pomembnost celibata vedno manjša, saj se vedno veè otrok rodi neporoèenim ženskam. Vzdržnost in pogostnost spolnih odnosov lahko zmanjšata ali poveèata verjetnost zanositve. Podobno kot celibat je bila neprostovoljna vzdržnost (zaèasna odsotnost) eden izmed pomembnih vzrokov za regionalne razlike rodnosti na ozemlju Slovenije. V skupini dejavnikov, ki vplivajo na zanositev, loèimo dve vrsti vzrokov, ki se med seboj bistveno razlikujeta. Plodnost oziroma neplodnost sta biološko pogojena vzroka, ki omogoèata ali onemogoèata spoèetje. Kontracepcija pa je sredstvo, ki ga èlovek uporablja za prepreèitev zanositve. Nekatere metode kontracepcije so poznali že v starem veku, proti koncu 19. poletja in v zaèetku 20. stoletja pa so prièeli izdelovati moderna kontracepcijska sredstva. Ta so parom, ki so to želeli, omogoèila veè ali manj zanesljivo prepreèevanje nezaželenih rojstev. Razširjenost in uspešnost uporabe kontracepcijskih sredstev je lahko zelo razlièna, odvisna paè od tega, kako moèni so motivi prebivalstva za prepreèevanje noseènosti. V tretjo skupino neposrednih dejavnikov rodnosti sodijo tisti, ki vplivajo na noseènost in porod. Zopet jih lahko razdelimo v dve podskupini: tiste, ki izzovejo prekinitev noseènosti neodvisno od ženine volje, in na tiste, ki so posledica zavestne odloèitve (namerni splav). Splav so na Slovenskem poznali in ponekod tudi uporabljali vsaj že v 18. stoletju. Kot metodo omejevanja števila rojstev pa ga še sedaj uporablja veliko število žensk oziroma parov. Razmerje med namernimi in spontanimi splavi je bilo v Sloveniji koncem 80. let 85 : 15, koncem 90. let pa 75 : 25 (IVZ). 1. 2. 2 Posredni dejavniki rodnosti Tudi posrednih dejavnikov rodnosti je veliko. Zaradi lažje preglednosti jih obièajno razvrstimo v veèje skupine. Ker je rodnost v osnovi biološki proces, tvorijo prvo skupino biološki dejavniki rodnosti. Klasifikacije številnih nebioloških dejavnikov pa se od avtorja do avtorja razlikujejo. V tej publikaciji so razdeljeni na: ekonomske, socialne, kulturne in psihološke. O delovanju nekaterih se je nabralo že veliko empiriènega gradiva in oblikovalo tolikšno znanje, da smo prièe številnim poskusom teoretiènega posploševanja, o nekaterih pa vemo še zelo malo. Glavni razlog za slabo 37 TEORETIÈNI OKVIRI PROUÈEVANJA RODNOSTI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA poznavanje nekaterih skupin dejavnikov sta njihova prepletenost in težave z empiriènim preverjanjem hipotez. Analiza dejavnikov rodnosti v Slovenji bo obravnavala predvsem socialne dejavnike rodnosti, v omejenem obsegu pa tudi ekonomske, biološke in kulturne. Izbor dejavnikov in obseg analize namreè omejujejo razpoložljivi empirièni podatki. Biološki dejavniki rodnosti Poznavanje bioloških dejavnikov rodnosti je predpogoj za pravilno vrednotenje vloge in delovanja nebioloških dejavnikov. Kljub temu so mnoga vprašanja še nepojasnjena. Biološke procese je namreè težko natanèno opredeliti in še težje meriti. Poleg tega je delovanje bioloških dejavnikov tesno povezano z družbenimi, tako da jih je skoraj nemogoèe loèiti med seboj. Vpliv slednjih je v moderni družbi veèji kot vpliv bioloških, zato se veèina raziskovalcev razvitih družb osredotoèa na raziskovanje razmerja med ravnjo rodnosti in družbenimi dejavniki. Tako vemo veè o delovanju bioloških dejavnikov v predmoderni kot v moderni dobi (Malaèiè, 1985: 100). V tradicionalnih okolišèinah se je delovanje bioloških dejavnikov izražalo v jasnejših oblikah. V moderni dobi je neposredno vplivanje na biološke osnove rodnosti (kontracepcija) povzroèilo, da so le-te ostale skrite in da je raven rodnosti odvisna predvsem od nebioloških dejavnikov. V okviru raziskovanj bioloških dejavnikov rodnosti je najpomembnejše vprašanje ugotavljanja sposobnosti rojevanja ali plodnosti prebivalstva in z njo povezane neplodnosti ali sterilnosti. Sterilnost povzroèajo razni med seboj povezani biološki in socialni dejavniki. Med najpomembnejše biološke sodijo: trajanje plodnega obdobja (starost ob menarhi in menopavzi), starost (manjša plodnost ob zaèetku in proti koncu rodne dobe), število porodov (zmanjševanje plodnosti po veèjem številu porodov), dojenje itd. Najvažnejši socialni dejavniki pa so spolno prenosljive in nalezljive bolezni, fetalne smrti, prehrana, alkoholizem, kontracepcija, splav, pogostnost spolnih odnosov itd. V praksi je ti dve skupini dejavnikov zelo težko loèiti, ker so med seboj tesno povezani. Tako na primer dojenje zmanjšuje verjetnost ponovne zanositve, toda dolžina dojenja ni odvisna samo od bioloških dispozicij žensk, temveè tudi od socialnih norm, zaposlitve itd. Najnatanènejši podatki o sterilnosti izvirajo iz zgodovinsko-demografskih raziskovanj evropskih prebivalstev pred demografskim prehodom2). V teh prebivalstvih je bilo v starosti 20 let sterilnih okrog 3–6 % žensk. Ta odstotek se je s starostjo poveèeval: sprva poèasi, od sredine tretjega desetletja življenja pa vedno hitreje. Povpreèna starost ob rojstvu zadnjega otroka je bila v veèini prebivalstev okrog 40 let. Podobne nizke odstotke sterilnih mladih žensk najdemo v mnogih družbah, v nekaterih pa so odstotki tudi mnogo višji. Glavni razlog za visoke odstotke sterilnih žensk so razliène bolezni, ki prepreèijo zanositev ali pa poveèajo pogostnost fetalnih smrti (Pressat, 1985: 214). Plodnost je torej tesno povezana s starostjo. Po Lorimeru je na zaèetku rodne dobe zelo nizka (1,4 % v starosti 14 let), nato narašèa do dvaindvajsetega leta ko doseže maksimum (93 %), za tem pa upada; najprej poèasi, nato pa vedno hitreje (Raševiæ, 1971)3). Vincent (Vincent, 1950) je na podlagi podatkov za pet evropskih prebivalstev pred demografskim prehodom izdelal model po katerem se delež popolno fiziološko sterilnih žensk najhitreje poveèa med 35. in 40. letom starosti. Tabela 1: Delež neplodnih žensk po starosti (%) Starost Popolna fiziološka Popolna neplodnost neplodnost 20 3 4 25 6 8 30 10 12 35 16 20 40 31 50 45 60 95 Vir: Vincent, 1950. 2) Predvidevamo, da se v teh prebivalstvih nobena poroèena ženska ni namerno odpovedala potomcem. 3) Takoimenovana mladostna neplodnost nastane zaradi èasovne neusklajenosti prièetka menstrualnih in ovulacijskih ciklusov. Protogenetièni intervali so zato pri zelo mladih parih (do približno 18. leta starosti ženske) daljši kot pri nekoliko starejših. 38 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA TEORETIÈNI OKVIRI PROUÈEVANJA RODNOSTI Zaradi pozitivne zveze med starostjo in neplodnostjo je bila v tradicionalnih družbah starost ob poroki zelo pomemben dejavnik rodnosti. Višja starost ob poroki je pomenila manjše število otrok in obratno. V modernih družbah take povezave ni veè, kljub temu pa je verjetnost, da zakonca-partnerja ostaneta brez otrok, veèja, èe se zanje odloèita v višji starosti, kot pa èe bi se zanje odloèila mlajša. Med biološke dejavnike neplodnosti uvršèamo tudi dojenje, èeprav sta dolžina in pogostost dojenja pogojeni z navadami in naèinom obnašanja ljudi. Dojenje podaljšuje obdobje med porodom in prvo menstruacijo (post-partum amenoreja) in zmanjšuje verjetnost zanositve po prvi ovulaciji. Razlike med posameznimi prebivalstvi so sicer velike, vendar pogojene z nebiološkimi dejavniki kot so: razlièni vzorci dojenja (pogostost, intenzivnost, èasovni razpored), pogostost spolnih odnosov, ženina prehrana (Guz in Hobcraft, 1991: 91–108; Jain et al.,1979: 149–194). Na plodnost oziroma neplodnost para vpliva tudi pogostnost spolnih odnosov. Ta naj bi se s staranjem zakonske zveze zmanjševala in s tem vplivala na manjšo plodnost. Vendar pa se zdi, da je nezmožnost roditi otroka bolj posledica razliènih težav v zvezi z oploditvijo ali pa z donošenjem plodu kot pa s pogostostjo spolnih odnosov. Razloge za neplodnost so moderne raziskave našle v 3/5 pri moških (Pressat, 1985: 214). Merjenje neplodnosti je zapleteno. Še najlažje jo merimo z nekaterimi kazalniki rodnosti, npr. z deležem žensk, ki do konca rodne dobe niso rodile niti enega živorojenega otroka. V tem kazalniku se seveda skrivajo tako tiste ženske, ki so si otroke želele, kot tudi tiste, ki so se zavestno odloèile, da ne bodo imele otrok. Zato se vrednosti od prebivalstva do prebivalstva razlikujejo. Iz starejših raziskav izhaja, da naj bi bilo na ta naèin opredeljenih neplodnih 6–10 % zakonskih parov (Raševiæ, 1971: 24; Malaèiè, 1985: 101). Sodeè po podatkih za Slovenijo so te vrednosti lahko bistveno manjše. Podatke o deležu žensk, ki do konca rodne dobe ne rodijo niti enega živorojenega otroka v Sloveniji zagotavljajo popisi prebivalstva. Po teh podatkih se njihov delež zmanjšuje. Med starimi 40–49 let jih je bilo leta 2002 le 7 %. Deleži žensk, ki ne rodijo niti enega živorojenega otroka, so bili v preteklosti višji. Njihovo znižanje je verjetno posledica zniževanja deleža tistih, ki se zaradi prevladujoèih družbenih norm niso odloèile za otroka (npr. samske), deloma pa tudi napredka medicine, ki marsikateremu paru pomaga do želenega otroka. Med poroèenimi je delež neplodnih parov nižji. V Sloveniji jih je bilo med starimi 40–49 let leta 2002 le 3%. Delež dokonèno neplodnih poroèenih žensk seveda ni popolnoma primerljiv z deležem neplodnih zakonskih parov, ker je neplodnost zakonske oziroma partnerske zveze lahko tudi posledica moške neplodnosti. Ženska, ki ni rodila v prvem zakonu, bo morda lahko v drugem. Èe bi se podatki nanašali samo na prve zakonske zveze, bi bil delež dokonèno neplodnih žensk oziroma parov nekoliko višji. Poleg tega je delež dokonèno neplodnih poroèenih žensk odvisen tudi od trajanja poroke in starosti ob poroki. Tovrstne podatke je doslej zagotovil le popis prebivalstva leta 1953. Na osnovi teh podatkov je D. Breznik ugotovil, da sta imeli v okviru tedanje Jugoslavije najnižje deleže neplodnih poroèenih žensk (samo prve poroke) Slovenija in Kosovo. Med ženskami, ki so se poroèile pred 20. letom starosti, je bilo po 15–19 letih zakona neplodnih le 3,1 % žensk. Med tistimi, ki so se poroèile starejše, je bila neplodnost višja (tabela 2). Te vrednosti se skladajo z izraèuni za evropska prebivalstva pred demografskim prehodom4). Tabela 2: Delež neplodnih žensk 15–19 let po prvi poroki, Slovenija in Kosovo, popis 1953 (%) Slovenija Kosovo in Metohija Starost žene povpreèna starost delež neplodnih žensk povpreèna starost delež neplodnih žensk (31.3.1953) ob poroki 15–19 let po ob poroki 15–19 let po (ocena) prvi poroki (ocena) prvi poroki 30–34 17,5 3,1 17,5 3,8 35–39 20,9 4,1 20,3 4,3 40–44 24,4 5,9 23,5 5,9 45–49 29,0 9,7 28,8 8,3 Vir: Breznik, 1967. 4) S popisom leta 1953 so bili prviè in zadnjiè zbrani podatki o trajanju zakonske zveze. 39 TEORETIÈNI OKVIRI PROUÈEVANJA RODNOSTI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Iz slovenske ankete o rodnosti v letu 1989 izhaja, da je bilo popolno, delno ali zaèasno neplodnih 11 % partnerskih zvez, vendar je neplodnost v veèini primerov (76 %) trajala manj kot 5 let (Poroèilo, 1990). Podatki se nanašajo na loèena vzorca spolno aktivnih moških in žensk, starih 15–45 let. Natanènejših raziskav o neplodnosti prebivalstva v Sloveniji ni. Na biološke dejavnike rodnosti se veže tudi pojem naravne rodnosti. Naravna rodnost je povpreèna rodnost tistega prebivalstva, v katerem vsakdo živi v zakonski zvezi v èasu celotnega rodnega obdobja in ne uporablja nobenih zavestnih metod za naèrtovanje rojstev. Z drugimi besedami, o naravni rodnosti lahko govorimo takrat, kadar rodno obnašanje parov ni odvisno od števila otrok, ki so se jim že rodili (Henry, 1961a). Nekoliko poenostavljeno bi lahko rekli, da je naravna rodnost rodnost prebivalstev, ki ne uporabljajo kontracepcije in namernega splava. Izraz naravna rodnost je nesreèno izbran, saj zavaja v sklep, da je naravna rodnost ena sama. Vendar temu ni tako; ravni naravnih rodnosti so zelo razliène. Razlike nastajajo zaradi razliènih, med seboj prepletenih bioloških in družbenih dejavnikov: pogostnost spolnih odnosov, starost ob prièetku in koncu plodnega obdobja, verjetnost stalne ali zaèasne sterilnosti, trajanje neplodnosti po porodu, pogostnost fetalnih smrti, pogostnost mrtvorodnosti, splošno zdravstveno stanje prebivalstva itd. Vsi našteti dejavniki imajo lahko v razliènih prebivalstvih in v razliènih obdobjih razlièno težo. To še posebej velja za družbene dejavnike. Zato so se avtorji osredotoèali na raziskovanje prebivalstev, v katerih naj bi bil vpliv družbenih (nebioloških) dejavnikov minimalen. Najbolj znan primer je anabaptistièna verska sekta hutteritov v Severni Ameriki. Njenim èlanom versko preprièanje prepoveduje kakršnokoli obliko omejevanja rojstev. Konèno potomstvo hutteritskih žena, poroèenih ves èas od 15. do 49. leta starosti, je veè kot 12 otrok in skoraj 11 za tiste, ki so se poroèile, stare 20 let. Rodnost trinajstih prebivalstev, ki verjetno tudi niso omejevala števila rojstev (nemaltuzijanska prebivalstva), je bistveno nižja: 8,4 otroka, èe se je ženska poroèila, ko je bila stara 20 let (Henry, 1961). V tem povpreèju se skrivajo velike razlike, od 10,8 otroka na eno ženo pri kanadskih Francozih do 6,2 otroka pri prebivalcih hindujske vasi. To pomeni, da ni mogoèe doloèiti ravni naravne rodnosti prebivalstva; verjetno se giblje med 6 in 13 otroki na eno poroèeno žensko. Tako velike razlike med ravnmi naravne rodnosti so posledica zelo razliènih dejavnikov. Med njimi so gotovo najpomembnejši: starost ob poroki oziroma nastanku spolne skupnosti (veèina žensk je ob poroki starejša od biološko potrebne starosti za rojevanje otrok), delež žensk, ki ostanejo samske, in razpad porok zaradi smrti enega od zakoncev pred zakljuèkom ženinega rodnega obdobja. Vsi našteti dejavniki pa ne vplivajo samo na naravno, temveè tudi na naèrtovano rodnost, le da je njihov pomen manjši. Najpomembnejši dejavnik ravni rodnosti v moderni družbi pa je naèrtno omejevanje števila rojstev. Tabela 3: Starostno-specifiène stopnje zakonske rodnosti (‰) in konèno potomstvo v nekaterih nemaltuzijanskih prebivalstvih Starost Konèno Nemaltuzijanska prebivalstva potom- 20–24 25–29 30–34 35–39 40–44 45–49 stvo Hutteriti, poroke 1921–1930 550 502 447 406 222 61 10,9 Kanadski Francozi, poroke 1770–1730 509 495 484 410 231 30 10,8 Ženevska buržoazija, žene mož rojenih1600–1649 525 485 429 287 141 16 9,4 Crulai v Normandiji, poroke 1674–1742 440 420 375 280 140 10 8,3 Vas v Iranu, poroke 1940–1950 395 370 325 255 130 20 7,5 Formoza, žene rojene okrog 1900 365 334 306 263 114 8 6,9 Vas v Bengaliji, poroke 1945–1946 323 288 282 212 100 33 6,2 Vas v Gvineji, poroke 1954–1955 375 320 273 183 74 32 6,2 Vir: Henry, 1961a. 40 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA TEORETIÈNI OKVIRI PROUÈEVANJA RODNOSTI Ekonomski dejavniki rodnosti Demografska literatura je ekonomske dejavnike sprva obravnavala skupaj s socialnimi. Z narašèanjem življenjske ravni, poveèevanjem stroškov za vzgojo otrok, spreminjanjem vloge družine, urbanizacijo in industrializacijo pa je pomembnost ekonomskih dejavnikov narašèala in zato so jih nekateri avtorji prièeli obravnavati loèeno od ostalih socialnih dejavnikov rodnosti. Tako se je od druge polovice petdesetih let dalje pojavljala obsežna literatura, ki aplicira bolj ali manj tradicionalno ekonomsko teorijo na podroèje obnavljanja prebivalstva in posebej determinacije rodnosti. Zagovorniki teh teorij so preprièani, da so cene, stroški, dohodek, oblikovanje "èloveškega kapitala" otrok in vrsta drugih ekonomskih kategorij pomembni dejavniki rodnosti (Malaèiè, 1985: 101). Teoretiène napore so spremljala tudi številna empirièna raziskovanja, tako da se je nabrala množica podatkov in oblikovalo se je precejšnje znanje o povezanosti ekonomskih dejavnikov, predvsem dohodka, z rodnostjo prebivalstva. Rezultati teh raziskovanj pa so precej protislovni. Za obdobje pred industrijsko revolucijo se zdi, da je bila višja življenjska raven povezana z višjo rodnostjo in da je bilo dvigovanje življenjske ravni bolj naklonjeno rodnosti kot pa njena stagnacija. Obenem naj bi nižja raven umrljivosti, zlasti dojenèkov in otrok, ki je bila pozitivno povezana z višjo življenjsko ravnijo, zniževala rodnost. Analize dolgoroènega razvoja rodnosti od zaèetkov industrijske revolucije do druge svetovne vojne pa so pokazale, da je bilo dolgoroèno zviševanje dohodka povezano z dolgoroènim upadanjem rodnosti. Vendar se zdi, da so bile v tem istem obdobju kratkoroène spremembe v ravni dohodkov pozitivno povezane z rodnostjo. Po drugi svetovni vojni je najprej kazalo, da se bo dolgoroèna negativna povezava med dohodkom in rodnostjo spremenila v pozitivno (zaradi poveèane rodnosti), vendar je ponovno upadanje rodnosti v razvitih evropskih državah od druge polovice šestdesetih let dalje te domneve ovrglo. Iz podatkov popisov v razvitih državah lahko ugotovimo, da se razlike v rodnosti med družinami z visokimi in družinami z nizkimi dohodki, ki so bile znaèilne za zgodnje obdobje industrijskega razvoja, zmanjšujejo, ali pa se linearno negativno razmerje spreminja tako, da dobiva krivulja obliko èrke U oziroma postaja zveza med dohodkom in rodnostjo celo pozitivna. Rezultati nekaterih posebnih anket celo nakazujejo možnost, da je bila negativna povezava med rodnostjo in dohodkom posledica povezave med dohodkom in razširjenostjo omejevanja števila rojstev. Zaradi tega naj bi bila ta negativna povezava ohlapnejša takrat, ko je rojstva omejevala še manjšina, in moènejša takrat, ko število rojstev omejuje že veèina prebivalstva. Zdi se tudi, da obdobja ekonomske negotovosti in ekonomskih kriz negativno vplivajo na rodnost (Andorka, 1978: 234–250). Vsi ti rezultati empiriènih raziskav seveda ne pojasnjujejo zveze med rodnostjo in dohodkom. Predvsem ostaja še naprej odprto vprašanje, ali že tradicionalna hipoteza o negativni povezanosti med rodnostjo in dohodkom, ki je bila oblikovana v okviru teorije demografskega prehoda, velja tudi v razvitih družbah, oziroma ali je povezanost v obliki U krivulje, ali pa celo pozitivna povezanost, ki so jo pokazala nekatera empirièna raziskovanja, tista prava povezava med dohodkom in rodnostjo, kakršno zagovarjajo nekateri avtorji ekonomske teorije rodnosti (npr. Okun). Mogoèe je, da je povezava med rodnostjo in dohodkom vèasih skrita zaradi drugih dejavnikov, ki so tesno povezani tako z rodnostjo kot z dohodkom (na primer življenje v mestih ali zunaj mest, šolska izobrazba, vera itd.). To pomeni, da dohodka kot izrazito ekonomske kategorije ni mogoèe obravnavati loèeno od razliènih socialnih dejavnikov, kar so upoštevali tudi nekateri predstavniki ekonomskih teorij rodnosti in so v svoje poskuse oblikovanja teorije rodnosti vnesli tudi elemente socioloških teorij; na primer Lebenstein in Easterlin. S podatki uradne statistike je v Sloveniji zaenkrat mogoèe raziskovati vpliv dohodka na rodnost le na agregatni ravni, in sicer s povezovanjem podatkov o višini dohodninske osnove na prebivalca za posamezne teritorialne enote in rodnostjo v teh enotah. Socialni dejavniki rodnosti V demografski literaturi so socialni dejavniki najpogosteje obravnavani dejavniki rodnosti. Njihovo empirièno prouèevanje je lažje kot za veèino drugih dejavnikov, poleg tega pa so, po mnenju mnogih, prav socialni dejavniki najveè prispevali k zniževanju rodnosti med demografskim prehodom. Veèina teh dejavnikov je v toku demografskega prehoda spremenila svoj znaèaj in pomen. Med dejavniki, ki so najveè prispevali k ustvarjanju pogojev za nizko rodnost, sta najvažnejša industrializacija in 41 TEORETIÈNI OKVIRI PROUÈEVANJA RODNOSTI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA z njo povezana modernizacija. Industrializacija je omogoèila zmanjševanje deleža roènega dela v proizvodnji dobrin, kar je ob znižani umrljivosti in visoki ravni rodnosti ustvarjalo viške delovne sile na podeželju in s tem omogoèilo nastanek in razvoj mest. Življenje v mestu pa je bilo in je še vedno pomemben dejavnik nizke rodnosti5). Prebivalci urbaniziranih obmoèij imajo manj otrok kot tisti, ki žive zunaj teh obmoèij. Zdi se, da so stroški in poraba èasa na otroka v mestih veèji kot na podeželju. V tej toèki se sociološka teorija alokacije èasa stika (sklada) z osnovnimi stališèi ekonomske teorije rodnosti. Z urbanizacijo so v veliki meri povezani tudi naslednji pomembni dejavniki rodnosti: socialno-poklicni položaj posameznika in družine, aktivnost oziroma zaposlenost staršev, še posebno žensk, ter izobrazba žensk oziroma staršev. Vsi ti dejavniki, skupaj z dohodkom, so obièajno med seboj povezani: višja izobrazba daje veèje možnosti zaposlitve in veèji dohodek. Število rojstev so najprej prièeli omejevati višji socialni sloji (bolje izobraženi, z višjimi dohodki). Zaradi tega je bila zveza med rodnostjo in pripadnostjo nekemu socialnemu sloju dalj èasa linearna: višji socialni sloj, nižja rodnost. Toda že kmalu po drugi svetovni vojni je bilo v nekaterih državah (na primer v ZDA) opaziti, da se je, istoèasno z nadaljnjim zniževanjem rodnosti v nižjih socialnih slojih, prièelo poveèevanje rodnosti v najvišjih socialnih slojih (Campabell, 1965). Razlike med socialnimi sloji so se prièele zmanjševati in krivulja, ki ponazarja povezavo med ravnjo rodnosti in pripadnostjo nekemu socialnemu sloju, izobrazbeni ali poklicni skupini, je dobila obliko èrke U, tako kot povezava med rodnostjo in dohodkom. Podoben razvoj je mogoèe zaslediti tudi v veèini zahodnoevropskih držav in tudi že v Sloveniji. Opisane spremembe so vzpodbudile znanstvenike, zlasti sociologe, da so poskušali oblikovati sociološko teorijo rodnosti. Vzrok za razliène ravni rodnosti naj bi bile razliène družbene norme, vrednote in cilji glede števila otrok v družini. V teku demografskega prehoda naj bi se izgubile tradicionalne norme in vrednote o veliki družini, ki so se s subtilnimi mehanizmi prenašale iz roda v rod. Po mnenju nekaterih postajajo razvite družbe vse bolj permisivne, kar pomeni, da slabi strogost norm, in da se veèa število vrednot. Wrigley meni, da pomeni demografski prehod premik iz sistema kontrole preko družbenih institucij k odnosom, za katere je znaèilna posameznikova avtonomna odloèitev pri uravnavanju rodnosti (Boh, 1988: 26). Vendar se zdi, da vzporedno s procesom slabljenja tradicionalnih družbenih norm poteka nasproten proces, ki povzroèa, da v razvitih družbah posamezniki in družine vse bolj ravnajo (zavestno ali podzavestno) pod vplivom socialnih norm in vrednot družbe, v kateri živijo. Te socialne norme vplivajo na posameznika prek mnenj družinskih èlanov, sosedov, prijateljev, sodelavcev. Rodne norme, vrednote in cilji so zelo strogi, le da se njihov vpliv izraža na bolj subtilen naèin kot nekoè. Preko norm, vrednot in ciljev naj bi na rodnost vplivali predvsem socialno-ekonomski položaj, socialna mobilnost, izobrazba, verska pripadnost in stopnja religioznosti, etnièna pripadnost in podobne kulturne znaèilnosti, doèim naj bi dohodek, kraj bivanja in ženina zaposlitev izven doma vplivali neposredno na raven rodnosti. Pri tem prihaja do èasovnega zamika med ekonomskim in socialnim razvojem in spreminjanjem vrednot, norm in stališè in s tem tudi sprememb v ravni rodnosti (Andorka, 1978: 380–382). V teku demografskega prehoda se je bistveno spremenila vloga družine. Število funkcij sodobne družine se je zelo zmanjšalo. Te funkcije so združene okrog ljubezni in rojevanja, skupnega bivanja, nekaterih vidikov potrošnje, preživljanja prostega èasa ter nege in vzgoje otrok. Èlovekove potrebe po otrocih in nadaljevanju vrste so v moderni družbi izkljuèno nematerialne narave. Zato se ljudje zadovoljujejo z manjšim številom otrok, dvema ali celo enim (Malaèiè,1985: 114). Starši skušajo svojim otrokom zagotoviti najboljše pogoje življenja, predvsem èim boljše izobraževanje. Otrokov uspeh je postal cilj, pomoè pri doseganju tega cilja pa dolžnost staršev, ki temu cilju prilagajajo svoje življenjske strategije (Boh, 1988: 28). Nikoli v preteklosti se starši niso toliko ukvarjali z otroki kot danes. Razvoj pedagogike, psihologije in medicine je staršem postavil visoka merila za nego, vzgojo in izobrazbo otrok. Vse to pa zahteva vlaganja v obliki denarja, èasa, fiziène in psihiène energije. Vendar so to omejene kolièine, zato je z njimi potrebno ravnati racionalno. "Ljudje doloèijo število otrok, ki jih želijo imeti tako, da primerjajo zadovoljstva in koristi, ki jih dobijo od dodatnega otroka z denarnimi in psihološkimi stroški za tega otroka" (Malaèiè, 1985: 103). To torej pomeni, da se starši obnašajo racionalno. Visoka rodnost pa preneha biti racionalna brž ko morajo starejše generacije vlagati v mlajše veè, kot lahko dobijo v povraèilo. Racionalnost visoke ali nizke rodnosti je odvisna od družbenih pogojev, predvsem od smeri "medgeneracijskega pretakanja blaginje". To je od pretakanja materialnih in nematerialnih virov (delo, denar, dobrine, usluge, ljubezen, varnost) od starejše k mlajši generaciji in obratno. Visoka rodnost v tradicionalnih družbah je prilagojena domaèemu, gospodinjskemu naèinu proizvodnje, pri kateri je kolièina virov, ki se pretakajo od mlajše k starejši generaciji, veèja od tiste, ki se pretaka od starejše k mlajši. Starejše generacije dobijo veè kot vlagajo, zato je "optimalna" 5) Negativna povezanost med rodnostjo in življenjem v mestih ne pomeni, da je vsaka urbanizacija nujno povezana z nizko rodnostjo. Andorka meni, da bolje urejena in èloveku prijaznejša mesta morda ne bi tako negativno vplivala na raven rodnosti (Andorka, 1978: 379). 42 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA TEORETIÈNI OKVIRI PROUÈEVANJA RODNOSTI velikost družine veèja. Visoka rodnost je tako možna in uporabna samo v družbah, ki podpirajo in legitimizirajo domaèo proizvodnjo, to je v družbah, v katerih kulturne norme dajejo prednost družinskim pred individualnimi težnjami, in v družbi, ki je dovolj monolitna, da lahko kontrolira in sankcionira morebitne odmike od predpisanega obnašanja (Caldwell, 1981). Preobrat v "medgeneracijskem pretakanju blaginje" je možen samo v èisto doloèenih proizvodnih odnosih, ko se ekonomija nuklearne družine dokonèno osamosvoji od sorodniških mrež, to pa je nadalje povezano s spremembami v èustvenem ravnotežju družine. Z drugimi besedami, ekonomska nuklearizacija sodobne družine je rezultat podobne nuklearizacije èustvenih odnosov v družini. Spremembe na individualni in družinski ravni pa so potekale nekako vzporedno s strukturnimi spremembami na makro-družbeni ravni (urbanizacija, socialna mobilnost, množièno šolanje itd). Vendar se nobena sprememba, niti na makro, niti na mikro individualni družinski ravni, ne bi mogla uveljaviti, èe ne bi bili rezultati teh sprememb v skladu z zahtevami kapitalistiène proizvodnje in moralo, ki je zahtevala iniciativo, individualizem, samostojnost. Kolektivistiène vrednote so se morale umakniti posamiènim interesom, participaciji v kolektivni proizvodnji, visokemu vrednotenju individualnega dela (Caldwell, 1981). Za spreminjanje reproduktivnih strategij so torej zlasti pomembni trije procesi: erozija moèi starejše moške generacije, ki je v tradicionalnih družbah imela oblast in kontrolo nad produkcijo in reprodukcijo v družini, spremenjen pomen otroka in spremenjen položaj ženske. Vsi trije procesi nasprotujejo visoki rodnosti. Obrnili so smer "medgeneracijskega pretakanja blaginje" do te mere, da so otroci (veè otrok) postali ekonomsko in psihološko breme za svoje starše (Boh, 1988). Èe morajo starejše generacije vlagati v mlajše veè kot dobijo v povraèilo, zaradi èesar zmanjšujejo število otrok, se vprašamo, kakšni motivi so vodili višje socialne sloje, da so prièeli poveèevati število rojstev, oziroma zakaj se je povezava med razliènimi socialnimi in ekonomskimi dejavniki rodnosti in ravnjo rodnosti v nekaterih državah oblikovala v èrko U. Ali se je v višjih socialnih slojih nekaterih držav medgeneracijski pretok blaginje zopet preusmeril k starejšim generacijam? Ali je na to vplival višji dohodek? Ali so se oblikovale nove socialne norme in vrednote? Èe je to posledica spremenjenih socialnih norm in vrednot, potem lahko prièakujemo, da se proces poenotenja ravni rodnosti med socialnimi sloji ne bo nadaljeval, kajti oblikovanje socialnih norm in vrednot v zvezi z rodnostjo je lahko nepovezano z dohodkom, zelo razlièno v razliènih socialnih slojih in v podobnih socialnih slojih v razliènih družbah. S podatki uradne statistike lahko v Sloveniji raziskujemo povezave med rodnostjo in naslednjimi socialnimi dejavniki: izobrazba, gospodarska aktivnost in poklic, zaposlenost, kraj bivališèa in vrsta stavbe. Nekatere med njimi lahko razumemo tudi kot posredne kazalnike povezave med ekonomskimi dejavniki in rodnostjo. Kulturni dejavniki rodnosti Razliène opredelitve in uporaba izraza kultura v družboslovju povzroèajo težave pri opredelitvi kulturnih dejavnikov rodnosti in njihovi klasifikaciji. Obièajno med kulturne dejavnike uvršèamo versko pripadnost, etnièno pripadnost, moralne norme, javno mnenje, družbene norme. Nekateri avtorji med kulturne dejavnike uvršèajo tudi raso, ker naj bi bile rasne razlike bistveno podobne etniènim. Ene in druge naj bi imele svoje korenine v kulturi razliènih rasnih in etniènih skupin. V tej publikaciji obravnavamo le versko in etnièno pripadnost. Obe se pogosto med seboj prepletata; verska pripadnost lahko simbolizira etnièno pripadnost in obratno. Zaradi te prepletenosti je raziskovanje njunega vpliva na rodnost še toliko težje. Vera je imela v razliènih zgodovinskih obdobjih razlièen vpliv na rodno obnašanje prebivalstva. Veèina verskih doktrin je naklonjena velikim družinam, obenem pa nekatere vere od doloèenih skupin ljudi (npr. duhovniki rimokatoliške cerkve) zahtevajo, da živijo v celibatu. Uradnih stališè cerkvenih organizacij do zakonske zveze, rojevanja oziroma kontracepcije pa seveda ne moremo enaèiti z obnašanjem pripadnikov neke verske skupnosti. To je tudi eden od razlogov, da je rodnost pripadnikov iste vere, ki žive v razliènih delih sveta, razlièna. Verska pripadnost je nedvomno dejavnik, ki vpliva na raven rodnosti. Rodnost vernih je višja od rodnosti nevernih. O razlikah med pripadniki razliènih veroizpovedi pa empiriène raziskave niso dognale nekega splošno veljavnega pravila. Raziskave v ZDA, na Nizozemskem in v še nekaterih evropskih državah so pokazale, da imajo katolièani višjo rodnost od protestantov ali drugih verskih skupin. To razliko nekateri avtorji povezujejo z dejstvom, da 43 TEORETIÈNI OKVIRI PROUÈEVANJA RODNOSTI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA rimokatoliška cerkev uradno nasprotuje uporabi kontracepcijskih sredstev (razen vzdržnosti in metode varnih dni) in da je naklonjena velikim družinam, medtem ko protestantska cerkev ne vidi niè nemoralnega v uporabi kontracepcije in meni, da imajo odgovorni starši toliko otrok, kolikor jih lahko primerno vzredijo (Andorka, 1978: 326)6). Vendar pa vkljuèitev še drugih, zlasti socialno-ekonomskih dejavnikov, v analizo razmerja med veroizpovedjo in rodnostjo pokaže, da je lahko vpliv vere v razliènih prebivalstvenih skupinah (npr. socialnih slojih) zelo razlièen ali pa neopazen. Za razviti svet se zdi, da se razlike sèasoma zmanjšujejo, verjetno zaradi zmanjševanja vpliva cerkve na mlade generacije. To seveda velja samo za razlike med pripadniki razliènih veroizpovedi na istih ali sosednjih obmoèjih, ne pa tudi za pripadnike iste vere, ki živijo v razliènih delih sveta. Zelo razlièna stopnja razvoja je odloèilnejša od verske pripadnosti. Naslednji, verjetno tudi pomemben kulturni dejavnik, je etnièna pripadnost. Za raziskovanje povezave med etnièno pripadnostjo in rodnostjo so najprimernejše veènacionalne države kot na primer ZDA, Kanada, Sovjetska zveza, nekdanja Jugoslavija. Povsod so podatki popisov pokazali, da je rodnost razliènih etniènih skupin razlièna. V nekdanji Sovjetski zvezi in tudi v nekdanji Jugoslaviji pa rodnost ni variirala samo med razliènimi etniènimi skupinami v državi, temveè tudi med razliènimi etniènimi skupinami v posamezni republiki. Rodnost iste etniène skupine je bila v razliènih republikah razlièna. (Urlanis, 1971; Šircelj, 1978). Zato mnenja o pomenu etniène pripadnosti za raven rodnosti niso enotna. Podatki jugoslovanskih popisov iz let 1961, 1971 in 1981 omogoèajo izraèun konènega potomstva za pripadnice vseh narodov v vseh tedanjih republikah in obeh avtonomnih pokrajinah. Na osnovi analize teh izraèunov se zdi, da je bila raven ekonomskega razvoja, ki jo predstavlja posamezna republika oziroma pokrajina, pomembnejša od narodne pripadnosti, razen morda za Albance. Njihova rodnost je bila v vseh republikah in pokrajinah, v katerih so živeli v veèjem številu, znatno višja od rodnosti drugih narodov (Šircelj, 1978). V kolikšni meri je bilo njihovo rodno obnašanje odraz etniène pripadnosti, v kolikšni pa socialno-ekonomskega položaja te narodnosti v neki republiki ali pokrajini, seveda ni mogoèe ugotoviti. Tudi ni jasno, kolikšen je bil vpliv verske pripadnosti, ali pa morda številènega razmerja med veèinskim in manjšinskim narodom, koncentracije oziroma razpršenosti poselitve na doloèenem ozemlju itd. Empiriène raziskave o povezanosti med rodnostjo in etnièno oziroma versko pripadnostjo ne dajejo jasnega odgovora o njunem vplivu na rodnost. Kljub temu pa se zdi, da kultura katerekoli prebivalstvene skupine (verske, etniène ali kake druge skupine z lastno subkulturo v okviru neke države) vpliva na rodnost. Kulturne znaèilnosti neke skupine vplivajo na razvoj èlovekove osebnosti. Za oblikovanje osebnosti in socializacijo so odloèilna otroška leta in zaradi tega vpliv skupine ostane veè ali manj prevladujoè tudi v življenju odrasle osebe, pa èeprav se ekonomski in socialni pogoji družine in s tem tudi njeni rodni cilji spremenijo. Kulturne norme in vrednote, povezane z rodnostjo, se sèasoma seveda spreminjajo, vendar ni jasno, v kakšnih pogojih. Zdi se, da se spreminjajo pod vplivom socialno-ekonomskih in politiènih okolišèin. Ker pa te okolišèine ne vplivajo neposredno na odloèitve o številu otrok, temveè vsi delujejo posredno preko vpliva na norme, vrednote in cilje, bi morale raziskave o povezanosti med rodnostjo in kulturnimi (socialnimi) dejavniki vsebovati tudi raziskave o oblikovanju in spreminjanju norm, vrednot in stališè (Andorka, 1978). Psihološki dejavniki rodnosti Psihološki dejavniki rodnosti po mnenju mnogih pridobivajo na pomenu. Kljub temu o njihovem delovanju vemo zelo malo. Prepoznavanje, definiranje in zlasti merjenje vpliva psiholoških dejavnikov na rodnost je namreè izredno težavno in zapleteno. Njihovo delovanje se prepleta z delovanjem drugih dejavnikov, bioloških in družbenih. 6) Ob svojem nastanku je protestantska cerkev rojevanje proglasila za edini resnièni smisel zakonske zveze. Ta svoja stališèa je spremenila v teku 19. stoletja. 44 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA TEORETIÈNI OKVIRI PROUÈEVANJA RODNOSTI Psihološki dejavniki rodnosti delujejo na treh ravneh: na osebni (psihološke posebnosti posameznika), na ravni odnosov v majhnih skupinah, predvsem v družini, ter na socialno-psihološki ravni (socialne in druge skupine). Socialno-psihološki dejavniki so tesno povezani z normami in vrednotami družbe; pod njihovim vplivom se norme, vrednote in stališèa oblikujejo in spreminjajo (Malaèiè, 1985; Andorka, 1978)7). Zaradi razliène medsebojne povezanosti vseh treh ravni se želje po otroku razlikujejo od osebe do osebe. Poleg tega se želja za oziroma proti otroku spreminja tudi pri isti osebi, skladno s posameznikovimi življenjskimi obdobji in izkušnjami, svojimi ali tujimi. Tako na primer izkušnje s prvim otrokom lahko vplivajo na odloèitev za drugega otroka ali proti drugemu otroku (Kapor-Stanuloviæ, 1983). Rojstvo otroka pomeni za starše èustveno zadovoljstvo in psihološko obremenitev, zlasti za žensko. Razpetost med razliène vloge v družini (mati, žena, gospodinja, delavka, hèi) je pogosto najpomembnejši dejavnik pri odloèanju za ali proti še enemu otroku. Vsak otrok vzame staršem, predvsem materi, del èasa, pozornosti in skrbi, ki sta jo partnerja pred tem posveèala drug drugemu. Zaradi teh sprememb nastajajo medsebojne napetosti (Kapor- Stanuloviæ, 1983). Te lahko pripeljejo do odloèitve proti še enemu otroku ali pa do razpada parterske ali zakonske zveze. Slednje ima za rodnost podobne uèinke kot prvo. Pred odloèitvijo za otroka partnerji skrbno pretehtajo psihološka zadovoljstva in obremenitve, ki jim jih bo prinesel otrok. Razlika med obema ali psihološka korist je za vsakega naslednjega otroka razlièna. Prvi otrok da status starša, zagotovi nadaljevanje rodu, zadovolji želje sorodnikov, starša imata otroka, ki bo rasel, ju imel rad, ju zabaval, veselila se bosta otrokovih uspehov itd. Odloèitev za drugega otroka je lahko bolj povezana s preprièanjem, da mora imeti vsak otrok brata ali sestro ali da je lepo imeti otroke obeh spolov. Tisti, ki se odloèijo za tretjega otroka, verjetno ocenjujejo, da so za pravo družino potrebni trije otroci, ali pa si želijo deklico, ker imajo že dva fanta in obratno. Tisti, ki se odloèijo za èetrtega, imajo gotovo radi otroke (McDonald, 2002: 428–436). Psihološka korist se manjša z višanjem vrstnega reda otroka (najveèji psihološki dobièek gotovo prinese prvi otrok) in s starostjo (pri enakih pogojih se ženska, stara 29 let, lažje odloèi za drugega otroka kot ženska, stara 39 let). Zato je verjetnost rojstva z vsakim dodatnim otrokom in z vsakim dodatnim letom starosti ženske manjša. Odloèitev za otroka je, med drugim, odvisna tudi od tega, kako partnerja vidita svojo prihodnost. Èe sta glede svoje ekonomske, socialne, osebne ali èustvene prihodnosti negotova, se tveganju, ki ga predstavlja rojstvo otroka, izogneta. V dobi gospodarskega libelarizma, ko je zaposlitvene varnosti vse manj, trg dela zahteva preseljevanje, cene stanovanj se lahko hitro spreminjajo itd., ljudje raje investirajo v ekonomsko varnost (izobraževanje, stalna prisotnost na trgu dela, podaljševanje dela, ustvarjanje prihrankov) kot pa sprejemajo tveganja, ki spremljajo rojstvo otroka (zaèasno zmanjšanje dohodkov, nevarnost, da èez èas ne najdejo veè dela, veèja poraba). Izogibanje tveganju lahko apliciramo tudi na socialno, osebno in èustveno sfero. Otroci lahko vznemirijo odnose med partnerjema, lahko privzamejo navade, ki vznemirijo starše, otroci imajo lahko v življenju smolo, eden od staršev lahko ostane sam z otrokom, zanimanje družbe za otroke se lahko zmanjša, lahko se zmanjša višina otroških dodatkov. Posameznik lahko vse te nevarnosti zmanjša tako, da omeji število otrok (McDonald, 2002: 428–436). Socialno-psihološki dejavniki se oblikujejo pod vplivom ekonomskega, družbenega in politiènega razvoja. Na rodnost vplivajo preko oblikovanja in spreminjanja vrednot. Eden od rezultatov razvoja družbenih vrednost v zadnjih tristo letih na zahodu, ki se nanašajo na rojevanje in vzrejo otrok, je doktrina "odgovornega starševstva". Po tej doktrini so starši direktno odgovorni za vzrejo svojih otrok, ne pa morebiti kdo drug, na primer èlani razširjene družine. V zahodno-evropskem prostoru se od staršev prièakuje, da ima skrb posameznika za otroke prednost pred skrbjo za lastne starše in druge sorodnike (Èerniè - Isteniè, 1997: 78–79). Raziskovanja povezave med rodnostjo in psihološkimi dejavniki doslej niso bila zelo uspešna. Redke empiriène raziskave, ki so iskale povezave med osebnostnimi znaèilnostmi staršev in številom otrok, kakor tudi med družinskim ozraèjem (razumevanje, napetosti itd.) in številom otrok, niso dale jasnih odgovorov. Zdi se, da so psihološki dejavniki zelo odvisni od socialno-ekonomskega položaja družine, verske pripadnosti, stalnosti zaposlitve ali kakega drugega dejavnika. 7) Vrednota in stališèe sta sorodna pojma. Vrednote so splošnejše in so lahko izvor mnogim stališèem (Ule, 1992: 92). 45 TEORETIÈNI OKVIRI PROUÈEVANJA RODNOSTI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Eden najbolj presenetljivih izsledkov socialne psihologije je nesreènost, ki jo vzreja in vzgoja otrok lahko prinese staršem. Sodeè po odgovorih anketirancev otroci lahko zmanjšajo zadovoljstvo, ki ga prinese zakonska zveza; zmanjševati se priène kmalu po rojstvu, najnižjo toèko pa doseže v otrokovih najstniških letih. V celoti se obnovi šele, ko zadnji otrok varno zapusti dom staršev (Walker, 1977; citirano po Colman, 1998: 36). Raziskovanje socialno psiholoških dejavnikov nizke rodnosti otežuje znatna mera "psihologizacije" motivov omejevanja rojstev. Pri ljudeh se namreè pojavijo nepravilne predstave o vzrokih za omejevanje rojstev, bodisi zaradi neobvešèenosti o demografskih procesih ali le zaradi težavnosti pravilnega odgovora. V takih primerih posežejo po odgovorih, ki se jim zdijo najbolj sprejemljivi (Bojko, 1980; citirano po Malaèiè, 1985: 119). O tem prièajo tudi odgovori na vprašanje o razlogih, zaradi katerih si ljudje ne želijo veè otrok, postavljenem v slovenskih anketah o rodnosti. Najpogostejši so bili "nevtralni" odgovori: starost, zdravstveni razlogi, ekonomski razlogi. To je po svoje tudi razumljivo, saj na odloèitev za ali proti otroku vpliva kombinacija vrste dejavnikov, ki je pri vsakem posamezniku ali paru drugaèna. Marsikdo o njih verjetno niti ne razmišlja in zato na taka vprašanja težko odgovarja. Tabela 4: Demografski prehod v Sloveniji Stopnja Stopnja Delež Obdobje Nataliteta Mortaliteta naravnega selitvenega zunaj- prirasta-padca prirasta- zakonskih padca1) rojstev 1754–1779 36,3 32,8 3,5 -0,7 1780–1819 34,0 35,6 -1,6 -0,1 1818–1846 34,6 26,1 8,5 0,2 1846–1857 32,0 28,7 3,3 -3,7 1858–1869 33,4 26,5 6,9 -2,7 16,4 1870–1880 34,4 28,1 6,3 -2,1 10,5 1881–1890 35,1 27,0 8,1 -3,8 9,9 1891–1900 34,8 26,2 8,6 -5,9 8,5 1901–1910 34,0 23,5 10,5 -6,4 7,7 1911–1920 25,9 23,5 2,4 -4,2 1921–1930 28,7 17,7 11,0 -4,6 1931–1940 23,4 15,0 8,4 -4,4 9,9 1941–1947 20,3 16,1 4,2 -4,4 1948–1952 23,3 12,2 11,1 -2,3 11,7 1953–1961 19,7 9,7 10,0 -2,9 10,7 1961–1970 17,8 9,9 7,9 -2,5 9,2 1971–1980 16,8 10,2 6,6 2,4 10,5 1981–1990 13,8 10,4 3,5 0,5 19,3 1991–2000 9,7 9,8 -0,1 2,3 31,0 2001–2004 8,8 9,4 -0,6 1,3 41,7 1) Selitveni prirast je razlika med celotnim in naravnim prirastom. Celotni prirast je razlika med številom prebivalstva v dveh zaporednih popisih prebivalstva. Viri: Vogelnik, 1965: 71; SURS; lastni izraèuni. 46 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE 2. RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE Družina Vadnal, Borovnica pri Ljubljani, 1909. 47 RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Razvoju rodnosti na ozemlju Slovenije lahko sledimo šele od srede 18. stoletja dalje, ko je bilo izvedeno prvo štetje prebivalstva in ko so podatki iz status animarum že dovolj zanesljivi. Za predhodna obdobja imamo le nekaj dragocenih fragmentarnih podatkov, ki pa ne zadošèajo za sklepanje o razvoju rodnosti na ozemlju zdajšnje Slovenije8). Zato za uvod povzemamo nekaj splošnih znanj o razvoju prebivalstva v 17. in prvi polovici 18. stoletja v zahodni in srednji Evropi. Osemnajsto stoletje pomeni mejnik v razvoju evropskega prebivalstva. Nekako sredi 18. stoletja se je konèalo predhodno obdobje razvoja, ki je zajemalo 17. in prvo polovico 18. stoletja in za katero je bila znaèilna stagnacija prebivalstva. To je bilo obdobje velikih nihanj števila prebivalstva; ta so bila odvisna od kolièine pridelane hrane, epidemij nalezljivih bolezni in socialnih nemirov vseh vrst. Dobre letine in mirna obdobja so se v demografskem smislu odražala v nižji umrljivosti, zgodnejših porokah in veèjem številu rojstev. Demografske posledice lakot, epidemij in vojn (vsake posebej ali pa povezane med seboj) pa so bile: poveèana umrljivost, manjše število otrok, višja starost ob poroki in nekaj let pozneje tudi manjše število rojstev. Zato je raven natalitete zelo nihala: verjetno med 30 in 45 ‰ (Reinhard et al., 1968: 150). Redke raziskave rodnosti za to obdobje so pokazale, da je bila raven zakonske rodnosti znatno nižja od tako imenovane naravne rodnosti. Povpreèno število živorojenih otrok na eno poroèeno žensko se je verjetno gibalo okrog 6. Regionalne razlike v ravni splošne rodnosti so nastajale predvsem zaradi razliène starosti ob poroki in razliènega deleža dokonèno samskih žensk. V zahodni in srednji Evropi naj bi se v tem èasu izoblikoval zahodnoevropski vzorec rodnosti, za katerega so znaèilne pozne poroke in visok delež dokonèno samskih. Meja med tem in vzhodnoevropskim vzorcem naj bi potekala po èrti Trst-St. Peterburg, torej tudi prek slovenskega ozemlja. Vzhodno od te èrte naj bi prevladoval vzhodnoevropski vzorec rodnosti, za katerega so znaèilne zgodnje poroke in nizek delež dokonèno samskih žensk. Potek Hajnalove èrte, imenovane po avtorju hipoteze (Hajnal, 1965), je bil v osrednjem in konènem delu poteka že preverjen, ne pa še v zaèetnem delu. Zato bomo posebno pozornost namenili prav preverjanju Hajnalove hipoteze o poteku èrte Trst-St. Peterburg. Obdobju stagnacije evropskega prebivalstva, ki se je konèalo nekako sredi 18. stoletja, je ponekod prej, ponekod pozneje, sledilo narašèanje. Industrijskemu, nato splošno gospodarskemu in socialnemu razvoju je sledil razvoj prebivalstva. Na razvoj prebivalstva, nad katerim je stoletja dominirala narava, je postopoma zaèel zavestno vplivati èlovek; nauèil se je obvladovati bolezni, zaradi èesar se je podaljšalo življenje, in rojstva, zaradi èesar je lahko zavestno odloèal o številu svojih otrok. Na Slovenskem se je ta razvoj zaèel pozneje kot v zahodni Evropi. V primerjavi z zahodno Evropo je Avstrija spadala med države z zaostalim gospodarstvom, slovenske dežele pa med manj razvite predele Avstrije. Zato je naš zaostanek za zahodno Evropo znašal približno pol stoletja (Vogelnik, 1974). Razvoj prebivalstva na ozemlju Slovenije lahko kvantitativno spremljamo od srede 18. stoletja dalje, najprej s pomoèjo fragmantarnih podatkov, od srede 19. stoletja pa s pomoèjo objavljanih podatkov iz popisov prebivalstva in naravnega gibanja prebivalstva. Te podatke so F. Zwitter, Ž. Šifrer in D. Vogelnik uporabili za izraèun ali vsaj oceno osnovnih kazalnikov gibanja in sestave prebivalstva na današnjem ozemlju Slovenije od druge polovice 18. stoletja do druge svetovne vojne (nataliteta, mortaliteta, splošne stopnje naravnega in selitvenega prirasta). Njihova dognanja lahko od srede osemdesetih let 20. stoletja dalje dopolnjujemo z izsledki zgodovinsko- 8) M. Štuhec (1985) je s pomoèjo podatkov rojstnih matiènih knjig za stolno župnijo sv. Nikolaja v Ljubljani in izsledkov V. Valenèièa o številu prebivalstva izraèunal nataliteto za drugo polovico 17. stoletja. V prvih treh desetletjih je nataliteta znašala 41 ‰, v èetrtem desetletju 40 ‰, in v zadnjem 37 ‰. V tej župniji se je povpreèno letno rodilo nekaj èez 200 otrok (Štuhec, 1985: 125). Nataliteto je za drugo polovico 17. stoletja izraèunal tudi S. Radovanoviè za mestno župnijo sv. Janeza Krstnika v Mariboru, vendar so vrednosti neverjetno visoke, med 85 ‰ in 100 ‰ (Radovanoviè, 1991). Zdi se, da je število rojstev, v primerjavi s številom umrlih, moèno precenjeno, ali pa je bilo to obdobje izrazitega priseljevanja. Za drugo polovico 17. stoletja so podatki o rojstvih zbrani tudi za nekatera druga naselja, vendar avtorji niso mogli izraèunati natalitete, ker ni znano število prebivalstva ali pa podatki niso dovolj zanesljivi. 48 RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA delavskih in obrtniških družin (Makaroviè, 1987). Èrna na Koroškem (575 n. m. v.) je zadnji veèji kraj v zgornjem delu Mežiške doline. Kot gospodarsko, kulturno in farno središèe kmetijskega zaledja se je po zaslugi nekdanjega fužinarstva in še živega rudarstva vsaj že sredi 17. stoletja zaèela oblikovati v delavsko naselje, sredi 18. stoletja pa so se v njej razvile nekatere, v 19. stoletju pa številne obrtne dejavnosti. Gospodarskemu je sledil tudi socialni razvoj. Leta 1882 je bila ustanovljena javna šola, leta 1911 je Èrna dobila elektriko, med leti 1903 in 1976 pa je imela tudi bolnišnico. Poleg cestnih povezav s Prevaljami, Pliberkom in Šoštanjem je dobila z zgraditvijo železniške proge Prevalje-Pliberk tudi posredno železniško povezavo s Pliberkom in z Ravnami na Koroškem. Skladno z gospodarskim razvojem Èrne se je spreminjalo tudi njeno prebivalstvo. Od leta 1764, ko imamo prvi podatek o številu prebivalstva (318 oseb), pa do leta 1971 se je to posedmerilo. Število prebivalcev Èrne je narašèalo zaradi doseljevanja; to je izprièano vsaj že od srede 18. stoletja dalje. Zato so v Èrni poleg domaèinov živeli tudi prišleki. Prihajali so iz okoliških in drugih krajev in deloma tudi iz drugih držav. Privabljala jih je možnost zaposlitve v fužinarstvu, rudarstvu in obrtnih dejavnostih. Vpisi v matiène knjige dopušèajo posplošeno ugotovitev, da je bila Èrna vsaj že sredi 19. stoletja kraj, v katerega so se stalneje priseljevali samski moški in deloma ženske, obèasno tudi družine (Makaroviè, 1986). Zaradi izjemno velikih možnosti za zaposlovanje Èrna ni poznala omembe vrednega izseljevanja. Dolina pri Trstu (50 n. m. v.) je slovenska vas v dolini Glinšèice, 7 kilometrov oddaljena od Trsta (Italija). V 19. stoletju je bila vkljuèena v koprski okraj, pred tem pa je pripadala Kranjski. Od leta 1923 dalje sodi v tržaško pokrajino. Prebivalci Doline so bili mali posestniki, med katere so se v prvi polovici 19. stoletja priselili številni obrtniki. Ker je majhna posest zagotavljala le preživetje, si je glavnina prebivalstva dohodek dopolnjevala s krušarstvom in prodajo poljedelskih pridelkov (Verginella, 1990). V 19. stoletju je vas doživela postopen porast prebivalstva; od 589 prebivalcev leta 1791 na 950 leta 1910. Odseljevanje najrevnejših èlanov skupnosti se je zaèelo v drugi polovici 19. stoletja, (Verginella, 1990). Gradec pri Pivki (586 n. m. v.) leži v zatišni legi na valovitem svetu srednje Pivke ob vznožju Hriba, za katerim se dviga višja Osojnica (820 m). Pod vasjo teèe železniška proga Prestranek-Pivka. Gradec se prviè omenja leta 1643, za 18. stoletje pa imamo tudi že podatke o številu hiš in o pripadajoèih družinah. Bilo jih je 7. Vse so bile kmeèke: ena je imela cel grunt (približno 15 ha), tri so imele pol grunta, ena tri èetrt grunta in dve tri osmine grunta. Število kmetij oz. gospodinjstev je ostalo vse do leta 1971 enako, število prebivalcev pa se je zaèelo zmanjševati po prvi svetovni vojni (Makaroviè, 1979). Kamnica (293 n. m. v.) je sedaj naselje v zahodnem mestnem obmoèju Maribora, na levem bregu Drave. Prviè je bilo omenjeno okrog leta 1100. Šolski pouk je stekel leta 1683 v zasebni šoli. Kamnica je bila znana po lonèarstvu (Savnik, 1980: 218). Ljutomer (184 n. m. v.) leži na stiku Spodnjega Murskega polja in Vzhodnih Slovenskih goric na naplavini Šèavnice. Trg je slovel že od 13. stoletja kot tržišèe za poljske pridelke, posebno za pšenico in vino (Savnik, 1980: 138). Loški potok (770–850 n. m. v.) sestavljajo naselja, ki ležijo na planoti, s katere vodijo poti v Ribnico, Sodražico, Èabar in Loško dolino (Tabor, Hrib, Srednja vas, Šegova vas, Retje, Maki Log, Travnik). Glavni gospodarski panogi sta živinoreja in gozdarstvo. V preteklosti so si kmetje pomagali s sezonskim delom v slavonskih in drugih gozdovih. Precej so se tudi izseljevali (Savnik, 1971: 562). Piran (1–90 m. n. v.) je obmorsko mesto v slovenski Istri. Konec 19. stoletja so, sodeè po poroènih formularjih, v Piranu (mesto s pripadajoèim komunalnim zaledjem) živeli poljedelci in posestniki (dobra polovica), mornarji (15 %), ribièi (4 %) itd. V mestu so živeli tudi uradniki, obrtniki, trgovci (Miheliè et al., 1994). Podstenice (595 n. m. v.) so bile pred drugo svetovno vojno naselje s šolo, žago in gostilno, a je bilo hkrati s pripadajoèimi zaselki med roško ofenzivo avgusta 1942 porušeno in požgano (Savnik, 1971: 523). 50 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE Predgrad (374 n. m. v.) je najveèja vas v Poljanski dolini (obèina Koèevje), a je kljub temu odmaknjena od glavnih prometnih poti. Avtobus je zaèel redno voziti v Koèevje in trikrat tedensko v Èrnomelj šele leta 1950. Elektriko so dobili leta 1952. Predgrad leži le nekaj kilometrov od slovensko-hrvaške meje. Kljub temu je to popolnoma slovenska vas. Nastanek naselja je povezan s srednjeveškim gradom Poljane, prviè omenjenim leta 1325; poljansko zemljiško gospostvo je bilo takrat razdeljeno na 10 hub. Sredi 16. stoletja, ko je bilo uradno dovoljeno doseljevanje uskokov, je 10 kmetij uživalo že 20 kmetov - podložnikov. Sredi 19. stoletja je imelo pol grunta le še 3 % kmetov, 58 % je imelo 1/4 grunta, 34 % pa 1/8 grunta. Ob koncu 19. stoletja ni bilo v Predgradu nobenega polgruntarja (približno 7 ha) veè. Proces drobljenja kmetij je rojeval sloj številnih manjših kmetov, bajtarjev in osibevnikov. Njihove družine so najveèkrat živele na robu življenjskega obstoja. Preživljale so se z dninami po kmetijah. Zato se je vsaj že v 2. polovici 18. stoletja del prebivalcev dodatno ukvarjal z menjalnim trgovanjem, pešèica pa s krošnjarstvom. Vsaj v 1. polovici 19. stoletja so bili nekateri Predgrajci zaposleni tudi že kot gozdni delavci. Od srede 19. stoletja dalje pa je gmotna nuja silila ljudi, sprva le moške, pretežno z manjših ali obubožanih veèjih kmetij in bajt, da so si zaèeli iskati delo v tujini. Obèasno ali stalno zaposlovanje v tujini, zlasti v Ameriki, se je moèno poveèalo proti koncu 19. stoletja, tik pred prvo svetovno vojno pa je zaèelo upadati. Zamrlo je šele po drugi svetovni vojni (Makaroviè, 1985). Odseljevanje je odloèilno vplivalo na spreminjanje števila prebivalstva Predgrada. Vsaj od srede 19. stoletja dalje se je število prebivalstva neprestano zmanjševalo, in to kljub temu, da je bil naravni prirast, razen v desetletjih 1851–1860 in 1911–1920, stalno pozitiven. Radgona (211 n. m. v.) je bilo naselje, ležeèe pod istoimenskim gradom. Ustanovljeno je bilo leta 1261, leta 1299 je postalo mesto. Od leta 1450 je tod obstajal most èez Muro (Radovanoviè, 1997). Sele-obèina (860–1100 n. m. v.) leži v Spodnjem Rožu (Avstrija). Sestavljajo jo naselja: Sele Fara/Zell - Phare, Sele-Frajbah/Zell - Freibach, Sele - Šajda/Zell - Schaida, Sele - Homeliše/Zell - Hömolisch, Sele - Sredni Kot/Zell - Mitterwinkel in Sele - Zgornji kot/Zell - Oberwinkel. Monografija Sele in Selani, po kateri povzemamo podatke, vkljuèuje vsa omenjena naselja razen naselja Sele - Homeliše. Naselja sestavljajo samotne kmetije, ki so nastale vsaj že v zgodnjem novem veku, in mlajši, bolj ali manj strnjeno postavljeni kmeèki domovi. Zlasti veèje kmetije so se že v 16. in 17. stoletju delile na polovice ali èetrtine. V drugi polovici 19. stoletja in pozneje pa so nekatere velike in manjše kmetije prešle tudi v nekmeèko last (Makaroviè, 1994). V Selah so še sredi 20. stoletja prevladovale kmeèke družine. S poljedelstvom združena živinoreja in ponekod tudi izkorišèanje gozda sta jim pomenila osnovne vire preživljanja. Zaradi ostrih podnebnih razmer so bili pridelki le malokje zadostni. Vsaj že v 17. stoletju so izdelovali strešne kritine, skodle in deske ter kuhali oglje. Z izrabo gozdov so se preživljale predvsem družine kajžarjev. Poglavitni dodatni vir kmeèkega preživljanja od zadnje èetrtine 19. stoletja in vse do urejenega cestnega in tovornega prometa je bilo vozarstvo. Med vire preživljanja nekaterih kmeèkih in zlasti kajžarskih družin je sodil tudi divji lov. Èeprav obèina Sele leži v Republiki Avstriji, "še vsi domaèini govorijo slovenski materni jezik" (Makaroviè, 1994). Slovenska Bistrica - podeželje (250–400 n. m. v.) zajema naselja župnije Slovenska Bistrica brez naselja Slovenska Bistrica: Devina, Klopce, Kovaèa vas, Nova Gora, Ritoznoj, Spodnja Ložnica, Spodnja Nova vas, Šentovec, Zafošt in Zgornja Bistrica. Ta naselja ležijo na razgibani pokrajini, ki zajema jugo-vzhodni del Pohorja, bližnje podgorsko grièevje in ravnino pod njim. V 17. stoletju so skupaj z naseljem Slovenska Bistrica sestavljala župnijo Slovenska Bistrica (Koropec, 1990). Slovenska Bistrica - mesto (274 n. m. v.) leži v središèu razgibane pokrajine, ki zajema jugo-vzhodni del Pohorja, bližnje podgorsko grièevje in ravnino pod njim. Ponaša se s starim šolstvom. Zaèetki deške šole segajo v protestantski èas. Redni pouk se je zaèel leta 1644. Skozi stoletja je veèina Bistrièanov živela od obrtništva. Vsak obrtnik pa je bil hkrati tudi trgovec (Koropec, 1990). 51 RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Strojna (1000–1060 n. m. v.) je naselje raztresenih gorskih kmetij v prisojni legi pod vrhom in po poboèjih istoimenskega sredogorja, ki leži severno od Prevalj, med dolinama rek Meže in Drave. Obmoèje je zelo odmaknjeno od rudarskih in fužinarskih središè oziroma v novejšem èasu od industrijskih središè v dolini ter je moèno poljedelsko. Elektriko je Strojna dobila šele leta 1958, cestno povezavo z Ravnami na Koroškem pa leta 1974. Naravne razmere (lega, podnebje, prst) so precej ugodne za kmetijsko izrabo tal; 20 % njiv, 13,7 % pašnikov, 55 % površin gozda. Prevladujoèa oblika agrarne naseljenosti so samotne kmetije z zaprtimi ali odprtimi celki (Medved, 1967). V 19. stoletju je Strojno sestavljalo 20 kmetij s povpreèno 21 ha posesti. Poleg èlanov gospodarjeve družine je na vsaki kmetiji živelo še doloèeno število služinèadi (hlapcev in dekel). Po podatkih iz popisa leta 1869 je na strojanskih kmetijah živelo povpreèno 12–13 oseb. Ob stalno naseljenih kmeèkih družinah pa so vsaj že od 2. polovice 18. stoletja dalje tam obèasno živeli najemniki - ofarji. Prebivali so v bajtah, ki so bile last kmetov. Od srede 19. stoletja dalje se je število prebivalstva na kmetijah postopoma krèilo (nazadovanje živinoreje in poljedelstva, rastoèi pomenom gozdov, razvijajoèe se železarstvo), v dolinah in grapah pa so rasle koèe žagarjev in gozdnih delavcev (Makaroviè, 1982). Število prebivalcev Strojne se vse do druge svetovne vojne ni veliko spreminjalo. Popis leta 1869 je naštel 253 prebivalcev, popis leta 1931 pa 247. Poglavitni vzrok za stagnacijo števila prebivalcev v Strojni je bilo odseljevanje. Naravni prirast je bil namreè vse od leta 1881 dalje pozitiven. Velenje-trg (390 n. m. v.) je bilo upravno-politièno in gospodarsko središèe vzhodnega dela Šaleške doline. Bilo je naselje obrtnikov, trgovcev in gostilnièarjev. Vse do leta 1950 Velenja ni mogoèe šteti za rudarsko naselje. Število prebivalstva je ves èas narašèalo, od leta 1822 do 1910 se je skoraj poèetverilo. V Velenju so se zaradi razvijajoèe se rudarske dejavnosti naseljevali tudi tujci. Ti so sestavljali nemško govoreèe prebivalstvo Velenja (Hudales, 1997). Velenje-okolica (400–740 n. m. v.). Sestavljajo jo naselja Zgornji in Spodnji Šalek ter Šmartinske Cirkovce. V 19. stoletju je bil Spodnji Šalek ravninska gruèasta vas s prevladujoèim poljedelstvom, Zgornji Šalek vas v hribovitem obrobju Šaleške doline z uravnoteženo vlogo poljedelstva in živinoreje, Šmartinske Cirkovce pa so bile takrat hribovska vas s samotnimi kmetijami. Število prebivalstva je v teh vaseh narašèalo do konca 19. stoletja, vendar pa bistveno poèasnejše kot v Velenju. Med letoma 1822 in 1910 je poraslo le za 60 % (Hudales, 1997). Velenje-trg in Velenje-okolica ležita v Šaleški dolini. Tam se je v 19. stoletju zaèela razvijati industrija. Pomembne so bile usnjarska, hmeljarska in lesna industrija. Prvi opaznejši vplivi rudarstva in predvsem premogovništva so se kazali od zaèetka 19. stoletja dalje, koncem 19. stoletja pa je premogovništvo postalo glavna gospodarska panoga doline. Leta 1826 je Šaleška dolina dobila novo cestno povezavo s Koroško, leta 1891 železniško povezavo s Celjem, leta 1899 pa še z Dravogradom (Hudales, 1997). Prva trivialna šola bila ustanovljena že leta 1777 v Šoštanju. Kljub temu je veliko otrok še v šestdesetih letih 19. stoletja obiskovalo le nedeljsko šolo. Redno obiskovanje šole se je na vse otroke razširilo šele v sedemdesetih letih 19. stoletja (Hudales, 1997). Župnija Velike Brusnice (180–457 n. m. v.) se razprostira med Gorjanci in dolino Krke. Sestavljajo jo naselja: Velike Brusnice, Male Brusnice, Ratež, Dolenji Suhadol, Gorenji Suhadol, Gumberk, Leskovec in Gabrje (Rožman, 2001). Sredi 17. stoletja so v župniji prevladovale cele kmetije. Z narašèanjem števila prebivalstva so se kmetije delile na manjše enote. V prvi polovici 19. stoletja je bilo nadpoloviènih kmetij 12 %, poloviènih 55 %, tretjinskih, èetrtinskih in manjših kmetij 25 %, hišarjev 5 %. Štiri petine teh kmetov je bilo posestnikov, petina pa najemnikov. Veèina kmetijskih zemljišè brusniške župnije leži v hribovitem in zakraselem svetu. V 19. in prvi polovici 20. stoletja je gozd pokrival 60 % kmetijskih površin, njive 20 %, vinogradi 2 %, sadovnjaki 2 %, travniki slabih 5 %, pašniki pa 7 %. Ko so gozdove zemljiških gospodov v 2. polovici 19. stoletja razdelili kmetom, je bil dohodek od gozda med najpomembnejšimi viri denarnih sredstev. Drugi dopolnilni viri s*o bili še prodaja žganja, suhih sliv, 52 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE vina, konoplje, perutnine, jajc, sadja. Jedro kmeèkega gospodarstva so sestavljali družinski èlani: starši, otroci, stari starši in pogosto gospodarjevi samski bratje in sestre. Zaradi preobilice domaèe delovne sile najemanje poslov ni bilo v navadi. Kmeèki prole- tariat, to so bili hišarji in gostaèi, je že v 1. polovici 19. stoletja predstavljal znaten del kmeèkega prebivalstva. Število prebivalstva župnije Velike Brusnice je v 19. in prvi polovici 20. stoletja narašèalo, razen v obdobju od 1900 do konca prve svetovne vojne, ko so se številni odselili v Ameriko. Obmoèje brusniške župnije je bilo namreè eno najzaostalejših na Dolenjskem. Manjši kmetje, bajtarji in gostaèi so si življenjsko raven zboljševali z izseljevanjem v Ameriko, nabiralništvom, prevozništvom in s sezonskim delom v hrvaških, koèevskih in gorjanskih gozdovih (Rožman, 2001). Vitanje (478 n.m.v.) je naselje na južnem obrobju Pohorja, na sotoèju Hudinje, Hoène in Jesenice. Trške pravice je dobilo v 14. stoletju. Razvita kovaška obrt. Prva šola je zaèela delovati leta 1763 (Savnik, 1976). Tabela 5: Število prebivalstva v nekaterih naseljih, župniji in obèini, popisi prebivalstva 1869–1948 Naselje, župnija, obèina1) 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 Bohinj (19 naselij) 4500 4477 4314 4127 4578 ... 5190 4817 Èrna na Koroškem ... 494 467 621 ... ... 827 1198 Dolina pri Trstu 746 859 874 884 950 ... ... ... Gradec pri Pivki 67 74 67 50 71 ... 42 55 Piran ... ... 12326 ... ... ... ... ... Predgrad 494 480 476 428 352 ... 361 302 Sele - obèina 935 9572) 998 951 962 9133) ... 9604) Strojna 253 267 266 258 246 ... 247 217 Velenje - trg 266 364 441 529 566 ... ... ... Velenje - okolica 361 452 434 455 410 ... ... ... Velike Brusnice - župnija 1447 1468 1647 1708 1657 1650 1803 2079 1) Navedena niso naselja, za katere se mikropodatki nanašajo samo na obdobje pred popisom prebivalstva leta 1869. 2) leto 1883 3) leto 1923 4) leto 1951 Viri: Makaroviè, 1979; Makaroviè, 1982; Makaroviè, 1986; Makaroviè, 1987; Makaroviè, 1994; Hudales, 1997; Rožman, 2001; Verginella, 1990; Miheliè, 1994. 53 RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA 2. 1 RAZVOJ NATALITETE Od srede 18. do srede 20. stoletja se je raven natalitete zmanjšala za polovico. To zniževanje pa ni potekalo enakomerno, saj za prvih 100 let tega 200-letnega obdobja sploh ne moremo govoriti o upadanju. Zato smo celotno obdobje razdelili na dva dela: do srede 19. stoletja in od srede 19. stoletja do druge svetovne vojne. Ta delitev je pogojena deloma z etapami zgodovinskega razvoja, deloma pa s kolièino in kakovostjo statistiènih podatkov. Prvo obdobje (1754–1857) zamejujeta prvi štetji prebivalstva v avstro-ogrski monarhiji. Za to obdobje so podatki še fragmentarni in dokaj nezanesljivi. Nanašajo se na zgodovinske teritorialne enote, ki niso neposredno primerljive z današnjimi mejami Republike Slovenije. Zbral jih je F. Zwitter (Zwitter, 1936), D. Vogelnik pa jih je uporabil za izdelavo ocen natalitete za zdajšnje ozemlje Slovenije za obdobje 1754–1857 (Vogelnik, 1965: 116–128). Izdelal jih je tako, da je izhajal iz prvega modernega popisa prebivalstva v letu 1857. Za to leto je imel na voljo podatke F. Zwittra po takratni teritorialni razdelitvi (do ravni dežel) in podatke Ž. Šifrerja (Šifrer, 1963), preraèunane na sedanje ozemlje Slovenije na osnovi originalnih podatkov za sodne okraje. S primerjavo teh podatkov je D. Vogelnik izraèunal "koeficiente redukcije historiènih teritorialnih enot na sedanje ozemlje Slovenije". Te koeficiente je nato uporabljal za preraèunavanje podatkov F. Zwittra na sedanje ozemlje Slovenije. Postopek je imenoval teritorialna ponderacija. Poleg teritorialne ponderacije je za obdobje 1780–1818, za katero F. Zwitter ne daje èasovno sklenjenih podatkov, uporabljal tudi èasovno ponderacijo. Tako je s pomoèjo teritorialne in èasovne ponderacije izdelal ocene vrednosti natalitete (in mortalitete) za vsako desetletje od 1780 do 1860. Od tega naèina ocenjevanja se je odmaknil le za najstarejše obdobje, to je za obdobje od leta 1762 do leta 1779, ker je nekatere izraèune F. Zwittra ocenil za nerealne. Podatke F. Zwittra in iz njih izhajajoèe ocene D. Vogelnika vsebuje tabela 6. Obdobje med popisoma 1754 in 1857 je D. Vogelnik razdelil na tri podobdobja: 1754–1779, 1780–1818 in 1819– 1857. Ocenjena raven natalitete (36,3 ‰) predstavlja za prvo podobdobje povpreèje za vseh 25 let. Za naslednje podobdobje (1780–1818), to zajema 38 let, pa je lahko izdelal ocene že za krajša èasovna obdobja, desetletja. Tretje podobdobje zajema èas od 1819 do 1857 oz. 1860. Podatki za to obdobje so že zelo zanesljivi. Kljub temu se za zadnje desetletje tega obdobja, 1851–1860, ocena natalitete D. Vogelnika razlikuje od ocene Ž. Šifrerja, ki je avtor ocen za obdobje 1850–1961, za 1,8 promilne toèke. To kaže na težavnost ocenjevanja ravni demografskih pojavov za obdobja, ki s sedanjim niso ne vsebinsko ne ozemeljsko popolnoma primerljiva. Sodeè po podatkih D. Vogelnika se je v obdobju 1754–1860 nataliteta ves èas rahlo zniževala. Kratkoroèna nihanja ob koncu 18. in v prvi polovici 19. stoletja so bila povezana z dolgim obdobjem francoskih vojn (1780– 1815) in lakote (1815–1817), ki jim je sledila: najprej se je nataliteta v obdobju 1810–1818 znižala, nato pa v naslednjem desetletju poveèala; to poveèanje si lahko razlagamo kot kompenzacijsko obdobje po dolgih letih vojn in lakote. Razmeroma nizka raven natalitete sredi 19. stoletja pa naj bi bila posledica gospodarske krize. Ocene D. Vogelnika temeljijo na razmeroma skopih podatkih, zato imamo do nekaterih tudi pomisleke: v teritorialni ponderaciji ni upoštevano Prekmurje, za obdobje 1810–1818 je vrednost za Štajersko iz let 1816–1817 uporabil kot povpreèek za celotno ozemlje Slovenije, èeprav so to bila leta lakote po konèanih francoskih vojnah, francoske vojne niso enako prizadele vseh slovenskih pokrajin itd. Èe navedene pomisleke upoštevamo in èe za obdobje 1851–1860 namesto ocene D. Vogelnika upoštevamo oceno Ž. Šifrerja, se nam razvoj natalitete na ravni zdajšnje Slovenije v obdobju 1754–1857 ne kaže kot obdobje rahlega upadanja, temveè bolj kot obdobje rahlega upadanja in nato stagnacije, ki so ga za nekaj let prekinile francoske vojne9). 9) Ocena za desetletje 1810–1818 temelji na podatkih za Štajersko v letih 1816–1817. To pa sta leti, v katerih je bila umrljivost nadpovpreèna (konec francoskih vojn, lakota). Na to kažejo tudi podatki za vas Strojna, kjer je celo španska gripa v letu 1919 zahtevala manj žrtev (Makaroviè in Šircelj, 1985). Zato je bila tudi rodnost v teh letih na Koroškem in Štajerskem zagotovo nižja kot v predhodnih. Vendar posledice vojn in lakote niso enako prizadele vseh slovenskih pokrajin. V Predgradu, na primer, je bilo v desetletju 1811–1820 število rojstev še enkrat veèje od števila umrlih. Zato je raven natalitete, ki jo je za Slovenijo za desetletje 1810–1818 doloèil D. Vogelnik, verjetno nekoliko podcenjena. 54 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE Tabela 6: Nataliteta v Sloveniji od srede 18. do srede 19. stoletja (‰) 1754–1779 1780–1818 1819–1857 Avtor izraèunov, teritorialne enote 1762 1764 1768 1771– 1784– 1788– 1787– 1793 1802 1816– 1819– 1830– 1846– 1851– 1773 1785 1789 1792 1817 1827 1845 1850 1860 F. Zwitter (1936) Štajerska ... ... 32,1 35,7 33,8 ... 38,5 35,2 34,2 32,5 35,9 33,2 31,7 30,5 Kranjska ... ... 33,8 ... ... ... 35,7 ... ... ... ... 31,6 32,2 30,8 Koroška ... ... ... ... ... ... 28,5 ... ... ... 33,9 29,7 29,4 29,3 Primorska1) ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... 40,1 38,0 35,7 37,2 Goriška ... ... ... ... ... 38,6 ... 28,5 ... ... ... 36,9 ... ... Trst ... ... ... ... ... ... ... 54,3 ... ... ... 45,7 ... ... Istra ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... 37,6 ... ... Kranjski del Lj. škof. 48,3 41,2 ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... Štajerski del Lj. škof. 41,5 ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... Ocene za sedanje 1780–1789 1790–1799 1800– 1810– ozemlje Slovenije 1809 1818 D. Vogelnik (1965) 36,3 35,0 34,4 34,2 32,5 35,7 33,5 32,4 31,7 Ž. Šifrer (1963) ... ... ... ... ... ... ... ... 33,5 1) Vrednost 40,1 se nanaša na obdobje 1822–1827. Viri: Zwitter, 1936; Vogelnik, 1965. Drugo obdobje v razvoju natalitete zamejujeta prvi moderni popis prebivalstva v Avstro-Ogrski monarhiji in zaèetek druge svetovne vojne (1857–1941). Za to obdobje so na voljo že dobri kontinuirani podatki popisov prebivalstva in vitalne statistike (razen za vojna leta)10). Marèna revolucija 1848 je namreè dokonèno odpravila naèelo tajnosti statistiènih podatkov. Statistiène publikacije postanejo odslej vedno številnejše in izèrpnejše. Zato je preraèunavanje osnovnih podatkov na zdajšnje ozemlje Slovenije potrebno le še zaradi zagotovitve teritorialne primerljivosti. Opravil ga je Ž. Šifrer in se pri tem opiral na objavljene podatke avstrijske, za obdobje po prvi svetovni vojni pa na jugoslovanske in italijanske statistike. Za leta prve svetovne vojne je raven natalitete ocenil D. Vogelnik, in sicer na podlagi gibanja natalitete v drugih evropskih državah v istem èasu (Vogelnik, 1965). Razvoju natalitete od srede 19. stoletja do prve svetovne vojne lahko sledimo neprekinjeno, najprej po desetletjih, nato pa po posameznih koledarskih letih. Iz teh podatkov izhaja, da je nataliteta v drugi polovici 19. stoletja na ozemlju Slovenije narašèala in da je dosegla višek v desetletju 1881–1890. Ta višek pa ni bil izrazit, ker je bilo upadanje, ki je temu višku sledilo, sprva zelo poèasno. Izrazitejše je postalo šele po letu 1900. Med prvo svetovno vojno se je nataliteta moèno znižala. Po vojni, v takoimenovanem kompenzacijskem obdobju, se je sicer poveèala, vendar ni nikoli veè dosegla vrednosti iz leta 1913. Med svetovnima vojnama se je zniževanje natalitete nadaljevalo, tako da je ta leta 1940 znašala le še 22 ‰. Èe primerjamo prvo obdobje zniževanja natalitete, to je od konca 19. stoletja do prve svetovne vojne, z obdobjem od konca kompenzacijskega obdobja po prvi svetovni vojni (1924) do zaèetka druge svetovne vojne, ugotovimo, da je bila intenzivnost upadanja približno enaka. To pomeni, da bi upadanje natalitete v prvi polovici 20. stoletja v Sloveniji potekalo zelo enakomerno, èe ga ne bi prekinila prva svetovna vojna. V primerjavi z drugimi evropskimi državami je bila raven natalitete v Sloveniji med svetovnima vojnama razmeroma visoka. Zato se je upadanje nadaljevalo tudi še po drugi svetovni vojni, enako kot v veèini držav s podobno ravnijo natalitete; to so bile države evropskega juga, jugovzhoda in vzhoda (Vogelnik, 1965). Podobno raven in razvoj natalitete kot Slovenija je v 1. polovici 20. stoletja poznala tudi Hrvaška. 10) Avstrijski popisi prebivalstva so si sledili vsakih 10 let do leta 1910, podatke o številu rojenih otrok pa je avstrijska statistika objavljala do vkljuèno leta 1913, in sicer do 1870 po deželah, nato pa tudi po politiènih okrajih. 55 RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Slika 2: Nataliteta v Sloveniji od 1754–1779 do 1991–2000 Viri: Vogelnik, 1965; Šifrer, 1963; SURS; lastni izraèuni. Za desetletje 1911–1920 ocena D. Vogelnika. 56 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE 2. 2 RAZVOJ SPLOŠNE, ZAKONSKE IN NEZAKONSKE RODNOSTI Opis razvoja natalitete na Slovenskem od srede 18. stoletja do srede 20. stoletja, ki smo ga podali v prejšnjem poglavju, nas pouèi, da je nataliteta do konca 19. stoletja nihala med 30 ‰ in 37 ‰, nato pa so se vrednosti zaèele zniževati in to zniževanje se nadaljuje vse do današnjih dni. Žal pa je nataliteta zelo splošen kazalnik, katerega vrednost je zelo odvisna od starostne in spolne sestave prebivalstva. O teh sestavah pa vse do leta 1921 vemo zelo malo. Kljub temu je bilo za nekatera obdobja mogoèe izdelati ocene splošnih stopenj splošne rodnosti, za konec 19. stoletja pa celo oceno celotne rodnosti in povpreène starosti žensk ob rojstvu njihovih otrok. Sodeè po ocenah za dežele, je bila v drugi polovici 18. stoletja raven splošne rodnosti na ozemlju Slovenije nizka. Splošna stopnja splošne rodnosti se je verjetno gibala med 120 ‰ in 130 ‰. Tabela 7: Ocene splošnih stopenj splošne rodnosti, 2. polovica 18. stoletja, dežele (‰) Dežela Leto f f ' Štajerska (slovenski in nemški del) 1768 113 142 Kranjska, Goriška, Gradišèanska, Istra 1778 125 125 Koroška 1787 95 114 f : delež žensk v rodni dobi je enak kot v popisu leta 1754. f': ženske v rodni dobi tvorijo 25 % vsega prebivalstva. Viri: Šircelj, 1991: 149; Zwitter, 1936: 43–44; Šifrer, 1962. Ker je v prvi polovici 19. stoletja nataliteta stagnirala, proti koncu stoletja pa se je prièela poveèevati, predpostavljamo, da se je podobno spreminjala tudi splošna stopnja splošne rodnosti. Te predpostavke žal ni mogoèe empirièno preveriti. Prve izraèune splošnih stopenj splošne rodnosti lahko namreè opravimo šele za konec 19. stoletja, ko so poleg podatkov o živorojenih prviè na voljo tudi podatki o številu žensk v rodni dobi. Nanašajo se na takratne politiène okraje v avstrijskem delu Avstro-Ogrske. Ker pa se njihove meje ne ujemajo z zdajšnjimi mejami Slovenije, je raven rodnosti za zdajšnje ozemlje Slovenije ocenjena tako, da so upoštevani podatki za tiste okraje, razen Prekmurja, katerih ozemlje veèinoma sodi v Republiko Slovenijo, ne pa tudi za tiste, katerih ozemlje veèinoma pripada sosednjim državam11). S temi poenostavitvami je bilo mogoèe sestavili naslednjo tabelo: Tabela 8: Splošne stopnje splošne rodnosti, Slovenija brez Prekmurja, 1880–1910 (‰) Leto f ' 1880 146,9 1890 145,6 1900 151,2 1910 159,1 f' je razmerje med številom živorojenih otrok in ženskami starimi 14–45 let. Viri: Volkszälhung 1880, 1890, 1900, 1910; Bewegung 1880, 1890, 1900, 1910; podatke zbrala I. Rožman; lastni izraèuni. 11) Splošne stopnje splošne rodnosti predstavljajo razmerje med številom živorojenih otrok in številom žensk, starih 15–49 let. Ker pa so za obravnavana leta na voljo le podatki o številu žensk, starih 15–45 let, smo število rojstev primerjali s tem številom. Tak izraèun poveèa vrednosti stopenj. 57 RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Ne glede na to, da tabela prikazuje le ocene, pa vrednosti jasno kažejo, da je splošna rodnost proti koncu 19. stoletja narašèala in da je najvišjo vrednost dosegla v letu 1910 ali pa morda celo kako leto pozneje. Temu vrhuncu je sledilo upadanje. Leta 1921 je splošna stopnja splošne rodnosti znašala le še 135 ‰. Ta vrednost je seveda v veliki meri odraz kompenzacije rojstev po prvi svetovni vojni. Ko je kompenzacijsko obdobje minilo, se je vrednost splošne stopnje znižala. Leta 1931 je znašala 122 ‰, leta 1953 pa le še 84 ‰12). Ker za veèino 19. stoletje splošnih stopenj splošne rodnosti ni mogoèe oceniti, za ilustracijo navajamo ocene za vas Strojna. V Strojni so se splošne stopnje splošne rodnosti dvigale do desetletja 1820–1830, nato so upadale do šestdesetih let devetnajstega stoletja, nakar so zaèele spet narašèati13). Razvoj v Strojni je bil podoben razvoju natalitete kot ga je ocenil D. Vogelnik za Slovenijo. Tabela 9: Splošne stopnje splošne rodnosti v Strojni v 19. stoletju (‰) Obdobje f f 1 2 1800–1809 (105) (68) 1810–1819 (130) (81) 1820–1829 109 120 1830–1839 87 94 1840–1849 84 68 1850–1859 60 64 1860–1869 65 75 1870–1879 (92) (129) f število živorojenih otrok in število žensk v rodni dobi je izraèunano iz 1 števila umrlih. f ' število živorojenih otrok je povzeto po vpisih v krstne matiène knjige, 2 število žensk v rodni dobi pa je izraèunano s pomoèjo letnih podatkov o umrlih po starosti in spolu v obdobju 1768–1980. Vir: Makaroviè in Šircelj, 1985. Še veè kot splošna stopnja splošne rodnosti nam o ravni in razvoju rodnosti povedo celotna rodnost in starostno- specifiène stopnje splošne rodnosti. Ocenimo jih lahko za obdobje 1896–1900 in leto 1910, izraèunamo pa za sredino 20. stoletja. Oceni za konec 19. stoletja in zaèetek 20. stoletja slonita na predpostavki, da so bile vrednosti za zdajšnje ozemlje Slovenije enake kot za Kranjsko. Ob koncu 19. stoletja je bila namreè nataliteta na ozemlju zdajšnje Slovenije enaka kot na Kranjskem. Podatke je zbrala in kazalnike izraèunala I. Rožman. Celotna rodnost je v obdobju 1896–1900 znašala 5,6 otroka na eno žensko. To je bila verjetno najvišja vrednost pred prièetkom dolgoroènega zniževanja rodnosti. Leta 1910 je bila vrednost že za 7 % nižja, 5,2 otroka na žensko. Naslednji podatek o celotni rodnosti se nanaša na leto 1950. Takrat je bila celotna rodnost 3,0 otroka na eno žensko; skoraj pol manj kot pred 50 leti. Rodnost se je znižala predvsem v starosti 25–45 let; bolj v višjih 12) Splošne stopnje rodnosti za leta 1880, 1890, 1900 in 1910 so izraèunane tako, da je število živorojenih primerjano s številom žensk, starih 14–45 let. Za leta 1921, 1931 in 1953 pa je število živorojenih primerjano s številom žensk, starih 15–49 let. Zato je dejanska razlika med letoma 1910 in 1921 nekoliko manjša, kot se zdi na prvi pogled. 13) Podatke o številu živorojenih nam dajo zapisi v matiène knjige, število žensk v rodni dobi pa smo izraèunali posredno, prek podatkov o umrlih po starosti in spolu od 1762 do 1980. Generacije rojenih smo tvorili tako, da smo sešteli vse umrle, ki so pripadali doloèeni generaciji. Tako smo lahko izraèunali tudi število žensk v rodni dobi za posamezna koledarska leta. Število živorojenih, vpisanih v matiène knjige, in izraèunano število živorojenih bi se morali ujemati, èe bi se število prebivalstva Strojne spreminjalo samo zaradi naravnega priprasta. Za obdobje 1820–1870 je razlika med obema številoma neznatna. Izraèunano število živorojenih, rojenih od 1780–1810, presega število vpisanih v matiène knjige, od leta 1870 dalje pa je razmerje obrnjeno. Iz tega lahko sklepamo, da so se proti koncu 18. stoletja ljudje še priseljevali v Strojno, po letu 1870 pa so jo zaèeli zapušèati. Zaradi tega je število žensk v rodni dobi pred letom 1820 precenjeno, po letu 1870 pa podcenjeno. Zato so stopnje za ti dve obdobji v tabeli prikazane v oklepajih. Nihanja vrednosti so velika, ker je bilo število živorojenih majhno (manj kot 100 rojstev v desetletju), prav tako tudi število žensk v starosti 15–49 let. 58 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE starostih in manj v nižjih. Med mlajšimi od 20 let pa se je poveèala (Rožman, 2003: 198). To se je odrazilo tudi v povpreèni starosti žensk ob rojstvu njihovih otrok: v obdobju 1986–1900 je bila na Kranjskem 31,7 let, do leta 1910 se je znižala na 31,4 leta, do leta 1950 pa na 29,9 let (podatek za Slovenijo). Povpreèna starost žensk ob rojstvu njihovih otrok je za leto 1953 razmeroma visoka, ker je še pod vplivom kompenzacije rojstev po koncu druge svetovne vojne. Pred njenim prièetkom je bila povpreèna starost gotovo nižja. Velikim spremembam, ki so se dogajale med zaèetkom in sredino 20. stoletja, žal ne moremo slediti od leta do leta ali vsaj od desetletja do desetletja. Jugoslovanska statistika ni zagotavljala podatkov o živorojenih po starosti matere niti za leta popisov. Šele podatki iz popisov, izvedenih po drugi svetovni vojni, omogoèajo, da s pomoèjo retrospektivnega opazovanja bolje osvetlimo razvoj rodnosti v prvi polovici 20. stoletja (poglavje 4). Tabela 10: Celotna rodnost in starostno-specifiène stopnje splošne rodnosti, Kranjska 1896–1900 in 1910, Slovenija 1950 in 1953 Celotna Starostno-specifiène stopnje splošne rodnosti (‰) Obdobje, leto rodnost1) 14–16 17–19 20–24 25–29 30–39 40–45 1896–1900 5,6 0,6 20,8 142,3 262,3 264,3 138,7 1910 5,2 1,9 26,3 143,0 248,5 247,0 111,0 1950 3,0 ... ... ... ... ... ... 1953 2,8 2,1 39,4 134,1 159,3 107,7 29,1 1) Vrednosti se nanašajo na ženske, stare 14–45 let, razen za leto 1950, ko se nanašajo na ženske, stare 15–49 let. Viri: Presl, 1905: podatke zbrala in kazalnike izraèunala I. Rožman; Demografska, 1959; Statistièni, 2003. Tudi o zakonski in zunajzakonski rodnosti vemo zelo malo14). Prve ocene splošnih stopenj zakonske in zunajzakonske rodnosti so možne šele za konec 19. stoletja. Iz teh fragmentarnih podatkov je mogoèe sklepati, da je zakonska rodnost proti koncu 19. stoletja in tudi še v prvih letih 20. stoletja narašèala, zunajzakonska pa se je verjetno zniževala. To bi pomenilo, da je bilo poveèevanje splošnih stopenj splošne rodnosti pred zaèetkom dolgoroènega upadanja rodnosti v zaèetku 20. stoletja predvsem posledica poveèevanja zakonske rodnosti. Tabela 11: Splošne stopnje splošne, zakonske in nezakonske rodnosti, Slovenija brez Prekmurja, 1880–1910 (‰) Leto Splošna Zakonska Nezakonska rodnost (f') rodnost (f' ) rodnost (f' ) z zz 1880 146,9 311,5 25,6 1890 145,6 ... ... 1900 151,2 315,4 20,3 1910 159,1 335,3 21,5 f' je razmerje med številom živorojenih otrok in ženskami, starimi 14–45 let. Viri: Bewegung 1881–1882, 1890, 1891, 1900, 1901,1910, 1911 in Volkszälhung 1880, 1890, 1900, 1910: podatke zbrala I. Rožman. 14) Marko Štuhec je za drugo polovico 17. stoletja za stolno župnijo sv. Nikolaja v Ljubljani, "približno doloèil število v zakonu rojenih otrok" na 5–6 (Štuhec, 1985). To število je doloèil na podlagi intergenetiènih intervalov in ocene povpreènega trajanja zakona, izraèunane iz povpreène starosti moških ob poroki in ob smrti. 59 RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Na prehodu iz 19. v 20. stoletje je do konca rodne dobe ostalo neporoèenih približno 15 % žensk (tabela 24). Èe te ženske ne bi rojevale otrok, kar seveda ni res, kakor tudi ni res, da so vse poroèene rojevale otroke, bi poroèena ženska v obdobju 1896–1900 v povpreèju rodila 6,6 živorojenih otrok. Ta ocena je nekoliko višja od ocene, izdelane na osnovi fragmentarnih podatkov za nekaj naselij v razliènih letih oz. obdobjih (Šircelj, 1991: 316). Ker pa so podatki zanjo zanesljivejši lahko sklenemo, da je ob koncu 19. stoletja poroèena ženska v povpreèju rodila 6,5 otrok. Izraèunani in ocenjeni kazalniki rodnosti za drugo polovico 18., konec 19. in za prvo polovico 20. stoletja so maloštevilni in vèasih tudi nezanesljivi. Kljub temu si lahko dovolimo vsaj nekaj zakljuèkov. Od srede 18. stoletja do druge polovice 19. stoletja je rodnost stagnirala ali pa se rahlo zniževala (odvisno od avtorske presoje nepopolnih podatkov). V drugi polovici 19. stoletja pa se je rodnost nedvomno prièela zviševati. Najvišja rodnost je bila verjetno dosežena na prelomu stoletja. Splošne stopnje splošne in zakonske rodnosti so se poveèevale vsaj do leta 1910, celotna rodnost pa se je prièela zniževati že po letu 1900. To je bil zaèetek dolgoroènega zniževanja, ki traja že 100 let in za katerega še vedno ni jasnih znakov, ki bi nakazovali, da se to dolgoroèno zniževanje konèuje. 60 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE 2. 3 REGIONALNE RAZLIKE O regionalnih razlikah v nataliteti in rodnosti vemo zelo malo. Veèina dosedanjih naporov je bila usmerjena v ocenjevanje vrednosti osnovnih demografskih kazalnikov za celotno sedanje ozemlje Slovenije, veliko manj pa v odkrivanje regionalnih razlik. Razlog za to je verjetno v maloštevilnih in težko dostopnih virih ter spreminjajoèi se upravni razdelitvi, ki otežuje sestavo primerljivih podatkov za daljša èasovna obdobja15). F. Zwitter (Zwitter, 1936) je že za 2. polovico 18. stoletja ugotovil, da je nataliteta najnižja na Koroškem in najvišja na Primorskem. Vrednosti za Kranjsko in Štajersko se nahajajo med tema skrajnima vrednostima. Te ugotovitve veljajo tudi za 19. stoletje, èeprav so se razlike proti koncu stoletja zmanjševale. O regionalnih razlikah prièajo tudi podatki za nekatera naselja. V Strojni in Selah je bila nataliteta nižja kot v Predgradu (Šircelj, 1991: 152). Tudi posledice francoskih vojn in njim sledeèa lakota je bolj prizadela Koroško kot pa na primer Belo Krajino. Sredi 19. stoletja so Štajerska, Kranjska in Primorska doživele bolj ali manj izrazit padec natalitete, medtem ko ga Koroška in Prekmurje nista. Sledil je vzpon, ki pa je bil po intenzivnosti in èasu od dežele do dežele razlièen. Nataliteta se je najbolj poveèala na Primorskem in Kranjskem, le da je Primorska dosegla višek v letih 1860– 1880, Kranjska pa 20 let pozneje. Podoben razvoj kot Kranjska je imela tudi Koroška, le da so bile na Koroškem spremembe manj izrazite. Svojstven je bil razvoj na Štajerskem. Dvig ravni natalitete med 1860 in 1880 je bil tako neznaten (ena promilna toèka), da lahko govorimo o nepretrganem upadanju od desetletja 1820–1830 dalje. Zato je tudi razlika med ravnjo natalitete na zaèetku in na koncu stoletja najveèja prav na Štajerskem. Tabela 12: Nataliteta v avstrijskih deželah, ki so segale na zdajšnje ozemlje Slovenije, 19. stoletje (‰) Obdobje Štajerska Kranjska Koroška Primorska 1819–1827 35,9 33,9 40,12) 1830–1845 33,21) 31,6 29,7 38,0 1846–1850 31,7 32,2 29,4 35,7 1851–1860 30,5 30,8 29,3 37,2 1861–1870 31,2 32,0 29,8 38,7 1871–1880 31,7 35,3 31,4 38,4 1881–1890 30,5 36,3 32,2 37,1 1891–1900 30,5 35,8 31,8 35,2 1901–1910 29,6 34,4 31,8 35,9 1) Na slovenskem delu Štajerske je bila nataliteta 34,1 ‰. 2) Obdobje 1822–1827. Vir: Zwitter, 1936: 91, 94. Tabela 12 vsebuje podatke za dežele, ki so segale na zdajšnje ozemlje Slovenije, ne vkljuèuje pa Prekmurja, ker ga analize F. Žwittra, Ž. Šifrerja in D. Vogelnika niso zajele16). Prekmurje je bilo zgodovinsko vezano na ogrski del habsburške monarhije; ta se je gospodarsko in politièno razvijal drugaèe od avstrijskega dela, še posebej od srede 18. stoletja dalje. Tako se je morala npr. veèina reform Marije Terezije omejiti na avstrijsko polovico države (Grafenauer, 1974: 9). Ker je raven natalitete oz. rodnosti povezana s splošnim družbenim razvojem, je zelo verjetno, da je bil razvoj v Prekmurju drugaèen kot v drugih delih Slovenije. To navsezadnje potrjujejo tudi podatki o nataliteti v županijah Vas in Zala na Madžarskem ter v zdajšnjem Prekmurju (tabela 13). Nataliteto za Vas in Zalo je izraèunal A. Klinger na osnovi podatkov matiènih knjig (Andorka, 1978), za Prekmurje pa smo jo izraèunali s kombinacijo podatkov Ž. Šifrerja o številu živorojenih ter podatki F. Zwittra (Zwitter, 1936) in Ž. Šifrerja (Šifrer, 1962, 1963a) o številu prebivalstva. 15) V 19. stoletju je današnje ozemlje Slovenije sodilo v avstrijske dežele (Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko) ter dve ogrski županiji (Vas in Zala). Ker se administrativna razdelitev ni spreminjala, razen v èasu Ilirskih provinc, so podatki za 19. stoletje in zaèetek 20. stoletja med seboj primerljivi. Za obdobje med svetovnima vojnama podatki teritorialno niso popolnoma primerljivi, saj se je število okrajev v osemnajstih letih spremenilo kar dvakrat. 16) Edini objavljeni podatki o Prekmurju v 19. stoletju se nanašajo na število prebivalstva (Zwitter, 1936: 92–93; Šifrer, 1962: 1–19) ter naravni in selitveni prirast (Šifrer, 1974: 18). 61 RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Tabela 13: Nataliteta v županijah Vas in Zala ter v Prekmurju, 19. stoletje (‰) Prekmurje Leto Vas Zala ŠZ1) ŠŠ1) 1838 48,5 54,5 1857 52,8 44,9 1869 45,2 47,3 52,8 53,1 1880 42,82) 43,12) 1890 38,2 39,3 37,2 37,4 1900 37,5 37,3 1910 33,2 33,4 1) ŠZ je nataliteta izraèunana s podatki Ž. Šifrerja in F. Zwittra. ŠŠ je nataliteta izraèunana samo s podatki Ž. Šifrerja. 2) Zaradi izredno majhnega števila rojstev v letu 1880 je za izraèun natalitete upoštevano leto 1881. Viri: Klinger et al., 1972 (v Andorka, 1979: 82); Zwitter, 1936: 92-93; Šifrer, 1963:1–19; Šifrer, 1963a; lastni izraèuni. Vrednosti so presenetljivo visoke. Zdi se, da je bilo prebivalstvo Prekmurja do srede druge polovice 19. stoletja najvitalnejši del slovenskega naroda. Proti koncu stoletja se je nataliteta zaèela hitro zniževati, tako da so bile ob zaèetku 20. stoletja vrednosti že blizu slovenskega povpreèja. Potek razvoja, èeprav na znatno višji ravni, je bil podoben kot na Štajerskem. O visoki ravni natalitete v Prekmurju prièajo tudi podatki o številu prebivalstva. Od leta 1846 do 1910 se je poveèalo za 83 %, kar je najveè od vseh slovenskih pokrajin. S pomoèjo podatkov o rojstvih po deželah, ki jih je Ž. Šifrer zbral za zdajšnje ozemlje Slovenije (Šifrer, 1963a) in podatkov o številu prebivalstva v popisih, smo za 2. polovico 19. in zaèetek 20. stoletja nataliteto izraèunali tudi za tiste dele nekdanjih avstrijskih dežel, ki so bile vkljuèene v zdajšnje ozemlje Slovenije. Dodali smo še ocene natalitete za obdobje med svetovnima vojnama, izdelane s pomoèjo objavljenih podatkov za okraje v Dravski banovini, in tako sestavili tabelo 1417). Iz nje razberemo, da so se v drugi polovici 19. stoletja regionalne razlike zmanjševale, da je bila nataliteta najvišja na skrajnem severovzhodnem in na skrajnem jugozahodnem delu Slovenije in da se je najhitreje zniževala tam, kjer je bila najvišja, v Prekmurju. Na Primorskem, kjer je bila tudi visoka, pa je vsaj do zaèetka prve svetovne vojne stagnirala. Tabela 14: Nataliteta po deželah, Slovenija, od 1857–1860 do 1931–1938 (‰) Obdobje Kranjska Primorska Koroška Štajerska Prekmurje 1857–1860 30,8 37,2 33,5 31,0 44,3 1861–1870 31,6 36,5 31,2 31,8 50,6 1871–1880 35,3 37,5 29,9 32,6 48,8 1881–1890 36,2 38,2 30,5 32,1 39,9 1891–1900 35,6 37,8 30,0 32,4 38,2 1901–1910 34,4 38,4 29,9 31,6 35,2 1911–1913 32,1 37,8 28,7 29,3 33,2 1921–1930 29,5 ... 32,9 29,3 27,6 1931–1938 23,9 ... 25,4 24,9 23,3 Viri: Šifrer, 1962; Šifrer, 1963; Pirc, 1939; lastni izraèuni. 17) Podatki Ž. Šifrerja o številu rojenih se nanašajo na dežele (1857–1913) in na politiène okraje (1871–1913). Ker se meje dežel, politiènih okrajev in županij ne ujemajo z zdajšnjimi mejami Slovenije, je Šifrer podatke preraèunal na zdajšnje ozemlje Slovenije, in sicer tako, da je ohranil tiste meje nekdanjih dežel in okrajev, ki potekajo po sedanjem ozemlju Slovenije. S tem je omogoèil vpogled v regionalne razlike na ozemlju zdajšnje Slovenije. Na podoben naèin je Šifrer preraèunal tudi število prebivalstva ob popisih od 1857 do 1910 (Šifrer, 1963). Okraje v Dravski banovini smo združili tako, da se teritorialno približno ujemajo z nekdanjimi mejami dežel. To ne pomeni, da smo tvorili nekdanje dežele, ker nobena od njih ni v celoti pripadla Jugoslaviji, temveè da smo ozemlje Dravske banovine razdelili na 4 dele, meje med temi deli pa naj bi približno ustrezale nekdanjim deželnim mejam. Nataliteto za obdobji 1921–1931 in 1931–1938 predstavljajo aritmetiène sredine letnih vrednosti. 62 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE Regionalne razlike v nataliteti prikazuje slika 3. Krivulja, ki na njej ponazarja slovensko povpreèje, je najbolj podobna krivulji za Kranjsko. Kranjska je bila namreè edina avstro-ogrska upravna enota, ki je bila skoraj v celoti vkljuèena v Slovenijo z današnjimi mejami. Poleg Kranjske je Sloveniji pripadlo še 45 % Štajerske, 40 % Primorske in 5 % Koroške ter Prekmurje. Prebivalstvo Kranjske in Štajerske skupaj je predstavljalo okrog 75 % takratnega prebivalstva na ozemlju zdajšnje Slovenije, zato je potek sprememb v teh dveh deželah doloèal vrednosti za celotno Slovenijo. Slika 3: Nataliteta po deželah, Slovenija, od 1857–1860 do 1931–1938 Viri: Šifrer, 1963a; Pirc, 1939; lastni izraèuni. Regionalne razlike rodnosti za obdobje 1880-1910 lahko ilustriramo tudi s pomoèjo Coalovih indeksov rodnosti (Coale, Watkins, 1986). V tabelo 15 so vkljuèeni izraèuni za tiste pokrajine, ki so segale na zdajšnje ozemlje Slovenije ali pa so se nahajale v njeni neposredni bližini. Podatki v tabeli 15 zajemajo obdobje, ko je bila rodnost na Slovenskem najvišja. Prve znake upadanja zasledimo šele po letu 1900. To upadanje pa je zelo šibko, tako da po merilih A. J. Coala še ne moremo govoriti o zaèetku dolgoroènega upadanja rodnosti, razen v Trstu. Po A. J. Coalu se rodnostni prehod zaène v desetletju, ko se vrednost indeksa zakonske rodnosti (I ) v primeri z najvišjo vrednostjo v predhodnem relativno stabilnem obdobju g zniža za 10 %. Po tem merilu se je na Slovenskem prehod prièel najprej v Trstu (še pred letom 1900), nato verjetno v Prekmurju (županiji Vas in Zala okrog leta 1910), v vseh drugih deželah, v katere je sodila veèina slovenskega ozemlja, pa šele po letu 1910; najpozneje na Kranjskem. V Gorici se je v obravnavanem obdobju indeks zakonske rodnosti celo poveèeval. Dežele pa se niso razlikovale samo po intenzivnosti sprememb, temveè tudi po razliènih ravneh rodnosti. Razlike so bile velike, vendar manjše za splošno in zakonsko rodnost, kot za nezakonsko. Najvišje indekse nezakonske rodnosti je imela Koroška, in to ne samo v primerjavi s pokrajinami, ki jih vsebuje tabela, temveè tudi v primerjavi z drugimi avstrijskimi deželami in celo v primerjavi z vsemi pokrajinami kontinentalne Evrope. Vrednosti indeksov nezakonske rodnosti so v obravnavanem obdobju stagnirale tako na Koroškem kot tudi na Štajerskem, ki je bila po intenzivnosti nezakonske rodnosti na drugem mestu med nekdanjimi avstrijskimi deželami. Indeks zakonske rodnosti je bil najvišji na Kranjskem. Kljub temu pa je bil indeks splošne rodnosti nižji kot na primer v Istri ali v bližini Prekmurja. Visok delež neporoèenih žensk in nizka nezakonska rodnost sta povzroèila, da je bila na Kranjskem splošna rodnost sorazmerno nizka. Na Štajerskem in Koroškem je bila zakonska rodnost nižja kot na Kranjskem, vendar so na Koroškem nezakonska rojstva "nadomestila veèino manjkajoèih" zakonskih rojstev, tako da je bil koeficient splošne rodnosti na Koroškem le nekoliko nižji kot na Kranjskem. Na Štajerskem je bila pogostnost nezakonskih rojstev sicer nadpovpreèna, vendar ne tolikšna kot na Koroškem; zato je bil indeks splošne rodnosti najnižji prav na Štajerskem. 63 RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Tabela 15: Indeksi rodnosti in poroènosti v izbranih deželah, mestih in županijah Avstro-Ogrske, 1880–1910 Leto If Ig Ih Im Leto If Ig Ih Im Štajerska Koroška 1880 0,317 0,643 0,128 0,367 1880 0,340 0,660 0,218 0,276 1890 0,324 0,641 0,130 0,379 1890 0,341 0,639 0,214 0,298 1900 0,333 0,641 0,130 0,398 1900 0,360 0,640 0,219 0,336 1910 0,319 0,586 0,128 0,415 1910 0,358 0,604 0,212 0,371 Kranjska Istra 1880 0,376 0,799 0,055 0,431 1880 0,447 0,756 0,031 0,573 1890 0,396 0,842 0,056 0,443 1890 0,447 0,754 0,030 0,576 1900 0,396 0,827 0,046 0,449 1900 0,447 0,773 0,037 0,557 1910 0,386 0,812 0,042 0,456 1910 0,440 0,729 0,047 0,578 Trst Goriška 1880 0,320 0,605 0,103 0,432 1880 0,416 0,771 0,021 0,526 1890 0,296 0,591 0,084 0,417 1890 0,436 0,787 0,024 0,540 1900 0,288 0,549 0,088 0,435 1900 0,413 0,772 0,029 0,517 1910 0,283 0,501 0,095 0,462 1910 0,439 0,798 0,041 0,524 Vas (Železno) Zala 1880 0,425 0,610 0,118 0,624 1880 0,424 0,586 0,120 0,654 1890 0,438 0,617 0,122 0,638 1890 0,436 0,578 0,124 0,687 1900 0,420 0,624 0,093 0,615 1900 0,415 0,582 0,092 0,659 1910 0,329 0,581 0,080 0,623 1910 0,383 0,541 0,071 0,663 If = indeks splošne rodnosti Ig = indeks zakonske rodnosti Ih = indeks nezakonske rodnosti Im = indeks poroènosti Vir: Coale in Watkins, 1986: 80–117. Poleg natalitete in Coalovih indeksov imamo za obdobje 1880–1910 na voljo tudi splošne stopnje splošne, zakonske in zunajzakonske rodnosti za politiène okraje, ki so segali na ozemlje zdajšnje Slovenije, razen Prekmurja. Ti podatki kažejo, da se je v tem obdobju splošna stopnja splošne rodnosti poveèala povsod, razen v osrednjem delu Slovenije (Ljubljana, Litija, Logatec, Kranj) in v okrajih Radgona in Èrnomelj. Zniževanje splošnih stopenj splošne rodnosti se je povsod drugje prièelo šele po letu 191018). Splošna rodnost se je poveèala zaradi zvišanja zakonske rodnosti. Nezakonska rodnost se je v tem obdobju namreè znižala, razen na Koroškem in na Primorskem; na Koroškem je ostala nespremenjena, na Primorskem pa se je moèno poveèala. Znižanje nezakonske rodnosti je verjetno povezano z višjo poroènostjo, ta pa s "pospešenim drobljenjem kmeèke posesti", ki je omogoèilo veèje število porok. "Uèinki liberalizacije so se po marèni revoluciji v brusniški župniji kazali predvsem v pospešenem drobljenju kmeèke posesti. In v tem smo našli razlog za veèje število porok" (Rožman, 2001: 351). Razlogov za poveèanje zunajzakonske rodnosti na Primorskem žal ne poznamo. 18) Za obdobje 1880–1910 so stopnje izraèunane tako, da so rojstva primerjana z ženskami, starimi 15–45 let, in ne z ženskami, starimi 15–49 let, kot je to obièajno. 64 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE Tabela 16: Splošne stopnje splošne, zakonske in nezakonske rodnosti po deželah, Slovenija brez Prekmurja, 1880–1910 (‰) Obdobje Štajerska Koroška Kranjska Goriška Istra Splošna rodnost (f') 1880 132,7 117,2 152,3 173,3 183,3 1890 141,0 140,2 143,2 175,0 185,9 1900 142,0 124,8 155,8 169,7 158,4 1910 144,9 142,6 160,1 192,2 190,4 Zakonska rodnost (f' )z 1880 279,5 216,1 336,9 329,9 331,0 1890 ... ... ... ... ... 1900 302,6 217,1 335,3 324,3 280,1 1910 312,1 254,9 350,9 371,8 338,2 Nezakonska rodnost (f' ) zz 1880 32,6 77,0 19,2 7,0 6,7 1890 ... ... ... ... ... 1900 25,2 76,5 14,6 9,0 11,7 1910 28,1 75,6 15,0 11,6 16,1 f' je razmerje med številom živorojenih otrok in ženskami starimi 14–45 let. Viri: Bewegung 1881–1882, 1890, 1891,1900, 1901,1910, 1911; Volkszälhung 1880, 1890, 1900, 1910; podatke zbrala in kazalnike izraèunala I. Rožman. Za zadnja leta 19. stoletja (1896–1900) in za leto 1910 je I. Rožman na osnovi podatkov dr. Presla (Presl, 1905) izraèunala tudi starostno-specifiène stopnje splošne rodnosti in celotno rodnost za vse notranje-avstrijske dežele. V obdobju 1896–1900 je bila celotna rodnost najvišja v Istri, znašala je 5,8 otroka na eno žensko. Podobne vrednosti sta imeli Goriška in Kranjska. Na Koroškem in Štajerskem je bila bistveno nižja, 4,2–4,4 živorojene otroke na eno žensko. Do leta 1910 se je celotna rodnost na Kranjskem in Štajerskem že znižala, drugje pa še ne. Zato so se v primerjavi z obdobjem 1896–1900 regionalne razlike poveèale. Leta 1910 je bila v Istri celotna rodnost za pol veèja kot na Štajerskem. Poveèale so se tudi razlike v povpreèni starosti žensk ob rojstvu njihovih otrok, vendar manj. Povpreèna starost žensk ob rojstvu otrok se je v obdobju od 1896–1900 do 1910 povsod znižala. Kljub temu je na Kranjskem, kjer je bila najvišja, še presegala starost 31 let. Povpreèna starost žensk ob rojstvu njihovih otrok je bila leta 1910 nižja od 30 let v Istri, na Štajerskem in na Koroškem; to je tam, kjer je bila visoka rodnost mlajših od 20 let. Zniževanje povpreène starosti žensk ob rojstvu njihovih otrok je znaèilnost (prvega) demografskega prehoda. Starost se znižuje zaradi prepreèevanja rojstev višjih redov. V avstrijskih deželah, ki so se v celoti ali deloma nahajale na ozemlju zdajšnje Slovenije, se je povpreèna starost žensk ob rojstvu njihovih otrok prièela zniževati vsaj že po letu 1900. Pri tem velja omeniti, da se ni zniževala samo povpreèna starost tistih, ki so bile ob rojstvu njihovih otrok poroèene, temveè tudi tistih, ki niso bile neporoèene. 65 RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Tabela 17: Celotna rodnost in povpreèna starost žensk ob rojstvu njihovih otrok, avstrijske dežele, ki so segale na ozemlje zdajšnje Slovenije, 1896–1900 in 1910 Celotna rodnost Povpreèna starost žensk (ženske, stare 14–45 let) ob rojstvu njihovih otrok Dežela (ženske, stare 14–45 let) 1896–1900 1910 1896–1900 1910 Kranjska 5,6 5,2 31,7 31,4 Štajerska 4,2 3,8 30,5 29,1 Koroška 4,4 4,5 29,8 29,4 Goriška 5,7 5,7 31,1 30,4 Istra 5,8 5,8 30,4 29,7 Viri: Presl, 1905: podatke zbrala in celotno rodnost izraèunala I. Rožman; lastni izraèuni. Agregatne podatke za dežele lahko dopolnimo z ocenami nekaterih kazalnikov za Strojno in Predgrad. Tudi ti kazalniki kažejo na regionalne razlike. V Strojni so bile vrednosti vseh kazalnikov nižje kot v Predgradu. Ocene se skladajo z uradnimi podatki. Tabela 18: Rodnost v Strojni in Predgradu, 19. stoletje Kazalniki rodnosti, ocene Strojna Predgrad Splošna stopnja splošne rodnosti, 1830–1839, ‰ 90 123 Povpreèno število živorojenih otrok na eno poroèeno žensko, 1836 in 1838 4,61) 5,5 Povpreèno število živorojenih otrok na eno poroèeno žensko, druga polovica 19. stoletja 4,8 5,9 1) Samo kmetice. Vir: Šircelj, 1991: 152–156. Z izbruhom prve svetovne vojne se konèa èasovna vrsta podatkov avstrijske statistike in s tem tudi obdobje, ko je bilo mogoèe spremljati razvoj natalitete in nekaterih drugih kazalnikov rodnosti po posameznih deželah. Primorska je pripadla Italiji, ostali deli ozemlja, ki zdaj sestavljajo Slovenijo, vkljuèno s Prekmurjem, pa Jugoslaviji. Novonastala država Jugoslavija je z letom 1920 sicer zaèela objavljati osnovne demografske podatke po pokrajinah, vendar pa te niso bile identiène s predvojnimi, in pozneje po banovinah, ne pa tudi po manjših teritorialnih enotah (Statistièki, 1932–1941). V Spominskem zborniku Slovenije je Ivo Pirc leta 1939 objavil podatke o nataliteti po okrajih v obdobju 1921– 1938 (Pirc, 1939: 483), v Krajevnem leksikonu Dravske banovine pa povpreèja za obdobje 1921–193119). Analitièna vrednost navedenih podatkov je žal relativno majhna; nanašajo se na vsakokratno teritorialno razdelitev na okraje (21 okrajev do leta 1924, 24 do leta 1937, 25 od leta 1937 dalje), primerjava podatkov iz obeh publikacij pa pokaže na velika neskladja20). Zato na njihovi osnovi lahko sklepamo le o smereh razvoja in grobih regionalnih razlikah. 19) I. Pirc ne navaja vira osnovnih podatkov. Verjetno gre za podatke iz popisov prebivalstva 1921 in 1931 in za uradne podatke o številu živorojenih (pripomba v naslovu poglavja v Krajevnem leksikonu Dravske banovine). 20) Veè o neskladjih in razlogih zanje v: Šircelj, 1991: 164–169. 66 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE Nataliteta je v obdobju med svetovnima vojnama povsod upadala, tako da je bila v letu 1938 že v 9 okrajih nižja od 20 ‰. Izredno hitro se je zniževala nataliteta v osrednjem delu Slovenije in v Prekmurju. Podroèja nadpovpreène natalitete ostajajo vse medvojno obdobje ista: Dolenjska, Koroška in severnovzhodni del Štajerske (Pirc, 1939: 483). Raven natalitete je moèno odvisna od starostne sestave prebivalstva. Podatki o starostni sestavi pa so dostopni le za popis leta 1931 in še to samo za veèje starostne razrede. Zato so v tabeli 19 prikazana razmerja med številom živorojenih otrok in ženskami, starimi 20–39 let, (f''). Izraèunane vrednosti služijo le za primerjave med posameznimi okraji21). V Dravski banovini je bila splošna rodnost najvišja na Dolenjskem, Štajerskem in Koroškem. Gorenjska z okolico Ljubljane, okolica Celja skupaj z zasavskimi revirji in Prekmurjem pa so tri podroèja z nizko rodnostjo. Podroèja z nizko rodnostjo se ujemajo s podroèji veèjih industrijskih centrov, razen Prekmurja, ki se mu pridružuje okraj Ljutomer. To nas znova opozarja na poseben zgodovinski in verjetno tudi demografski razvoj Prekmurja. Tabela 19: Splošna stopnja splošne rodnosti (f'') in delež kmeèkega prebivalstva, Dravska banovina, 19311) f'' Delež kmeèkega f'' Delež kmeèkega Okraj (‰) prebivalstva Okraj (‰) prebivalstva (%) (%) Brežice 183 74,3 Litija 195 63,5 Celje (okolica) 154 60,8 Ljubljana (okolica) 126 42,0 Èrnomelj in Metlika 183 81,9 Logatec 175 63,0 Dolnja Lendava 178 88,0 Ljutomer 149 82,0 Dravograd 198 52,5 Maribor - desni breg 163 50,7 Gornji Grad 182 69,1 Maribor - levi breg 239 79,7 Kamnik 172 60,7 Murska Sobota 159 87,4 Koèevje 174 67,9 Novo mesto 194 74,4 Konjice 194 72,9 Ptuj (okolica) 195 83,5 Kranj 162 49,0 Radovljica 139 34,9 Krško 198 77,8 Slovenj Gradec 191 61,1 Laško 158 30,1 Šmarje 184 83,5 1) V tabelo nismo vkljuèili podatkov za mestne okraje Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj. Nataliteto po okrajih in mestih prikazuje tabela 43. f'' je izraèunan tako, da je število živorojenih deljeno s številom žensk, starih 20–39 let. Viri: Pirc, 1939: 483; Šifrer, 1962: 23; lastni izraèuni. Na koncu tega kratkega pregleda regionalnih razlik v razvoju rodnosti v Sloveniji pred drugo svetovno vojno bi radi odgovorili še na dve vprašanji: kdaj se je v posameznih pokrajinah zaèelo dolgoroèno zniževanje rodnosti in ali je le-to vplivalo na velikost razlik med njimi. Odgovor na prvo vprašanje ni enoznaèen, odvisen je od kazalnika, ki ga uporabimo za merjenje rodnosti. Najboljši kazalnik je celotna rodnost, a je na voljo le za konec 19. in zaèetek 20. stoletja. Nekoliko daljša je èasovna vrsta splošnih stopenj splošne rodnosti in Coalovih indeksov splošne rodnosti (1880–1910), najdaljša pa je vrsta podatkov o nataliteti. Sodeè po slednjih, je bila v obdobju 1857–1880 daleè najvišja rodnost v Prekmurju. Slabih 80 let za tem je bila tam najnižja. Sodeè po splošnih stopnjah splošne rodnosti je rodnost v vseh deželah, razen v Prekmurju, za katerega enakovrednih podatkov ni, narašèala vsaj do leta 1910. Nekoliko drugaèno sliko pokažejo Coalovi indeksi splošne rodnosti za isto obdobje: v Prekmurju se je rodnost od 1880 do 1910 zniževala, na Kranjskem in Štajerskem se je prièela zniževati po letu 1900, na Koroškem in Primorskem pa je stagnirala. Enak razvoj kaže celotna rodnost. Pri tem moramo opozoriti, da se le podatki o nataliteti in splošnih stopnjah splošne rodnosti nanašajo na zdajšnje ozemlje Slovenije, Coalovi indeksi in celotna rodnost pa na nekdanje avstrijske dežele in madžarski županiji. 21) Primerjava med f'' in splošno stopnjo splošne rodnosti (f) za Dravsko banovino pokaže, da je vrednost (f'') precenjena za 60 %. 67 RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Iz povedanega sledi, da se dolgoroèno zniževanje rodnosti ni prièelo v vseh pokrajinah istoèasno; zdi se, da se je prièelo na severovzhodu Slovenije in se širilo proti jugozahodu. Zato so se regionalne razlike proti koncu 19. in v zaèetku 20. stoletja poveèale, kasneje pa verjetno ponovno zmanjšale. Dejanskih razlik pred drugo svetovno vojno žal ne poznamo. Razlogov za velike regionalne razlike na ozemlju zdajšnje Slovenije je veliko. Tistim, ki so bili najpomembnejši in za katere so na voljo ustrezni podatki, sta namenjeni naslednji poglavji. 68 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE 2. 4 NEPOSREDNI DEJAVNIKI RODNOSTI Na raven rodnosti vpliva vrsta neposrednih dejavnikov. Davis in Blake (1956) sta jih združila v tri skupine: tiste, ki vplivajo na spolne odnose, na zanositev, ter na noseènost in porod (poglavje 1.2). Dejavniki, ki sodijo v prvo skupino bodo obravnavani dokaj izèrpno, drugi pa le v zelo omejenem obsegu. Zaradi pomanjkanja podatkov za veèje teritorialne enote je analiza zasnovana predvsem na podatkih iz matiènih knjig za nekatera naselja, župnije, obèine. Prostorska razporeditev teh naselij je taka, da so izsledki za nekatere pokrajine veljavnejši kot za druge. 2. 4. 1 Starost ob vstopu v spolne skupnosti Pred demografskim prehodom je bila starost ob vstopu v spolne skupnosti eden najpomembnejših dejavnikov splošne rodnosti in najpomembnejši dejavnik zakonske rodnosti. Od starosti ob vstopu v spolne skupnosti je bilo namreè odvisno trajanje te skupnosti in s tem tudi število otrok. S širjenjem zavestnega omejevanja rojstev se je pomen starosti ob vstopu v spolne skupnosti za raven rodnosti zmanjšal, ne pa tudi iznièil, saj se plodnost s starostjo znižuje. Prve podatke o starosti ob vstopu v spolne skupnosti je dala anketa o rodnosti iz leta 1989. Do takrat lahko to starost le ocenjujemo, in sicer s pomoèjo podatkov o povpreèni starosti novoporoèenih. Ocena je boljša, èe je zaèetek spolnih odnosov vezan na sklenitev zakonske zveze (poroke), natanèneje prve zakonske zveze (prve poroke), in slabša, èe temu ni tako. Tam kjer so spolne skupnosti nastajale že pred poroko ali so bili spolni odnosi pred poroko razmeroma pogosti, kar se je odražalo v rojstvih nezakonskih otrok, bi bila povpreèna starost ob rojstvu prvega nezakonskega otroka verjetno boljša ocena povpreène starosti ob vstopu v spolne skupnosti kot pa povpreèna starost ob prvi poroki. Podatkov, na osnovi katerih bi lahko za obravnavano obdobje izraèunali povpreèno starost žensk ob rojstvu prvega nezakonskega otroka, ni, prav tako ni podatkov potrebnih za izraèun povpreène starosti ob prvi poroki, razen za župnijo Velike Brusnice. V tej župniji je bila v drugi polovici 19. stoletja in prvi polovici 20. stoletja povpreèna starost neporoèenih žensk ob rojstvu prvega otroka višja od povpreène starosti žensk ob prvi poroki. Znašala je 28 in 27 let (Rožman, 2001: 368). Delež nezakonskih rojstev je bil nizek, okrog 7 %. Pogostnost nezakonskih rojstev je bila po posameznih slovenskih pokrajinah zelo razlièna. Na Koroškem in Štajerskem je bil delež nezakonskih rojstev najvišji, saj je pogosto dosegel ali celo presegel tretjino letnega števila rojstev, na Dolenjskem in Primorskem pa so bila nezakonska rojstva redkost. Zato je za Dolenjsko in Primorsko povpreèna starost nevest dober kazalnik starosti žensk ob vstopu v spolne skupnosti, za Koroško in Štajersko pa ne. Na Koroškem in Štajerskem je bila povpreèna starost ob vstopu v spolne skupnosti gotovo nižja od povpreène starosti ob prvi ali katerikoli poroki. Na Koroškem nezakonski otrok pri ženski ali moškem, vsaj že pred svetovnima vojnama, ni pomenil veèje ovire za sklenitev zakona. Zakaj tudi nezakonske matere so se zveèine poroèile (Makaroviè, 1982). Na Dolenjskem so se dekleta z nezakonskim otrokom poroèile kmalu po otrokovem rojstvu, ali pa sploh ne (Rožman, 2001: 187). Slednjih je bilo veè22). Za zadnja leta 19. stoletja (1896–1900) je za avstrijske dežele, ki so segale na zdajšnje ozemlje Slovenije, mogoèe izraèunati povpreèno starost žensk ob rojstvu nezakonskih otrok. Iz medsebojne primerjave teh vrednosti in primerjave s podatki o povpreèni starosti ženinov in nevest v nekaterih naseljih in župnijah izhaja, da je bila povpreèna starost žensk ob rojstvu njihovih nezakonskih otrok nižja tam, kjer je bila tudi povpreèna starost ob poroki nižja in da je bila razlika med povpreèno starostjo ob rojstvu nezakonskih otrok in povpreèno starostjo ob poroki razmeroma velika le na Koroškem, verjetno okrog 5 let. Drugje so razlike mnogo manjše, verjetno zato, ker je bila veèina nezakonskih rojstev prvih rojstev23). 22) Za Predgrad v Beli krajini M. Makaroviè navaja: "Ako se je zvedelo za katero, da ni veè nedolžna, je ni maral noben fant, razen se je kdaj mogla poroèiti s kakšnim vdovcem..." (Makaroviè, 1985). 23) Povpreèna starost žensk ob rojstvu nezakonskih otrok v obdobju 1896–1900, avstrijske dežele: Štajerska 26,2 leti, Kranjska 26,4 let, Koroška 27,1 leto, Goriška z Gradišèansko 24,7 let, Istra 25,1 leto. Glej tabelo št. 26. 69 RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA O pogostnosti spolnih odnosov pred poroko bi se lahko pouèili tudi z analizo intervalov med poroko in rojstvom prvega otroka (protogenetièni intervali). Ob koncu 18. stoletja se je v mestu Slovenska Bistrica 15 % zakonskih otrok rodilo v prvih devetih mesecih po poroki (Koropec, 1990a: 69). Na Dolenjskem je bil v drugi polovici 19. stoletja odstotek nevest, ki so spoèele pred poroko, nizek (Rožman, 2001: 369). Stroge moralne norme, ki so prepreèevale spoèetja pred poroko, so se prièele sprošèati šele med svetovnima vojnama. Takrat je bilo v Vitanju približno 20 % otrok rojenih že v prvem letu po poroki (Berce-Bratko in Krnel-Umek, 1987: 36). Za Slovenijo se prvi tovrstni podatek nanaša na obdobje 1957–1959. Takrat je bilo v prvih devetih mesecih po poroki rojenih 16 % otrok (v prvem letu 23 %). Do leta 1967, takrat so bili ti podatki nazadnje objavljeni, se je delež poveèal na 21 % (Statistièni letopis, 1969). Na osnovi tega podatka je mogoèe sklepati, da je bila vsaj za petino žensk povpreèna starost ob zaèetku spolnih odnosov vsaj za eno leto nižja od povpreène starosti ob poroki. Iz opisanih fragmentarnih podatkov izhaja, da povpreène starosti ob vstopu v spolne skupnosti ne moremo enaèiti s povpreèno starostjo ob poroki. Kljub temu jih bomo uporabili, ker boljših ni. Obenem pa menimo, da je bila pogostnost spolnih odnosov pred poroko nedvomno zelo razlièna od pogostnosti teh odnosov po poroki. Èe povpreèna starost ob (prvi) poroki ni identièna s povpreèno starostjo ob vstopu v spolne skupnosti, pa je vsaj s starostjo ob zaèetku rednih spolnih odnosov. Povpreèno starost ob prvi poroki je za Slovenijo mogoèe izraèunati šele za leto 1956, za èas pred drugo svetovno vojno pa jo poznamo le za faro Velike Brusnice v 19. stoletju (Rožman, 2001: 371) in za delavke tobaène tovarne v Ljubljani v obdobju 1870–1914 (Fisher, 2005: 168–169). Vsi ostali podatki o porokah se nanašajo na vse poroke, prve in ponovne skupaj. Ne poznamo niti deleža prvih od vseh porok. M. Makaroviè le ugotavlja, da povpreèno starost ob poroki "obèasno dvigajo posamezni starejši pari, ki se poroèajo šele po 50. letu starosti", in da lahko iz nekaterih primerov vpisov v matiène knjige ugotovimo, "da so bile poroke vdov in vdovcev nekaj obièajnega". J. Hudales navaja, da je bilo v prvi polovici 19. stoletja v velenjski okolici med nevestami 11,4 % vdov in med ženini 21,8 % vdovcev (Hudales, 1997: 101). V župniji Velike Brusnice sta bila v drugi polovici 19. stoletja ustrezna deleža 9,3 % in 13,7 % (Rožman, 2001: 180). V Kamnici pri Mariboru pa v drugi polovici 17. stoletja 15,6 % in 13,0 % (Radovanoviè, 1992: 295). Podatki kažejo, da so bili vdovci in vdove zelo iskani na "poroènem tržišèu". Druga poroka je bila lažje dosegljiva kot prva (Hudales, 1997: 103). To pomeni, da je bila dejanska starost ob prvi poroki nižja od vrednosti, ki jih prikazuje tabela 20. Velikost te razlike poznamo le za neveste iz Velikih Brusnic. Povpreèna starost ob prvi poroki je bila v drugi polovici 19. stoletja za eno leto in pol, v prvi polovici 20. stoletja pa za eno leto nižja od povpreène starosti ob poroki. Vrednosti za Brusnice seveda ne moremo posplošiti na celotno ozemlje Slovenije. Demografske in socialne razmere so se od pokrajine do pokrajine zelo razlikovale. Delavke tobaène tovarne v Ljubljani, ki so bile v njej zaposlene v obdobju 1870–1914 in za katere so bili dostopni podatki (2276 žensk), so bile ob prvi poroki stare v povpreèju 26,7 let. Skoraj tri èetrtine se jih je poroèila v starosti 20–29 let (Fisher, 2005: 169). Tiste, ki so se poroèile drugiè, so bile povpreèno 10 let starejše. Delavke tobaène tovarne so bile ob prvi poroki dve leti in pol starejše od vrstnic iz Velikih Brusnicah. O razlogih lahko le ugibamo: nepopolni podatki (nanašajo se le na slabo polovico zaposlenih žensk), socialne razmere (zaposlovale so se morda le tiste, ki se niso uspele poroèiti mlade, niso imele premoženja), ipd. Ne glede na to, pa so ti podatki izredno dragoceni, saj se nanašajo na veliko število žensk (2276). Potrjujejo, da se na prehodu iz 19. v 20. stoletje niso poroèali mladi. Število žensk, ki so bile ob prvi poroki mlajše od 20 let je bilo enako številu tistih, ki so se prviè poroèile po 36. letu starosti. 70 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE Tabela 20: Povpreèna starost ženinov in nevest v nekaterih naseljih, župnijah in obèini, v drugi polovici 18. stoletja, v 19. in prvi polovici 20. stoletja Obdobje Naselje, obèina, župnija 1784–18001) 1801–18502) 1851–19003) 1901–19504) Strojna Število porok 13 96 75 85 Povpreèna starost ženina 32,9 35,4 34,9 33,3 neveste 29,3 30,4 31,2 27,0 Èrna Število porok 32 153 200 252 Povpreèna starost ženina 36,0 32,7 35,5 31,5 neveste 30,0 28,4 30,0 28,0 Sele - obèina Število porok 107 284 303 274 Povpreèna starost ženina 31,2 31,4 33,0 32,1 neveste 25,8 26,7 27,9 27,4 Bohinj5) Število porok 23 41 152 Povpreèna starost ženina 34,9 29,9 33,9 neveste 30,7 27,3 28,3 Predgrad Število porok 79 216 182 84 Povpreèna starost ženina 26,1 26,4 29,7 29,6 neveste 23,1 23,2 26,4 24,3 Gradec Število porok 8 12 Povpreèna starost ženina 30,1 32,8 neveste 22,1 25,4 Velenje - trg Število porok 16 58 104 Povpreèna starost ženina 27,1 30 32 neveste 23,2 25 27 Velenje - okolica Število porok 60 158 120 Povpreèna starost ženina 33,0 29 33 neveste 26,1 26 30 Slovenska Bistrica - mesto Število porok 228 Povpreèna starost ženina 34 neveste 30 Slovenska Bistrica - podeželje Število porok 413 Povpreèna starost ženina 31 neveste 28 Velike Brusnice - župnija Število porok 111 552 535 Povpreèna starost ženina 28,1 28,8 27,8 neveste 25,9 25,8 25,2 prve poroke nevest7) 24,2 24,2 Dolina pri TrstuŠtevilo porok ... Povpreèna starost ženina 23 ... neveste 24 ... Piran Število porok 322 Povpreèna starost ženina 266) neveste 226) 1) Strojna, obdobje 1791–1800. 2) Velenje - trg in Velenje - okolica, obdobje 1785–1799; Velike Brusnice, obdobje 1843–1852. 3) Piran, obdobje 1889–1892. 4) Èrna in Strojna, obdobje 1901–1940; Velike Brusnice obdobje 1903–1942. 5) Samo poroke dekel in njihovih ženinov. 6) Ocena na podlagi grafiène predstavitve (Miheliè et al., 1994: 198). 7) Ni podatka o številu prvih porok. Viri: Makaroviè, 1979; Makaroviè, 1982; Makaroviè, 1985; Makaroviè, 1986; Makaroviè, 1987; Makaroviè, 1994: 84; Koropec, 1990: 70; Miheliè et al., 1994: 198; Hudales, 1997: 162; Rožman, 2001: 371; Verginella, 1990: 189; lastni izraèuni. 71 RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Tabela 20 prikazuje podatke o povpreèni starosti nevest in ženinov v nekaterih naseljih, župnijah in obèini od konca 18. do srede 20. stoletja. Èasovna vrsta se zaèenja z letom 1784, ko so zaèeli v poroène knjige vpisovati tudi starost poroèencev. Sodeè po teh podatkih se je povpreèna starost ob poroki v teku 19. stoletja rahlo zviševala, nato pa verjetno zniževala. Povpreèna starost ženinov in nevest je bila v vsem obravnavanem obdobju visoka. Ženini so bili praviloma nekaj let starejši od nevest. Izjema so bili le novoporoèenci iz vasi Dolina pri Trstu. Tam so bile v vsem 19. stoletju, razen v desetletju 1850–1859, neveste v povpreèju leto dni starejše od ženinov. Dolinska skupnost se je v poroènih izbirah nagibala k starejšemu vstopu ženske v poroèni stan, s èimer je skušala omejevati rodnost (Verginella, 1990: 189). Ženini so bili praviloma starejši od 30 let. Mlajši od 30 let so bili le ženini iz Predgrada, Doline pri Trstu in Pirana. Nevesta je bila od ženina mlajša povpreèno 3–6 let. Najmlajše so bile neveste iz Predgrada, Gradca in Doline pri Trstu in Pirana. Njihova starost ni presegla 25 let. Najstarejše so bile neveste v Strojni in Èrni, ob poroki so bile stare èez 30 let. Razlike med naselji, navedenimi v tabeli 20, so velike ali pa majhne, odvisno od tega, v katerem predelu Slovenije se nahajajo naselja, ki jih primerjamo. Med Strojno, Èrno in obèino Sele so razlike v povpreèni starosti novoporoèencev majhne. Podobne starosti kot v obeh koroških naseljih so bile novoporoèene dekle tudi v Bohinju. Èeprav povpreène starosti dekel ob poroki ne moremo enostavno posplošiti na vse bohinjske neveste, pa nas ta podatek vendarle navaja na sklep, da visoka povpreèna starost ob poroki ni bila znaèilna samo za Koroško, temveè za vse alpske predele Slovenije24). Visoka povpreèna starost ob poroki pa morda ni bila znaèilna samo za severni gorati del Slovenije, temveè tudi za Štajersko. Na takšno sklepanje nas napeljujejo podatki za župnijo Slovenska Bistrica (Koropec, 1990: 70). V obdobju 1784–1800 je bila povpreèna starost ženinov in nevest podobna tisti na Koroškem. V Vitanju je bila v zaèetku 20. stoletja povpreèna starost parov ob sklenitvi zakonske zveze 28 let (Berce-Bratko in Krnel-Umek, 1987: 22)25). Drugaèno podobo kot severni del Slovenije kaže njeno jugozahodno obrobje. Tam so se poroèali mlajši. V Predgradu so bile neveste praviloma mlajše od 25 let, prav tako v Gradcu, Dolini pri Trstu in Piranu26). Ženini so bili praviloma mlajši od 30 let. Na Krasu so se moški v 19. stoletju poroèali sredi dvajsetih let (Davis, 1989: 169). V Dolini pri Trstu so bili ob koncu 19. stoletja ženini v povpreèju stari le 24 let. Prehod med severnim delom Slovenije, kjer so se poroèali pozno, in jugozahodnim, kjer so se poroèali zgodaj, predstavljata župniji Velenje in Velike Brusnice. V župniji Velenje so bile neveste ob koncu 18. stoletja še približno enako stare kot v Predgradu, v drugi polovici 19. stoletja pa že toliko kot v Strojni ali Èrni. Povpreèna starost ženinov je bila ves èas bližja tisti na Koroškem kot pa tisti v Predgradu. V župniji Velike Brusnice so bile v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja neveste stare 25–26 let, ženini pa 28–29 let. Ob tako velikih regionalnih razlikah se seveda zastavlja vprašanje, zakaj tolikšne razlike. Odgovor se skriva v poroèni (ne)svobodi in dednih navadah. Poroèna svoboda je bila namreè dolgo èasa omejena. Vendar so bile omejitve razliène glede na pokrajine, obdobja, in tudi na družbeni položaj. Na Kranjskem so na primer uvedli precejšnjo poroèno svobodo tudi za posle in dninarje že v 16. stoletju, na Štajerskem pa so ženitna dovoljenja ostala v veljavi še v 18. stoletju. Dvorni dekret iz leta 1765 je nato odredil splošno ženitno svobodo. Vendar so v 19. stoletju znova uvajali nekatere omejitve za tiste posle, dninarje, gostaèe in rokodelske pomoènike, za katere so menili, da ne bi mogli primerno preživljati svojih žena in otrok. Še leta 1864 se je npr. kranjski deželni zbor skoraj v celoti opredelil za to, da morajo obèine še v prihodnje izdajati dovoljenja za poroke, "...saj revežem ne gre dovoljevati svobodne sklenitve zakonske zveze, ker bi sicer raslo v deželi število ubožnih otrok, sirot, beraèev in tatov." (Tomažiè, 1991: 393; Grafenauer, 1979, citirano po Hudales, 1997: 9). Leta 1868 so bila dovoljenja povsod odpravljena27). Kljub temu se povpreèna starost ob poroki ni spremenila. 24) Sklepanje je zasnovano na številènem razmerju med kmeticami in deklami. V obdobju 1836–1894 je bilo v Strojni število dekel vedno veèje od števila kmetic (Šircelj, 1991: 176). 25) Avtorici sta izraèunali povpreèno starost le za oba spola skupaj. 26) V stolni župniji sv. Nikolaja v Ljubljani je bila v drugi polovici 17. stoletja povpreèna starost nevest 21 let (Štuhec, 1985: 134). 27) Za dovoljenje je bilo potrebno plaèati pristojbino. 72 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE Poleg omejevanja poroène svobode so na povpreèno starost ob poroki vplivale tudi dedne navade. Kmetije se naèeloma ne bi smele deliti, ker so se zemljiški gospodje bali, da kmetje ne bi zmogli obveznosti do njih. Razkosavanje je bilo dopušèeno le, èe enotnost kmetije ni bila nujna za obstanek in èe ni bilo nevarnosti, da bi se gospostvu zmanjšala renta. Zato je drobljenje zajelo predvsem ravninske predele in okolico mest. Pospeševali so ga pomanjkanje zemlje primerne za nova naseljevanja, slabe možnosti intenzivne izrabe zemlje (npr. za vinograde), delitev zemlje med otroke, odprodaja parcel zaradi zadolženosti, možnost raznovrstnih zaslužkov v bližini mest itd. Nedeljivost kmetij je prevladovala po alpskem svetu, tako na Koroškem kot na goratem Gorenjskem, Salzburškem, zahodni in zgornji Štajerski itd. V teh predelih so ostali grunti povsem neokrnjeni. Agrarne nasledstvene pravice so doloèale, da se lahko poroèi le tisti otrok, ki ima pravico naslediti posestvo, razen èe je bil partner naslednika. Pravico do nasledstva je imel le en otrok, obièajno najstarejši. Poroèil se je lahko šele po oèetovi smrti (Münz, 1986: 24). Drugo skrajnost je predstavljalo primorsko ozemlje, in to zlasti v bližini mest, kjer je bila dana možnost za vrsto stranskih zaslužkov28). Ti so omogoèali, da so se kmetije delile. Južni del Štajerske in veèji del Kranjske sta bila prehodno ozemlje med tema skrajnostima. Poseben položaj je bil v Prekmurju. Tod so zemljiški gospodje že od 15. stoletja dalje pritegovali vse veèji del zemljišè v lastno obdelavo. Kot delovno silo so poleg tlaèanov že v 18. stoletju uvajali poljske delavce. Le-tem je služila kot dopolnilo za preživljanje zemlja v obliki majhne posesti, ki so jo dobivali v zakup. To drobno kmeèko prebivalstvo je predstavljalo pravi agrarni proletariat. Diferenciacijo agrarnih posestev je še poglabljala gospodarska kriza, v katero je zašel slovenski kmet proti koncu šestdesetih let 19. stoletja. Zlasti je rasla drobna posest. Zemljiška odveza je omogoèila svobodnejši promet s kmeèko zemljo, kar je pospeševal še zakon iz 1868, po katerem je bilo dovoljeno kmetije svobodno deliti; vendar je država pozneje poskušala proces razkrajanja zavreti. Tako je državni zakon iz 1889 naèeloma omejil delitev srednjevelikih kmetij med dedièe, vendar je prepušèal podrobnejše doloèbe deželnim zakonom. Tak zakon je leta 1903 sprejela le Koroška (Zgodovina, 1970: 168–176). Naèelo nedeljivosti kmeèke posesti je oviralo sklepanje zakonskih zvez tistih kmeèkih otrok, ki niso bili predvideni za naslednika, pa tudi naslednikov samih. Dediè se je mogel poroèiti šele, ko je prevzel posestvo, ostali sinovi se pa sploh niso mogli poroèiti. Tam, kjer so bile te navade trdne, na Koroškem na primer, je bila povpreèna starost parov ob poroki visoka. Dolenjci niso v tolikšni meri upoštevali pravila o nedeljivosti posesti (Vilfan, 1996: 290). V Velikih Brusnicah je bila navada, da so posestvo izroèili sinu nasledniku ob njegovi poroki. Zato so s poroko vèasih odlašali. Povpreèna starost ob poroki je bila nižja kot na Koroškem, vendar znatno višja kot na Primorskem. Tam so se posestva delila med otroke in tudi možnost zaslužka zunaj kmetijstva je bila tam veèja, zato je bila povpreèna starost parov ob poroki tam nižja kot drugod. Poleg opisanih regionalnih razlik v povpreèni starosti ob poroki, ki so bile posledica razliènega zgodovinskega razvoja, pa so na lokalni ravni na starost ob poroki vplivala tudi daljša ali krajša obdobja blagostanja ali pomanjkanja. V 19. stoletju je poroka namreè pomenila velik izdatek za ženinovo in nevestino družino, vèasih je bila celo vzrok za zadolžitev. Zato so se v hudih èasih zaradi pomanjkanja in nesreè veèinoma skušali porokam izogniti. Najveèji del stroškov je predstavljala pojedina, zato je bila veèina porok v predpustu oziroma ob pustu, ko naj bi še imeli zaloge hrane (Tomažiè, 1991: 394). Poleg regionalnih razlik v povpreèni starosti parov ob poroki so verjetno obstojale tudi razlike med posameznimi socialnimi sloji. O teh razlikah vemo še manj kot o regionalnih. Primerjamo lahko le naselji Èrno na Koroškem in Strojno, ki sta med seboj oddaljeni le 20–30 km. Prvo se je vsaj že sredi 17. stoletja zaèelo oblikovati v delavsko naselje, drugo pa je bilo izrazito kmeèko naselje. Ugotovimo, da so bile razlike v povpreèni starosti ob poroki 28) Do pogostejših cepitev je prišlo tam, kjer patrimonialni gospod ni imel veèjih pravic, predvsem sodnih kompetenc (npr. na Primorskem). V takih primerih je drobljenje pogosto narekoval interes deželskosodnega gospoda, ki je dobival od prepisov doloèene pristojbine (Zgodovina, 1970: 93–94). 73 RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA majhne (tabela 20). Primerjamo lahko tudi trg Velenje z okolico Velenja. Neveste in ženini v trgu so bili mlajši kot na podeželju. V Slovenski Bistrici je bilo konec 17. stoletja to razmerje obrnjeno. Na osnovi teh drobcev ne moremo sklepati o morebitnih razlikah med podeželjem in mestom oziroma med kmeèkim in nekmeèkim prebivalstvom. Poleg tega za najvišje socialne sloje, ki so bili skoncentrirani v veèjih mestih, kot sta bili Trst in Ljubljana, ni na voljo prav nobenih podatkov. Omenimo le, da družba ni bila naklonjena socialno mešanim porokam (Verginella, 1990; Davis, 1989). 2. 4. 2 Stalni celibat Poleg povpreène starosti ob vstopu v spolne skupnosti oziroma ob prvi poroki je za raven splošne rodnosti zelo pomemben tudi delež tistih, ki ne vstopajo v spolne skupnosti oziroma se ne poroèijo do konca rodne dobe. Èe samskost pomeni tudi ne-rodnost, je ob enaki zakonski rodnosti splošna rodnost toliko nižja, kolikor veèji je delež dokonèno samskih žensk. O dokonèni samskosti govorimo, èe ženska ni sklenila zakonske zveze do konca rodne dobe, to je do starosti 50 let. Najlažji naèin ugotavljanja dokonène samskosti je izraèun deleža samskih žensk med ženskami, starimi 50 let ali veè. Za celotno Slovenijo lahko prve izraèune izdelamo šele s podatki iz popisa leta 1948. Takrat je bilo med ženskami, starimi 50–54 let, kar 19,4 % samskih (Konaèni, 1954: 29). Odtlej se delež znižuje (tabela 24). Genealoške analize (analize, zasnovane na rekonstrukciji družin) so pokazale, da se je delež dokonèno samskih v Evropi 18. in 19. stoletja zelo spreminjal tako v èasu kot v prostoru; gibal se je med 2 % in 40 % (Andorka, 1978: 69). O doslej najvišjem deležu dokonèno samskih poroèa L. Henry: ob popisu leta 1703 je bilo na Irskem samskih 43 % žensk, starih 50–59 let. Henry pripisuje tako visok delež samskih žensk nadzorovanju narašèanja prebivalstva zaradi težkih naravnih pogojev (Henry, 1961: 122–133). Za Slovenijo enakovrednih analiz nimamo. Na osnovi posrednih in fragmentarnih podatkov pa sklepamo, da tolikšnih deležev ni nikoli dosegla. Delež oseb, ki do doloèene starosti ni sklenil zakonske zveze, je bil v preteklosti odvisen predvsem od objektivnih danosti; pripadnosti doloèenemu socialnemu sloju (omejena poroèna svoboda ljudem brez premoženja), vrstnega reda rojstva (najmlajši otroci so pogosto skrbeli za starše tako dolgo, da so se jim bistveno zmanjšale možnosti za poroko), številènega razmerje med spoloma itd. Med njimi je bilo najpomembnejše številèno razmerje med spoloma. To razmerje, ki ga v veliki meri pogojujejo biološki dejavniki, je v letih, ko se sklene veèina zakonov (20–40 let), táko, da teoretièno omogoèa sklenitev zakona vsem. To razmerje lahko porušijo izredni dogodki, najpogosteje so to vojne, ki bolj prizadenejo moške kot ženske, zaradi èesar imajo slednje manjše možnosti za sklenitev zakonske zveze. Èe izredni dogodki trajajo krajši èas, prizadenejo nekaj generacij, potem pa se vzpostavi obièajno ravnovesje; èe pa trajajo daljše obdobje, so demografske posledice veèje: nižja poroènost in nato nižja rodnost za veèje število generacij oz. let. Take izredne dogodke, povezane z vojnami oz. z vojaško obveznostjo, so slovenske dežele doživljale v 2. polovici 18. stoletja, v èasu francoskih vojn ter prve in druge svetovne vojne. V okviru prizadevanj za centralizacijo države je Avstrija dotedanji sistem novaèenja vojakov (nabiranje plaèanih prostovoljcev v tujini in doma ter doloèenega števila vojakov v domaèih deželah po privolitvi deželnih stanov) leta 1770 zamenjala s splošno vojaško obveznostjo. To seveda ni pomenilo, da morajo vsi za vojsko sposobni krajši èas služiti vojsko, marveè le to, da se iz njihovih vrst nabere toliko vojakov, kolikor je potrebno za dopolnitev števila v doloèeni vojaški enoti. Obvezniki so bili lahko vpoklicani v vojsko od 17. do 40. leta starosti; v tem primeru so morali služiti do smrti ali do takšne pohabljenosti, da jim je bila nadaljnja služba v vojski onemogoèena. Te dolžnosti so bili oprošèeni duhovniki, plemstvo, uradniki, zdravniki in advokati z vso svojo družino, mestni trgovci in obrtniki ter podeželski obrtniki in kmetje z veèjim ali srednjim posestvom (vsaj 1/4 grunta) s svojimi prvimi sinovi in zeti, osebno pa tudi kmetje s posestjo, manjšo od èetrtine grunta, vsi ostali poroèeni, rudarji, zasebni služabniki, sinovi uradnikov in pripadniki drugih "potrebnih" poklicev. Za vojake so torej prihajali v poštev podeželski kmeèki sinovi in pripadniki "nepotrebnih" poklicev (Zwitter, 1936). Sistem je ostal v veljavi blizu 100 let. Tak naèin novaèenja je zahteval od slovenskih dežel velike žrtve. Koroški deželni stanovi so leta 1790 v svoji spomenici proti jožefinskim reformam trdili, da je dežela v letih od 1771 do 1790 ob vojaških naborih izgubila 38 970 mož, to je skoraj sedmina prebivalstva te dežele leta 1771. To stanje se ni kazalo samo v številnih ljudskih 74 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE pesmih, temveè tudi v skrivaštvu in rokovnjaèih (Grafenauer, 1974: 29–30). K tej ugotovitvi B. Grafenauerja lahko dodamo še eno, in sicer, da je vojaška reforma vplivala tudi na raven poroènosti in rodnosti, èeprav vpliva ni mogoèe kvantitativno ovrednotiti. Gotovo je le, da vpliv ni zanemarljiv, saj je Koroška, èe predpostavimo, da je bilo število moškega in ženskega prebivalstva približno enako, po zgoraj navedenih podatkih v desetletju 1771– 1790 izgubila veè kot èetrtino moškega prebivalstva. Kolikšno je bilo breme vojaške obveznosti v drugih slovenskih deželah ni znano, vendar na podlagi podatkov o socialni sestavi podeželskega prebivalstva na obmoèju ljubljanske škofije leta 1754 sklepamo, da situacija ni bila bistveno drugaèna (tabela 21), razen morda na spodnjem Štajerskem, kjer je bil delež kmetov med vsem podeželskim prebivalstvom nekoliko višji. V mestih je bilo število vojaških obveznikov majhno. Trst je bil celo povsem izvzet iz sistema vojaške obveznosti. Nov naèin novaèenja vojakov je torej manj prizadel dežele z veèjim številom mestnega prebivalstva in kmetov kot pa dežele z visokim deležem podeželskega prebivalstva brez posesti. Delež dokonèno samskih žensk pa se je poveèal skladno s številom obveznikov. O tem se lahko preprièamo tudi v knjigi nemškega avtorja Schlegla, ki je izšla leta 1798 in v kateri avtor ugotavlja, "da se dekletom na Koroškem ni bilo mogoèe možiti, ker so bili vsi mladenièi pobrani k vojakom" (Schlegel, 1798: citirano po Möderndorfer, 1964).29) Tabela 21: Sestava podeželskega prebivalstva v ljubljanski škofiji, 1754 Kranjske župnije Spodnještajerske župnije Koroške župnije število % število % število % Kmetje 23823 52,3 24181 65,4 7050 55,0 Kajžarji 12256 26,9 5415 14,6 1539 11,9 Gostaèi 7319 16,1 4185 11,3 2430 19,0 Ostali 2164 4,7 3225 8,7 1799 14,1 Skupaj 45562 100 37006 100 12818 100 Vir: Grafenauer, 1974: 75. Leta 1802 so obveznost službe v vojski omejili na èas med 17. in 40. letom starosti. Vojne obveznike so izbirali med moškimi, starimi 18–26 let, vojaška obveznost pa je trajala 10–14 let. Ta sprememba je pomembna iz dveh razlogov: zmanjšala je število vojaških obveznikov in znižala njihovo starost. V avstrijsko-èeških deželah je število vojaških obveznikov znašalo 4,5 % prebivalstva (Grafenauer, 1974: 65), to je približno 9 % moškega prebivalstva. Glede na socialno strukturo prebivalcev slovenskih dežel je bil ta delež pri nas verjetno višji od 9 %. Kljub temu je razlika z obdobjem pred letom 1802 ogromna, 10–15 odstotnih toèk. Ker so za vojaško službo rekrutirali le mlade, ta sistem ni mogel veè bistveno vplivati na raven rodnosti (razen z višjo umrljivostjo vojakov), kajti možje so bili ob vrnitvi iz vojske stari najveè 28–40 let, le malo veè, kot je bila povpreèna starost ženinov severno od Hajnalove èrte. Leta 1845 je bila vojaška obveznost nekoliko razširjena, zato pa je bil vojaški rok v vseh enotah skrajšan na 8 let. Najstarejši vir, iz katerega je mogoèe približno oceniti regionalne razlike v pogostnosti celibata, je popis iz leta 1754. Iz tabele, ki jo je objavil Goehlert, je Ž. Šifrer povzel tisti del, ki se nanaša na dežele, na katere je segalo tudi zdajšnje slovensko ozemlje (Šifrer, 1962: 72). Omenjena tabela prikazuje število prebivalstva po starosti, spolu in zakonskem stanu30). Delež dokonèno samskih žensk je bil na Kranjskem in Štajerskem nižji kot na Koroškem. Na Koroškem se je delež dokonèno samskih, èeprav verjetno precenjen, zelo približal vrednosti, kakršno je imela Irska v zaèetku 18. stoletja. 29) Strojno so moèno prizadele napoleonske vojne. Število umrlih se je zelo poveèalo, kar je še dodatno prispevalo k številènemu neravnovesju med spoloma (Makaroviè in Šircelj, 1985). 30) Ta tabela ima nekaj metodoloških pomanjkljivosti. Iz tabele na primer ni mogoèe razbrati, v kateri zakonski stan so uvršèene vdove in vdovci, kajti avtor tabele deli prebivalstvo le na dve skupini, na neporoèene in poroèene. Ker pa so deleži samskih žensk izredno visoki, sklepamo, da so bile vdove štete med samske. Zaradi tega so deleži samskih zelo verjetno precenjeni. 75 RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Tabela 22: Delež samskih žensk, starih 40 in veè let, ob popisu leta 1754, avstrijske dežele (%) Starost Kranjska Štajerska Koroška 40–50 27,8 31,2 41,0 Nad 50 47,1 44,8 54,5 Viri: Šifrer, 1962; lastni izraèuni. Za 19. stoletje je podatkov o pogostnosti celibata še manj kot za 18. stoletje. Razpolagamo le s podatki o deležu dokonèno samskih žensk za brusniško župnijo v letih 1882 in 1910 in Coalovimi indeksi poroènosti za obdobje 1880–1910. V brusniški župniji je bilo v starostnem razredu 50–59 leta 1882 12,9 % samskih žensk, leta 1910 pa 11,9 % (Rožman, 2001: 373). Coalovi indeksi poroènosti o dokonèni samskosti govore posredno. Tam, kjer so bili najvišji, v komitatih Vas in Zala ter v Istri, je bila dokonèna samskost gotovo najnižja; tam, kjer so bili najnižji, na Koroškem, pa najvišja31). V omenjenem obdobju so se indeksi v deželah, ki so segale na zdajšnje ozemlje Slovenije, neprestano dvigali, razen v komitatih Vas in Zala, kjer so bili najvišji. Zato sklepamo, da se je samskost v tem obdobju zniževala (tabela 15). Za prvo polovico 20. stoletja se edini podatki o dokonèni samskosti nanašajo na Dravsko banovino v popisu leta 1931. Delež samskih žensk je v starostni skupini 45–49 let znašal 19,2 %. Primerjava teh podatkov s podatki iz popisa 1948 pokaže, da je bil delež samskih v zahodnem delu današnje Slovenije (del, ki je po prvi svetovni vojni pripadel Italiji) nižji kot v delih, ki so sestavljali Dravsko banovino (tabela 23). Tabela 23: Delež samskih žensk ob popisih 1931 in 1948, Dravska banovina in Slovenija (%) Popis Starost Delež samskih 1931 45–49 19,2 50–59 17,2 1948 65–69 16,7 70–79 14,8 Viri: Statistièki, 1936: 45; Konaèni, 1954: 29; lastni izraèuni. S podatki popisa 1948 lahko tudi ilustriramo vpliv prve svetovne vojne na delež dokonèno samskih žensk. Ženske, ki so bile leta 1948 stare 70–74 let, so se poroèale še pred prvo svetovno vojno; tiste pa, ki so bile stare 50–54 let, so se poroèale med svetovnima vojnama, ko je bilo spolno ravnotežje zaradi izgub v vojni porušeno in so bile možnosti za poroko zaradi tega manjše. Zato je delež dokonèno samskih med mlajšimi ženskami veèji kot med starejšimi. Zniževanje dokonène samskosti iz obdobja prehoda med 19. in 20. stoletjem se je zaradi posledic prve svetovne vojne zaustavilo. Ta ugotovitev velja za Slovenijo in tudi za veèino okrajev. Izjeme so le okraj Èrnomelj, kjer se je delež dokonèno samskih še naprej zniževal, in nekaj okrajev, v katerih je stagniral. Kljub temu pa so razlike med slovenskimi pokrajinami ostale skoraj nespremenjene. 31) Komitat - upravna enota ogrske monarhije (županija), ki se je delila na okraje. 76 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE Odmiki od slovenskega povpreèja so bili najveèji na jugozahodu in severovzhodu slovenskega ozemlja: Primorska in Prekmurje sta imeli najnižje deleže dokonèno samskih žensk (med 5–10 % oz. 10–15 %). V "notranjosti" Slovenije je imel podobne vrednosti le še okraj Trbovlje. To pomeni, da so imele v zaèetku 20. stoletja in tudi še med svetovnima vojnama visoko poroènost žensk tri zelo razliène slovenske pokrajine: tržaško zaledje, Zasavje in kmetijsko Prekmurje. Visoka intenzivnost poroènosti je bila na Primorskem povezana z odseljevanjem žensk v Trst in Gorico32). Nizek delež dokonèno samskih žensk v revirjih lahko pojasnimo s koncentracijo moškega prebivalstva zaradi možnosti zaposlitve v rudnikih. Za Prekmurje pa pravega razloga ne poznamo. Visoka poroènost in nizka nataliteta v Prekmurju spominjata bolj na razmere na Madžarskem, kamor je v politiènem smislu sodilo do razpada Avstro-Ogrske, kot pa na razmere v "osrednjih" slovenskih pokrajinah. V naseljih Vajszló in Besence na južnem Madžarskem je v obdobju 1794–1847 le 5 % žensk ostalo dokonèno samskih (Andorka, 1978: 69). Tabela 24: Deleži dokonèno samskih žensk po okrajih, Slovenija, popis 1948(%) Starost Okraj 50–54 55–59 60–64 65–69 70–74 LR Slovenija 19,4 19,3 18,3 16,7 15,0 Celje 23,3 23,1 23,5 22,5 18,8 Èrnomelj 17,1 17,7 16,7 17,5 20,0 Dravograd 20,3 21,4 20,6 18,7 18,0 Gorica 14,7 12,3 10,8 8,2 7,2 Grosuplje 20,2 24,2 23,4 19,9 18,0 Idrija 27,0 25,1 17,4 14,9 10,4 Ilirska Bistrica 15,3 12,4 9,7 7,0 4,8 Jesenice 17,4 18,3 16,2 13,4 14,2 Kamnik 25,3 24,9 24,6 20,6 19,5 Koèevje 15,8 14,4 15,3 11,0 11,3 Kranj 25,9 24,8 24,7 20,7 18,0 Krško 18,7 19,4 17,8 14,9 12,6 Lendava 9,9 7,9 7,7 7,1 9,1 Ljubljana 18,8 21,1 18,8 16,3 17,0 Ljutomer 19,2 21,9 20,7 18,5 13,0 Maribor 18,1 19,4 18,8 17,6 17,4 Mozirje 26,5 21,4 24,0 21,3 25,2 Murska Sobota 9,9 9,3 6,8 6,5 5,1 Novo mesto 20,0 22,6 18,2 18,0 16,3 Poljèane 24,4 23,0 25,4 24,6 24,3 Postojna 16,8 16,2 16,1 14,0 9,8 Ptuj 17,6 19,2 18,9 20,0 14,3 Radgona 18,5 19,4 17,2 18,6 19,9 Sežana 9,8 7,2 5,6 6,3 5,1 Tolmin 22,9 21,7 15,9 15,6 15,4 Trbovlje 12,7 11,2 10,8 8,9 7,1 Trebnje 23,4 24,7 26,3 20,8 15,4 Viri: Konaèni, 1954: 311-339; lastni izraèuni. 32) Odseljevali so se tudi moški, vendar v manjši meri. 77 RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Na osnovi opisanih fragmentarnih informacij sklepamo, da so regionalne razlike v pogostnosti celibata na ozemlju Slovenije obstajale že v 18. stoletju in da so se ohranile tudi v 19. in prvi polovici 20. stoletja. Te regionalne razlike so bile podobne kot za povpreèno starost ob poroki. Delež dokonèno samskih je bil višji tam, kjer je bila višja povpreèna starost parov ob poroki, in obratno. Samskost in pozna poroka sta bila odraz socialno-ekonomskih pogojev, ki jih je družba zahtevala oziroma postavljala kot pogoj za sklenitev zakonske zveze. Že F. Zwitter je, upoštevajoè izsledke M. Hainischa za nemške alpske okraje, razloge za visok delež dokonèno samskih žensk in pozno sklepanje porok na Koroškem pripisal socialnim razmeram: "V nemških alpskih okrajih prevladuje veèja in srednja kmetska posest in obrat ter nedeljivost kmetskih posestev. Zato se more dediè poroèiti šele tedaj, ko prevzame posestvo, ostali sinovi se pa sploh ne morejo poroèiti; neporoèeni ostanejo tudi vsi številni posli na veèjih in srednjih kmetskih posestvih. Vse to še pospešuje zakon, da morajo imeti tisti, ki so brez premoženja in ki se hoèejo poroèiti, v ta namen posebno dovoljenje obèine (Ehekonsens). Ta zakon je veljal do leta 1868 "(Hainisch, 1892, citirano po Zwitter, 1936). Naèelo nedeljivosti kmeèke posesti je gotovo prepreèevalo zgodnejše poroèanje kmetov - naslednikov, vendar je bilo njihovo število v primerjavi z vsemi prebivalci Koroške, ki so živeli na kmetijah, sorazmerno majhno. Strojna na primer, je imela vse obravnavano obdobje 21 kmetij in 247 do 267 prebivalcev. Zato menimo, da so na pozno sklepanje zakonov in visok delež samskih bolj vplivale slabe gmotne razmere kmeèkih otrok, ki niso bili predvideni za naslednike ter številnih najemnikov, hlapcev in dekel. Kajti tudi v Èrni, kjer je bila poklicna sestava prebivalstva mešana (že sredi 17. stoletja se je zaèela oblikovati v delavsko naselje), je bila povpreèna starost ob poroki ravno tako visoka kot v Strojni in delež nezakonskih otrok prav tako. V Èrni je zgodnejše sklepanje zakonskih zvez v precejšnji meri, vsaj že pred prvo svetovno vojno, za ta èas imamo namreè zanesljivejša prièevanja, oviralo veliko pomanjkanje stanovanj, marsikdaj pa je onemogoèala zaèetek nove družinske skupnosti tudi nizka gmotna raven (Makaroviè, 1986). V Strojni so se sinovi, ki niso bili predvideni za naslednika, veèidel udinjali kot hlapci. Poroèali so se veèinoma z deklami. Pri takšnih zakonih med deklami in odpisanimi kmeèkimi sinovi je bilo s poroko povezano pereèe vprašanje: kje bosta mlada stanovala. In najveèja sreèa je bila, èe je bila prosta domaèa bajta. Zaradi pomanjkanja stanovanj so kmeèki sinovi in dekle odlašali s poroko (Makaroviè, 1982). Prièevanja, ki jih je zbrala M. Makaroviè za Strojno in Èrno, se nanašajo na leta pred prvo svetovno vojno. Zakon, ki je osebam brez premoženja predpisoval, da si priskrbijo dovoljenje obèine za poroko, pa je prenehal veljati leta 1868. Vendar podatki o povpreèni starosti ob poroki (tabela 20) ne kažejo, da bi se po tem letu zaèela zniževati povpreèna starost parov ob poroki. Oèitno so bili dejanski ekonomski razlogi in tradicija moènejši od formalnih ovir oziroma dovoljenj. Tudi na Dolenjskem so predvsem gmotne razmere narekovale starost ob poroki. Vendar jim ni bilo treba tako dolgo èakati na poroko kot na Koroškem in Štajerskem, ker Dolenjci niso v tolikšni meri upoštevali pravila o nedeljivosti posestva. Med župljani Velikih Brusnic je bila navada, da so posestvo izroèili sinu-nasledniku ob njegovi poroki, s èimer pa so mlajši starši odlašali (Rožman, 2001: 187). Za Primorsko je že F. Zwitter zapisal: "Na Primorskem prevladuje mala kmetska posest ali vsaj obrat (koloni, vinièarji itd.), zemlja je razdeljena na majhne parcele in posestva so lahko deljiva. Zato je tu število porok in rojstev visoko, starost nevest nižja, število neporoèenih majhno in odstotek nezakonskih rojstev neznaten" (Zwitter, 1936: 80)33). Prebivalstvo Krasa, ki ni moglo živeti od poljedelstva, je živelo od prometa in trgovine. Za Prekmurje S. Vilfan domneva, da je "zaradi precejšnjega obsega dominikanske zemlje zemljiško gospostvo skrbelo predvsem za to, da ima sámo dovolj delovne sile in zato ni toliko omejevalo cepitve kmetij, kot jo je tam, kjer je nedeljena ali malo deljena huba zagotavljala gospostvu najveèjo rento". Zato so se verjetno poroèali mladi in skoraj vsi. Število prebivalstva je hitro narašèalo in postopoma privedlo do prenaseljenosti. Razliène dedne navade izvirajo iz srednjega veka. V vsem srednjeveškem dednem pravu se namreè stikata dve 33) Kolonat je zakupno razmerje. Oblikoval se je s pravno prostimi kratkoroènimi in odpovedljivimi pogodbami. Nastal je v mestnih komunah ob zelo zgodnjih vplivih blagovno-denarnega gospodarstva. Kmet je bil osebno svoboden, zemljo je imel le v kratkoroènem zakupu, za katerega je praviloma dajal polovico pridelkov (Vilfan, 1996: 296 in 490). Vinièarstvo je delovna pogodba. Vinièar s svojo družino obdeluje lastnikov vinograd, zato mu lastnik daje na razpolago stanovanje, mezdo v denarju in naturalijah ter vèasih tudi nekaj zemlje in živine (Vilfan, 1996: 492). 78 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE naèeli: prvo je bilo naèelo dedovanja enako upravièenih dedièev po enakih realno deljivih deležih, drugo pa naèelo nedeljivosti zapušèine. Naèelo nedeljivosti se je ohranilo v veèini slovenskih krajev do 20. stoletja. Dokler so o dedovanju vsaj v veliki meri odloèala zemljiška gospostva, so vzdrževala nedeljivost kmetij. Za gospoda je bila nedeljena huba praviloma ugodnejša. Na delitev je pristal, èe ni zmanjšala njegovih dohodkov. V bližini mest, fužin in gospodarsko pomembnejših podeželskih centrov kmetu nedeljena huba ni bila veè potrebna, ker si je dohodke lahko poiskal zunaj nje. To je veljalo v manjši meri tudi tam, kjer se je ukvarjal s tovorništvom. Tudi zaradi sistema odpravšèin pri dedovanju hub je bilo dedièem vèasih ljubše hubo deliti. Nekako v zaèetku 16. stoletja se tako zaèenjata pojavljati dve težnji: na strani fevdalcev praviloma po vzdrževanju enotnosti hub, na strani kmetov pa želja po cepitvi povsod tam, kjer enotnost hube ni bila nujna za kmetov obstanek. Ker je imel zemljiški gospod odloèilno besedo, je na veliki veèini slovenskega ozemlja še dolgo prevladovala njegova volja. Potem ko so Francozi v Ilirskih provincah odpravili omejitve na delitev kmetij in ko te omejitve ob vrnitvi Avstrijcev niso bile v celoti obnovljene, je marèna revolucija tudi drugod omogoèila prostejši promet s kmeèkimi zemljišèi. To je omogoèilo še veèjo diferenciacijo kmetov po velikosti kmetij, zlasti v smeri poveèevanja števila malih kmetov. Državni zakon iz 1889 je postavil nekatera osnovna naèela, po katerih naj bi se omejevala delitev srednjevelikih kmetij med dedièe. Ustrezen deželni zakon je leta 1903 dobila samo Koroška (Vilfan, 1996: 260). V krajih, kjer deljenje kmetij nekdaj ni bilo v navadi, so ta obièaj ohranili deloma še pozneje, ponekod pa so zaèeli uvajati delitev kmetij tudi na novo. Pri tem so bili odloèilni razni dejavniki, kakor bližina mest, hribovska ali dolinska lega, možnosti za stranski zaslužek itd. Nasprotno pravilo, delitev kmetij, je od konca srednjega veka dalje napredovalo od morja v notranjost. Pospeševalo jo je gospodarstvo obmorskih krajev. Bližina mest je dajala možnost drugih virov dohodka, zato že proti koncu 16. stoletja hub ni bilo veè. Tako hitre spremembe so se lahko zgodile zato, ker so bili na Primorskem tudi pravni pogoji posebno ugodni, saj zemljiško gospostvo ni imelo patrimonialnega sodstva. Pisma o prenosu zemljišè je izdajalo deželsko sodišèe in za to pobiralo takso. Zato je pospeševalo delitev kmetij. Na drugi strani so nerazdeljene hube pokazale izredno žilavost celo v dobi kapitalizma, predvsem v nekaterih alpskih predelih. Take razlike v razvoju hubnega sistema so imele obèutne posledice na družbeni razvoj Slovencev (Vilfan, 1996: 290). Nedeljivost hub je med drugim oteževala sklepanje zakonskih zvez, vplivala na visok odstotek nezakonskih rojstev itd. Nezakonska rojstva S celibatom so tesno povezana nezakonska rojstva, kajti tudi ženske, ki se niso poroèile, so rojevale otroke. Intenzivnost njihove rodnosti je bila seveda nižja od zakonske. Velikost razlike med zakonsko in nezakonsko rodnostjo je za Slovenijo mogoèe izmeriti šele s podatki popisa iz leta 1953. Prvi podatki o deležu nezakonskih rojstev za zdajšnje ozemlje Slovenije se nanašajo na obdobje 1857–1913 (Šifrer, 1963a). Sredi 19. stoletja je delež nezakonskih rojstev znašal okrog 16 %. Po letu 1870 se je ta delež v samo nekaj letih znižal na približno 10 % in ostal skoraj nespremenjen do konca osemdesetih let 19. stoletja, ko se je zaèel poèasi zniževati in je v obdobju 1900-1913 le še izjemoma presegel 8 %34). Za obdobje med letoma 1913 in 1930 podatkov o tem ni. Leta 1930 je v Dravski banovini delež nezakonskih otrok znašal 11,3 %; ta vrednost je ostala praktièno nespremenjena do leta 1938, ko se je znižala na 10,5 %, leta 1940 pa na 9,6 %35). Vendar teh vrednosti ne moremo posplošiti na celotno ozemlje zdajšnje Slovenije, kajti Primorska, ki je pripadla Italiji, je imela nižje deleže nezakonskih rojstev kot je bilo povpreèje za Dravsko banovino. Zato ocenjujemo, da je bil delež nezakonskih rojstev med leti 1914 in 1945 nižji od 10 %, tik pred drugo svetovno vojno pa morda celo nižji od 8 %. Po koncu druge svetovne vojne se je delež poveèal in leta 1950 je znašal 12 %. 34) Ž. Šifrer je podatke o rojenih v obdobju 1857–1913 preraèunal na zdajšnje ozemlje Slovenije tako, da je upošteval delež prebivalstva, živeèega na ozemlju, ki je pozneje pripadlo Sloveniji. Ker so bili v letih 1857–1869 podatki objavljeni le po deželah, regionalne razlike v okviru dežel niso mogle priti do veljave vse do leta 1870, ko so zaèeli podatke objavljati tudi po okrajih. Veèja natanènost podatkov je morda del pojasnila za veliko spremembo števila zakonskih in nezakonskih rojstev v zaèetku 1870. let. 35) Med vsemi banovinami takratne Jugoslavije so bile to najvišje vrednosti (Statistièki, 1939). 79 RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Slika 4: Zakonska in nezakonska rojstva, Slovenija, 1857–1913 Viri: Šifrer, 1963a; lastni izraèuni. Slika 5: Delež nezakonskih rojstev, Slovenija, 1857–1913 Viri: Šifrer, 1963a; lastni izraèuni. Regionalne razlike v deležu nezakonskih rojstev so bile v 19. stoletju velike: delež je bil najvišji na Koroškem, sledile so Štajerska, Kranjska in Prekmurje, najnižje deleže pa je imela Primorska36). Te razlike pa se niso izoblikovale šele v 19. stoletju, temveè že mnogo prej. V 16. stoletju je oblast v zvezi s prizadevanji za rast prebivalstva iz gospodarskih razlogov olajševala sklepanje zakonskih zvez nesvobodnjakov, ki so se do tedaj lahko poroèali le z dovoljenjem zemljiškega gospoda. Proti koncu 17. stoletja, ko je naraslo prebivalstvo brez stalne zaposlitve in imetja, pa so izprièana prizadevanja, da ne smejo skleniti zakonske zveze osebe, ki so brez sredstev za preživljanje družine. To je pomenilo, da je ženin moral dobiti ženitno dovoljenje. Prav v teh omejitvah in njihovem upoštevanju ali neupoštevanju lahko išèemo razloge za nezakonska rojstva in za regionalne razlike v njihovi pogostnosti (Rožman, 2001: 167). O velikosti teh razlik nas pouèijo fragmentarni podatki za nekatera naselja, župnije in obèino v 17., 18., 19. in 20. stoletju. 36) Izraèuni Ž. Šifrerja za Štajersko v letu 1900 se ujemajo s Pfaunderjevo ugotovitvijo (Zwitter, 1936), da se je na Štajerskem v slovenskih agrarnih okrajih leta 1900 rodilo 10,1 % nezakonskih otrok. 80 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE Tabela 25: Nezakonska rojstva v nekaterih naseljih, župnijah in obèini od 17. do 20. stoletja Naselje, župnija, obèina Delež nezakonskih rojstev (%) Naselje, župnija, obèina Delež Obdobje nezakonskih Mariborska Kamnica - Obdobje, leto rojstev (%) župnija župnija 1650–1660 14,6 16,6 Stolna župnija sv. Nikolaja (Ljubljana) 1661–1670 15,6 21,0 1650–1700 6,8 1671–1680 12,8 16,2 Ljutomer-naselje 1681–1690 11,1 16,9 1645–1685 1,9 1691–1700 10,2 12,3 Radgona-naselje 1645–1685 2,7 Sele - Velike Slovenska Bistrica Strojna obèina Brusnice - 17. stoletje 8,9 župnija 1741–1750 ... 5,2 ... 1751–1760 ... 4,4 ... Slovenska Bistrica - podeželje 1761–1770 5,1 4,4 ... 1771–1800 8,0 1771–1780 1,7 4,9 ... 1791–1800 8,6 4,7 ... Slovenska Bistrica-mesto 1801–1810 19,2 1,7 ... 1771–1800 13,0 1811–1820 30,9 8,6 ... 1821–1830 28,0 7,8 ... Èrna 1831–1840 324 6,1 ... 1719–1752 33,5 1841–1850 39,6 11,5 11,5 1784–1940 20,5 1851–1860 17,0 10,2 8,8 1801–19401) 29,0 1861–1870 38,2 3,9 10,9 1841 45,0 1871–1880 31,0 6,1 9,5 1846 43,0 1881–1890 37,2 15,1 4,7 1891–1900 39,8 14,7 4,5 Moste pri Ljubljani 1901–1910 21,4 11,5 5,6 1801–1825 4,8 1911–1920 31,1 29,6 7,7 1826–1850 5,0 1921–1930 30,3 29,7 6,1 1851–1875 3,2 1931–1940 20,2 22,3 4,5 1876–1900 8,9 1941–1950 33,3 21,5 ... 1951–1960 ... 15,4 ... Vitanje 1900–1973 7,1 Velenje - Velenje - trg Dolina pri okolica Trstu 1784–1799 4,5 4,2 ... Kranj - mesto 1800–1809 4,0 6,5 1,2 1730–1754 1,5 1810–1819 7,1 11,3 1,2 1820–1829 13,0 15,5 1,6 Gradec pri Pivki 1830–1839 15,6 7,3 2,9 1828–1942 0,0 1840–1849 18,0 7,9 4,3 1850–1859 18,4 19,7 2,2 Predgrad 1860–1869 26,8 33,3 3,3 1679–1953 2,0 1870–1879 13,8 11,8 1,2 1880–1889 16,8 9,3 2,0 Loški potok 1890–1899 13,0 9,4 2,2 1801–1840 1,7 1) Ocena na osnovi ugotovitve M. Makaroviè, da se je v tem obdobju letno rodilo 1 do 10 nezakonskih otrok. Viri: Makaroviè, 1979; Makaroviè, 1982; Makaroviè, 1986; Makaroviè, 1987; Makaroviè, 1994; Šircelj, 1985: 11; Hudales, 1997; Verginella, 1990: 187; Koropec, 1990: 33; Koropec, 1990a: 69; Krnel-Umek in Šmitek, 1987: 32; Radovanoviè, 1991; Radovanoviè, 1992: 283; Radovanoviè, 1993: 140; Radovanoviè, 1997: 11; Rožman, 2001: 375; Štuhec, 1983: 291; Štuhec, 1985: 135; Kremenšek 1968: 49–51; Šifrer-Bulovec, 1996: 199; lastni izraèuni. 81 RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA V drugi polovici 17. stoletja je delež nezakonskih rojstev v mariborski in kamniški župniji obsegal okrog 15 %, v stolni župniji sv. Nikolaja v Ljubljani pa je bil pol manjši. V župniji Slovenska Bistrica so v 17. stoletju v krstno matièno knjigo vpisali 9 % nezakonskih otrok. Ti podatki so še nezanesljivi. J. Koropec ugotavlja, da so "vèasih z vpisi kasnili in pri tem še kaj spregledali ali pozabili". Vpis tudi ni bil zastonj, "za nezakonske otroke je bila cena vpisa višja" (Koropec, 1990: 33). V Ljutomeru in Radgoni je bilo sredi 17. stoletja le 2–3 % nezakonskih rojstev. Za 18. stoletje je na voljo že nekaj veè podatkov, vendar se jih veèina nanaša na Koroško, deloma na Štajersko. Deleži nezakonskih otrok so bili povsod, razen v Èrni, zelo nizki. V Strojni je v drugi polovici 18. stoletja delež nezakonskih otrok znašal okrog 5 %, v Èrni, ki je le nekaj deset kilometrov oddaljena od Strojne, pa v letih 1719–1752 kar 33,5 %37). V Kranju je bilo med novorojenimi le 1,5 % nezakonskih (Štuhec, 1983: 290). Iz konca 18. stoletja (1798) je tudi prvo pisno prièevanje o nezakonskih rojstvih na Koroškem. J. H. G Schlegel poroèa, da "so dekleta v letih pred 1798, ko so bili vsi mladenièi pobrani k vojakom in jim ni bilo mogoèe se možiti, obèevale tudi z oženjenimi moškimi" (Möderndorfer, 1964: 312-314). To pomeni, da je bilo takrat (po reformi vojske in vojaške obveznosti leta 1771) številèno nesorazmerje med spoloma glavni razlog za rojevanje nezakonskih otrok (in tudi za splave) na Koroškem. Toda ko je bil s ponovno reformo vojaške obveznosti leta 1805 ta razlog odstranjen, se delež nezakonskih otrok ni spremenil. Najveè mikropodatkov je za 19. stoletje. Glede regionalnih razlik se skladajo s podatki Ž. Šifrerja za drugo polovico 19. stoletja (Šifrer, 1963a). Delež nezakonskih otrok je bil v Gradcu pri Pivki, Dolini pri Trstu, Loškem potoku in v Predgradu komaj omembe vreden (2 %), v Velikih Brusnicah na Dolenjskem je nihal med 4 in 11 %, v Velenju med 10 in 40 %, v Selah na Koroškem med 4 in 15 %, v Strojni in Èrni pa med 20 in 40 %. Za Prekmurje mikropodatkov ni. Težje kot o regionalnih razlikah je soditi o smereh razvoja. Za èas do srede 19. stoletja imamo daljše èasovne vrste podatkov le za nekaj naselij oziroma far. V obèini Sele ter v naseljih Strojna in Velenje so se deleži nezakonskih otrok zaèeli poveèevati šele v zaèetku 19. stoletja. Na osnovi razpoložljivih podatkov žal ne moremo presoditi, ali je šlo za posledice socialno-ekonomskih sprememb ali pa le za veèjo natanènost pri vpisovanju v rojstne matiène knjige. Od srede 19. stoletja dalje lahko spremembam v razvoju sledimo s podatki Ž. Šifrerja za zdajšnjo Slovenijo in dežele. Ti podatki kažejo na velike spremembe ob koncu šestdesetih let. Takrat se je delež nezakonskih rojstev moèno znižal na Štajerskem in Primorskem, manj na Kranjskem in Koroškem, v Prekmurju pa sprememb ni bilo. S to spremembo se je pogostnost nezakonskih rojstev na Štajerskem, ki je bila prej podobna kot na Koroškem, približala vrednostim v Prekmurju in na Kranjskem (slika 6). Razlago za tako velike spremembe smo poskušali poiskati v povezavi s podatki o porokah. Število porok se je namreè med leti 1868 in 1876 moèno poveèalo, in to v vseh pokrajinah, razen v Prekmurju. Tam se je število porok enakomerno poveèevalo. Poveèanje števila porok je verjetno posledica sprošèanj v omejevanju poroène svobode. Potem ko so bila po intervenciji centralne vlade v letih 1867 in 1868 odpravljena ženitna dovoljenja oziroma zglasnice na Goriškem, Štajerskem in Koroškem, so ostale le še ženitne zglasnice na Kranjskem. Za njihovo ohranitev se je zavzemal kranjski deželni zbor, v drugih deželah pa so soglašali z namero centralne vlade, da se odpravijo (Valenèiè, 1968: 254). Odprava ženitnih dovoljenj, za katera je bila predpisana pristojbina, je pripadnikom nižjih socialnih slojev omogoèila enostavnejše sklepanje zakonskih zvez. Delež nezakonskih otrok se je zato zmanjšal. Najbolj se je zmanjšal na Štajerskem, kjer so do tedaj predpisane omejitve izvajali v veèjem obsegu kot drugod. Poleg tega je na porast števila porok in zmanjšanje števila nezakonskih rojstev vplival tudi zakon iz leta 1868, po katerem je bilo dovoljeno kmetije svobodno deliti. Proti koncu 19. stoletja so se regionalne razlike zaèele zmanjševati. Deleži nezakonskih rojstev so se najprej zaèeli zniževati na Štajerskem (po letu 1885), nato še na Koroškem (po letu 1895), Kranjskem in v Prekmurju, na Primorskem 37) V Kortah (zaselek s slovenskim prebivalstvom v obèini Železna Kapla-Bela), kjer je število prebivalstva nihalo med 80 in 120 oseb, se je delež nezakonskih rojstev spreminjal podobno kot v Strojni: v obdobju 1784–1830 3 %, v obdobju 1831–1880 24 %, v obdobju 1881–1930 22 % in v obdobju 1931–1980 12 % (Makaroviè, 2005: 55). 82 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE pa so narašèali. Vendar ta proces ni bil tako moèan, da bi postopoma zabrisal regionalne razlike. Te so ostale pomembne in za obdobje 1934–1939 jih lahko ilustriramo s podatki za Dravsko banovino: najnižje vrednosti so imeli okraji na jugozahodu Dravske banovine in okraj Lendava, najvišje pa okraj Dravograd, sledila sta oba mariborska okraja in okraj Slovenj Gradec. Razporeditev se popolnoma ujema s tisto iz 19. stoletja (slika 8). Slika 6: Deleži nezakonskih rojstev po deželah, Slovenija, 1857-1913 Viri: Šifrer, 1963a; lastni izraèuni. Slika 7: Število porok in nezakonskih rojstev, Slovenija, 1857-1913 Viri: Šifrer, 1963a; lastni izraèuni. 83 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE Tabela 26: Povpreèna starost žensk (poroèenih in neporoèenih) ob rojstvu njihovih otrok, avstrijske dežele, ki so segale na zdajšnje ozemlje Slovenije, 1896–1900 in 1910 Povpreèna starost žensk ob rojstvu otrok (ženske, stare 14–45 let) Dežela 1896–1900 1910 poroèene neporoèene poroèene neporoèene Kranjska 32,1 26,4 31,8 25,7 Štajerska 31,8 26,2 30,4 25,4 Koroška 31,7 27,1 31,2 26,4 Goriška 31,3 24,7 30,7 24,0 Istra 30,6 25,1 30,0 24,3 Viri: Presl, 1905: podatke zbrala I. Rožman; lastni izraèuni. Matere nezakonskih otrok so veèinoma izvirale iz nižjih socialnih slojev38). V Èrni so med nezakonskimi materami prevladovale delavke, nekaj pa je tudi kajžarskih in kmeèkih hèera in gostaèk. Vrste poslov so se v 19. in 20. stoletju polnile z nezakonskimi otroki dekel in hlapcev (Makaroviè, 1982: 60). Nezakonski otroci se ne rode v splošni ali veèji pokvarjenosti, temveè ob slabih gospodarskih razmerah; rodijo se neposedujoèim kmeèkim hèeram, deklam, delavkam, rejenkam in bedastim ženskam (Juranèiè, 1930: 28). Materam nezakonskih otrok na Dolenjskem življenja ni oteževala zgolj stigma nezakonskega rojstva, oteževalo ga je zlasti dejstvo, da so izvirale iz najšibkejših socialnih plasti, kar je zmanjšalo možnosti za preživetje nezakonskih otrok in za poroko njihovih mater. Najveè izgledov za poroko so imele hèerke posestnikov, sledile so jim hèerke bajtarjev, njim pa hèere gostaèev (Rožman, 2001: 186). Pomislekov glede nezakonskega otroka, ki naj bi ga nevesta pripeljala v zakon, je bilo zanemarljivo malo, èe je le imela dovolj dote (Tomažiè, 1991: 396). Poroko nezakonskih mater je veèkrat olajšalo dejstvo, da so imeli nezakonski otroci manjšo možnost preživetja kot zakonski (Verginella, 1990: 187). Med umrlimi so bili pogosteje kot kmeèki otroci nezakonski otroci dekel in tudi nezakonski otroci kmeèkih hèera in ofarjev (Makaroviè, 1982). O veèji umrljivosti nezakonskih otrok prièajo tudi podatki za Slovenijo v drugi polovici 19. in v zaèetku 20. stoletja. V obdobju 1857–1913 je umrljivost dojenèkov, rojenih poroèenim materam, nihala okrog 170 ‰, umrljivost dojenèkov neporoèenih pa okrog 250 ‰ (Šifrer, 1963a; lastni izraèuni). Umrljivost otrok, rojenih zunaj zakonske zveze, je bila skoraj do konca 20. stoletja višja od umrljivosti v zakonski zvezi rojenih otrok. Kljub temu pa regionalnih razlik v umrljivosti dojenèkov ne moremo pripisati samo pogostnosti zunajzakonskih rojstev. V drugi polovici 19. stoletja je bila umrljivost dojenèkov najvišja v Prekmurju, èeprav je bil delež nezakonskih otrok tam zelo nizek; sledili sta Koroška, Štajerska itd. Tudi še v tridesetih letih 20. stoletja je bila umrljivost dojenèkov najvišja v Prekmurju in na severovzhodnem Štajerskem (okraji Maribor, Ptuj, Ljutomer). Za preživetje dojenèkov so bile pomembnejše splošne socialne okolišèine. Razlog za visoko umrljivost dojenèkov v Prekmurju naj bi bila preobljudenost in iz tega izhajajoèe težke življenjske razmere39). Na pomembnost socialnih razmer kažejo tudi razlike med mesti in podeželjem. V drugi polovici 18. stoletja je bila umrljivost dojenèkov v mestih višja kot na podeželju40). Kdaj so se zaèele razmere spreminjati v korist mest, ni jasno, zagotovo pa je bila v tridesetih letih 20. stoletja umrljivost dojenèkov v mestih že bistveno nižja kot na 38) Nezakonskih otrok niso rojevala le dekleta, temveè tudi vdove. O pogostnosti ni prièevanj. 39) Dedovanje po ogrskem dednem pravu je kmetije tako razdrobilo, da se samo od teh prebivalstvo ni moglo preživljati. Industrije ni bilo, dnina na veleposestvih ni absorbirala vse delovne sile, mnogi so odhajali na sezonsko delo, s katerega so se vraèali le pozimi (Zgodovina, 1980: 386). 40) Znano je, da je bila umrljivost v mestih tedaj (mišljena je 2. polovica 18. stoletja) veèja od rodnosti, na podeželju pa je bilo ravno obratno (Radovanoviè, 1991: 34). 85 RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA podeželju (tabela 43). Razlika je bila najveèja med okrajem in mestom Ljubljana, manjša med okrajem in mestom Celje, še manjša za Ptuj in najmanjša za Maribor (slika 8). Na velikost razlike med deležem nezakonskih rojstev v mestu in v okolici je verjetno vplivala razlika v socialni sestavi, deloma pa tudi razlika v starostno-spolni sestavi. Natanèna analiza podatkov za Strojno je namreè pokazala, da veèje število nezakonskih rojstev sovpada s številèno prevlado žensk starih 20–50 let nad moškimi iste starosti. To seveda ne pomeni, da je število nezakonskih rojstev odvisno samo od številènega ravnovesja med spoloma, je pa gotovo eden od elementov, ki so prispevali k razlikam v številu in deležu nezakonskih rojstev (Šircelj, 1991: 192). To neravnovesje pa je bilo v mestih veèje kot na podeželju. Na nekatere druge dejavnike razlik v umrljivosti dojenèkov opozarja raziskava za okraj Ptuj v tridesetih letih 20. stoletja. Avtorja sta ugotovila, da je bila umrljivost dojenèkov veèja tam, kjer je bila rodnost manjša (na bogatejšem Ptujskem polju) in manjša tam, kjer je bila rodnost višja (v revnejših Halozah). Razloge za te razlike sta pripisala daljšemu dojenju Haložank v primerjavi s Polankami, pomembnem zlasti v poletnih mesecih, razlièni "zainteresiranosti staršev napram deci", socialni sestavi prebivalstva, tradiciji in odnosu do nezakonskih mater. "V deželi kurentov je od Cerkve podpirani ljudski glas nezakonske matere obsojal, medtem ko je bil prizanesljiv do samohranilk v vinièarskih zidanicah" (Mikiè in Šalamun, 1941; Šalamun, 1995). Slika 9: Umrljivost dojenèkov po zakonskem stanu matere, Slovenija, 1881–1913 Viri: Šifrer, 1963a; lastni izraèuni. Regionalne razlike v deležu nezakonskih rojstev se v veliki meri ujemajo z regionalnimi razlikami v deležu dokonèno samskih; kjer je višji delež dokonèno samskih, je višji tudi delež nezakonskih otrok. Raven nezakonske rodnosti pa je iz nam dostopnih podatkov mogoèe izraèunati le za konec 19. stoletja in za zaèetek 20. (tabela 16). Takrat je bila splošna stopnja nezakonske rodnosti daleè najvišja na Koroškem (76 ‰), na Štajerskem je bila že bistveno nižja (28 ‰), najnižja pa je bila na Kranjskem, Goriškem in v Istri (9–16 ‰). Razvrstitev dežel po ravni splošnih stopenj zakonske rodnosti je bila ravno obratna: najnižje vrednosti je imela Koroška (okrog 230 ‰), sledile so Štajerska, Istra, Kranjska, najvišje vrednosti pa je imela Goriška (preko 330 ‰). Velikost razlik je bila za zakonsko rodnost bistveno manjša kot za nezakonsko. Za Prekmurje ustreznih podatkov ni. Pri tolikšnih razlikah v ravni zakonske in nezakonske rodnosti se zastavlja vprašanje, v kolikšni meri so razliène poroène možnosti in razširjenost zunajzakonskih rojstev vplivale na raven celotne rodnosti v posameznih slovenskih pokrajinah. Odgovoru smo se poskušali približati tako, da smo za leto 1900 primerjali vrednosti splošnih stopenj splošne rodnosti z vrednostmi splošnih stopenj splošne rodnosti brez upoštevanja nezakonskih rojstev (primerjali smo število zakonskih rojstev s številom vseh žensk starih 14–45 let). Izkaže se, da bi bile razlike v ravni rodnosti med slovenskimi pokrajinami še mnogo veèje, èe pogostnost nezakonskih rojstev ne bi bila tako razlièna. 86 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE Tabela 27: Splošna stopnja splošne rodnosti (f') in splošna stopnja splošne rodnosti brez upoštevanja nezakonskih rojstev (f' ) po deželah, Slovenija brez brez Prekmurja, 1900 (‰) Dežela f' f'brez Štajerska 142,0 125,8 Koroška 124,8 74,7 Kranjska 155,8 147,6 Goriška 169,7 164,4 Istra 158,4 153,1 f' je razmerje med številom živorojenih otrok in ženskami starimi 14–45 let. Vir: Bewegung 1900, Volkszälhung 1900: podatke zbrala I. Rožman; lastni izraèuni. Na Primorskem, kjer so bila nezakonska rojstva redka, delež dokonèno samskih pa majhen, neupoštevanje nezakonskih rojstev pri izraèunu splošne stopnje splošne rodnosti bistveno ne spremeni njene vrednosti. Na Koroškem pa, kjer je bil delež dokonèno samskih žensk in nezakonskih rojstev velik, je razlika med stopnjama zelo velika. Èe na Koroškem ne bi bilo nezakonskih rojstev, bi bila tam rodnost izjemo nizka - tako nizka, da ne bi zagotavljala obnavljanja prebivalstva. 2. 4. 3 Trajanje porok Sklenitev zakona je, razen v izjemnih okolišèinah, odvisna od posameznikove volje. Uresnièitvi te odloèitve sledi obdobje zakonskega življenja, katerega dolžina pa v preteklosti ni bila odvisna od èlovekove volje, temveè od ravni umrljivosti. Zakonska zveza je lahko razpadla le zaradi smrti enega od zakoncev. Èe se je to zgodilo predno je bila žena stara 45 let (rojstva po 45. letu starosti žene so bila redka), je ostala družina "nedokonèana". Takih družin pa ni bilo malo. Na francoskem podeželju 17. in 18. stoletja je zakon trajal povpreèno 15 let, v Durlachu manj kot 20 let v letih 1701–1720, v Bale med leti 1651 in 1675 pa malo veè kot 20 let. Te vrednosti se nanašajo samo na prve poroke. Od pogostnosti ponovnih porok pa je odvisno, ali jih lahko posplošimo na vse poroke. O tem je zelo malo podatkov, vendar se zdi, da so bile ponovne poroke vdov redkejše od ponovnih porok vdovcev (Reinhard et al., 1968: 149–155; Hudales, 1997: 101). Tudi pri nas je vse do prve svetovne vojne zakonska zveza praviloma lahko prenehala le zaradi smrti enega od zakoncev. Vendar o umrljivosti po starosti in spolu vse do zaèetka tridesetih let 20. stoletja vemo zelo malo41). Tablice umrljivosti so na voljo le za prebivalce Strojne, rojene med leti 1761 in 1850 (tabela 38) ter za naselji Brseè in Jalžabet za rojene med leti 1772–1847 oz. 1758–1857 (Mikiæ, 1962: 11-56; Mikiæ, 1964: 197–260). Naselji Brseè in Jalžabet ležita na Hrvaškem, vendar zelo blizu slovensko-hrvaške meje42). Strojanci in Strojanke, rojeni koncem 18. in v prvi polovici 19. stoletja, so ob rojstvu lahko prièakovali povpreèno 39 let življenja. V Brseèu je bilo povpreèno trajanje življenja, merjeno ob rojstvu, okrog 41 let, v Jalžabetu pa 30 let. Èe je bila umrljivost v širši okolici Jalžabeta in Brseèa približno taka kot v samem naselju, potem nas ti podatki navajajo na sklep, da je bila umrljivost v zahodnem delu Slovenije nižja kot v vzhodnem, tako kot je še danes (Šircelj, 1997). To bi pomenilo, da so poroke v zahodni Sloveniji trajale dlje kot v vzhodni Sloveniji in da je bila tudi zato zakonska in posledièno splošna rodnost višja v zahodni kot v vzhodni Sloveniji. 41) Prvo tablico umrljivosti je za Dravsko banovino v letih 1930–1932 izdelal Ivo Lah (Lah, 1942). 42) Brseè je obmorsko naselje v severovzhodni Istri, Jalžabet pa vas v okolici Varaždina. 87 RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Tabela 28: Povpreèno trajanje življenja ob rojstvu in v starosti 30 let, oba spola, Strojna, Brseè in Jalžabet, generacije 1761–1857 Naselje Povpreèno trajanje življenja generacije ob rojstvu ob 30. rojstnem dnevu Strojna 1761–1780 36,8 27,9 1781–1800 39,1 30,9 1801–1820 39,3 31,4 1831–1850 42,7 30,5 Brseè 1772–1847 41,8 36,0 Jalžabet 1758–1857 30,6 25,9 Viri: Šircelj, 1985; Mikiæ, 1962; Mikiæ, 1964. V 19. stoletju so se Strojanke poroèale stare povpreèno 30 let, njihovi ženini pa so bili povpreèno 5 let starejši. Zaradi sorazmerno visoke umrljivosti je njihov zakon v povpreèju trajal 17 let, èe sta se poroèila na prehodu iz 18. v 19. stoletje, oziroma 19 let, èe sta se poroèila v 2. polovici 19. stoletja (Šircelj, 1991: 199). To pomeni, da se je za približno polovico žena zakonska zveza konèala prej, kot se je konèala njihova rodna doba. Èe se niso znova poroèile, je bila njihova rodnost okrnjena, nedokonèana43). Tam, kjer je bila umrljivost višja, je bila izguba rojstev veèja in obratno. Konkreten izraèun izgube zakonskih rojstev zaradi umrljivosti z razpoložljivimi podatki ni mogoè. Vendar sklepamo, da so bile izgube zaradi visoke umrljivosti manjše od tistih, ki so nastajale zaradi visoke starosti ob poroki. Plodnost parov je namreè bistveno veèja med 20. in 30. letom starosti kot pa med 30. in 40. letom. Drugo skupino vzrokov za razpad porok tvorijo razveze, loèitve in zapustitve. Merjenje vpliva pogostnosti razvez, loèitev ali zapustitev na raven rodnosti (splošne ali zakonske) je izredno težavno. Statistièno je mogoèe spremljati le razveze, do druge svetovne vojne tudi loèitve od mize in postelje, ker jih izreèe pristojno sodišèe. Vendar pa datum izreka razveze zakonske zveze oziroma loèitve praviloma ne ustreza datumu dejanskega prenehanja spolne skupnosti. O dejanskem trajanju spolnih skupnosti nas lahko pouèijo le posebne ankete. Za obdobje do druge svetovne vojne se edini objavljeni podatki o številu in pogostnosti razvez in loèitev od mize in postelje nanašajo na Dravsko banovino v letih 1932–1939. Takrat sta se povpreèno letno razvezala ali loèila dva od 100 sklenjenih zakonov. Pred prvo svetovno vojno je bila pogostnost razvez in loèitev nedvomno še manjša44). Zato menimo, da so bile za raven rodnosti v Sloveniji zapustitve pomembnejše od razvez in loèitev. To so bile zaèasne ali stalne zapustitve zaradi izseljevanja. Podatkov za celotno slovensko ozemlje seveda nimamo. Lahko pa za ponazoritev navedemo podatke za Predgrad in Velike Brusnice. V Predgradu je v èasu od srede 19. stoletja do prve svetovne vojne polovica družin imela v povpreèju dva najbližja sorodnika v Ameriki (Predgrajci so se izseljevali skoraj izkljuèno v Ameriko), v èasu med svetovnima vojnama pa približno èetrtina družin 1,8 sorodnika. Družinski status izseljencev prikazuje tabela 29. 43) M. Štuhec je za Ljubljano v drugi polovici 17. stoletja ocenil povpreèno trajanje zakona na osnovi podatkov o povpreèni starosti moškega ob poroki in ob smrti. Ugotovil je, da je zakon trajal 15–20 let. Vir podatkov so mu bili vpisi v matiène knjige za stolno župnijo sv. Nikolaja (Štuhec, 1985: 135). 44) Navedena pogostnost razvez je odraz razmerja med številom razvez in številom porok v letu in ne razmerja med številom razvez in porok v generaciji. V zaèetku 21. stoletja je v Sloveniji to razmerje znašalo 36/100. Po avstrijskem obèem državljanskem zakoniku ni bila dovoljena razveza katolika. Katolikom so bile dopušèene le loèitve od mize in postelje. Loèenci se niso mogli ponovno poroèiti. Na Madžarskem, kamor je sodilo Prekmurje do konca prve svetovne vojne, je od leta 1894 poseben zakon o zakonski zvezi dopušèal razvezo. Razveza zakonske zveze je v Sloveniji dovoljena od leta 1946 (Zakon o zakonski zvezi, 9. 5 .1946)(Bonaè, 1956: 2). 88 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE Tabela 29: Izseljenci iz Predgrada in Velikih Brusnic po spolu in zakonskem stanu število Predgrad Velike Brusnice Spol od srede 19. med prvo in status status Zakonski stan stoletja do prve drugo svetovno animarum1) animarum1) svetovne vojne vojno 1882 1910 Skupaj 124 47 65 170 Moški 81 35 36 135 Ženske 43 12 29 35 Samski moški in ženske 89 27 58 114 Zakonci 18 8 Poroèeni gospodarji 15 12 5 51 Poroèene gospodinje 2 - 1 4 1) Status animarum je poimenski seznam oseb po hišnih številkah in družinah. Sestavljali so jih župniki. Viri: Makaroviè, 1985: 170; Rožman, 2001: 356. Pred prvo svetovno vojno je bilo med moškimi izseljenci iz Predgrada 19 % poroèenih, med svetovnima vojnama pa celo 34 %. V Velikih Brusnicah je bil tak delež dosežen že leta 1910. Poroèeni moški so se praviloma vraèali v družine, vendar je bila njihova odsotnost zelo dolga. Iz nekaterih primerov, ki jih navaja M. Makaroviè, sklepamo, da je zaèasno izseljevanje moèno vplivalo na raven zakonske rodnosti, kajti v letih, ko sta bila doma oba zakonca, so se otroci rojevali povpreèno na 2–3 leta, v letih loèenega življenja pa rojstev ni bilo. Od srede 19. stoletja do prve svetovne vojne je zaèasno delalo v Ameriki 12,5 % predgrajskih družinskih gospodarjev, približno toliko pa tudi v obdobju med svetovnima vojnama. Èe upoštevamo, da je v Predgradu poroèena žena v povpreèju rodila 6 živorojenih otrok (tabela 18), in èe predpostavimo, da so tiste žene, ki so imele može na zaèasnem delu v Ameriki, v povpreèju rodile polovico manj otrok, ker so bili možje v povpreèju zdoma 10 let, se povpreèno število živorojenih otrok na eno poroèeno ženo, katere mož ni odšel na zaèasno delo v tujino, dvigne na 6,5 otroka. Ta vrednost je samo približna ocena, ker ne poznamo dejanskega povpreènega števila let odsotnosti. Predgrajski možje so bili zdoma od 1 do 51 let, nekateri so odhajali in se vraèali veèkrat. Tudi je ni mogoèe posploševati, ker je bila intenzivnost izseljevanja po posameznih slovenskih pokrajinah zelo razlièna (poglavje 2.6.3). Vendar, èe za Predgrad izraèunamo splošno stopnjo izseljevanja (število izseljenih na 1000 prebivalcev) za obdobje od 1857 do 1914, dobimo vrednost 4,7 ‰. To pa je enaka vrednost, kot jo je za isto obdobje za Kranjsko izraèunal Ž. Šifrer (Šifrer, 1974). Èe sta bili tudi spolno-starostna struktura in struktura po zakonskem stanu na Kranjskem podobni kot v Predgradu, potem je bila zaradi zaèasnega ali stalnega izseljevanja enega od zakoncev zakonska rodnost, merjena s povpreènim številom živorojenih otrok na eno poroèeno ženo, za okrog 8 % nižja, kot bi bila, èe izseljevanja ne bi bilo. Poleg izselitev, ki so trajale veè let ali pa so postale stalne, so bile za nekatere slovenske pokrajine znaèilne tudi zaèasne odsotnosti zaradi sezonskih del, veèinoma v kmetijstvu. Poljska dela so imela to prednost, da so dopušèala vsaj èez zimo vrnitev domov. Na sezonska dela so najpogosteje odhajali ljudje iz Prekmurja, posebno od srede 19. stoletja dalje, na prehodu iz 19. v 20. stoletje tudi z Notranjskega, pa tudi iz nekaterih alpskih dolin na Goriškem (Zgodovina, 1980: 386). Z Dolenjskega pa so odhajali krošnjarit. Tudi take odsotnosti so zniževale zakonsko rodnost. 2. 4. 4 Noseènost in porod Med dejavnike, ki vplivajo na noseènost in porod, sta Davis in Blake uvrstila prostovoljne in neprostovoljne vzroke za smrt plodu. Med prostovoljne sodi namerni splav. Ta je bil v Jugoslaviji do leta 1929 strogo prepovedan, zato nimamo nikakršnih podatkov o njegovi razširjenosti. Kazenski zakonik iz leta 1929 je namerni splav sicer še vedno prepovedoval in zanj doloèal kazen, vendar je prviè predvidel tudi dovoljeni splav. Na podlagi mnenja 89 RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA zdravstvene komisije so lahko napravili splav, èe so z njim noseèi ženski rešili življenje ali odstranili neizogibno nevarnost za njeno zdravje. Ti zakonski predpisi so pri nas veljali do leta 1952. Prve podatke o številu namernih splavov pa imamo za leto 1955. V 18. in 19. stoletju so se za splav najveèkrat odloèile samske ženske, ki so se zaradi nezakonske noseènosti znašle v hudi gmotni stiski. Ta je izvirala iz strahu pred sramotilnimi kaznimi, jezo in obsodbo okolja. O tem posredno prièajo avstrijski cesarski odloki in patenti iz druge polovice 18. stoletja s katerimi so prepovedali kazni za nezakonske matere, da se le-te ne bi zatekale k detomorom (Rožman, 2001: 285). V 19. stoletju je splav pomenil zloèin in neodpustljiv greh (Makaroviè, 1985: 237). Splošno sprejeto mnenje, da je splav zloèin in greh, pa seveda ne pomeni, da ga ženske tudi niso uporabljale. "Na Koroškem so dekleta v letih pred 1789, ko so bili vsi mladenièi pobrani k vojakom in jim ni bilo mogoèe se možiti, obèevale tudi z oženjenimi moškimi in so zaradi bojazni, da izgube dobro ime, odpravljale telesni plod" (Schlegel v Möderndorfer, 1964: 312). "Splav je bil na Koroškem dovoljen samo prve tri dni po zanositvi. V Trušnjah pri Velikovcu je imel otrok po tretjem dnevu zanositve že dušo in zato je bil splav po tem roku smrtni greh. O tem nam prièajo narodne pesmi iz Višarij in iz Pliskavice na Krasu. Ohranjenih je še dvajset narodnih pesmi, ki nam prièajo o hudi obsodbi žene, ki je zapravila èloveški plod. Obièajno so to dekleta, ki se kasneje poroèe, nerojeni otrok pa pride na svatbo in tam izpove materin greh. Ženske so odpravljale plod z notranjimi pripomoèki, ki so bili rastlinskega izvora" (Košir - Möderndorfer, 1926). Navedena prièevanja nas preprièajo o tem, da je bil splav na slovenskem podeželju poznan kot sredstvo za omejevanje števila rojstev, da pa so se ženske zatekale k splavu razlièno pogosto, odvisno od zakonskega stanu, socialnega položaja in od moralnih norm okolja, v katerem so živele. Kako pogosto so se ženske zatekale k splavu pa iz teh prièevanj seveda ni mogoèe ugotoviti. Dodajmo le, da je bilo opravljanje namernih splavov sprva domena žensk, predvsem babic in da je bil takoimenovani mazaški splav na slovenskem razširjen še v šestdesetih letih 20. stoletja. (Rožman, 2001: 286). Še manj kot o splavu vemo o razširjenosti drugih tradicionalnih metod naèrtovanja rojstev (npr. vzdržnosti, prekinjenem odnosu). V Velikih Brusnicah v prvi polovici 20. stoletja spolna vzdržnost med zakonci ni bila v navadi in le redki pari so prakticirali prekinjen spolni odnos (Rožman, 2001: 340). Med neprostovoljne vzroke za smrt plodu sodita nenamerna splavnost in mrtvorodnost. Prvi podatki o nenamerni splavnosti so znani šele za leto 1955. Takrat so zdravstvene organizacije registrirale 4896 spontanih splavov, to je 15 na 1000 rojstev. Nekaj veè podatkov je o mrtvorodnosti. Ti se za obdobje 1929–1939 nanašajo na Dravsko banovino, za leta pred prvo svetovno vojno pa so na voljo le podatki za nekatera naselja. Tabela 30: Mrtvorojeni na 1000 rojenih v nekaterih naseljih, župnijah in obèini v 19. in prvi polovici 20. stoletja (‰) Obdobje Predgrad Strojna Èrna Sele Obdobje Velike Brusnice 1801–1940 23 29 38 10 1843–1852 22 1801–1900 19 14 37 13 1853–1862 51 1901–1940 39 53 40 4 1863–1872 31 1921–1940 42 79 37 5 1873–1882 28 1883–1892 29 1893–1902 24 Velenje-trg Velenje-okolica 1903–1912 15 1913–1922 13 1784–1849 14 0 1923–1932 12 1850–1899 22 19 1933–1942 24 Viri: Makaroviè, 1982; Makaroviè, 1985; Makaroviè, 1986; Makaroviè, 1994; Rožman, 2004: 137; Hudales, 1997: 161 in 165; lastni izraèuni. 90 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE Za Strojno in Èrno na Koroškem segajo prvi podatki o rojstvih v 2. polovico 18. stoletja, za Sele in Predgrad pa celo v 2. polovico 17. stoletja. Vendar je v Selah in Predgradu prvi mrtvorojen otrok vpisan v matièno knjigo šele v desetletju 1821–1830, v Strojni pa v letu 1790. Zato je ocenjevanje mrtvorodnosti za 18. stoletje nemogoèe. Celo v 19. stoletju verodostojnost vpisov mrtvorojenih še ni bila zadovoljiva. Podatki o številu mrtvorojenih namreè izvirajo iz vpisov v krstne matiène knjige, možno pa je, da je bilo doloèeno število mrtvorojenih vpisano v mrliške matiène knjige ali pa celo v obe45). Na nedoslednosti pri registraciji mrtvorojenih kažejo tudi podatki v tabeli 30. V Èrni na Koroškem je bil delež mrtvorojenih otrok v 150 letih skoraj nespremenjen, okrog 38 ‰, v Strojni in Predgradu pa se je delež teh otrok v prvi polovici 20. stoletja, v primerjavi z drugo polovico 19. stoletja bistveno poveèal, kar ni v skladu s prièakovanji. Med podatki, navedenimi v tabeli, so najverodostojnejši tisti za Velike Brusnice, saj je število prebivalstva te župnije daleè presegalo število prebivalstva v preostalih naseljih. Kljub temu so vrednosti bistveno nižje od povpreèja za Dravsko banovino v istem èasu. Za obdobje med svetovnima vojnama imamo desetletno zaporedje podatkov za Dravsko banovino (tabela 31). Stopnja mrtvorodnosti je bila 21–25 ‰. Znižala se je šele po drugi svetovni vojni. Od srede šestdesetih let je bila stopnja mrtvorodnosti nižja od 10 ‰. Leta 2000 pa je znašala samo še 3,7 ‰. Tabela 31: Mrtvorojeni na 1000 rojenih po zakonskem stanu matere, Dravska banovina, 1929–1939 (‰) Leto Vsa rojstva Zakonska Nezakonska rojstva rojstva 1929 24,4 ... ... 1930 24,8 23,6 33,7 1931 25,0 23,9 33,2 1932 23,8 22,8 30,5 1933 23,6 21,9 35,2 1934 23,7 22,5 32,8 1935 21,7 20,9 27,6 1936 21,1 19,8 31,0 1937 22,4 21,4 30,0 1938 23,5 22,6 31,3 1939 23,2 22,4 31,1 Vir: Statistièki, 1932–1941. Pogostnost mrtvorojenih otrok je bila med nezakonskimi rojstvi višja kot med zakonskimi vse do konca 20. stoletja. Za 19. stoletje imamo glede tega le nekaj prièevanj: "Med umrlimi so bili pogosteje kot kmeèki otroci nezakonski otroci dekel in tudi nezakonski otroci kmeèkih hèera in ofarjev" (Makaroviè, 1982). Poglavitni vzrok za veèjo mrtvorodnost med nezakonskimi otroki je bilo težko delo dekel in najemnic, ki je trajalo do poroda in se nadaljevalo takoj po porodu. Ta ugotovitev se nanaša tako na "umrljivost otrok pri porodu, takoj po njem ali nekaj mesecev pozneje". Veèjo mrtvorodnost med nezakonskimi otroki za 20. stoletje potrjujejo uradni podatki. V Dravski banovini je bila leta 1930 stopnja mrtvorodnosti med nezakonskimi otroki za tretjino višja od mrtvorodnosti med zakonskimi 45) V Èrni na Koroškem je za obdobje 1784–1940 vpisanih v rojstne matiène knjige 95 mrtvorojenih, v mrliške pa 102 (Makaroviè, 1986: 20). J. Hudales navaja podatke o mrtvorojenih v župniji Velenje v tabelah za umrle, iz èesar sklepamo, da so bili mrtvorojeni vpisani v mrliške matiène knjige. Za Vitanje avtorici navajata, da je bil "odstotek mrtvorojenih v letih 1900–1910 kar 19 % smrtnih primerov", kar tudi kaže na nerazlikovanje med mrtvorojenimi in umrlimi kmalu po rojstvu. 91 RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA otroki. Z leti se je mrtvorodnost zmanjševala tako za zakonska kot za nezakonska rojstva, razlika pa je ostajala vse do osemdesetih let približno enaka. Zmanjševati se je zaèela šele, ko se je prièel hitro poveèevati delež otrok rojenih zunaj zakonske zveze. Leta 1988 praktièno ni bilo veè razlike v pogostnosti mrtvorojenih otrok glede na zakonski stan matere (4,9 ‰ za zakonska in 5,1‰ za nezakonska rojstva). Nezakonska rojstva niso veè znaèilnost mladih žensk nižjih socialnih slojev. O regionalnih razlikah v mrtvorodnosti lahko vse do leta 1965, ko imamo na voljo prve tovrstne podatke tudi za obèine, le ugibamo. Glede na povezanost med vrednostmi stopenj mrtvorodnosti in zakonskim stanom matere sklepamo, da je bila mrtvorodnost višja tam, kjer je bilo veè nezakonskih otrok (Koroška, Štajerska), oziroma tam, kjer so bile socialne razmere slabše. Primerjava med stopnjama mrtvorodnosti v Èrni in Dravski banovini v letih 1929–1939 pokaže, da je bila v Èrni za tretjino veèja od banovinskega povpreèja. Del te razlike je gotovo povezan z visokim deležem nezakonskih otrok v Èrni, del pa z drugimi dejavniki. 2. 4. 5 Èasovni presledki med rojstvi Številne zgodovinsko-demografske analize so dognale, da so bili v Evropi predmoderne dobe èasovni presledki med rojstvi daljši od enega leta; rojstva, ki bi si sledila vsako leto, so bila redkost. Pri nas so podatki o èasovnih presledkih med poroko in prvim rojstvom (protogenetièni interval) ter med naslednjimi rojstvi (intergenetièni intervali) zelo redki. M. Štuhec je izraèunal, da je bil protogenetièni presledek v Ljubljani (stolna župnija sv. Nikolaja) v drugi polovici 17. stoletja najpogosteje 9–18 mesecev, povpreèna dolžina intergenetiènih presledkov pa je bila daljša od 24 mesecev: najkrajši so bili med tretjim in èetrtim rojstvom (27,4 meseca), najdaljši pa med šestim in sedmim in višjimi redi rojstev (41 mesecev ali veè) (Štuhec, 1985: 134). J. Koropec je izraèunal protogenetiène in intergenetiène intervale za 50 zakonskih parov v mestu Slovenska Bistrica v istem obdobju: povpreèni presledek med poroko in prvim rojstvom naj bi bil 16 mesecev, med posameznimi rojstvi pa 21–39 mesecev (Koropec, 1990: 69). Za 19. stoletje je bilo povpreèno dolžino intergenetiènih presledkov mogoèe izraèunati za Gradec pri Pivki, Podstenice, Predgrad in Strojno, dolžino protogenetiènih pa samo za Gradec pri Pivki in Podstenice. Dragoceni so zlasti izraèuni za Podstenice, saj je bilo dolžino presledkov mogoèe izraziti v mesecih (tabela 39 in 40)46). V Gradcu se je dvajsetim od dvaindvajsetih parov, ki so se poroèili v obdobju 1838–1940, prvi otrok rodil v koledarskem letu, ki je sledilo letu poroke47). Drugi otroci so se rojevali povpreèno na vsaki dve leti. Nekoliko daljše èasovne presledke med porodi opazimo le pri rojstvih najvišjega reda, ko so se ženske bližale štiridesetemu oz. petinštiridesetemu letu starosti. Èasovni presledek med rojstvi, krajši od dveh let, je bil redek in praviloma povezan z zgodnjo smrtjo (v prvem letu življenja) predhodnega otroka (tabela 39). To potrjuje hipotezo, da je bila dolžina èasovnih presledkov med rojstvi povezana z dojenjem. Ker dojenje poveèa verjetnost zaèasne neplodnosti, so intergenetièni intervali daljši. V Predgradu je bilo rodno obnašanje bistveno drugaèno. Èasovni presledki med porodi so bili daljši, v povpreèju 2,5 leta. Daljši èasovni presledki pa oèitno niso bili povezani z daljšo dobo dojenja ali z zavestnim odlaganjem rojstev, temveè s posameznimi dolgimi obdobji brez rojstev (npr. 5–9 let). Gre za zaèasne odsotnosti moža zaradi dela zunaj domaèega kraja (izseljevanje v Ameriko, krošnjarstvo); te so bile v Predgradu in okolici zelo pogoste, zlasti v 2. polovici 19. stoletja. Prav zaradi teh zaèasnih odsotnosti je bilo povpreèno število živorojenih otrok na eno poroèeno ženo nižje v Predgradu kot v Gradcu. Povpreèna starost nevest je bila namreè zelo podobna, razlikovala se je povpreèno le za eno leto. Za Strojno so podatki zelo skopi. Ugotoviti je bilo mogoèe le to, da so bili intergenetièni intervali v kmeèkih družinah v povpreèju dolgi 2,0–2,5. 46) Za Predgrad so presledki izraèunani s pomoèjo podatkov za tri kmeèke rodbine, oblikovane v prvi polovici 19. stoletja, in za dva rodova njihovih dedièev (kmetijo je po pravilu nasledil najstarejši sin). Za Strojno pa na osnovi desetih primerov življenjskih poti otrok kmeèkih družin v 19. stoletju. Osnovne podatke je zbrala M. Makaroviè. 47) Izvorni podatki M. Makaroviè ne vsebujejo informacij o toènih datumih dogodkov, temveè le letnice. Zato dolžine presledkov ni mogoèe izraziti v mesecih, temveè le v letih. 92 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE Podstenice so ena od izginulih vasi na obrobju Koèevskega roga, ki so bile naseljene s Koèevarji. Na osnovi zapisov o datumih porok in rojstev otrok v dvajsetih družinah (Makaroviè, 2005: 118–146)48) smo ugotovili, da je bil protogenetièni interval najkrajši, 18 mesecev, intergenetièni intervali med prvim in šestim rojstvom pa so bili v povpreèju dolgi od 26 do 32 mesecev; najkrajši je bil presledek med drugim in tretjim rojstvom (26 mesecev), nato se je dolžina z vrstnim redom rojstva podaljševala. Te vrednosti so zelo podobne tistim, ki jih je L. Henry izraèunal za župnijo Crulai v Franciji v 18. stoletju in ki predstavljajo potek zakonske rodnosti med prebivalstvom, ki zavestno ne omejuje rojstev. Natanèen pregled zapisov rodnih zgodovin posameznih poroèenih žensk v Podstenicah, je, podobno kot zapisi iz Gradca pri Pivki, pokazal, da je bil èasovni presledek med zaporednima rojstvoma krajši, èe je otrok umrl kmalu po rojstvu ali je bil mrtvorojen. Veèja umrljivost dojenèkov je bila pozitivno povezana z višjo rodnostjo. Naèrtovanje rojstev Navedeni primeri, èeprav številèno skromni, kažejo na pomen dolžine èasovnih intervalov med rojstvi za raven rodnosti, obenem pa nam omogoèajo, da ocenimo razširjenost zavestnega omejevanja števila rojstev. Èe ljudje želijo manj otrok, poskušajo podaljšati èasovne intervale med rojstvi. Kot merilo za ugotavljanje razširjenosti zavestnega naèrtovanja rojstev s pomoèjo dolžine protogenetiènih in intergenetiènih razmakov uporabljamo izraèune L. Henryja za prebivalstvo župnije Crulai v Franciji v 18. stoletju. Med tem prebivalstvom, ki ni omejevalo števila rojstev, je bil najkrajši razmak med poroko in prvim rojstvom, nato so se razmaki z vsakim rojstvom rahlo podaljševali. Med poroko in prvim rojstvom je v povpreèju preteklo 16,6 meseca, med prvim in drugim rojstvom 22,4 meseca, nato 25,3 mesece, 27,3 mesece itd. Med predzadnjim in zadnjim rojstvom je preteklo 33 mesecev (Gautier in Henry, 1958). Èe podatke za Crulais primerjamo z našimi za Ljubljano, Slovensko Bistrico, Gradec pri Pivki in Podstenice, ugotovimo, da so razlike majhne. To pomeni, da prebivalci teh naselij niso omejevali števila rojstev. V Predgradu so bili presledki nekoliko daljši, vendar ne zaradi zavestne odloèitve, temveè zaradi zaèasnih odsotnosti. Enako dolgi so bili tudi intergenetièni intervali v Strojni, le da jih ne moremo pripisati izseljevanju. Župljani Velikih Brusnic rodnosti niso omejevali vse do približno prvih let po prvi svetovni vojni. Omejevali pa so število že rojenih otrok: z umrljivostjo dojenèkov višjih redov ali pa s pošiljanjem otrok v rejo ali služenje. Tako so družine usklajevale ravnovesje med razpoložljivimi viri za preživetje in številom družinskih èlanov. V Velikih Brusnicah so otroke pošiljali služit še v petdesetih letih 20. stoletja, ko so se ženske že zaèele zanimati za metode naèrtovanja družine (Rožman, 2001: 333). Tudi na Koroškem so "odveèni otroci" odhajali za dekle in hlapce na bližnje in daljne kmetije. Na splošno bi lahko rekli, da na slovenskem podeželju v 19. stoletju zavestnega naèrtovanja rojstev še ni bilo. Otroci so se rojevali po naèelu: "Kolikor jih bog da, toliko jih bomo imeli". Ženske so rojevale od poroke do konca svoje plodne dobe, obièajno nekako do 45. leta starosti. O tem prièajo tudi podatki iz popisa prebivalstva 1948. Ženske, ki so rojevale proti koncu 19. in v zaèetku 20. stoletja in so bile še poroèene ob koncu svoje rodne dobe, so v povpreèju rodile skoraj 6 otrok (poglavje 4.1). Èasovni razmaki med zaporednimi rojstvi so gotovo najboljši kazalnik o tem, kako razširjeno je bilo omejevanje števila rojstev, vendar uporabni le za zakonsko rodnost. Za raven splošne rodnosti pa je zelo pomembna tudi intenzivnost nezakonske rodnosti. Tam, kjer je bila nezakonska rodnost zanemarljivo majhna, npr. Primorska, Dolenjska in Prekmurje, lahko ugotovitve o zakonski rodnosti razširimo tudi na splošno rodnost. Za Koroško in verjetno tudi za Štajersko pa to ni mogoèe. Visok delež nezakonskih otrok in poznejša poroka prenekatere "nezakonske matere" onemogoèata posploševanje vedenja zakonskih parov na vse prebivalstvo. Iz prièevanj V. Möderndorferja sicer izhaja, da so se neporoèene ženske, vsaj na Koroškem, zatekale k splavu, vendar razmerja med številom splavov in številom porodov ni mogoèe ugotoviti. 48) Vas je bila porušena in požgana leta 1942 . 93 RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Kljub temu, da veèina prebivalstva verjetno ni zavestno omejevala števila rojstev, pa so bile razlike v rani rodnosti med deželami velike. Veèina jih je izhajala iz razliènih poroènih možnosti in družbene sprejemljivosti nezakonskih otrok. Poroène možnosti so sprva omejevali fevdalci, nato država. Z njimi so skušali prepreèiti narašèanje števila gmotno šibkih slojev. Na Slovenskem ozemlju se te omejitve prvotno niso splošno uveljavile, veèji obseg so najbrž imele le na Štajerskem. Koncem šestdesetih let 19. stoletja so bile te omejitve odpravljene in razlike med deželami so se prièele zmanjševati. Izginile pa niso nikoli. Še manj kot o slovenskem podeželju v 19. stoletju vemo o slovenskih mestih. Iz maloštevilnih podatkov sklepamo, da se je tam zavestno omejevanje števila rojstev prièelo že v 2. polovici 19. stoletja in da se je šele nato širilo tudi zunaj mest. Veèji obseg pa je dobilo šele po prvi svetovni vojni. O tem, na kakšen naèin so pari omejevali število rojstev, nimamo prièevanj. Sodeè po razmerah drugje v Evropi sodimo, da sta bili najbolj razširjeni metodi prekinjen odnos in varni dnevi, verjetno pa tudi splav. V zahodni Evropi je bil vse do zgodnjih šestdesetih let 20. stoletja prekinjen odnos najbolj razširjena metoda med delavskim razredom, metoda varnih dni pa med bolj izobraženimi in bolj vernimi pari (Lesthaenge in Neels, 2002: 333). 94 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE 2. 5 UMRLJIVOST IN POROÈNOST KOT DEJAVNIKA RODNOSTI Analiza neposrednih dejavnikov rodnosti je pokazala na pomen umrljivosti in poroènosti v razvoju in regionalnih razlikah rodnosti na ozemlju Slovenije. Ni pa odgovorila na dve bistveni vprašanji, povezani s teorijo demografskega prehoda: ali je bilo zniževanje rodnosti povezano z zniževanjem umrljivosti, ali lahko pozne poroke in visok delež samskih interpretiramo kot obliko zavestnega omejevanja števila prebivalcev. Prav tako se dosedanja analiza ni dotaknila Hajnalove hipoteze o poteku razmejitvene èrte med zahodno-evropskim in vzhodno-evropskim vzorcem poroènosti, ki naj bi potekala med Trstom in St. Peterburgom. 2. 5. 1 Umrljivost Že prvi avtorji teorije demografskega prehoda so menili, da je bilo zniževanje rodnosti v èasu demografskega prehoda predvsem posledica upadanja umrljivosti. Empirièni podatki za nekatere države so vnesli dvom v to trditev, vendar se je izkazalo, da so bili primeri obratnega zaporedja ali istoèasnega zniževanja rodnosti in umrljivosti posledica uporabe napaènih kazalnikov umrljivosti (mortaliteta namesto prièakovanega trajanja življenja) ali pa izboljšanja podatkov o umrlih (Chesnais, 1986). Žal imamo tudi za Slovenijo kot kazalnika rodnosti in umrljivosti na voljo le nataliteto in mortaliteto. V Sloveniji naj bi se mortaliteta zaèela zniževati že proti koncu 18. stoletja. To rahlo zniževanje so najprej prekinile francoske vojne, nato leta lakot zaradi slabih letin v letih 1815–1817 in huda epidemija kolere sredi 19. stoletja. Tako lahko zaèetek hitrega dolgoroènega zniževanja mortalitete umestimo šele v osemdeseta leta 19. stoletja, konec pa v zaèetek šestdesetih let 20. stoletja. Nataliteta naj bi v prvi polovici 19. stoletja rahlo upadala ali stagnirala, v drugi polovici pa se je nedvomno poveèevala. Zniževati se je zaèela po letu 1900 in na koncu obdobja 1900–1913 je bila njena vrednost nižja od vrednosti iz srede 19. stoletja. Zniževala se je vse do konca 20. stoletja, vendar najhitreje v obdobju med svetovnima vojnama (slika 10). To pomeni, da sta pri nas nataliteta in mortaliteta upadali skoraj hkrati in približno enako hitro. Najveèje spremembe sta doživljali med svetovnima vojnama. Slika 10: Nataliteta in mortaliteta, Slovenija, od 1754–1779 do 1991–2000 Viri: Vogelnik, 1965 (1851–1860); Šifrer, 1963 (1851–1860); SURS. 95 RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Presledek med zaèetkom dolgotrajnega zniževanja natalitete in mortalitete je v Sloveniji znašal le 10–20 let. To pa je verjetno prekratek èas, da bi se ljudje zavedli zmanjšane umrljivosti in bi zato ustrezno spremenili svoje rodno vedenje. Verjetnejša se zdi hipoteza o povezavi med ravnjo rodnosti in ravnjo umrljivosti dojenèkov in otrok. Starši naj ne bi naèrtovali števila rojenih, temveè število odraslih otrok (število otrok, ki bodo doèakali polnoletnost oz. število otrok, ki bodo še živi, ko bodo umrli starši). Zato naj bi zniževanje umrljivosti, posebno umrljivosti dojenèkov in otrok, imelo za posledico zniževanje rodnosti. Empiriène raziskave demografskih prehodov v razliènih državah so pokazale, da povezava med zniževanjem umrljivosti dojenèkov in zniževanjem rodnosti ni bila vedno zelo moèna. Rodnost je res veèinoma sledila dolgoroènemu zniževanju umrljivosti dojenèkov in otrok, toda razlike v poteku zniževanja obeh pojavov so bile od države do države velike. V Sloveniji lahko primerjamo le potek zniževanja umrljivosti dojenèkov in natalitete. Umrljivost dojenèkov se je od srede 19. stoletja do prve svetovne vojne rahlo zniževala. Po koncu prve svetovne vojne pa se je prièelo hitro zniževanje, ki se je nadaljevalo do zaèetka 21. stoletja. Med letoma 1913 in 2003 se je umrljivost dojenèkov znižala s 170-promil na 4-promile; na eno najnižjih vrednosti na svetu. Primerjava z nataliteto pokaže, da se je rahlo zniževanje umrljivosti dojenèkov prièelo v èasu, ko je nataliteta še rahlo narašèala, hitro zniževanje pa se je za oba pojava prièelo približno istoèasno. Slika 11: Umrljivost dojenèkov po deželah, Slovenija 1857–1913 in 1950–1958, Dravska banovina 1931–1939 Viri: Šifrer, 1963a; Statistièki, 1939; Statistièki, 1940; Demografska, 1959; lastni izraèuni. Daljše èasovne vrste podatkov o umrljivosti dojenèkov so na voljo tudi za nekatera naselja oziroma župnije (tabela 32). Vendar tudi na osnovi teh ni mogoèe z gotovostjo sklepati o povezanosti med ravnjo umrljivosti dojenèkov in upadanjem rodnosti. Èe bi bila raven rodnosti odvisna samo od umrljivosti dojenèkov in majhnih otrok, potem bi bila višja tam, kjer je bila umrljivost dojenèkov in majhnih otrok visoka, in obratno. Mikropodatki o umrljivosti dojenèkov te povezave ne potrjujejo: v Predgradu in Gradcu so dojenèki umirali redkeje kot v Strojni, Èrni ali Velenju.49) Umrljivost dojenèkov je bila višja tam, kjer je bil delež nezakonskih otrok višji in tudi zato splošna rodnost nižja. Pozitivna zveza med umrljivostjo dojenèkov in rodnostjo bi se verjetno pokazala šele, èe bi imeli na voljo dovolj podatkov za zakonsko rodnost in za umrljivost v zakonu rojenih otrok. 49) Za obèino Sele ni podatkov o številu umrlih dojenèkov, temveè o številu umrlih otrok, starih do 6 mesecev in 7–24 mesecev. Umrljivost obojih se je zaèela zniževati šele v tridesetih letih 20. stoletja. Do takrat je umrljivost v prvih šestih mesecih življenja nihala med 120 in 220 ‰ (Makaroviè, 1994: 70–76; lastni izraèuni). 96 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE Tabela 32: Umrljivosti dojenèkov (m ) v nekaterih naseljih in župnijah, 0 1770–1950 (‰) Naselje, župnija 1770–18001) 1801–1850 1851–1900 1901–1940 1850–1950 Èrna 94 195 235 135 ... Strojna 131 157 195 140 ... Velenje - okolica ... 180 194 ... ... Velenje - trg ... 199 263 ... ... Predgrad 154 111 153 115 ... Gradec ... ... ... ... 145 Velike Brusnice ... ... 1402) 128 1) Za Èrno je to obdobje 1784–1800, za Predgrad 1771–1800, za Strojno 1761–1800. 2) Aritmetièna sredina desetletnih stopenj. Viri: Makaroviè, 1979; Makaroviè,1982; Makaroviè, 1985; Makaroviè, 1986; Hudales, 1997; Rožman, 2001; lastni izraèuni. Za drugo polovico 19. stoletja lahko nataliteto primerjamo z umrljivostjo dojenèkov tudi na ravni dežel. Umrljivost dojenèkov se je rahlo zniževala na Štajerskem, Koroškem in Primorskem, v Prekmurju se je v obdobju 1860–1880 moèno poveèala in se šele po tem prièela zniževati, na Kranjskem pa se je umrljivost dojenèkov prièela zniževati šele po letu 1900. Nataliteta je v istem obdobju rahlo narašèala na Primorskem in Kranjskem, stagnirala na Koroškem in Štajerskem in se po letu 1880 moèno zniževala v Prekmurju. Za primerjavo med zniževanjem umrljivosti dojenèkov in zniževanjem natalitete je merodajno dogajanje na Kranjskem in Štajerskem, saj je število rojstev v drugih treh deželah predstavljalo le èetrtino vseh rojstev. Na Kranjskem in Štajerskem se je umrljivost dojenèkov v drugi polovici 19. stoletja rahlo zniževala, nataliteta in tudi splošna stopnja splošne rodnosti pa sta medtem še rahlo narašèali. Splošna stopnja splošne rodnosti je rahlo narašèala zaradi narašèanja zakonske rodnosti, saj se je zunajzakonska takrat že zniževala (tabela 15). Zniževanje umrljivosti dojenèkov se je prièelo preje kot zniževanje rodnosti. A bilo je zelo poèasno. Slika 12: Umrljivost dojenèkov po deželah, Slovenija, 1857–1913 Viri: Šifrer, 1963a; Šifrer, 1963; lastni izraèuni. 97 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE Umrljivost dojenèkov, ki je dotlej moèno nihala, veèinoma zaradi epidemij nalezljivih bolezni (davica, škrlatinka, ošpice, španska bolezen, griža, koze, oslovski kašelj itd.) se je prièela zniževati šele, ko so se prièela redna cepljenja otrok proti tem boleznim. Nalezljive bolezni so bile namreè glavni vzrok nadpovpreène umrljivosti dojenèkov in otrok. Obvezno cepljenje je bilo najprej uvedeno proti kozam (po epidemiji leta 1921), škrlatinki (1932), davici (v tridesetih letih), nato proti tetanusu (1951), oslovskemu kašlju in otroški paralizi (1957), ošpicam (1968), mumpsu 1979 in rdeèkam (1972 za deklice in 1991 še za deèke). V letih 1926–1936 je bilo proti davici cepljenih 75 tisoè otrok in proti škrlatinki 50 tisoè. V tem obdobju so nastajali tudi prvi protituberkolozni dispanzerji (Zupanèiè Slavec, 2005 in IVZ). Na osnovi opisanih podatkov za Slovenijo in njene pokrajine se zdi, da se je zniževanje umrljivosti dojenèkov prièelo preje kot zniževanje rodnosti. Ker pa so uporabljeni kazalniki rodnosti razmeroma grobi, hipoteze o pozitivni povezavi med umrljivostjo dojenèkov in rodnostjo ni mogoèe nedvoumno potrditi. To pa ne pomeni, da je bila raven rodnosti v obdobju, ko prebivalstvo še ni zavestno naèrtovalo rojstev, popolnoma neodvisna od ravni umrljivosti dojenèkov. Natanèna analiza zapisov v matiènih knjigah za naselji Gradec in Podstenice je namreè pokazala, da je bil presledek med dvema zaporednima rojstvoma krajši, èe je prvi otrok umrl v istem letu, kot se je rodil, kot pa èe je preživel vsaj leto ali dve. Obdobje neplodnosti po porodu se je zaradi prenehanja dojenja namreè skrajšalo. Zato je bilo zniževanje umrljivosti dojenèkov in s tem podaljševanje intergenetiènih presledkov tam, kjer prebivalstvo ni zavestno omejevalo števila rojstev, dejavnik nižje zakonske rodnosti (tabela 39). Tako kot za rodnost, so tudi za umrljivost kazalniki za 19. stoletje še zelo grobi. Zato je o morebitni povezavi med zniževanjem umrljivosti in zniževanjem rodnosti težko sklepati. Edini kakovostnejši podatki se nanašajo na Strojno (tabela 38). Iz njih izhaja, da se je povpreèno trajanje življenja novorojenih in tridesetletnikov, ki so bili rojeni v prvi polovici 19. stoletja, podaljševalo. Èe bi bilo to podaljševanje znaèilno za veèino slovenskega ozemlja, potem bi prav temu dejstvu lahko pripisali rahlo poveèanje natalitete, splošne in zakonske rodnosti v drugi polovici 19. stoletja. Nižja umrljivost namreè podaljša povpreèno trajanje zakonskih zvez in s tem omogoèa dodatna rojstva. Iz povedanega sledi, da je zniževanje umrljivosti dojenèkov podaljševalo intergenetiène intervale in s tem posredno zniževalo rodnost, medtem ko je podaljševanje življenja vplivalo na daljše trajanje zakonskih zvez in s tem posredno na višjo zakonsko rodnost. Žal dejanskega vpliva obeh dejavnikov ni mogoèe izmeriti. Kljub temu pa se zdi, da je bil vpliv umrljivosti na raven rodnosti mnogo manjši od starosti ob poroki, od pogostnosti porok, pogostnosti nezakonskih rojstev in predvsem od širjenja znanja o metodah za prepreèevanje rojstev. 2. 5. 2 Poroènost Druga podmena prvotne teorije demografskega prehoda pravi, da je zniževanje rodnosti potekalo v dveh stopnjah: najprej z omejevanjem števila porok, nato pa z omejevanjem števila rojstev. Prva stopnja naj bi se v Evropi prièela v teku 16. stoletja. Takrat naj bi se v zahodni Evropi izoblikoval poseben tip oziroma vzorec poroènosti, za katerega naj bi bile znaèilne pozne poroke in velik delež samskega prebivalstva (Hajnal, 1965: 101–143). Hajnal je ta prehod imenoval prvi evropski demografski prehod (E. Cole ga imenuje maltuzijanski prehod, ker se je rodnost znižala na naèin, kakršnega je zagovarjal Malthus); tistega, ki je zahodno Evropo zajel v 19. stoletju in v teku katerega se je znižala poroèna rodnost, pa imenuje drugi prehod (E. Cole ga imenuje neomaltuzijanski prehod, ker se je rodnost znižala na naèin, kakršnega zagovarjajo neomaltuzijanci). Meja med tem zahodnoevropskim vzorcem poroènosti in vzhodnoevropskim, za katerega so znaèilne zgodnje poroke in zelo nizek delež dokonèno samskih, naj bi potekala po èrti Trst-St. Peterburg. Razlike med obema vzorcema poroènosti naj bi se poveèevale sorazmerno z oddaljenostjo od te èrte. Zato ni mogoèe govoriti o dveh zelo homogenih vzorcih rodnega obnašanja. Hajnal je svojo hipotezo izoblikoval v èasu, ko še ni bilo veliko zgodovinskih podatkov, zato se je opiral predvsem na podatke iz popisov prebivalstva. Vendar so poznejše raziskave, zasnovane na rekonstrukciji družin, ki so vsebovale tudi podatke o povpreèni starosti ob poroki, njegovo tezo potrdile. V zahodni Evropi 17., 18. in 19. stoletja se je povpreèna starost novoporoèencev gibala med 27 in 32 let za moške ter 24 in 31 let za ženske (Reinhard et al., 1968). Vzhodna meja tega naèina vedenja naj bi potekala po èrti, ki veže Trst in St. Peterburg. Ta loènica naj bi deloma potekala tudi preko slovenskega ozemlja. 99 RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Hajnalovo hipotezo o poteku razmejitvene èrte med zahodnoevropskim in vzhodnoevropskim vzorcem poroènosti sta za 19. stoletje preverjala in potrdila Sklar in Andorka, vendar le za predele, ki leže severovzhodno in vzhodno od slovenskega ozemlja (Avstrija, deli Madžarske, Slovaške, Moravske, Litve, Estonije in Latvije) (Sklar, 1974: 231–248, Andorka, 1978). Za preverjanje poteka prvega dela razmejitvene èrte, ki naj bi potekala prek slovenskega ozemlja, pa doslej ni bilo možnosti. Zgodovinsko-demografskih podatkov je bilo premalo. Podatki, zbrani v poglavjih 2.1–2.4, pa vendarle zadošèajo, da v osnovi potrdimo Hajnalovo hipotezo o poteku razmejitve med zahodno in vzhodnoevropskim vzorcem poroènosti. Koncem 18. stoletja, v 19. in celo še v zaèetku 20. stoletja je loènica potekala po slovenskem ozemlju, a nekoliko vzhodneje od èrte, ki jo je zaznamoval Hajnal. Na alpskem podroèju je prevladoval zahodnoevropski vzorec, v jugozahodni, južni in vzhodni Sloveniji pa že vzhodnoevropski. Osrednji deli Slovenije so bili verjetno prehodno ozemlje. Empirièni podatki, zbrani v tabeli 20, bolje pokrivajo zahodno kot pa vzhodno Slovenijo. Zato je potek meje v vzhodni Sloveniji še nejasen. Èe sodimo po podatkih za Slovensko Bistrico, je bila povpreèna starost ob poroki vsaj v delu Štajerske visoka. Kolikšna je bila v Prekmurju, ne vemo. Sodeè po raziskavah madžarskih avtorjev, ki so za nekatera naselja na južnem Madžarskem (npr. Vajszló in Besence) ugotovili, da je bila od srede 18. do konca 19. stoletja povpreèna starost nevest zelo nizka, pod 20 let, in po nizkem deležu nezakonskih rojstev v Ljutomeru in Radgoni sredi 17. stoletja, je Prekmurje že sodilo k podroèjem s prevladujoèim vzhodnoevropskim vzorcem poroènosti50). V Gornjem Seniku so se do šestdesetih let 20. stoletja mladi poroèali med 20. in 22. letom starosti (Kozar-Mukiè, 1988: 131). Drugi del Hajnalove hipoteze govori o èasovnem sovpadanju poveèevanja povpreène starosti ob poroki z veèanjem deleža dokonèno samskih. S podatki, ki so nam na voljo, te hipoteze ni mogoèe ne potrditi ne ovreèi. Za starejša obdobja podatkov ni, za drugo polovico 19. stoletja pa o smereh razvoja lahko sklepamo le na osnovi podatkov o povpreèni starosti ob poroki za nekatera naselja in Coalovih indeksov poroènosti za Koroško in Štajersko; povpreèna starost ob poroki je verjetno stagnirala, delež dokonèno samskih pa se je že zniževal. V prvi polovici 20. stoletja se je povpreèna starost ob poroki prièela zniževati, samskost pa ne, ker so to prepreèevale posledice izseljevanja in prve svetovne vojne. Posledica izoblikovanja zahodnoevropskega vzorca poroènosti je bila znižana rodnost, tako da je meja Trst-St. Peterburg predstavljala mejo med nizko in visoko rodnostjo. Ob tem se nam seveda takoj zastavi vprašanje, ali lahko zahodnoevropski vzorec poroènosti interpretiramo kot naèin zavestnega omejevanja narašèanja števila prebivalstva, ki je nadomešèal kontrolo rojstev v zakonu. Demografi si glede tega vprašanja niso popolnoma enotni. Dejstvo je, da so tako v zahodni kot v srednji Evropi obstajali predpisi, ki so vplivali na pozno sklepanje porok in razširjenost celibata (Wrigly, Hainisch, Zwitter, Vilfan itd.). Èeprav ni popolnoma jasno, kakšen je bil prvotni namen teh omejitev, pa se vendarle zdi, da je bil njihov namen tudi omejevanje števila gospodinjstev in s tem števila prebivalstva, da se ne bi poveèalo prek meje, ki so jo doloèali razpoložljivi viri preživljanja. Sodeè po virih, ki so nam na voljo za ozemlje Slovenije, so bili ti predpisi usmerjeni predvsem v omejevanje poroène svobode nižjih socialnih slojev. V èasu, ko ljudje še niso omejevali števila rojstev v zakonu, je bilo namreè število otrok v zakonu neodvisno od velikosti posesti, ki je bilo vir njihovega preživljanja. Zato število ljudi na manjših enotah ni bilo bistveno manjše kot na celih gruntih (Zgodovina, 1970: 93–94). Ti predpisi pa niso veljali povsod ali pa jih vsaj niso povsod spoštovali v enaki meri. Že F. Zwitter je glavni razlog za to videl v socialnih razmerah; te pojmuje kot možnost oziroma nemožnost ustvarjanja eksistenènih osnov za nove družine. Te možnosti so bile bistveno veèje na Primorskem (kultura vinske trte, bližina mest) kot na primer na Koroškem. Zato je bilo na Primorskem število porok in rojstev visoko, starost nevest nižja, število neporoèenih majhno in odstotek nezakonskih rojstev neznaten. "Na Koroškem pa prevladuje veèja in srednja kmetska posest in obrat ter nedeljivost kmetskih posestev. Zato se more dediè poroèiti šele tedaj, ko prevzame posestvo, ostali sinovi se pa sploh ne morejo poroèiti; neporoèeni ostanejo tudi vsi številni posli na veèjih in srednjih kmetskih 50) Ljutomer in Radgona sta Prekmurju najbližji slovenski naselji, za katera imamo podatke. 100 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE posestvih. Vse to še pospešuje zakon, da morajo imeti tisti, ki so brez premoženja in ki se hoèejo poroèiti, v ta namen posebno dovoljenje obèine (Ehekonsens)51). Ta zakon je veljal do l. 1868, na Tirolskem pa tudi še pozneje. Odtod velik odstotek nezakonskih otrok, ki pa vendar ni mogel prepreèiti, da bi nataliteta ne bila nižja kakor v drugih deželah; tudi otroška umrljivost je pri nezakonskih otrocih višja ...". "Kranjska in južni del Štajerske pa tvorita prehodno ozemlje med visokoalpskimi deželami in med Primorsko po svoji agrarni strukturi in zato tudi v demografskem oziru" (Zwitter, 1936). V tistih delih Slovenije, kjer je bilo v navadi, da so se kmetije drobile, pa je drobljenje posestev, ki je omogoèalo, da so se poroèali mladi in skoraj vsi (malo dokonèno samskih), postopoma privedlo do prenaseljenosti. Ljudje so si morali iskali zaslužka v drugih, nekmetijskih dejavnostih; na Dolenjskem zlasti v krošnjarstvu, na Primorskem v tovorništvu in prevozništvu, v Prekmurju v sezonskih poljskih delih. V drugi polovici 19. in v zaèetku 20. stoletja pa so se množièno izseljevali. Med leti 1857 in 1869 je bilo izseljevanje z Dolenjskega tolikšno, da je upadlo celo skupno število prebivalstva. V drugi polovici 19. stoletja so se zaèeli izseljevati tudi iz Prekmurja. Koroška ni nikoli poznala tako moènega izseljevanja - deloma zaradi manjšega naravnega prirasta (manjša rodnost, veèja umrljivost dojenèkov), deloma pa zaradi razvijajoèega se železarstva in industrije po dolinah, ki sta absorbirala veèino odveène delovne sile s kmetij. Èe naj bi bile pozne poroke in velika pogostnost celibata uèinkovit naèin za omejevanje števila prebivalstva, bi se morala rodnost odvijati samo v okviru zakonske zveze. Raziskave v zahodni Evropi so to potrdile, saj je delež nezakonskih rojstev le obèasno presegel 5 % (Andorka, 1978). Koroška (tako nemški kot slovenski del) je bila glede tega zelo razlièna. Delež nezakonskih rojstev je redno dosegal 30 %. V Strojni se je število nezakonskih otrok spreminjalo vzporedno s spreminjanjem števila zakonskih otrok in povpreèno starostjo nevest (Šircelj, 2001: priloga). Zato pozne poroke in visok delež neporoèenih na Koroškem, pa tudi na Štajerskem, niso bile zelo uèinkovito sredstvo za omejevanje števila prebivalstva, so pa vendarle prispevale k temu, da je bila rodnost nekoliko nižja kot v ostalih slovenskih pokrajinah. Visok delež nezakonskih otrok in pozne poroke sta ostala znaèilnost Koroške in deloma tudi Štajerske vse do današnjih dni. Zakon, ki je doloèal, da morajo tisti, ki so brez premoženja in ki se hoèejo poroèiti, imeti za ta namen posebno dovoljenje obèine, je nehal veljati leta 1868. Kljub temu se povpreèna starost ob poroki še dolgo ni prav niè spremenila; v Strojni in Èrni zaèela zniževati šele po letu 1900. Delež nezakonskih rojstev pa se je le zelo poèasi zniževal. To pomeni, da se je na Koroškem in deloma tudi na Štajerskem, zahodnoevropski vzorec poroènosti, modificiran z visokim deležem nezakonskih otrok, obdržal tudi še dolgo potem, ko niso veè obstajali razlogi, zaradi katerih se je oblikoval. Kulturne norme v najširšem pomenu besede so sèasoma postale relativno neodvisne od ekonomske in socialne osnove, ki jih je oblikovala. Po Hajnalovi teoriji naj bi se zahodnoevropski vzorec poroènosti izgubil šele v teku 20. stoletja. V nekaterih delih Slovenije je tako zakoreninjen, da je v modificirani obliki doèakal 21. stoletje. Naèrtno omejevanje števila rojstev se je v Sloveniji zaèelo širiti verjetno šele na prehodu iz 19. v 20. stoletje. O naèinu širjenja vednosti in uporabe metod za prepreèevanje rojstev vemo zelo malo. Verjetno je najprej zajelo le manjše skupine prebivalstva in se postopoma širilo. Zato so bile takrat razlike v ravneh rodnosti med posameznimi, z razliènimi merili opredeljenimi skupinami prebivalstva gotovo zelo velike. O teh razlikah govori 4. poglavje. 51) V ureditvi, v kakršni je morala soseska oz. obèina skrbeti za svoje reveže, so želeli zašèititi svojo blaginjo tudi s takimi predpisi, ki naj bi zagotavljali, da bosta dva, ki se bosta vzela, sposobna preživljati sebe in otroke. Tako se je bilo mnogim hlapcem in deklam skoraj nemogoèe poroèiti brez premoženja in šele, ko je imel tak par veè nezakonskih otrok, je dobil dovoljenje za poroko. 101 RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA 2. 6 POSREDNI DEJAVNIKI RODNOSTI V obdobju od 2. polovice 18. do konca 19. stoletja je rodnost nihala na razmeroma visoki ravni. Sledilo je dolgoroèno zniževanje, ki je, z obèasnimi prekinitvami, trajalo do konca 20. stoletja. Ta splošna shema razvoja rodnosti zadnjih 250 let skriva v sebi velike regionalne razlike - tako v poteku kot v ravneh rodnosti. Iz analize neposrednih dejavnikov rodnosti izhaja, da so bile regionalne razlike pogojene predvsem z razlikami v poroènosti, te pa so bile odraz razliènih ekonomskih in socialnih razmer. S tem, ko smo iskali razloge za razliène poroène navade in jih našli v razliènih ekonomskih in socialnih okolišèinah, smo se že dotaknili posrednih dejavnikov rodnosti. Zato so v to poglavje uvršèeni le tisti, katerih se prejšnje poglavje ne dotika in za katere je na voljo vsaj nekaj podatkov: izobrazba, verska pripadnost, urbanizacija in odseljevanje. Urbanizacija je eden najstalnejših dejavnikov diferencialne rodnosti. Mesta so ustvarila nove življenjske pogoje, ki so manj ugodni za razvoj družine. Ker podatkov za mesta ni ali pa so ti zelo skopi, bomo vpliv urbanizacije poskušali prikazati s povezavo med rodnostjo in deležem kmeèkega prebivalstva. Z urbanizacijo so povezane tudi selitve. Za Slovenijo je bilo zlasti pomembno odseljevanje. Povezava med rodnostjo in odseljevanjem je lahko neposredna ali posredna. Neposredno povezanost obravnava poglavje 2. 4. 3, posredno pa poglavje 2. 6. 3. 2. 6. 1 Izobrazba Cerkev, ki je imela v šolstvu dotlej odloèilno vlogo, jo je leta 1770, z dekretom Marije Terezije, v veliki meri izgubila52). Temu dekretu je leta 1774 sledil prvi avstrijski šolski zakon, ki je utemeljil ustanavljanje osnovnih šol. Uvedel je šolsko obveznost od 6. do 12. leta starosti. Z novim šolskim zakonom leta 1805 so bile poleg osnovnih šol organizirane tudi realke, ki naj bi pripravile mladino za obrt in trgovino (Virant, 1964). Šolski zakon iz leta 1869, ki je ostal z nekaterimi poznejšimi spremembami v veljavi do propada monarhije in še dlje, je šolsko obveznost podaljšal na 8 let. Uvedene so bile štirirazredne mešèanske šole, ki jim je zakon naložil posredovati izobrazbo, presegajoèo uèni smoter splošne ljudske šole (Sagadin, 1970). Z istim zakonom so bila ustanovljena tudi štiriletna uèiteljišèa; prva ženska uèiteljišèa so nastala v Celovcu, Ljubljani, Trstu in Gorici. Leta 1919 je bila v Ljubljani ustanovljena univerza. Osnovna šola naj bi bila geografsko dostopna vsem otrokom. Njen glavni namen je bil, da vse otroke (deèke in deklice) nauèi brati, pisati in raèunati. V kolikšni meri ji je to tudi uspelo, nam pokažejo podatki o pismenosti prebivalstva. Leta 1880 je bilo nepismenega kar dve petini prebivalstva, starega 10 let in veè. Razlike med moškimi in ženskami niso bile velike, razen v kategoriji samo bere; žensk je bilo dvakrat veè kot moških. Najveè nepismenih je bilo na Koroškem in Primorskem, manj pa na Štajerskem in v Prekmurju. Tak vrstni red se je ohranil tudi v popisih leta 1890, 1900 in 1910, vsakokrat seveda na nekoliko nižji ravni. Leta 1910 je bilo na ozemlju Slovenije nepismenih le še 13,5 % prebivalcev, starih 10 in veè let: v mestih Celje, Ljubljana in Maribor manj kot 7 %, v okraju Koper pa kar 42 % (Šifrer, 1964)53). Razširjanje pismenosti je bilo nedvomno izrednega pomena za kulturni in gospodarski razvoj (obrt, trgovina) na Slovenskem. Ni pa jasno, ali je pismenost vplivala na rodno obnašanje prebivalstva oziroma v kolikšni meri je vplivala. Ugotavljanje te povezave za 19. stoletje je zelo težavno in nezanesljivo, ker ni ustreznih podatkov. Primerjava deleža nepismenih z ravnjo natalitete po deželah ne pokaže nikakršne zveze. Primerjava med konènim potomstvom generacij 1873–1878 in deležem nepismenih po deželah ob koncu 19. stoletja pa nakazuje možno negativno povezavo med obema pojavoma; rodnost je bila najvišja na Primorskem, kjer je bil delež nepismenih najveèji, najnižja pa na Štajerskem in v Prekmurju, kjer je bilo nepismenih najmanj. Èe je taka povezava dejansko obstajala, je bila popolnoma nasprotna tisti na španskem podeželju 19. stoletja (Reher in Iriso-Napal, 1989). Tam je bila zveza pozitivna. Avtorja raziskave jo razlagata s tem, da pismena oseba ni nujno bolj dovzetna za omejevanje števila rojstev kot nepismena. Pismena oseba lahko celo bolj kot nepismena odraža prevladujoèo ideologijo sistema, ki jo je izobrazil. Temelj prevladujoèe ideologije v Španiji v 19. stoletju pa je bila katoliška cerkev. Za 52) "Šolstvo je in ostaja zmeraj stvar države." 53) Velike razlike v pismenosti prebivalstva so bile posledica razliène razširjenosti mreže šol, razliènih deležev šol s skrajšano šolsko obveznostjo, razliènih deležev otrok, ki so dejansko obiskovali šolo, in od starostne sestave prebivalstva, saj se je pismenost širila predvsem med mladimi (Virant, 1964). 102 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE Slovenijo so podatki preskopi, da bi lahko natanèno prouèevali povezavo med rodnostjo in pismenostjo. Gotovo pa je, da je imela katoliška ideologija tudi na Slovenskem moèan vpliv na rodno obnašanje prebivalstva. S tem povezano prièevanje starejših in mlajših zakoncev iz Gradca pri Pivki je M. Makaroviè strnila takole: "V preteklosti se ženske niso znale varovati nezaželene noseènosti. Pa tudi moški se najveèkrat niso šèitili. Graèanke niso abortirale nezaželenih otrok. Strah pred grehom, èe bi se varovali noseènosti, ki so jim ga vcepljali duhovniki, je bil v preteklosti velik. Starši nas niso o nièemer pouèili, ker so bili sami nepouèeni" (Makaroviè, 1979: 133). Tabela 33: Delež nepismenih v obdobju 1880–1931, Slovenija in dežele (%) Dežele 18801) 18901) 19001) 19101) 19212) 19313) Slovenija 38,6 25,1 15,4 13,5 8,9 5,6 Kranjska 39,8 25,3 12,5 12,9 ... ... Primorska 54,8 40,5 27,3 23,4 ... ... Koroška 56,2 44,4 26,7 24,8 ... ... Štajerska 32,9 21,8 13,9 10,4 ... ... Prekmurje 27,2 13,3 11,8 14,3 ... ... 1) 10 in veè let. 2) 6 in veè let. 3) 11 in veè let. Vir: Šifrer, 1964. Sodeè po sicer skromnih podatkih o rodnosti se je zavestno omejevanje rojstev prièelo širiti šele v 20. stoletju, v nekaterih posebnih skupinah morda tudi preje. Ne vemo pa, na kakšen naèin se je vedenje o metodah za prepreèevanje rojstev širilo med prebivalstvom. Se je širilo z ustnim izroèilom, so jih o tem pouèevale babice, so o tem morda že pisali èasniki? 2. 6. 2 Verska pripadnost Za iskanje povezave med rodnostjo in versko pripadnostjo ozemlje Slovenije gotovo ni najprimernejše, ker je versko zelo homogeno. Leta 1921 je v takratni Sloveniji s Prekmurjem 96,6 % prebivalstva pripadalo rimskokatoliški veroizpovedi. Druga najmoènejša skupina so bili evangelièani z 2,6 %. Velika veèina evangelièanov, 90,5 %, je živela v takratnem okraju Murska Sobota. V popisu leta 1953 se je za protestantsko veroizpoved izreklo še manj prebivalstva Slovenije, le 1,5 %. Èeprav podatki niso prikazani za nižje upravne enote, je jasno, da so živeli skoraj izkljuèno v Prekmurju. Prekmurje je bilo namreè protestantsko vse do konca 18. stoletja. Šele s habsburško zmago nad Turki se je prekmursko plemstvo, zlasti po zrinjsko-frankopanskem propadu, zgrnilo okrog dinastije in sprejelo njeno veroizpoved (Baš, 1956). Ker pa je peštanska resolucija iz leta 1731 potrdila plemstvu izvajanje naèela, da velja veroizpoved gospodov tudi za njihove podložnike, svoboda veroizpovedi pa samo za tako imenovane artikulirane kraje - teh pa v Prekmurju ni bilo - se je verska sestava prebivalcev Prekmurja prièela spreminjati. Èeprav je veèina prebivalstva Prekmurja postopoma sprejela katoliško veroizpoved, pa je protestantska tradicija kljub temu ostala moèna. Morda lahko tudi njej pripišemo del "zaslug" za zniževanje rodnosti v Prekmurju v zadnji tretjini 19. stoletja, saj je odnos protestantske cerkve do naèrtovanja rojstev manj strog od katoliške54). 54) V Alzaciji je bila v obdobju 1750–1870 rodnost katolièanov višja od rodnosti protestantov; zakonska rodnost protestantov se je zniževala hitreje kot zakonska rodnost katolièanov. Povpreèna starost ob poroki je bila med protestanti višja kot med katolièani (McQuillan, 1999). V zaèetku 19. stoletja je zniževanje rodnosti v kalvinistièni vasi in v rimokatoliški vasi na južnem Madžarskem potekalo istoèasno, kar avtor razlaga z veèjo pomembnostjo ekonomskih in socialnih okolišèin v primerjavi z versko pripadnostjo (Andorka, 1978: 61). 103 RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Tabela 34: Verska pripadnost prebivalstva, Slovenija, popisi 1921, 1931 in 1953 Slovenija s Dravska Okraj Slovenija Verska pripadnost Prekmurjem banovina Murska Sobota 1921 1931 1921 1931 1953 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Katoliška 96,6 96,7 73,3 57,0 82,8 Protestantska 2,6 2,3 26,7 42,3 1,5 Druge pripadnosti, ateisti, neznano 0,8 1,0 0,0 0,7 15,7 Viri: Definitivni, 1932; Definitivni, 1938: knjiga II; Definitivni, 1938: knjiga III; Popis, 1959. 2. 6. 3 Izseljevanje Izseljevanje s slovenskega ozemlja se je zaèelo že v zaèetku 19. stoletja, v èasu Ilirskih provinc (Pivec-Stele, 1930: 276–278). Veèji obseg pa je dobilo po letu 1848 (Grafenauer, 1974). Do leta 1867 je bilo izseljevanje dopustno le s posebnim dovoljenjem, ki je bilo med drugim vezano na plaèilo odhodnine (nem. Abfahrtsgeld). Odtlej je bila kot pogoj postavljena le opravljena redna vojaška obveznost. Obseg izseljevanja je mogoèe spremljati od popisa prebivalstva leta 1857 dalje s posredno metodo ocenjevanja selitvenega prirasta na podlagi podatkov iz popisov in naravnega gibanja prebivalstva. Iz tako izraèunanih vrednosti izhaja, da je bilo izseljevanje z ozemlja Slovenije najmoènejše od zadnjega desetletja 19. stoletja do druge svetovne vojne. V teh letih je Slovenija z izseljevanjem izgubila veè kot 60 % svojega naravnega prirasta. Tabela 35: Izseljevanje z ozemlja zdajšnje Slovenije, 1857–1948 Povpreèni letni Stopnja Delež selitvenega Obdobje selitveni padec selitvenega padca v naravnem padca prirastu 1857–1869 - 2945 - 2,7 38,6 1870–1880 - 2377 - 2,0 32,8 1881–1890 - 4665 - 3,9 47,4 1891–1900 - 7475 - 6,0 68,7 1901–1910 - 8234 - 6,4 60,8 1911–1921 - 5720 - 4,4 150,6 1921–1931 - 6611 - 4,9 44,4 1931–1948 - 6424 - 4,6 66,8 Vir: Šifrer, 1974. Zaradi napake v izvornih podatkih sta dve od treh vrednosti za obdobje 1870–1880 spremenjeni. Izseljevanje lahko vpliva na raven rodnosti le, èe je spolno selektivno; èe je pogostnost izseljevanja moških razlièna od pogostnosti izseljevanja žensk. Zato je za prouèevanje povezanosti med rodnostjo in izseljevanjem treba poznati vsaj spolno sestavo izseljencev oz. tistih, ki so ostali doma. Spolne sestave izseljencev ne poznamo55). Ocenjevanje s pomoèjo razmerja med spoloma v vsem prebivalstvu pa je mogoèe le za obdobje pred prvo svetovno vojno, kajti porušenega razmerja med spoloma po prvi svetovni vojni ni mogoèe pripisati le selitvam. Poleg tega je predpostavka 55) Od srede 20. let do druge svetovne vojne je jugoslovanska statistika objavljala neposredno zbrane podatke o izselitvah, vendar so nepopolni. Poleg tega je podatke o spolni sestavi objavljala le za èezmorske izseljence; ti pa so v obdobju med svetovnima vojnama predstavljali manj kot 10 % vseh izseljenih. 104 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE o enakem srednjem trajanju življenja moških in žensk - ta je potrebna za pravilno vrednotenje razmerja med spoloma - sprejemljiva le za 19. stoletje, ne pa tudi za dvajseto. Iz prvih tablic umrljivosti slovenskega prebivalstva (Lah, 1942) namreè razberemo, da je bilo prièakovano trajanje življenja ob rojstvu okrog leta 1930 za ženske že štiri leta daljše, v starosti 20 let pa tri leta daljše od prièakovanega trajanja življenja za moške. Na ozemlju Slovenije je bilo nesorazmerje med spoloma najveèje okrog leta 1870. Porast koeficieta feminitete med leti 1857 in 1869 Ž. Šifrer pojasnjuje z izseljevanjem pretežno moškega prebivalstva, zmanjševanje koeficienta v naslednjem desetletju pa z zmanjševanjem obsega izseljevanja (Šifrer, 1963: 346). Po letu 1880 se je razmerje med spoloma ponovno poslabšalo, nato pa je ostalo nespremenjeno do prve svetovne vojne. Ker se je obseg izseljevanja poveèeval vse do izbruha prve svetovne vojne in ker se razmerje med spoloma ni veè spreminjalo, lahko sklepamo, da se je za izselitev odloèalo vedno veè žensk. Tej tezi v prid govorijo tudi podatki jugoslovanske statistike o izseljevanju v èezmorske dežele. V obdobju 1929–1939 se je na 100 moških izselilo 107 žensk (Statistièki, 1932–1941)56). Velikosti posrednega vpliva spolno selektivnega odseljevanja na rodnost (preko poroènosti) z razpoložljivimi podatki ne moremo oceniti. Ugotovimo lahko le, da se je s poveèevanjem deleža žensk med izseljenimi ta vpliv zmanjševal oziroma je bil veèji pred prvo svetovno vojno kot po njej. Regionalne razlike v pogostnosti odseljevanja (stopnje izseljevanja) so bile v obdobju 1857–1914 razmeroma velike: Kranjska 4,7 %, Štajerska 3,1 %, Primorska 5,8 %, Prekmurje 5,1 % (Šifrer, 1974). Najbolj množièno so se izseljevali prebivalci iz jugozahodnih in severovzhodnih delov Slovenije. Veèinoma so odhajali v èezmorske dežele, le s Primorske so veèinsko odhajali v bližnji veliki mesti, Trst in Gorico. Velike so bile tudi regionalne razlike v spolni sestavi izseljenih. V popisu leta 1857 se je koeficient feminitete povsod, razen na Primorskem, gibal med 105 in 109. V dvanajstih letih, do popisa leta 1869, se je ta razpon moèno poveèal in to predvsem zaradi izrednega porasta vrednosti koeficienta feminitete na Dolenjskem; dosegel je vrednost 113. Dolenjska je svoj primat v nesorazmerju med spoloma ohranila do prve svetovne vojne. V obdobju med svetovnima vojnama pa ga je prevzelo Prekmurje z vzhodnim delom Štajerske (podravsko-pomurski rajon v smislu rajonizacije CDI) (Šema, 1963). Iz pokrajin z najveèjim deležem kmeèkega prebivalstva (Dolenjska in podravsko-pomurski rajon) so se izseljevali predvsem moški. Presežek moškega prebivalstva na Primorskem je bil posledica izseljevanja žensk v Trst in Gorico. V ti dve mesti so odhajale zaradi zaposlitve, veèinoma za gospodinjske pomoènice. Zato je bila možnost, da se ženska poroèi, velika in le redke je niso izkoristile. Dokonèno samskih je bilo v generacijah 1873–1877 le 5 %. Ker so se dekleta poroèala mlada in ker rojstev niso omejevali (poglavje 2.4), je bilo potomcev veliko. Številèna prevlada žensk je bila najveèja na Dolenjskem. Tam je med leti 1869–1910 živelo 11–13 % veè žensk kot moških, delež dokonèno samskih pa se je ob koncu 19. stoletja gibal med 15 in 20 %. Tudi na Dolenjskem so se dekleta poroèala razmeroma mlada, a ker so v tujino odhajali tudi poroèeni možje, je bila zakonska rodnost tu nižja kot na Primorskem. Še nižja pa je bila - zaradi visokega deleža dokonèno samskih in nizkega deleža nezakonskih otrok - splošna rodnost. Odseljevanje s Koroškega in dela Štajerske je bilo nepomembno. Odveèna delovna sila s kmetij se ni odseljevala na tuje, temveè v industrijska središèa v dolini, kjer so bile razmeroma dobre možnosti za zaposlovanje. Odseljevali so se tako moški kot ženske in oboji v novem okolju ohranjali tradicionalni vzorec poroènosti; pozne poroke in visok delež samskih obeh spolov (Makaroviè, 1986). Od srede 19. stoletja je bilo moèno tudi izseljevanje iz Prekmurja. Sprva so odhajali na sezonska dela na Madžarsko in v Avstrijo, po prvi svetovni vojni pa v Vojvodino in oddaljenejše evropske države. Okrog leta 1930 je bilo med izseljenci 30–40 % žensk (Zgodovina, 1980: 336–388). Med leti 1857–1910 je imel koeficient feminitete vrednost 56) V obdobju 1857–1910 je delež žensk med izseljenimi redno presegal 30 % (33 % v obdobju 1857–1869, 43 % v obdobju 1869–1880, 32 % v obdobju 1880–1890, 41 % v obdobju 1890–1900 in 41 % v obdobju 1900–1910). Ocena je izdelana s pomoèjo podatkov o številu moških in žensk ob popisih in o številu živorojenih in umrlih v medpopisnih obdobjih (Šifrer, 1963). Spolno sestavo živorojenih in umrlih smo ocenili tako, da smo za živorojene uporabili koeficient maskulinitete z vrednostjo 106, za umrle pa z vrednostjo 100. 105 RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Tabela 36: Koeficienti feminitete, Slovenija in demografski rajoni, 1857–1931 Leto popisa Demografski rajoni I. stopnje 1857 1869 1880 1890 1900 1910 1931 Slovenija 1056 1069 1049 1053 1052 1052 1060 Ljubljana 1055 1095 1074 1062 1080 1075 1072 Slov. primorje in Notranjska 1000 995 965 954 955 963 999 Gorenjska 1064 1087 1089 1093 1094 1078 1059 Dolenjska 1056 1134 1116 1132 1129 1126 1093 Koroško-štajerski rajon 1070 1045 1023 1021 1012 1017 1034 Podravsko-pomurski rajon 1089 1083 1058 1081 1070 1074 1111 Zasavsko-savinjski rajon 1071 1055 1034 1039 1044 1048 1062 Viri: Šifrer,1963: 339-366; lastni izraèuni. 106–109. Kljub temu je bil delež dokonèno samskih žensk majhen, podoben kot na Primorskem. To pomeni, da so odhajali v tujino že poroèeni moški. To lahko pomeni, da je bilo hitro upadanje rodnosti v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja povezano tudi z odseljevanjem. Podobne vrednosti koeficientov feminitete kot Prekmurje sta imela tudi ljubljanska okolica in Gorenjska, vendar ob znatno veèjem deležu dokonèno samskih žensk (15–20 %). Moški so številèno prevladovali le v industrijskih centrih (Jesenice, Idrija). Iz povedanega sledi, da je odseljevanje nedvomno vplivalo na poroène možnosti žensk in s tem na njihovo rodnost. Ne moremo pa izmeriti velikosti tega vpliva. 2. 6. 4 Urbanizacija Urbanizacija je slovensko ozemlje zajela pozno. Mesta so se zaèela hitreje razvijati šele v prvi polovici 19. stoletja. Razvoj mest je pospeševalo nastajanje novih podjetij, birokratizacija države in socialno razslojevanje številnega vaškega prebivalstva; to je zato odhajalo v mesta in si tam iskalo zaposlitve. V predmarèni dobi je bil delež mestnega prebivalstva v avstrijskih deželah sorazmerno nizek: 8 % na Štajerskem, 4 % na Koroškem in Kranjskem; 40 % v spodnji Avstriji z Dunajem, 24 % na Moravskem, 19 % na Èeškem. Mesta v notranjosti so bila vsa sorazmerno majhna. Ljubljana je imela leta 1848 okrog 17 000 prebivalcev (med njimi okrog 1000 uradnikov), Celovec 12 000, Maribor 8 000 in Gorica 10 500. Edino veliko mesto in moèno gospodarsko središèe, katerega vpliv je segal tudi daleè v notranjost, je bil Trst. Tržaška obèina je leta 1846 štela 80 000 prebivalcev, leta 1850 pa že 117 000 (Grafenauer, 1974: 241–247). Na posebnost Trsta opozarjajo tudi podatki o rodnosti njegovega prebivalstva. V obdobju 1896–1900 je bila celotna rodnost v Trstu z okolico znatno nižja kot na Goriškem, v Istri ali na Kranjskem. Celotna rodnost je znašala le 2,7 otroka na žensko, medtem ko je bila v omenjenih deželah med 5 in 6 otroki na eno žensko (I. Rožman). Ali so tako nizke vrednosti, podobne vrednostim za Slovenijo v zaèetku 50. let 20. stoletja, posledica visokega deleža neporoèenih žensk (služkinje, dojilje itd.) ali pa gre že za zavestno omejevanje števila rojstev v zakonski zvezi, z razpoložljivimi podatki žal ni mogoèe ugotoviti. Po prvi svetovni vojni sta bili od petih že omenjenih mest v Slovenijo vkljuèeni le Ljubljana in Maribor. Zanju ter za Celje in Ptuj so za obdobje 1921–1938 objavljeni podatki o nataliteti (Pirc, 1939: 484). Ker pa je vrednost natalitete odvisna od starostne in spolne sestave prebivalstva, ta pa verjetno ni bila enaka v mestih in na podeželju, so v tabeli 37 prikazane vrednosti konènega potomstva za generacije, ki so rojevale med zaèetkom stoletja in drugo svetovno vojno. Konèno potomstvo je bilo v vseh treh mestih, Ljubljani, Mariboru in Celju, nižje kot v istoimenskih okrajih. Razlika je bila najveèja med mestom in okrajem Ljubljana. 106 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE Mesta so se od istoimenskih okrajev razlikovala predvsem po deležu otrok višjih redov. Delež žensk z veè kot petimi otroki je bil v mestih znatno nižji kot v okrajih, poleg tega se je v mestih zniževal hitreje kot v okrajih. Mesta so se od istoimenskih okrajev razlikovala tudi po deležu žensk brez otrok, vendar je bila ta razlika bistveno manjša kot pri ženskah z veè otroki. Zaradi hitrejšega zniževanja rodnosti v mestih v primerjavi s podeželjem se je razlika med mesti in podeželjem v obravnavanih generacijah poveèevala. V mestih se je v dvajsetih generacijah znižala za okrog 40 %, na podeželju pa za okrog 20 %. Razlika je bila najveèja med mestom in okrajem Ljubljana. Iz tega bi bilo mogoèe domnevati, da se je zavestno omejevanje rojstev širilo iz veèjih v manjša mesta in nato na podeželje. Vendar pa za potrditev te domneve prièujoèi podatki ne zadošèajo. Tabela 37: Konèno potomstvo žensk in delež žensk z veè kot 5 otroki, mesta in istoimenski okraji, Slovenija, popis 1948 Starost ob popisu Okraj 70–74 let 50–54 let Mesto Konèno Delež žensk Konèno Delež žensk potomstvo z veè kot potomstvo z veè kot 5 5 otroki (%) otroki (%) Celje okraj 4,1 43 3,2 30 mesto 3,5 29 2,1 15 Ljubljana okraj 5,0 58 3,6 38 mesto 3,4 31 1,9 11 Maribor okraj 3,7 23 3,3 31 mesto 3,0 28 2,1 13 Viri: Konaèni, 1952: 133–138; lastni izraèuni. Ženske, ki so leta 1948 živele v enem od treh mest in ki so bile rojene med leti 1873–1877, so v povpreèju rodile 3,0 do 3,5 živorojenega otroka. Tiste, ki niso živele v omenjenih mestih, pa od 3,3 (okraj Radgona) do 5,7 otroka (okraj Ilirska Bistrica) (tabela 95). Ker so te ženske preživele približno polovico svoje rodne dobe še pred prvo svetovno vojno, sklepamo, da se je rodnost zaèela v mestih zniževati vsaj že proti koncu 19. stoletja. Èe pa bi zniževanje rodnosti v starejših generacijah, (rojenih pred 1874) potekalo enako hitro kot v generacijah, rojenih med 1874 in 1898, bi zaèetek upadanja rodnosti v mestih lahko umestili celo v sredo druge polovice 19. stoletja. Metode, ki so jih mestni pari uporabljali za omejevanje števila rojstev, so bile verjetno še tradicionalne (splav in naravne metode), vendar prièevanj o tem ni. Negativna povezava med rodnostjo in življenjem v mestu, ki se je v omenjenih treh slovenskih mestih vzpostavila vsaj že v zaèetku 20. stoletja, je ostala veljavna vse do današnjih dni, èeprav so razlike manjše kot nekoè. Po mnenju mnogih je prav urbanizacija najstalnejši dejavnik nizke rodnosti. Razvoj mest je bil tesno povezan z industrializacijo v najširšem pomenu besede. Zato je dolgo prevladovalo mnenje, da se je v sedaj razvitih deželah rodnost zniževala vzporedno z razvojem (ekonomskim in socialnim) njihovih mest. Vendar so raziskovanja v nekaterih predelih Anglije, v Flandriji, na Nizozemskem, v Porurju, v okolici Züricha, v dolini Trenta pokazala, da se je v prvem obdobju industrializacije rodnost marsikje dvignila (Andorka, 1978: 112). "V obdobju 1871–1914 so imeli zgornještajerski industrijsko-rudarski okraji višjo nataliteto kakor pa èisto agrarni okraji" (Zwitter, 1936: 91). Tudi v Trstu z okolico je bila raven natalitete proti koncu 18. stoletja znatno višja (54,3 ‰) kot v poznejših obdobjih (v letih 1830–1845 je znašala 45,7 ‰) in tudi višja kot v 107 RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA širši okolici mesta, na Primorskem. Zaradi naèrtnega usmerjanja razvoja Trsta v poglavitno obmorsko pristanišèe habsburških dežel se je število prebivalstva Trsta z okolico od predterezijanske dobe do konca 18. stoletja, to je v dobrih 50 letih, poèetverilo (od okrog 7 000 na približno 28 000) (Grafenauer, 1974). Ta porast je bil povezan predvsem s priseljevanjem v mesto, zato je težko presoditi, kolikšen delež poveèane natalitete pripisati mlajši starostni sestavi in kolikšen višji rodnosti. Dvig rodnosti v prvem obdobju industrializacije je mogoèe razložiti na veè naèinov, vendar nobene od hipotez ni mogoèe nedvoumno potrditi ali ovreèi. Ena od možnih razlag je, da je v mestih oziroma industrijskih središèih možnost zaposlitve omogoèala zgodnejše sklepanje zakonskih zvez kot na podeželju. S tem naj bi bilo povezano tudi zniževanje deleža dokonèno samskega prebivalstva. Poveèana rodnost bi bila lahko povezana tudi s spremembami navad v trajanju dojenja (krajši èas dojenja poveèa verjetnost ponovne zanositve) ali pa celo s splošno razširjenim zgodnjim zaposlovanjem otrok, kar naj bi bilo ekonomsko ugodno za starše. Prilagajanje prebivalstva novemu naèinu življenja, kakršnega je narekovala industrializacija, je verjetno potekalo poèasi, s èasovnim zamikom, zato se je rodnost v prvem obdobju dvignila. Zniževanje rodnosti, povezano z zaèetki demografskega prehoda, naj bi se zaèelo šele po prvem obdobju industrializacije. Ob tem se seveda zastavlja vprašanje, ali lahko tudi pri nas (v Sloveniji) porast ravni rodnosti proti koncu 19. stoletja povezujemo z zaèetnim obdobjem industrializacije. Empiriènih podatkov o tem imamo premalo, da bi lahko kolikor toliko zanesljivo odgovorili na to vprašanje. Edino industrijsko naselje, za katero imamo podatke, je Èrna, vendar so ti tako skopi, da o ravni natalitete ali rodnosti na njihovi osnovi ni mogoèe èesarkoli sklepati. Zniževanje povpreène starosti ob poroki, ki bi ob sicer nespremenjenem rodnem obnašanju lahko povzroèila poveèanje rodnosti, pa se je v Èrni tako kot v Strojni zaèelo šele po letu 1900. Potrebnih bo vsaj nekaj podrobnih empiriènih raziskav podeželskih in mestnih naselij v Sloveniji v 19. stoletju, preden bo mogoèe odgovoriti na zastavljeno vprašanje. Širjenje zavestnega omejevanja rojstev, ki je v teku demografskega prehoda bistveno znižalo raven rodnosti, je mogoèe razložiti na dva naèina: kot inovacijo ali pa kot prilagajanje (Coale in Watkins, 1986). Inovacijska teorija, ki jo zagovarjajo mnogi demografi, poudarja, da je uvajanje in razširjanje omejevanja števila rojstev nekaj novega v kulturi 19. stoletja. Zaradi tega naj bi bilo seznanjanje prebivalstva z novimi metodami najpomembnejši dejavnik njihovega razširjanja57). Zagovorniki te teorije si razširjanje naèrtnega omejevanja števila rojstev pogosto zamišljajo kot proces, ki se je zaèel v najbolje obvešèenih in najbolj izobraženih slojih prebivalstva, nato pa naj bi postopoma zajel tudi nižje socialne sloje, ali pa kot proces, ki je najprej zajel velika mesta, se nato razširil na manjša mesta in konèno še na podeželje. Takšen pogled na razširjanje omejevanja števila rojstev izhaja tudi iz Prinstonske študije o evropskem rodnem prehodu. Avtorji poudarjajo pomen širjenja informacij o modernih metodah kontracepcije za prepreèevanje oploditve oz. zanositve. Proces prilagajanja, ki ga zagovarja Carlsson (Carlsson, 1966), pa pomeni, da je del ali celo veèina prebivalstva, ki bi sicer želela (veliko) veè otrok, omejevala (do doloèene mere) število rojstev, ker je bilo v doloèenih ekonomskih in socialnih okolišèinah in pri doloèeni ravni umrljivosti to zanje ugodno. Èe so se te okolišèine spremenile, se je spremenila tudi raven rodnosti, kar pa pomeni prilagoditev rodnega obnašanja prebivalstva novim ekonomskim in socialnim okolišèinam. Proces industrializacije je v Evropi popolnoma spremenil razliène življenjske razmere (ekonomske in socialne) in posledièno tudi demografske, med njimi raven umrljivosti. Zato se je v èasu industrializacije spremenil tudi vzroèni mehanizem, ki je opredeljeval raven rodnosti. Ker pa je industrializacija in z njo povezane spremembe zajele najprej mesta, se je tudi rodnost najprej znižala v mestih in šele pozneje tudi na podeželju. To seveda velja za dolgoroène tendence razvoja, kratkoroèno pa je industrializacija in z njo povezana gospodarska rast v svojem zaèetnem obdobju marsikje povzroèila celo zaèasen dvig rodnosti in s tem zaèasno zavrla zaèetek dolgoroènega upadanja rodnosti. 57) Coale meni, da se novo rodno vedenje lahko priène širiti, èe so izpolnjeni trije predpogoji: "readiness", "willingness" in "ability". 108 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE Tabela 38: Tablice umrljivosti prebivalstva Strojne, generacije 1761–1850 (oba spola skupaj) Starost q l L T e q l L T e x x n x x x x x n x x x (x) Generacije 1761–1780 Generacije 1781–1800 0 135,7 100000 88465 3715345 37,2 96,2 100000 91823 3912053 39,1 1 107,4 86429 326224 3626880 42,0 106,4 90380 341326 3820230 42,3 5 101,9 77147 366083 3300656 42,8 95,2 80764 384598 3478904 43,1 10 51,5 69286 337510 2934573 42,4 61,4 73075 354158 3094306 42,3 15 21,7 65718 325025 2597063 39,5 74,8 68588 330115 2740148 40,0 20 22,2 64292 317893 2272038 35,3 30,3 63458 312483 2410033 38,0 25 67,4 62865 303733 1954145 31,1 52,10 61535 299660 2097550 34,1 30 72,3 58628 282543 1650412 28,2 54,9 58329 283640 1797890 30,8 35 65,8 64389 262998 1367869 25,2 34,9 55127 270825 1514250 27,5 40 84,5 50810 243318 11048/71 21,8 24,1 53203 262810 1243425 23,4 45 92,3 46517 221850 861553 18,5 61,7 51921 251595 980615 18,9 50 186,4 42223 191440 639703 15,2 171,1 48717 222748 729020 15,0 55 145,8 34353 159243 448263 13,1 174,6 40382 184283 506272 12,5 60 268,3 29344 127038 289020 9,9 326,9 33331 139415 321989 9,7 65 333,3 21471 89465 161982 7,5 228,6 22435 99353 182574 8,1 70 600,0 14315 50103 72517 5,1 666,7 17306 57685 83221 4,8 75 750,0 5726 17895 22414 3,9 666,7 5768 19225 25536 4,4 80 + 1000,0 1432 4519 4519 3,2 1000,0 1922 6311 6311 3,3 Generacije 1801–1820 Generacije 1831–1850 0 117,3 100000 90029 3954267 39,5 110,3 100000 90624 4233601 42,3 1 101,3 88270 334302 3864238 43,8 124,0 88970 332713 4142977 46,6 5 119,7 79328 372900 3529936 44,5 28,3 77938 384175 3810264 48,9 10 48,0 69832 340780 3157036 45,2 19,4 75732 374988 3426089 45,2 15 58,8 66480 322628 2816256 42,4 29,7 74263 365800 3051101 41,1 20 17,9 62571 310055 2493628 39,9 51,0 72057 351098 2685301 37,3 25 27,3 61451 303060 2183573 35,5 43,0 68382 334560 2334203 34,1 30 9,3 59773 297475 1880513 31,5 67,4 65442 316183 1999643 30,6 35 9,4 59217 294693 1583038 26,7 48,2 61031 297800 1683460 27,6 40 95,2 58660 279340 1288345 22,0 101,3 58089 275735 1385660 23,9 45 94,7 53076 252815 1009005 19,0 42,2 52205 255518 1109925 21,3 50 116,3 48050 226280 756190 15,7 102,9 50002 237148 854407 17,1 55 210,5 42462 189965 529910 12,5 163,9 44857 205905 617259 13,8 60 283,3 33524 143878 339945 10,1 274,5 37505 161788 411354 11,0 65 325,6 24027 100578 196067 8,2 270,3 27210 117663 249566 9,2 70 482,8 16204 61463 95489 5,9 444,4 19855 77215 131903 6,6 75 733,3 8381 26540 34026 4,1 600,0 11031 38608 54688 5,0 80 + 1000,0 2235 7486 7486 3,4 1000,0 4412 16080 16080 3,6 Vir: Lasti izraèuni (Halleyeva metoda) na osnovi podatkov M. Makaroviè. 109 RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Tabela 39: Intergenetièni in protogenetièni intervali, Gradec pri Pivki, Predgrad in Strojna, 19. stoletje in prva polovica 20. stoletja Gradec pri Pivki leta Leto poroke 1828 1855 1856 1858 1859 1862 1896 1896 1899 1900 1901 Starost neveste 17 19 18 25 22 32 22 322) 22 24 22 Protogenetièni interval1) 12 1 1 2 2 1 1 1 1 1 3 Intergenetièni intervali1) med 1. in 2. rojstvom 3 3 1 2 3 2 2 2u 2 2 1 med 2. in 3. rojstvom 1 2 4 2 2 2 3 1u 2 2 umrla med 3. in 4. rojstvom 3 3 2 2 3 2 umrla 1 1 2 - med 4. in 5. rojstvom 2 2 4 3 4 2 - 2 2 2 - med 5. in 6. rojstvom 2 2 3 2 4 2 - 0u 2 2 - med 6. in 7. rojstvom 4 4 1 4 - 2 - 1 - 2 - med 7. in 8. rojstvom - - 2 2 - 2 - 3 - 3 - med 8. in 9. rojstvom - - 3 - - 2 - - - - - med 9. in 10. rojst. - - 2 - - 3 - - - - - Leto poroke 1902 1902 1902 1905 1906 1909 1936 1937 1940 1942 ... Starost neveste 26 21 18 33 32 24 22 30 21 32 ... Protogenetièni interval1) 1u 1 1 9 1 1 1 1 0 1 ... Intergenetièni intervali1) med 1. in 2. rojstvom 2 1 2 - 2u 1 2 1 6 2 2 med 2. in 3. rojstvom 2u 2 2 - 1u 2 3 3 2 3 2 med 3. in 4. rojstvom 1 u 2 0 - 1 2 - 4 2 - 3 med 4. in 5. rojstvom 1 0 2 - 2 2 - - 3 - 6 med 5. in 6. rojstvom 2u 1 2 - 0u 2 - - 2 - - med 6. in 7. rojstvom 2 2 3 - 1 1 - - 3 - - med 7. in 8. rojstvom 1 1 2 - 3 2 - - - - - med 8. in 9. rojstvom 4 2 1 - - 2 - - - - - med 9. in 10. rojst. - 2 5 - - 2 - - - - - med 10. in 11. rojst. - - - - - 2 - - - - - Predgrad Leto poroke 1801 1824 1828 1840 1869 1869 1873 1903 1904 1911 1925 Starost neveste 21 15 19 19 20 26 24 18 21 17 23 Protogenetièni interval1) 7 ... 0 6 2 2 0 6 0 1 1 Intergenetièni intervali1) med 1. in 2. rojstvom 3 ... 3 3 2 1 3 1 1 2 2 med 2. in 3. rojstvom 3 ... 3 3 2 1 2 2 1 5 3 med 3. in 4. rojstvom 3 2 3 5 2 1 2 1 4 2 1 med 4. in 5. rojstvom 7 2 1 6 3 3 3 9 1 3 3 med 5. in 6. rojstvom - 5 3 2 2 3 3 3 1 - 2 med 6. in 7. rojstvom - 3 1 - 2 3 4 2 2 - 2 med 7. in 8. rojstvom - 3 2 - 3 1 0 - 1 - - med 8. in 9. rojstvom - - - - 3 4 - - 2 - - med 9. in 10. rojst. - - - - 2 - - - 2 - - med 10. in 11. rojst. - - - - 2 - - - 3 - - med 11. in 12. rojst. - - - - - - - - 3 - - med 12. in 13. rojst. - - - - - - - - 3 - - 1) Protogenetièni in intergenetièni intervali so izraèunani na osnovi podatkov o letu (ne mesecu!) poroke oziroma rojstva otrok. 2) Verjetno napaka; starost 22 let. u) Otrok je umrl v istem letu, v katerem se je rodil. Vir: Lastni izraèuni na osnovi podatkov M. Makaroviè. 110 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE Tabela 39: Intergenetièni in protogenetièni intervali, Gradec pri Pivki, Predgrad in Strojna, 19. stoletje in prva polovica 20. stoletja (nadaljevanje) Strojna leta Leto rojstva 1760 1804 1813 1823 1929 1896 1918 1922 1912 1937 prvega otroka Intergenetièni intervali1) med 1. in 2. rojstvom 3 1 2 4 1 2 1 4 3 1 med 2. in 3. rojstvom 2 2 1 2 3 3 2 1 3 0 med 3. in 4. rojstvom 3 1 2 0 3 3 1 1 7 2 med 4. in 5. rojstvom 3 1 2 3 2 2 - 1 4 2 med 5. in 6. rojstvom 3 3 3 2 2 2 - 1 - 3 med 6. in 7. rojstvom 4 4 2 - 2 5 - 0 - 2 med 7. in 8. rojstvom 3 - 2 - 2 - - 4 - 3 med 8. in 9. rojstvom 5 - 2 - 3 - - 2 - 2 med 9. in 10. rojst. 6 - 2 - 1 - - 4 - - med 10. in 11. rojst. - - 3 - - - - 2 - - med 11. in 12. rojst. - - - - - - - 4 - - 1) Protogenetièni in intergenetièni intervali so izraèunani na osnovi podatkov o letu (ne mesecu!) poroke oziroma rojstva otrok. Tabela 40: Intergenetièni in protogenetièni intervali, Podstenice, 19. stoletje Podstenice meseci Leto rojstva matere 1808 1842 1821 1786 1813 1836 1872 1895 Leto poroke 1835 1871 1845 1833 1858 1894 1847 Starost neveste (leta) 27 29 24 . 19 21 22 22 Protogenetièni interval 21,9 24,3 26,7 8,2 13,6 Intergenetièni intervali med 1. in 2. rojstvom 21,5 38,8u 27,7 35,4 46,5 32,5 29,2u 22,2 27,9 25,7 med 2. in 3. rojstvom 16,6 18,2 21,8u 31,0 34,8 14,8 25,0 15,1 33,6 32,8 med 3. in 4. rojstvom 22,1 28,5 24,1 38,8 39,1 47,8 36,2m 30,3 32,0 37,5 med 4. in 5. rojstvom 24,7 49,9u 24,9u 33,7 46,9 22,8 11,2 17,7 35,4 - med 5. in 6. rojstvom 29,4 16,5 umrla 41,5 48,8 42,7 21,5m 20,5 34,0 - med 6. in 7. rojstvom 34,9u umrla - 45,9 - 42,0 12,7 umrla 32,2 - med 7. in 8. rojstvom 11,8 - - - - - 35,8 - - - med 8. in 9. rojstvom umrla - - - - - 60,0 - - - Leto rojstva 1838 1796 1827 1818 1824 1860 Leto poroke 1860 1820 1877 1848 1880 1891 Starost neveste (leta) 21 22 23 18 24 19 Protogenetièni interval 10,3 27,0 14,9 19,4 16,2 Intergenetièni intervali med 1. in 2. rojstvom 23,7u 21,5 28,2 29,8 25,0 31,5 24,6 26,7 19,2 12,4u med 2. in 3. rojstvom 15,0 27,5 38,4m 47,8 47,0u 18,0 27,6 19,2 23,5 19,3 med 3. in 4. rojstvom 18,7u 28,8 20,1 33,6 14,0 17,0 34,2 23,1 27,4 16,5 med 4. in 5. rojstvom 19,0 30,2 39,1 32,9 - 36,2 28,0 25,1 19,7u 22,0 med 5. in 6. rojstvom 22,0 26,4u 31,5 32,8 - 55,7 28,3 53,3 13,3 18,0u med 6. in 7. rojstvom 33,4 18,5 32,5 43,0 - 21,5 36,3 19,6 20,9u - med 7. in 8. rojstvom 24,1 37,8u 26,1u - - - 34,2 68,5 18,4 - med 8. in 9. rojstvom 46,4 93,2 - - - - 49,5 19,0 15,6 - med 9. in 10. rojst. 32,2 - - - - - - 20,8 - - med 10. in 11. rojst. 39,2 - - - - - - - - - m = mrtvorojen u = umrl v prvem letu življenja Vir: Lastni izraèuni na osnovi podatkov M. Makaroviè. 111 RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Tabela 41: Število živorojenih otrok na ozemlju današnje Slovenije, Slovenija in dežele, 1857–1913 1857 1858 1859 1860 1861 1862 1863 1864 1865 1866 1867 1868 1869 1870 1871 Slovenija 36688 35827 37845 33502 36312 35330 37007 36553 36384 37275 36359 38714 39506 40026 38845 Kranjska 14942 14473 15160 12864 14117 13758 14353 15204 14061 14578 14367 14920 15330 15913 16039 Primorska 6260 6315 6728 5701 6468 6217 6522 4416 6299 6184 6431 6126 6361 6530 6226 Koroška 516 500 528 502 523 502 533 519 479 487 461 467 497 495 434 Štajerska 12140 11789 12546 11733 12358 12073 12676 13128 12115 12611 11882 13536 13785 13413 13768 Prekmurje 2748 2670 2802 2620 2760 2696 2830 3197 3346 3328 3136 3571 3438 3583 2304 Ostalo 82 80 81 82 86 84 93 89 84 87 82 94 95 92 74 1872 1873 1874 1875 1876 1877 1878 1879 1880 1881 1882 1883 1884 1885 1886 Slovenija 37985 40174 39169 40191 41490 39400 38802 39897 41421 40627 41418 41876 42934 42679 43720 Kranjska 15446 16359 16499 16788 17550 16646 16570 16838 17472 16971 17353 17580 17858 17768 18077 Primorska 6268 6770 6077 6839 6447 6142 6599 6436 6413 6446 6631 6685 6776 6815 6858 Koroška 539 505 529 500 524 492 482 466 506 501 534 507 551 527 524 Štajerska 13434 14152 13740 13742 14696 13650 12956 13842 14516 13452 13765 14019 14614 14312 14928 Prekmurje 2227 2317 2253 2255 2199 2398 2125 2241 2442 3181 3059 3008 3059 3181 3256 Ostalo 71 71 71 67 74 72 70 74 72 76 76 77 76 76 77 1887 1888 1889 1890 1891 1892 1893 1894 1895 1896 1897 1898 1899 1900 1901 Slovenija 43515 43194 43813 40474 43686 42397 42966 43031 44602 44053 44572 43102 43671 43779 44069 Kranjska 18375 17779 18350 16907 18057 17329 17828 17192 18045 18067 18388 17964 18092 17924 17797 Primorska 6989 6745 7068 6583 6899 6797 7047 6972 7082 6968 7200 6720 6820 7037 7111 Koroška 512 524 513 497 511 524 494 506 518 546 509 515 497 481 502 Štajerska 14451 14977 14743 13345 14923 14463 14327 14990 15496 15149 15181 14596 15001 14979 15397 Prekmurje 3108 3092 3062 3062 3211 3202 3187 3284 3372 3247 3215 3230 3183 3278 3185 Ostalo 80 77 77 80 85 82 83 87 89 76 79 77 78 80 77 1902 1903 1904 1905 1906 1907 1908 1909 1910 1911 1912 1913 Slovenija 44969 43549 44240 43400 43968 42771 43559 44845 44317 42070 42807 41699 Kranjska 18065 17583 17835 17754 17743 16876 17816 18240 17727 16653 17150 16682 Primorska 7410 7162 7452 7189 7572 7442 7528 7606 7828 7635 7500 7556 Koroška 511 509 532 505 524 497 501 504 503 475 508 509 Štajerska 15591 15105 15150 14767 14916 14805 14518 15328 15160 14253 14553 13869 Prekmurje 3309 3113 3193 3108 3138 3077 3119 3091 3025 2984 3021 3010 Ostalo 83 77 78 77 75 74 77 76 74 70 75 73 Vir: Šifrer, 1963a. 112 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE Tabela 42: Delež nezakonskih rojstev na ozemlju današnje Slovenije, Slovenija in dežele, 1857–1913 1857 1858 1859 1860 1861 1862 1863 1864 1865 1866 1867 1868 1869 1870 1871 Slovenija 16,2 15,9 16,5 16,3 16,7 16,2 17,7 18,6 17,6 18,2 17,1 13,7 12,8 15,9 10,6 Kranjska 10,6 10,4 11,2 10,2 10,4 10,6 11,9 12,0 12,3 12,5 11,8 12,0 10,9 10,7 9,6 Primorska 8,4 8,0 8,7 8,5 9,2 8,7 9,4 12,0 9,6 9,9 7,9 2,7 2,4 6,4 2,0 Koroška 39,9 39,6 40,2 40,2 41,5 41,2 43,0 45,3 45,3 45,0 44,9 41,3 43,5 46,3 39,9 Štajerska 27,9 27,9 28,2 27,7 28,9 27,5 29,7 30,2 29,8 30,6 29,9 21,3 20,0 27,8 15,0 Prekmurje 7,6 7,4 8,0 7,7 7,7 7,7 7,7 7,7 7,4 7,8 7,8 7,8 7,8 7,8 8,6 Ostalo 6,1 6,3 4,9 4,9 7,0 4,8 6,5 5,6 6,0 5,7 7,3 7,4 5,3 6,5 5,4 1872 1873 1874 1875 1876 1877 1878 1879 1880 1881 1882 1883 1884 1885 1886 Slovenija 10,5 9,9 9,9 9,8 9,6 10,1 9,7 9,7 9,9 10,2 9,9 9,9 10,3 9,9 9,9 Kranjska 9,3 8,0 7,8 8,0 7,5 8,6 8,1 7,9 8,1 8,6 8,1 8,2 8,6 7,8 8,2 Primorska 2,0 2,0 2,0 2,0 2,0 2,1 2,0 2,0 2,0 1,9 2,0 2,0 2,1 2,1 2,0 Koroška 39,9 40,0 40,1 40,0 40,1 40,7 40,0 39,9 39,9 38,7 40,8 40,0 38,7 41,4 37,8 Štajerska 15,0 15,0 15,0 15,1 14,5 14,6 14,7 14,6 14,6 15,4 14,9 14,6 15,2 15,1 14,9 Prekmurje 8,7 8,8 8,8 8,6 8,6 8,6 8,7 8,6 8,6 9,7 9,3 9,8 9,3 9,7 8,9 Ostalo 5,6 5,6 5,6 6,0 5,4 6,9 5,7 5,4 6,9 5,3 5,3 6,5 5,3 5,3 5,2 1887 1888 1889 1890 1891 1892 1893 1894 1895 1896 1897 1898 1899 1900 1901 Slovenija 9,8 9,6 9,7 9,4 9,3 9,4 8,7 8,8 8,6 8,4 8,2 7,9 7,8 7,8 7,8 Kranjska 8,1 8,1 7,9 7,8 7,5 8,0 7,4 7,1 7,0 6,8 6,8 6,6 6,8 6,4 6,4 Primorska 2,1 2,0 2,1 2,0 2,3 2,0 2,0 2,5 2,5 3,1 2,8 2,6 2,8 2,8 3,0 Koroška 40,2 42,2 38,2 39,4 40,3 38,7 38,9 37,2 39,2 38,5 35,0 34,4 34,2 33,1 31,1 Štajerska 14,6 13,7 14,6 14,0 13,7 13,4 12,6 12,7 12,1 11,6 11,5 10,8 10,3 11,0 10,7 Prekmurje 9,5 9,7 9,9 9,9 9,4 9,6 9,1 9,0 9,0 9,1 9,0 8,9 8,2 7,9 8,4 Ostalo 6,3 7,8 6,5 5,0 7,1 6,1 7,2 5,7 6,7 6,6 7,6 6,5 5,1 6,3 6,5 1902 1903 1904 1905 1906 1907 1908 1909 1910 1911 1912 1913 Slovenija 7,8 7,5 7,6 7,5 7,9 7,6 7,6 7,5 8,1 7,6 7,7 8,0 Kranjska 6,4 6,2 6,0 5,9 6,5 6,1 6,0 5,8 6,4 6,0 6,0 6,4 Primorska 2,5 2,7 2,8 2,9 2,7 3,3 3,1 2,9 3,6 3,3 3,1 3,7 Koroška 32,1 30,8 32,0 32,1 31,1 31,8 30,9 31,5 30,8 31,4 31,5 30,3 Štajerska 11,0 10,2 10,9 10,5 11,3 10,7 11,1 11,0 11,9 11,1 11,3 11,8 Prekmurje 8,2 8,3 8,7 8,6 8,3 7,9 7,6 6,9 7,1 6,9 6,2 7,0 Ostalo 7,2 6,5 7,7 6,5 6,7 6,8 7,8 3,9 5,4 4,3 6,7 4,1 Viri: Šifrer, 1963; Šifrer, 1963a; lastni izraèuni. 113 RODNOST DO DRUGE SVETOVNE VOJNE RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Tabela 43: Nataliteta, zunajzakonska rojstva in umrljivost dojenèkov, Dravska banovina, 1921–1939 Zunaj Nataliteta (‰) zakonska Umrljivost rojstva (%)1) dojenèkov (‰) 1921 1931 1938 1934–1937 1934–1937 1938–1939 Dravska banovina 30,2 27,3 21,7 13,3 116,3 112,7 Okraji Brežice 29,5 27,7 21,9 11,8 105,8 101,3 Celje (okolica) 29,2 25,0 15,6 13,4 106,8 112,3 Èrnomelj 35,3 27,8 24,8 5,4 107,8 107,7 Doljna Lendava - 27,4 19,7 5,5 159,6 153,1 Dravograd 35,6 28,4 24,0 34,8 127,8 124,2 Gornji grad - 28,5 22,0 12,2 94,4 104,6 Kamnik 30,2 27,4 20,0 7,5 129,2 110,7 Koèevje 31,6 25,6 19,9 3,8 98,9 88,0 Konjice 27,7 28,8 24,5 15,1 115,7 122,5 Kranj 30,0 28,3 23,2 8,8 122,6 113,8 Krško 31,3 31,7 25,1 9,6 105,9 117,6 Laško - 24,5 17,8 12,3 112,8 99,9 Litija 33,7 30,8 19,5 8,8 125,9 105,9 Ljubljana (okolica) 29,8 21,4 16,8 4,5 115,5 115,2 Ljutomer 29,9 23,2 22,8 17,3 133,1 146,2 Logatec 40,1 27,0 17,1 4,7 109,8 80,7 Maribor, desni breg 31,0 26,0 20,0 20,8 147,9 123,6 Maribor, levi breg 37,3 28,6 26,8 125,8 141,5 Murska Sobota 27,3 24,2 16,4 13,6 137,5 140,7 Novo mesto 33,1 33,3 29,5 7,0 109,9 115,5 Ptuj (okolica) 32,1 29,8 25,7 17,5 147,8 152,0 Radovljica 29,3 21,1 18,9 10,3 93,5 115,6 Slovenj gradec 31,3 28,6 22,4 20,1 111,8 97,8 Škofja Loka - - 20,2 7,0 97,8 92,3 Šmarje pri Jelšah - 28,2 22,3 10,7 116,9 106,1 Mesta2) Celje 25,2 35,1 45,3 33,0 81,2 67,7 Ljubljana 28,1 30,8 24,0 14,2 64,1 57,3 Maribor 19,9 11,0 8,9 26,8 135,2 113,3 Ptuj 19,1 11,7 16,1 29,3 92,8 99,6 1) Razmerje med številom zunaj zakonske zveze rojenih otrok in številom v zakonski zvezi rojenih otrok, izraženo v odstotkih. Ta vrednost se od prave vrednosti deleža zunaj zakonske zveze rojenih otrok (razmerje med številom zunaj zakonske zveze rojenih otrok in številom vseh rojenih otrok, izraženo v odstotkih) na ravni Dravske banovine za obdobje 1934–1937 razlikuje za 1,6 odstotne toèke (11,7 % namesto 13,3 %). 2) "Skupaj z nedomaèini, ker samo za domaèe nimamo podatkov" (Pirc, 1939: 438). Viri: Pirc, 1939: 483; Statistièki, 1941; Statistièki, 1938–39. 114 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA RODNOST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI 3. RODNOST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI Hoèem bratca! 115 RODNOST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Èe bi želeli s samo eno besedo oznaèiti razvoj rodnosti v Evropi in Sloveniji v drugi polovici 20. stoletja, bi bila to beseda zniževanje. Po kratkotrajnem zvišanju letnih kazalnikov rodnosti v letih po konèani drugi svetovni vojni se je rodnost namreè prièela zniževati. Najprej, že sredi petdesetih let, v vzhodni Evropi, nato sredi šestdesetih let v hitrejšem ritmu v severni in zahodni Evropi, sredi sedemdesetih let je sledila južna Evropa, nato pa v zaèetku devetdesetih let še hitro zniževanje v vzhodni Evropi. Tako je bila v zaèetku 21. stoletja celotna rodnost povsod v Evropi, razen v Albaniji, zelo nizka, med 1,9 otroka na žensko na Islandiji in v Franciji ter 1,1 v Ukrajini (Recent, 2004)58). Tolikšna rodnost na dolgi rok ne zagotavlja obnavljanja generacij. Po drugi svetovni vojni so vse razvite evropske države najprej doživele takoimenovani baby-boom59). Poveèano rodnost so izkazovali vsi kazalniki rodnosti, tudi generacijski. V nekaterih državah, ki jih vojna ni tako prizadela (Švedska, Švica, Irska, Velika Britanija), se je preobrat v razvoju zaèel celo že med drugo svetovno vojno. Poveèanje rodnosti so strokovnjaki najprej razlagali kot kompenzacijo rojstev, pozneje pa tudi s socialnimi in ekonomskimi spremembami. Zvišanje rodnosti pa je bilo vendarle samo zaèasno. Sredi šestdesetih let se je upadanje nadaljevalo. Manj razvite kapitalistiène države južne Evrope (Portugalska, Španija, Grèija), kjer je bila raven rodnosti pred drugo svetovno vojno še razmeroma visoka, niso doživele poveèanja rodnosti po koncu druge svetovne vojne, temveè se je njeno upadanje le nadaljevalo. Sredi sedemdesetih let se je zelo pospešilo in po desetih letih je bila raven letnih kazalnikov rodnosti v teh državah med najnižjimi v Evropi. V vzhodnoevropskih (socialistiènih) državah je bila, razen na Èeškoslovaškem, rodnost pred drugo svetovno vojno znatno višja od evropskega povpreèja. Kljub temu se je rodnost po drugi svetovni vojni najprej za kratko obdobje poveèala, nato pa je prièela upadati. To upadanje se je v šestdesetih letih zaustavilo in se v zelo izraziti obliki nadaljevalo šele od zaèetka devetdesetih let dalje. Prehod iz socialistiènega v kapitalistièni družbeni red je tako moèno vplival na rodnost prebivalstva, da je bila ob koncu 20. stoletja rodnost v teh državah najnižja v Evropi in na svetu; med 1,1 in 1,4 otroka na žensko. Do leta 1991 je bila tudi Slovenija del socialistiène države. Kljub temu se hitro zniževanje rodnosti ni prièelo šele z letom 1991, temveè z letom 1980. Ob vstopu v 21. stoletje je bila njena rodnost le še 1,2 otroka na žensko - med najnižjimi v Evropi in na svetu. Veèina strokovnjakov meni, da je zniževanje rodnosti povezano z mnogimi temeljnimi spremembami v življenjskih razmerah ljudi. Preoblikovanje strukture proizvodnje, nekdaj družinske, zdaj kapitalistiène, skupaj s prehodom iz vaškega v mestni naèin življenja, so solidarnost prenesli iz družine na skupnost: za zagotovitev (ekonomske) varnosti na stara leta niso veè potrebni otroci, niti ni potrebno ostati poroèen. In ker se je znižala umrljivost, ni veè nujno imeti veliko otrok. Vedno pogosteje morajo moški in ženske izbirati med družinskim in poklicnim življenjem (mobilnost in napredovanje). Privlaènost razliènih možnosti izrabljanja prostega èasa, ki ga podpira potrošništvo, je veèja od radosti, ki jih nudi številna družina. Te spremembe v naèinu življenja so podkrepljene s spremembami nekaterih temeljnih vrednot in s procesi: sekularizacije, demokratizacije in individualizacije. Sodobna kontracepcijska sredstva pa so uèinkovito sredstvo za uravnavanje rodnosti - za uresnièitev naèrtovanega števila rojstev. Zdi se, kot da vsi vidiki moderne kulture delujejo v smeri nizke rodnosti. Ljudje imajo vedno pogosteje otroke le zaradi èustvenih potreb, ki jih zadostijo z enim ali dvema otrokoma. To individualistièno gledanje pa ni brez posledic za družbo: za zagotovitev obnavljanja generacij bi moralo veliko veè parov imeti veè otrok. Poleg že omenjenih dejavnikov, ki delujejo dolgoroèno, so na zniževanje rodnosti v Evropi vplivali tudi drugi, ki so delovali krajši èas in bili omejeni le na doloèene države - ozemlja. Tako strokovnjaki hitro zniževanje rodnosti, ki je zajelo vzhodno Evropo po letu 1989, povezujejo s politiènimi in gospodarskimi spremembami v teh državah, rahlo poveèanje letnih kazalnikov rodnosti v severni Evropi sredi devetdesetih let s posledicami zakonodaje itd. Analiza bo pokazala, ali se je kaj podobnega dogajalo tudi v Sloveniji. V Sloveniji je druga svetovna vojna prekinila zbiranje in izhajanje še tistih maloštevilnih podatkov o rodnosti, ki so nam bili na voljo za leta po prvi svetovni vojni. Zato je za èas od leta 1939 do 1948 edini kazalnik rodnosti ocena natalitete. Novo obdobje v demografski statistiki se zaène z letom 1948 (popis) oziroma 1950 (tekoèa demografska statistika). V primerjavi s predhodnim je znatno bogatejše, zato so lahko tudi metode analize podatkov drugaène. To velja predvsem za Slovenijo kot celoto, v nekoliko manjši meri pa tudi za nižje ozemeljske enote. Njihove meje so se namreè pogosto spreminjale, kar otežuje èasovno primerljivost podatkov. 58) Z izrazom evropske države so mišljene države èlanice Sveta Evrope brez Turèije. 59) Baby-boom so doživele tudi ZDA, Kanada, Avstralija in Nova Zelandija. V državah, v katerih so že pred drugo svetovno vojno uvedli vzpodbujevalne ukrepe demografske politike (Nemèija, Švedska, Francija), je vpliv teh posegov zameglil "spontani" razvoj rodnosti, tako da ni jasno, koliko je k zvišanju rodnosti prispevala demografska politika in koliko drugi dejavniki. 116 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA RODNOST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI 3. 1 RAZVOJ RODNOSTI Za obdobje do druge svetovne vojne se zadnji podatek o rodnosti na ozemlju Slovenije nanaša na leto 1939. Tega leta se je rodilo 21,6 živorojenega otroka na 1000 prebivalcev. Leta 1950, na katero se nanaša prvi podatek po drugi svetovni vojni, pa 24,5 živorojenega otroka na 1000 prebivalcev. To rahlo zvišanje je hitro splahnelo in leta 1954 je bila nataliteta že nižja kot leta 193960). Hitreje kot nataliteta se je zniževala splošna stopnja splošne rodnosti, zlasti med leti 1931 in 1950. Èeprav je vrednost za leto 1950 "precenjena" zaradi kompenzacije rojstev po koncu vojne, se je splošna stopnja splošne rodnosti zmanjšala za tretjino. Zniževanje rodnosti v tridesetih letih pa vendarle ni bilo tolikšno kot v nekaterih zahodnoevropskih državah, kjer je neto stopnja obnavljanja prebivalstva za veè let padla pod vrednost 161). Po letu 1950 se je zniževanje splošne stopnje splošne rodnosti nadaljevalo, vendar poèasneje kot v predhodnem obdobju. Leta 1983 je njena vrednost prviè padla pod 60 ‰, leta 1989 pod 50 ‰, leta 1992 pa že pod 40 ‰. Sledi podrobnejši opis sprememb in razlogov zanje. Tabela 44: Nataliteta in splošna stopnja splošne rodnosti, Slovenija, 1910–1950 (‰) Leto Nataliteta Splošna stopnja splošne rodnosti 1910 33,5 1401) 1921 30,4 135 1931 26,5 122 1950 24,5 86 1) ocena Viri: Statistièni, 2003; lastni izraèuni. V obdobju, ki se je zaèelo s koncem druge svetovne vojne, se je v Sloveniji najveè otrok rodilo leta 1950, 36 000. Do leta 1960 se je zmanjšalo na 28 000 živorojenih, nato je 20 let nihalo med 26 000 in 30 000, od leta 1980 do konca stoletja pa se je znova moèno zmanjšalo. Zniževanje števila rojstev po letu 1980 je bilo po svoji intenzivnosti enako zniževanju po koncu kompenzacijskega obdobja, ki je sledilo koncu druge svetovne vojne (1950–1958). V prvih letih 21. stoletja se v Sloveniji rojeva letno 17-18 000 živorojenih otrok, pol manj kot pred 50 leti. Podobno kot število rojstev se je spreminjala tudi nataliteta. Le v obdobju 1960–1980, ko je število rojstev nihalo v odvisnosti od priseljevanja, je nataliteta zaradi narave njenega izraèunavanja in starostne sestave priseljenih kazala bolj umirjen razvoj kot število rojstev (Šircelj, 1991). Leta 1950 je nataliteta znašala 24,5 ‰, od leta 1993 dalje pa je nižja od 10 ‰. V letu 2002 se je rodilo le še 8,8 živorojenega otroka na 1000 prebivalcev. Prvi znaki ponovnega dviga so se pokazali leta 1994: nataliteta se je poveèala na 9,0 ‰. 3. 1. 1 Splošna rodnost Leta 1948 in 1953 sta bila izvedena popisa prebivalstva in s tem so bili zbrani podatki o starostno-spolni sestavi prebivalstva. Ti so omogoèili izraèun starostno-specifiènih stopenj splošne rodnosti in celotno rodnost. Celotna rodnost, to je povpreèno število živorojenih otrok na eno žensko v pogojih konstantne rodnosti in niène umrljivosti, je imela leta 1950 vrednost 3,0. To je skoraj pol manjša vrednost kot v zadnjih letih 19. stoletja in še enkrat veèja kot ob koncu 20. stoletja. 60) Za obdobje med letoma 1939 in 1950 ravni natalitete ne poznamo. D. Vogelnik jo je ocenil na osnovi razvoja v drugih državah. Po tej oceni naj bi bila najnižja v zadnjem letu vojne. 61) Razlagi za tolikšno znižanje sta bili dve. Po prvi je bilo znižanje rodnosti posledica dolgoroène negativne povezanosti med rodnostjo in industrializacijo, urbanizacijo, visoko izobrazbeno in življenjsko ravnjo ter splošno modernizacijo. Po drugi razlagi pa je bil razlog v zelo hudi in dolgi gospodarski depresiji. Ljudje naj bi izgubili obèutek varnosti. 117 RODNOST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Tabela 45: Celotna rodnost, Slovenija, 1886–1900, 1950 in 1999 (%) Leto Celotna rodnost 1896–19001) (5,6) 1950 3,0 1999 1,2 1) Vrednost se nanaša na ženske stare 14-45 let v takratni deželi Kranjski. Viri: Presl, 1900: izraèun I. Rožman; Demografska, 1959; Statistièni, 2003. O poteku zniževanja v prvi polovici 20. stoletja podatkov ni, o zniževanju v drugi polovici 20. stoletja pa imamo kontinuirane podatke od leta 1950 dalje. Iz njih izhaja, da zniževanje ni potekalo enakomerno. Od leta 1950 pa do konca kompenzacijskega obdobja se je celotna rodnost znižala od 3,0 na 2,2 otroka na eno žensko. Sledilo je dvajsetletno obdobje stagnacije, ko so vrednosti nihale med 2,1 in 2,2, razen v sredini šestdesetih let, ko so se zaèasno dvignile na 2,4. Leta 1980 pa se je zaèelo obdobje hitrega zniževanja celotne rodnosti. V desetih letih se je ta znižala z 2,1 na 1,5, v obdobju 1999–2003 dalje pa je stagnirala na vrednosti okrog 1,21. To je bila v Sloveniji najnižja vrednost doslej. Malenkosten dvig celotne rodnosti v letu 2000, ki so ga zabeležile tudi mnoge druge evropske države, je bil le "poklon" novemu tisoèletju. Drug malenkosten dvig leta 2004 in 2005 pa je morda že drugaène narave. Zniževanje letnih kazalnikov rodnosti je lahko posledica zniževanja intenzivnosti rodnosti, sprememb v èasovnem razporedu rojstev (koledarju) ali pa obojega. Ne glede na to, da bomo vlogo intenzivnosti in koledarja pri zniževanju rodnosti ovrednotili v sklepnem poglavju, pa je jasno, da gre del opisanih sprememb nedvomno na raèun sprememb koledarja. Hkrati z zniževanjem celotne rodnosti se je namreè spreminjala povpreèna starost žensk ob rojstvu otrok: najprej se je zniževala, nato pa poviševala. V Sloveniji se je povpreèna starost žensk ob rojstvu njihovih otrok zniževala do konca sedemdesetih let. Takrat je bila zabeležena najnižja povpreèna starost po drugi svetovni vojni, 25,3 leta. To je obenem gotovo tudi najnižja vrednost v zadnjih 200 letih. Do leta 2004 se je povpreèna starost žensk ob rojstvu otrok dvignila na 29,2 leta. Èez leto ali dve bo verjetno že dosegla vrednost kakršno je imela leta 1950, to je 29,9 let. To pa bo še vedno nižja vrednost od tiste iz konca 19. stoletja; v letih 1896–1900 je znašala 32 let (tabela 17)62). Natanènejši vpogled v spreminjanje starosti žensk ob rojstvu otrok nam pokažejo spremembe v starostno-specifiènih stopnjah rodnosti. Te prikazujejo pogostnost rojstev otrok pri ženskah razliènih starosti. Po letu 1950 se je povpreèna starost žensk ob rojstvu otrok zniževala zaradi poveèevanja pogostnosti rojstev pri ženskah, mlajših od 23 let, in zaradi upadanja pogostnosti rojstev pri ženskah, starejših od 27 let. Ta proces se je odvijal skoraj do konca sedemdesetih let. Takrat pa se je zelo hitro zaèela zniževati rodnost pri ženskah, mlajših od 25 let, rodnost v drugih starostnih skupinah pa je stagnirala. Povpreèna starost žensk ob rojstvu otrok se je zaèela dvigati. V zaèetku devetdesetih let pa se je zaèela poveèevat rodnost pri ženskah, starejših od 26 let. To pomeni, da se je povpreèna starost žensk ob rojstvu otrok v osemdesetih letih poveèevala predvsem zaradi zniževanja rodnosti mlajših, v devetdesetih letih pa se je temu dejavniku pridružila še višja rodnost starejših. Zaradi opisanih sprememb se rojstva vedno bolj pomikajo v èetrto desetletje življenja oziroma v drugo polovico rodne dobe. To je razvidno tudi iz slike 17, ki ponazarja starostno-specifiène stopnje splošne rodnosti za izbrana leta. Od leta 1981 dalje so krivulje vedno bolj nagnjene v desno. 62) Tabela 17 prikazuje povpreène starosti žensk ob rojstvu njihovih otrok za avstrijske dežele. Za Kranjsko je znašala 31,7 let. To vrednost smo zaokrožili navzgor, ker v izraèunu niso upoštevane ženske, stare 46–49 let. Vrednost za Kranjsko smo posplošili na zdajšnje ozemlje Slovenije, ker je bila takrat nataliteta za Kranjsko enaka kot za zdajšnjo Slovenijo. 118 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA RODNOST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI Slika 15: Celotna rodnost, Slovenija, 1950–2005 Viri: Demografska, 1959–1991; Prebivalstvo, 2005; SURS; lastni izraèuni. Slika 16: Povpreèna starost žensk ob rojstvu otrok, Slovenija, 1950–2005 Viri: Demografska, 1959–1991; Prebivalstvo, 2005; SURS 119 RODNOST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Slika 17: Starostno-specifiène stopnje splošne rodnosti, Slovenija, 1953–2004 Viri: Demografska, 1959–1991; SURS. V celotnem obdobju 50. let se je najbolj spremenila rodnost pri ženskah, mlajših od 25 let. Pri ženskah te starosti se je rodnost namreè moèno zmanjšala, in to predvsem zaradi vedno manjše pogostnosti tretjih rojstev. Zmanjšala se je tudi pogostnost drugih in celo prvih rojstev, vendar v mnogo manjši meri. V desetletju 1991–2000 se je rodnost pri ženskah, starih 15–19 let, zmanjšala z 22 ‰ na samo 7 ‰. S to vrednostjo se Slovenija uvršèa med evropske države z najnižjimi vrednostmi: Švica, Švedska, Španija, Nizozemska, Francija (Recent, 2001). 120 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA RODNOST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI Slika 18: Starostno-specifiène stopnje splošne rodnosti, Slovenija, 1953–2002 Viri: Demografska, 1959–1991; SURS. Ob tem se seveda vprašamo: se bo staranje mater nadaljevalo? Ali je mogoèe, da bi se povpreèna starost žensk ob rojstvu njihovih otrok še dvigovala? Primerjava z drugimi evropskimi državami pokaže, da je to mogoèe. Na Nizozemskem in v Španiji je povpreèna starost žensk ob rojstvu njihovih otrok že od srede devetdesetih let dalje višja od 30 let. V zaèetku 21. stoletja pa so se jim pridružile še Italija, Finska, Danska, Švica, Švedska. Tudi najnovejši podatki za Slovenijo kažejo, da se rodnost poveèuje med starejšimi od 27 let, med mlajšimi pa še naprej upada. Èe mlade generacije ne bodo bistveno spremenile svojega rodnega obnašanja, bo povpreèna starost žensk ob rojstvu njihovih otrok tudi v Sloveniji kmalu dosegla starost 30 let in jo sèasoma morda tudi presegla - odvisno od povpreène starosti ob rojstvu prvega otroka in od števila otrok. Prelaganje rojstev na poznejši èas oziroma v višje starosti ima vrsto posledic, med njimi tudi take, ki posredno ali neposredno vplivajo na bodoèo raven rodnosti: s starostjo se namreè plodnost parov zmanjšuje, kar lahko - kljub napredku medicine - prepreèi rojstvo želenega otroka in s tem zmanjša število rojstev, pripravljenost na sprejem starševske vloge se s starostjo manjša, kar prav tako vpliva na manjše število potomcev, èas (število let) med dvema zaporednima generacijama se podaljša itd. V novejšem èasu se rodnost ponekod v Evropi znižuje tudi zato, ker se nekateri zavestno odloèajo za življenje brez otrok. V Sloveniji takega pojava doslej ni bilo zaznati. Je pa kljub temu mogoèe prièakovati, da se bo delež žensk brez živorojenih otrok zaèel poveèevati. Èe znižanja pogostnosti prvih rojstev v starosti do 30 let ne bodo v celoti nadomestila prva rojstva v višjih starostih, se bo delež žensk brez otrok v generacijah, rojenih sredi šestdesetih let in mlajših zvišal. Veè o tem v poglavju 4.1. V Sloveniji so hitro zniževanje rodnosti po letu 1980 nekateri povezovali s poslabšanjem materialnih življenjskih razmer (upadanje realnih dohodkov, upadanje obsega stanovanjske gradnje). Vendar je analiza povezave med celotno rodnostjo in razliènimi odvisnimi spremenljivkami za obdobje 1965–1990 pokazala, da je bilo upadanje rodnosti v zaèetku osemdesetih let moèneje povezano s spremembami v naèinu življenja ljudi, ki izhajajo iz že daljši èas trajajoèega spreminjanja družbene vloge družine in ženske, kot pa z njihovim materialnim standardom. Tudi odlaganje rojevanja otrok v kasnejša ženina leta je bilo moèno povezano s spremembami v naèinu življenja ljudi, poleg tega pa tudi z zmanjšanimi možnostmi pridobitve stanovanja (Èerniè Isteniè, 1994)63). 63) Analiza je zasnovana na korelacijski analizi èasovnih vrst za obdobje 1965–1990 (Spearmanovi korelacijski koeficienti). Kot odvisna spremenljivka je uporabljena celotna rodnost, kot neodvisne pa: delež izvenzakonskih rojstev, splošna stopnja razveznosti, delež žensk med zaposlenimi, delež študentk med vsemi študenti, migracijski saldo, indeks realnih osebnih dohodkov, letno število dograjenih stanovanj, povpreèna starost ženske ob rojstvu prvega otroka, število dovoljenih splavov na 100 porodov, število otrok v vzgojno varstvenih zavodih na 100 zaposlenih žensk, delež upravièencev do otroškega dodatka. 121 RODNOST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Kljub temu se zdi, da je imelo pri zniževanju rodnosti in predvsem pri odlaganju rojstev na poznejši èas pomembno vlogo tudi podaljševanje izobraževanja, predvsem žensk. V zaèetku sedemdesetih letih je vkljuèenost žensk v srednješolsko izobraževanje dosegla 50 %, do konca desetletja se je poveèala na 76 %, do konca devetdesetih let na 99 %. Rodnost najstnic se je prièela hitro zniževati v zaèetku osemdesetih let, ko je vkljuèenost deklet v srednje izobraževanje presegla dve tretjini. Vkljuèenost žensk v dodiplomski študij je bistveno nižja. Hitreje je zaèela narašèati sredi osemdesetih let in šele leta 2001 je presegla 40 %. Zato poveèevanju vkljuèenosti v dodiplomsko izobraževanje ni mogoèe pripisati takega pomena, kot ga je morda imelo vkljuèevanje v srednješolsko izobraževanje. Rodnost žensk, starih 20–24 let, se je namreè zaèela hitro zniževati že v zaèetku osemdesetih let, ko je bilo v dodiplomski študij vkljuèenih le 16 % žensk te starosti. Za iskanje morebitne korelacijske povezave med vkljuèenostjo žensk v izobraževanje in zniževanjem rodnosti bi bilo seveda treba vkljuèenost žensk v izobraževanje obravnavati loèeno po vrstah šol (dveletne, triletne, štiriletne srednje šole, dveletne višje, visoke šole itd.), za kar pa ni ustreznih podatkov. Vrstni red rojstev V obdobju demografskega prehoda, ta se je v Sloveniji konèal sredi šestdesetih let 20. stoletja, se je rodnost zniževala predvsem zaradi zniževanja pogostnosti rojstev višjih redov, po konèanem prehodu pa zaradi sprememb v pogostnosti rojstev nižjih redov. Zato je raven celotne rodnosti vedno bolj odvisna od pogostnosti prvih in drugih rojstev64). Pogostnost prvih in drugih rojstev, izražena s celotno rodnostjo prvih in drugih rojstev, je v drugi polovici petdesetih let narašèala in v zaèetku šestdesetih let je celotna rodnost prvih rojstev dosegla in presegla vrednost 1,0, celotna rodnost drugih rojstev pa 0,8 otroka na eno žensko65). Te vrednosti so se, z manjšimi nihanji, ohranile do konca sedemdesetih let, in to v veliki meri zaradi zviševanja rodnosti najstnic. Dvajsetletni stagnaciji je sledilo zniževanje. V obdobju najhitrejšega zniževanja, med letoma 1980 in 1994, se je pogostnost prvih rojstev zmanjšala za 40 %, drugih pa za 38 %. Celotna rodnost tretjih rojstev se je v vsem opazovanem obdobju enakomerno zniževala; sprva hitreje, od srede 80. let pa poèasneje. Zanjo konec sedemdesetih let ni predstavljal take prelomnice kot za rojstva prvih in drugih otrok. Zniževanje celotne rodnosti za prvorojene se je z letom 1995 ustavilo, po letu 2001 pa beležimo celo rahel porast. Zniževanje celotne rodnosti drugih rojstev se je nadaljevalo do leta 2002, v letih 2003 in 2004 pa je tudi bilo zaznati rahel porast. Zniževanje celotne rodnosti tretjih otrok se je konèalo z letom 2003 - tako vsaj kažejo podatki za leto 2004. Hkrati z zniževanjem pogostnosti rojstev otrok nižjih redov se je poveèevala povpreèna starost žensk ob rojstvu teh otrok: ženske so zaèele prelagati rojstva v višje starosti. Najprej, v zaèetku osemdesetih let, se je zaèela poveèevati povpreèna starost žensk ob rojstvu prvega otroka, sledilo je poviševanje starosti ob rojstvu drugega otroka in v zaèetku devetdesetih let še ob rojstvu tretjega otroka. Zato se je doslej najbolj poveèala starost žensk ob rojstvu prvega otroka. V Sloveniji je bila leta 2004 povpreèna starost žensk ob rojstvu prvega otroka 27,5 let. Na Nizozemskem in v Španiji že od srede devetdesetih let presega 28 let, na Švedskem in Irskem pa od leta 2001 dalje. V letu 2004 sta imeli višje vrednosti kot Slovenija tudi Grèija in Finska. Èe bo Slovenija sledila razvoju v omenjenih državah, lahko prièakujemo, da se bo povpreèna starost žensk ob rojstvu prvega otroka še dvigala. Vendar starosti 30 let verjetno ne bo prekoraèila. 64) Spreminjanje ravni rodnosti glede na vrstni red rojstva lahko v Sloveniji spremljamo od srede petdesetih let dalje. 65) Celotna rodnost prvih rojstev lahko preseže vrednost 1 le, èe se znižuje povpreèna starost žensk ob rojstvu prvih otrok. 122 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA RODNOST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI Natanènejši pogled v staranje žensk ob rojstvu njihovih otrok nudijo starostno-specifiène stopnje splošne rodnosti za posamezne vrstne rede rojstev. Za petletne starostne skupine žensk so na voljo od zaèetka petdesetih let 20. stoletja dalje, za enoletne pa od zaèetka sedemdesetih let dalje (slika 21). V drugi polovici 20. stoletja je bila pogostnost prvih rojstev najvišja v starosti 20–24 let, zdaj je ta najvišja v starosti 25–29 let. V tej starosti je najvišja tudi pogostnost drugih rojstev, in to v vsem opazovanem obdobju. Za tretjega otroka so se v petdesetih letih najpogosteje odloèali v starosti 25–29 let, sedaj pa vedno bolj v starosti 30–34 let. Opisane spremembe so posledica spremenjenega obnašanja mladih generacij, rojenih od zaèetka šestdesetih let dalje. V teh generacijah se verjetnost rojstva tretjega otroka hitro znižuje, v najmlajših pa tudi že verjetnost rojstva drugega. Èe tega zniževanja ne bodo pozneje, v višjih starostih, nadomestile, se bo rodnost še naprej zniževala. Vendar pa stagnacija in celo rahel dvig nekaterih kazalnikov rodnosti v prvih letih 21. stoletja nakazujejo možnost, da se bo zniževanje rodnosti vsaj zaustavilo. Ali gre za novo obdobje v razvoju rodnosti, ali pa samo za nadomešèanje odloženih rojstev, bo razvidno šele èez nekaj let. Slika 20 prikazuje povpreène starosti žensk ob rojstvu prvih, drugih in tretjih otrok od leta 1954 dalje. Za èas pred tem letom ustreznih podatkov ni. Kljub temu smo za konec 19. in zaèetek 20. stoletja ocenili povpreèno starost žensk ob rojstvu prvega otroka. Ocena sloni na podatkih o povpreèni starosti neporoèenih žensk ob rojstvu njihovih otrok na Kranjskem, povpreènem številu živorojenih otrok na žensko, ki je rodila vsaj enega živorojenega otroka, povpreèni starosti žensk ob prvi poroki v Brusnicah in zaposlenih v tobaèni tovarni v Ljubljani v obdobju 1870–1914, oceni protogenetiènega intervala, in izraèunanih intergenetiènih intervalih. Po tej oceni je bila na ozemlju Slovenije povpreèna starost žensk ob rojstvu prvega otroka 26–27 let. Ta vrednost se je v teku demografskega prehoda verjetno zniževala, po konèani drugi svetovni vojni pa se je zaèasno dvignila (kompenzacija rojstev). Vrednosti iz srede sedemdesetih let so verjetno najnižje doslej. 123 RODNOST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Slika 19: Celotna rodnost prvih, drugih in tretjih rojstev, Slovenija, 1956–2004 Viri: Demografska, 1959-1991; SURS. Slika 20: Povpreèna starost žensk ob rojstvu prvega, drugega in tretjega otroka, Slovenija, 1954–2004 Viri: Prebivalstvo, 2005; SURS. 124 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA RODNOST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI Slika 21: Starostno-specifiène stopnje splošne rodnosti za prva, druga in tretja rojstva, Slovenija, 1971–2002 Viri: SURS; lastni izraèuni. 125 RODNOST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA 3. 1. 2 Zakonska in zunajzakonska rodnost Zakonska in zunajzakonska rodnost sta se v 20. stoletju moèno spremenili. Zakonska rodnost je najveèje spremembe doživljala v prvi polovici stoletja, zunajzakonska pa v drugi. Te spremembe lahko z ustreznimi kazalniki merimo le za leta v katerih se izvede popis prebivalstva in z njim zberejo podatki o zakonskem stanu žensk66). Zakonska rodnost se je v drugi polovici 20. stoletja zniževala podobno kot splošna, le nekoliko hitreje. Popolnoma drugaèen pa je bil potek sprememb pri zunajzakonski rodnosti. Splošna stopnja zunajzakonske rodnosti se je zniževala do zaèetka sedemdesetih let, nato se je v enem samem desetletju skoraj podvojila in odtlej bolj ali manj stagnira. Poveèanje splošnih stopenj zunajzakonske rodnosti je bilo tolikšno, da se je razlika med zakonsko in zunajzakonsko rodnostjo zelo zmanjšala: leta 1961 je bila splošna stopnja zunajzakonske rodnosti šestkrat nižja od zakonske, leta 2002 pa manj kot dvakrat. Tabela 46: Splošna, zakonska in zunajzakonska rodnost v Sloveniji, 1910–2002 (‰) Splošna stopnja Splošna stopnja Splošna stopnja Leto splošne rodnosti zakonske rodnosti zunajzakonske rodnosti 19101) (140,0) (230,0) (18,0) 1953 83,6 ... 19,8 1961 71,2 111,1 17,3 1971 62,6 88,9 15,1 1981 61,0 82,5 26,4 1991 44,5 54,4 29,7 2002 34,8 42,2 27,6 1) Ocena na osnovi izraèuna za starostno skupino 14–45 let. Viri: Bewegung 1910 in 1911, Volkszälhung 1910: podatke zbrala I. Rožman; Demografska, 1959–1991; SI št. 92/2003; Prebivalstvo, 2005; lastni izraèuni. Zakonska in zunajzakonska rodnost pa se ne loèita le po ravni, zakonska je še vedno višja od zunajzakonske, temveè tudi in predvsem po razlikah v pogostnosti rojstev v posameznih starostnih skupinah. Zakonska rodnost je najvišja v mladih letih in nato s starostjo pada, zunajzakonska rodnost pa je najvišja med dvajsetim in tridesetim letom starosti. Tudi potek sprememb je bil razlièen. Zakonska rodnost se je v obravnavanem obdobju spreminjala predvsem na zaèetku in koncu rodne dobe, zunajzakonska pa predvsem v starostih, ko je rodnost najveèja. Zato se krivulje, ki ponazarjajo starostno-specifiène stopnje zakonske in zunajzakonske rodnosti v razliènih letih, vedno bolj približujejo in v letu 2002 po 35. letu starosti ni veè razlik med zakonsko in zunajzakonsko rodnostjo. Zakonska in zunajzakonska rodnost pa imata tudi nekaj skupnega: prelaganje rojstev v višje starosti. Ta proces je izrazitejši pri zunajzakonski rodnosti kot pri zakonski. 66) Izraz zunajzakonska rodnost je uporabljen za rodnost žensk, ki v èasu rojstva svojih otrok niso živele v zakonski zvezi. To so ženske, ki so živele v zunajzakonskih skupnostih, bile samske, vdove ali razvezane. 126 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA RODNOST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI Slika 22: Starostno-specifiène stopnje zakonske in zunajzakonske rodnosti, Slovenija, 1961–2002 Viri: SURS; lastni izraèuni. Slika 23: Starostno-specifiène stopnje zakonske in zunajzakonske rodnosti, Slovenija, 1961 in 2002 Viri: SURS; lastni izraèuni. 3. 1. 3 Regionalne razlike Analiza regionalnih razlik rodnosti v drugi polovici 20. stoletja je zasnovana na razlikah v celotni rodnosti in povpreèni starosti žensk ob rojstvu njihovih otrok v štirih èasovnih toèkah: 1970–1972, 1980–1982, 1990–1992 in 2000–2002. Prvi dve èasovni toèki doloèajo razpoložljivi podatki o številu prebivalstva po starosti in spolu, zadnji dve pa èasovni razmak, doloèen s prvima. Analiza se tako nanaša na obdobje po demografskem prehodu. Najnižja ozemeljska enota, za katero so na voljo podatki in za katero je prouèevanje regionalnih razlik še smiselno, je upravna enota67). Ker so le-te razmeroma majhne, so stopnje rodnosti izraèunane za triletja. Povpreèno število 67) V šestdesetih letih se je upravna razdelitev Slovenije za dalj èasa ustalila. Nekaj ozemeljskih sprememb so doživele le mariborske in ljubljanske obèine oziroma upravne enote. Obèine so se leta 1995 preimenovale v upravne enote. 127 RODNOST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA živorojenih v triletju je primerjano s številom stalnega prebivalstva po popisih 1971, 1981, 1991 in s številom (stalnega) prebivalstva po registru leta 200168). Celotna rodnost Rodnost se je v obdobju od 1970–1972 do 2000–2002 znižala v vseh upravnih enotah. Le hitrost zniževanja je bila razlièna. V prvem desetletju se je v sedmih upravnih enotah rodnost celo rahlo dvignila. V drugem desetletju, v katerem je bilo zniževanje v veèini upravnih enot najhitrejše, takega primera ni bilo veè, v zadnjem desetletju pa se je rodnost dvignila le v Pesnici in to za 4 %. Ali gre le za sluèaj ali za prve znake ponovnega dviga, samo na osnovi poznavanja celotne rodnosti ni mogoèe sklepati. V zaèetku sedemdesetih letih je bila vrednost celotne rodnosti med 2,6 in 1,6 otroka na žensko, v zaèetku 21. stoletja pa med 1,6 in enim otrokom na žensko. Absolutna razlika med upravnimi enotami se je zmanjšala, relativna pa je ostala skoraj enaka: rodnost v upravni enoti z najnižjega mesta v ranžirni vrsti je za 38 % nižja od rodnosti v upravni enoti s prvega mesta te vrste. Spremenil se je le položaj upravnih enot v ranžirni vrsti. V zaèetku sedemdesetih let so bile na zadnjih mestih, to pomeni, da so imele najnižjo rodnost, zasavske upravne enote Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, v zaèetku osemdesetih let obalne upravne enote in Ljubljana-Center, v zaèetku devetdesetih let upravne enote Maribor, Pesnica, Ruše, v zaèetku 21. stoletja pa so se posameznim upravnim enotam iz že omenjenih podroèij pridružile še nekatere s skrajnega severovzhodnega dela Slovenije. V letih 2000–2002 je bilo povpreèno število živorojenih otrok na eno žensko prviè enako ali celo manjše od 1 v kar šestih upravnih enotah (Piran, Koper, Trbovlje, Maribor, Gornja Radgona, Lendava). Manj se je spremenil položaj na vrhu ranžirne vrste. V vsem obdobju je bila rodnost najvišja v upravnih enotah, ki ležijo zahodno in južno od Ljubljane, zlasti v upravnih enotah Ribnica, Škofja Loka, Logatec, Grosuplje in Trebnje. Mednje bi verjetno sodila tudi nekdanja obèina Ljubljana-Viè-Rudnik, èe ne bi na njeno ozemlje segal tudi znaten del mesta Ljubljane. Poleg omenjenih je bila v zaèetku sedemdesetih let rodnost visoka tudi v nekaterih upravnih enotah severovzhodne Slovenije (Gornja Radgona, Ljutomer, Ormož, Ptuj, Šentjur pri Celju), vendar se je tam hitro zniževala, zlasti v zadnjem desetletju 20. stoletja. Tako sta od pasu visoke rodnosti, ki se je do zaèetka devetdesetih let raztezal od severozahoda proti jugovzhodu in nato proti severovzhodu, ostala le še dva otoèka upravnih enot: Škofja Loka in Logatec ter Grosuplje, Trebnje in Ribnica. Nizka rodnost, ki je bila v zaèetku sedemdesetih let omejena na majhno število upravnih enot v Primorju, Ljubljani in Zasavju, se je postopoma širila na sosednje upravne enote in na vzhodno Slovenijo: najprej na Maribor z okolico, nato na Celje z okolico in nazadnje še na Prekmurje. Tako v zaèetku 21. stoletja ne moremo veè govoriti o središèih nizke rodnosti, temveè lahko govorimo le o središèih razmeroma visoke rodnosti. V letih 2000–2002 so imele najvišjo rodnost upravne enote Škofja Loka, Logatec, Ribnica, Grosuplje in Trebnje; med 1,63 in 1,50 otroka na žensko. Èeprav se rodnost znižuje tudi v teh središèih, pa vendarle ostaja znatno višja kot drugje. Za razmišljanje o razlogih imamo za zdaj še premalo elementov, vendar le velja omeniti, da na teh obmoèjih ni veèjih mest ali industrijskih središè, da imajo dobre prometne povezave z Ljubljano in da so to podroèja priseljevanja iz Ljubljane. Kombinacija dela v mestu in življenja na podeželju se tako zdi najboljša za nadpovpreèno rodnost. V obdobju od 1970–1972 do 2000–2002 je najveèje spremembe doživela vzhodna Slovenija. 68) Podatke registra smo uporabili zato, ker je bil popis izveden šele leta 2002. Ker register vedno izkazuje veèje število prebivalstva kot popis, so stopnje za slednje triletje malenkost nižje, kot bi bile, èe bi bil 2001 izveden popis in bi za izraèunavanje stopenj uporabili popisne podatke. 128 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA RODNOST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI V sedemdesetih letih se je v Sloveniji celotna rodnost znižala z 2,2 na 2,0. Razlog je bil v zniževanju rodnosti žensk starejših od 27 let. Rodnost najstnic je medtem narašèala in ob koncu sedemdesetih let dosegla najvišjo raven po drugi svetovni vojni. Vendar pa zviševanje najstniške rodnosti ni zajelo celotne Slovenije; v upravnih enotah z veèjimi mesti se je zniževala ali pa je vsaj stagnirala. To velja predvsem za zahodno Slovenijo, v vzhodni Sloveniji pa le za Maribor (sedanje upravne enote Maribor, Pesnica, Ruše). Zato so se regionalne razlike v najstniški rodnosti poveèale: stopnje splošne rodnosti v starosti 15–19 let so imele vrednosti med 29 ‰ in 79 ‰ (razmerje 1 : 2,7). Po višku ob koncu sedemdesetih oziroma v zaèetku osemdesetih let se je najstniška rodnost zaèela zniževati. Do zaèetka devetdesetih let se je znižala v vseh upravnih enotah. Ker pa je bila hitrost zniževanja razlièna, so se regionalne razlike še poveèale. Tudi èe izvzamemo upravni enoti z najnižjo (Ljubljana-Šiška) in najvišjo (Radlje ob Dravi) najstniško rodnostjo v letih 1990–1992, je bila razlika v razmerju 1 : 4. Zniževanje rodnosti in poveèevanje razlik se je nadaljevalo tudi v naslednjem desetletju. Najstniška rodnost se je znižala do take mere, da v veèini upravnih enot zahodne Slovenije ni veè omembe vredna. Nekoliko višja je bila v vzhodni Sloveniji, vendar tudi tam ne tolikšna, da bi lahko kakor koli vplivala na raven celotne rodnosti. Kljub temu je bila v letih 2000–2002 razlika med upravno enoto z najnižjo (Piran) in najvišjo (Koèevje) stopnjo najstniške rodnosti kar 1 : 10. Opisane spremembe pa vendarle niso spremenile osnovnih regionalnih znaèilnosti najstniške rodnosti. Ta je ostala ves èas enaka: zahodni del Slovenije, vkljuèno z upravno enoto Ljubljana ima nižje stopnje najstniške rodnosti, vzhodni del pa višje. V zaèetku sedemdesetih let sta v teh splošnih regionalnih znaèilnostih še izstopala skrajni jugozahodni in skrajni severovzhodni del Slovenije: obalne obèine so imele višjo najstniško rodnost od okoliških upravnih enot, Prekmurje pa nižjo. Do zaèetka 21. stoletja so se razmere spremenile tako, da imajo obalne upravne enote najnižje vrednosti v Sloveniji, Prekmurje in jugovzhodni del Slovenije (u. e. Koèevje, Èrnomelj, Metlika, Novo mesto, Trebnje) pa najvišje. Podobno kot najstniška se je v opazovanem obdobju spreminjala tudi rodnost pri ženskah, starih 20–24 let: najprej stagnacija, nato zniževanje. Tudi velikost sprememb je bila približno enaka. Razlika je le v tem, da se je najstniška rodnost najhitreje zniževala v osemdesetih letih, rodnost pri 20–24 let starih ženskah pa v devetdesetih. V letih 2000–2002 so bile regionalne znaèilnosti rodnosti za starostno skupino 20–24 let podobne najstniškim: nižja je bila v zahodni in višja v vzhodni Sloveniji. Izjeme so bile le upravne enote Logatec, Škofja Loka, Ribnica in Grosuplje, ki po svoji legi sodijo v zahodno Slovenijo, imele pa so, poleg upravne enote Trebnje, najvišjo celotno rodnost v Sloveniji v tem èasu. Najnižje vrednosti starostno-specifiènih stopenj v starosti 20–24 let, okrog 30 ‰, so imele upravne enote Izola, Koper, Piran, Sežana, Nova Gorica in Ljubljana. Najmanj se je v obravnavanem obdobju spreminjala rodnost pri ženskah starih 25–29 in 30–34 let. Rodnost pri teh dveh starostnih skupinah žensk se je najprej zniževala, v devetdesetih letih pa poveèevala. Tako so potekale spremembe v vseh upravnih enotah. V teku teh sprememb so se regionalne razlike zmanjšale. V letih 2000–2002 je bila stopnja splošne rodnosti za starostno skupino 25–29 let med 83 in 126 ‰, pri 30–34 let starih ženskah pa med 39 in 81‰. Poleg teh skupnih rodnostnih znaèilnosti pa se obe petletni starostni skupini v tem tudi razlikujeta. Pri 25–29- letnih ženskah so regionalne razlike v rodnosti neizrazite, pri 30–34-letnih ženskah pa so izrazite: v letih 2000–2002 je bila rodnost višja v zahodni in nižja v vzhodni Sloveniji; v zaèetku sedemdesetih let je bila drugaèna: zelo nizka je bila v obalnih upravnih enotah in v Zasavju (Zagorje, Trbovlje, Hrastnik), visoka pa v upravnih enotah z visoko celotno rodnostjo v okolici Ljubljane in še v nekaterih upravnih enotah vzhodne Slovenije. Tudi rodnost pri 35–39-letnicah se je najprej zniževala, v devetdesetih letih pa v prav vseh upravnih enotah poveèevala. Kljub temu je v letih 2000–2002 le izjemoma presegla 30 ‰. Regionalne razlike so izrazite, vendar so se v obdobju 30 let nekoliko spremenile: razmeroma visoke vrednosti so imele ves èas upravne enote v okolici Ljubljane, v zaèetku sedemdesetih let pa tudi nekatere upravne enote na Štajerskem (Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah); v zaèetku 21. stoletja so najvišje vrednosti le tam, kjer je tudi celotna rodnost najveèja. 129 RODNOST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Rodnost pri 40–44-letnih ženskah je že zelo nizka in ne prispeva veliko k celotni rodnosti. Nadpovpreèna je praviloma le tam, kjer je nadpovpreèna tudi celotna rodnost. Ženske po 44. letu starosti v Sloveniji rojevajo le izjemoma. Povpreèna starost žensk ob rojstvu otrok Celotna rodnost in povpreèna starost žensk ob rojstvu njihovih otrok sta med seboj povezani: èe se koledar rojstev ne spreminja, je povpreèna starost žensk ob rojstvu njihovih otrok višja tam, kjer je višja rodnost. V obdobju 1970–1972 je bila povpreèna starost žensk ob rojstvu njihovih otrok v veliki veèini upravnih enot 25 ali 26 let. Mlajše so bile v upravnih enotah z veèjimi mesti in industrijskimi središèi, zlasti v tistih z veèjim številom priseljenega prebivalstva iz drugih delov nekdanje Jugoslavije, starejše pa v drugih upravnih enotah. Strnjen pas upravnih enot z višjo povpreèno starostjo žensk ob rojstvu njihovih otrok, ta je segal od severozahoda (Tolmin) na jugovzhod (Ribnica) in nato na severovzhod (Šmarje pri Jelšah), se približno ujema z upravnimi enotami, ki so takrat imele najvišjo rodnost. Do zaèetka osemdesetih let se je v veèini upravnih enot povpreèna starost znižala za eno leto, sama regionalizacija pa se ni bistveno spremenila. Najveèje spremembe je doživelo Prekmurje, najmanjše pa obalne obèine. Veèje so bile spremembe v osemdesetih letih. Do konca desetletja se je povpreèna starost žensk ob rojstvu njihovih otrok znova dvignila na raven iz zaèetka sedemdesetih let, regionalizacija pa se je spremenila: povpreèna starost je bila v zahodnem delu Slovenije višja, v vzhodnem delu pa nižja. V tej delitvi sta bili v vzhodnem delu izjemi le upravni enoti z veèjimi mesti, Celje in Maribor, v zahodnem pa upravni enoti Jesenice in Tržiè ter nekaj po številu prebivalstva manjših upravnih enot na jugu Slovenije. Delitev Slovenije na vzhodno in zahodno je znaèilna tudi še za zaèetek 21. stoletja. Povpreèna starost žensk ob rojstvu njihovih otrok je najvišja v zahodni Sloveniji in v Ljubljani z okolico, najnižja pa na Koroškem, v Prekmurju, delu Štajerske in na jugovzhodnem robu Slovenije. V upravnih enotah z najvišjo povpreèno starostjo so ženske ob rojstvu njihovih otrok stare že 29 let. Vendar to niso upravne enote z najvišjo rodnostjo, temveè nekatere upravne enote z najnižjo ali vsaj podpovpreèno rodnostjo. V teh upravnih enotah je visoka povpreèna starost žensk ob rojstvu njihovih otrok tako visoka zaradi izrazitega prelaganja rojstev v višje starosti. V upravni enoti Ljubljana je pogostnost rojstev v starosti 35–39 let že skoraj enaka tisti v starosti 20–24 let. Med zaèetkom devetdesetih let in zaèetkom 21. stoletja se je povpreèna starost žensk ob rojstvu njihovih otrok dvignila v vseh upravnih enotah, in sicer za dve do tri leta. Spremembe so bile veèje v zahodni kot v vzhodni Sloveniji. Zato so se razlike med upravnimi enotami oziroma med vzhodno in zahodno Slovenijo še poveèale. V upravnih enotah severovzhodne Slovenije so bile ženske ob rojstvu svojih otrok v povpreèju stare 27 let, v upravnih enotah, ki ležijo ob zahodni meji, pa 29 let. Povpreèna starost žensk ob rojstvu njihovih otrok je sintezni kazalnik pogostnosti rojstev po starosti. Zato enaka povpreèna starost lahko v sebi skriva zelo razlièno razporeditev rojstev po starosti. V Sloveniji so se razlike v pogostnosti rojstev po starostnih skupinah ob enaki celotni rodnosti zaèele kazati v osemdesetih letih. Dotlej je bila razporeditev rojstev po starosti v upravnih enotah z enako celotno rodnostjo enaka ne glede na to, v katerem delu Slovenije se je upravna enota nahajala. Odtlej se razlike veèajo. V zaèetku 21. stoletja je v upravnih enotah z enako celotno rodnostjo (F) pogostnost rojstev pred 30. letom starosti višja v vzhodni Sloveniji, po tej starosti pa v zahodni Sloveniji69). Te razlike med izbranimi upravnimi enotami ponazarja slika 34. Veèina izbranih upravnih enot ima nizko celotno rodnost, kajti upravne enote z relativno visoko rodnostjo (Grosuplje, Logatec, Ribnica, Škofja Loka, Trebnje) imajo vse enako razporeditev rojstev po starosti, saj tudi vse, razen upravne enote Trebnje, ležijo v zahodni Sloveniji. Slika 34 prikazuje tudi primerjavo med starostno-specifiènimi stopnjami rodnosti v u. e. Škofja Loka in u. e. Koper. Prva predstavlja upravne enote z visoko rodnostjo, druga pa tiste z nizko rodnostjo. Razlikujeta se predvsem po 69) Enako velja tudi za prva rojstva. 134 RODNOST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA ravni rodnosti pri ženskah v starosti 20–29 let. Pri ženskah v drugih starostih so te razlike znatno manjše. To morda pomeni, da celotna rodnost tudi v sedanjosti ni popolnoma neodvisna od starosti ob prvem rojstvu. Poleg regionalnih razlik v razporeditvi rojstev po starosti žensk verjetno obstajajo tudi razlike med mestnimi in nemestnimi obmoèji. Nanje opozarja velikost razlik med posameznimi upravnimi enotami. Med upravnimi enotami z veèjimi mesti (Ljubljana, Maribor, Celje, Koper itd.) so razlike manjše kot med upravnimi enotami brez veèjih mest. Razpoložljivi podatki žal ne omogoèajo, da bi razlike med mestnimi in nemestnimi obmoèji izmerili. Izmerili smo jih le za generacije (poglavje 4). Opisane spremembe navajajo na sklep, da so spremembe v koledarju splošne rodnosti zajele najprej zahodno Slovenijo in se postopoma širile proti vzhodu. To pa bi pomenilo, da je spreminjanje koledarja rodnosti povezano predvsem z ravnjo splošne razvitosti. Zahodna Slovenija je v primerjavi z vzhodno Slovenijo gospodarsko moènejša, njeno prebivalstvo je bolj izobraženo, dohodek na prebivalca v njej je višji, prièakovano trajanje življenja ob rojstvu je daljše itd. Èe je res tako, lahko prièakujemo, da se bo v vzhodni Sloveniji rodnost mladih v prihodnjih letih znižala. To bi vodilo k nadaljnjemu zniževanju rodnosti, èe se ne bi poveèala rodnost v višjih starostih. Sklepanje pa je lahko tudi drugaèno. Ker je pri enaki ravni celotne rodnosti rodnost mlajših žensk višja v vzhodni Sloveniji kot v zahodni, rodnost žensk starejših od 30 let, pa višja v zahodni kot v vzhodni, se zdi, da so zgodnejša rojstva posebnost vzhodnega dela Slovenije in da je ta posebnost povezana z drugaènim zapovrstjem dogodkov, ki vodijo v nastanek družin z otroki. Veè o tem v poglavju 3.2.5. Slika 34: Starostno-specifiène stopnje splošne rodnosti v izbranih upravnih enotah, Slovenija, 2000–2002 Vir: SURS. 136 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA RODNOST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI 3. 2 NEPOSREDNI DEJAVNIKI RODNOSTI Pomembnost posameznih dejavnikov, ki opredeljujejo raven rodnosti, se je med demografskim prehodom spremenila. Namesto neposrednih postajajo vedno pomembnejši posredni dejavniki rodnosti. Ker pa èasovni okvir tega poglavja (od konca druge svetovne vojne dalje) zajema tudi še zadnjo etapo (prvega) demografskega prehoda in ker novejše raziskave kažejo, da ima poroènost še vedno doloèen vpliv na raven rodnosti, to podpoglavje obravnava poroènost, zunajzakonske skupnosti, zunajzakonska rojstva in kontracepcijo. Slednja je v sedanjosti najpomembnejši neposredni dejavnik rodnosti. V Evropi je prav širjenje uporabe zanesljivih kontracepcijskih sredstev od zaèetka šestdesetih let dalje sprožilo vrsto sprememb, ki sestavljajo drugi demografski prehod. Prva sprememba je bilo zniževanje števila rojstev višjih redov, sledilo je rahlajanje povezave med poroènostjo in rodnostjo: ljudje so se lahko poroèili mlajši, ne da bi imeli takoj otroke. Pari so zaèeli prelagati rojstva v višje starosti. Življenje v zunajzakonskih skupnostih je postalo, vsaj zaèasno, alternativa zakonski zvezi. Zato se je poveèala zunajzakonska rodnost (Van de Kaa, 1997). V Sloveniji se je (prvi) demografski prehod konèal sredi šestdesetih let (Vogelnik, 1965). V istem desetletju je po uradnih podatkih število priseljenih zaèelo presegati število odseljenih70). Slovenija se je iz dežele odseljevanja spremenila v deželo priseljevanja. Priseljenci so prihajali iz drugih delov nekdanje Jugoslavije in postopoma spreminjali narodno sestavo mest in industrijskih središè. Po konèanem (prvem) demografskem prehodu je rodnost v Sloveniji še dobro desetletje stagnirala, nato pa se je zaèelo naglo zniževanje, ki se je zaustavilo šele konec 20. stoletja71). Vloga posameznih dejavnikov, ki so v tem obdobju vplivali na spreminjanje ravni rodnosti, je bila bistveno drugaèna od tiste, ki so jo imeli pred demografskim prehodom. Povpreèna starost ob poroki in delež dokonèno samskih žensk, odloèilna dejavnika ravni rodnosti pred (prvim) demografskim prehodom, sta izgubila veèino svoje veljave. Dokonèno samskih je vedno manj in njihova rodnost vedno veèja, starost ob poroki pa zaradi zavestnega naèrtovanja rojstev tudi ni veè odloèilna za to, koliko otrok bosta zakonca oziroma partnerja imela. Za raven rodnosti so postali odloèilnejši drugi, posredni dejavniki. Èeprav neposredni dejavniki, razen kontracepcije, niso veè pomembni dejavniki rodnosti, pa so še vedno pomembni dejavniki regionalnih razlik v poroènem in rodnem obnašanju ljudi. Spremembe poroènega in rodnega obnašanja ljudi, ki sestavljajo drugi demografski prehod, se namreè v Sloveniji sreèujejo s tradicionalnimi, zgodovinsko pogojenimi razlikami. Rezultat tega stika niso velike regionalne razlike v ravni rodnosti, temveè zelo razliène poti, ki vodijo v nastanek družin z otroki. 3. 2. 1 Poroènost Poroènost vpliva na raven splošne rodnosti s pogostnostjo sklepanja porok, s starostjo ob poroki in s trajanjem poroke. Pogostnost sklepanja porok je odvisna od številènega razmerja med spoloma, od razliènih socialno- ekonomskih in kulturnih dejavnikov ter od posameznikove želje, da sklene zakonsko zvezo. Podobno velja za povpreèno starost ob poroki. Trajanje poroke pa je odvisno od starosti ženina in neveste ob sklenitvi zakonske zveze in od starosti poroke ob njenem razpadu. Najpomembnejši razlog za razpad zakonske zveze pred koncem ženine rodne dobe je bila v preteklosti smrt moža, v sedanjosti pa razveza zakonske zveze. V starostih, v katerih se sklene najveè porok, se številèno razmerje med spoloma praviloma nagiba v korist moških. Zato je celotna poroènost žensk nekoliko veèja od celotne poroènosti moških72). Èe se to razmerje med spoloma iz kakršnih koli razlogov poruši, se verjetnost poroke za en spol zmanjša, veèje spremembe pa lahko doživi tudi povpreèna starost ob poroki. Take spremembe je v Sloveniji povzroèila druga svetovna vojna. V povojnih letih je bila celotna poroènost moških 70) V uradne podatke o številu odseljenih niso bili vkljuèeni zdomci. Èe bi zdomce šteli med odseljene, bi selitveni porast postal pozitiven šele v sedemdesetih ali celo osemdesetih letih 20. stoletja. 71) V Sloveniji lahko zaèetke takoimenovanega drugega demografskega prehoda umestimo v drugo polovico sedemdesetih let, ali pa v zaèetek osemdesetih let, ko se je zaèelo hitro zniževanje rodnosti. 72) V mirnem èasu je med mladimi veè moških kot žensk, zato je celotna poroènost pri ženskah za malenkost višja kot pri moških. Celotna poroènost predstavlja vsoto starostno-specifiènih stopenj poroènosti v starostnem intervalu 15–49 let. Raèuna se za vsak spol posebej. 137 RODNOST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA veèja od celotne poroènosti žensk, obe pa sta do srede sedemdesetih let presegali vrednost 1. Istoèasno se je zniževala povpreèna starost ob poroki. Za Slovenijo se prvi podatek o povpreèni starosti ob poroki nanaša na leto 194873). Takrat so bile neveste v povpreèju stare 26 let, ženini pa 31 let. To je razmeroma visoka starost. Èe ne bi bilo druge svetovne vojne, bi bila gotovo nižja. Vojna je namreè marsikatero poroko preložila na poznejši èas, nekatere pa tudi prepreèila. Posledica odlaganja porok je bila visoka povpreèna starost novoporoèencev v prvih povojnih letih, posledica veèjega števila vojnih žrtev med moškimi kot med ženskami pa veèja pogostnost poroèanja moških kot žensk. Sèasoma, s prihodom novih generacij, se je ponovno vzpostavilo ravnovesje med spoloma in pogostnost porok je postala približno enaka za oba spola (tabela 47). Sklepanje zakonskih zvez je postalo ponovno odvisno predvsem od posameznikove volje. Povpreèna starost novoporoèencev se je prièela zniževati. In prav zniževanje povpreène starosti ob poroki je vzdrževalo celotno poroènost na zelo visoki ravni prav do srede sedemdesetih let. Sredi sedemdesetih let je bila povpreèna starost nevest 24 let in ta vrednost je ostala nespremenjena skoraj do konca 80. let. Odtlej se poveèuje in leta 2002 je povpreèna starost neveste že presegla 29 let. V tem obdobju se je celotna poroènost neprestano zniževala. Iz primerjave obeh procesov je mogoèe sklepati, da je doloèen del mladih že sredi sedemdesetih let prièel zavraèati poroko ali pa jo prelagati v višje starosti. Drugi so se še naprej poroèali razmeroma mladi. Tabela 47: Povpreèna starost ob poroki in celotna poroènost, Slovenija, 1953–2004 Povpreèna starost ob Celotna poroènost Leto sklenitvi zakonske zveze moški ženske moški ženske 1953 29,9 26,0 1,19 1,02 1961 29,1 25,6 1,12 1,16 1971 27,6 24,1 0,99 1,02 1981 27,5 24,2 0,76 0,80 1986 27,6 24,3 0,66 0,69 1991 28,6 25,6 0,52 0,54 1996 30,6 27,2 0,48 0,51 2002 32,3 29,2 0,44 0,47 2004 32,6 29,6 0,41 0,44 Viri: Demografska, 1959–1991; Prebivalstvo, 2005; SURS; lastni izraèuni. K spreminjanju povpreène starosti ob poroki so najveè prispevali mladi. Po zakljuèku kompenzacijskega obdobja, ki je sledilo drugi svetovni vojni, se je poroènost mladih zelo poveèala in dosegla višek v šestdesetih letih. Sledil je upad; najprej se je zaèela zniževati poroènost oseb, starih 20–24 let, nato pa še poroènost oseb, starih 15–19 let. Slednja se je med leti 1971 in 2001 zmanjšala za stokrat (od 53,1 na 0,5 ‰), poroènost oseb, starih 20–24 pa v obdobju 1971–2001 za devetkrat. Poroènost oseb, starejših od 24 let, se je sprva zniževala, nato pa so se starostno-specifiène stopnje poroènosti postopoma zaèele poviševati - najprej v starostni skupini 25–29 let (že v osemdesetih letih), nato pa še v višjih starostnih skupinah. Ta dvig pa ni bil tolikšen, da bi nadomestil soèasno zmanjšanje poroènosti med mladimi. Zato se je celotna poroènost zniževala in leta 2002 pri ženskah dosegla vrednost 0,47. Èe bi vrednosti starostno- specifiènih stopenj poroènosti ostale v naslednjih 35 letih nespremenjene, umrljivost do starosti 49 let pa bi bila enaka 0, bi bila v starosti 50 let vsaj enkrat poroèena manj kot polovica žensk. To je seveda le malo verjetno. Zelo nizke vrednosti celotne poroènosti (vse poroke) so namreè v precejšnji meri posledica zviševanja povpreène starosti žensk ob sklenitvi zakonske zveze. 73) Leta 1976, ko je bil sprejet zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, je izraz "poroka" zamenjala besedna zveza "sklenitev zakonske zveze". 138 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA RODNOST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI Tabela 48: Starostno-specifiène stopnje poroènosti pri ženskah, vse poroke, 1953–2004 (‰) Starost 1953 1961 1971 1981 1991 2002 2004 15–19 23,6 39,0 53,1 41,9 13,0 2,9 2,9 20–24 82,1 105,6 96,4 78,4 55,2 25,8 21,1 25–29 50,4 47,2 27,5 23,1 25,8 38,5 36,9 30–34 24,8 18,1 11,7 8,0 7,6 16,5 17,1 35–39 12,3 10,6 6,1 4,6 2,8 5,4 5,6 40–44 6,8 6,6 4,5 2,5 1,7 3,3 2,7 45–49 3,7 4,1 2,8 2,1 1,7 2,0 1,7 50–54 2,6 2,9 3,0 1,8 1,0 1,6 1,4 55–59 1,2 1,3 2,1 1,3 0,8 0,9 1,1 60–64 0,8 0,7 1,4 1,5 0,4 0,5 0,7 65–69 0,2 0,1 1,4 1,1 0,5 0,3 0,2 Viri: Demografska, 1959–1991; Prebivalstvo, 2005; SURS; lastni izraèuni. Prve poroke Bolj kot vse poroke so za raven rodnosti pomembne prve poroke. Prva poroka je namreè tudi še po drugi svetovni vojni za veliko veèino žensk pomenila prièetek dejanskega rodnega obdobja. Zato za odkrivanje povezav med rodnostjo in poroènostjo raje uporabljamo kazalnike prvih kot pa vseh porok. Ker pa so za prvi desetletji po koncu druge svetovne vojne za Slovenijo na voljo le podatki za vse poroke oziroma ker je bila opredelitev prve poroke takrat drugaèna od zdajšnje, smo za prikaz dolgoroènih gibanj uporabili kazalnike za vse poroke74). Pogostnost prvih porok in tudi povpreèna starost ob prvi poroki sta nujno nižji od ustreznih vrednosti za vse poroke. Velikost razlike je odvisna od pogostnosti ponovnih porok in povpreène starosti ob ponovnih porokah. V Sloveniji je razlika med celotno poroènostjo vseh in samo prvih porok od leta 1963 dalje - odtlej obe vrednosti lahko primerjamo - majhna in skoraj konstantna: celotna poroènost vseh porok je za približno 7 % višja od celotne poroènosti prvih porok. Tudi razlika v povpreèni starosti ostaja ves èas približno enaka: za moške niha med letom in pol in dvema letoma, za ženske pa med letom in dvema letoma. Spreminjanje pogostnosti prvih porok in povpreène starosti nevest ob prvi poroki je potekalo podobno kot pri vseh porokah: vpliv vojne, zaradi katere sta se vrednosti obeh kazalnikov (najprej) dvignili, je v nekaj letih splahnel. Neveste so postajale vse mlajše in sredi 70. let je povpreèna starost nevest ob prvi poroki dosegla najnižjo vrednost: 22,5 leta. Do leta 2002 se je dvignila za 5 let, na 27,8 let. To je višja povpreèna starost nevest od tiste, ki so jo imele vse neveste, ne glede na vrstni red poroke, v prvih povojnih letih in enaka povpreèni starosti ženinov ob prvi poroki v prvi polovici petdesetih let. Zniževanje povpreène starosti ob prvi poroki je povzroèilo kopièenje števila prvih porok in s tem zadrževanje celotne poroènosti žensk (prve poroke) nad vrednostjo 1. Ko pa se je zniževanje povpreène starosti nevest ob prvi poroki zaustavilo in se je zaèela starost dvigovati, obenem pa so mladi zaèeli odklanjati poroko, se je celotna poroènost prvih porok zelo hitro znižala. Zadnjih 10 let je zniževanje celotne poroènosti žensk, ki se poroèe prviè, poèasnejše. 74) Jugoslovanska statistika je med prve poroke uvršèala le tiste, pri katerih sta bila oba, ženin in nevesta, samska. 139 RODNOST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Slika 35: Celotna poroènost žensk ob vseh in ob prvih porokah, Slovenija, 1963–2005 Viri: Demografska, 1959–1991; Prebivalstvo, 2005; SURS; lastni izraèuni. Slika 36: Povpreèna starost nevest in ženinov ob vseh in ob prvih porokah, Slovenija, 1948–2005 Viri: Demografska, 1959–1991; Prebivalstvo, 2005; SURS; lastni izraèuni. 140 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA RODNOST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI Slika 37: Starostno-specifiène stopnje poroènosti žensk, prve poroke, Slovenija, 1963–2004 Viri: Demografska 1959–1991; SURS; lastni izraèuni. Pogostnost prvih porok žensk je bila vse do leta 2000 najvišja v starosti 20–24 let. V prvih letih 21. stoletja jo je presegla pogostnost v starosti 25–29 let in èe se bo trend nadaljeval, jo bo kmalu tudi v starosti 30–34 let. Neveste se starajo hitreje kot mlade matere. Starostna skupina 20–24 se od vseh drugih razlikuje tudi po tem, da se je pogostnost prvih porok pri ženskah v tej starosti v obdobju 1963–2004 neprestano zniževala, sprva poèasi, od zaèetka osemdesetih let pa hitro. Do srede osemdesetih let se je zniževala tudi pogostnost prvih porok v starostnih skupinah 25–29 in 30–34 let; potem je na tej ravni nekaj let mirovala, stagnirala, nato pa se je zaèela spet zviševati. Sledila je nekajletna stagnacija in nato zviševanje. Najbolj pa se je spreminjala poroènost najstnic. Narašèanju, ki je trajalo do srede sedemdesetih let, in ki je povzroèilo, da je bila povpreèna starost ob prvi poroki takrat najnižja doslej, je sledilo zniževanje, ki je pripeljalo do tega, da se od leta 2000 dalje prviè poroèijo le 3 od 1000 žensk te starosti. Doloèeno število (prvih) zakonskih zvez z leti razpade. V 19. stoletju je poroka, vsaj formalno, lahko razpadla samo zaradi smrti enega od zakoncev. S podaljševanjem življenja se je pogostnost vdovstva v rodnem obdobju postopoma zmanjševala, poveèevala pa se je, posebno še od druge svetovne vojne dalje, pogostnost razpada porok zaradi razveze zakonske zveze. Ob koncu 20. stoletja je imela v Sloveniji celotna razveznost vrednost 0,20, v prvih letih 21. stoletja pa že 0,25. V primerjavi s tistimi evropskimi državami, v katerih je celotna razveznost 0,50 (Èeška, Belgija, Estonija itd.), to niso visoke vrednosti. Poleg tega je bilo v devetdesetih letih 20. stoletja povpreèno trajanje poroke ob razvezi v Sloveniji najdaljše v Evropi, 14 let (Trends, 1999: 79). To pa je obièajno dovolj dolga doba, da se rodijo vsi želeni otroci. Zato vsaj v novejšem obdobju razveznost ni pomemben dejavnik (nižje) rodnosti v Sloveniji75). 75) Èe je vrednost celotne razveznosti 0,50, to pomeni, da bi se ob nespremenjeni razveznosti in nièni umrljivosti v približno tridesetih letih po sklenitvi zakonske zveze razvezala polovica zakonskih zvez. Vpliv razvez na raven rodnosti ni odvisen samo od pogostnosti razvez in trajanja poroke ob razvezi, temveè tudi od starosti ob prvi poroki in pogostosti ponovnih porok. Ponovna poroka razvezanih zakoncev v sorazmerno mladih letih lahko pomeni rojstvo še enega otroka. Èe pa zakon, ki mu sledi razveza, skleneta partnerja v zrelih letih (npr. po tridesetem letu starosti), pa je verjetnost rojstva še enega otroka v novi zakonski zvezi veliko manjša. 141 RODNOST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Slika 38: Starostno-specifiène stopnje poroènosti žensk, prve poroke, Slovenija, 1963, 1971, 1981, 1991, 2002 Viri: Demografska 1959–1991; SURS; lastni izraèuni. Razpadu zakonske zveze vèasih sledi ponovna poroka. Ponovne poroke so v petdesetih letih v Sloveniji predstavljale 14–15 % vseh porok, od srede sedemdesetih let dalje pa delež teh porok niha okrog 10 %. Spreminja se le struktura ponovnih porok. Zaradi zniževanja umrljivosti se zmanjšuje delež porok vdov in vdovcev, zaradi zviševanja razveznosti pa se poveèuje delež porok razvezanih; ob koncu devetdesetih let je znašal 9 %. Ponovne poroke so za raven rodnosti manj pomembne od prvih, saj so neveste ob drugi poroki praviloma starejše. Kljub temu pa so lahko v doloèenih okolišèinah dejavnik, ki pozitivno vpliva na raven rodnosti. Èe sta partnerja mlada in še nimata želenega števila otrok, se bosta morda odloèila še za skupnega. Vendar pa se zdi, da je v Sloveniji takih parov malo. Neveste, ki so v devetdesetih letih sklenile ponovno zakonsko zvezo, so bile v povpreèju 15 let starejše od tistih, ki so sklenile prvo. Stare so bile okrog 40 let, kar pomeni, da ponovne poroke ne morejo imeti pozitivnih posledic za raven rodnosti. Zato tudi dejstvo, da o pogostnosti ponovnih porok nimamo informacij, za analizo rodnosti ni pomembno. Ob vedno manjši pogostnosti sklepanja zakonskih zvez in narašèajoèi pogostnosti razvez se zastavlja vprašanje o smiselnosti raziskovanja poroènosti kot dejavnika rodnosti. Nekatere tuje raziskave sicer kažejo, da do konca rodne dobe sklene zakonsko zvezo približno tri èetrtine žensk, vendar vedno veèji del rodnosti predstavljajo zunajzakonska rojstva. Tabela 49: Povpreèna starost ob sklenitvi prvih in ponovnih zakonskih zvez, Slovenija, 1981–2002 Prve poroke Ponovne poroke Leto neveste ženini neveste ženini 1981 22,5 25,6 37,9 43,0 1991 24,0 26,8 39,7 43,8 2002 27,4 30,1 42,6 47,6 Viri: SURS; lastni izraèuni. 142 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA RODNOST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI 3. 2. 2 Zunajzakonske skupnosti Odnos ljudi do zakonske zveze se je v zadnjih štiridesetih letih v mnogih evropskih državah drastièno spremenil. Med najveèje spremembe sodi gotovo narašèajoèa naklonjenost do družinskega življenja brez sklenitve zakonske zveze ali z drugimi besedami, do življenja v zunajzakonskih skupnostih. To je bilo dotlej omejeno le na posebne skupine parov, take, ki se iz ekonomskih ali pravnih razlogov niso mogli poroèiti ali pa se iz ideoloških razlogov niso želeli. Življenje v zunajzakonskih skupnostih se je najprej razširilo na Švedskem; tam je bilo že leta 1975 med novonastalimi skupnostmi, v katerih je bila ženska stara 25–29 let, kar 23 % zunajzakonskih. Odtlej se delež poveèuje in je leta 1989 dosegel 50 % (Pinelli, 2001: 61). V Franciji sta bili v letih 1983–1985 med novonastalimi življenjskimi skupnostmi dve tretjini zunajzakonskih. Vendar se jih je polovica poroèila v prvih treh letih skupnega življenja (Leridon, 1990). Življenje v zunajzakonski skupnosti je bila za mnoge le "priprava" na zakon. Tudi v Sloveniji je življenje v zakonskih skupnostih, ki je bilo do leta 1976 edini formalno priznani naèin življenja v skupnosti, postopoma zaèelo nadomešèati življenje v zunajzakonskih skupnostih76). O razširjenosti zunajzakonskih skupnosti je težko soditi, saj je njihova osnovna znaèilnost prav v tem, da niso registrirane77). Sodeè po deležu otrok, rojenih zunaj zakonske zveze, je v Sloveniji število zunajzakonskih skupnosti zaèelo narašèati sredi sedemdesetih let. Prve podatke o njihovem številu pa je dal popis prebivalstva leta 1981. Našteli so približno deset tisoè zunajzakonskih skupnosti, to je 1,9 % vseh družin v Sloveniji78). Do leta 1991 se je ta delež poveèal na 3,1 %, leta 2002 pa je znašal že 7,6 %. Iz podatkov popisa 1991 in 2002 tudi izhaja, da se je pogostnost življenja v zunajzakonski skupnosti za ženske, stare 15–49 let, med leti 1991 in 2002 moèno poveèala in da se vstopanje v te skupnosti, podobno kot vstopanje v zakonske skupnosti, odmika v višje starosti. Ob popisu 1991 je bila za ženske pogostnost življenja v zunajzakonski skupnosti najveèja v starosti 20–29 let, ob popisu 2002 pa v starosti 25–34 let (tabela 50). Za življenje v zunajzakonskih skupnostih se odloèajo predvsem mladi. Na to kažejo tako podatki popisov kot tudi izsledki ankete o rodnosti (FFS) iz leta 1995. Pri vsaki mlajši generaciji zanimanje za poroko kot prvo partnersko zvezo popušèa. Moški in ženske èedalje daljša obdobja preživijo v zunajzakonskih skupnostih. Obenem vedno dlje živijo s starši (Kožuh-Novak, 1998). Èeprav se za življenje v zunajzakonskih skupnostih odloèajo predvsem mladi, pa to ne pomeni, da vsi vanjo vstopajo samski. Za življenje v zunajzakonski skupnosti se odloèajo tudi tisti, ki so že doživeli razvezo zakonske zveze ali so ovdoveli, in si ne želijo skleniti ponovne zakonske zveze. Z novim partnerjem živijo v zunajzakonski skupnosti. Podatki popisa 2002 povedo, da je bilo takrat med ženskami, ki so živele v zunajzakonskih skupnostih in bile stare 15–49 let, kar 12 % razvezanih, 1,7 % vdovelih in 4,8 % še formalno poroèenih. Èeprav je življenje v zunajzakonskih skupnostih vedno bolj razširjeno, pa izraèuni na podlagi podatkov iz popisa 2002 kažejo, da je v vseh starostih, razen med najstnicami, delež poroèenih žensk veèji od deleža tistih, ki žive v zunajzakonskih skupnostih. Razlika se veèa s starostjo. Tudi število družin mater z otroki je v vseh starostih veèje od števila družin zunajzakonskih parov z otroki. Podobni so podatki Inštituta za varovanje zdravja o rojstvih po zakonskem stanu mater: do leta 2001 je bil delež samskih mater veèji od deleža mater, ki so izjavile, da žive v zunajzakonskih skupnostih79). Drugaèe govore podatki iz ankete o rodnosti in družini (1995): delež žensk, ki ob 76) Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih iz leta 1976 je v 12. èlenu doloèil, da ima "dalj èasa trajajoèa življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, zanju enake pravne posledice po tem zakonu, kot èe bi sklenila zakonsko zvezo". 77) V nekaterih evropskih državah je zunajzakonsko skupnost mogoèe registrirati. Prva je to možnost dala Danska, leta 1989, sledile so Norveška, Švedska, Nizozemska, Francija itd. Registracija ni enakovredna poroki (Festy, 2001). 78) Družina je življenjska skupnost oseb v okviru zasebnega gospodinjstva: starš z otrokom/ki, poroèen ali neporoèen par z otrokom/ki ali brez njih. 79) Število rojstev Zakonski stan matere Leto (=100) Samske Poroèene Vdove Razvezane Zunajz. skup. Neznan 1991 21741 21,8 74,0 0,3 1,4 2,4 0,0 2002 17583 19,0 55,1 0,1 0,6 20,3 4,9 Vir: IVZ. 143 RODNOST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA rojstvu prvega otroka niso bile poroèene in niso živele v zunajzakonski skupnosti, je bil med mlajšimi od 30 let nižji od deleža žensk, ki so ob rojstvu prvega otroka živele v zunajzakonski skupnosti. Razloge za ta neskladja lahko le naštejemo, ne moremo pa oceniti, kateri so merodajni: nejasna definicija zunajzakonske skupnosti, razpadanje zunajzakonskih in zakonskih skupnosti, zaradi èesar se s starostjo veèa delež žensk, ki žive same z otroki, nepriznanje življenja v zunajzakonski skupnosti, ker samohranilstvo prinaša doloèene ugodnosti, loèeno življenje zunajzakonskih parov itd. Loèeno življenje zunajzakonskih, pa tudi zakonskih parov, je novejši pojav (LAT), ki ga s popisi prebivalstva ni mogoèe izmeriti. Definicija družine namreè zahteva življenje v skupnem gospodinjstvu, eden od elementov gospodinjstva pa je skupno stanovanje. V evropskem merilu je razširjenost loèenega življenja zelo razlièna. Sodeè po anketnih podatkih iz devetdesetih let, se delež žensk, starih 20–39 let, ki so živele loèeno od partnerjev, giblje med 2,8 % na Poljskem in 20,5 % v Italiji (Pinelli, 2001: 62). Tabela 50: Ženske, stare 15–49 let, v zunajzakonskih in zakonskih skupnostih, Slovenija, popisa 1991 in 2002 Zunajzakonske skupnosti Zakonske skupnosti 1991 2002 2002 Starost Število na Delež tistih, Število na Delež tistih, Število na Delež tistih, 1000 žensk ki so rodile vsaj 1000 žensk ki so rodile vsaj 1000 žensk ki so rodile vsaj iste starosti enega otroka iste starosti enega otroka iste starosti enega otroka (%) % % 15–19 7,2 54,4 3,9 37,7 3,0 53,9 20–24 46,8 72,3 48,9 58,5 81,7 69,0 25–29 54,8 81,0 121,9 69,3 370,5 83,7 30–34 39,5 84,1 120,3 85,1 627,7 94,1 35–39 25,9 82,5 92,0 89,7 729,4 97,1 40–44 18,4 75,4 64,0 90,1 766,1 97,3 45–49 13,8 59,1 45,8 88,6 770,9 96,9 Vir: SURS. Tako kot nekatere zakonske skupnosti tudi nekatere zunajzakonske skupnosti sèasoma razpadejo. Pogostnosti tega pojava ne poznamo. Tudi ne poznamo pogostnosti prehoda iz zunajzakonske v zakonsko skupnost. Vemo le, da je ta prehod pogosto povezan z rojstvom otroka. Na osnovi podatkov o številu živorojenih po starosti in zakonskem stanu matere ter vrstnem redu rojstva je namreè mogoèe sklepati, da se mnogi zunajzakonski partnerji odloèijo za sklenitev zakonske zveze šele po rojstvu otroka80). Za take pare je življenje v zunajzakonski skupnosti le prehodno obdobje med partnerstvom in zakonsko zvezo. Vstop v zakonsko skupnost se odmika v višje starosti. Prav tako, èeprav poèasneje, se v višje starosti odmika vstop v zunajzakonske skupnosti. Mladi vedno dlje živijo s starši (Obersnel Kveder et al., 2001: 23). Ob popisu 2002 sta v Sloveniji èetrtina žensk in polovica moških, starih 29 let, še vedno ali ponovno živeli s starši. S tem se v višje starosti odmikajo tudi rojstva otrok. Na odloèitev za sklenitev zakonske zveze ali za vstop v zunajzakonsko skupnost poleg "mode" verjetno vplivajo tudi drugi dejavniki. V Švici se za poroko odloèajo ženske z osnovno izobrazbo in tiste, ki ne opravljajo poklica (Charton in Wanner, 2001: 564), druge pa za zunajzakonske skupnosti. V Franciji so bile do zaèetka šestdesetih let 20. stoletja zunajzakonske skupnosti znaèilne le za delavstvo (Toulemon, 1996). V Sloveniji leta 2002 pomembnih razlik glede izobrazbe ni opaziti. Med starimi 15–19, 20–24 in 25–29 let je bilo v vseh izobrazbenih skupinah veè poroèenih kot pa tistih, ki žive v zunajzakonskih skupnostih. V starosti 20–24 let je bila razlika najmanjša med ženskami z osnovno in poklicno izobrazbo, v starosti 25–29 let pa med ženskami z nepopolno osnovno in podiplomsko izobrazbo. 80) Leta 2001 je bilo zunaj zakonske zveze rojenih že veè kot polovico prvorojencev, a samo tretjina drugorojencev. 144 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA RODNOST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI Slika 39: Družinski statusi žensk, starih 15–49 let, Slovenija, popis 2002 Vir: SURS. 3. 2. 3 Druge družinske oblike Ženske, ki niso poroèene in ne živijo v zunajzakonskih skupnostih, živijo skupaj s starši (nimajo otrok in ne živijo s partnerjem v skupnem gospodinjstvu), živijo same (v posebnem stanovanju) ali pa živijo same z otrokom ali otroki. Formalno so lahko samske, razvezane ali vdove, izjemoma tudi poroèene. Najštevilènejše so matere z otroki. Družina matere z otroki nastane, ko rodi otroka neporoèena ženska oziroma ženska, ki ne živi v zunajzakonski skupnosti, ali pa z razpadom zakonske (vdovstvo, razveza) ali zunajzakonske skupnosti z otroki. Prav zaradi razpadov zakonskih in zunajzakonskih skupnosti se delež mater z otroki s starostjo veèa. Pri popisu 2002 so matere z otroki predstavljale 12 % vseh žensk starih 30–40 let, oziroma 13–14 % med starejšimi od 40 let. Ženske, ki žive same, so redke. Njihov delež v nobeni starosti ne preseže 5 %. Najveè jih živi samih okrog 30. leta starosti in proti koncu rodne dobe. Število žensk, ki žive skupaj s starši (otrok), se s starostjo zmanjšuje. V starosti 25 let je bilo pri popisu 2002 takih še dobra polovica, v starosti 32 let še 11 %, ob koncu rodne dobe pa okrog 2 %. Med ženskami, ki niso bile poroèene, niti niso živele v zunajzakonski skupnosti, so bile ob popisu leta 2002 do starosti 31 let najštevilènejše ženske, ki so živele skupaj s starši, v višjih starostih pa ženske, ki so živele same z otrokom/otroki (slika 39). 145 RODNOST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA 3. 2. 4 Zunajzakonska rojstva Po koncu druge svetovne vojne je bila poroènost, merjena s celotno poroènostjo prvih porok žensk, v vseh evropskih državah zelo blizu vrednosti 1; skoraj vsi so se vsaj enkrat poroèili. V sedemdesetih letih pa je celotna poroènost zaèela postopoma upadati, najprej v skandinavskih državah, nato v državah zahodne in južne Evrope. V srednji in vzhodni Evropi je ostala na visoki ravni vse do zaèetka devetdesetih let, potem se je izredno hitro znižala. V prvih letih 21. stoletja je bila vrednost celotne poroènosti za prve poroke v veliki veèini evropskih držav med 0,4 in 0,6. Približno soèasno z zniževanjem poroènosti se je zaèel poveèevati delež otrok, rojenih neporoèenim staršem. Èeprav je proces zajel vse evropske države, so razlike v deležih zunaj zakonske zveze rojenih otrok še vedno velike in po eni strani odražajo razliène stopnje razvoja - etape drugega demografskega prehoda, po drugi pa kulturno raznolikost Evrope. Deleži nezakonskih rojstev so bili ponekod v Evropi visoki že v preteklosti in tam so visoki tudi še v sedanjosti. Pred drugo svetovno vojno je v Sloveniji vsakega desetega živorojenega otroka rodila neporoèena ženska81). V prvih povojnih letih je zaradi nesorazmerja med spoloma delež nezakonskih rojstev verjetno nekoliko narasel (prvi podatki se nanašajo na leto 1950), nato pa se je zmanjševal in v drugi polovici šestdesetih let dosegel najnižjo vrednost, 8,6 %. Od takrat dalje je delež nezakonskih rojstev neprestano narašèal, sprva poèasi, nato vse hitreje: leta 1987 je presegel 20 %, leta 1996 30 %, leta 2002 pa 40 %. Tolikšen preobrat v pogostnosti zunajzakonskih rojstev ne bi bil mogoè, èe se ne bi bistveno spremenilo rodno obnašanje neporoèenih. Spremenjeno rodno obnašanje neporoèenih lahko prepoznamo le posredno, s pomoèjo nekaterih demografskih kazalnikov. Eden najzgovornejših je delež priznanj oèetovstva. V obdobju 1955–1974 je bilo oèetovstvo priznano le dobri polovici otrok, rojenih zunaj zakonske zveze, od takrat dalje pa je ta delež narašèal in od zaèetka devetdesetih let dalje presega 90 % (tabela 51). Zato se delež in celo absolutno število otrok, katerih oèetje niso priznali oèetovstva, zmanjšuje82). Vse te spremembe pomenijo, da veèina otrok, rojenih zunaj zakonske zveze, Slika 40: Delež zunajzakonskih rojstev, Slovenija, 1948–2005 Viri: Demografska, 1959–1960; Prebivalstvo, 2005; SURS. 81) Ocena za Slovenijo na osnovi podatkov za Dravsko banovino. 82) Delež priznanj oèetovstva, izreèenih v prvem letu po rojstvu otroka, je bil leta 1980 87 %, leta 2001 pa 96 %. Delež priznanj v prvem mesecu po rojstvu otroka pa je v istih letih znašal 21 % in 50 %. 146 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA RODNOST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI niso veè klasièni, pogosto nezaželeni nezakonski otroci, temveè otroci, ki se rodijo v zunajzakonskih skupnostih. Tej tezi v prid govorita tudi podatka, da vse veè oèetov prizna oèetovstvo že v prvem mesecu po rojstvu otroka in da se med otroki, rojenimi zunaj zakonske zveze, veèa delež otrok drugega in celo tretjega reda. Tabela 51: Zunajzakonska rojstva in priznanja oèetovstva, Slovenija, od 1934–1937 do 2000–2004 Zunajzakonska rojstva Obdobje Delež priznanj število delež od vseh oèetovstva (%) rojstev (%) 1934–19371) 12912 11,7 ... 1950–1954 19840 11,8 ... 1955–1959 16131 10,7 52,2 1960–1964 13921 9,7 57,0 1965–1969 12948 8,8 65,0 1970–1974 13318 9,3 57,2 1975–1979 16240 10,8 67,6 1980–1984 21808 15,4 73,3 1985–1989 26724 21,3 86,4 1990–1994 27855 27,0 92,7 1995–1999 29787 32,6 91,0 2000–2004 28018 39,8 92,4 1) Dravska banovina. Viri: Godišnjak, 1939; Demografska 1959–1991; SURS; lastni izraèuni. Spremenila se je tudi socialna struktura neporoèenih mater. V preteklosti so nezakonske otroke rojevale predvsem ženske iz nižjih socialnih slojev, v novejšem èasu, vsaj od sedemdesetih let dalje, pa jih je vedno veè tudi iz višjih socialnih slojev. Èe pripadnost doloèenemu socialnemu sloju merimo z najvišjo dokonèano šolo, ugotovimo, da je v zadnjih dvajsetih letih pogostnost zunajzakonskih rojstev najveèja med ženskami z višjo ali visoko izobrazbo ter da se je med letoma 1981 in 2002 prav njihova rodnost najbolj poveèala. Spremenjena socialna struktura neporoèenih mater je verjetno tudi eden izmed pomembnih dejavnikov, ki so razliko med umrljivostjo dojenèkov, rojenih v zakonski zvezi in zunaj nje, znižali na minimum83). Tabela 52: Stopnje zunajzakonske rodnosti žensk z razlièno izobrazbo, Slovenija, 1981–2002 (‰) Stopnja zunajzakonske rodnosti Izobrazba 1981 1991 2002 Skupaj 26,4 29,7 27,6 Brez izobrazbe in nepopolna osnovna 17,9 17,1 27,3 Osnovna 19,1 19,1 10,7 Srednja 19,7 42,4 32,5 Višja in visoka 28,6 28,0 40,1 Viri: Demografska, 1986; SURS; lastni izraèuni. 83) Leta 1956 je bila umrljivost dojenèkov, rojenih v zakonski zvezi, skoraj še enkrat manjša od umrljivosti rojenih zunaj zakonske zveze (46,6 ‰ in 84,0 ‰). Leta 2001 je razlika že neznatna, 4,1 ‰ in 4,4 ‰. 147 RODNOST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Spreminjanje rodnega obnašanje neporoèenih žensk se kaže tudi v starostno-specifiènih stopnjah zunajzakonske rodnosti. V šestdesetih letih je bila pogostnost zunajzakonskih rojstev najvišja v starosti 20–29 let. Sledile so spremembe: do leta 1981 se je najbolj poveèala zunajzakonska rodnost starih 20–24 let, do leta 1991 starih 25–29 let in do leta 2001 starih 30–34 let. Zunajzakonska rodnost se, podobno kot zakonska, prestavlja v višje starostne razrede. Rodnost neporoèenih, mlajših od 20 let, je postala zanemarljivo majhna. Kljub temu je povpreèna starost neporoèenih žensk ob rojstvu njihovih otrok še vedno nižja od povpreène starosti poroèenih žensk. Razlikujeta se približno za dve leti, èe so upoštevana vsa rojstva, oziroma za eno leto, èe gre le za prva rojstva (tabela 54). Zunajzakonska rodnost je bila dolgo omejena le na prva rojstva. Do zaèetka osemdesetih let je bilo med otroki, rojenimi zunaj zakonske zveze, za dobre tri èetrtine (77 %) prvorojencev. Odtlej se njihov delež znižuje, poveèuje pa se delež drugorojencev. Slednji so leta 2002 predstavljali že skoraj 30 % otrok, rojenih neporoèenim materam. Leta 2002 se je tudi prviè zgodilo, da je bila med prvorojenci veè kot polovica zunajzakonskih, med drugorojenci 30 %, med trejimi, èetrtimi in petimi rojstvi pa 20 %. Tudi v drugih evropskih državah je med mladimi vedno veè takih, ki imajo tudi drugega ali celo tretjega otroka v zunajzakonski skupnosti (Pinelli, 2001). Tabela 53: Zunajzakonska rojstva po vrstnem redu, Slovenija, 1956–2004 (%) Vrstni red rojstva Leto vsa prva druga tretja èetrta in veè 1956 100 74,2 15,6 5,1 5,1 1961 100 77,2 13,4 5,1 4,3 1971 100 77,8 12,2 4,4 5,6 1981 100 77,0 16,3 4,2 2,5 1991 100 67,2 24,1 6,2 2,5 2001 100 65,3 27,4 5,5 1,8 2004 100 63,8 28,7 5,9 1,7 Vir: SURS. Iz primerjave podatkov o povpreèni starosti poroèenih in neporoèenih žensk ob rojstvu njihovih otrok in o povpreèni starosti ob prvi poroki se zdi, kot da mladi izbirajo med dvema potema: ali se poroèijo in imajo kmalu za tem prvega otroka, ali pa imajo najprej otroka(-e) in se šele malo pozneje tudi poroèijo. Žal iz podatkov ni mogoèe razbrati, koliko se jih sploh poroèi. Za tovrstne analize letni kazalniki niso primerni. Ob iskanju razlogov za hitro narašèanje deleža otrok, rojenih zunaj zakonske zveze, zlasti med mladimi, je treba omeniti tudi zakonodajo. Ustava SFRJ iz leta 1963 (58. èlen) je doloèala, da imajo otroci rojeni zunaj zakonske zveze enake pravice in dolžnosti do staršev kot otroci, rojeni v zakonski zvezi. Ustava iz leta 1974 (235. èlen) pa je doloèila, da "otroci rojeni izven zakonske zveze imajo enake pravice in dolžnosti kot otroci, rojeni v zakonski zvezi" (Mladenoviè, 1973: 101). Enako doloèilo vsebuje tudi slovenska ustava iz leta 1991. Na osnovi ustave iz leta 1974 je bil v Sloveniji leta 1976 sprejet nov Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je bistveno spremenil pravni položaj zunaj zakona rojenih otrok84). Ta se je v vseh pogledih izenaèil s pravnim položajem v zakonu rojenih otrok. Ker je bil ta zakon sprejet ravno v èasu, ko se je zaèel poveèevati delež zunaj zakona rojenih otrok, se zastavlja vprašanje o vplivu tega zakona na narašèanje deleža teh otrok: ali se je poveèeval zaradi zakona ali pa je bil zakon sprejet zaradi poveèevanja deleža teh otrok? Glede na to, da se je delež zunaj zakona rojenih otrok v sedemdesetih letih zaèel poveèevati tudi v mnogih drugih evropskih državah in da so 84) S sprejetjem tega zakona je statistika nehala loèevati rojstva na zakonska in nezakonska. Še naprej pa zbira podatke o rojenih v zakonski zvezi in o rojenih zunaj nje. Poleg tega je prenehal institut pozakonitve otroka in posledièno je bilo opušèeno tudi zbiranje podatkov o pozakonjenih otrokih. 148 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA RODNOST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI Tabela 54: Povpreèna starost žensk ob rojstvu otrok glede na njihov zakonski stan in povpreèna starost žensk ob prvi poroki, Slovenija, 1961–2004 Povpreèna starost žensk ob rojstvu otrok neporoèene ženske poroèene ženske Povpreèna Leto starost ob vsa prva vsa prva prvi poroki rojstva rojstva rojstva rojstva 1961 ... ... ... ... 24,2 1971 23,3 21,9 26,4 23,2 22,9 1981 23,5 22,2 25,7 23,3 22,5 1991 25,9 23,7 26,7 24,5 24,0 2001 27,3 26,1 29,3 27,4 27,0 2002 27,7 26,5 29,6 28,0 27,4 2004 28,2 27,1 30,0 28,1 27,8 Viri: Demografska, 1974; Demografska, 1986; Prebivalstvo, 2005; SURS; lastni izraèuni. mnoge med njimi podobne zakone sprejele mnogo kasneje kot Slovenija (Nemèija šele sredi devetdesetih let), se zdi, da sam zakon ni vplival na pogostnost zunajzakonskih rojstev. Prispeval pa je k zmanjševanju tistih socialnih razlik med otroki, ki so dotlej izvirale iz zakonskega stanu njihovih mater. 3. 2. 5 Spremembe v družinskem vedenju Prva poroka je za veliko veèino žensk dolgo èasa pomenila zaèetek (rednega) spolnega življenja. Zato je zniževanje povpreène starosti ob prvem spolnem odnosu - to se je v mnogih evropskih državah zaèelo kmalu po koncu druge svetovne vojne - sprva, do zaèetka sedemdesetih let, prispevalo k zniževanju povpreène starosti ob prvi poroki. Sledilo je konstantno zviševanje povpreène starosti žensk ob prvi poroki in s tem vedno veèja èasovna razdalja med povpreèno starostjo ob prvem spolnem odnosu in ob prvi poroki. Pri tem je imelo pomembno vlogo širjenje uporabe uèinkovitih kontracepcijskih sredstev. V zadnjih letih se je povpreèna starost ob prvem spolnem odnosu ne znižuje veè. Takšni so izsledki raziskave v dvanajstih evropskih državah (Bozon, 1997). Tudi v Sloveniji se je povpreèna starost žensk ob prvem spolnem odnosu v omenjenem obdobju zniževala, vendar - sodeè po podatkih Ankete o rodnosti in družini (FFS 1995) - to znižanje starostne meje ob prvem spolnem odnosu ni bilo zelo veliko. Med ženskami, rojenimi v prvi polovici petdesetih let, jih je polovica imela prvi spolni odnos do starosti 18,9 leta, med ženskami, rojenimi v zaèetku sedemdesetih let, pa do starosti 18,1 leta (Obersnel Kveder et al., 2001: 91). Prvi poroki je v preteklosti praviloma sledilo prvo rojstvo. Z odlaganjem porok in razširjanjem življenja v zunajzakonskih skupnostih pa postaja poroka vedno pogosteje dogodek, ki se zgodi šele po rojstvu prvega otroka. Zato je že v mnogih evropskih državah (Finska, Avstrija, Švedska, Estonija itd.) povpreèna starost žensk ob prvi poroki višja kot ob rojstvu prvega otroka. Med njimi je tudi Slovenija, èeprav ta razlika ni velika. Spremembe v èasovnem zaporedju dogodkov, ki vodijo v nastanek družin z otroki, je za Slovenijo mogoèe zaznati tudi s pomoèjo primerjave starostno-specifiènih stopenj za neveste ob njihovih prvih porokah in starostno-specifiènih stopenj prvih rojstev. V zaèetku sedemdesetih let je bila v starosti 15–19 let pogostnost prve poroke veèja od pogostnosti rojstva prvega otroka. Do konca sedemdesetih let sta se vrednosti izenaèili, nato pa sta zamenjali mesti85). Zato lahko zaèetek rahljanja povezave med zaèetkom spolnih odnosov in prvo poroko umestimo v sedemdeseta leta. 85) Enaka primerjava za druge starostne razrede praviloma ni primerna, ker ne poznamo protogenetiènih intervalov. Ker pa sta poroka in rojstvo med ženskami, starimi 15–19 let, postali bolj izjema kot pravilo, lahko pogojno primerjamo tudi starostno-specifiène stopnje za neveste ob prvih porokah s starostno-specifiènimi stopnjami prvih rojstev v starostni skupini 20–24 let. Rezultat je podoben tistemu za starost 15–19 let. 149 RODNOST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Rahljanje povezave med spolnim življenjem in poroko je vodilo v polarizacijo mladih v dve skupini. Prvo skupino tvorijo tisti, ki skupno življenje priènejo s poroko, ki ji sledi rojstvo otroka, drugo skupino pa tisti, ki življenje v dvoje priènejo z zunajzakonsko skupnostjo, ki ji sledita rojstvo otroka in nato morda poroka. Èim mlajša je generacija, tem veè se jih odloèi za prvega otroka prej kot za poroko (FFS). Ta delitev seveda ni znaèilna samo za Slovenijo, temveè tudi za mnoge druge evropske države (Pinelli, 2001: 62). Nazorno jo pokažejo tudi regionalne razlike v okviru Slovenije (poglavje 3.2.7). Slika 41-42: Starostno-specifiène stopnje splošne rodnosti za prva rojstva in starostno-specifiène stopnje poroènosti za prve poroke, Slovenija, 1963–2004 Vir: SURS. Nov življenjski slog mladih generacij je z demografskega vidika pomemben le do te mere, èe vpliva na raven rodnosti. Vendar pa je merjenje tega vpliva s pomoèjo podatkov uradne statistike (preène analize) zaradi prehajanja iz ene v drugo obliko partnerskih skupnosti skoraj nemogoèe. Iz tabele 50 lahko razberemo le, da je med ženskami, ki so starejše od 19 let, delež tistih, ki so rodile vsaj enega otroka, veèji v vseh starostnih skupinah, èe so bile poroèene, kot pa èe so živele v zunajzakonskih skupnostih. Tak podatek seveda ne zadostuje za sklepanje o morebitnih razlikah med rodnostjo tistih, ki žive v zakonskih, in tistih, ki žive v zunajzakonskih zvezah. Odgovor da lahko le vzdolžna analiza anketnih podatkov. Tovrstne zgodnejše analize, izdelane za nekatere evropske 150 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA RODNOST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI države, so privedle do ugotovitev, da novi vzorci rodnega vedenja mladih vplivajo le na koledar, ne pa tudi na intenzivnost rodnosti: pari, ki živijo v zunajzakonskih skupnostih, imajo manj otrok v mlajših letih (Leridon, 1990a). Iz novejših raziskav pa izhaja, da poveèevanje števila zunajzakonskih skupnosti vendarle negativno vpliva na raven splošne rodnosti. Zmanjševanje deleža poroèenih žensk vedno povzroèi zmanjševanje celotne rodnosti, ker zunajzakonska rodnost nikoli v celoti ne nadomesti zakonske (Pinnelli, 2001: 68). 3. 2. 6 Uravnavanje rodnosti Z izrazom uravnavanje rodnosti oznaèujemo razliène metode za prepreèevanje rojstev, in metode za uravnavanje in zdravljenje zmanjšane plodnosti. Naèini prepreèevanja rojstev so kontracepcija, umetna prekinitev noseènosti in sterilizacija. Zgodovina metod za prepreèevanje rojstev je mnogo daljša od zgodovine metod za zdravljenje zmanjšane plodnosti in tudi število uporabnikov prve je bistveno veèje, zato bomo najprej obravnavali kontracepcijo. Metode, ki jih pari uporabljajo za prekinitev noseènosti, so lahko tako imenovane "naravne metode" (prekinjen odnos, varni dnevi), ali pa metode, ki zahtevajo uporabo mehaniènih, kemijskih ali hormonskih sredstev. Slednja so se v svetu zaèela razvijati proti koncu 19. in v zaèetku 20. stoletja. Kondom, ta se je pojavil v Veliki Britaniji v 18. stoletju, so sredi 19. stoletja zaèeli izdelovati iz kavèuka; to mu je znižalo ceno in poveèalo njegovo zanesljivost. Okrog leta 1880 se je pojavila diafragma, nekoliko pozneje pa so se pojavila še kemièna sredstva in maternièni vložki. Hormonske tablete in maternièni vložki so se zaèeli uporabljati v šestdesetih letih 20. stoletja. Razvoj kontracepcijskih metod je potekal vzporedno z razširjanjem gibanja za kontrolo rojstev ("birth control"). To gibanje se je zaèelo z F. Placem; Malthusov uèenec F. Place (1771–1854) je v svojih Roènih listkih ("Hand Bills") zelo priporoèal in tudi opisal razliène naèine prepreèevanja noseènosti ter podal etiène in socialne osnove za novo nastalo gibanje. To neomaltuzijansko gibanje se je razmahnilo zlasti na zaèetku 20. stoletja v Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike. Širilo se je prek klinik in posvetovalnic za kontrolo rojstev. V Evropi je bila prva odprta na Nizozemskem leta 1882 (Pressat, 1971). Prvotno zamisel o omejevanju rojstev je vedno bolj nadomešèala zamisel o svobodnem materinstvu oziroma starševstvu. Seveda pa to še ne pomeni, da sta se hkrati z razvojem zamisli in ustanov za naèrtovanje rojstev spreminjala tudi miselnost in vedenje ljudi. Do 19. stoletja je bila uporaba kontracepcijskih (protispoèetvenih) sredstev omejena le na posebne skupine ljudi (prostitucija). Izjema je bila le Francija; tam se je namreè že od srede 2. polovice 18. stoletja zelo razširila uporaba prekinjenega odnosa, kar naj bi vplivalo na znatno znižanje rodnosti, celo na podeželju86). V Sloveniji je bila prva posvetovalnica za kontracepcijo ustanovljena leta 1955, leta 1958 je bilo teh posvetovalnic že 41. Pozneje je bila dejavnost posvetovalnic za kontracepcijo vgrajena v osnovno zdravstveno varstvo; to pomeni, da je dostopnost do svetovanja o kontracepciji enaka kot za druge storitve osnovnega zdravstvenega varstva87). Isto leto kot je bila v Sloveniji ustanovljena prva posvetovalnica za kontracepcijo, se je zaèela tudi proizvodnja diafragm in spermicidne paste, leta 1964 pa je bila v slovenski prostor uvedena hormonska in intrauterina kontracepcija. Pet let za tem, leta 1969, je hormonsko kontracepcijo uporabljalo 5,4 % žensk v rodni dobi, intrauterino pa 3 % teh žensk. Delež uporabnic teh dveh najzanesljivejših metod (èe ne upoštevamo sterilizacije) se je z leti spreminjal: 14 % in 7 % leta 1976, 10 % in 20 % leta 1989 ter 18 % in 7 % leta 2002 (Zdravstveni, 2002). Omenjeni podatki izhajajo iz evidenc o izdanih receptih in iz poroèil specialistiènih ambulant. Drug vir podatkov o uporabi kontracepcije so rodnostne ankete. Doslej so bile izvedene štiri: dve jugoslovanski (iz sedemdesetih let) in dve slovenski (iz leta 1989 in leta 1995). Sodeè po zbranih podatkih se je poznavanje razliènih kontracepcijskih metod in sredstev širilo med prebivalstvom bistveno hitreje kot pa njihova uporaba. Leta 1989 je najveè anketirank poznalo prekinjen odnos, 90 %, in sterilizacijo, 78 %, delovanje hormonskih tablet je poznalo 64 % žensk, intrauterinih sredstev 50 %, samo 39 % žensk pa je dobro poznalo kondom. Najslabše poznavanje teh sredstev oziroma metod so pokazale mlade ženske z nižjo izobrazbo (Fertilitet, 1980: 191–210). 86) Moheau je leta 1778 zapisal: "On trompe la nature jusque dans les villages"/"Naravo goljufajo celo po vaseh" (Pressat, 1971). 87) Leta 1957 smo dobili prvi slovenski predpis s podroèja organiziranja zdravstvenega varstva za žene, otroke in mladino. Med naloge dispanzerja za žene se našteva tudi boj zoper splav ter sterilnost ter kontracepcija. Leta 1961 je Svet za zdravstvo sprejel stališèe, da je prevencija splava sestavni del celotne zdravstvene službe in vsakega zdravstvenega delavca (Kranjc-Simoneti, 1974). 151 RODNOST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Najpogostejša kontracepcijska metoda, ki so jo ženske uporabljale v èasu anketiranja, je bil vse do konca osemdesetih let prekinjen odnos. Èe k tem ženskam prištejemo še vse druge, ki so uporabljale tako imenovane nezanesljive metode, ugotovimo, da je leta 1989 nezanesljive metode za prepreèevanje spoèetja uporabljala skoraj polovica, leta 1995 pa èetrtina žensk (Kožuh-Novak et al., 1998: 67). Zato ne preseneèa, da je v Sloveniji dovoljeni splav še vedno razmeroma pogost naèin uravnavanja rodnosti. Široka uporaba uèinkovitih modernih kontracepcijskih sredstev se je najprej razširila v severno in zahodnoevropskih državah, vzhodnoevropske pa so bile prve, ki so legalizirale (z zakonom dovolile) opravljanje namernih splavov: leta 1920 Sovjetska zveza, sredi petdesetih let pa še Bolgarija, Èeškoslovaška, Madžarska, Romunija, Poljska. Pogoji, pod katerimi je bil splav dovoljen, so se sèasoma spreminjali. V zahodnem delu Evrope je splav prva legalizirala Islandija, leta 1930, sledili sta Danska in Švedska, po drugi svetovni vojni pa še Finska in Norveška. Veèina drugih zahodnoevropskih držav je odnos do namernega splava spremenila v sedemdesetih letih (David in MCIntryre, 1981). V Sloveniji se je o splavu prièelo javno govoriti leta 1929, ko je bila v Jugoslaviji uzakonjena medicinska indikacija za splav (Rožman, 2001: 115). Od takrat pa do leta 1977, ko so bile v Sloveniji odpravljene vse zakonske omejitve (razen zdravstvenih) za opravljanje namernih splavov, je preteklo skoraj 50 let. V tem obdobju so se podatki o številu opravljenih splavov sicer zbirali, niso pa bili zanesljivi. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja je število dovoljenih splavov zaèelo narašèati leta 1976 in je narašèalo do leta 1982. Odtlej upada. Upadanje števila dovoljenih splavov je hitrejše od upadanja števila rojstev. Slika 43: Celotna rodnost in celotna dovoljena splavnost, Slovenija, 1961–2004 Viri: SURS; IVZ. V letu 1982, to je v letu, ko je bilo v Sloveniji opravljenih najveè dovoljenih splavov (21185), je imela celotna dovoljena splavnost vrednost 1,5. Celotna dovoljena splavnost predstavlja povpreèno število dovoljenih splavov na eno žensko v pogojih konstantne splavnosti in niène umrljivosti. Do konca desetletja se je ta vrednost zmanjšala na 1 namerni splav na žensko. To je bilo veè kot v drugih, zahodnoevropskih državah, "kjer splavi v povpreèju le vsaka druga ali celo vsaka peta ženska" (Poroèilo, 1990: 30). Tudi v zaèetku 21. stoletja je splavnost v Sloveniji še vedno veèja kot npr. v Nemèiji, Italiji ali na Finskem, vendar so razlike manjše. Leta 2002 je imela celotna splavnost v Sloveniji vrednost 0,50, v Nemèiji 0,24, v Italiji 0,31, na Finskem 0,33, v Estoniji 1,1 in v Romuniji 1,588). 152 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA RODNOST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI K znižanju celotne dovoljene splavnosti so najveè prispevale ženske, stare 20–39 let. Kljub temu je pogostnost dovoljenih splavov, merjena s starostno-specifiènimi stopnjami, še vedno najvišja prav v tej starostni skupini. Najveèji delež dovoljenih splavov namreè opravijo ženske, ki so poroèene in že imajo dva ali veè otrok. Veèina žensk, ki se odloèijo za splav, ob èasu zanositve ne uporablja nobene kontracepcijske metode ali pa uporablja manj zanesljive metode (Zdravstveni, 2002). Slika 44: Starostno-specifiène stopnje dovoljene splavnosti, Slovenija, 1977–2004 Vir: IVZ. Splav so v preteklosti pogosto oznaèevali za socialno bolezen, ker naj bi bila razširjena predvsem med manj izobraženimi. Verjetno je tako tudi še v sedanjosti, saj podatki rodnostnih anket iz leta 1989 in 1995 kažejo, da so uporabnice zanesljivih kontracepcijskih metod bolj izobražene kot tiste, ki jih niso nikoli uporabljale (Poroèilo, 1990; Kožuh-Novak et al., 1998: 66). Za doloèene skupine žensk oziroma parov ostaja dovoljeni splav eden od naèinov uravnavanja rodnosti. Tabela 55: Število sterilizacij, Slovenija, 1988–2003 Leto Moški Ženske 1988 54 525 1990 48 796 1995 84 1599 2000 106 1464 2001 111 1686 2002 126 1632 2003 122 1733 2004 150 1593 Vir: IVZ. 88) Vir: http://europa.eu.int/newcronos, 11. 8. 2004 in lastni izraèuni. 153 RODNOST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Kontracepcijska sredstva, razen kondoma, so bila v obravnavanem obdobju za vse, ki so bili vkljuèeni v osnovno zdravstveno zavarovanje, brezplaèna89). Prav tako brezplaèno je bilo tudi opravljanje dovoljenih splavov in sterilizacij. Število sterilizacij se poveèuje. Zanje se odloèa mnogo veè žensk kot moških. Poznavanje in uporaba kontracepcijskih metod sta za nekatere osnovna dejavnika sprememb in razlik v rodnosti. Boljše poznavanje in poveèana uporaba kontracepcijskih sredstev naj bi bila vzrok za dolgoroèno upadanje rodnosti med demografskim prehodom in tudi za razlike v rodnosti med socialnimi sloji ali drugimi skupinami prebivalstva. Zniževanje rodnosti po zakljuèenem demografskem prehodu pa naj bi bilo posledica manjšega števila nezaželenih otrok zaradi veèje uporabe kontracepcije (Westoff, 1975). Gotovo ni mogoèe zanikati, da je zniževanje rodnosti (dolgoroèna ali kratkoroèna nihanja) predvsem posledica poveèane uporabe kontracepcije, vendar pa je zelo vprašljivo, ali imajo razlike v poznavanju kontracepcijskih metod res lahko tolikšen vpliv na spremembe ravni rodnosti in na razlike v rodnosti med posameznimi podroèji. V vseh razvitih družbah in tudi v veèini družb, ki še niso doživele industrializacije in modernizacije, poznajo oziroma so poznale vsaj nekaj metod prepreèevanja rojstev. V sodobnih razvitih družbah je rojstvo otroka v družini lahko posledica odloèitve za otroka ali pa posledica ne dovolj moène odloèitve za prepreèitev rojstva oziroma posledica ne dovolj moène motivacije za to. Zato ne moremo govoriti o nezaželenih otrocih, temveè le o otrocih, ki so se rodili zaradi ne dovolj moène motivacije staršev, da bi to rojstvo prepreèili. Ne glede na nekatere težave v zvezi z uporabo kontracepcije (nezanesljivost nekaterih metod, dostopnost, cena, psihološke ali zdravstvene prepreke itd.) je vendarle gotovo, da so pari vedno sposobni prepreèiti rojstvo, èe so za to dovolj motivirani. To pomeni, da je osnovni raziskovalni problem motivacija za otroka ali proti njemu. Z drugimi besedami: osnovni raziskovalni problem je v posrednih dejavnikih rodnosti. 3. 2. 7 Regionalne razlike Analiza regionalnih razlik je mogoèa za naslednje kazalnike: povpreèna starost nevest, družinski statusi žensk v rodni dobi, delež zunaj zakonske zveze rojenih otrok in pogostnost dovoljenih splavov. Raznolikost Slovenije, merjena s temi kazalniki, je velika in odraža kulturne, gospodarske in socialne razlike med posameznimi predeli Slovenije. Razlike med upravnimi enotami so najveèje, kadar jih merimo z deleži zunaj zakonske zveze rojenih otrok. To dokazuje, da imajo nekatere kulturne razlike, ki izvirajo iz preteklosti, še vedno zelo pomembno vlogo v rodnem obnašanju po posameznih regijah. Povpreèna starost žensk ob sklenitvi zakonske zveze V 19. stoletju so bile neveste iz severnega dela Slovenije (Koroška, deli Štajerske in Gorenjske) starejše od vrstnic iz južne in vzhodne Slovenije (Primorska, Prekmurje). Povpreène starosti nevest v osrednjem delu Slovenije so bile verjetno blizu slovenskega povpreèja. Po letu 1900 so se zaèele razlike zmanjševati, obenem pa se je zaèelo zmanjševati tudi število porok v opazovanih naseljih; zato podatkov za ta naselja ni veè mogoèe posploševati. Regionalne razlike v povpreèni starosti ob poroki lahko ponovno prouèujemo šele od srede sedemdesetih let 20. stoletja dalje. V 20. stoletju so se nekdanje regionalne razlike v povpreèni starosti žensk ob poroki precej zabrisale. V sedemdesetih in osemdesetih letih so po visoki povpreèni starosti ob poroki izstopale neveste iz obmoèij veèjih mest in industrijskih središè90). Morda zato, ker je bil tam delež ponovnih porok višji kot drugod (Šircelj, 1991), ali pa zaradi drugaène socialne sestave mestnega prebivalstva v primerjavi z nemestnim. Kakšna je bila v teh letih povpreèna starost ob prvi poroki, ni znano, ker ni ustreznih podatkov. Te imamo šele od leta 1991. 89) V devetdesetih letih se je zožil izbor sredstev s pozitivne liste. To lahko vodi v socialne neenakosti. Zaznale so jih raziskave v Franciji. Te neenakosti pa ne vodijo v neenakost zdravja (Bajos, 2004: 500). 90) Podatke o sklenjenih zakonskih zvezah statistika prikazuje po stalnem prebivališèu ženina pred sklenitvijo zakonske zveze. Zaradi tega se podatki za neveste ne ujemajo popolnoma z veljavno upravnoteritorialno razdelitvijo. 154 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA RODNOST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI V zaèetku devetdesetih let je bila povpreèna starost nevest ob prvi poroki v veèini upravnih enot Slovenije 23 ali 24 let. Mlajše so bile neveste iz jugovzhodnega dela Slovenije in Prekmurja, za malenkost starejše pa iz severnega in zahodnega dela. Starejše od 24 let so bile le neveste v obalnih upravnih enotah, na obmoèju Ljubljane (u. e. Ljubljana), Maribora (u. e. Maribor in Ruše) in v še nekaj posameznih upravnih enotah (Ptuj, Ravne na Koroškem, Jesenice in Radovljica). V desetih letih, od 1990–1992 do 2000–2002 se regionalne znaèilnosti niso bistveno spremenile, le na Štajerskem se je povpreèna starost izraziteje poveèala kot v drugih delih Slovenije. Tako je severovzhodni del Slovenije, razen Prekmurja, postalo najobsežnejše obmoèje nadpovpreène starosti ob prvi poroki. Po številu prebivalstva je enakovredno upravni enoti Ljubljana, kjer je povpreèna starost ob prvi poroki prav tako visoka91). Iz povedanega izhaja, da so regionalne razlike v povpreèni starosti ob prvi poroki razmeroma velike in da poleg razlik med posameznimi slovenskimi pokrajinami obstajajo tudi razlike med mesti in podeželjem. Povpreèna starost ob prvi poroki je namreè zelo visoka v upravnih enotah z najveèjimi slovenskimi mesti: Ljubljana, Maribor, Celje, Koper. Zdi se, da na regionalne razlike v povpreèni starosti ob prvi poroki vplivata dva sklopa dejavnikov, ki se med seboj prepletata; zgodovinsko utemeljene kulturne razlike med pokrajinami in razlike v izobrazbenih in ekonomskih znaèilnostih njihovega prebivalstva. Visoka povpreèna starost na Koroškem in Štajerskem ima gotovo korenine v preteklosti, relativno veliko povišanje te starosti v obdobju od 1990–1992 do 2000–2002 pa je morda povezano z ekonomskimi težavami, zlasti z brezposelnostjo. Dejavniki, ki vplivajo na visoko povpreèno starost ob prvi poroki v mestih so verjetno drugaèni, povezani z mestnim naèinom življenja, in ne toliko z zaposlitvijo, saj so možnosti za zaposlitev v mestih praviloma veèje. Èe bi bila povpreèna starost ob poroki odvisna predvsem od trajanja izobraževanja, potem bi bila najvišja tam, kjer je delež mladih z najmanj višjo izobrazbo najvišji. Vendar temu ni tako; delež mladih z najmanj višjo izobrazbo je med starimi 25–34 let najvišji v osrednji in zahodni Sloveniji in v upravni enoti Maribor. Podobno kot pri povpreèni starosti žensk ob prvi poroki, so regionalne posebnosti opazne - vendar manj izrazite - pri celotni poroènosti za prve poroke žensk do 50. leta starosti: višja je v osrednji Sloveniji, nižja pa zlasti na Koroškem in Štajerskem. Najnižja je tam, kjer je življenje v zunajzakonskih skupnostih najbolj razširjeno in kjer se je povpreèna starost žensk ob prvi poroki v devetdesetih letih najbolj dvignila. Zunajzakonske in druge skupnosti Sklenitev zakonske zveze je do srede 70. let za veliko veèino parov predstavljala zaèetek dejanskega rodnega obdobja, nato pa je to svojo vlogo zaèenjala izgubljati. Vedno veè parov se najprej odloèi za zunajzakonsko skupnost in šele nato za otroka in/ali za sklenitev zakonske zveze. Pogostnost parov, ki žive v zunajzakonskih skupnostih, pa ni povsod enaka. Regionalne razlike so velike. Iz podatkov popisa 2002 izhaja, da je delež družin z zunajzakonskima partnerjema najveèji na Koroškem in na severnem Štajerskem (Podravska regija), tam, kjer je najvišja tudi povpreèna starost ob prvi poroki. To navaja na sklep, da v teh dveh pokrajinah veèina parov res najprej zaživi v zunajzakonskih skupnostih in šele nato sklene zakonsko zvezo. Delež družin z zunajzakonskima partnerjema je razmeroma visok tudi na Gorenjskem, ne pa tudi v Ljubljani in na njenem širšem obmoèju; tam je namreè povpreèna starost ob prvi poroki enako visoka kot v severovzhodni Sloveniji brez Prekmurja. To bi lahko pomenilo, da mladi v osrednjem delu Slovenije pogosteje vstopajo neposredno v zakonsko zvezo kot na Koroškem in Štajerskem, ali pa, da pogosteje kot drugje v Sloveniji živijo loèeno (LAT). Zunajzakonska skupnost namreè nastane šele takrat, ko partnerja zaživita v istem gospodinjstvu. 91) Leta 2002 je med povpreèno starostjo ob prvi poroki in deležem zunaj zakonske zveze rojenih otrok obstajala moèna korelacijska povezava; korelacijski koeficient 0,61 ob 0,01-odstotni stopnji tveganja. 155 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA RODNOST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI V zahodni in južni Sloveniji ter v Prekmurju je delež družin z zunajzakonskima partnerjema majhen. Z višjimi deleži izstopata le upravni enoti Izola in Piran ter upravna enota Idrija. Podatki o deležu družin z zunajzakonskima partnerjema se nanašajo na vse prebivalstvo (Statistiène, 2003: št. 93). Ker pa je življenje v zunajzakonskih skupnostih bolj razširjeno med mladimi kot med starejšimi, je delež družin z zunajzakonskima partnerjema višji tam, kjer je veè mladega prebivalstva, in nižji tam, kjer je veè starega. Zahodna in južna Slovenija ter Prekmurje imajo najvišje deleže starega prebivalstva, zato so deleži družin z zunajzakonskima partnerjema gotovo podcenjeni. Drugi deli Slovenije imajo manj starega prebivalstva, zato je delež družin zunajzakonskih partnerjev višji. Kljub temu pa se zdi, da so opisane regionalne razlike vendarle odraz dejanskih razlik, le da bi bile, èe bi lahko upoštevali starostno sestavo prebivalstva, nekoliko manjše. Temu sklepu v prid govore podatki za statistiène regije v tabeli 56. Slika 47: Družinski statusi žensk, starih 15–49 let, v koroški in goriški statistièni regiji, Slovenija, popis 2002 Vir: SURS. Tabela 56 prikazuje razmerja med razliènimi družinsko-gospodinjskimi statusi žensk v rodni dobi glede na njihovo starost in statistièno regijo, v kateri so živele leta 2002. V teh razmerjih (deležih) se prepletata vpliv starosti in vpliv generacije, zato ne morejo pojasniti poteka in intenzivnosti sprememb. Omogoèajo pa vpogled v velikost regionalnih razlik na ravni statistiènih regij in spodbujajo k razmišljanju o možnih razlogih zanje. Razlike med ženskami po regijah so najveèje okrog njihovega 30. leta starosti, ob koncu rodne dobe pa veèjih razlik med regijami ni: med vsemi ženskami v starosti 45–49 let je poroèenih med 67 % in 78 %. Regije se med seboj najbolj loèijo po deležu žensk, ki živijo v zunajzakonskih skupnostih. Izstopa koroška regija. Tam je med ženskami v starosti 25–29 let 27 % takih, ki živijo v zunajzakonskih skupnostih, v goriški in notranjski pa je takih le okrog 7%. Koroška regija je tudi edina, v kateri je med mlajšimi od 30 let veè takih, ki živijo v zunajzakonskih skupnostih, kot pa tistih, ki žive v zakonskih skupnostih. Enako velja za podravsko regijo, vendar le za mlajše od 25 let. Posebnost koroške regije je tudi v tem, da se delež žensk, ki žive v zunajzakonskih skupnostih s starostjo moèno manjša. To si je mogoèe razlagati kot vpliv starosti (z leti se mnogi zunajzakonski partnerji odloèijo za sklenitev zakonske zveze) ali vpliv generacije; mlajše generacije se namreè pogosteje odloèajo za zunajzakonske skupnosti, kot so se starejše. Glede na to, da je na Koroškem in Štajerskem tradicija zunajzakonskih skupnosti že dolga in 157 RODNOST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA da v drugih regijah tako velikih razlik med razliènimi starostnimi razredi ni opaziti, gre verjetno za vpliv starosti, dopolnjuje pa jo še vpliv generacij. Manj se statistiène regije med seboj razlikujejo po deležu žensk, ki žive same z otroki. Med ženskami v starosti 30–40 let znaša njihov delež 9–15 %, najvišji je v podravski regiji. V nižjih starostih so deleži v vseh regijah bistveno manjši. Razlogov je lahko veè: mlajše samske ženske se redkeje odloèajo za otroka; zaradi razpada zakonskih in zunajzakonskih skupnosti nekatere ženske z leti ostanejo same z otroki; za otroke se nekatere samske ženske odloèijo šele po 30. letu starosti. O pomembnosti navedenih razlogov bi lahko presojali le na osnovi raziskovanja rodne zgodovine žensk v okviru anketnih raziskovanj. Ženske, ki niso poroèene, ki ne živijo v zunajzakonskih skupnostih in tudi ne same z otroki, žive same ali pa s svojimi starši. Delež žensk, ki ima do doloèene starosti še status otroka (še nimajo lastne družine), je v zahodni Sloveniji za okrog 10 odstotnih toèk višji kot v vzhodni Sloveniji. To pomeni, da v zahodni Sloveniji mladi pozneje zapušèajo dom staršev. O razlogih žal lahko le ugibamo. Glede na to, da sta registrirana brezposelnost in delež upravièencev-nk do denarnih socialnih pomoèi veèji v vzhodni kot v zahodni Sloveniji (Poroèilo, 2003: 19–29) in da je dohodninska osnova na prebivalca višja v zahodni Sloveniji, se zdi, da niso ekonomski razlogi tisti, ki bi prepreèevali zgodnejše nastajanje družin, temveè drugi. Morda je vzrok za to daljše šolanje (višji delež študentov v starosti 20–29 let), ki ga omogoèa veèja ekonomska moè staršev, boljše zaposlitvene možnosti, boljši stanovanjski standard staršev, ki omogoèa, da mladi ostajajo doma, drugaène kulturne norme itd92). Statistiène regije se razlikujejo tudi po deležu žensk, ki žive same (ne živijo skupaj s partnerjem ali nimajo partnerja, nimajo otrok ali ne živijo skupaj z otrokom/ki) v lastnem ali najetem stanovanju. Najveè jih je v obeh najrazvitejših statistiènih regijah, obalno-kraški in osrednjeslovenski. Samsko življenje je skrajni izraz individualizma, zato se priène širiti tam, kjer so ekonomske razmere za to ugodne. Tam, kjer gospodarske razmere niso ugodne, je malo možnosti, da bi samsko življenje postalo razširjena oblika življenja. Zunajzakonska rojstva Poveèevanje deleža otrok rojenih neporoèenim staršem, je znaèilno za vse evropske države. Kljub temu so razlike med njimi velike: od 4 % (Ciper, Grèija) do 62 % (Islandija) v letu 2002. Prav tolikšne so razlike med upravnimi enotami Slovenije, med 19 in 71 % leta 2002. Razlogi zanje so predvsem zgodovinske in kulturne narave. Prvi povojni podatek o deležu nezakonskih rojstev za nižje teritorialne enote od države se nanaša na leto 1956. V takratnih enajstih okrajih se je delež gibal med 5 in 15 %. Najvišje vrednosti sta imela okraja Maribor in Ptuj, najnižje pa okraji Gorica, Koper in Koèevje. Regionalna razporeditev pogostnosti nezakonskih rojstev je bila prav taka kot pred drugo oziroma prvo svetovno vojno: relativno zelo visok delež na Štajerskem in Koroškem, zelo nizek na Primorskem in Dolenjskem, le malo višji v Prekmurju in v Zasavju. V vseh ostalih predelih so bile vrednosti blizu slovenskemu povpreèju. Enako razporeditev izkazujejo tudi podatki za leto 1961. Leta 1969 se je konèalo obdobje pogostih upravnih teritorialnih sprememb in z letom 1971 se zaèenja vrsta ozemeljsko primerljivih podatkov po obèinah oziroma zdajšnjih upravnih enotah (tabela 63). Iz njih razberemo, da je v obdobju, dolgem dobrih trideset let (1971–2002), v katerem se je pogostnost zunajzakonskih rojstev veè kot poèetverila, regionalna razporeditev pojava ostala praktièno nespremenjena: od severozahoda proti jugovzhodu Slovenije (Gorenjska, širša ljubljanska okolica, vzhodna Dolenjska, južna Štajerska) poteka širok pas, kjer je delež nezakonskih rojstev blizu slovenskemu povpreèju. Severovzhodno od tega osrednjega pasu poteka pas najvišjih (Koroška, severna Štajerska), jugozahodno pa pas najnižjih deležev nezakonskih rojstev (Primorska, Notranjska). Podroèje visoke zunajzakonske rodnosti na severovzhodu brez prehoda preide v drugo slovensko podroèje z majhnim številom in deležem nezakonskih rojstev, to je Prekmurje. Opisane regionalne znaèilnosti se popolnoma ujemajo s tistimi za 19. stoletje. Velike spremembe, ki jih je slovensko prebivalstvo doživelo v zadnjem 92) V letu 2002 je imelo 26 % žensk starih 25–29 let najmanj višjo izobrazbo. Vse upravne enote v katerih je bil ta delež nižji od 20 % se nahajajo v severovzhodni Sloveniji, upravne enote z veè kot 28 % pa v zahodni Sloveniji (Vir: SURS, popis 2002). 158 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA RODNOST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI Tabela 56: Ženske v rodni dobi po družinskem statusu, starosti in statistiènih regijah, Slovenija, popis 2002 (%) Družinski status Družinski status Starostna zunaj- mati skupina zunaj- mati otrok žena zakonska z drugo1) (=100) otrok žena zakonska z drugo1) partnerka otrokom partnerka otrokom Pomurska Podravska 15–19 96,5 0,4 0,4 0,5 2,2 96,1 0,2 0,6 0,5 2,6 20–24 75,3 9,5 5,5 5,4 4,4 76,3 4,3 7,2 6,1 6,1 25–2933,2 40,1 12,0 9 ,6 5,0 34,8 24,9 18,7 14,5 7,1 30–34 10,2 64,7 10,7 11,3 3,2 10,3 50,4 18,915,2 5,2 35–394,8 73,0 8,3 11,4 2,6 4,2 63,1 14,5 14,6 3,7 40–44 2,5 77,5 5,9 10,6 3,5 2,1 69,7 9,4 14,5 4,3 45–491,9 77,3 3,8 11,9 5,2 1,971,8 6,3 14,3 5,8 Koroška Savinjska 15–19 97,2 0,1 0,4 0,4 1,9 97,3 0,2 0,4 0,5 1,6 20–24 72,8 4,4 11,96,7 4,3 77,1 6,6 5,9 5,4 5,0 25–2930,1 25,0 26,9 12,2 5,8 34,7 32,5 13,6 12,9 6,2 30–34 8,3 50,3 26,6 11,4 3,5 10,2 58,1 13,5 13,8 4,5 35–393,9 63,2 20,1 11,1 1,8 3,969 ,5 10,0 12,8 3,8 40–44 1,972,3 12,4 10,9 2,4 2,1 74,5 6,8 13,1 3,6 45–491,5 75,3 8,4 10,1 4,7 1,5 74,3 4,6 13,8 5,7 Zasavska Jugovzhodna Slovenija 15–19 96,9 0,7 0,3 0,3 1,7 96,0 0,7 0,9 0,4 1,9 20–24 74,5 7,97,8 4,8 5,0 76,7 11,2 4,4 3,1 4,7 25–29 32,9 35,2 16,3 9,8 5,7 33,2 44,9 9,1 7,7 5,2 30–34 9,9 61,6 13,7 11,7 3,2 9,3 71,4 6,8 8,4 4,1 35–393,8 73,7 8,9 11,3 2,3 3,8 78,5 5,3 9 ,7 2,8 40–44 1,7 78,94,3 12,2 3,0 2,5 79 ,7 3,7 10,6 3,5 45–491,8 77,4 4,4 11,5 4,9 1,6 77,7 3,3 12,2 5,2 Spodnjeposavska Osrednjeslovenska 15–19 97,1 0,2 0,4 0,5 1,8 97,0 0,3 0,2 0,1 2,4 20–24 75,3 9,6 4,6 4,9 5,7 82,2 6,5 3,0 2,6 5,6 25–29 35,5 38,8 10,6 10,0 5,2 42,4 31,1 9,0 7,7 9,8 30–34 10,8 63,9 10,7 10,7 3,8 14,2 55,0 9,5 12,4 9,0 35–394,9 75,7 5,6 11,4 2,4 5,5 65,9 8,0 14,0 6,6 40–44 2,977,5 4,4 11,6 3,5 2,8 69 ,2 6,2 15,5 6,4 45–491,4 78,3 3,0 12,3 5,1 2,1 67,9 4,5 17,7 7,9 Gorenjska Notranjska 15–19 97,7 0,2 0,3 0,2 1,6 97,7 0,4 0,2 0,1 1,6 20–24 80,4 7,94,1 3,6 4,0 79 ,9 10,2 3,5 2,5 4,0 25–29 39,3 34,8 10,8 10,1 5,0 39,6 40,5 7,2 7,3 5,5 30–34 12,0 60,6 10,6 12,4 4,5 13,0 68,4 6,6 8,3 3,8 35–394,7 71,2 7,5 13,1 3,6 5,5 76,8 4,9 9 ,6 3,1 40–44 2,7 73,8 5,6 14,2 3,6 3,4 78,1 3,911,1 3,3 45–491,9 72,1 4,7 15,4 5,9 2,0 78,9 1,912,3 4,9 Goriška Obalnokraška 15–19 98,4 0,2 0,2 0,1 1,2 97,2 0,2 0,4 0,1 2,1 20–24 85,96,2 2,4 1,7 3,7 83,5 6,1 2,8 2,4 5,2 25–2945,6 35,8 6,96,8 5,0 45,0 29 ,8 8,4 8,1 8,7 30–34 15,5 63,97,0 9 ,8 3,9 15,7 55,4 8,9 12,9 7,2 35–395,9 74,9 5,5 10,7 2,9 6,3 68,9 6,913,2 4,7 40–44 3,3 79,3 3,7 10,9 2,9 3,3 72,9 5,3 14,4 4,1 45–492,8 77,5 2,8 12,2 4,9 2,4 73,1 3,914,3 6,2 1) V skupino "drugo" so vkljuèene ženske, ki žive same (imajo svoje gospodinjstvo, ne pa tudi družine) in tiste, ki živijo v skupinskih gospodinjstvih. Slednjih je manj od 0,5 %. Vir: SURS. 159 RODNOST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA stoletju, oèitno niso prodrle na vsa podroèja èlovekovega življenja. Tradicionalni vzorci rodnega vedenja prebivalstva se sicer spreminjajo (npr. upadanje rodnosti, hitro zviševanje deleža nezakonskih rojstev, poviševanje starosti mater itd.), toda nekateri elementi tega vedenja vendarle ohranjajo svoje regionalne znaèilnosti. Tabela 57: Delež zunajzakonskih rojstev po mestih in okrajih, Slovenija, 1955–1961 (%) Mesto Okraj Ime mesta oziroma okraja 1955 1956 1961 Slovenija 10,7 10,6 10,0 Celje 9,8 11,4 9,0 Gorica 6,5 5,3 Koèevje 5,5 1) Koper 6,0 6,6 Kranj 11,7 12,1 Ljubljana 11,6 10,1 8,5 Maribor 13,7 14,9 15,0 Murska Sobota 9,3 9,6 Novo mesto 8,5 6,6 Ptuj 15,4 1) Trbovlje 9,2 1) 1) Leta 1961 Koèevje, Ptuj in Trbovlje niso bili veè samostojni okraji. Viri: Demografska, 1959: 334; Demografska, 1961: 270; lastni izraèuni. Edino podroèje, ki je do zaèetka devetdesetih let izstopalo iz omenjene regionalizacije, so bile tri obalne obèine. Delež nezakonskih otrok se je tam poveèeval veliko bolj kot v ostalih primorskih obèinah, delež priznanj oèetovstva je bil tam najnižji v Sloveniji (pod 50 %), povpreèna starost ob poroki pa višja kot v drugih primorskih obèinah. Glede na ugotovljeno ohranjanje regionalnih razlik za navedene kazalnike v drugih predelih Slovenije se seveda vprašamo, kaj je povzroèilo tak odmik. Menimo, da bi razloge za to morali iskati v moènih selitvenih tokovih, ki so zajeli obalne obèine po drugi svetovni vojni in katerih posledica je, "da je Koprsko primorje narodnostno najbolj heterogeno od vseh slovenskih regij" (Repolusk, 1990). V podrobnejše raziskovanje povezave med selitvami, narodnostno sestavo ter demografskimi in ekonomskimi kazalniki prebivalstva Koprskega primorja se na tem mestu ne moremo spušèati, je pa to podroèje gotovo vredno posebne pozornosti, prav tako kot specifièen demografski razvoj Prekmurja. Kljub oèitni trdni zakoreninjenosti regionalizacije zunajzakonske rodnosti pa se zdi, da le-ta v zadnjem desetletju vendarle doživlja rahle spremembe. V upravnih enotah, v katerih je delež zunajzakonskih rojstev leta 2001 že presegel 50 %, pa ne ležijo na Štajerskem ali Koroškem, se je delež poveèal šele v novejšem èasu, v obdobju 1996–2001. V istem obdobju se je izrazito poveèal tudi delež zunajzakonskih rojstev v upravni enoti Murska Sobota, èeprav ji do polovice manjka še nekaj odstotnih toèk. To je morda znak, da se bo "demografska" meja med Štajersko in Prekmurjem postopoma zabrisala. Tudi podpovpreèen delež priznanj oèetovstva v obalnih upravnih enotah se je poveèal in že presega slovensko povpreèje. Staranje priseljencev, ki so se priselili v sedemdesetih in osemdesetih letih, in njihovo prilagajanje novemu okolju ter zmanjšanje priseljevanja mladih iz drugih držav nekdanje Jugoslavije, so verjetno glavni razlogi za te spremembe (Šircelj, 2003: 111–140). Narašèanje deleža zunajzakonskih rojstev se je v upravnih enotah z najvišjimi deleži (med 60 % in 70 %) po letu 2000 upoèasnilo ali zaustavilo. To morda pomeni, da se bodo regionalne razlike postopoma zabrisale, oziroma, da v danih okolišèinah (zakonska zveza je za nekatere še vedno edino primerno okolje za rojevanje otrok) in ob sedanji rodnosti (delež zunaj zakona rojenih otrok je višji med prvorojenimi kot med rojstvi višjih redov) tolikšen delež predstavlja najvišje možne deleže tudi za druge upravne enote. Na Islandu, kjer je delež zunaj zakonske zveze rojenih otrok najvišji v Evropi, se je narašèanje zaustavilo, ko je doseglo 65 %. 160 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA RODNOST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI Regionalna razporeditev zunajzakonske rodnosti ima v Sloveniji zgodovinske osnove in je verjetno prav zaradi tega tako trdovratna. Niti narašèanje zunajzakonske rodnosti, ki je Evropo zajelo v sedemdesetih letih 20. stoletja in ki izhaja iz pomembnih sprememb poroènega in rodnega obnašanja mladih generacij, te regionalizacije ni spremenilo. Spremenjeno poroèno in rodno obnašanje mladih, ki se izraža tudi v poveèanem deležu zunajzakonskih rojstev, naj bi se širilo iz mest na podeželje, od višjih socialnih slojev k nižjim (Munz, 1986). Ta dvojni izvor regionalnih razlik, zgodovinski in moderni, je v Sloveniji mogoèe prepoznati po razlikah v pogostnosti zunajzakonskih rojstev glede na izobrazbo mater. Zunajzakonska rojstva so najpogostejša med najmanj in najbolj izobraženimi (tabela 52). Težje prepoznaven je v razlikah med mestnimi in nemestnimi naselji. Zgodovinski dejavniki so oèitno moènejši od modernih. Na zgodovinske korenine regionalizacije kaže tudi regionalizacija razlike med povpreèno starostjo poroèenih žensk ob rojstvu prvega otroka in povpreèno starostjo neporoèenih ob istem dogodku. V Sloveniji so bile v obdobjih 1990–1992 in 2000–2002 neporoèene eno leto mlajše od poroèenih. V tem povpreèju pa se skrivajo velike regionalne razlike. Tam, kjer je delež zunajzakonskih rojstev velik, so poroèene ženske ob rojstvu prvorojencev vsaj dve leti starejše od neporoèenih, v upravni enoti Ljubljana, v obalnih upravnih enotah in še nekaterih v zahodni Sloveniji pa so neporoèene ženske ob rojstvu njihovih otrok celo nekoliko starejše od poroèenih. Te regionalne razlike kažejo na vsaj dva modela poroènega in rodnega obnašanja s poudarjeno regionalno komponento. Na Koroškem in Štajerskem so ženske ob rojstvu prvega otroka mlajše kot drugje v Sloveniji in verjetnost, da bo prvi otrok rojen zunaj zakonske zveze, je zelo velika. Tiste, ki se za rojstvo prvega otroka odloèijo šele po poroki, so od neporoèenih vrstnic 2–3 leta starejše. Drugje, predvsem v zahodnem in osrednjem delu Slovenije se ženske ali poroèijo in se za otroke odloèajo šele po poroki (delež nezakonskih otrok je razmeroma majhen), ali pa se ne poroèijo in se za prvega otroka odloèijo v približno isti starosti kot poroèene vrstnice ali pa celo kako leto pozneje. V obdobju med svetovnima vojnama je bila zunajzakonska rodnost v štirih veèjih slovenskih mestih višja kot v istoimenskih obèinah. Po drugi svetovni vojni so se razlike zabrisale (tabela 57). Razlog za tako spremembo bi bil lahko spremenjen naèin zbiranja podatkov93) ali pa spremenjena socialna struktura mest, ki jo je generiralo priseljevanje. Za šestdeseta in poznejša leta ustreznih podatkov ni. Ker pa se je mestni naèin življenja širil na podeželje in postopoma brisal razlike med mestom in vasjo, se je zdelo, da vrsta naselja ni bila dejavnik razlik v zunajzakonski rodnosti (Šircelj, 1991: 288). Razlike med mestnimi in nemestnimi naselji je bilo mogoèe znova izmeriti v zaèetku 21. stoletja. Leta 2002 je bil delež otrok, rojenih zunaj zakonske zveze, v mestnih in v nemestnih naseljih skoraj enak (41,1 % in 39,4 % leta 2002)94). Ker pa je definicija mestnega naselja taka, da zajame tudi majhna naselja, smo deleže zunaj zakonske zveze rojenih otrok izraèunali tudi za sedem najveèjih slovenskih mest in jih primerjali z ustreznimi deleži v upravnih enotah na ozemlju katerih ležijo ta mesta. Delež otrok, rojenih zunaj zakonske zveze, je v teh mestih veèji kot v drugih naseljih istoimenske upravne enote. Izjema je le mesto Velenje, verjetno zaradi pestre narodnostne sestave njegovega prebivalstva. Razlike med najveèjim mestom upravne enote in drugimi naselji v istoimenski upravni enoti so v Mariboru, Celju in Velenju manjše kot v Kranju, Kopru, Novem mestu in Ljubljani. To verjetno kaže na prevlado regionalnih znaèilnosti na obmoèjih s tradicionalno visokim deležem zunaj zakonske zveze rojenih otrok in na vlogo mest pri širjenju novih vzorcev rodnega obnašanja na podroèjih s tradicionalno nižjimi deleži zunaj zakonske zveze rojenih otrok. Pogostnost zunajzakonskih rojstev je vedno najveèja med prvimi rojstvi, nato se z vsakim vrstnim redom rojstev zmanjša. V Sloveniji je bilo leta 2002 med prvorojenimi že veè kot polovica zunajzakonskih, med drugorojenimi 30 %, med tretjerojenimi, èetrtorojenimi in petorojenimi pa 20 %. Deleži zunajzakonskih rojstev, ki niso prva rojstva, so višji tam, kjer je odstotek zunajzakonskih rojstev visok in nižji tam, kjer je njihov delež nizek. To pomeni, da je na Koroškem, Štajerskem in ponekod na Gorenjskem mladi žive dalj èasa v zunajzakonskih skupnostih, medtem ko v zahodni Sloveniji rojstvu prvega otroka najpogosteje sledi sklenitev zakonske zveze. 93) Naèelo navzoèega prebivalstva, veljavno v obdobju med svetovnima vojnama, je po drugi svetovni vojni zamenjalo naèelo stalnega prebivalstva. Po letu 1995 pa naèelo obièajnega prebivalstva. 94) Od leta 2002 dalje so znova na voljo podatki za mestna in nemestna naselja. Merila za doloèanje vrste naselja, ki jih od 1. 1. 2003 uporablja SURS so povzeti v poglavju 4. 2. 4. Leta 2002 je v mestnih naseljih živelo 51 % prebivalstva Slovenije. 161 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA RODNOST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI Tabela 58: Delež zunajzakonskih rojstev, izbrane upravne enote in mesta, Slovenija, 2002 (%) Upravna enota Istoimensko Druga naselja mesto Ljubljana 33,1 35,3 26,3 Maribor 47,8 50,7 42,9 Celje 53,4 53,8 52,9 Koper 30,9 37,2 24,3 Kranj 31,8 36,9 28,2 Novo mesto 31,3 37,6 27,5 Velenje 45,7 43,0 50,5 Viri: SURS. V osemdesetih letih 20. stoletja je v veèini evropskih držav zunajzakonska rodnost še vedno negativno korelirala z deležem katolikov in pozitivno z deležem nevernih (Van de Kaa, 1987). V Sloveniji v letu 2002 take povezave ni. Dovoljeni splavi Edina metoda prepreèevanja rojstev, katere uporabo lahko opazujemo na ravni upravnih enotah, so dovoljeni (namerni) splavi95). Prvi izraèuni stopenj dovoljene splavnosti po upravnih enotah so bili izdelani za leto 1986 (Šircelj, 1991)96). Razlike med takratnimi obèinami so bile zelo velike, veè kot štirikratne (med 15 ‰ in 69 ‰). Pogostnost dovoljenih splavov je bila zelo majhna na Primorskem, Notranjskem, Gorenjskem (razen Jesenic), Koroškem, v Prekmurju, najveèje pa v ljubljanskih obèinah, v obèini Jesenice, Koèevje, Brežice, Velenje. Petnajst let pozneje je regionalna razporeditev pojava skoraj enaka, le stopnja dovoljene splavnosti in velikost razlik sta se moèno zmanjšali. Zmanjšanje je bilo najveèje tam, kjer so bile stopnje dovoljene splavnosti pred 20 leti najvišje: v upravnih enotah Jesenice, Ljubljana, Koèevje, Velenje itd. V letih 2000–2002 je bila stopnja dovoljene splavnosti v upravnih enotah Slovenije med 6 ‰ in 20 ‰. Sodeè po izsledkih anket o rodnosti, izobražene ženske pogosteje uporabljajo zanesljive metode kontracepcijskih sredstev kot neizobražene. Zato bi prièakovali, da je pogostnost dovoljenih splavov manjša tam, kjer je veè izobraženih žensk. Vendar ta povezava oèitno ni tako enostavna, saj je delež žensk (in moških) z najmanj srednjo izobrazbo najveèji v upravni enoti Ljubljana (74 ‰ leta 2002), kjer je stopnja splavnosti precej nad slovenskim povpreèjem, in najmanjša v upravni enoti Lendava (45 ‰ leta 2002), kjer je splavnost nizka, pod slovenskim povpreèjem. Zato je tudi korelacijska povezava med pogostnostjo dovoljenih splavov in deležem žensk z vsaj srednjo izobrazbo šibka, korelacijski koeficient 0,30 ob 2,4-odstotnem tveganju. Zdi se, da je pomembnejše od šolske izobrazbe kulturno okolje, v katerem ženske živijo ali iz katerega izhajajo. Primerjava stopenj dovoljene splavnosti in deleža žensk, ki so se po drugi svetovni vojni priselile v Slovenijo iz drugih delov nekdanje Jugoslavije je za leto 1986 pokazala moèno odvisnost splavnosti od deleža priseljenih žensk (Šircelj, 1991). Splav je bil namreè v drugih delih nekdanje Jugoslavije, razen Kosova, mnogo bolj razširjen kot v Sloveniji (Raševiè, 1990). Priseljenke so ohranjale nekatere navade oz. kulturne norme tudi v novem okolju, èeprav jim je le-to dajalo možnost uporabe boljših metod kontracepcije. Prav kulturne norme, ki se prenašajo iz roda v rod, so verjetno tudi še v zaèetku 21. stoletja eden izmed dejavnikov, ki opredeljujejo regionalne razlike v splavnosti. Zato je bila tudi še leta 2002 korelacijska povezava med pogostnostjo dovoljenih splavov in deležem žensk s prvim prebivališèem na ozemlju nekdanje Jugoslavije zelo moèna (korelacijski koeficient 0,86 s stopnjo tveganja 0,01 %). 95) Podatke zbira Inštitut za varovanje zdravja (IVZ). Leta 1985 jih je prièel objavljati po takratnih obèinah. Nanašajo se na stalne prebivalke Slovenije. 96) Stopnja dovoljene splavnosti je razmerje med številom dovoljenih splavov in številom žensk v rodni dobi, pomnoženo s 1000. 165 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA RODNOST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI 3. 3 POSREDNI DEJAVNIKI RODNOSTI Posrednih dejavnikov je veliko. Doslej so bili najbolje raziskani socialno-ekonomski, saj je bila njihova vloga v obdobju prvega demografskega prehoda zelo pomembna. Po konèanem prehodu oziroma v obdobju drugega demografskega prehoda pa njihova vloga bledi. Rodnost skupin, opredeljenih po razliènih socialno-ekonomskih znaèilnostih, se èedalje manj razlikuje. Že slovenska rodnostna anketa iz leta 1989 je pokazala, da se prebivalci Slovenije, ki pripadajo razliènim socialno-ekonomskim skupinam, med seboj glede števila otrok bistveno ne razlikujejo. Med vsemi spremenljivkami, ki so bile vkljuèene v analizo, se je kot najveèja moè pri pojasnjevanju razlik v številu otrok pokazala osebna norma velikosti družine. Pokazala se je tendenca, da imajo osebe z veèjim številom otrok višjo osebno normo velikosti družine, osebe z manj otroki pa nižjo (Èerniè Isteniè, 1994: 187). Ker pa menimo, da na oblikovanje norm in stališè vendarle vsaj deloma vplivajo tudi socialno-ekonomske znaèilnosti posameznikov, smo jih vkljuèili tudi v analizo za novejše obdobje. Odkar se je rodnost znižala pod raven, ki je potrebna za obnavljanje prebivalstva, je v razpravah o rodnosti pogosto mnenje, da je država tista, ki bi morala ustvariti take pogoje, da bi se pari odloèali za veèje število otrok. Zato poglavje zakljuèuje kratek pregled tiste slovenske zakonodaje, ki se najpogosteje omenja kot verjeten dejavnik ravni rodnosti. 3. 3. 1 Vrednote in stališèa Vrednote in stališèa so del kulture. Delujejo kot merila (standardi), na katera se opremo, ko se povezujemo z drugimi osebami. Vrednote imajo veliko motivacijsko moè. Zato spremembe vrednot in stališè igrajo kljuèno vlogo v spreminjanju naèinov obnašanja. To velja tudi za rodno obnašanje. Razlike v rodnem obnašanju med posamezniki in socialnimi skupinami so vedno pogosteje videne kot posledica razlik v socialno-psiholoških preddispozicijah in vedno manj kot posledica razlik v življenjski ravni ali v dostopnosti do storitev in uslug, ki jih nudi država (Obersnel Kveder et al., 2001: 42). Ugotovitev, da je osnovni raziskovalni problem rodnosti vprašanje motiviranosti parov za ali proti otroku, je upoštevala že jugoslovanska anketa o rodnosti iz leta 1976 in tudi slovenski anketi iz leta 1989 in 1995. V vseh treh anketah je bilo ženskam, leta 1989 in 1995 pa tudi moškim, postavljeno vprašanje, zakaj si želite otroka (še enega otroka) in zakaj ne želite imeti veè otrok. Možne modalitete odgovorov so bile v vsaki anketi razliène, prav tako tudi naèin odgovarjanja (možnost enega odgovora leta 1976, možnost veè odgovorov leta 1989 in 1995), zato odgovori niso neposredno primerljivi. Kljub temu pa omogoèajo nekaj pomembnih ugotovitev. Na vprašanje, zakaj si še želite otrok, je leta 1976 daleè najveè žensk odgovorilo, da zaradi ljubezni do otrok in zato, da bodo otroci imeli družbo (Breznik, 1980). Tudi leta 1989 je najveè žensk in moških želelo otroka (-e), ker jih imajo radi oziroma ker je prav, da ima družina otroke, ali da v starosti ne bodo osamljeni. Ti rezultati potrjujejo teorijo, ki pravi, da imajo današnji starši otroke pretežno zaradi emocionalnih in socialnih motivov (Poroèilo, 1990). Upoštevali so jo tudi sestavljalci vprašalnika ankete FFS iz leta 1995, saj so med šest možnih odgovorov na vprašanje o razlogih, zaradi katerih si ljudje želijo imeti enega ali veè otrok, uvrstili samo tovrstne motive. Ženske in moški so ponujene odgovore rangirali takole: otroci dajejo poseben obèutek veselja (93 %), lepo je opazovati, kako se otroci razvijajo (91 %), zadovoljstvo, da se družina nadaljuje (84 %), otroci dajejo obèutek odgovornosti (80 %), krepijo odnose med partnerjema (76 %); èe imaš otroke, je manj verjetno, da na starost nisi sam (60 %). Starost anketiranih ali število otrok nista bistveno vplivala na odgovore. (Èerniè Isteniè, 1997: 9). Leta 1989 je dobra polovica moških in žensk odgovorila, da bi imeli otroka (-e) tudi zato, da bi s tem prispevali k obstoju slovenskega naroda. Zato sklepamo, da zavest o demografskih problemih Slovenije med ljudmi sicer obstaja, vprašanje pa je, koliko bi jih bili resnièno pripravljeni imeti, tudi èe bi bili izpolnjeni vsi pogoji, ki jih navajajo kot razloge proti otroku oziroma še enemu otroku. Raziskava na majhnem podvzorcu v obèini Novo mesto je pokazala, da le dva (Zupanèiè-Potoèar, 1990). Sodeè po podatkih za devetdeseta leta pa niti toliko ne. Tudi poglavitni razlogi zaradi katerih si ženske in moški ne želijo veè otrok, se v devetnajstih letih (1976–1995) 167 RODNOST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA niso veliko spremenili. V vseh treh anketah so na prvem mestu materialni razlogi97). Leta 1989 se je med negativne dejavnike pri odloèanju o starševstvu uvrstila tudi negotovost, ki jo v ljudeh povzroèajo politiène razmere. Pri moških se je ta razlog uvrstil celo na prvo mesto (pri ženskah na drugo), na drugo pa finanène težave (Šircelj, 1991: tabeli 19 in 20 v prilogi). Leta 1995 so anketiranke in anketiranci med šestimi ponujenimi odgovori na vprašanje, zakaj si ljudje ne želijo imeti veè otrok, na prvo mesto uvrstili ekonomsko krizo in nezaposlenost (60 %), nato finanèno breme vzreje otrok (40 %), slabe stanovanjske razmere (36 %) itd. Med tistimi, ki si niso želeli veè otrok - najpogosteje so to bile osebe stare, 35–45 let, z dvema otrokoma - so se razlogi proti otroku razvrstili takole: otroci so velik strošek (51 %), otroci prinašajo skrbi in težave (49 %), težave v noseènosti in ob porodu (40 %), premajhno stanovanje (32 %), težave žensk pri opravljanju poklica (24 %), izguba èasa za druge pomembne življenjske stvari (17 %) (Èerniè Isteniè, 1997: 8). V tabeli 59 so povzeti podatki o željah žensk po dodatnem otroku za vse tri rodnostne ankete. Èeprav podatki niso popolnoma primerljivi in èeprav se nanašajo na vse ženske v rodni dobi, pa vendarle kažejo, da se želje po dodatnem otroku v dvajsetih letih niso bistveno spremenile. Želeno število otrok je bilo leta 1995 za vse starosti in izobrazbene ravni približno enako, vsi so si v povpreèju želeli veè kot 2 otroka (2,1 do 2,3). Glede želja tudi ni razlik med mestom in podeželjem (Èerniè Isteniè et al., 2003: 169). To pomeni, da èe bi vsi ali skoraj vsi uresnièili svoje želje, bi rodnost zadošèala za enostavno obnavljanje generacij. Vendar se na poti do uresnièitve želja pojavljajo ovire, ki so po mnenju anketiranih predvsem ekonomske narave. Tabela 59: Ženske, ki so si v èasu anketiranja želele dodatnega otroka, Slovenija (%) Leto Ženske z enim Ženske z dvema Ženske s tremi otrokom otrokoma otroki 1976 (samo poroèene) 62 21 19 1989 50 20 redke 19951) 56 17 ... 1) Deleži so med moškimi veèji. Viri: Breznik et al., 1984; Èerniè Isteniè, 1994:160; Obersnel Kveder, 2001: 39. Vse dozdajšnje rodnostne ankete so pokazale, da obstoja razkorak med željami oziroma prièakovanji in realnostjo98). Želeno število otrok je bilo vedno višje od dejanskega. Anketiranci, ki so bili leta 1995 stari 40–44 let, so prièakovali (si želeli) povpreèno 2,2–2,3 otroka, imeli pa so jih 1,9–2,0. Primerjava želja tistih brez otrok in tistih z enim otrokom pokaže, da odloèitev za manjše število otrok pari sprejmejo po rojstvu prvega otroka (Obersnel Kveder et al., 2001: 41). Izsledki ankete žal ne dajejo odgovora na vprašanje, zakaj je prav rojstvo prvega otroka tako pomembno za konèno število otrok v družini. Nekateri avtorji (Presser, 1986) trdijo, da je razlog za znižanje rodnosti pod raven enostavnega obnavljanja nezadostna prilagoditev družbe in moških na spremenjeno družbeno vlogo ženske; spremembam v vlogi žensk 97) Leta 1976 so bili za ženske v starosti 25–34 let najpomembnejši materialni razlogi, za ženske, stare 35–39 let, pa zdravje. Veliko je bilo tudi odgovorov, ki so bili razvršèeni v rubriko "ostalo" (Šircelj, 1991: tabela 19 v prilogi). 98) Rodnostne ankete najpogosteje vprašujejo po idealnem številu otrok (za skupnost ali zase), ali želenem številu otrok (v sedanjih življenskih pogojih) ali pa o nameravanem številu otrok. Natanène vzdolžne analize so pokazale, da vedno prihaja do razkoraka med ideali, željami in celo namerami ter resniènostjo. Resniènost obièajno predstavlja le 75–85 %. Želje in namere se z vsakim rojstvom spreminjajo in odslikavajo razmere v danem trenutku (Monier, 1989: 240–254). 168 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA RODNOST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI niso v zadostni meri sledile in jih dopolnjevale spremembe v vlogi moških. Številne raziskave pri nas in na tujem poroèajo o tovrstni nezadostni prilagoditvi. Vendar je analiza rodnostne ankete iz leta 1989 pokazala, da npr. neenaka obremenitev z gospodinjskimi deli ni bistveno vplivala na želje žensk po veèjem številu otrok (Èerniè Isteniè, 1994: 163–164)99). Podobna analiza s podatki iz rodnostne ankete iz leta 1995 ni bila izdelana. Iz golih podatkov lahko razberemo le, da vedno veè gospodinjskih opravil opravljata oba, mož in žena oz. moški in ženska. Kljub temu veèina gospodinjskih del in skrbi za otroke še vedno pade na ramena žensk. O neenakomerni delitvi gospodinjskih opravil prièajo tudi podatki ankete o porabi èasa, ki se nanašajo na obdobje april 2000–marec 2001 (SI, 2002: št. 155). Za gospodinjska dela in skrb za družino so ženske, stare 10 let in veè, porabile povpreèno 5 ur dnevno, moški pa dobri 2 uri in pol. V primerjavami z državami, ki so opravile istovrstno anketo (Belgija, Nemèija, Estonija, Francija, Madžarska, Finska, Švedska, Velika Britanija, Norveška) se ženske v Sloveniji uvršèajo med tiste, ki za gospodinjstvo in družino porabijo najveè èasa, moški pa se uvršèajo približno v sredino. Vendar razlike med državami niso velike. Ženske v primerjavi z moškimi opravijo 60–66 % gospodinjskih in družinskih opravil. Tisto, kar Slovenijo resnièno loèi od drugih omenjenih držav, je podatek, da za gospodinjska dela in skrb za družino del svojega èasa namenja le 79 % moških. V Belgiji je takih 95 %, na Švedskem 92 %, na Danskem 90 % itd. ( Aliagain Winqvist, 2003:4). Za ženske nezadovoljiva, nesimetrièna, nepravièna delitev dela v gospodinjstvu je eden izmed razlogov za zmanjševanje števila otrok, saj gre iskanje harmonije med delom in družino pogosto na škodo spanja, zabave, sprošèanja in samoizpolnjevanja žensk (Ule in Kuhar, 2003: 129). Prilagajanje moških na novo vlogo žensk lahko v Sloveniji spremljamo tudi posredno, z opazovanjem deležev oèetov, ki obiskujejo šole za starše, so navzoèi pri porodu svojih otrok in izrabijo oèetovski dopust. Delež oèetov, navzoèih pri porodu, se je v obdobju 1991–2003 poveèal z 9, 2 % na 64,7 % (IVZ). Ko so oèetje dobili pravico do oèetovskega dopusta, jih je v prvem letu, to je bilo leto 2003, to možnost uporabilo 63 %, leta 2004 pa že 71 %. Deleži so najnižji v severovzhodni Sloveniji, najvišji pa tam, kjer je rodnost razmeroma visoka. To verjetno pomeni, da se ženske lažje odloèijo za (drugega ali tretjega) otroka èe pri negi in vzgoji otroka sodeluje tudi oèe. Tabela 60: Opravljanje gospodinjskih aktivnosti, Slovenija, rodnostni anketi 1989 in 1995 Gospodinjske aktivnosti 1989 1995 (posamezna aktivnost =100)1) Moški Ženska Oba enako Moški Ženska Oba enako Drugi Gospodinjska opravila Kuhanje, priprava obrokov 2 91 7 2 59 38 13 Èišèenje stanovanja 6 83 11 1 52 30 17 Dnevno nakupovanje / nakupovanje 19 64 17 8 31 52 9 Skrb za finance, davke, varèevanje 30 34 36 6 16 72 6 Pomivanje posode 4 89 7 Ukvarjanje z otroki Pomoè pri šolskem delu 14 61 25 21 32 40 7 Nega otrok 3 75 22 Vzgoja otrok 5 54 41 Skrb za prehrano otrok 2 54 34 10 Oblaèenje otrok 2 34 43 8 Skrb za bolne otroke 1 46 50 3 Igranje z otroki 4 8 76 7 1) Vsota vrednosti v vrsticah "kuhanje", "oblaèenje" in "igranje" za leto 1995 ni enaka 100. Viri: IDV pri FDV, IMV pri SAZU. 99) Analiza ne odgovori na vprašanje o povezanosti med dejanskim številom otrok in neenako obremenitvijo z gospodinjskimi deli. 169 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA RODNOST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI to trditvijo strinjalo. Tudi javnomnenjske ankete kažejo, da prebivalstvo Slovenije pripisuje družinskemu življenju pomembno vlogo. Žal podatki o rojstvih tega ne potrjujejo. Tudi mnenje o zakonski zvezi kot staromodni instituciji leta 1995 (še) ni bilo prevladujoèe. Bilo pa je pogostejše med mladimi kot med starejšimi. S trditvijo, da je zakonska zveza staromodna institucija, se je strinjalo 12 % žensk, starih 40–44 let, in kar 21 % žensk v starosti 15–24 let. Med moškimi je pogostnost takega mnenja v vseh starostih veèja (Obersnel Kveder et al., 2001: 42). Ankete o rodnosti so edini naèin, da zberemo podatke o osebnih motivih žensk in moških oziroma parov za rojevanje otrok ali proti temu. Žal pa so bile te ankete doslej, delna izjema je le anketa iz leta 1995, vedno zasnovane tako, da so bili dobljeni rezultati reprezentativni samo za Slovenijo, ne pa tudi za manjše ozemeljske enote. Ker pa je regionalna razporeditev nekaterih pojavov, povezanih z rodnostjo, v Sloveniji izrazita, bi bilo v prihodnje primerno razmišljati o veèjih vzorcih, ki bi bili reprezentativni tudi za posamezne regije. Dokler pa takih anket ni, si lahko pomagamo le s podatki iz rednih statistiènih raziskovanj, predvsem iz popisov prebivalstva. Ti seveda ne omogoèajo raziskovanja vrednot ali stališè, omogoèajo pa raziskovanje povezav med geografskimi variacijami rodnosti in razliènimi kulturnimi in socialno-ekonomskimi znaèilnostmi prebivalstva. Nekatere med temi znaèilnostmi so gotovo take, da vplivajo na vrednote in stališèa, npr. vernost. 3. 3. 2 Socialno-ekonomski in kulturni dejavniki Prouèevanju socialno-ekonomskih dejavnikov rodnosti je bilo posveèenih že veliko študij. Tudi za Slovenijo je bilo opravljenih nekaj raziskav, sprva še v okviru Jugoslavije (Centar za demografska istraživanja: Raševiè, 1971; Breznik, 1980; Malaèiè, 1984), pozneje pa v okviru Slovenije. V analizi, ki obravnava razloge za višjo rodnost prebivalstva Slovenije v primerjavi s prebivalstvom Srbije v sedemdesetih letih (Breznik et al., 1984), je J. Malaèiè med pomembne dejavnike višje rodnosti v Sloveniji uvrstil decentralizirano urbanizacijo, polno zaposlenost, gospodarsko rast, priseljevanje in vpliv katoliške cerkve. Priseljevanje je pozitivno vplivalo na raven celotne rodnosti v Sloveniji s poveèevanjem števila potencialnih staršev in nižjo povpreèno starostjo priseljenk ob rojstvih njihovih otrok, ne pa z višjim številom potomcev (Šircelj, 1985: 3–8, Josipoviè, 2005: 238). Razloge za hitro zniževanje celotne rodnosti po letu 1980 je skušala odkriti raziskava, ki je vkljuèevala analizo povezav med èasovnimi poteki celotne rodnosti in izbranimi neodvisnimi spremenljivkami v obdobju 1965–1990 ter analizo podatkov rodnostne ankete iz leta 1989100). Analiza je pokazala, da je upadanje rodnosti pod raven enostavnega obnavljanja prebivalstva tesno povezano s spremenjenim naèinom življenja ljudi: spremenjeno organizacijo življenja v družini, spremenjeno družbeno vlogo ženske, spremenjenim odnosom do otrok in naèrtovanja družine. Poleg teh splošnih dolgoroènih procesov pa so na zniževanje vplivali procesi, ki imajo znaèaj periodnih uèinkov: slabšanje možnosti reševanja stanovanjskega vprašanja, migracijski tokovi, v zadnjem èasu slabšanje materialnega standarda prebivalstva in spremembe v koledarju rojevanja (Èerniè Isteniè, 1994: 127). Prva empirièna analiza povezav med rodnostjo in nekaterimi socialno-ekonomskimi dejavniki, zasnovana na geografskih variacijah rodnosti (podatki uradne statistike) se nanaša na zaèetek sedemdesetih in na zaèetek osemdesetih let. V tej raziskavi je bila raven rodnosti kot odvisna spremenljivka opredeljena s celotno rodnostjo v letih 1970–1972 in 1980–1982, neodvisne spremenljivke pa so bile opredeljene s krajem prebivališèa, zaposlenostjo žensk, poklicem, narodnim dohodkom, izobrazbo, umrljivostjo in zakonskim stanom. Izbor neodvisnih spremenljivk je upošteval teoretiène in empiriène izsledke predhodnih raziskav in razpoložljive podatke uradne statistike101). Analiza je vkljuèevala šestdeset takratnih obèin (Šircelj, 1991). 100) Neodvisne spremenljivke: delež zunajzakonskih rojstev, število razvez na 100 porok, delež žensk od skupnega števila zaposlenih, delež študentk, migracijski saldo, indeks realnih osebnih dohodkov, število dokonèanih stanovanj; povpreèna starost mater ob rojstvu prvega otroka, število dovoljenih splavov na 100 porodov, število otrok v vzgojno-varstvenih ustanovah na 100 zaposlenih žensk, delež upravièencev do otroškega dodatka, število TV naroènin, delež nezaposlenih med vsemi zaposlenimi. 101) Neodvisne spremenljivke: delež nezakonskih rojstev, delež mestnega prebivalstva, delež zaposlenih žensk med nekmeèkimi ženskami, starimi 15–49 let, umrljivost dojenèkov, delež kmeèkega prebivalstva, narodni dohodek na prebivalca, pet stopenj izobrazbe. Predhodne raziskave M. Raševièa in D. Breznika za Jugoslavijo po republikah. 171 RODNOST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Korelacijska in regresijska analiza je pokazala, da nobena od vkljuèenih neodvisnih spremenljivk ni izrazito povezana s celotno rodnostjo. Zmerna negativna korelacijska zveza se je pokazala le med rodnostjo in deležem mestnega prebivalstva. Sledila sta narodni dohodek in šolska izobrazba. Edina spremenljivka, ki je bila rahlo pozitivno povezana z ravnjo celotne rodnosti, je bil delež kmeèkega prebivalstva (Šircelj, 1991: 302–306). Opisani rezultati so odstopali od prièakovanj. Izkazalo se je, da je bil razlog za to neustrezen izbor odvisne spremenljivke. Celotna rodnost je namreè kazalnik, v katerem se prepletata intenzivnost in koledar pojava. Spreminjanje slednjega pa lahko bistveno spremeni vrednosti letnih kazalnikov rodnosti. Zato je bila v ponovljenih izraèunih celotna rodnost zamenjana s konènim potomstvom, ki izraža intenzivnost rodnosti v generacijah. Tako je bila hipoteza o nespremenjenem (konstantnem) koledarju rodnosti zamenjana s hipotezo o regionalno enako intenzivnem socialno-ekonomskem razvoju. Socialno-ekonomski kazalniki so se namreè nanašali na èas, ko so ženske zakljuèile rodno obdobje. Vendar èe so socialno-ekonomske spremembe v predhodnih 30 letih potekale podobno v vseh obèinah (razmerje med obèinami oz. sedanjimi upravnimi enotami je ostajalo približno enako), je napaka majhna. Rezultati korelacijske analize so bistveno drugaèni. Izstopajo štiri moène negativne korelacijske odvisnosti, in sicer z deležem mestnega prebivalstva, deležem zaposlenih žensk, z narodnim dohodkom in z deležem prebivalstva z višjo in visoko izobrazbo ter pozitivna zveza med rodnostjo in deležem kmeèkega prebivalstva. Za vse omenjene neodvisne spremenljivke je korelacijski koeficient višji od 0,60 tako v letu 1971 kot v letu 1981. Negativna zveza med rodnostjo in šolsko izobrazbo je toliko izrazitejša, kolikor višja je šolska izobrazba. Izkazalo se je tudi, da se je umrljivost dojenèkov, ki je bila med neodvisne spremenljivke uvršèena kot kazalnik socialnega razvoja, tako znižala, da za ta namen ni veè primerna. Vkljuèene neodvisne spremenljivke so pojasnile 71 % (1971) oziroma 66 % (1981) variance (Šircelj, 1991: 308–310). Analizo povezav med rodnostjo in nekaterimi socialno-ekonomskimi dejavniki, zasnovana na geografskih variacijah rodnosti, smo ponovili še za leto 1991. Med letoma 1981 in 1991 se je celotna rodnost v Sloveniji znižala od 1,96 na 1,55 otroka na žensko. Korelacijske povezave pa so ostale podobne kot leta 1981. Nobena od vkljuèenih neodvisnih spremenljivk ni bila izrazito povezana s celotno rodnostjo. Konèno potomstvo žensk, starih 40–44 let, pa je bilo moèno povezano z deležem mestnega prebivalstva, z deležem prebivalstva s srednjo, višjo ali visoko izobrazbo, z narodnim dohodkom na prebivalca in z deležem kmeèkega prebivalstva. Prve tri korelacijske odvisnosti so bile negativne, zadnja pa pozitivna. Za vse pa je bil korelacijski koeficient enak ali višji od 0,57, stopnja tveganja pa manjša od 0,01 %. Najmoènejša je bila povezava med konènim potomstvom in deležem mestnega prebivalstva ter konènim potomstvom in deležem prebivalstva z višjo ali visoko izobrazbo (koeficient korelacije preko 0,70). Obdobje med predzadnjim (1991) in zadnjim popisom prebivalstva (2002) je prineslo nekatere spremembe, ki se odražajo tudi v rezultatih korelacijske analize: narodni dohodek na prebivalca je kot kazalnik ekonomske moèi upravne enote zamenjala bruto osnova za dohodnino na prebivalca, podatkov o deležu kmeèkega prebivalstva ni veè, zelo se je poveèala nezaposlenost itd. Tem spremembam je prilagojen nabor neodvisnih spremenljivk (tabela 61). Poleg tega smo naboru spremenljivk dodali še tri iz skupine kulturnih dejavnikov: vernost, nevernost in materni jezik. In prav ti dejavniki so se, skupaj z deležem mestnega prebivalstva, izkazali kot tisti, ki izkazujejo najmoènejše povezave s konènim potomstvom. Najmoènejša pozitivna korelacijska povezava je med konènim potomstvom in deležem vernikov (korelacijski koeficient 0,68 pri stopnji tveganaja 0,01 %), najmoènejša negativna pa med konènim potomstvom in deležem ateistov (-0,55 pri stopnji tveganja 0,01 %)102). Za leto 2002 smo med neodvisne spremenljivke uvrstili tudi delež brezposelnih med aktivnim prebivalstvom. Povezava s konènim potomstvom in s celotno rodnostjo je negativna, statistièno znaèilna, koeficient korelacije pa je 0,38 za potomstvo in 0,47 za celotno rodnost. Na osnovi teh rezultatov seveda ni mogoèe sklepati o morebitni vzroèno-posledièni povezavi, je pa mogoèe opozoriti na potrebo po raziskovanju posledic poveèane brezposelnosti na raven rodnosti. Tuje raziskave namreè kažejo, da nezaposlenost mladih žensk, ki žive v zakonski ali zunajzakonski skupnosti, vpliva na odlaganje prvega rojstva; mlade ženske èakajo na boljše èase (Meron in Widmer, 2002: 348). 102) Ob popisu leta 2002 na vprašanje o veroizpovedi 14,1 % prebivalstva ni želelo odgovoriti, za 6,3 % oseb pa je odgovor ostal neznan. 172 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA RODNOST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI V demografski literaturi se med posrednimi dejavniki pogosto navaja tudi avtohtonost oz. alohtonost prebivalstva. Prva analiza korelacijske povezave med priseljevanjem in ravnjo rodnosti je bila v Sloveniji izdelana za zaèetek osemdesetih let. Raven rodnosti je kot neodvisno spremenljivko predstavljala celotna rodnost v letih 1980–1982 v šestdesetih takratnih obèinah, neodvisno spremenljivko pa je predstavljal delež priseljenih žensk iz drugih republik takratne Jugoslavije, ki so se v Slovenijo priselile po drugi svetovni vojni in bile leta 1981 stare 15–49 let. Korelacijska povezava je bila zmerna in negativna (-0,47), èe so bile v analizo vkljuèene vse takratne obèine; èe pa so bile iz analize izloèene nekatere obèine ob meji s Hrvaško, v katere so se priseljevali predvsem Hrvatje iz sosednjih obèin Hrvaške, se je povezava izkazala za moènejšo, korelacijski koeficient je imel vrednost -0,72 (Šircelj, 1991: 306). V letu 2002 je bila povezava še vedno negativna, a zelo šibka in neznaèilna. To velja tudi, èe celotno rodnost zamenjamo s konènim potomstvom. Nepovezanost med ravnjo rodnosti in deležem priseljenega prebivalstva, kakor tudi pozitivna korelacijska povezava med rodnostjo in slovenskim maternim jezikom, je v nasprotju s še vedno razširjenim mnenjem, da je rodnost priseljenk višja od rodnosti domaèink. Razlogov za neizstopajoèo rodnost priseljenk je veè: priseljenke izhajajo veèinoma iz nizkorodnih obmoèij, za odselitev se odloèijo tiste, ki bi tudi v domaèem okolju imele manj otrok kot tiste, ki ostanejo, priseljenke se hitro prilagajajo novemu okolju, ki je veèinoma mestno in kot tako naklonjeno manjšemu številu otrok, èe se poroèijo z domaèini, se prilagodijo njihovim normam glede števila otrok itd. Iz opisanih korelacijskih analiz izhaja, da so bile v drugi polovici 20. stoletja, ko se je rodnost v Sloveniji še naprej zniževala, za njene regionalne variacije pomembni naslednji dejavniki: kraj prebivališèa, izobrazba, delež priseljenega prebivalstva, delež kmeèkega prebivalstva in odnos do vere. Nižja rodnost je bila povezana z višjim deležem mestnega prebivalstva, z višjo izobrazbo, z višjim deležem priseljenega prebivalstva in z višjim deležem ateistov, višja rodnost pa z višjim deležem kmeèkega prebivalstva, z življenjem zunaj mest in višjim deležem verujoèih. Leta 1971 in leta 1981 se je med pomembne dejavnike uvrstila tudi zaposlenost žensk, leta 1991 pa ne veè. Zdi pa se, da brezposelnost postaja negativen dejavnik rodnosti. Tabela 61: Korelacijska matrika za leto 2002 in generacije 1957–1961 Koeficienti korelacije Stopnje tveganja Odvisne spremenljivke (y) in neodvisne spremenljivke (x) leto generacije leto generacije 2002 1957–1961 2002 1957–1961 y Celotna rodnost 1,00000 l y Konèno potomstvo 1,00000 g x Delež rojenih zunaj zakonske zveze -0,29160 -0,27195 0,0264 0,0389 1 x Delež mestnega prebivalstva -0,27057 -0,46982 0,0400 0,0002 2 x Delež kmetov med aktivnim prebivalstvom 0,17697 0,28451 0,1839 0,0304 3 x Delež brezposelnih med aktivnim prebivalstvom -0,46936 -0,38359 0,0002 0,0030 4 x Bruto osnova za dohodnino na prebivalca 0,02192 -0,22586 0,8703 0,0882 5 x Delež prebivalstva brez osnovne izobrazbe 0,23167 0,27965 0,0801 0,0335 6 x Delež prebivalstva z osnovno izobrazbo 0,06849 0,35037 0,6095 0,0070 7 x Delež prebivalstva s srednjo izobrazbo -0,12090 -0,33348 0,3660 0,0105 8 x Delež prebivalstva z višjo in visoko izobrazbo -0,16714 -0,41218 0,2098 0,0013 9 x Delež vernikov 0,40633 0,68838 0,0016 0,0001 10 x Delež ateistov -0,34254 -0,55674 0,0085 0,0001 11 x Delež oseb s slovenskim maternim jezikom 0,42825 0,43833 0,0008 0,0006 12 x Delež zaposlenih žensk med aktivnimi ženskami -0,05770 -0,10718 0,6670 0,4232 13 x Delež žensk s 1. preb. na obmoèju nekdanje Jug. -0,03442 -0,09399 0,7976 0,4828 14 Viri: SURS; UMAR. 173 RODNOST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA V letih 1971, 1981 in 1991 se je med pomembne dejavnike rodnosti uvrstil tudi narodni dohodek na prebivalca. Zveza je bila negativna. V letu 2002 se je zveza med bruto dohodninsko osnovo na prebivalca in rodnostjo pokazala kot zelo šibka in tudi negativna. Ker sta narodni dohodek na prebivalca in bruto osnova za dohodnino na prebivalca razlièna kazalnika, je težko samo na osnovi korelacijskih povezav sklepati o dejanskem pomenu ekonomske moèi za raven rodnosti. Poleg tega oba ekonomska kazalnika opredeljujeta le ekonomsko raven doloèenega ozemlja in ne posameznika. Bruto dohodninska osnova na osebo je pri enakih dohodkih gospodinjstva nižja v tistih, v katerih je rodnost višja. Korelacijsko zvezo med rodnostjo in vernostjo je bilo mogoèe izraèunati šele za leto 2002, vendar je ta povezava gotovo obstajala tudi že prej. Vernost oziroma pripadnost neki veroizpovedi nedvomno vpliva na vrednote in stališèa posameznikov. Èeprav je "religioznost ljudi vse manj cerkveno dogmatska in konservativno onostranska in vse bolj svetna, zemeljska" (Roter, 1989: 24), pa podatki kažejo, da so verni vendarle bolj naklonjeni veèjemu številu otrok. To je potrdila tudi regresijska analiza, v katero smo poleg konènega potomstva vkljuèili 5 neodvisnih spremenljivk (delež mestnega prebivalstva, delež prebivalstva z višjo in visoko izobrazbo, delež vernikov, delež ateistov, delež tistih s slovenskim maternim jezikom). Kot statistièno pojasnjevalni spremenljivki sta se izkazali le delež vernikov in delež oseb s slovenskim maternim jezikom. Opisane rezultate korelacijskih analiz smo veèinoma pridobili s primerjanjem konènega potomstva žensk, ki so bile ob popisih stare 40–44 let, in z razliènimi neodvisnimi spremenljivkami. S tem pa smo se že dotaknili vzdolžne analize. Bistvena razlika med preèno in vzdolžno analizo je v tem, da se v kazalnikih rodnosti za koledarsko leto (npr. celotna rodnost) mešata vpliva intenzivnosti in èasovnega razporeda rojstev, kar lahko, zlasti v obdobjih veèjega spreminjanja èasovnega razporeda (koledarja) rojstev, bistveno spremeni vrednosti kazalnikov; medtem ko kazalniki rodnosti za generacije ali kohorte prikazujejo le vrednosti èiste intenzivnosti rodnosti. Zaradi tega je za odkrivanje in merjenje vpliva razliènih dejavnikov na intenzivnost rodnosti primernejša vzdolžna analiza. To dokazujejo tudi naši rezultati. Šele ko smo za odvisno spremenljivko uvedli konèno potomstvo, smo dobili rezultate, ki so glede na dosedanja teoretièna spoznanja blizu prièakovanim. 3. 3. 3 Zakonodaja Na raven rodnosti lahko vpliva tudi zakonodaja, predvsem tista, ki rodnemu vedenju prebivalstva postavlja pravne okvire. Za obdobje, ki ga obravnavamo, je to predvsem zakonodaja v zvezi z uravnavanjem rodnosti, s porodniškim oziroma starševskima dopustom ter razliènimimi oblikami pomoèi družinam z otroki. Poleg navedenih lahko na rodno vedenje vplivajo tudi zakonodaje z drugih podroèij (delovna razmerja, zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, stanovanja itd.), vendar jih v tem besedilu ne bomo obravnavali. Uravnavanje rodnosti Z izrazom uravnavanje rodnosti oznaèujemo postopke, s katerimi pari, posamezniki ali posameznice prepreèujejo zanositev, jo prekinejo ali zdravijo neplodnost. Najstarejši so predpisi v zvezi z umetno prekinitvijo noseènosti. Umetna prekinitev noseènosti V delu javnosti pa tudi v nekaterih strokovnih krogih je bilo dolgo razširjeno mnenje, da je zniževanje rodnosti povezano s pravico do umetne prekinitve noseènosti. Vendar so izkušnje držav, ki so ostro posegle v že pridobljene pravice do umetne prekinitve noseènosti (npr. Romunija leta 1967) ta mnenja moèno omajale. V Jugoslaviji je bila medicinska indikacija za umetno prekinitev noseènosti (dovoljeni splav) uzakonjena leta 1929 (Rožman, 2001: 115). Dobrih 20 let pozneje, leta 1952, so bile medicinskim indikacijam dodane še socialno- medicinske. Pri ginekoloških zavodih so bile ustanovljene zdravniške dvostopenjske komisije za dovolitev odprave plodu, ki so imele široka pooblastila za t. i. socialne vidike (Borisov, 1995: 232–238). S sprejetjem ustave SFR 174 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA RODNOST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI Jugoslavije leta 1974 je postal splav pravica ženske103). Zakon o zdravstvenih ukrepih za uresnièevanje pravice do svobodnega odloèanja o rojstvu otrok (Uradni list RS, št. 11/77) je doloèil, da se umetna prekinitev noseènosti opravi na zahtevo noseènice do desetega tedna noseènosti, po desetem tednu noseènosti pa o tem odloèa komisija. Ustava Republike Slovenije iz leta 1991 odloèanja o rojstvih otrok ne uvršèa veè med pravice, temveè med svobošèine104). Pot do želenega splava se s tem ni spremenila. Zakon o zdravstvenih ukrepih za uresnièevanje pravice do svobodnega odloèanja o rojstvu otrok je v pretežni meri še vedno pravni temelj zdravstvene dejavnosti, ki jo ureja. Razprave v prid dovoljenim splavom kot sredstvu naèrtovanja rojstev in proti njim so bile v Sloveniji pogoste zlasti v sedemdesetih in osemdesetih letih. Ko se je v zaèetku osemdesetih let rodnost zaèela hitro zniževati, so nekateri razloge za to pripisali narašèajoèi pogostnosti dovoljenih splavov kot posledici pravice do svobodnega odloèanja o rojstvih otrok. Vendar primerjava krivulj, ki ponazarjata celotno splavnost in celotno rodnost za daljše èasovno obdobje (slika 43), pokaže, da taka zveza ne obstaja. Po letu 1977, ko je bila umetna prekinitev noseènosti dovoljena do 10. tedna noseènosti izkljuèno na zahtevo noseènice, se je pogostnost dovoljenih splavov res poveèala, vendar le v posebnih skupinah prebivalstva, in to le za doloèen èas (poglavje 3.2.6 ). Rodnost je ostala enaka: med mladimi se je še nekaj let poveèevala, med starejšimi pa še naprej zniževala (slika 17). Sterilizacija Zakon o zdravstvenih ukrepih za uresnièevanje pravice do svobodnega odloèanja o rojstvih otrok iz leta 1977 je tudi doloèil, da ima èlovek pravico, da mu zdravnik svetuje in predpiše najprimernejše kontracepcijsko sredstvo. Omenja tudi sterilizacijo. Ta je lahko samo prostovoljna. Opravi se lahko osebi, ki je razsodna in stara najmanj 35 let. Omejitvi odpadeta, èe je treba sterilizacijo opraviti iz zdravstvenih razlogov (Zupanèiè, 2001). Zdravljenje zmanjšane plodnosti Pari, ki si želijo otrok, a jih zaradi zmanjšane plodnosti ne morejo imeti, imajo vedno veè možnosti, da svoje želje kljub temu uresnièijo. Zakonsko podlago za zdravljenje zmanjšane plodnosti je dal vsaj že Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresnièevanju pravice do svobodnega odloèanja o rojstvih otrok iz leta 1977. Del, ki se nanaša na zdravljenje neplodnosti, je bil nato leta 2000 urejen z novim Zakonom o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomoèjo. Podatkov o številu oploditev z biomedicinsko pomoèjo ni, ker ustrezen regis- ter ni vzpostavljen. Za zdaj Inštitut za varovanje zdravja zbira le podatke o umetnih osemenitvah; te pa so le ena izmed oblik pomoèi neplodnim parom. Tudi podatkov o postopkih zunajtelesne oploditve (IVF, ICSI itd.), ki so v zadnjih letih pomembnejši, ni. Porodniški in starševski dopust Plaèan porodniški dopust je pomemben ukrep, ki prispeva k razreševanju protislovja med starševsko funkcijo in ekonomsko dejavnostjo èloveka v industrijsko razvitem svetu (Malaèiè, 1987, 423). Ker je tesno povezan z razvojem industrijskega naèina proizvodnje in vkljuèevanjem žensk vanjo, se je prviè pojavil ob koncu 19. stoletja (Švica 1878, Nemèija 1883). V zaèetku 20. stoletja je bilo državno zavarovanje porodnic sprejeto v Italiji, Franciji, Norveški, Švici, Rusiji, Romuniji, Angliji, Srbiji, razširitev zavarovalnih zakonov pa v Nemèiji, Avstriji, Madžarski in Luksemburgu (Kollontaj, 1982: 42–43). Šele v novejšem èasu se uvaja denarno nadomestilo tudi za nezaposlene matere (starše), ki doma vzgajajo svoje najmlajše otroke (Stropnik, 1997). 103) 233. èlen: Pravica èloveka je, da svobodno odloèa o rojstvih otrok. Ta pravica se lahko omeji samo iz zdravstvenih razlogov. V zvezi z uresnièevanjem te pravice zagotavlja družbena skupnost potrebno izobrazbo in ustrezno socialno varstvo in zdravstveno pomoè v skladu z zakonom. 104) 55. èlen: Odloèanje o rojstvih svojih otrok je svobodno. Država zagotavlja možnosti za uresnièevanje te svobošèine in ustvarja razmere, ki omogoèajo staršem, da se odloèajo za rojstva svojih otrok. 175 RODNOST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Na ozemlju Slovenije je bilo bolniško zavarovanje uvedeno leta 1888 (Avstrija) oziroma leta 1891 (Ogrska in Italija). V Avstriji je bilo zavarovanje prisilno, in sicer za vsa obrtna podjetja, obsegalo pa je samo podpore bolnikom in porodnicam ter izplaèilo pogrebnine (Vilfan, 1996: 500). Od bolniških blagajn, ki so izvajale bolniško zavarovanje, so porodnice prejemale 4 tedne po porodu 60 % obièajne (povpreène) mezde, ki se je imenovala hranarina. Zavarovanci so imeli pravico do zdravniške oskrbe, porodniške pomoèi, zdravil in po potrebi tudi pravico do zdravljenja v bolnišnici (Kresal, 1998: 160). Leta 1922 je bil za Slovenijo sprejet Zakon o zavarovanju delavcev, ki je veljal za vse zaposlene delavce, razen poljedelskih delavcev in dninarjev. Po tem zakonu so imele zavarovanke pravico do brezplaène babiške pomoèi in zdravljenja; dva meseca pred porodom in dva meseca po porodu so imele pravico do podpore za porodnice v znesku treh èetrtin zavarovane mezde. Podpora za opremo dojenèka je znašala štirinajstdnevno zavarovano mezdo. Zavarovanke, ki so dojile svojega otroka še po preteku porodniške podpore, so imele še 20 tednov pravico do podpore v višini poloviène mezde. Zavarovanke, ki so z zdravniškim potrdilom dokazale, da same niso mogle dojiti otroka, so imele namesto podpore pravico do brezplaène hrane za dojenèka v tem èasu. Pravico do porodniške podpore je pridobila zavarovanka šele po trimeseènem èlanstvu pri zavarovalnem zavodu (Kresal, 1998: 172). Po drugi svetovni vojni so bile v Jugoslaviji do porodniškega dopusta, ta je sprva trajal 105 dni in bil sredi 60. let podaljšan na 135 dni, upravièene vse zaposlene ženske (Jogan, 2001: 219). Leta 1970 je zakon o delovnih razmerjih (Uradni list SFRJ št. 12/1970) doloèil, da ima ženska pravico do porodniškega dopusta, ki traja neprekinjeno najmanj 105 dni in ga mora obvezno zaèeti 28 dni pred porodom. Ženska z otrokom, mlajšim od 8 mesecev, ima pravico delati 4 ure dnevno (Breznik, 1972: 287)105). S 1. januarjem leta 1975 je bil v Sloveniji porodniškemu dopustu dodan dopust za nego in varstvo otroka. Trajal je 141 dni in ga je bilo mogoèe izrabiti tudi s poloviènim delovnim èasom (v tem primeru je trajal 282 dni). Porodniški dopust in dopust za nego in varstvo otroka sta skupaj trajala 246 dni, to je 8 mesecev oziroma eno leto, èe je mati koristila dopust za nego in varstvo s 4-urnim delovnikom. Pravica do porodniškega dopusta je bila zagotovljena tudi oèetu-delavcu ali drugemu delavcu, ki neguje ali varuje otroka, èe mati umre, zapusti otroka ali pa ga ni sposobna negovati in varovati (Letopis, 1982: 63). Od 1. junija leta 1978 je bil porodniški dopust podaljšan na eno leto in možnost skrajšanega delovnega èasa na 17 mesecev, èe sta se hkrati rodila dva ali veè živorojenih otrok ali je bil otrok telesno ali duševno težje prizadet. (Letopis, 1982: 63). Leta 1982 so bile med upravièenke do porodniškega dopusta vkljuèene tudi združene kmetice. Februarja 1986 je bil dopust za nego in varstvo otroka podaljšan na 260 dni, kar skupaj s porodniškim dopustom znese eno leto106). Dopust za nego in varstvo otroka lahko izrabi mati, oèe ali oseba, ki otroka neguje. Oèe lahko to pravico uveljavi le, èe se s tem strinja mati ali èe mati ni zmožna skrbeti za otroka. Leta 2003 je bilo med starši, ki so koristili dopust za nego in varstvo otroka, 2,3 % oèetov. Koristnikom pripada 100 odstotno nadomestilo plaèe. Po konèanem porodniškem dopustu in dopustu za nego in varstvo otroka je lahko upravièenka (upravièenec) uveljavila pravico do dela s skrajšanim delovnim èasom do tretjega leta otrokove starosti, èe se je s tem strinjal delodajalec (Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci, Uradni list SRS, 18/1974). Skrajšan delovni èas je lahko trajal najmanj 4 ure dnevno. 105) Mednarodna organizacija dela je ob svoji ustanovitvi leta 1919 sprejela konvencijo št. 3 o zaposlovanju žena pred porodom in po njem. Leta 1952 je bila revidirana s konvencijo št. 103 o varstvu materinstva. To konvencijo je spremljalo še istoimensko priporoèilo št. 95. Po tej konvenciji imajo vse ženske, zaposlene v industrijskih podjetjih in zaposlene pri neindustrijskih in kmetijskih delih, pravico do porodniškega dopusta, ki traja najmanj 12 tednov, del tega dopusta pa je treba obvezno izkoristiti po porodu. Med porodniškim dopustom ima ženska pravico do denarnega nadomestila in zdravniške nege. To Konvencijo (št. 103) je Jugoslavija ratificirala leta 1955. (Kyovski in Radovan, 1975:173–180). 106) Dopust za nego in varstvo otroka se podaljša za 30 dni, èe starša že skrbita za vsaj dva otroka, mlajša od 8 let, za 60 dni, èe že skrbita za tri, in za 90 dni, èe že skrbita za 4 ali veè otok, mlajših od 8 let. 176 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA RODNOST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI Ker je upravièenka (upravièenec) prejemala plaèo za skrajšani delovni èas in ker je morala sama plaèevati prispevke za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, so to možnost izkoristile le redke matere. Po sprejetju zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih leta 2001 z veljavnostjo od 1.1.2002 dalje (Uradni list št. 97/2001), po katerem prispevke za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje plaèuje država in sicer od višine minimalne plaèe, pa se je njihovo število poveèalo. Leta 2002 je možnost skrajšanega delovnega èasa zaradi starševstva izkoristilo približno 800 upravièenk (cev), leta 2004 pa že 2970. Z letom 2003 se je zaèel postopoma uvajati starševski dopust, ki je namenjen oèetom; 15 dni ga morajo izrabiti v èasu porodniškega dopusta matere, ostalih 75 dni pa do otrokovega 8. leta starosti. Zaradi finanènih omejitev države njegovo uvajanje poteka postopoma: 15 dni leta 2003, 45 dni v letu 2004 in 90 dni v letu 2005 in dalje. Te spremembe je prinesel Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 97, 2001: 9345- 9359)107). Do uveljavitve tega zakona je bila pravica do porodniškega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka pravica iz dela, odtlej pa je ukrep družinske politike. To pomeni, da poleg zaposlenih lahko doloèene pravice uveljavljajo tudi brezposelni in študentje (Jujiè, 2005: 36). Oèetom na oèetovskem dopustu pripada 100-odstotno denarno nadomestilo plaèe le za 15 dni. Za preostalih 75 dni država zagotavlja plaèilo prispevkov za socialno varnost od minimalne plaèe. Poleg tega oèetovsko nadomestilo ne more biti višje od dvainpolkratnika povpreène meseène plaèe v RS. Mnogi strokovnjaki so preprièani o pozitivnih vplivih daljšega porodniškega dopusta na rodnost. Ob koncu sedemdesetih in v zaèetku osemdesetih let so pozitiven odziv na podaljšanje porodniškega dopusta zaznali na Madžarskem, nekdanjem Èeškoslovaškem in nekdanji DR Nemèiji, vendar le za kratek èas. Dolgoroènih uèinkov ni bilo zaznati. V Jugoslaviji je bila sredi osemdesetih let izdelana posebna študija, ki naj bi odgovorila na vprašanje, zakaj je raven rodnosti v Srbiji nižja kot v Sloveniji. Po mnenju nekaterih avtorjev študije naj bi bil prav porodniški dopust, ki je bil v sedemdesetih letih v Sloveniji daljši kot v drugih republikah nekdanje Jugoslavije, pomemben dejavnik vzdrževanja rodnosti na ravni obnavljanja; v drugih republikah, kjer je bil porodniški dopust krajši, je rodnost padala (Malaèiè, 1987: 427). Slika 57 prikazuje potek celotne rodnosti v Sloveniji od leta 1950 do leta 2004. Na tej krivulji sta oznaèeni leti, v katerih je bil podaljšan porodniški dopust, leto 1975 in leto 1986. Leta 1974 se je rodnost rahlo znižala, vendar se je že naslednje leto vrnila na vrednost iz leta 1973 (morda so nekateri malo poèakali zaradi razprav pred sprejetjem zakona, zato da so postali upravièeni do daljšega porodniškega dopusta). V letih 1987 in 1988 se je zniževanje rodnosti nekoliko zaustavilo, nato pa se je upad nadaljeval. V teh dveh letih se je tudi zaèasno zaustavilo zviševanje povpreène starosti žensk ob rojstvu vseh in prvih otrok. Podaljšan porodniški dopust je morda vzpodbudil nekatere pare, da so malo pohiteli z odloèitvijo za otroka. Vendar pa dolgotrajnejših ali izrazitih sprememb v rodnem obnašanju te spremembe niso prinesle. To seveda ne pomeni, da je porodniški oziroma starševski dopust nepomemben, ni pa zadosten ukrep za vzpodbujanje veèjega števila rojstev. Konec leta 1994 je bil v zakonodajni postopek predložen predlog za podaljšanje dopusta za nego in varstvo otrok na 3 leta. Sprožil je obširne javne razprave. Javnomnenjska raziskava (Delo stik) je pokazala, da je bilo približno polovico vprašanih naklonjenih predlogu, polovica pa ne. Podpora predlogu je bila znatno višja med vernimi kot med vernimi; nasprotovanje omenjenemu predlogu pa je narašèalo z višanjem izobrazbe vprašanih (Gorše, 1998:54). Predlog ni bil sprejet. Oèetom je bila individualna pravica do starševskega dopusta prviè dodeljena ob koncu leta 2001. Namen takšnega zakonskega doloèila (Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih) je vzpodbujanje enakopravne vloge obeh staršev pri vzgoji in varstvu otrok. Leta 2003 je 15-dnevni plaèani oèetovski dopust izrabilo 63 % oèetov otrok, rojenih v tem letu, leta 2004 pa 70,5 %. O morebitnih demografskih posledicah vkljuèevanja oèetov v skrb za otroke bomo lahko sodili lahko šele èez nekaj let (slika 57). 107) Direktiva Sveta Evropske unije 96/34/EC, sprejeta 3. junija 1996 (Oficial Journal L 145, 19/06/1996) doloèa, da naj bi trajala individualna neprenosljiva pravica do starševskega dopusta za vsakega starša najmanj 3 mesece, do osmega leta otrokove starosti. 177 RODNOST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Slika 57: Celotna rodnost in spremembe zakonodaje o porodniškem oziroma starševskem dopustu, Slovenija, 1953–2005 Viri: Demografska, 1959–1991; Prebivalstvo, 2005; SURS; lastni izraèuni. Pomoè družinam z otroki (družinski prejemki) Uvajanje pomoèi družinam z otroki je, podobno kot uvajanje porodniškega dopusta, povezano z industrializacijo. Država z dodeljevanjem razliènih denarnih pomoèi družinam z otroki poskuša zmanjšati socialne razlike, v novejšem èasu pa tudi vzpodbujati nastajanje družin z veè kot enim ali dvema otrokoma. Otroški dodatek V obdobju med prvo in drugo svetovno vojno je v Jugoslaviji otroški dodatek (t. i. družinski dodatek) pripadal samo uslužbencem in delavcem, katerih delodajalec je bila država. Po drugi svetovni vojni so bili vsi zaposleni v Sloveniji upravièeni do otroškega dodatka za svoje otroke108). Takrat je ta prejemek predstavljal pomemben dodatek k družinskemu proraèunu. Leta 1952 je bil uveden dohodkovni cenzus, sredi šestdesetih let pa se je otroški dodatek spremenil v socialnovarstveni prejemek, do katerega so bile upravièene le najrevnejše družine. To spremembo so opravièevali s tem, da bo družba namenjala veè sredstev za sofinanciranje organizirane vzgoje in varstva predšolskih otrok (Stropnik, 1997: 180). V šestdesetih letih je otroške dodatke prejemalo približno 300 000 otrok (Statistièni, 1967: 417). Po ratifikaciji Konvencije ZN o otrokovih pravicah leta 1992 (Uradni list RS 35/1992) so se pojavila prizadevanja za uvedbo univerzalnega otroškega dodatka; otroške dodatke naj bi prejemali vsi otroci v enakem znesku. Posledica teh prizadevanj je bil zakon iz leta 1993, po katerem so do otroškega dodatka upravièeni vsi otroci s stalnim prebivališèem v Sloveniji, èe živijo v družinah, v katerih dohodek na družinskega èlana ne presega doloèene višine109). Od leta 1991 dalje je to odstotek od povpreène plaèe vseh zaposlenih v Sloveniji. S spremembami in dopolnitvami Zakona o družinskih prejemkih iz leta 1999 je postala od 1. 5. 1999 višina 108) Leta 1945 je bil za Jugoslavijo sprejet Pravilnik o otroškem dodatku, leta 1967 pa je izšel zvezni zakon o financiranju družbene zašèite otrok, na osnovi katerega je še isto leto Slovenija sprejela svoj zakon (Mladenoviè, 1973: 176–178). 109) Z letom 2005 bo pravica razširjena na vse otroke s prebivališèem v Sloveniji. 178 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA RODNOST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI otroškega dodatka odvisna tudi od števila otrok v družini, ki so upravièeni do otroškega dodatka; najnižja je za prvega otroka, višja za drugega, za tretjega in naslednje otroke pa najvišja. Doloèena je v nominalnih zneskih. Višina otroškega dodatka se poveèa za 10 %, èe otrok živi v enostarševski družini, in za 20 %, èe ni vkljuèen v predšolsko vzgojo. Leta 1990 je otroške dodatke prejemalo 152 323 otrok, leta 1994 pa le 100 tisoè. Med letoma 1993 in 1996 se je število otrok, prejemnikov otroškega dodatka podvojilo, se do leta 2001 poveèalo na 412 000, odtlej se rahlo zmanjšuje (Program, 2000: 102-103 in Statistiène, 2005: št. 2)110). Denarna vrednost otroških dodatkov se je spreminjala. Leta 1993 je povpreèna višina otroškega dodatka na otroka predstavljala 9,2 % povpreène neto plaèe na zaposlenega. Do leta 1998 se je ta odstotek znižal na 5,4 %, od leta 2000 dalje predstavlja približno 7,2 % povpreène neto plaèe. Poveèanje deleža je posledica sprememb in dopolnitev Zakona o družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 26/99). Drugi družinski prejemki Poleg otroških dodatkov sodijo v družinske prejemke še pomoè ob rojstvu otroka, starševski dodatek, dodatek za nego otroka, dodatek za veliko družino, delno plaèilo za izgubljeni dohodek. Dodatek za nego otroka in delno plaèilo za izgubljeni dohodek sta namenjena staršem hudo bolnih otrok in otrok z duševno ali telesno prizadetostjo; prvi je bil uveden z letom 1996, drugi pa z letom 2003 (Statistiène, 2005: 13–14). Pomoè ob rojstvu otroka (oprema za novorojenca) je bila uvedena 1. januarja 1978. Do 30. junija 1979 so starši prejemali denarno pomoè, 1. julija 1979 pa je bil uveden standardni zavitek za opremo novorojenca. Starši so lahko izbirali med zavitkom in denarno pomoèjo. Upoštevaje ugotovitve, kako se starši odloèajo o obliki pomoèi, je postal s 1. majem 1980 zavitek edina oblika pomoèi pri opremi novorojenca (Letopis, 1982: 64) vse do leta 1992. Od leta 1993 dalje pa lahko starši ponovno izbirajo med zavitkom in denarno pomoèjo. Vedno veè staršev se odloèa za denarno pomoè; koncem devetdesetih let 30%, leta 2004 pa že 83,5 % (Program, 2000:106 in Statistiène, 2005:15). Dodatek za veliko družino je bil uveden z zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih iz leta 2001 (Uradni list RS št. 97/2001). To je letni dodatek družini s tremi ali veè otroki. Z zakonom doloèena višina dodatka, 70 000 SIT je bila uveljavljena postopoma: 25 000 za leto 2002, 50 000 za leto 2003, 70 000 za leto 2004. Število prejemnikov je leta 2002 znašalo 23 946 in je do leta 2004 naraslo na 24 419. Starševski dodatek je denarna pomoè staršem, kadar po rojstvu otroka le-ti niso upravièeni do starševskega nadomestila (porodniško nadomestilo, nadomestilo za nego in varstvo otroka, oèetovsko nadomestilo ter posvojiteljsko nadomestilo). Prejema ga 365 dni v višini 52 % zajamèene plaèe. Uveljavljen je bil z zakonom o družinskih prejemkih leta 1993. Število upravièencev niha med 2 in 3 tisoè. Do uveljavitve Zakona o družinskih prejemkih (1993) do družbene pomoèi v zvezi z rojstvom otroka niso bile upravièene gospodinje in nekatere kmeèke matere. Davène olajšave Poleg omenjenih družinskih prejemkov starši lahko uveljavljajo tudi davène olajšave za otroke. Uvedene so bile ob sprejetju Zakona o dohodnini leta 1990 (Uradni list RS 48/1990) in dopolnjena leta 1993 (Zakon o dohodnini, Uradni list 71/1993). Znesek posebne olajšave za vzdrževane družinske èlane je izražen v odstotku od povpreène letne plaèe zaposlenih v Republiki Sloveniji. Za prvega otroka znaša 10 %, za vsakega nadaljnjega pa se poveèa za 5 % (za dva je to 25 %, za tri 45 % itd.) Iz tega kratkega pregleda lahko povzamemo, da pomoè družinam z otroki od zaèetka devetdesetih let dalje doživlja spremembe, ki poveèujejo krog upravièencev. Poleg tega dobivajo nekatere od teh pomoèi, ki so bile sprva namenjene samo zmanjševanju dohodkovnih razlik med družinami, ki jih povzroèi razlièno število otrok, 110) Otrok je oseba do 15. leta starosti oz. do 26. leta, èe se šola. 179 RODNOST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA vlogo spodbujevalcev za odloèanje za veè kot enega otroka (progresivna lestvica otroških dodatkov, dodatek za veliko družino, progresivna lestvica dohodninskih olajšav). Vkljuèevanje oèetov v skrb za otroke in poveèevanje možnosti dela s skrajšanim delovnim èasom pa so ukrepi, ki naj bi olajšali usklajevanje delovnih in družinskih obveznosti. Nekateri od teh ukrepov so še zelo sveži, zato o njihovem morebitnem vplivu na poveèanje rodnosti še ni mogoèe govoriti. Število družin, ki so prejele dodatek za veliko družino, se je od leta 2002 do 2004 sicer poveèal, vendar razlika ni tolikšna, da bi jo lahko pripisali (samo) višji rodnosti. Celotna rodnost tretjih otrok se je v letih 2003 in 2004 res poveèala v primerjavi z letom 2002, vendar so razlike majhne. Ustanove za vzgojo in varstvo predšolskih otrok (vrtci) Tako kot v drugih nekdanjih socialistiènih državah je tudi politika v nekdanji Jugoslaviji po drugi svetovni vojni spodbujala zaposlovanje žensk. Ta proces je dodatno pospeševala gospodarska nuja ali pa želja po doseganju višje življenjske ravni, kot bi si jo družina lahko zagotovila le z eno plaèo. Ne kaže zanemariti niti dejstva, da je pri nas delovni status bil (in je še vedno) predpogoj za upravièenost do razliènih prejemkov, ki izboljšujejo ekonomski položaj družine. Vse to je prispevalo k relativno hitremu spreminjanju tradicionalne predstave o ženski vlogi. V kasnejših letih se je zaposlovanje žensk poveèevalo tudi zaradi porasta števila enoroditeljskih družin (Stropnik, 1997: 81). Posledica vsega tega je bilo hitro narašèanje deleža žensk med zaposlenimi; že leta 1976 je dosegel 43,4 % (SR Slovenija, 1978: 40) Slovenska družba ni pravoèasno reagirala na porast zaposlovanja žensk z odpiranjem mest v vrtcih in drugih organiziranih oblikah predšolske vzgoje. Povpraševanje je bilo veèje od ponudbe. Razmere so se prièele izboljševati po letu 1980, na kar je vplivalo tudi izrazito zmanjšanje števila rojstev po tem letu. Leta 1981 je znašal odstotek odklonjenih otrok (število odklonjenih v primerjavi z vpisanimi) 21,5 %, leta 2004 pa 4,6 % ali 2500 otrok. Ta podatek predstavlja vsoto števila odklonitev v posameznih vrtcih, ne pa števila otrok, ki se niso mogli vkljuèiti v vrtce. To število je nedvomno nižje, vendar žal ne vemo, kolikšno. Leta 1948 je bilo v vrtce vkljuèenih 2,2 % predšolskih otrok, leta 1961 7,7 %. Leta 1981 je bilo v vrtce in druge oblike varstva (varstvene družine) vkljuèenih že 36,5 % (SR Slovenija, 1982: 86), leta 2004 pa 61,4 %. To je razmeroma visok delež. V vrtce so vkljuèeni predšolski otroci ne glede na družinske dohodke. K temu je prispeval naèin subvencioniranja cen programov predšolske vzgoje, ki upošteva povpreèni dohodek na družinskega èlana in s tem bolj razbremenjuje revnejše družine (Stropnik, 1997: 143). Ta sicer nepopoln pregled zakonskih predpisov kaže, da slovenska država namenja skrbi za otroke in njihove starše razmeroma veliko pozornost. Ta se je v zadnjih letih še okrepila. Kljub temu se rodnost še naprej znižuje (generacijski kazalniki) oziroma v zadnjih letih stagnira (letni kazalniki). To seveda ne pomeni, da skrb države ne vpliva na rodno vedenje ljudi. Primerjalna analiza demografskega vedenja evropskih prebivalstev je namreè pokazala, da je razlika med želenim in dejanskim številom otrok manjša v državah, ki zagotavljajo boljše varstvo otroštva (npr. Francija, Velika Britanija) kot pa v državah, kjer je slabše (npr. Italija) (Colman, 1996). V Sloveniji ta razlika ni velika (poglavje 3. 3. 1). 180 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA RODNOST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI Tabela 62: Celotna rodnost in povpreèna starost žensk ob rojstvu njihovih otrok, upravne enote, Slovenija, od 1970–1972 do 2000–2002 Celotna rodnost Povpreèna starost Upravna enota 1970–1972 1980–1982 1990–1992 2000–2002 1970–1972 1980–1982 1990–1992 2000–2002 Slovenija 2,17 2,00 1,41 1,23 26,2 25,4 26,1 28,5 Ajdovšèina 2,392,03 1,63 1,35 27,5 26,1 26,8 29 ,2 Brežice 1,88 1,85 1,51 1,22 25,8 24,8 25,0 27,8 Celje 1,94 1,83 1,32 1,14 26,8 25,6 25,8 28,4 Cerknica 2,53 2,191,86 1,26 27,2 25,7 25,6 28,7 Èrnomelj 2,14 2,091,58 1,28 26,0 25,6 25,1 27,6 Domžale 2,54 2,03 1,65 1,35 26,925,8 26,0 28,9 Dravograd 2,17 2,07 1,43 1,14 25,925,2 25,6 27,3 Gornja Radgona 2,26 2,18 1,41 1,04 26,925,5 24,8 27,5 Grosuplje 2,61 2,43 1,75 1,46 27,3 25,925,7 28,5 Hrastnik 1,62 1,68 1,22 1,17 25,0 24,8 24,4 27,3 Idrija 2,27 2,08 1,58 1,31 27,3 26,4 25,928,6 Ilirska Bistrica 2,14 1,94 1,21 1,06 26,5 25,6 25,3 28,7 Izola/Isola 1,73 1,77 1,21 1,10 25,5 25,1 26,3 29,4 Jesenice 1,95 1,75 1,31 1,26 25,6 24,9 25,5 27,9 Kamnik 2,27 2,16 1,51 1,44 27,0 25,8 26,0 28,7 Koèevje 1,93 2,03 1,45 1,21 26,2 24,9 24,8 27,4 Koper/Capodistria 1,99 1,68 1,26 1,05 25,8 25,6 26,1 29,4 Kranj 2,35 2,03 1,491,30 26,6 25,6 25,8 28,8 Krško 2,33 2,02 1,491,35 26,5 25,3 25,3 28,0 Laško 2,24 1,99 1,49 1,27 27,0 25,3 25,5 28,1 Lenart 2,61 2,25 1,60 1,36 27,4 25,4 25,6 27,7 Lendava/Lendva 1,93 2,10 1,43 1,05 26,4 24,8 25,0 27,1 Litija 2,36 2,28 1,491,32 26,8 25,5 25,8 28,3 Ljubljana 1,18 29,7 Ljubljana Bežigrad 1,86 1,92 1,33 26,7 26,5 26,7 Ljubljana Center 1,88 1,77 1,30 27,1 26,7 27,1 Ljubljana Moste Polje 2,04 1,91 1,33 26,3 25,9 26,3 Ljubljana Šiška 2,07 1,891,31 26,6 26,2 26,8 Ljubljana Viè Rudnik 2,30 2,11 1,52 26,925,926,5 Ljutomer 2,37 1,91 1,50 1,15 26,6 25,1 25,3 27,0 Logatec 2,85 2,41 1,86 1,48 27,8 26,5 25,6 28,4 Maribor 1,95 1,64 1,17 1,06 25,8 25,2 25,9 28,4 Metlika 2,34 1,98 1,47 1,30 26,4 25,1 25,6 27,1 Mozirje 2,27 2,1 1,81 1,44 27,7 26,2 25,4 28,2 Murska Sobota 2,01 1,93 1,35 1,13 26,5 24,8 25,2 27,3 Nova Gorica 2,17 1,891,291,13 26,6 25,7 26,3 29,4 Novo mesto 2,492,09 1,64 1,38 27,1 25,5 25,5 28,1 Ormož 2,50 1,91 1,58 1,18 26,4 25,1 24,4 27,3 Pesnica 1,25 1,30 24,4 27,3 Piran/Pirano 1,88 1,70 1,17 0,99 25,8 25,7 26,4 29,4 Postojna 2,10 2,22 1,36 1,26 26,3 25,4 25,928,4 Ptuj 2,33 2,05 1,44 1,11 26,6 25,3 25,1 27,8 Radlje ob Dravi 2,25 2,18 1,53 1,26 26,6 25,0 23,8 27,1 Radovljica 2,14 1,91 1,50 1,25 26,6 26,0 25,8 28,7 Ravne na Koroškem 2,01 1,83 1,36 1,25 25,8 24,7 25,1 27,8 Ribnica 2,41 2,41 1,95 1,50 27,2 26,0 25,6 28,2 Ruše 1,24 1,19 25,2 27,6 Sevnica 2,27 2,03 1,47 1,32 27,0 25,5 24,928,1 Sežana 1,99 1,89 1,35 1,10 26,4 25,2 26,1 29,1 Slovenj Gradec 2,34 2,06 1,391,24 26,5 25,4 24,7 27,8 Slovenska Bistrica 2,23 2,06 1,46 1,24 26,3 25,4 25,0 28,1 Slovenske Konjice 2,43 2,18 1,49 1,35 27,0 25,3 25,4 28,1 Šentjur pri Celju 2,51 2,38 1,52 1,22 27,0 25,5 25,7 28,1 Škofja Loka 2,54 2,391,76 1,63 27,2 26,3 25,8 28,9 Šmarje pri Jelšah 2,44 2,26 1,56 1,27 27,1 25,3 25,0 27,8 Tolmin 2,06 2,04 1,56 1,25 27,0 25,926,4 29 ,1 Trbovlje 1,58 1,82 1,291,02 24,8 24,2 25,1 28,0 Trebnje 2,45 2,291,80 1,50 27,6 25,6 25,3 27,6 Tržiè 2,28 2,03 1,41 1,17 25,925,2 25,3 28,1 Velenje 2,14 1,99 1,33 1,20 25,8 25,4 25,4 27,9 Vrhnika 2,56 2,05 1,52 1,23 26,4 25,7 25,929 ,1 Zagorje ob Savi 1,97 1,97 1,53 1,28 26,2 24,925,5 28,2 Žalec 2,23 1,96 1,35 1,23 26,4 25,5 25,1 27,8 Viri: SURS; lastni izraèuni. 181 RODNOST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Tabela 63: Povpreèna starost žensk ob prvi poroki in povpreèna starost žensk ob rojstvu prvega otroka v obdobjih 1990–1992 in 2000–2002 ter delež zunajzakonskih rojstev v letih 1971, 1981, 1991 ter 2001, upravne enote, Slovenija Prva poroka Prvi otrok Delež zunajzakonskih rojstev (%) Upravna enota 1991–1993 2000–2002 1990–1992 2000–2002 1971 1981 1991 2001 Slovenija 24,5 27,3 24,1 26,9 8,7 14,1 26,4 39,4 Ajdovšèina 23,7 26,1 24,3 27,3 4,5 3,7 3,916,8 Brežice 23,927,1 24,0 26,8 5,1 6,0 18,5 38,7 Celje 25,0 28,1 24,4 26,97,2 15,2 32,6 46,6 Cerknica 23,1 26,1 23,1 26,8 2,1 6,2 6,6 22,8 Èrnomelj 23,4 26,4 23,5 25,5 6,0 8,0 13,1 25,0 Domžale 24,0 26,924,1 27,4 6,7 9 ,0 15,3 24,9 Dravograd 25,5 27,923,1 25,3 17,4 31,8 58,3 67,6 Gornja Radgona 24,2 27,8 22,926,5 15,8 25,5 40,1 55,0 Grosuplje 23,2 26,4 23,7 26,4 5,4 5,2 11,2 22,8 Hrastnik 24,4 24,6 23,0 24,7 9,5 14,7 22,2 50,6 Idrija 24,4 27,7 24,0 26,7 8,1 10,8 24,0 40,8 Ilirska Bistrica 23,7 25,8 23,8 26,6 3,5 6,3 5,3 13,0 Izola/Isola 25,5 27,2 25,3 28,1 6,2 9,4 22,3 39,2 Jesenice 25,2 26,6 23,8 26,4 9,2 13,4 32,8 44,1 Kamnik 24,1 26,3 24,3 27,2 7,2 11,0 17,926,9 Koèevje 23,4 26,4 23,3 24,9 9,5 9,5 17,5 46,8 Koper/Capodistria 25,0 27,3 24,928,0 7,7 7,1 17,2 29 ,3 Kranj 24,2 26,5 24,2 27,1 7,6 9,1 17,6 28,0 Krško 23,8 26,5 23,7 26,1 5,7 9,9 19,9 40,6 Laško 24,0 27,0 23,6 25,93,9 15,3 24,5 41,7 Lenart 24,3 27,4 22,5 26,3 12,927,938,6 52,1 Lendava/Lendva 22,8 25,8 23,5 25,8 7,2 5,913,2 29 ,6 Litija 23,8 26,5 23,8 26,8 10,1 16,2 27,8 26,3 Ljubljana 25,7 28,0 28,5 32,2 Ljubljana Bežigrad 26,1 8,6 11,7 25,5 Ljubljana Center 26,8 9,9 17,2 26,5 Ljubljana Moste Polje 25,3 8,3 12,5 24,6 Ljubljana Šiška 25,7 6,8 12,3 22,8 Ljubljana Viè Rudnik 25,2 7,8 12,7 18,6 Ljutomer 23,8 27,4 22,5 25,5 8,0 20,3 40,3 53,4 Logatec 23,4 26,3 24,1 26,1 4,4 6,98,4 27,8 Maribor-skupaj 11,8 19,6 Maribor 25,8 28,3 24,7 27,4 40,953,8 Metlika 23,1 26,6 23,5 25,3 8,1 8,1 11,6 25,8 Mozirje 24,4 28,0 23,5 26,0 5,6 18,5 30,5 41,7 Murska Sobota 23,5 26,4 23,4 25,8 8,2 10,1 24,6 45,5 Nova Gorica 24,5 27,1 24,7 28,0 5,7 4,6 13,3 27,7 Novo mesto 23,6 26,2 23,8 26,3 7,5 8,2 14,931,7 Ormož 24,5 27,8 22,7 26,2 16,5 25,957,2 61,0 Pesnica 24,5 28,6 22,7 26,2 50,0 58,4 Piran/Pirano 26,3 28,6 25,7 28,1 9,7 12,8 28,7 40,6 Postojna 24,5 26,4 24,8 26,0 4,3 5,0 15,5 29,0 Ptuj 25,3 28,4 23,0 26,0 14,3 32,0 52,8 62,0 Radlje ob Dravi 24,3 28,7 22,0 25,5 17,7 33,6 57,8 71,1 Radovljica 25,2 27,5 24,3 27,2 11,0 14,1 27,950,0 Ravne na Koroškem 25,8 29,2 23,3 25,6 14,5 33,955,6 66,0 Ribnica 22,8 25,6 23,5 26,5 2,3 4,8 8,2 21,6 Ruše 25,2 28,6 23,7 26,8 48,1 65,2 Sevnica 23,4 27,0 23,2 25,4 7,4 17,1 26,6 52,9 Sežana 24,5 27,7 24,4 28,0 4,0 3,0 10,6 24,4 Slovenj Gradec 24,928,0 22,926,1 13,0 25,4 53,7 61,1 Slovenska Bistrica 24,6 28,4 23,3 26,2 12,2 23,7 48,5 59,8 Slovenske Konjice 23,4 26,923,1 26,5 8,1 15,4 30,8 52,9 Šentjur pri Celju 24,1 27,2 23,5 25,910,1 12,8 27,1 41,3 Škofja Loka 23,926,5 23,8 26,6 6,3 9 ,4 15,8 23,9 Šmarje pri Jelšah 23,5 26,5 23,0 25,6 5,1 13,7 27,0 42,9 Tolmin 24,0 27,1 24,4 27,4 5,7 10,4 12,0 28,8 Trbovlje 24,8 27,3 23,6 26,3 9,0 10,1 27,3 52,5 Trebnje 23,3 25,8 23,1 25,7 6,7 15,8 17,1 29,2 Tržiè 24,1 26,6 23,5 26,1 12,2 16,1 32,951,0 Velenje 24,8 27,6 24,1 26,3 10,5 14,0 29,1 46,5 Vrhnika 24,3 26,7 24,0 27,4 4,7 10,0 15,928,3 Zagorje ob Savi 23,5 26,4 23,5 26,6 6,913,6 28,9 35,6 Žalec 24,4 27,6 23,5 26,0 10,4 18,2 32,947,9 Vir: SURS. 182 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA RODNOST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI Tabela 64: Dovoljena splavnost leta 1986 in v obdobju 2000–2002, oèetje na oèetovskem dopustu leta 2003 in leta 2004, zunaj zakonske zveze rojeni otroci in priznanja oèetovstva leta 2004, upravne enote, Slovenija Stopnja dovoljene Delež oèetov novorojenih otrok Delež zunaj Delež priznanj splavnosti (‰) na oèetovskem dopustu (%) zakonske zveze oèetovstva1) rojenih otrok (%) (%) 1986 2000–2002 2003 2004 2004 2004 Slovenija 39,1 15,3 63,0 70,5 44,8 89,8 Ajdovšèina 17,0 6,970,1 77,4 21,4 9 6,2 Brežice 49,0 16,2 65,9 71,9 38,0 74,0 Celje 43,919 ,9 61,2 67,4 55,7 57,4 Cerknica 24,2 12,1 77,3 78,2 29,9 100,0 Èrnomelj 39,1 13,8 67,1 73,1 33,8 98,1 Domžale 33,913,7 68,1 75,4 32,6 9 2,4 Dravograd 26,3 14,6 78,3 78,3 57,6 101,9 Gornja Radgona 35,3 14,1 50,0 58,7 68,0 77,8 Grosuplje 42,0 15,5 72,5 81,4 24,7 95,6 Hrastnik 40,8 15,3 78,6 67,4 62,8 85,2 Idrija 25,1 9,1 88,0 88,1 45,0 97,2 Ilirska Bistrica 29,2 11,6 72,3 80,5 28,3 93,8 Izola/Isola 35,3 12,6 51,2 59,9 44,5 104,9 Jesenice 63,3 18,2 52,7 68,6 49,5 101,3 Kamnik 31,6 14,8 69,3 77,9 38,7 94,5 Koèevje 55,1 16,6 59,6 72,5 44,4 94,4 Koper/Capodistria 32,3 13,4 61,8 66,1 37,6 100,0 Kranj 32,4 14,6 69,8 74,7 36,7 95,0 Krško 50,5 20,1 67,1 76,4 44,0 77,3 Laško 38,6 14,6 72,4 84,4 54,4 68,8 Lenart 24,1 15,3 46,7 57,1 62,6 98,2 Lendava/Lendva 24,5 12,1 56,1 55,7 35,6 56,5 Litija 40,5 15,2 65,983,1 37,7 101,7 Ljubljana 18,4 60,2 68,6 36,7 94,2 Ljubljana Bežigrad 54,5 Ljubljana Center 64,5 Ljubljana Moste Polje 68,7 Ljubljana Šiška 51,1 Ljubljana Viè Rudnik 58,3 Ljutomer 28,1 16,1 50,8 63,2 54,4 69,9 Logatec 26,3 14,8 83,8 81,3 33,9110,5 Maribor-skupaj 38,4 Maribor 17,3 42,5 55,5 57,7 96,3 Metlika 33,0 13,9 79,2 70,9 33,7 79,3 Mozirje 20,912,8 62,6 76,3 40,4 66,7 Murska Sobota 29,3 15,2 43,1 49,4 54,5 59,5 Nova Gorica 21,99 ,0 73,6 75,7 31,3 97,3 Novo mesto 30,3 14,9 63,1 70,1 43,2 97,6 Ormož 24,2 12,8 50,6 63,4 78,4 94,3 Pesnica 18,4 54,2 64,8 59,7 95,2 Piran/Pirano 38,2 16,0 61,8 65,3 49,2 100,0 Postojna 38,6 14,8 74,5 70,8 30,8 96,7 Ptuj 37,6 14,8 55,7 59,2 65,1 98,3 Radlje ob Dravi 27,8 13,965,2 70,6 71,3 106,2 Radovljica 34,2 15,1 65,6 72,6 48,6 102,4 Ravne na Koroškem 28,5 12,970,0 81,970,3 100,0 Ribnica 29,6 11,6 80,5 76,2 20,8 111,1 Ruše 15,3 52,1 62,3 65,2 101,1 Sevnica 45,5 14,970,1 79 ,0 55,1 81,5 Sežana 21,3 12,7 64,0 82,936,5 88,7 Slovenj Gradec 24,6 13,0 73,8 82,6 62,5 102,1 Slovenska Bistrica 27,915,7 65,3 73,3 60,0 98,9 Slovenske Konjice 47,7 15,5 77,0 74,2 53,0 67,8 Šentjur pri Celju 40,918,0 64,0 72,9 52,7 67,7 Škofja Loka 28,7 9,9 73,5 78,4 34,0 95,1 Šmarje pri Jelšah 42,5 16,1 63,6 69,2 53,9 66,9 Tolmin 15,0 6,1 75,0 81,2 35,1 94,4 Trbovlje 38,6 15,7 63,2 70,5 48,4 91,5 Trebnje 31,3 16,8 76,986,3 37,7 108,7 Tržiè 31,8 14,1 58,8 72,7 40,2 100,0 Velenje 44,5 14,6 66,5 80,6 49,3 89,7 Vrhnika 40,5 14,1 67,0 68,5 37,99 7,6 Zagorje ob Savi 32,7 12,2 81,8 75,2 41,2 85,7 Žalec 37,917,5 66,5 72,3 57,1 66,8 1) Delež lahko preseže vrednost 100, ker se del priznanj nanaša tudi na otroke rojene v prejšnjem letu. Viri: IVZ; MDDSZ; SURS; lastni izraèuni. 183 RODNOST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA 184 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI 4. VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI Deda Milivoj z vnukinjo, Ljubljana, 1984. 185 VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Vzdolžna analiza je analiza rodnosti v generacijah. Za Slovenijo je pomembna iz dveh razlogov. Prvi je splošno znano dejstvo, da je za razumevanje dolgoroènih tendenc razvoja vzdolžna analiza primernejša od preène. Drugi razlog pa je pomanjkanje ustreznih letnih podatkov za veèji del obdobja, v katerem je potekal (prvi) demografski prehod. Glavni vir podatkov za vzdolžno analizo rodnosti v Sloveniji so popisi prebivalstva od leta 1948 dalje. Ti omogoèajo analizo razvoja konènega potomstva in verjetnosti poveèanja družine, popis iz leta 1961 in nadaljnji pa tudi analizo povezave med konènim potomstvom in nekaterimi dejavniki rodnosti; ti dejavniki so zakonski stan, šolska izobrazba, aktivnost, socialno-poklicni položaj, narodnost, veroizpoved itd. Poleg retrospektivnega opazovanja, ki ga omogoèajo popisi prebivalstva in deloma tudi rodnostna anketa iz leta 1995, bodo v tem poglavju uporabljeni še podatki sprotnega opazovanja za obdobje 1950–2004. Ustrezno preurejeni podatki vitalne statistike namreè omogoèajo vpogled v nastajanje konènega in delnega potomstva po vrstnem redu rojstev. Z retrospektivnim opazovanjem zaèrtamo rodnostno zgodovino generacij tako, da ženske opazujemo ob zakljuèku rodne dobe. Ker so za starejše popise na voljo le podatki po petletnih starostnih skupinah, bo to starostna skupina 45–49 let. Za znake, ki so trajna lastnost posameznika (šolska izobrazba, v precejšnji meri pa tudi zakonski stan, narodnost in veroizpoved), lahko rodnost opazujemo tudi v višjih starostih in tako zberemo podatke za starejše generacije. Znake, ki so vezani na ekonomsko aktivnost (aktivnost, poklic), pa je treba opazovati v starosti, ko je veèina še ekonomsko aktivna. Zaradi tega je analiza ekonomskih znakov zasnovana na opazovanjih žensk, starih 40–44 ali 45–49 let. V starejših starostnih skupinah se namreè delež oseb z lastnimi dohodki, za katere ni mogoèe ugotoviti, ali so bile kdaj aktivne ali ne, tako poveèa, da rezultati niso veè verodostojni. Merjenje konènega potomstva je za starejše generacije najprimernejše v starosti 45–49 let. V mlajših generacijah pa ga lahko merimo tudi že v starosti 40–44 let, saj so rojstva v tej starosti redka in ne vplivajo na vrednosti konènega potomstva. Potomstvo mlajših žensk ni konèno. Kljub temu je na nekaterih slikah prikazano tudi potomstvo žensk, ki so bile ob popisu 2002 stare 35–39 let (generacije 1962–1966)111). Njihove vrednosti so od drugih loèene s tanko èrto. Ta èrta opozarja bralca na loènico med konènim in delnim potomstvom. Trditev, da je potomstvo žensk, starih 40–44 let, že konèno pa ne velja za ženske, ki praviloma rojevajo starejše (npr. visoko izobražene) ali pa je njihovo potomstvo nadpovpreèno. Zato je na slikah, ki prikazujejo potomstvo posebnih skupin žensk, navpièna èrta, ki loèuje vrednosti konènega potomstva od vrednosti delnega potomstva, zarisana med generacijami 1952–1956 in 1957–1961. Navpièna èrta opozarja na to, da se bodo vrednosti desno od te èrte za nekatere skupine žensk v nekaj letih verjetno nekoliko poveèale. Podatki za vzdolžno analizo so veèinoma pridobljeni z retrospektivnim opazovanjem (popisi). Zato so regionalne razlike rodnosti za generacije rojene pred drugo svetovno vojno prikazane po upravnih razdelitvah kakršne je Slovenija poznala od leta 1948 dalje. 111) V resnici so to kohorte rojstev od 1. 4. 1962 do 31. 3. 1967. Zaradi lažjega izražanja jih bomo poistovetili z najbližjimi generacijami, to so generacije 1962–1966. 186 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI 4.1 RAZVOJ RODNOSTI V GENERACIJAH 1873–1978 Osnovna znaèilnost razvoja rodnosti v generacijah je njeno upadanje. Najstarejša skupina generacij, za katero lahko izraèunamo konèno potomstvo, je bila rojena v letih 1873–1877. Ženske iz teh generacij so v povpreèju rodile 4,7 otroka. Vsaka mlajša generacija jih je rodila manj. Najmlajše generacije, za katere še lahko izraèunamo njihovo konèno potomstvo, so bile rojene v prvi polovici petdesetih let 20. stoletja. V povpreèju so rodile 1,76 otroka. Zniževanje rodnosti je sprva potekalo zelo hitro. Konèno potomstvo se je v 50 generacijah veè kot prepolovilo (od 4,7 na 2,1 v generacijah 1926–1930). Nato se je zniževanje upoèasnilo. Zadnja skupina generacij, ki si je še zagotovila dovolj potomcev za enostavno obnavljanje, je bila rojena v letih tik pred prièetkom prve svetovne vojne112) (slika 58). Slika 58: Konèno potomstvo, Slovenija, generacije 1873–1966 Viri: SURS; lastni izraèuni. Za mlajše generacije, rojene po letu 1937, podatki vitalne statistike omogoèajo, da poleg vrednosti konènega potomstva spremljamo tudi njegovo nastajanje. Za izbrane generacije je prikazano na sliki 59113). Konèno potomstvo generacije 1938 sta bila dva živorojena otroka na žensko. V vsaki mlajši generaciji je bilo konèno potomstvo manjše. Sprva zato, ker se je zniževala rodnost po 30. letu starosti, kasneje pa tudi zaradi zniževanja rodnosti pred to starostjo. V generacijah 1938–1968 so se spremembe rodnega vedenja kazale bolj v koledarju kot v njeni intenzivnosti, v mlajših generacijah pa gre za moène spremembe tako koledarja kot intenzivnosti. Generacija 1978 je res še mlada, vendar je njeno delno potomstvo (do starosti 26 let) pol manjše, kot je bilo v isti starosti v generaciji 1968. Tolikšnega zaostanka zelo verjetno ne bo mogoèe nadomestiti v poznejših letih. To pomeni, da bo konèno potomstvo generacije 1978 bistveno nižje od konènega potomstva generacije 1968. 112) Upoštevane so tablice umrljivosti za Dravsko banovino 1931–1933 (Lah, 1942). 113) Osnova izraèunov so starostno-specifiène stopnje splošne rodnosti, izražene v dopolnjenih letih starosti. To pomeni, da vrednosti stopenj izhajajo iz dveh sosednjih generacij. Zaradi enostavnosti zapisovanja so oznaèene le z eno, namesto z dvema letnicama. 187 VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Slika 59: Nastajanje konènega in delnega potomstva, Slovenija, izbrane generacije Viri: SURS; lastni izraèuni. Slika 60: Starostno-specifiène stopnje splošne rodnosti, Slovenija, izbrane generacije Viri: SURS; lastni izraèuni. Spremembe koledarja se kažejo v spremembah povpreène starosti žensk ob rojstvu njihovih otrok. Ta je dosegla najnižjo vrednost, 24,5 leta, v generaciji 1957. Odtlej narašèa, in v generaciji 1970 je bila ponovno tolikšna kot v 30 let starejših generacijah (1940), to je 26,6 leta. Èe bo rodnostno vedenje mlajših generacij sledilo tendencam drugje v Evropi, se bo povpreèna starost žensk ob rojstvu njihovih otrok še naprej poveèevala. 188 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI Slika 61: Povpreèna starost žensk ob rojstvu otrok, Slovenija, generacije 1930–1970 Viri: SURS; lastni izraèuni. Najmlajše generacije, rojene po letu 1970, še niso zakljuèile rodne dobe, zato še ni mogoèe izraèunati njihovega konènega potomstva. Vendar bo skoraj gotovo nižje od potomstva generacije 1970, to je 1,66 otroka na eno žensko. Èeprav tega empirièno še ne moremo dokazati, pa se zdi, da so družbene spremembe v zaèetku 90. let pospešile proces prelaganja rojstev v višje starosti in morda tudi zniževanje konènega potomstva. Morebiten vpliv podaljševanja šolanja na prelaganje rojstev v višje starosti je opisan v poglavju 3.1. Slika 62: Verjetnosti poveèanja družine, Slovenija, generacije 1873–1877 in 1952–1956 Viri: SURS; lastni izraèuni. Natanènejši vpogled v upadanje rodnosti omogoèa analiza rodnosti po vrstnem redu rojstev. Izraženo z verjetnostmi poveèanja družine oziroma verjetnostmi rojstva naslednjega otroka jo prikazujeta sliki 62 in 63. Verjetnosti poveèanja družine ( a ) se znižujejo za vse vrstne rede rojstev, razen za prvega. X 189 VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Verjetnost rojstva prvega otroka ( a ) se je zniževala do generacij 1903–1907, odtlej narašèa. V generacijah 0 1952–1956 je dosegla vrednost 933, kar je najvišja opazovana vrednost doslej. V mlajših generacijah, rojenih v drugi polovici petdesetih let, bo vrednost zelo podobna, v še mlajših pa bistveno nižja. V generacijah 1962–1966 je verjetnost rojstva prvega otroka le še 903. Te generacije so bile ob popisu 2002 stare 35–39 let, kar pomeni, da je potomstvo prvorojencev že skoraj dokonèno. Tudi ocene na osnovi podatkov vitalne statistike kažejo, da se delež žensk brez živorojenih otrok poveèuje že vse od generacij, rojenih v 2. polovici petdesetih let114). Verjetnost rojstva drugega otroka se poèasi zmanjšuje: od vrednosti 911 v generacijah 1873–1877 se je znižala na 771 v generacijah 1926–1930, potem se je nekoliko poveèala, v generacijah, rojenih v prvi polovici petdesetih let, pa se je znova spustila na vrednosti okrog 770. To pomeni, da se je v generacijah 1952–1956 za drugega otroka odloèilo 77 % tistih, ki so že imele enega. V mlajših generacijah bo ta delež verjetno nekoliko nižji. Verjetnosti rojstva tretjega otroka in otrok višjih redov, ki so se v najstarejših generacijah razvrstile skladno z vrstnim redom rojstva (višji vrstni red, nižja verjetnost), se hitro znižujejo. Najbolj so se znižale verjetnosti rojstva tretjega, èetrtega in petega otroka, manj pa vrednosti za rojstva višjih redov. V generacijah, rojenih sredi tridesetih let in mlajših, sta se verjetnosti rojstva tretjega in èetrtega otroka izenaèili, verjetnosti rojstev višjih redov pa so se zaèele celo poveèevati. Razloga za to sta lahko dva: poveèevanje deleža družin, ki se tudi po èetrtem otroku ne odloèijo za omejevanje rojstev, ali pa nezanesljivost podatkov zaradi majhnega števila opazovanih enot115). Slika 63: Verjetnosti poveèanja družine, Slovenija, generacije 1873–1966 Viri: SURS; lastni izraèuni. 114) Vrednosti, izraèunane s podatki vitalne statistike, so precenjene, vendar jasno nakazujejo smer razvoja. 115) Verjetnosti so bile izraèunane le, èe je bilo število žensk v števcu veèje od 100. 190 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI Tabela 65: Konèno potomstvo, delež žensk brez živorojenih otrok in delež dokonèno samskih žensk, Slovenija, generacije 1873–1961 Konèno Delež žensk Delež dokonèno Generacije potomstvo brez živorojenih samskih žensk otrok 1873–1877 4,7 20,7 15,0 1878–1882 4,3 21,8 16,7 1883–1887 4,0 22,7 18,3 1888–1892 3,6 23,8 19,3 1893–1897 3,4 23,9 19,4 1898–1902 3,3 23,0 18,9 1903–1907 3,0 22,5 1906–1910 2,8 22,3 16,5 1911–1915 2,6 21,2 16,2 1916–1920 2,4 18,8 13,8 1921–1925 2,3 17,5 13,5 1926–1930 2,1 15,3 10,4 1931–1935 2,04 12,7 8,6 1936–1940 2,03 9,7 7,7 1941–1945 1,98 8,3 7,3 1947–1951 1,94 8,2 7,8 1952–1956 1,89 6,7 9,7 1957–19611) 1,86 7,0 13,2 1) Starost ob opazovanju je 40–44 let. Viri: SURS; lastni izraèuni. V Sloveniji je bila verjetnost rojstva prvega otroka v starejših generacijah izredno nizka. Od 1000 žensk, rojenih pred prvo svetovno vojno, jih je manj kot 800 rodilo prvega otroka (v Jugoslaviji skoraj 900), v generacijah 1888–1897 pa le okrog 760. Te generacije so bile v èasu prve svetovne vojne stare 20–30 let. Vojna in njene posledice (nesorazmerje med spoloma) je marsikateri ženski prepreèilo, da bi postala mati. Èe bi ne bilo svetovne vojne, bi vrednosti a od generacij 1873–1877 do 1916–1920 verjetno stagnirale okrog vrednosti 800. V generacijah, 0 rojenih po prvi svetovni vojni, se je verjetnost rojstva neprestano poveèevala in v vseh generacijah, rojenih po drugi svetovni vojni, presegala vrednost 900. Visok delež žensk, ki niso rodile otrok, je bil v starejših generacijah glavni vzrok za to, da je bila rodnost v Sloveniji razmeroma nizka. Èe bi bila rodnost žensk brez otrok enaka rodnosti tistih z vsaj enim otrokom, bi bilo konèno potomstvo generacij 1873–1877 kar 5,8 otroka na eno žensko. To pa je vrednost, ki je zelo blizu ocenam povpreènega števila živorojenih otrok na eno poroèeno žensko v 19. stoletju oziroma pred demografskim prehodom (Šircelj, 1991: 318)116). Zaradi tako visokega deleža žensk brez živorojenih otrok je bila verjetnost rojstva drugega otroka veliko veèja od verjetnosti rojstva prvega. Do generacij 1903–1907 je bila celo verjetnost rojstva tretjega otroka višja od verjetnosti rojstva prvega. Višje vrednosti a v odnosu do a so obièajne za prebivalstva, ki ne omejujejo rojstev oziroma 1 0 omejujejo le rojstva višjih redov, vendar so razlike le redko tako velike kot v Sloveniji v 19. in zaèetku 20. stoletja. 116) Visok odstotek žensk brez živorojenih otrok je bil v Sloveniji povezan z zelo visokim številom žensk, ki do 50. leta starosti niso sklenile zakonske zveze (dokonèno samske). Med ženskami, rojenimi pred koncem 19. stoletja (med letoma 1883 in 1902), se jih 19 % ni poroèilo in velika veèina (80 %) ni rodila niti enega živorojenega otroka. Na Kosovu je v istih generacijah delež dokonèno samskih znašal 0,6 % (Popis, 1960). 191 VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Verjetnost rojstva prvega otroka je prviè presegla verjetnost rojstva drugega otroka šele v generacijah, rojenih v obdobju 1916–1920. Odtlej se ta razlika neprestano veèa, prav tako pa tudi razlika med a in a . V generacijah, 1 2 rojenih tik po drugi svetovni vojni, je prvega otroka rodilo 91 % žensk; med njimi se jih je odloèilo še za drugega 76 %, za tretjega pa le še 30 % žensk z dvema otrokoma. V mlajših generacijah so verjetnosti rojstva tretjega otroka iz generacije v generacijo manjše. Vedno manj parov oziroma žensk se odloèa za tretjega otroka. V najmlajših generacijah pa tudi vedno manj za prvega. Slika 64: Povpreèna starost žensk ob rojstvu otrok, Slovenija, generacije 1930–1969 Viri: SURS; lastni izraèuni. Za generacije, rojene po letu 1930, lahko rodnost po vrstnem redu rojstva spremljamo tudi s pomoèjo starostno- specifiènih stopenj za petletne starostne razrede117). Iz teh podatkov izhaja, da so imele najvišje konèno potomstvo prvih in drugih rojstev generacije, rojene v petdesetih letih. V teh generacijah je bila tudi povpreèna starost žensk ob rojstvu prvih in drugih otrok najnižja, 22,7 in 26,2 leta. Odtlej se potomstvo zmanjšuje, povpreèna starost žensk ob rojstvu njihovih otrok pa povišuje. Konèno potomstvo tretjih rojstev je od generacije do generacije manjše. V starejših generacijah je bilo zniževanje hitrejše, v mlajših pa poèasnejše. Povpreèna starost žensk ob rojstvu tretjega otroka je v vseh opazovanih generacijah, ki so že konèale rodno dobo (1930–1969), približno 30 let. Povpreèni èasovni interval med prvim in drugim rojstvom se v omenjenih generacijah ni spreminjal, znašal je 3,5 leta. Le v generacijah, rojenih od konca petdesetih let dalje, je zaznati rahlo podaljševanje. Povpreèni èasovni interval med drugim in tretjim rojstvom pa se je neprestano podaljševal. V generacijah 1930–1939 je znašal 2,4 leta, v generacijah 1960–1969 pa 3,6 leta. Razmeroma grobe podatke, ki smo jih uporabili za prikaz rodnosti po vrstnem redu rojstva, lahko za mlajše generacije dopolnimo z natanènejšimi, zasnovanimi na enoletnih starostno-specifiènih stopnjah rodnosti. S pomoèjo teh podatkov se novejši razvoj pokaže v izrazitejši luèi. 117) Podatki o rojstvih po vrstnem redu za obdobje pred letom 1970 so dosegljivi le za petletne starostne razrede, zato smo jih ohranili tudi v kasnejših letih. 192 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI Slika 65: Nastajanje konènega potomstva prvorojencev, drugorojencev in tretjerojencev, Slovenija, generacije 1930–1974 Viri: SURS; lastni izraèuni. 193 VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Slika 66: Konèno potomstvo prvorojencev, Slovenija, generacije 1930–1972 Vir: ODE. Slika 67: Povpreèna starost žensk ob rojstvu prvega otroka, Slovenija, generacije 1930–1972 Vir: ODE. V generacijah, rojenih sredi petdesetih let 20. stoletja, so skoraj vse ženske rodile vsaj prvega otroka, in to v starosti, ki je bila nižja kot v starejših generacijah in nižja kot v mlajših generacijah (povpreèna starost 22,7 leta). V vsaki mlajši generaciji je bil delež tistih žensk, ki niso rodile niti enega otroka, veèji. V generaciji, rojeni leta 1966, je bilo takih že 10 %. V generaciji 1971 jih je v starosti 32 let brez otroka še 18 %. Èe bi bila rodnost te generacije po 32. letu starosti taka, kot je bila v letu 2003 rodnost starejših generacij, bi brez otrok ostalo 13 % žensk. Zaradi odlaganja rojstev v višje starosti bo delež verjetno manjši, vendar veèji kot v starejših generacijah. 194 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI Slika 68: Starostno-specifiène stopnje splošne rodnosti po vrstnem redu rojstva, Slovenija, izbrane generacije Viri: SURS; lastni izraèuni. 195 VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Konèno potomstvo drugih in tretjih rojstev se je spreminjalo podobno kot konèno potomstvo prvih, le velikost sprememb je bila manjša. V generacijah rojenih v obdobju 1930–1955 se je povpreèna starost žensk ob rojstvu prvega in naslednjih otrok zniževala. Te generacije so veèinoma rojevale v obdobju hitre gospodarske rasti (zlasti industrijske) po drugi svetovni vojni, ki je omogoèila zgodnje zaposlovanje, ne glede na izobrazbo in s tem ekonomsko samostojnost mladih. Ker se je zelo hitro poveèevalo tudi število stanovanj, za zgodnje poroke in zgodnja rojstva ni bilo veèjih ovir. Za nadaljnji razvoj gospodarstva "smo potrebovali veè ljudi s srednjo šolo in zato tudi veè ustreznih šol. S splošnim zakonom o šolstvu iz leta 1958 smo dobili nove dve-, tri- in štiriletne srednje šole, v katerih se je šolalo vse veè uèencev" (Slovenija 1945–1975, 1975: 54). V zaèetku šestdesetih let so se zaèele ustanavljati višje in visoke šole, uveden je bil stopenjski in izredni študij. Šolanje se je podaljševalo. Podaljševanje šolanja gotovo ni edini vzrok za še vedno trajajoèe odlaganje rojstev v višje starosti, bil pa je verjetno zaèetni razlog, h kateremu pa so se pozneje pridružili še drugi. Odlaganje prvih rojstev v višje starosti spreminja vrednosti celotne rodnosti, ne pa tudi vrednosti konènega potomstva, razen èe se zaèetek rojevanja prestavi v zelo visoko starost. Zaradi zmanjševanja plodnosti po 30. in še posebej po 35. letu starosti se verjetnost vpliva na konèno potomstvo s poviševanjem starosti veèa. Med evropskimi državami imajo za zdaj najvišjo povpreèno starost ob rojstvu prvega otroka nizozemske ženske, rojene v zaèetku sedemdesetih let, skoraj 29 let. Njihovo konèno potomstvo prvih rojstev pa je le 0,8 (generacija 1970); petina žensk te generacije je ostala brez živorojenih otrok (Recent, 2005). V Sloveniji tako nizkih vrednosti za zdaj še ni, vendar, èe je še do pred nedavnim veljalo, da se pri nas za prvega otroka odloèajo skoraj vse ženske in da se rodnost znižuje le zaradi vedno redkejših odloèitev za drugega in tretjega otroka, to za mlade generacije ne velja veè. Rodnost se znižuje tudi zaradi poveèevanja deleža tistih, ki ostanejo brez otrok. Vzorci rodnega vedenja se spreminjajo. Kljub temu novi vzorci nekoliko spominjajo na tiste iz preteklosti. Le raven rodnosti je bistveno nižja. Neposredna posledica zniževanja ravni rodnosti je bilo zmanjševanje in poenotenje velikosti družin. V starih generacijah je bila raznolikost družin po številu otrok zelo velika, v mladih pa je zelo majhna. Posredno lahko ta proces spremljamo s podatki o razporeditvi 1000 žensk po številu živorojenih otrok v posameznih skupinah generacij. Obris stolpcev, ki na sliki 69 prikazuje deleže žensk z razliènim številom otrok, je za generacije 1873–1878, èe izvzamemo ženske brez otrok, rahlo konveksen. To pomeni, da so v teh generacijah nekatere ženske že omejevale število rojstev višjih redov. Èe ga ne bi, bi bil obris stolpcev izrazito konveksen, kot na primer za Jugoslavijo za iste generacije (Šircelj, 1974). V dvajset let mlajših generacijah je zavestno omejevanje rojstev višjih redov že popolnoma oèitno. V najstarejših generacijah delež žensk z doloèenim številom živorojenih otrok ne preseže 10 %, razen tistih brez živorojenih otrok. V mlajših generacijah se delež žensk z veèjim številom otrok zmanjšuje, delež žensk brez otrok pa se sprva poveèuje, nato pa se tudi ta zmanjšuje. V generacijah 1931–1935 je imelo samo dva otroka že skoraj 40 % žensk, enega skoraj 20 %, tri pa že manj kot 20 % žensk. Tako so ženske z enim, dvema in tremi otroki tvorile 75 % vseh žensk; v generacijah 1873–1978 pa je njihov delež dosegel le 22 %. V šestdesetih generacijah, med 1873–1877 in 1931–1935, se je velikostna sestava družin popolnoma spremenila. Odtlej se proces poenotenja velikosti družin samo še nadaljuje. Vedno bolj prevladujejo družine z dvema otrokoma. V generacijah, rojenih v drugi polovici petdesetih let, je bilo takih že 55 %. Obenem se poveèuje delež družin z enim otrokom in znižujeta delež žensk s tremi otroki in delež žensk brez živorojenih otrok. Prvih bo zelo verjetno v prihodnje vedno veè, slednjih pa tudi. 196 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI Slika 69: Razporeditev 1000 žensk glede na število živorojenih otrok, Slovenija, izbrane generacije Viri: SURS; lastni izraèuni. 197 VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA 4. 1. 1 Regionalne razlike Regionalne razlike v ravni splošne rodnosti se pojavljajo v vseh opazovanih generacijah. Velikost teh razlik se postopoma zmanjšuje. V starejših generacijah je bilo razmerje med teritorialno enoto z najnižjo in tisto z najvišjo rodnostjo približno 1 : 2, v najmlajših pa je 1 : 1,4118). Hkrati, to je približno v 80 generacijah, se je popolnoma spremenila regionalna razporeditev podroèij z relativno visoko in podroèij z relativno nizko rodnostjo. Najstarejša skupina generacij, za katero lahko analiziramo regionalne razlike v rodnosti, je bila rojena v letih 1873–1877. Rodnost teh generacij je bila najvišja v jugozahodnem delu Slovenije, nižja (povpreèna) v osrednjem delu (ta je segal od severozahoda proti jugovzhodu), najnižja pa na severovzhodu Slovenije. Okraj Ljubljana je s 5 otroki na eno žensko predstavljal prehod med podroèjem visoke in podroèjem povpreène rodnosti. Velike regionalne razlike so bile povezane s tradicionalnimi dejavniki; ti so se izoblikovali skozi stoletja kot odraz socialno- ekonomskih pogojev življenja (2. poglavje). Veliko manjše kot med pokrajinami so bile razlike med mesti. V Ljubljani, Celju in Mariboru so ženske rodile v povpreèju 3 do 3,5 živorojenih otrok, in to ne glede na raven rodnosti v okolici119). Tudi na Reki in v Zagrebu je bila rodnost enaka (tabela 95). To pomeni, da so bile življenjske razmere v mestih in iz tega izhajajoèe socialne norme mestnega prebivalstva približno enake v vseh veèjih mestih, po posameznih slovenskih pokrajinah pa so bile še zelo razliène (Šircelj, 1991: 324). Opisane regionalne razlike v splošni rodnosti so se je v obdobju dvajsetih generacij popolnoma zabrisale (sliki 70 in 71). Èe izvzamemo okraje Jesenice, Ilirska Bistrica, Grosuplje in Trebnje, so ženske, rojene v letih 1893–1897, rodile od tri do štiri živorojene otroke. Najveèje spremembe je doživel jugozahodni del Slovenije (Primorska in Notranjska), saj so se vrednosti konènega potomstva spustile na slovensko povpreèje. Manjše so bile spremembe na Gorenjskem in Dolenjskem, najmanjše pa na Štajerskem in v Prekmurju. Tolikšno poenotenje ravni rodnosti v tako kratkem èasu lahko razumemo kot dokonèen prelom s tradicionalnimi normami in kot privzemanje novih vzorcev rodnega vedenja. Novi vzorci rodnega vedenja so se najprej uveljavljali v mestih, zato se je razlika med ravnjo rodnosti v mestih in na podeželju v generacijah 1873–1897 poveèevala (tabela 95). Zmanjševati se je zaèela šele z generacijami, rojenimi po prvi svetovni vojni, toda popolnoma izginila ni nikoli. Mestni naèin življenja visoki rodnosti ni bil nikoli naklonjen. Poenotenje ravni rodnosti v generacijah 1893–1897 je bilo v primerjavi z 20 let starejšimi izredno veliko. Vendar so se v tej poenotenosti že kazali zametki regionalnih znaèilnosti, kakršne so se izoblikovale v generacijah, rojenih v letih pred prvo svetovno vojno (1911–1915): visoka rodnost na Dolenjskem, Koroškem in Štajerskem ter nizka na Gorenjskem in v obèinah z veèjimi mesti120). Taka regionalna razporeditev konènega potomstva se je ohranila v vseh generacijah, rojenih do druge svetovne vojne. V generacijah, rojenih po drugi svetovni vojni, se je rodnost še naprej zniževala, regionalne razlike pa so se zmanjševale. Rodnost se je namreè hitreje zniževala tam, kjer je bila v starejših generacijah še razmeroma visoka, in poèasneje (ali pa sploh ne) tam, kjer je že bila nizka. Tako so se postopoma oblikovale nove regionalne znaèilnosti, ki so opazne že v generacijah 1952–1956, še izrazitejše pa v generacijah 1957–1961. Najnižje vrednosti konènega potomstva se nizajo na diagonali: obala, Ljubljana, zasavski revirji s Celjem, Maribor. Podroèja najvišje rodnosti pa se v obliki obroèa, prekinjenega na vzhodnem delu, nizajo okrog Ljubljane. Na ta krog se navezuje še upravna enota Ajdovšèina. Ostala obmoèja Slovenije se nahajajo nekje vmes, to je med 1,6–1,7 otroka na žensko in 2,1 otroka na žensko. 118) Za starejše generacije se podatki nanašajo na 27 okrajev, za mlajše pa na 65 ali 62 obèin oziroma upravnih enot. 119) Za druga slovenska mesta podatki niso bili objavljeni. 120) Regionalno razporeditev rodnosti za generacije 1893–1897 je bilo še mogoèe opazovati s podatki iz popisa 1948, za generacije 1911–1915 pa so na voljo le podatki iz popisa 1981. Zaradi razliène administrativne razdelitve (27 okrajev leta 1948, 65 obèin leta 1981) in nekoliko podcenjenih vrednosti konènega potomstva, izraèunanih s podatki iz popisa 1948 (veè v Metodološkem dodatku), je primerjava velikosti sprememb med generacijami 1893–1897 in 1911–1915 nekoliko ohlapna. Ker pa so bile spremembe velikosti in regionalne razporeditve konènega potomstva med tema skupinama generacij velike, omenjene pomanjkljivosti (administrativna razdelitev, podcenjenost) ne morejo bistveno vplivati na veljavnost rezultatov. 198 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI Zniževanje rodnosti je bilo do generacij 1926–1930 zelo hitro, nato se je upoèasnilo. Podobno velja tudi za regionalno razporeditev rodnosti. Sprva se je spreminjala zelo hitro, nato pa vedno poèasneje. Velike regionalne spremembe rodnosti so bile del sprememb, povezanih s prvim demografskim prehodom. Njegov prièetek, trajanje in intenzivnost so bili v razliènih pokrajinah razlièni. Iz dostopnih podatkov je mogoèe sklepati, da je demografski prehod najprej zajel severovzhodne dele Slovenije in se nato "širil" proti jugozahodu. Izjema so bila le mesta in deloma Gorenjska, kjer se je zniževanje rodnosti prièelo mnogo prej kot na podeželju. Raven rodnosti je bila pred zaèetkom prvega demografskega prehoda v posameznih slovenskih pokrajinah zelo razlièna. Do konca prehoda se je moèno poenotila. Zato so najveèje spremembe doživele tiste pokrajine, v katerih je bila rodnost pred prehodom najvišja. To je bila jugozahodna Slovenija. Poleg tega je bil v tem delu Slovenije prehod najkrajši, spremembe pa so bile tu prav zato najveèje. Glavni vzrok teh sprememb je bil hiter gospodarski razvoj Trsta. Drugi demografski prehod ni imel tolikšnega vpliva na regionalno razporeditev konènega potomstva kot prvi. Narava drugega demografskega prehoda se kaže bolj v narašèanju raznolikosti v rodnem, poroènem in družinskem obnašanju ljudi kot pa v ravni rodnosti. Regionalne razlike v konènem potomstvu izhajajo iz razliènih deležev žensk brez živorojenih otrok in iz števila otrok tistih, ki so rodile vsaj prvega. Grafièno so te razlike za najmlajše generacije predstavljene na sliki 76. Za primer smo izbrali upravne enote Maribor, Ljubljana in Škofja Loka. Konèno potomstvo žensk, ki so živele v Mariboru, je bilo najnižje (1,62), v Ljubljani je bilo le nekoliko višje (1,71), najvišje pa je bilo v upravni enoti Škofja Loka (2,23). V slednji je delež žensk s tremi otroki višji od deleža žensk s samo enim in celo delež tistih s štirimi otroki je višji od deleža tistih brez otrok. Deleži žensk z dvema otrokoma so si zelo podobni, znašajo okrog 50 %. Slika 70: Razporeditev 1000 žensk generacije 1957–1961 po številu živorojenih otrok, Slovenija, izbrane upravne enote Viri: SURS; lastni izraèuni. 199 VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Slika 71: Konèno potomstvo po okrajih iz leta 1948, Slovenija, generacije 1873–1877 Slika 72: Konèno potomstvo po okrajih iz leta 1948, Slovenija, generacije 1893–1897 200 VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Slika 75: Konèno potomstvo po upravnih enotah, Slovenija, generacije 1932–1936 Slika 76: Konèno potomstvo po upravnih enotah, Slovenija, generacije 1957–1961 202 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI 4. 2 DIFERENCIALNA RODNOST Diferencialna rodnost je rodnost posebnih skupin v okviru opazovanega prebivalstva. Skupine oblikujemo na osnovi neke skupne znaèilnosti. Nabor teh znaèilnosti je odvisen od razpoložljivih empiriènih podatkov. Najveè jih zagotavljajo popisi prebivalstva. Slovenski popisi prebivalstva omogoèajo povezovanje konènega potomstva z razliènimi znaèilnostmi žensk, ne pa tudi z znaèilnostmi moških ali kombinacijo znaèilnosti žensk in moških. Napaka verjetno ni velika, saj izsledki ankete FFS iz leta 1995 kažejo, da v stališèih do otrok ni bistvenih razlik med moškimi in ženskami, statistièno raziskovanje o sklenjenih zakonskih zvezah pa, da veèina partnerjev izhaja iz istih ali podobnih socialnih skupin. Popis prebivalstva je oblika retrospektivnega opazovanja, ki odslikava znaèilnosti žensk ob koncu rodne dobe. To stanje seveda ni identièno s stanjem v èasu, ko se ženske ali pari odloèajo za otroke. Zato nekatere znaèilnosti bolje (npr. izobrazba), druge slabše (npr. poklic) odražajo okolišèine, v katerih so živeli starši ob rojstvu svojih otrok. V analizo diferencialne rodnosti smo vkljuèili naslednje znaèilnosti žensk: zakonski stan, izobrazba, ekonomska aktivnost, poklic, vrsta naselja, vrsta stavbe, selitev, veroizpoved, narodna pripadnost, materni jezik. Med navedenimi znaèilnostmi ima posebno vlogo izobrazba. Je ena tistih znaèilnosti, ki se je, vsaj v opazovanih generacijah, v teku življenja le malo spreminjala. Poleg tega je bila izobrazba pomemben dejavnik razlik v rodnem obnašanju tako v starejših kot tudi v mlajših generacijah. Èeprav izsledki ankete o rodnosti in družini (FFS) iz leta 1995 kažejo, da izobrazba anketiranih nima pomembnega vpliva na povpreèno število želenih, dejanskih ali prièakovanih otrok (Obersnel Kveder, 2001: 41), pa podatki iz popisov kažejo, da dejanska rodnost razlièno izobraženih ni enaka. Zato smo izobrazbeno raven žensk vkljuèili tudi v analize rodnosti žensk, opredeljenih po drugih znaèilnostih, npr. po narodnosti, vrsti stavbe itd. Združevanje žensk v razliène skupine na osnovi navedenih znaèilnosti omogoèa raziskovanje povezav med rodnim vedenjem in pripadnostjo razliènim socialnim skupinam. Nekatere teh povezav so na regionalni ravni prikazane že v poglavju 3. 3, zato to poglavje vsebuje le povezave na individualni ravni. Skupna znaèilnost povezav med konènim potomstvom in razliènimi znaèilnostmi žensk je, da se razlike zmanjšujejo, in to predvsem zato, ker se rodnost skupin z razmeroma visoko rodnostjo (npr. gospodinje, kmetice, Albanke, Rominje) znižuje, rodnost drugih skupin pa v mlajših generacijah stagnira. Kljub temu razlike ostajajo. Spreminjanje vrednosti konènih potomstev za posamezne skupine žensk prikazujejo slike 77–93. Na nekaterih izmed teh slik so prikazane tudi vrednosti za generacije 1962–1966, èeprav te generacije v èasu opazovanja še niso zakljuèile svoje rodne dobe, stare so bile šele 35–39 let. Njihovo konèno potomstvo bo gotovo nekoliko višje od vrednosti, prikazanih na slikah. Zato so generacije 1962–1966 s tanko pokonèno èrto loèene od starejših generacij. 4. 2. 1 Zakonski stan Zakonski stan je znaèilnost, ki se v teku življenja lahko spremeni enkrat ali veèkrat ali se ne spremeni. Zato je informacija o zakonskem stanu žensk, ki so že zakljuèile rodno dobo, le bolj ali manj dobra ocena zakonskega stanu v èasu rojstva njihovih otrok. Ker pa je takih, ki v teku rodne dobe veè kot enkrat spremenijo svoj zakonski stan, razmeroma malo (13 % v opazovanih generacijah), je konèno potomstvo vendarle dober kazalnik razlik v rodnosti med samskimi, poroèenimi, ovdovelimi in razvezanimi. Ta ugotovitev velja za generacije, rojene v petdesetih letih 20. stoletja in prej, ne pa tudi za generacije, rojene v šestdesetih letih in pozneje. Pri slednjih bo med samskimi vedno veè takih, ki so krajši ali daljši èas preživele v zunajzakonskih skupnostih. 203 VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Prva skupina generacij, za katero je mogoèe pridobiti podatke o konènem potomstvu poroèenih, ovdovelih in razvezanih, je bila rojena med leti 1896 in 1900 (tabela 85). Poroèene in vdove so rodile v povpreèju 3,6 oziroma 3,7 otroka, razvezane 2,2, samske pa 0,4 otroka. Najvišja je bila torej rodnost vdov. To velja tudi še za 5 let mlajše generacije. Visoko rodnost vdov si razlagamo z zmanjšanimi možnostmi ponovnih porok tistih vdov, ki so imele veè otrok. Razlike med rodnostjo žensk razliènega zakonskega stanu so se postopoma zmanjševale: rodnost poroèenih in vdov se je zmanjševala, rodnost samskih poveèevala, rodnost razvezanih pa se je le malo spreminjala. Rodnost poroèenih in vdov se je najhitreje spreminjala v starejših generacijah (1901–1925), rodnost samskih pa v mlajših. Tabela 66: Konèno potomstvo vseh in poroèenih žensk, Slovenija, generacije 1873–1956 Vse Poroèene Generacije konèno verižni konèno verižni potomstvo indeks potomstvo indeks 1873–1877 4,7 100 (5,8) 100 1883–1887 4,0 85 (5,1) 88 1893–1897 3,4 85 (4,4) 86 1901–1905 3,0 88 3,9 89 1911–1915 2,6 87 3,1 80 1921–1925 2,3 88 2,5 81 1931–1935 2,04 86 2,2 88 1942–1946 1,98 97 2,1 95 1952–1956 1,89 95 2,0 95 Viri: SURS; lastni izraèuni. Razlogov za skoraj konstantno raven rodnosti razvezanih je verjetno veè121). Eden pomembnejših je spreminjanje èasovnega intervala med poroko in rojstvi otrok ter med poroko in razvezo. Bolj ko se je rodnost zniževala, bolj so se rojstva koncentrirala v prva leta po poroki. Ob nespremenjenem èasovnem intervalu med poroko in razvezo je to vodilo v vedno manjše razlike med rodnostjo poroèenih in razvezanih. Zato je v generacijah, rojenih v letih 1936–1940 in mlajših, verjetnost rojstva prvega otroka le nekoliko višja pri poroèenih kot pri razvezanih (v starejših generacijah je bila razlika veèja), verjetnost rojstva drugega otroka pa je za razvezane že znatno nižja kot za poroèene (tabela 85). To pomeni, da so razveze v opazovanih generacijah negativno vplivale na rojstva drugih in višjih redov rojstev, ne pa na rojstva prvih otrok. Edina skupina žensk, katere rodnost v opazovanih generacijah ni upadala ali stagnirala, so samske. Konèno potomstvo samskih je z vsako generacijo višje. Kljub temu je rodnost samskih še vedno nižja od rodnosti poroèenih, ovdovelih ali razvezanih. Zato je delež samskih v prebivalstvu še vedno pomemben dejavnik ravni splošne rodnosti. Njegova pomembnost je tem veèja, èim nižja je zunajzakonska rodnost. V preteklosti je bil v Sloveniji delež dokonèno samskih žensk (še samskih v starosti 50 let) zelo visok. V najstarejših opazovanih generacijah je znašal 15 %. V mlajših generacijah se je poveèal in dosegel višek v generacijah, rojenih okrog leta 1890 (20 %)122). Od takrat dalje se je neprestano zniževal in dosegel najnižje vrednosti (8 %) v generacijah, rojenih med drugo svetovno vojno in nekaj let po njej. Sodeè po podatkih za mlajše generacije se to 121) V generacijah 1931–1935 je bilo ob koncu rodne dobe število vdov še veèje od števila razvezanih, v mlajših generacijah pa je bilo število razvezanih veèje od števila vdov. 122) V generacijah, rojenih okrog leta 1900, je bil delež dokonèno samskih žensk v Bolgariji 2,0 %, v Franciji 10,4 %, na Madžarskem 8,2 %, v Italiji 14,7 %, na Portugalskem 17,0 %, na Švedskem 19,1 % in na Irskem 25,7 % (Pressat, 1971). 204 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI Slika 77: Konèno potomstvo po zakonskem stanu žensk, Slovenija, generacije 1869–1961 Viri: SURS; lastni izraèuni. upadanje ne bo nadaljevalo. Vendar pa stagnacija ali morebitno povišanje deleža dokonèno samskih žensk v najmlajših generacijah ne bo imelo enakega vpliva na raven rodnosti kot v preteklosti. Konèno potomstvo samskih žensk, rojenih v šestdesetih letih 20. stoletja, je namreè trikrat veèje od konènega potomstva tistih samskih žensk, ki so bile rojene v zadnjih letih 19. stoletja. Delež dokonèno samskih žensk je bil v starejših generacijah odvisen predvsem od poroènih možnosti (razmerje med spoloma), v mlajših pa od poroènih želja. V Sloveniji so bile poroène možnosti žensk do generacij, rojenih med drugo svetovno vojno, slabše za ženske kot za moške. Najslabše so bile za generacije, rojene proti koncu 19. stoletja, ko sta odseljevanje in prva svetovna vojna moèno porušila razmerje med spoloma123). Delež dokonèno samskih žensk je bil velik zlasti med nekmeèkim prebivalstvom. Ženske iz agrarno prenaseljenih krajev so se bolj kot v tujino odseljevale v mesta, trge ali veèje vasi, kjer so se zaposlovale v nekmetijskih dejavnostih (npr. gospodinjske pomoènice, tekstilne delavke, uèiteljice itd.). Leta 1932 je bilo med osnovnošolskimi uèitelji že 62,3 % žensk (Sagadin, 1970). Zato je bil delež dokonèno samskih žensk v mestih veèji kot na podeželju, to pa je vplivalo na nižjo rodnost. Šele v najmlajših obravnavanih generacijah sta deleža dokonèno samskih moških in žensk približno enaka, okrog 8 %. Hkrati z zniževanjem deleža dokonèno samskih žensk, ki se je v Sloveniji zaèelo z generacijami, rojenimi v zaèetku 20. stoletja, je potekalo tudi zniževanje deleža tistih samskih žensk, ki niso rodile niti enega živorojenega otroka. V generacijah 1896–1900 jih je bilo 80 %, v generacijah 1957–1961 pa le še 35 %. Verjetnost rojstva prvega otroka se je neprestano zviševala. 123) Deleže samskih po popisu 1948 prikazuje spodnja tabela: Starost ob Delež samskih Generacije popisu Poklic moški ženske 1898–1902 45–49 kmeèki 17,2 17,3 nekmeèki 14,7 22,2 1903–1907 40–44 kmeèki 11,9 15,7 nekmeèki 12,7 22,2 Viri: Konaèni, 1954; lastni izraèuni. 205 VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Slika 78: Verjetnosti poveèanja družine za poroèene ženske, Slovenija, generacije 1896–1961 Viri: SURS; lastni izraèuni. Rodnost vsaj enkrat poroèenih žensk (poroèenih, ovdovelih, razvezanih) in tistih, ki se niso nikoli poroèile, je bila in je še vedno razlièna. V generacijah, rojenih ob koncu 19. stoletja, je bilo konèno potomstvo vsaj enkrat poroèenih 10-krat veèje od konènega potomstva samskih, v generacijah, rojenih sredi 20. stoletja, pa le še dvakrat. Razlika se zmanjšuje zaradi poveèevanja verjetnosti rojstva prvih in drugih otrok med neporoèenimi in stagnacije istih verjetnosti med vsaj enkrat poroèenimi, rojenimi med drugo svetovno vojno in po njej. Verjetnost rojstva tretjih in èetrtih otrok se znižuje in je v mlajših generacijah že enaka za vse, ne glede na zakonski stan. Zakonski pari v vseh opazovanih generacijah so število rojstev zavestno omejevali; verjetnost rojstva drugega otroka je bila nižja od verjetnosti rojstva prvega. Verjetnosti rojstev višjih redov so bile v najstarejših generacijah še visoke, vendar so se neprestano zniževale, zlasti verjetnosti rojstva tretjega in èetrtega otroka. To zniževanje se je v mlajših generacijah zaustavilo. Ker se tudi verjetnosti rojstev prvih in drugih otrok v istih generacijah le malenkostno spreminjajo, se zdi, da so se vzorci rodnega vedenja poroèenih nekako ustalili. Veliko bolj se je spreminjalo rodno vedenje samskih. Med ženskami, rojenimi ob koncu 19. stoletja in še samskimi ob koncu rodne dobe, jih 80 % ni rodilo niti enega živorojenega otroka. Za tiste, ki pa so rodile enega, se je verjetnost rojstva naslednjega poveèevala z vrstnim redom rojstva. Zdi se, da so v najstarejših generacijah doloèene skupine žensk živele v dalj èasa trajajoèih partnerskih skupnostih; zato so se verjetnosti rojstev poveèevale z vrstnim redom rojstva. Nezakonska rojstva, ki so bila v preteklosti omejena le na nižje sloje prebivalstva, so sèasoma postajala vedno pogostejša tudi v višjih slojih, v katerih so se že razširile razliène metode naèrtovanja rojstev. Tako je v generacijah 1926–1930 verjetnost rojstva prvega otroka prviè presegla verjetnost rojstva drugega. Vedno veè samskih je rodilo prvega otroka in sèasoma se jih je vedno veè odloèilo še za drugega. Dve tretjini žensk, rojenih v petdesetih letih in še samskih ob popisu 2002, sta rodili prvega otroka in med njimi 47 % še drugega. Verjetnost rojstva drugega otroka je bila za te generacije višja, kot je bila v generacijah 1896–1900. Zaradi opisanih procesov je razlika med ravnjo zunajzakonske in zakonske rodnosti vedno manjša. Vedno manjša pa je tudi razlika v življenjskih razmerah zunajzakonskih in zakonskih otrok. Vedno veèji del zunajzakonske rodnosti se odvija v trajnih zunajzakonskih skupnostih, ki se od zakonskih loèijo le po nekaterih formalnopravnih vidikih. Rodnost samskih se bo v mlajših generacijah verjetno še naprej poveèevala, saj vedno veè mladih odklanja 206 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI sklenitev zakonske zveze in živi v zunajzakonskih skupnostih. Èe bo življenje v zunajzakonski skupnosti postalo trajen naèin življenja v dvoje in èe bo rodnost zunajzakonskih parov podobna rodnosti poroèenih, bo razlika med konènim potomstvom poroèenih in samskih vedno manjša. Èe pa bodo zunajzakonske skupnosti predstavljale le uvod v zakonsko skupnost, se velikost razlike ne bo zmanjševala, ker bodo med dokonèno samskimi samo tiste, ki se bodo odloèile za trajno partnerstvo brez poroke ali pa samo za otroka. Njihova rodnost bo verjetno nižja od rodnosti poroèenih. Slika 79: Verjetnosti poveèanja družine za samske ženske, Slovenija, generacije 1896–1961 Viri: SURS; lastni izraèuni. 4. 2. 2 Izobrazba Hitro zniževanje rodnosti, ki so ga razvite dežele doživljale v 19. in v prvi polovici 20. stoletja, je spremljalo zviševanje ravni izobrazbe. Multivariantne regresijske analize letnih podatkov (preèna analiza) so obièajno pokazale negativno povezavo med rodnostjo in izobrazbo. Ta povezava je bila marsikdaj moènejša in trdnejša od povezave z drugimi kazalniki socialno-ekonomskega razvoja (npr. industrializacija, dohodek). To negativno povezavo so potrdili tudi rezultati zgodnejših popisov prebivalstva. Zaradi tega je bila izobrazba za mnoge eden najpomembnejših dejavnikov ravni rodnosti. Vendar pa so rezultati anket, izvedenih v šestdesetih letih v nekaterih razvitih državah, povzroèili dvom o splošni veljavnosti te negativne povezave (Andorka, 1978). Te ankete so namreè pokazale, da se je približno hkrati s širjenjem zniževanja rodnosti med manj izobraženimi zaèel proces poveèevanja rodnosti v bolj izobraženih slojih prebivalstva. Podoben je bil tudi razvoj povezave med rodnostjo in dohodkom. Ker sta izobrazba in dohodek med seboj povezana (višja izobrazba praviloma pomeni višji dohodek in obrnjeno), je težko loèiti, kateri od obeh dejavnikov je moènejši. Možnosti za raziskovanje povezav med rodnostjo in dohodkom na individualni ravni v Sloveniji še ni, zato se omejujemo le na analizo razvoja rodnosti v razliènih izobrazbenih skupinah124). Do srede 20. stoletja je bilo izobrazbeno sestavo prebivalstva Slovenije mogoèe meriti le z deležem nepismenih125). Prve podatke o izobrazbeni sestavi prebivalstva je dal šele popis prebivalstva leta 1953. Takrat je imelo manj kot 124) Korelacijska povezava med šolsko izobrazbo prebivalstva in narodnim dohodkom na prebivalca po obèinah v letih 1971 in 1981 je pokazala naslednje: leta 1971 je imel korelacijski koeficient vrednost 0,66, leta 1981 pa 0,47, èe smo primerjali ND na prebivalca in delež prebivalcev z nižjo in visoko izobrazbo, èe pa smo primerjali ND na prebivalca z nižjimi stopnjami šolske izobrazbe, pa je bila povezava še slabša ali pa je ni bilo (Šircelj, 1991: 336). 125) Leta 1931 je znašal delež nepismenih med osebami, starejšimi od 10 let, 5,6 %, leta 1953 pa 2,7 %. 207 VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA 8 let osnovne izobrazbe kar 83 % prebivalstva, starejšega od 10 let. Med njimi je bila polovica žensk. Veliko slabše so bile ženske zastopane med tistimi, ki so konèali srednjo, višjo ali visoko šolo. Z leti se je delež bolj izobraženih poveèeval, obenem pa se je poveèeval tudi delež žensk med njimi. Do leta 2002 je delež žensk že presegel 50 % v vseh izobrazbenih ravneh, razen med osebami z nižjo in srednjo poklicno izobrazbo. Podatke o deležu žensk med prebivalstvom doloèene izobrazbene ravni navajamo zato, ker rodnost para gotovo ni odvisna samo od izobrazbe ženske, temveè tudi od izobrazbe moškega. Bolj ko je izobrazba moških in žensk razlièna, veèja je napaka, èe kot merilo izobrazbe uporabljamo samo izobrazbo ženske. Zato v mlajših generacijah, v katerih je razmerje med izobrazbo moških in žensk bolj izenaèeno kot v preteklosti, raven izobrazbe ženske bolje odslikava izobrazbeno raven para kot v starejših. Poleg tega iz podatkov o sklenjenih zakonskih zvezah namreè izhaja, da med pari prevladujejo taki z enako ali najbližjo izobrazbeno ravnjo. Tabela 67: Delež žensk med prebivalstvom, starejšim od 15 let, po izobrazbenih skupinah, Slovenija, popisi prebivalstva 1961–2002 Izobrazba 1961 1981 2002 Brez izobrazbe 54,4 54,3 63,9 Nepopolna osnovna 57,2 57,3 59,3 Osnovna 61,3 62,3 60,9 Poklicna 31,6 34,2 38,0 Srednja 46,1 54,2 53,7 Višja in visoka 26,8 41,6 53,0 Viri: Družbeni, 1974; SR Slovenija, 1986; SI, 2003: št. 92. Najstarejša generacija, za katero imamo podatke o izobrazbi, je bila rojena v letih 1896–1900. Razlika med konènim potomstvom najmanj in najbolj izobraženih je velika; konèno potomstvo najmanj izobraženih je bilo štiriinpolkrat višje od konènega potomstvo najbolj izobraženih. V petdesetih generacijah se je ta razlika tako zmanjšala, da je konèno potomstvo najmanj izobraženih le za 27 % višje od konènega potomstva najbolj izobraženih (slika 80). Kljub temu pa še vedno velja, da bolj ko je ženska izobražena, manj otrok ima. Zmanjševanje razlik sta povzroèila dva nasprotujoèa si procesa: zniževanje rodnosti žensk, ki so konèale najveè osnovno šolo, in zviševanje rodnosti tistih, ki so konèale srednjo, višjo ali visoko šolo. Najbolj se je znižala rodnost žensk brez izobrazbe. To znižanje je bilo neposreden odraz širjenja izobrazbe med ženskami. V najstarejših generacijah so bile neizobražene ženske še številne, z razvojem obveznega šolstva pa so se njihove vrste redèile in v mlajših generacijah predstavljajo že zelo nizek odstotek vseh žensk. To niso veè ženske, ki bi ne imele možnosti osnovnega izobraževanja, temveè ženske, ki tega niso zmogle. Njihova nizka rodnost je odraz njihovih manjših možnosti za poroko oziroma rojevanje otrok. Zato je med njimi velik del takih, ki niso rodile niti enega živorojenega otroka. V generacijah, rojenih v letih 1911–1915, vsaka tretja ženska iz te izobrazbene skupine ni rodila niti enega živorojenega otroka, v generacijah 1941–1945 pa vsaka druga (tabela 86). Iz navedenih razlogov je bila v najstarejših generacijah (1896–1900) rodnost žensk brez izobrazbe še enaka rodnosti žensk z nepopolno osnovno izobrazbo. Odtlej je rodnost prvih nižja, izraèun konènega potomstva pa zaradi vedno manjšega števila žensk brez izobrazbe z vsako generacijo manj zanesljiv. 208 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI Slika 80: Konèno potomstvo po izobrazbi žensk, Slovenija, generacije 1896–1966 Viri: Šircelj, 1991; SURS; lastni izraèuni. Spremembe v rodnosti so bile najveèje pri najbolj izobraženih ženskah. Med svetovnima vojnama so bile visokoizobražene ženske še maloštevilne in njihova poroènost je bila nižja od drugih izobrazbenih skupin. Zato je bil delež dokonèno samskih med izobraženimi ženskami visok - višji je bil le med tistimi brez izobrazbe. V dvajsetih generacijah (od 1911–1915 do 1931–1935) se je delež dokonèno samskih med visokoizobraženimi ženskami zmanjšal z nad 30 % na 14 %. Hkrati se je moèno poveèal delež visokoizobraženih žensk med poroèenimi, in sicer z 1 % na 19 %. Zato menimo, da je prav poveèana poroènost bistveno prispevala k narašèanju njihove rodnosti. Tabela 68: Deleži dokonèno samskih žensk po izobrazbi, Slovenija, generacije 1911–1951 Generacije Izobrazba 1911–1915 1921–1925 1931–1935 1947–1951 Brez izobrazbe 34,7 56,1 47,1 32,4 Nepopolna osnovna 14,2 13,1 8,8 11,6 Osnovna 12,3 10,5 7,1 8,1 Srednja 17,1 13,5 7,9 9,3 Višja in visoka 30,3 23,2 14,2 9,0 Viri: SURS; lastni izraèuni. Narašèanje konènega potomstva žensk s srednjo, višjo in visoko izobrazbo se je v generacijah 1921–1925 zaèasno zaustavilo. Te generacije so konec druge svetovne vojne doèakale v starosti 20–25 let, torej v starosti najvišje poroènosti. Ker pa je bilo zaradi vojne porušeno številèno razmerje med spoloma, se je znižala intenzivnost ženske poroènosti. To znižanje pa oèitno ni v enaki meri prizadelo vseh skupin žensk: najmanj je vplivalo na "povpreèno" izobražene, najbolj pa na tiste s konèano srednjo, višjo in visoko šolo in na tiste brez izobrazbe. Razlike med ženskami z razlièno izobrazbo se postopoma zmanjšujejo. V generacijah 1896–1900 je konèno potomstvo najbolj izobraženih predstavljalo le 21 % rodnosti tistih z nepopolno osnovno izobrazbo, v generacijah 209 VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA 1921–1925 48 %, v generacijah 1952–1956 pa 78 %. Postopno izenaèevanje konènega potomstva med posameznimi izobrazbenimi skupinami je posledica dveh nasprotujoèih si procesov: zmanjševanja deleža žensk brez živorojenih otrok in poveèevanja deleža žensk s samo enim ali dvema otrokoma. Povedano drugaèe: verjetnosti rojstev prvih otrok so se poveèevale, verjetnosti rojstev tretjih in naslednjih otrok pa zmanjševale (slika 81). Slika 81: Verjetnosti poveèanja družine po izobrazbi ženske, Slovenija, generacije 1911–1966 Viri: Šircelj, 1991; SURS; lastni izraèuni. 210 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI Verjetnosti rojstev prvih otrok so se poveèevale toliko bolj, kolikor višja je bila raven izobrazbe, rahlo poveèevanje verjetnosti rojstev drugih otrok je bilo pri vseh izobrazbenih skupinah približno enako, verjetnosti rojstev tretjih otrok pa so se bolj zmanjšale za manj izobražene in manj za bolj izobražene. Pri tem velja omeniti, da je bila za izobražene ženske verjetnost rojstva tretjega otroka v starejših generacijah zelo majhna. Zaradi opisanih sprememb so v generacijah 1931–1935 in mlajših verjetnosti rojstev drugih otrok nižje od verjetnosti rojstev prvih, kar je jasen znak za naèrtno omejevanje števila rojstev. To velja za ženske vseh izobrazbenih ravni, razen za tiste brez izobrazbe. Ženske brez izobrazbe imajo znatno manjšo verjetnost rojstva prvega otroka; brez otrok jih ostane okrog 40 %; èe pa imajo prvega, bodo zelo verjetno imele tudi drugega in 60 % tistih z dvema bo imelo še tretjega. V najmlajših opazovanih generacijah, 1962–1966, so v vseh izobrazbenih skupinah verjetnosti rojstev prvih in drugih otrok nižje kot v pet let starejših generacijah. Ker so bile generacije 1962–1966 ob popisu 2002 stare šele 35–39 let in ker se povpreèna starost ob rojstvu otrok poveèuje, se bodo te vrednosti do konca rodne dobe gotovo še dvignile in se približale tistim v deset let starejših generacijah, razen morda za ženske z višjo in visoko izobrazbo. Iz istih razlogov se bodo poveèale tudi verjetnosti rojstev tretjih otrok. Že pri ženskah v starosti 35–39 let so verjetnosti rojstev tretjih otrok za tiste, ki so konèale veè kot samo osnovno šolo, višje kot pa v deset ali dvajset let starejših generacijah. To pomeni, da se mlajše izobražene generacije pogosteje odloèajo za tretjega otroka, kot so se enako izobražene starejše generacije. To je morda zaèetek procesa, ki bo vodil v drugaène razlike, kot smo jim bili prièe doslej. Èe bi se smeri razvoja, ki smo jih opazovali v generacijah 1952–1966, nadaljevale, bi bila v generacijah 1972–1976 verjetnost rojstva tretjega otroka že višja med tistimi, ki konèajo veè kot osnovno šolo, kot pa med tistimi, ki šolanje konèajo z osnovno šolo. Iz opisanih sprememb izhaja, da klasièni razlagi povezave med rodnostjo in izobrazbo, ki pravita, da imajo bolj izobraženi pari/bolj izobražene ženske v primerjavi z manj izobraženimi manj otrok, ker se pogosteje zanimajo za aktivnosti, ki niso združljive z družinskim življenjem (poklicna kariera, druge aktivnosti zunaj doma), in ker imajo lažji dostop do informacij oziroma veè informacij v zvezi z naèrtovanjem rojstev, za mlade generacije nista veè kljuèni, posebno ne druga. Na doloèeni stopnji razvoja postanejo zelo pomembni tudi nekateri drugi dejavniki, na primer aktivnost, dohodek in predvsem vrednote. V generacijah, ki smo jih obravnavali, je bila izobrazba pomemben dejavnik rodnosti, saj je razèlenitev katere koli znaèilnosti (zakonski stan, narodna pripadnost itd.) po izobrazbi pokazala razlike v odvisnosti od ravni izobrazbe. Vendar se zdi, da njen vpliv poèasi slabi. Èe se bo dosedanji razvoj nadaljeval, izobrazba kmalu ne bo veè pomemben dejavnik rodnosti, razen èe se bodo med izobraženim prebivalstvom oblikovale nove vrednote, take, ki bodo bolj naklonjene otrokom. O zmanjševanju pomena izobrazbe kot dejavnika rodnosti govore tudi izsledki ankete o rodnosti iz leta 1995, po katerih "raven izobrazbe nima pomembnega vpliva na želeno ali prièakovano število otrok". Izobrazba pa ni samo dejavnik ravni rodnosti, temveè tudi njenega koledarja. Iz ankete o rodnosti in družini (FFS), izvedeni leta 1995, namreè izhaja, da so bile ženske z višjo in visoko izobrazbo, ob rojstvu prvega otroka v povpreèju 3–4 leta starejše od drugih žensk (Kožuh - Novak, 1998: 48). Ti podatki se nanašajo na generacije 1950–1975. Razlike v koledarju prvih rojstev se med razlièno izobraženimi ženskami kažejo že v generacijah 1951–1955, ko je bilo konèno potomstvo prvih rojstev še visoko in skoraj enako za vse izobrazbene ravni. V teh generacijah je v starosti 24 let že imelo prvega otroka 83 % žensk z nižjo izobrazbo od srednje, 78 % žensk s srednjo izobrazbo in 50 % tistih z višjo izobrazbo od srednje. Veèje spremembe tega koledarja so se zaèele v približno 10 let mlajših generacijah: z odlaganjem rojstev prvega otroka v višje starosti so najprej zaèele ženske z višjo in visoko izobrazbo (generacije 1961–1965), nato pa so jim sledile še druge. Iz primerjave generacij 1951– 1955 in 1971–1975 sledi, da so koledar prvih rojstev najbolj spremenile ženske, ki po konèani osnovni šoli niso nadaljevale šolanja (Kožuh - Novak, 1998: 110–111). 4. 2. 3. Ekonomske znaèilnosti Ekonomske znaèilnosti prebivalstva so odraz gospodarskih in politiènih razmer v družbi. V obdobju, v katerem so bile v Sloveniji zbrane informacije o ekonomskih znaèilnostih prebivalstva v povezavi z rodnostjo, je socialistièno 211 VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA družbeno ureditev zamenjala kapitalistièna ureditev. S tem pa so se spremenile tudi klasifikacije ekonomskih znaèilnosti. Ker razliènih klasifikacij ni mogoèe poenotiti, je število opazovanih generacij manjše kot za druge znake. Poleg tega je povezovanje ekonomskih znakov prebivalstva z rodnostjo omejeno s starostjo. Najvišja starost, v kateri je bilo pri nas do nedavna to povezovanje še smiselno, je 45–49 let. Po tej starosti se je namreè moèno poveèal delež upokojenih, za katere ni mogoèe ugotoviti, kakšen je bil na primer njihov poklic pred upokojitvijo in tudi ne ali je bila ženska ekonomsko aktivna (starostna pokojnina) ali pa prejema pokojnino po možu (vdovska, družinska pokojnina). Zato je èasovna vrsta podatkov razmeroma kratka. Ekonomska aktivnost S pojmom ekonomska aktivnost razumemo tisto aktivnost, ki ženski omogoèa, da si sama zagotavlja vire za preživljanje, da živi ekonomsko neodvisno od drugih oseb, ne glede na to, kakšno izobrazbo ima ali kakšno delo opravlja. Nasprotje ekonomsko aktivnih žensk so vzdrževane ženske. To so tiste, ki so ekonomsko odvisne od drugih oseb, obièajno od moža. Rodnost ekonomsko aktivnih žensk se razlikuje od rodnosti vzdrževanih. V generacijah 1952–1956 je konèno potomstvo aktivnih predstavljalo 80 % konènega potomstva vzdrževanih. V starejših generacijah so bile razlike veèje126). Tabela 69: Konèno potomstvo ekonomsko aktivnih in vzdrževanih žensk, Slovenija, generacije 1911–1956 Konèno potomstvo Generacije aktivne vzdrževane 1911–1915 2,21 3,18 1921–1925 1,99 2,67 1931–1935 1,95 2,56 1941–1945 1,94 2,54 1952–1956 1,86 2,33 Viri: SURS; lastni izraèuni. Bistvena razlika med rodnostjo aktivnih in vzdrževanih žensk se pokaže šele z analizo rodnosti po vrstnem redu rojstva (slika 82). V starejših generacijah je bil med ekonomsko aktivnimi zelo velik delež žensk brez otrok (30 %). V najmlajših generacijah, rojenih v letih 1952–1956, je bil delež teh žensk majhen (7 %) in enak deležu žensk brez otrok med vzdrževanimi ženskami. Zato se v mlajših generacijah razlika med ekonomsko aktivnimi in vzdrževanimi pokaže šele pri odloèitvi za drugega oziroma tretjega otroka. Verjetnost rojstva drugega otroka je za vzdrževane nekoliko veèja kot za aktivne, verjetnost tretjega pa je za vzdrževane dvakrat veèja kot za ekonomsko aktivne ženske. Veliko veèja je verjetnost, da bo tretjega otroka rodila vzdrževana kot pa ekonomsko aktivna ženska. Popis prebivalstva 2002 je vseboval posebno vprašanje o statusu aktivnosti. Možnih je bilo 12 odgovorov. Za analizo rodnosti so relevantni naslednji: zaposlena, samozaposlena, a ne kmetica, kmetica, brezposelna, gospodinja, upokojenka. Kot kmetica se je v tem popisu lahko opredelila ženska, ki je bila nosilka ali èlanica kmeèkega gospodarstva (bila je zdravstveno ali zdravstveno in pokojninsko zavarovana ali pa je izjavila, da je kmetica). V tabeli 70 so prikazana konèna potomstva za vse omenjene ekonomske statuse žensk. 126) Iz analize so izloèene ženske z lastnimi dohodki in tiste, ki jim ni bilo mogoèe doloèiti socialno-poklicne skupine. V generacijah 1941–1951 je bila njihova rodnost nižja od rodnosti ekonomsko aktivnih. Ker veèino žensk z lastnimi dohodki predstavljajo upokojenke, sklepamo, da gre za ženske, ki so ekonomsko aktivnost opustile zaradi bolezni in da je bila zato tudi njihova rodnost nižja. 212 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI Slika 82: Verjetnosti poveèanja družine aktivnih in vzdrževanih žensk, Slovenija, generacije 1911–1915 in 1952–1956 Viri: SURS; lastni izraèuni. Najvišjo rodnost so imele kmetice in gospodinje. Njihovo konèno potomstvo zadostuje za razširjeno obnavljanje generacij. Brez živorojenih otrok jih je ostalo le 3–4 %, za drugega se je odloèilo 90 % tistih z enim otrokom, za tretjega pa polovica tistih z dvema otrokoma. Pri ženskah z drugimi ekonomskimi statusi so vrednosti nižje, zlasti verjetnost rojstva tretjega otroka. Slednja je vsaj za pol manjša kot pri kmeticah in gospodinjah. Nižjo rodnost od kmetic imajo brezposelne, zaposlene in samozaposlene. Rodnost brezposelnih je v primerjavi z zaposlenimi in samozaposlenimi višja. Razmeroma visoka rodnost brezposelnih na prvi pogled preseneèa. Vendar pa je veèina žensk, ki so bile brezposelne v èasu popisa prebivalstva 2002 veèji del svoje rodne dobe verjetno preživela kot zaposlena; brezposelnost žensk se je v Sloveniji v veèjem obsegu pojavila šele nekaj let po osamosvojitvi. Zato bo povezavo med brezposelnostjo in rodnostjo mogoèe na enak naèin meriti šele èez nekaj let ali ob naslednjem popisu. Samozaposlene ženske imajo v mlajših generacijah nižjo rodnost kot zaposlene. Èeprav so bile najmlajše v èasu opazovanja stare šele 35–39 let, se zdi, da njihovo konèno potomstvo ne bo enako potomstvu zaposlenih, tako kot je bilo v starejših generacijah. Razlogi so verjetno v spremenjeni strukturi samozaposlitev. Posebno skupino tvorijo upokojenke. Njihova rodnost je zelo odvisna od starosti, v kateri jih opazujemo. Èim mlajše opazujemo, nižja je rodnost. Razlog za zelo nizko rodnost najmlajših upokojenk je verjetno v veèjem deležu tistih, ki so se upokojile iz zdravstvenih razlogov, in je zato tudi njihova rodnost manjša. Zato je konèno potomstvo upokojenk, ki so bile ob popisu prebivalstva 2002 stare 35–44 let, bistveno nižje od konènega potomstva žensk z drugimi ekonomskimi statusi. Zlasti velik je delež upokojenk brez živorojenih otrok. Tabela 70: Konèno potomstvo po ekonomskih statusih žensk, Slovenija, generacije 1942–1966 zaposlena samoza- kmetica brez- gospo- upoko- poslena poselna dinja jenka 1942–1946 1,84 1,92 2,52 (2,33) 2,60 1,93 1947–1951 1,83 1,83 2,55 2,00 2,56 1,92 1952–1956 1,83 1,83 2,47 1,96 2,45 1,75 1957–1961 1,82 1,73 2,48 1,98 2,42 1,60 1962–1966 1,73 1,63 2,43 1,86 2,31 1,28 Viri: SURS; lastni izraèuni. 213 VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Socialno-poklicni položaj Poleg šolske izobrazbe in ekonomske aktivnosti ženske so za njeno vlogo v družbi in tudi njeno rodno vedenje pomembni še številni drugi dejavniki. Med temi je eden pomembnejših poklic. V mlajših generacijah, v katerih je že veè kot 90 % žensk aktivnih, je njen družbeni položaj vedno bolj odvisen prav od njenega poklica. V starejših generacijah, v katerih veèina žensk ni bila ekonomsko aktivna, pa je njen socialni položaj doloèal poklic moža. To dejstvo je upoštevala tudi jugoslovanska statistika; ta je socialno-poklicni položaj ženske doloèala po njenem poklicu, položaju v njenem poklicu in po njeni strokovni izobrazbi, èe je bila aktivna, èe pa je bila vzdrževana, pa po poklicu in položaju v poklicu vzdrževalca; to je bil navadno mož. Ker po letu 1991 slovenska statistika ne tvori veè socialno-poklicnih skupin, je analiza možna le za generacije 1911–1945. Analiza rodnosti glede na socialno-poklicni položaj žensk potrdi znano dejstvo, da ženska rodi tem manj otrok, èim višje na socialni lestvici se nahaja. Vendar se razlike med posameznimi skupinami poèasi zmanjšujejo. Kljub temu konèno potomstvo najvišje socialno-poklicne skupine (vodilno osebje, strokovnjaki, umetniki) v najmlajših generacijah predstavlja le 66 % konènega potomstva kmetic. Kmetice so edina socialno-poklicna skupina, katerih rodnost je bila v opazovanih generacijah še zadostna za biološko obnavljanje svoje socialno- poklicne skupine. Zmanjševanje razlik v rodnosti med posameznimi socialno-poklicnimi skupinami povzroèata dva nasprotna procesa; zniževanje rodnosti v I. in II. skupini in zviševanje rodnosti v IV. in V. skupini (tabela 71). Verjetno gre za zaèetek procesa, v katerem bo linearna povezava med rodnostjo in socialno-poklicnim položajem prešla v povezavo v obliki èrke U. To pomeni, da bi imeli najvišjo rodnost najnižji in najvišji socialni sloji, najnižjo pa tako imenovani srednji sloj. Tabela 71: Konèno potomstvo po socialno-poklicnih skupinah, Slovenija, izbrane generacije Socialno-poklicne skupine Generacije I II III IV V 1911–1915 3,18 2,56 2,07 1,62 1,57 1921–1925 2,74 2,14 1,91 1,55 1,48 1931–1935 2,67 2,08 2,01 1,67 1,62 1941–1945 2,64 2,08 2,00 1,77 1,74 I. Kmetje in kmetijski delavci II. Rudarji, industrijski in obrtni delavci, obrtniki III. Delavci v trgovini, gostinstvu, storitvah, gostilnièarji, lastniki obrtnih delavnic, osebje družbenega varstva IV. Administrativni, finanèni in podobni delavci V. Vodilno osebje, strokovnjaki in umetniki Viri: SURS; lastni izraèuni. Poseben položaj kmeèkega prebivalstva se pokaže tudi pri analizi rodnosti glede na vrstni red rojstva. Za kmeèke ženske so bile vse do generacij, rojenih v tridesetih letih 20. stoletja, verjetnosti rojstva prvega otroka nižje (veèji delež samskih, veèja neplodnost) od vseh ostalih socialno-poklicnih skupin, verjetnosti rojstva drugega, tretjega in èetrtega pa so bile in so še vedno zanj znatno višje kot za ostale. Pri kmeèkih ženskah tudi ni razlik med rodnostjo aktivnih in vzdrževanih; to je nedvomno posledica narave dela kmeèkih žensk, kajti to se bistveno ne razlikuje, èe je ženska uvršèena med aktivne ali med vzdrževane. Merilo, ki ga je jugoslovanska statistika uporabljala za opredeljevanje aktivnosti kmeèkih žensk, je bil namreè èas, ki ga je ženska porabila za kmeèka oziroma gospodinjska opravila. Èe je veè èasa porabila za kmeèka kot za gospodinjska opravila, je bila uvršèena med aktivne in narobe. 214 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI Z ugotovitvijo, da ekonomska aktivnost oziroma neaktivnost kmeèkih žensk ne vpliva na intenzivnost njihove rodnosti, smo se dotaknili razmerja med aktivnostjo in socialno-poklicnim položajem ženske. Ali je za intenzivnost rodnosti pomembnejša ekonomska aktivnost, ali socialno-poklicni položaj? Natanèna analiza, opravljena za opazovane generacije v Sloveniji in na Kosovu, je pokazala, da je pripadnost neki socialno-poklicni skupini takrat, ko je rodnost še zelo visoka in ko je delež ekonomsko aktivnih žensk zelo majhen (okrog 10 %), pomembnejša od ekonomske aktivnosti. Poveèevanje deleža ekonomsko aktivnih žensk, predvsem zunaj kmetijstva, in hkratno razširjanje zavestnega omejevanja rojstev, povzroèi, da postane aktivnost žensk za raven rodnosti pomembnejša od pripadnosti socialno-poklicni skupini. Ko pa se rodnost zniža in je delež neaktivnih žensk že zelo majhen (v Sloveniji 17,6 % v generacijah 1931–1935), postane pripadnost socialno-poklicni skupini ponovno pomembna (Šircelj, 1991: 349–351)127). Poklic Z letom 1999 je Slovenija prièela uporabljati prenovljeno Standardno klasifikacijo poklicev in ta je v dopolnjeni obliki iz leta 2000 služila tudi za izkazovanje podatkov iz popisa prebivalstva 2002. Omenjena klasifikacija temelji na mednarodni standardni klasifikaciji poklicev ISCO-88. Poklic je opredeljen kot statistièno-analitièna kategorija, v katero se razvršèa delo, sorodno po vsebini in zahtevnosti, ki ga je opravljala, ga opravlja ali bi ga lahko opravljala praviloma ena oseba. Temeljna koncepta, ki doloèata merila za razvršèanje poklicev in klasifikacijski sistem, sta koncept dela in koncept razvoja (Domijan et al., 2000: 11–12). V tej klasifikaciji so poklici razvršèeni v 10 glavnih poklicnih skupin. Za prikaz razlik med rodnostjo razliènih poklicnih skupin žensk smo klasifikacijo skrajšali na 9 skupin. Izloèili smo ženske z vojaškim poklicem, ker je število teh žensk zelo majhno. Glede na poklic so razvršèene samo ženske, ki so bile ob popisu delovno aktivne (so opravljale poklic). Tabela 72: Konèno potomstvo po glavnih poklicnih skupinah žensk, Slovenija, generacije 1947–1966 Generacije Glavna poklicna skupina 1947–1951 1952–1956 1957–1961 1962–1966 Zakonodajalke, visoke uradnice, menedžerke 1,70 1,70 1,71 1,56 Strokovnjakinje 1,70 1,72 1,71 1,58 Tehnice in druge strokovne sodelavke 1,74 1,74 1,78 1,70 Uradnice 1,76 1,75 1,76 1,68 Poklici za storitve, prodajalke 1,89 1,85 1,84 1,78 Kmetovalke, gozdarke, ribièke, lovke 2,54 2,41 2,40 2,29 Poklici za neindustrijski naèin dela 2,00 1,95 1,90 1,86 Upravljalke strojev in naprav 2,00 1,97 1,92 1,85 Poklici za preprosta dela 2,10 2,01 1,97 1,85 Viri: SURS; lastni izraèuni. Med devetimi glavnimi poklicnimi skupinami izstopajo kmetice. Njihova rodnost je - èeprav "so pogledi kmeèkih deklet na zakonsko zvezo, družino in otroke vse bolj podobni pogledom deklet iz urbanega okolja" (Barbiè, 1992) - bistveno višja od vseh drugih poklicnih skupin in je zadostna za razširjeno obnavljanje generacij. Rodnost tistih, ki opravljajo poklice za preprosta dela, poklice za neindustrijski naèin dela ali so upravljalke strojev in naprav, je za približno 20 % nižja od rodnosti kmetic. Še nekoliko nižja je rodnost tistih, ki opravljajo poklice za storitve ali so prodajalke, najnižja pa je rodnost zakonodajalk, visokih uradnic, menedžerk, strokovnjakinj, tehnic in drugih strokovnih sodelavk ter uradnic. 127) Smiselnost uporabe podatkov za Kosovo avtorica utemeljuje z univerzalnostjo osnovnih znaèilnosti demografskega prehoda. 215 VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Poklicne skupine z najnižjo rodnostjo se med seboj najbolj razlikujejo po deležu žensk brez živorojenih otrok. Ta je najveèji med strokovnjakinjami (približno 10 %), nekoliko manjši med zakonodajalkami, visokimi uradnicami in menedžerkami, še manjši med tehnicami in drugimi strokovnimi sodelavkami in najnižji (okrog 6 %) med uradnicami. Med kmeticami jih brez živorojenih otrok ostane le okrog 4 %. Na sliki 83 so prikazane verjetnosti rojstva prvega otroka za generacije 1947–1966128). Najmlajše generacije so bile ob popisu stare šele 35-39 let, zato so v vseh poklicnih skupinah verjetnosti nižje kot v starejših generacijah. Vrednosti so zlasti nizke za strokovnjakinje in zakonodajalke, visoke uradnice, menedžerke. Do konca rodne dobe se bodo vrednosti gotovo še poveèale, vendar se zdi malo verjetno, da bi omenjeni poklicni skupini ob koncu rodne dobe dosegli vrednosti, kakršne so imele starejše generacije. To morda pomeni, da se konèuje obdobje narašèanja verjetnosti rojstev prvorojencev med ženskami, ki opravljajo najzahtevnejše poklice. Slika 83: Verjetnost rojstva prvega otroka za izbrane poklicne skupine, Slovenija, generacije 1947–1966 Viri: SURS; lastni izraèuni. 4. 2. 4 Vrsta naselja Vrsta naselja je z vidika delitve na mestna in nemestna naselja eden najpomembnejših dejavnikov ravni rodnosti tako v teku demografskega prehoda kot tudi po njem. Rodnost je v mestih praviloma nižja kot zunaj mest. Razmejitev med mestnim in nemestnim pa je pogosto težavna. Možnih meril za opredelitev mest je veè in uporaba vsakega posameznega merila se izrazi v drugaènem naboru mestnih in nemestnih naselij. Ker se v predpisih o upravni prostorski razdelitvi Slovenije mesta ne pojavljajo kot upravne prostorske enote, je Statistièni urad RS za potrebe statistiènega izkazovanja podatkov mesta opredelil na podlagi štirih meril: - vsa naselja v Sloveniji z veè kot 3000 prebivalci; - naselja z 2000–3000 prebivalci in s presežkom delovnih mest; - naselja, ki so sedeži obèin in imajo najmanj 1400 prebivalcev ter hkrati presežek delovnih mest; - nekatera manjša obmestna naselja, ki se z mestom postopoma prostorsko in funkcijsko zrašèajo v enovito celoto. Na podlagi teh meril je ob popisu leta 2002 v mestih živelo 51 % prebivalstva Slovenije. Njegova rodnost, merjena s (konènim) potomstvom generacij 1932–1966, je bila nižja kot v nemestnih naseljih129). Vendar je bila ta razlika manjša, kot je bila razlika med rodnostjo žensk z osnovno izobrazbo in rodnostjo žensk z višjo ali visoko izobrazbo. 128) Rodnost treh od desetih glavnih poklicnih skupin (poklici za neindustrijski naèin dela, upravljalke strojev in naprav, poklici za preprosta dela) je zelo podobna, zato jo na sliki 83 predstavlja samo ena; upravljalke strojev in naprav. 216 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI Tabela 73: Konèno potomstvo in delež žensk brez živorojenih otrok, generacije 1932–1966, Slovenija, mestna in nemestna naselja Konèno potomstvo Delež žensk brez živorojenih otrok Generacije mestna nemestna mestna nemestna naselja naselja naselja naselja 1932–1936 1,82 2,38 10,3 8,2 1937–1941 1,83 2,30 8,8 7,0 1942–1946 1,83 2,20 7,5 5,5 1947–1951 1,79 2,13 8,0 5,3 1952–1956 1,76 2,04 7,7 5,4 1957–1961 1,73 2,00 8,3 5,5 1962–1966 1,62 1,91 11,6 7,5 Viri: SURS; lastni izraèuni. Natanènejši vpogled v razlike med mestnimi in nemestnimi naselji omogoèa analiza po vrstnem redu rojstva. V mestnih naseljih je verjetnost rojstva naslednjega otroka v vseh generacijah nižja kot v nemestnih naseljih. Za prvo rojstvo je razlika razmeroma majhna, za drugo veèja, za tretje pa najveèja. V generaciji 1952–1956, na primer, se je v mestnih naseljih za tretjega otroka odloèilo 19 % žensk z dvema otrokoma, v nemestnih pa 28 %. Mestna naselja se od nemestnih loèijo tudi po tem, da so èasovni presledki med rojstvi v mestnih naseljih daljši (Èerniè Isteniè et al., 2003: 169). Slika 84: Verjetnosti poveèanja družine v mestnih in nemestnih naseljih, Slovenija, generacije 1932–1936 in 1957–1961 Viri: SURS; lastni izraèuni. Razlog za razmeroma majhne razlike med rodnostjo v mestnih in nemestnih naseljih bi bila lahko opredelitev mestnih naselij, ki med mestna uvršèa tudi številna majhna naselja. Zato smo kazalnike rodnosti izraèunali še za naselja z veè kot 20 tisoè prebivalci. Takih naselij je v Sloveniji sedem: Celje, Kranj, Koper, Ljubljana, Novo mesto, Maribor, Velenje. Primerjava konènega potomstva v teh naseljih s konènim potomstvom za vsa mestna naselja pokaže, da je bila rodnost v opazovanih generacijah nižja od povpreèja za vsa mestna naselja le v treh najveèjih slovenskih mestih: Ljubljani, Mariboru in Celju. 129) Podobne razlike med mestom in podeželjem je za generacije 1950–1954 zabeležila tudi Anketa o rodnosti in družini iz leta 1995. Veè v: Èerniè Isteniè et al., 2003. 217 VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA V omenjenih sedmih mestih z veè kot 20 tisoè prebivalci se je rodnost v opazovanih generacijah zniževala, stagnirala, obèasno celo rahlo poveèevala. Po zniževanju izstopata Velenje in Maribor. V Velenju je bilo konèno potomstvo v vseh generacijah višje kot v Mariboru, hitrost zniževanja pa je bila v obeh mestih približno enaka. To zniževanje je privedlo do tega, da je v Mariboru od generacij 1942–1946 dalje rodnost nižja kot v Ljubljani. Razlika se od generacije do generacije poveèuje. Razlike med sedmimi najveèjimi slovenskimi mesti se pokažejo že pri rojstvih prvih otrok. V Ljubljani 10 % žensk, rojenih v letih 1942–1956, ni rodilo niti enega živorojenega otroka, v Mariboru 8 %, v Velenju pa le 5 %. V istih generacijah je v Ljubljani drugega otroka rodilo 71–72 % žensk z enim otrokom, v Mariboru pa 61–63 %, v Velenju pa 77 %. Tako nizkih verjetnosti rojstva drugega otroka kot Maribor ni imelo nobeno drugo veèje slovensko mesto. Enako velja tudi za verjetnosti rojstva tretjega otroka in tudi za mlajše generacije, ki še niso zakljuèile rodne dobe. Med slovenskimi mesti, ki imajo veè kot 20 tisoè prebivalcev, je Ljubljana s svojimi 259 tisoè prebivalci daleè najveèja. Zato bi upravièeno prièakovali, da je rodnost najnižja prav tu. Vendar je v vseh opazovanih generacijah, rojenih med drugo svetovno vojno in po njej, najnižja v Mariboru. Ne zato, ker bi veliko žensk ostalo brez živorojenih otrok, temveè zato, ker se jih manj kot v drugih mestih odloèa za drugega ali tretjega otroka. V Ljubljani je drugaèe: manj žensk se odloèi za otroka, tiste, ki se, pa se pogosteje še za drugega in tretjega. V Ljubljani je verjetnost rojstva tretjega otroka podobna tisti v Novem mestu. Navedene ugotovitve veljajo za generacije 1927–1961. Najmlajše med njimi še niso popolnoma zakljuèile rodne dobe, saj so bile ob popisu 2002 stare 40–44 let. Kljub temu so bile v teh generacijah verjetnosti rojstev prvih, drugih in tretjih otrok v veèini velikih mest višje kot v nekaj let starejših generacijah. Zato je v Kopru in Novem mestu potomstvo generacij 1957–1961 višje od potomstva generacij 1952–1956. Slika 85: Konèno potomstvo v najveèjih mestih, Slovenija, generacije 1927–1961 Viri: SURS; lastni izraèuni. Poveèanje konènega potomstva v nekaterih mestih bi bilo mogoèe razumeti kot znak novih sprememb. Vlogo, ki so jo mesta imela v obdobju prvega demografskega prehoda, bi lahko obnovila, tokrat v smeri zviševanja rodnosti. Vendar so generacije, ki jih obravnavamo, svoja najbolj rodna leta preživljale v èasu pred osamosvojitvijo Slovenije oziroma pred spremembo družbenega sistema. Zato optimizem, ki veje iz pravkar omenjenih podatkov, verjetno ni upravièen. Veèja brezposelnost in trši pogoji dela verjetno niso vzpodbujevalci višje rodnosti. Morda prav v tem tièijo razlogi za tako nizko rodnost v Mariboru. Maribor je bilo vse do zaèetka devetdesetih let 20. stoletja izrazito industrijsko mesto, Ljubljana pa je bila in je še upravno središèe. Zato so ekonomske spremembe veliko bolj prizadele Maribor kot Ljubljano. 218 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI 4. 2. 5 Vrsta stavbe Med razlogi, ki naj bi negativno vplivali na raven rodnosti, se pogosto navajajo težave s pridobivanjem in ustreznostjo stanovanj. Za merjenje povezave med rodnostjo in stanovanjskimi razmerami popis prebivalstva in stanovanj seveda ni najprimernejši. Opazujemo generacije, ki so že zakljuèile rodno dobo, zato ne poznamo stanovanjskih razmer žensk oziroma parov v èasu, ko so te razmere lahko vplivale na odloèitve za ali proti otroku/otrokom. Poleg tega je presoja o ustreznosti ali neustreznosti stanovanja zelo subjektivna in zato zelo razlièna od objektivnih danosti, ki jih lahko beleži popis. Popis tudi ne daje informacij o kakovosti bivalnega okolja (dostopnost delovnih mest, šole, zdravstvenega doma, javnega prometa, zelenic, parkov oziroma igrišè itd). Podatki iz popisa prebivalstva in stanovanj 2002 omogoèajo povezave med konènim potomstvom in nekaterimi znaèilnostmi stanovanja: velikostjo, številom sob, vrsto stavbe, letom zgraditve itd. Odloèili smo se za vrsto stavbe, ker menimo, da je s stališèa kakovosti bivalnega okolja pomembna zlasti razlika med tistimi stanovanji, ki imajo poleg stanovanjskih še zunanje površine (vrt, dvorišèe), in tistimi, ki jih nimajo. Leta 2002 je veèina (59 %) žensk, starejših od 14 let, živela v individualnih hišah (56 % žensk, starih 40–44 let), 30 % jih je živelo v veèstanovanjskih stavbah (36 % žensk, starih 40–44 let), ostale pa so živele v vrstnih hišah, dvojèkih, stavbah s kmeèkim gospodarstvom ali v drugih vrstah stavb (poslovna stavba, šola, tovarna, domovi, zasilni objekti). Ženske, ki so živele v drugih vrstah stavb, smo iz analize izloèili, ker je bilo njihovo število majhno in ker je verjetno šlo le za zaèasno rešitev. V vseh opazovanih generacijah so imele najveè potomcev ženske, ki so živele v stavbah s kmeèkim poslopjem, manj tiste, ki so živele v individualni hiši, in najmanj tiste, ki so živele v veèstanovanjskih stavbah. Razlike se zmanjšujejo, vendar predvsem med tistimi, ki žive v hišah s kmeèkim gospodarstvom ali v individualni hiši, in tistimi, ki žive v veèstanovanjskih stavbah, vrstnih hišah ali dvojèkih. Ker so veèstanovanjske stavbe, vrstne hiše in dvojèki znaèilnost veèjih naselij, ta delitev posredno kaže na razlike med urbanim in neurbanim okoljem. Sodeè po podatkih iz popisa prebivalstva in stanovanj 2002 razliènost bivalnih razmer ne vpliva na odloèitev za prvega otroka, temveè šele na odloèitev za drugega in pri tistih z dvema otrokoma na odloèitev za tretjega. V generaciji 1952–1956 se je od 1000 žensk z enim otrokom za drugega odloèilo 853, èe so živele na kmetiji; 815, èe so živele v individualni hiši, in le 700, èe so živele v veèstanovanjski stavbi. Še veèje so razlike pri odloèitvi za tretjega otroka; od tisoè žensk z dvema otrokoma se jih je za tretjega odloèilo 379, èe so živele na kmetiji; 254, èe so živele v individualni hiši, in le 190, èe so živele v veèstanovanjski stavbi. V opazovanih generacijah se je najhitreje zniževala rodnost žensk, ki so živele v stavbah s kmeèkim gospodarstvom. Razloga za to sta lahko dva: želja po manjšem številu otrok ali pa spremenjena poklicna sestava žensk, ki žive v takih stavbah. Nekatere so bile kmetice ali gospodinje, nekatere pa so opravljale poklice zunaj doma. Slednje so svoje rodno vedenje prilagajale normam in vrednotam, ki jih doloèa njihovo poklicno delo, zato je bila njihova rodnost nižja od rodnosti kmetic in gospodinj (poglavje 4.2.3). Delež žensk, zaposlenih zunaj doma, je v vsaki mlajši generaciji veèji. Zato je razlika med rodnostjo žensk, ki žive v stavbah s kmeèkim gospodarstvom, in rodnostjo kmetic v vsaki generaciji veèja. V generacijah 1962–1966 je bilo konèno potomstvo kmetic 2,29 otroka na žensko, konèno potomstvo žensk, ki so živele v hišah s kmeèkim poslopjem, pa 1,92 otroka na žensko. Opisana povezava med rodnostjo in vrsto stavbe predpostavlja, da je število otrok odvisno med drugim tudi od vrste stavbe, in ne narobe: da je vrsta stavbe, v kateri par živi, odvisna od števila otrok. Slednje je verjetno le deloma res, saj je posedovanje lastne stavbe predvsem odraz finanène moèi para ali njunih staršev. Pri tem pa vendarle velja omeniti, da je razlika med ceno stanovanj v glavnem mestu in ceno v okoliških mestih in naseljih tolikšna, da se marsikateri mlad par raje odloèi za naselitev v individualni ali veèstanovanjski hiši zunaj Ljubljane kot pa v veèstanovanjski hiši v Ljubljani. To pa so morda prav tisti pari, ki si žele veè otrok. Njihova odselitev iz mesta prispeva k temu, da je okolica Ljubljane demografsko najbolj dinamièen del Slovenije. Razlièna rodnost žensk glede na vrsto stavbe, v kateri živijo, je lahko posledica razliène socialne oziroma izobrazbene sestave prebivalcev teh stavb. V stavbah s kmeèkim poslopjem je velik del žensk vendarle kmetic ali gospodinj. V individualnih hišah je sestava veliko pestrejša: med ženskami, starimi 40–44 let (generacija 1957–1961), jih je imelo višjo ali visoko izobrazbo 20 %, srednjo izobrazbo 57 %, izobrazba preostalih je bila nižja od srednje. V veèstanovanjskih stavbah je bila sestava podobna, le delež manj izobraženih, katerih rodnost je praviloma višja, je bil nekoliko veèji kot med ženskami, ki so živele v individualni hiši. 219 VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Slika 86: Konèno potomstvo glede na vrsto stavbe, v kateri je ženska živela ob popisu 2002, Slovenija, generacije 1927–1966 Viri: SURS; lastni izraèuni. Na sliki 87 je za omenjene generacije (1957–1961) prikazana povezava med vrsto stavbe in izobrazbo žensk. Rodnost se ne glede na vrsto stavbe z višanjem izobrazbe niža, vendar je konèno potomstvo žensk, ki živijo v individualnih hišah ali hišah s kmeèkim gospodarstvom, vedno višje kot konèno potomstvo enako izobraženih žensk, ki živijo v veèstanovanjskih stavbah. Tako imajo najnižjo rodnost visoko izobražene ženske, ki žive v veèstanovanjskih stavbah, najvišjo pa ženske s popolno ali nepopolno osnovno izobrazbo, ki ne žive v veèstanovanjskih stavbah. Rodnost visoko izobraženih žensk je v veèstanovanjskih stavbah nižja kot v individualnih hišah zato, ker je delež žensk brez živorojenih otrok v veèstanovanjskih stavbah višji (16 % v generaciji 1957–1961) kot v individualnih stavbah (9,7 % v isti generaciji) in ker se jih manj odloèi za drugega in za tretjega otroka. Pri tem velja omeniti, da se je rodnost žensk z visoko in višjo izobrazbo v generacijah 1926–1961, ki so živele v veèstanovanjskih stavbah, poveèevala bolj kot pa rodnost tistih, ki so živele v individualnih hišah. Slika 87: Konèno potomstvo po izobrazbi žensk glede na vrsto stavbe, v kateri je živela ob popisu prebivalstva 2002, Slovenija, generacije 1957–1961 Viri: SURS; lastni izraèuni. 220 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI 4. 2. 6 Preselitev Slovenija je bila dolga desetletja dežela odseljevanja. Odseljevanje je bilo najmoènejše proti koncu 19. in v zaèetku 20. stoletja, nato je pojemalo in v šestdesetih letih 20. stoletja je število priseljencev prviè preseglo število odseljencev. Slovenija je postajala dežela priseljevanja. Neposredni vzroki priseljevanj so bili pretežno ekonomski, v povojnih letih pa tudi politièni. Posredne vzroke pa moramo iskati v velikih družbenih spremembah, katerih del je tudi demografski prehod. Znaèilnost demografskega prehoda je hitro narašèanje števila prebivalstva, ki ga povzroèa èasovno neusklajeno zniževanje umrljivosti in rodnosti in katerega posledica je odseljevanje. Ko pa se demografski prehod konèa in se prebivalstvo pospešeno stara, potreba po delovni sili pritegne priseljence iz obmoèij, kjer se demografski prehod še ni konèal; podroèje odseljevanja postane podroèje priseljevanja. Po mnenju J. C. Chesnaisa se selitveni tokovi iz pretežno odselitvenih preusmerijo v pretežno priselitvene približno dvajset let potem, ko se neto stopnja obnavljanja prebivalstva spusti pod vrednost 1 (Chesnais, 1986). V Sloveniji se je to zgodilo v generacijah, rojenih v letih 1921–1926. Sledeè teoriji demografskega prehoda naj bi se preobrat zgodil v 20 let mlajših generacijah, rojenih med leti 1941–1946. Ker so selivci, ne glede na kraj in èasovno obdobje, pretežno mladi, stari med 20 in 30 let, bi se po teoriji moral v Sloveniji ta preobrat zaznati v sedemdesetih letih. Takrat naj bi število priseljenih zaèelo številèno presegati število odseljenih. Statistièni podatki, prikazani v tabeli 74, se s teoretièno shemo J. C. Chesnaisa popolnoma ujemajo. Tabela 74:Naravni in selitveni prirast oziroma padec, Slovenija, 1948–2001130) Povpreèni letni prirast oz. Stopnja prirasta oz. padca Obdobje padec prebivalstva ‰ naravni selitveni naravni selitveni 1948–1952 16325 - 3400 11,1 - 2,3 1953–1960 15417 - 4530 10,0 - 2,9 1961–1970 12894 - 4141 7,9 - 2,5 1971–1980 11636 4297 6,6 2,4 1981–1990 6487 1010 3,5 0,5 1991–2001 160 4447 -0,1 2,3 Viri: SURS; lastni izraèuni. Obseg priseljevanja v Slovenijo ni bil v vseh letih enak, spreminjal se je skladno z gospodarskim razvojem (Šircelj et al., 1990). Najveèji je bil v sedemdesetih letih. Takrat se je tudi pojavila teza, da priseljevanje iz drugih republik nekdanje Jugoslavije prepreèuje, da bi v Sloveniji neto stopnja obnavljanja prebivalstva padla pod vrednost 1, tako kot je na drugih nizkonatalitetnih podroèjih SFR Jugoslavije. Raziskava, izdelana na osnovi primerjave med celotno rodnostjo in konènim potomstvom Slovenk in Neslovenk (narodna pripadnost), je pokazala, da je celotna rodnost Neslovenk višja od celotne rodnosti Slovenk, konèno potomstvo Neslovenk pa nižje od konènega potomstva Slovenk (generacije 1916–1945). To pomeni, da so imele priseljenke v povpreèju manj potomcev kot domaèinke, da pa so priseljenke v povpreèju rojevale mlajše kot domaèinke. Skupino Neslovenk so v tej raziskavi sestavljale Hrvatice, Èrnogorke, Srbkinje, Makedonke, Muslimanke, Jugoslovanke, narodno neopredeljene in pripadnice "drugih narodov", tiste torej, za katere je bilo zelo verjetno, da so se v Slovenijo priselile (Šircelj, 1985). 130) Selitveni prirast oziroma padec je izraèunan s posredno metodo: od celotnega prirasta je odštet naravni prirast. Celotni prirast je razlika med številom prebivalstva med dvema zaporednima popisoma. V število prebivalstva ob popisih 1971, 1981 in 1991 niso všteti zdomci. Po naèinu izraèuna so podatki primerljivi s tistimi za 19. in prvo polovico 20. stoletja (tabela 35). 221 VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Empirièni podatki za omenjeno raziskavo so izvirali iz statistiène raziskave o rojstvih in iz popisov prebivalstva 1971 in 1981. Za novejše obdobje je žal ni mogoèe ponoviti, ker so starši novorojenih in vprašanih v popisih prebivalstva vedno redkeje pripravljeni odgovarjati na vprašanje o narodni pripadnosti. Zato smo za ugotavljanje morebitnih razlik med rodnostjo domaèink in priseljenk uporabili podatek o rojstnem kraju. Konèno potomstvo žensk, rojenih v Sloveniji, je bilo do generacij, rojenih med drugo svetovno vojno (1942– 1946), za malenkost višje kot konèno potomstvo žensk, ki niso bile rojene v Sloveniji; v mlajših generacijah pa je ravno obrnjeno: konèno potomstvo žensk, rojenih v Sloveniji, je nižje od konènega potomstva žensk, ki niso bile rojene v Sloveniji. Razlika je najveèja v najmlajši generacijah. Ker pa je povpreèna starost mater, rojenih v Sloveniji, verjetno še vedno višja od povpreène starosti mater, ki niso bile rojene v Sloveniji, bo razlika ob koncu rodne dobe manjša. Za spremembo v razmerju med rodnostjo domaèink in rodnostjo priseljenk je lahko veè razlogov: spremenjena izobrazbena sestava domaèink in priseljenk, spremenjen geografski izvor priseljenk, spremenjena verska, narodna sestava priseljenk itd. Glede geografskega izvora priseljenih vemo, da so se po koncu druge svetovne vojne v Slovenijo sprva, do konca šestdesetih let, priseljevali predvsem s Hrvaške, nato dve desetletji predvsem iz Bosne in Hercegovine, po letu 1991 pa je število priseljenih iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Zvezne republike Jugoslavije oziroma Srbije in Èrne gore približno enako. Veèina priseljenih se je naseljevala v urbaniziranih okoljih, kjer je rodnost praviloma nižja kot na podeželju. Zaradi spreminjajoèega se geografskega izvora priseljenih so se spreminjale tudi njihove kulturne znaèilnosti. S Hrvaške so se priseljevali predvsem Hrvati, ko so veèinoma katoliki, iz Bosne in Hercegovine Bošnjaki, ki so se v popisu 2002 v 90 % opredelili za pripadnike islamske veroizpovedi, iz Zvezne republike Jugoslavije so se po letu 1991 priseljevali predvsem Albanci, ki so prav tako veèinsko pripadniki muslimanske veroizpovedi (tabela 77). Zato se zdi, da je prav spremenjena verska sestava priseljenih razlog za spremembo razmerja med rodnostjo domaèink in rodnostjo priseljenk. Tabela 75: Konèno potomstvo žensk, rojenih zunaj Slovenije in rojenih v Sloveniji, Slovenija, generacije 1927–1966 Generacije Vse Rojene v Rojene v ženske tujini Sloveniji 1927–1931 2,13 2,11 2,13 1932–1936 2,10 2,01 2,11 1937–1941 2,05 1,95 2,06 1942–1946 2,00 1,95 2,00 1947–1951 1,94 1,95 1,94 1952–1956 1,89 1,92 1,88 1957–1961 1,86 1,91 1,85 1962–1966 1,76 1,81 1,75 Viri: SURS; lastni izraèuni. Poleg zunanjih selitev so bile v obdobju po drugi svetovni vojni pomembne tudi notranje selitve, ki so se veèinoma usmerjale s podeželja v mesta. Obratni tokovi, iz mest na podeželje, so se prièeli pojavljati šele v novejšem èasu. Raziskav, ki bi ovrednotile vpliv selitev v mesto ali iz mesta za rodno vedenje ljudi doslej v Sloveniji ni bilo. Zato navajamo izsledke francoske raziskave, ki se nanaša na generacije 1911–1935. Iz nje izhaja, da preselitev v mesto pomembno zmanjša rodnost žensk, selitev iz bolj v manj urbanizirana obmoèja pa jo poveèa. Medtem ko selitev v mesto privlaèi ženske, katerih rodnost je bila že pred selitvijo podobna tisti v mestih, selitev iz mesta 222 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI privlaèi ženske, katerih rodnost je bila pred selitvijo enaka rodnosti drugih žensk v mestih. Take ženske se prilagodijo rodnosti v manj urbaniziranih okoljih šele potem, ko se tam naselijo. Raziskava žal ne navaja dejavnikov, ki povzroèajo tovrstne spremembe rodnega vedenja (Courgeau, 1989: 145). 4. 2. 7 Kulturne znaèilnosti Za raziskovanje povezav med razliènimi kulturnimi znaèilnostmi prebivalstva in njegovo rodnostjo ozemlje Slovenije ni najprimernejše. Zaradi velike narodne, jezikovne in verske homogenosti so izsledki za manjšinske skupine manj zanesljivi kot izsledki za veèinsko skupino. To velja zlasti za starejše generacije. Veèina manjšinskih skupin se je namreè oblikovala s priseljevanjem iz drugih delov nekdanje Jugoslavije od sredine 60. let 20. stoletja dalje. Zato so za analizo povezav med kulturnimi znaèilnostmi in rodnostjo prebivalstva primerne predvsem mlajše generacije. Da bi se izognili nakljuènim vplivom, so kazalniki praviloma izraèunani le za starostne skupine z veè kot 100 ženskami. Podatki iz slovenskih popisov prebivalstva, izvedenih po drugi svetovni vojni, omogoèajo analizo naslednjih kulturnih znaèilnosti prebivalstva: narodna pripadnost, materni jezik, veroizpoved in pogovorni jezik v družini oziroma gospodinjstvu. Za ugotavljanje povezav med rodnostjo in posameznimi kulturnimi znaèilnostmi žensk smo upoštevali le prve tri. Na vprašanje o maternem jeziku je bilo prebivalstvo dolžno odgovarjati, na vprašanji o narodni pripadnosti in veroizpovedi pa ne; odgovarjali so le, èe so to želeli. Zato sta se deleža tistih, katerih narodna pripadnost ali veroizpoved sta bili neznani, od popisa do popisa veèala. V popisu 2002 sta dosegla 9 % oz. 23 %131). Veroizpoved Prebivalstvu Slovenije je bilo vprašanje o veroizpovedi v zadnjih 15 letih postavljeno dvakrat, v popisih leta 1991 in leta 2002. V obeh je sestavljavce vprašalnikov zanimalo osebno preprièanje posameznika, ne pa formalna pripadnost kaki verski skupnosti. Ker je po doloèilih Ustave RS izpovedovanje vere v zasebnem, od leta 1991 dalje pa tudi v javnem življenju svobodno, odgovor na vprašanje o veroizpovedi ni bil obvezen oz. je bil prostovoljen. Vsi podatki o rodnosti žensk glede na veroizpoved izhajajo iz popisa prebivalstva 2002. V tem popisu 15,7 % vprašanih oseb ni želelo odgovoriti na vprašanje o veroizpovedi, za 7,1 % oseb pa je odgovor ostal neznan. Ker sta to poleg katolièanov in ateistov najštevilènejši skupini, ju bomo obravnavali enako kot tiste, ki so se glede svoje veroizpovedi opredelili. Povezavo med konènim potomstvom in versko pripadnostjo je mogoèe opazovati v generacijah 1927–1951. Ker pa nas bolj kot absolutne vrednosti zanimajo razmerja med rodnostjo žensk razliènih veroizpovedi, so v analizo vkljuèene tudi generacije, ki še niso zakljuèile rodne dobe (1952–1956, 1957–1961). V vseh opazovanih generacijah (1927–1966) so razlike med pripadnicami razliènih veroizpovedi zelo majhne. Izjema so pripadnice islamske verske skupnosti. Njihova rodnost je bila vse do najmlajših generacij bistveno višja od rodnosti pripadnic drugih veroizpovedi132). Med ženskami, ki niso pripadnice islamske veroizpovedi, so imele v prav vseh opazovanih generacijah najvišjo rodnost katolièanke, najnižjo pa tiste, ki so se opredelile za ateistke oz. neverujoèe. Vse preostale so se razvrstile med ti dve skrajnosti. Pozitivna povezava med rodnostjo in vernostjo ni slovenska posebnost. Pripadnice razliènih veroizpovedi, ateistke in tudi tiste, ki na vprašanje o svoji verski pripadnosti niso želele 131) Veè o metodoloških vidikih zbiranja podatkov v: Šircelj, 2003. 132) D. Josipoviè ugotavlja, da med priseljenim prebivalstvom religioznost moških narekuje uresnièevanje reproduktivnih ciljev (Josipoviè, 2005: 244). 223 VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Slika 88: Konèno potomstvo pripadnic islamske in katoliške veroizpovedi, Slovenija, generacije 1927–1966 Viri: SURS; lastni izraèuni. odgovoriti, v veèji ali manjši meri omejujejo število rojstev. Omejevanje se zaène po rojstvu prvega otroka. Res, da se skupine loèijo med seboj tudi po deležu žensk brez živorojenih otrok, vendar so razlike majhne in jih ni mogoèe pripisati naèrtnemu odklanjanju prvih rojstev. Veèje razlike se pokažejo šele po rojstvu prvega otroka in se poveèujejo z vsakim nadaljnjim otrokom. Izraèunavanje verjetnosti rojstev za višje rede je za pripadnice veèine veroizpovedi zelo nezanesljivo, saj je njihovo število majhno. Izraèuni za katolièanke pa pokažejo, da se vedno manj katolièank odloèa za tretjega in èetrtega otroka; med tistimi, ki so se odloèile za èetrtega, pa se jih za naslednjega v vsaki mlajši generaciji odloèi veè (tabela 87). Zmanjševanje števila potomcev je privedlo do tega, da v najmlajših generacijah le še pripadnice islamske veroizpovedi zagotavljajo obnavljanje generacij svoje verske skupnosti. V generacijah, rojenih pred koncem druge svetovne vojne, je to veljalo tudi za katolièanke, odtlej pa ne veè. Njihovo potomstvo je premajhno za obnavljanje generacij katolièanov. To pomeni, da bi se število katolièanov lahko poveèalo le s prehajanjem nekatolièanov med katolièane. Med popisoma 1991 in 2002 se je število katolièanov po popisnih podatkih zmanjšalo. Med tistimi, ki so bili vkljuèeni v oba popisa, se je njihovo število zmanjšalo za 18 %, in to veèinoma zato, ker na vprašanje o veroizpovedi niso želeli odgovarjati (Šircelj, 2003: 160–161). Zato je mogoèe sklepati, da so tisti, ki so se v popisu 2002 opredelili za katoliško veroizpoved, zelo homogena skupina in da se ta homogenost izraža tudi v njihovi rodnosti. Kljub temu razèlenitev katolièank po stopnji izobrazbe pokaže, da tudi med katolièankami velja, da bolj ko je ženska izobražena, manj otrok ima. Razlike med rodnostjo žensk z razlièno izobrazbo se sicer zmanjšujejo, a zabrisale se (še) niso. Vpliv izobrazbe na rodnost v smislu višja izobrazba - nižja rodnost se kaže tudi med pripadnicami drugih veroizpovedi. Vpliv izobrazbe na rodnost je lahko neposreden (boljše poznavanje metod za uravnavanje rodnosti) ali posreden. 224 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI Slika 89: Konèno potomstvo pripadnic razliènih veroizpovedi, razen islamske, Slovenija, generacije 1927–1966 Viri: SURS; lastni izraèuni. Od ravni izobrazbe so namreè odvisne zaposlitvene možnosti. Tudi verne ženske se zaposlujejo in svoje obnašanje tako kot neverne podrejajo in prilagajajo normam in vrednotam, ki jim jih doloèa njihovo poklicno okolje (Èerniè Isteniè, 1994: 171). Kljub temu se zdi, da je vera še vedno pomemben dejavnik rodnosti. Razmerje med rodnostjo tistih, ki so se opredelile za neverujoèe, in tistih, ki so se opredelile za katolièanke, je namreè v vseh opazovanih generacijah približno enako: konèno potomstvo ateistk je skoraj za 20 % nižje od konènega potomstva katolièank. Ateistke se redkeje kot katolièanke odloèijo za drugega in še redkeje za tretjega otroka. Konèno potomstvo ateistk je v prav vsaki izobrazbeni skupini nižje od konènega potomstva katolièank z enako ravnjo izobrazbe (slika 91). Rodnost katolièank se je v vseh opazovanih generacijah zmanjševala enako hitro kot pri drugih, tudi neverujoèih skupinah prebivalstva. To pomeni, da tudi verujoèi nadzorujejo svojo rodnost, bodisi s tradicionalnimi bodisi z modernimi kontracepcijskimi metodami. "Religioznost ljudi je vse manj cerkveno dogmatska in konzervativno onostranska in vse bolj svetna, zemeljska"(Roter, 1989: 24). Slika 90: Konèno potomstvo katolièank glede na njihovo izobrazbo, Slovenija, generacije 1927–1966 Viri: SURS; lastni izraèuni. 225 VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Slika 91: Konèno potomstvo katolièank in ateistk glede na njihovo izobrazbo, Slovenija, generacije 1957–1961 Viri: SURS; lastni izraèuni. Narodna pripadnost Slovenija je narodno zelo homogena država. Èeprav se delež tistih, ki se opredeljujejo za Slovence, zmanjšuje, je leta 2002 še vedno dosegal 83,1 %. Istega leta so poleg Slovencev še trije narodi presegli enoodstotni delež v prebivalstvu Slovenije: Hrvati, Muslimani in Srbi. Deleži vseh preostalih narodov so bili nižji od 1 %. Podatki o narodni pripadnosti žensk in številu njihovih živorojenih otrok so dostopni za vse popise prebivalstva od leta 1961 dalje, uporabljali pa bomo le podatke zadnjih treh. Število pripadnic posameznih narodov je namreè šele takrat postalo zadostno za ugotavljanje morebitnih razlik v rodnem obnašanju posameznih narodov, ki živijo na ozemlju Slovenije. V slovenskih popisih prebivalstva narodna pripadnost nima definicije. Vsakdo se opredeli skladno s svojimi obèutki, preprièanji. Odgovor na vprašanje o narodni pripadnosti izreka posameznik na osnovi svobodno izražene volje. Svojo odloèitev lahko tudi spreminja (npr. ob vsakokratnem popisu). Vsakdo ima tudi pravico, da se narodnostno ne opredeli. Pravico do neopredelitve je zagotavljala Ustava SFRJ in jo zagotavlja Ustava Republike Slovenije. Poleg tega je popis 2002 ponudil tudi odgovor "ne želim odgovoriti". Možnost takega odgovora je dopušèal ustrezni èlen Zakona o popisu (Šircelj, 2003: 62). V generacijah 1911–1925 je rodnost mogoèe opazovati le za pripadnice petih narodov: Slovenke, Italijanke, Madžarke, Hrvatice in Srbkinje. Najvišja je bila rodnost Slovenk, razen v najstarejših generacijah. Višja rodnost Slovenk v primerjavi s Hrvaticami in Srbkinjami niti ne preseneèa, saj se je rodnost na Hrvaškem, v Srbiji in v Vojvodini zaèela zniževati prej kot v Sloveniji in je tudi prej dosegla mejo obnavljanja generacij kot v Sloveniji133). Razlogov za nizko rodnost Italijank in Madžark žal ne poznamo. Morda so povezani z rodnim obnašanjem v Italiji 133) Nižjo rodnost Hrvatic v primerjavi s Srbkinjami D. Josipoviè pripisuje razlièni poselitvi obeh narodov. Medtem ko Srbkinje živijo pretežno v mestih (dve tretjini živita v Ljubljani), je poseljenost Hrvatic bolj razpršena, najmoèneje pa so zastopane v obmejnem pasu s Hrvaško (Josipoviè, 2005: 241). Razlika med rodnostjo Hrvatic in Srbkinj je bila najveèja v generacijah 1911–1935. Verjetno zato, ker je bil v teh generacijah delež visokoizobraženih Srbov med vsemi Srbi višji kot v mlajših generacijah (Šircelj, 2003: 132). 226 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI Slika 92: Konèno potomstvo pripadnic razliènih narodov, ki žive v Sloveniji, generacije 1911–1966 Viri: SURS; lastni izraèuni. in na Madžarskem. Primerjava konènih potomstev generacij, rojenih po koncu druge svetovne vojne v Italiji, Sloveniji in na Madžarskem, sicer pokaže, da so imele italijanske generacije vedno nižjo rodnost kot slovenske, madžarske pa višjo kot slovenske, vendar je taka primerjava nezanesljiva, ker sta Italija in Madžarska veliko veèji od Slovenije in gotovo poznata regionalne razlike, vendar o teh žal nimamo dovolj informacij134). V mlajših generacijah se, veèinoma zaradi priseljevanja, število pripadnic narodov, živeèih na ozemlju nekdanje Jugoslavije, veèa in postopoma je bilo mogoèe v izraèun konènega potomstva vkljuèiti tudi Muslimanke, Bošnjakinje, Bosanke, Albanke in Rominje. Vse naštete so imele višjo rodnost kot Slovenke. Šele v najmlajših generacijah, tistih, ki še niso popolnoma zakljuèile rodne dobe, se je njihova rodnost zelo približala rodnosti Slovenk. Izjemi so le Albanke in Rominje. Konèno potomstvo Albank in Rominj je znatno višje od rodnosti drugih narodov, ki žive v Sloveniji; v generacijah 1962–1966 je (konèno) potomstvo Albank za 40 % višje od (konènega) potomstva Slovenk, (konèno) potomstvo Rominj pa za 85 %. Razlika se ne pokaže pri prvem rojstvu, temveè šele pri naslednjih. Glede na velikost konènega potomstva lahko pripadnice razliènih narodov, ki žive v Sloveniji, razdelimo v tri skupine: Rominje in Albanke, ki imajo najvišjo rodnost, Muslimanke in Bošnjakinje, katerih rodnost je nižja od rodnosti Rominj in Albank, vendar še precej nad slovenskim povpreèjem, ter vse ostale (Slovenke, Madžarke, Èrnogorke, Hrvatice, Makedonke, Srbkinje, Italijanke)135). Ob tem se zastavi vprašanje, ali so tolikšne razlike res posledica pripadnosti doloèenemu narodu ali pa gre za druge dejavnike (izobrazba, ekonomska aktivnost, kraj bivanja, veroizpoved itd.) oziroma kombinacijo veè dejavnikov. 134) Konèno potomstvo generacij 1906–1911 in 1926–1931 je bilo v deželi Veneto 2,7 in 2,2 otroka na žensko (Andorka, 1978: 173), v Sloveniji pa 2,8 in 2,1. 135) V tretjo skupino smo vkljuèili tudi Italijanke, èeprav je njihova rodnost bistveno nižja od pripadnic drugih narodov v skupini. Število Italijank je v primerjavi z drugimi narodi najmanjše, zato so izraèuni manj zanesljivi. 227 VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Ker je rodnost še vedno odvisna od ravni izobrazbe, je v tabeli 76 prikazano konèno potomstvo generacij 1957– 1961 po narodni pripadnosti žensk in po njihovi izobrazbi. Te generacije so bile ob popisu 2002 stare 40–44 let. Èeprav še niso popolnoma zakljuèile rodne dobe, smo jih izbrali, ker je bilo število pripadnic razliènih narodov veèje kot v starejših generacijah. Kljub temu za mnoge skupine izraèun ni bil smiseln. Najnižja izobrazba, za katero so izraèunana konèna potomstva, je nedokonèana osnovna izobrazba (4–7 razredov osnovne šole). Ženske brez vsakršne izobrazbe ali s samo 1–3 razredi osnovne šole so namreè že redkost, njihova rodnost pa izredno nizka (poglavje 4. 2. 2) Iz tabele 76 izhaja, da je izobrazba pomemben dejavnik rodnosti pri pripadnicah vseh narodov. Ni pa mogoèe na osnovi te tabele sklepati o tem, kateri dejavnik je pomembnejši za raven rodnosti, narodna pripadnost ali izobrazba. Tabela 76: Konèno potomstvo pripadnic razliènih narodov glede na njihovo izobrazbo, Slovenija, generacije 1957–1961 Izobrazba Generacije nepopolna osnovna srednja višja visoka osnovna Slovenke 2,08 2,03 1,86 1,77 1,65 Madžarke .. 1,92 1,82 .. .. Albanke .. 2,87 .. .. .. Bošnjakinje .. 2,04 1,87 .. .. Èrnogorke .. 2,25 1,60 .. .. Hrvatice 2,38 1,95 1,79 .. 1,62 Makedonke .. 1,91 1,80 .. .. Muslimanke 2,30 2,15 1,83 .. .. Srbkinje 2,11 1,85 1,77 1,64 1,34 Narodno neopredeljene .. .. .. .. .. Bosanke 2,46 2,05 1,82 .. .. Druge .. 1,91 1,72 .. 1,50 Niso želele odgovoriti 2,11 1,94 1,77 1,48 1,29 Viri: SURS; lastni izraèuni. Pripadnost doloèenemu narodu se pogosto prepleta s pripadnostjo doloèeni veroizpovedi. Ker pa je v Sloveniji število prebivalcev neslovenske narodnosti in nekatoliških veroizpovedi majhno, je v tabeli 77 povezanost med narodno pripadnostjo in veroizpovedjo prikazana le na ravni vsega prebivalstva. Narodi, ki imajo v Sloveniji najvišjo (nadpovpreèno) rodnost, so, z izjemo Romov, v veliki veèini pripadniki islamske veroizpovedi. Za to veroizpoved se je v popisu leta 2002 opredelilo 93 % Bošnjakov, 85 % Albancev, 89 % Muslimanov in 71 % tistih, ki so se opredelili za Bosance. Zato se zdi, da je rodnost Bošnjakov, Albancev in Muslimanov bolj povezana z njihovo veroizpovedjo kot pa z narodno pripadnostjo. Drugaèe je pri Romih. Polovica se jih je opredelila za katolièane, slaba èetrtina za pripadnike islamske veroizpovedi itd. Za veliko število potomcev med Romi oèitno ni "kriva" njihova verska pripadnost, temveè zelo poseben življenjski slog, ki se le zelo poèasi prilagaja življenjskemu slogu veèine. Èeprav se zdi, da je za raven rodnosti Bošnjakov, Albancev in Muslimanov pomembnejša veroizpoved kot pa narodna pripadnost, pa vpliv veroizpovedi ni edini pomemben dejavnik. Med naštetimi narodi imajo najvišjo rodnost Albanke, èeprav je delež pripadnikov islamske veroizpovedi med njimi manjši kot med Bošnjaki ali Muslimani. Precejšnjo vlogo pri tem ima izobrazba (tabela 76), verjetno pa tudi ekonomska aktivnost. Med vsemi narodi, ki živijo v Sloveniji, sta bila ob popisu 2002 delež samozaposlenih, ki niso bili kmetje, in delež gospodinj daleè najvišja med Albanci (Šircelj, 2003: 131). 228 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI Tabela 77: Prebivalstvo Slovenije po narodni pripadnosti in veroizpovedi, Slovenija, popis 2002 Narodna Veroizpoved pripadnost Skupaj 1) katoliška pravo- islamska vernik2) ateist ni želel slavna odgovoriti 1964036 1135626 45903 47488 68714 199264 307973 Slovenci 1631363 1086650 3583 2804 62809 186055 255857 Madžari 6243 5016 3 8 65 159 259 Romi 3246 1663 67 868 287 99 163 Albanci 6186 363 8 5237 74 97 286 Bošnjaki 21542 107 318 19923 151 328 328 Èrnogorci 2667 87 1193 634 76 463 172 Hrvatje 35642 29942 201 30 682 2089 2199 Makedonci 3972 128 2623 507 97 294 227 Muslimani 10467 18 14 9328 238 251 374 Srbi 38964 381 32665 53 751 2952 1412 Narodno neopredeljeni Bosanci 8062 353 1213 5724 97 259 247 Drugi 14079 Niso želeli odgovoriti 48588 2593 1254 817 614 1405 41441 1) Nabor narodnih pripadnosti in veroizpovedi ni popoln, zato vrednosti v prvi vrstici in prvem stolpcu niso vsote ostalih vrstic in stolpcev. 2) Vernik, ki ne pripada nobeni veroizpovedi. Vir: SURS. 229 VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Materni jezik Materni jezik je jezik, ki se ga je oseba nauèila v zgodnjem otroštvu v krogu družine oziroma drugem primarnem okolju. Èe se je oseba v zgodnjem otroštvu nauèila veè jezikov, je njen materni jezik tisti, za katerega posamezna oseba meni, da je njen materni jezik. Ni nujno, da je materni jezik neke osebe jezik matere te osebe (Popis, 2002). Tako opredeljen materni jezik se v teku življenja praviloma ne spreminja, zato ga lahko uporabimo kot kazalnik kulturnega okolja, iz katerega oseba izhaja. Kot tak je primeren zlasti takrat, kadar jezikovna skupina, ki ji oseba pripada, živi na ozemeljsko strnjenem obmoèju. Vprašanje o maternem jeziku so vsebovali vsi popisi prebivalstva od leta 1953 dalje. Objavljanje zbranih podatkov pa je bilo zelo skromno. Razloga za to sta bila dva: težave v razmejevanju med posameznimi južnoslovanskimi jeziki in mnenje, da so podatki o maternem jeziku namenjeni le podrobnejši osvetlitvi narodne pripadnosti. Podatki o maternem jeziku so dobili veèjo veljavo šele v novejšem èasu, kajti vedno veè ljudi uveljavlja ustavno pravico, da na vprašanje o narodni pripadnosti ne odgovori. Osebe, ki so se priselile v Slovenijo, izvirajo pretežno iz drugih delov nekdanje Jugoslavije oziroma iz držav naslednic SFR Jugoslavije. Njihovi odgovori na vprašanje o maternem jeziku so bili ob zadnjem popisu zelo raznoliki. Uradni podatki o sestavi prebivalstva Slovenije po maternem jeziku so vso to pestrost upoštevali, za raziskovanje povezav med maternim jezikom in rodnostjo pa smo bosanski, èrnogorski, hrvaški, hrvaško-srbski, srbsko-hrvaški in srbski jezik združili v "srbohrvaški jezik". Tako smo oblikovali 7 jezikovnih skupin: slovensko, italijansko, madžarsko, romsko, albansko, makedonsko in srbohrvaško. Èasovne vrste podatkov za nekatere izmed omenjenih skupin so razmeroma kratke, ker število žensk v starejših generacijah ni bilo zadostno za izraèunavanje kazalnikov. Med omenjenimi jezikovnimi skupinami so izstopale ženske z romskim in albanskim maternim jezikom. Njihova rodnost je bila bistveno višja kot pri drugih. Razlike med ženskami iz drugih jezikovnih skupin so bile majhne, le rodnost tistih z italijanskim maternim jezikom je bila v vseh opazovanih generacijah nižja od drugih. Razlika med ženskami z italijanskim maternim jezikom in pripadnicami drugih jezikovnih skupin je bila najveèja v najmlajših generacijah, tistih, ki še niso zakljuèile rodne dobe (ob popisu 2002 so bile stare 35–39 let). Ker pa je njihova navzoènost vezana na skrajni jugozahodni del Slovenije, kjer so rojstva v višjih starostih pogostejša kot drugje v Sloveniji, se bo potomstvo do konca rodne dobe še poveèalo, vendar gotovo ne za toliko, da bi njihova rodnost postala enaka rodnosti žensk drugih slovanskih jezikovnih skupin in madžarske jezikovne skupine. Tabela 78: Konèno potomstvo žensk s slovenskim in "srbohrvaškim" maternim jezikom, Slovenija, generacije 1927–1966 "Srbohrvaški" materni jezik Generacije Slovenski rojstni kraj materni jezik rojstni kraj zunaj v Sloveniji Slovenije 1927–1931 2,12 2,18 2,24 1932–1936 2,10 1,99 2,12 1937–1941 2,06 1,87 2,00 1942–1946 2,00 1,82 1,95 1947–1951 1,94 1,80 1,96 1952–1956 1,88 1,74 1,93 1957–1961 1,85 1,82 1,91 1962–1966 1,75 1,63 1,81 Viri: SURS; lastni izraèuni. 230 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI Slovenšèina je daleè najveèja jezikovna skupina v Sloveniji. Po velikosti ji sledi "srbohrvaška" jezikovna skupina. Ta skupina je nastajala s priseljevanjem in s prenašanjem svoje jezikovne identitete na potomce. Ker nas je zanimalo, v kolikšni meri se rodno obnašanje prve generacije priseljenih prenaša na drugo generacijo, smo ženske s "srbohrvaškim" maternim jezikom razdelili glede na kraj rojstva in tako posredno loèili prvo in drugo generacijo priseljenk. Ugotovili smo naslednje: rodnost žensk s "srbohrvaškim" maternim jezikom in z rojstnim krajem v Sloveniji je v vseh opazovanih generacijah nižja od rodnosti žensk s "srbohrvaškim" maternim jezikom in rojstnim krajem zunaj Slovenije. Konèno potomstvo druge generacije priseljenk s "srbohrvaškim" maternim jezikom je za 3–10 % manjše od konènega potomstva prve generacije. Njihova rodnost je nižja tudi od konènega potomstva žensk s slovenskim maternim jezikom. Slika 93: Konèno potomstvo žensk po njihovem maternem jeziku, Slovenija, generacije 1927–1966 Viri: SURS; lastni izraèuni. 231 VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA 4. 3 REGIONALNE RAZLIKE Iz dosedanjih besedil v tem poglavju izhaja, da je konèno potomstvo razliènih socialnih skupin žensk, opredeljenih z zakonskim stanom, izobrazbo, aktivnostjo, poklicem, vrsto stavbe, vrsta naselja, vernostjo, narodnostjo in maternim jezikom, razlièno. Te razlike so lahko pomemben ali celo odloèilen razlog za regionalne razlike splošne rodnosti; tam, kjer živi veè žensk z visoko izobrazbo, kjer je manj katolièank, kjer jih veè opravlja zahtevne poklice itd., je rodnost manjša in obratno. Raven rodnosti naj bi bila odvisna samo od socialne sestave prebivalstva. Èe naj bi bilo res tako, in èe bi bila socialna sestava prebivalstva v vseh upravnih enotah Slovenije enaka, bi bilo konèno potomstvo v vseh upravnih enotah enako. Upravna enota prebivališèa bi bila za raven rodnosti nepomembna. Ali je res tako? Ali je rodnost žensk enakega zakonskega stanu, z enako izobrazbo, enakim poklicem, itd. povsod v Sloveniji res enaka? Odgovoru na zastavljeno vprašanje se bomo skušali približati tako, da bomo analizirali regionalne razlike v rodnosti izbranih, razmeroma homogenih skupin žensk. Opazovali bomo ženske, ki so bile ob popisih 1981 in 2002 stare 40–44 let. Za generacije 1936–1940 (popis 1981) smo iz vsakega od obravnavanih dejavnikov rodnosti izbrali po eno modaliteto, in sicer tisto, ki je bila najštevilnejša. S tem smo si za opazovanje zagotovili dovolj velike skupine žensk v prav vseh obèinah. Tako so bile v analizo podatkov vkljuèene poroèene (zakonski stan), tiste s konèano osnovno šolo (šolska izobrazba), aktivne (ekonomska aktivnost) in tiste, ki so po socialno-poklicni klasifikaciji sodile v skupino rudarjev, industrijskih in obrtnih delavcev in obrtnikov. Za analizo rodnosti generacij 1957–1961 (popis 2002) smo nabor znakov nekoliko razširili (katolièanke, tiste s slovenskim maternim jezikom, tiste, ki žive v individualni hiši) in ga prilagodili spremembam v izobrazbeni in poklicni sestavi prebivalstva. Namesto žensk z osnovno izobrazbo smo vkljuèili ženske s srednjo izobrazbo, skupino "rudarji, industrijski in obrtni delavci in obrtniki" pa smo nadomestili s skupinama "tehnice in druge strokovne sodelavke" in skupino "uradnice". Obe skupini sta številèno enakovredni, njuna rodnost pa je praktièno enaka (tabela 72). Za merjenje regionalnih razlik rodnosti posameznih socialnih skupin žensk bomo uporabljali konèno potomstvo. Vrednosti kazalnika so za obe skupini generacij (1936–1940 in 1957–1961), vse socialne skupine in vse upravne enote prikazane v tabelah 80 in 82 na koncu poglavja. Dodana jima je tabela, ki prikazuje konèna potomstva za generacije 1957–1961 za èetrtne skupnosti v upravni enoti Ljubljana; zanimala nas je homogenost oz. raznolikost najveèje upravne enote v Sloveniji. Že samo bežen pregled tabel 80 in 82 zadošèa, da lahko nedvoumno odgovorimo na vprašanje o morebitnih regionalnih razlikah relativno homogenih socialnih skupin. Regionalne razlike konènega potomstva so velike in skoraj popolnoma enake za vse opazovane skupine žensk. Razlika med vrednostjo konènega potomstva v upravni enoti z najvišjo in upravni enoti z najnižjo vrednostjo je v generacijah 1936–1940 za vse socialne skupine približno 80 % (najvišja vrednost je za približno 80 % veèja od najnižje), v generacijah 1957–1961 pa 40 %. Upravne enote se izkažejo za homogene enote136). Razlike med upravnimi enotami so se v dvajsetih generacijah zmanjšale za vse socialne skupine. To zmanjšanje je bilo posledica hitrejšega zniževanja konènega potomstva v tistih upravnih enotah, v katerih je bilo v generacijah 1936–1940 še razmeroma visoko, in poèasnejšega v upravnih enotah, v katerih so bile vrednosti konènega potomstva že takrat nizke. Pri merjenju razlik med upravnima enotama z najvišjim in najnižjim konènim potomstvom za posamezno modaliteto v socialni skupini se v generacijah 1936–1940 med upravnimi enotami z najvišjimi vrednostmi najpogosteje pojavlja upravna enota Lenart, z le malo nižjimi vrednostmi pa ji sledijo nekatere štajerske upravne enote ter upravni enoti Ribnica in Trebnje. Najnižje vrednosti pa najdemo v ljubljanskih upravnih enotah. V 20 let mlajših generacijah so razmere že bistveno drugaène. V teh generacijah (1957–1961) se upravni enoti Škofja Loka in Ribnica redno pojavljata kot upravni enoti z najvišjimi vrednostmi za posamezno socialno skupino in Maribor kot upravna enota z najnižjimi vrednostmi. 136) Generacije 1936–1941 so razporejene v 65, generacije 1957–1961 pa v 58 upravnih enot. Razlika v številu upravnih enot je posledica upravnih sprememb na obmoèju Maribora in Ljubljane. Te spremembe ne vplivajo na velikost razlik med upravnimi enotami z najvišjimi in najnižjimi vrednostmi. 232 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI Kaj pa druge skupine žensk, tiste, ki ne pripadajo najštevilènejši modaliteti posamezne znaèilnosti, npr. samske, visoko izobražene, ateistke itd.? Ali je tudi njihova rodnost povezana s krajem prebivališèa? Odgovor na to vprašanje smo poiskali tako, da smo upravne enote najprej združili v veèje skupine, nato pa ponovili izraèune konènega potomstva za prav vse skupine žensk v vsaki od prostorskih enot, dobljenih z združevanjem upravnih enot. Za združevanje upravnih enot v skupine smo uporabili Wardovo metodo hierarhiènega razvršèanja v skupine. Osnova združevanju je bilo konèno potomstvo tistih žensk, ki so v posamezni socialni skupini najštevilènejše (poroèene, ekonomsko aktivne itd.). Za generacije 1936–1940 drevo združevanja pokaže dve izraziti skupini (A in B), vsaka od njiju pa se deli še na dve. V skupi A so obèine z nizko, v skupini B pa z visoko rodnostjo. Kartografska predstavitev obèin z nizko rodnostjo pokaže tri izrazite centre nizke rodnosti, ki se nizajo od jugozahoda proti severovzhodu: Primorje (Koper, Izola, Piran), Ljubljana (Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste, Ljubljana Šiška), Zasavje s Celjem (Trbovlje, Hrastnik, Celje) in Maribor (Maribor Tabor, Maribor Rotovž). Tako kot izrazito nizka rodnost ne predstavlja nepretrganega ozemeljskega obmoèja, ga tudi izrazito visoka ne. Vendar pa se veèina teh upravnih enot nahaja v vzhodnem delu Slovenije. V generacijah 1957–1961 se upravne enote razvršèajo v dve izraziti skupini. V skupini A so upravne enote z nizko, v skupini B pa z visoko rodnostjo. Skupina A je zelo homogena in zajema 17 upravnih enot. V primerjavi z 20 let starejšimi generacijami (generacije 1936–1940) so se podroèja nizke rodnosti razširila, a ozemeljsko še vedno niso povezana. Skupina B se deli v dve podskupini; v prvi je šest upravnih enot z izrazito visoko rodnostjo, ki se, razen Ajdovšèine, nahajajo v okolici Ljubljane, v drugi pa vse ostale upravne enote137) (tabela 82). Konèno potomstvo vsake izmed opazovanih skupin žensk je najveèje in najmanjše tam, kjer je najveèje oziroma najmanjše tudi konèno potomstvo vseh žensk. Z razvrstitvijo obèin v štiri in upravnih enot v tri skupine smo dobili tipologijo, ki nam bo služila za ugotavljanje vpliva kraja prebivališèa na raven rodnosti. Za ta namen smo za vsako tipološko skupino ponovno izdelali tabele (tabela 83 na koncu poglavja), ki prikazujejo konèna potomstva razliènih socialnih skupin žensk (razliène stopnje izobrazbe, razlièni poklici itd.). Izkaže se, da je rodnost vsake posamezne socialne skupine odvisna od tega, v katero tipološko skupino je bila uvršèena obèina ali upravna enota prebivališèa. Rodnost katere koli opazovane socialne skupine je najnižja v prvi in najvišja v èetrti (generacije 1936–1940) oziroma tretji (generacije 1957–1961) tipološki skupini. To dokazuje, da je za raven rodnosti poleg pripadnosti neki socialni skupini pomemben tudi kraj prebivališèa. Razlike med ravnjo rodnosti v prvi in zadnji tipološki skupini seveda niso enake za vse socialne skupine. V starejših generacijah (1936–1940) so relativne razlike najmanjše pri kmeticah, vzdrževanih in tistih z višjo in visoko izobrazbo, najveèje pa pri aktivnih, manj izobraženih, industrijskih delavkah in vsaj enkrat poroèenih; manjše so torej pri majhnih in razmeroma homogenih skupinah, veèje pa pri številèno moènejših in verjetno manj homogenih socialnih skupinah. V 20 let mlajših generacijah so razlike med socialnimi skupinami manjše. Konèno potomstvo razliènih socialnih skupin je v tipološki skupini z najvišjo rodnostjo za približno èetrtino višja kot v skupini z najnižjo rodnostjo. Razlike so manjše pri samskih, tistih z nedokonèano osnovno šolo, tistih, ki ne živijo v individualnih hišah, ki niso katolièanke ali njihov materni jezik ni slovenski, in veèje pri drugih skupinah žensk. Zopet se pokaže, da so razlike manjše pri manjših, bolj homogenih skupinah, razen pri kmetovalkah. Pri teh so v generacijah 1957–1961 razlike med tremi tipološkimi skupinami najveèje. Zdi se, kot da se razslojevanje kmeèkega prebivalstva odraža tudi v njihovi rodnosti. Na osnovi opisanih izsledkov že lahko odgovorimo na vprašanje, ki smo si ga zastavili na zaèetku poglavja: ali je rodnost žensk enakega zakonskega stanu, z enako izobrazbo, enakim poklicem itd. povsod po Sloveniji enaka? Odgovor je negativen. Na tak odgovor pa se takoj navezujeta naslednji vprašanji: - Kaj je za raven rodnosti pomembnejše - pripadnost doloèeni socialni skupini ali kraj prebivališèa? - Kaj opredeljuje razlike v kraju prebivališèa? 137) Èe upravno enoto Ljubljana razdelimo na èetrtne skupnosti, se prav vse uvrstijo v skupino A. 233 VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Tabela 79: Tipologija obèin in upravnih enot, izdelana na osnovi konènega potomstva izbranih skupin žensk, generacije 1936–1940 in 1957–1961, Slovenija1) Generacije 1936–1940, obèine (popis 1981) Skupina A.1 Skupina A.2 Skupina B.1 Skupina B.2 Celje Brežice Cerknica Ajdovšèina Hrastnik Ilirska Bistrica Èrnomelj Gornja Radgona Izola/Isola Jesenice Domžale Grosuplje Koper/Capodistria Koèevje Dravograd Lenart Lj. Bežigrad Kranj Idrija Litija Lj. Center Lj. Viè - Rudnik Kamnik Logatec Lj. Moste - Polje Murska Sobota Krško Ormož Lj. Šiška Nova Gorica Laško Radlje ob Dravi Piran/Pirano Postojna Lendava/Lendva Ribnica Trbovlje Radovljica Ljutomer Sevnica Mb. Rotovž Sežana Metlika Slovenj Gradec Mb. Tabor Tolmin Mozirje Slovenska Bistrica Tržiè Novo mesto Slovenske Konjice Velenje Ptuj Šmarje pri Jelšah Zagorje ob Savi Ravne na Koroškem Trebnje Žalec Šentjur pri Celju Mb. Pesnica Mb. Pobrežje Škofja Loka Mb. Tezno Vrhnika Generacije 1957–1961, upravne enote (popis 2002) Skupina A Skupina B.1 Skupina B.1 Skupina B.2 Celje Brežice Èrnomelj Ajdovšèina Hrastnik Dravograd Domžale Cerknica Izola/Isola Gornja Radgona Idrija Grosuplje Jesenice Ilirska Bistrica Krško Ribnica Koper/Capodistria Kamnik Litija Škofja Loka Ljubljana Kranj Logatec Trebnje Maribor Koèevje Metlika Murska Sobota Laško Mozirje Nova Gorica Lenart Novo mesto Pesnica Lendava/Lendva Radlje ob Dravi Piran/Pirano Ljutomer Sevnica Ravne na Koroškem Ormož Slovenske Konjice Ruše Postojna Šmarje pri Jelšah Sežana Ptuj Trbovlje Radovljica Velenje Slovenj Gradec Žalec Slovenska Bistrica Šentjur pri Celju Tolmin Tržiè Vrhnika Zagorje ob Savi 1) Tipologija je izdelana s pomoèjo Wardove metode razvršèanja v skupine. Obèine oziroma upravne enote z najnižjo rodnostjo so v skrajnem levem, tiste z najvišjo pa v skrajnem desnem stolpcu. 234 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI Tabela 80: Konèno potomstvo razliènih socialnih skupin žensk v posameznih tipoloških skupinah obèin oziroma upravnih enot, Slovenija, generacije 1936–1940 in 1957–1961 Generacije 1936–1940 (popis 1981) Skupina A.1 Skupina A.2 Skupina B.1 Skupina B.2 Zakonski stan samske 0,50 0,48 0,55 0,63 poroèene 1,80 2,05 2,37 2,58 vdove 1,74 2,05 2,33 2,62 razvezane 1,53 1,75 1,85 2,10 Izobrazba nedokonèana osnovna 1,82 2,07 2,39 2,63 osnovna 1,76 1,99 2,27 2,43 srednja 1,53 1,71 1,82 1,91 višja in visoka 1,44 1,55 1,64 1,71 Socialno-poklicni položaj kmetje 2,52 2,41 2,74 2,84 rudarji, industrijski in obrtni delavci 1,76 2,00 2,24 2,49 del. v trgovini, gostinstvu, zašèiti 1,75 1,96 2,17 2,25 administrativni, finanèni ipd. delavci 1,54 1,66 1,78 1,93 vodilni del., strokovnjaki, umetniki 1,54 1,69 1,79 1,93 Ekonomska aktivnost aktivne 1,63 1,87 2,15 2,33 vzdrževane 2,10 2,36 2,66 2,76 Generacije 1957–1961 (popis 2002) Skupina A Skupina B.1 Skupina B.2 Zakonski stan samske 0,99 1,15 1,01 poroèene 1,89 2,08 2,31 vdove 1,90 2,09 2,29 razvezane 1,64 1,83 1,92 Izobrazba nedokonèana osnovna 2,07 2,21 2,20 osnovna 1,89 2,09 2,29 srednja 1,72 1,93 2,19 višja in visoka 1,59 1,79 2,02 Poklicne skupine1) zakonodajalke, visoke uradnice, menedžerke, strokovnjakinje 1,60 1,81 2,04 tehnice in druge strokovne sodelavke, uradnice 1,66 1,84 2,09 poklici za storitve, prodajalke 1,75 1,89 2,11 kmetovalke, gozdarke, ribièke, lovke 2,17 2,45 3,09 poklici za neind. naèin dela, upravljalke strojev in naprav 1,75 1,95 2,18 poklici za preprosta dela 1,86 2,05 2,27 Ekonomska aktivnost aktivne 1,72 1,93 2,16 vzdrževane 2,06 2,35 2,61 Vrsta stavbe hiša s kmeèkim poslopjem 1,90 2,01 2,15 individualna hiša 1,79 1,97 2,22 dvojèek ali vrstna hiša 1,72 1,87 1,91 veèstanovanjska stavba 1,62 1,75 1,91 Veroizpoved katolièanke 1,79 2,02 2,28 druge vernice 1,82 1,94 2,03 nevernice (ateistke) 1,55 1,70 1,78 niso želele odgovoriti in neznano 1,66 1,83 2,01 Materni jezik slovenski 1,70 1,95 2,19 srbohrvaški 1,85 2,00 2,05 romski 2,96 4,09 4,00 albanski 2,87 2,52 2,75 drugi 1,71 1,88 2,00 1) Poklicne skupine z zelo podobno rodnostjo so združene. Popolni nazivi vseh devetih poklicnih skupin so navedeni v tabeli 64. Vrednosti, zapisane z ležeèo pisavo, so manj zanesljive (izraèunane so iz manj kot 100 primerov). Viri: SURS; lastni izraèuni. 235 VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Na osnovi zbranih podatkov sklepamo, da sta za raven rodnosti zakonski stan in poklic pomembnejša od kraja prebivališèa. Rodnost neporoèenih je povsod bistveno nižja od rodnosti poroèenih, vendar se bo to razmerje v mlajših generacijah verjetno spremenilo. Poklic se izkaže kot pomemben dejavnik razlik v ravni rodnosti predvsem zaradi visoke rodnosti kmetovalk. Èe kmetice izloèimo iz primerjave, so razlike med rodnostjo žensk razliènih poklicnih skupin bistveno manjše od razlik za iste poklicne skupine v razliènih tipoloških skupinah. Za nekmetice je kraj prebivališèa pomembnejši dejavnik rodnosti kot pripadnost doloèeni poklicni skupini. Kraj prebivališèa se izkaže kot zelo pomemben dejavnik ravni rodnosti. Ker ga v našem primeru ne opredeljuje njegova socialna sestava, se zastavlja vprašanje, v èem se razlièni kraji prebivališèa, opredeljeni z upravno enoto, razlikujejo. Ker je rodnost najnižja v upravnih enotah z veèjimi mesti, sklepamo, da je prav mestni naèin življenja pomemben dejavnik nizke rodnosti. Èe so mesta generator nizke rodnosti, bi prièakovali, da je podeželje generator visoke rodnosti. Vendar se realnost s tem sklepanjem le deloma sklada. Podroèja najvišje rodnosti, tretja tipološka skupina generacij 1957–1961, sestavljajo upravne enote brez veèjih mest, ki pa se nahajajo v okolici najveèjega mesta. Tam je rodnost visoko izobraženih žensk enaka rodnosti žensk z nedokonèano osnovnošolsko izobrazbo v prvi tipološki skupini, rodnost žensk z zahtevnini poklici višja kot rodnost katere koli skupine, razen kmetic, v prvi tipološki skupini, rodnost neverujoèih je višja od rodnosti katolièank na podroèjih nizke rodnosti (prva tipološka skupina). Zakaj? Podeželsko okolje je gotovo prijaznejše do otrok in družin, tudi možnost za lastno pridelavo vsaj dela hrane je lahko pomembna. Toda samo to ne more razložiti rodnostnih razlik, še posebej zato ne, ker je podeželja v Sloveniji veliko, rodnost pa je visoka samo ponekod. Razmeroma visoka je na tistem podeželju, ki leži v bližini mesta, ki zagotavlja razmeroma varno zaposlitev. Èe slednjega ni, se tudi rodnost ne razlikuje od povpreèja. Tak primer je severovzhodna Slovenije. Tam je rodnost v okolici Maribora tudi višja kot v Mariboru, vendar komaj kje preseže državno povpreèje. Razvoj slovenskih mest je tesno povezan s priseljevanjem. Deagrarizacija, industrializacija in urbanizacija so pospeševale preseljevanje s podeželja v mesta. Šele konec osemdesetih let se je sprožil nasprotni selitveni tok, in sicer iz veèjih mest na primestna obmoèja. Ob tem se zastavlja vprašanje o povezanosti med selitvami in rodnostjo: ali preselitev iz podeželskega v mestno okolje zniža rodnost, in obratno: ali preselitev iz mesta na podeželje rodnost zviša? Za odgovor na taki vprašanji bi potrebovali podatke o življenjskih poteh posameznikov. Ker jih nimamo, navajamo izsledke francoske raziskave, zasnovane na podatkih ankete, izvedene skupaj s popisom prebivalstva. V generacijah 1911–1935 je selitev v mesto znatno znižala rodnost, selitev na podeželje pa jo je poveèala. Medtem ko je selitev v mesto pritegnila ženske, katerih rodnost je bila že pred selitvijo podobna rodnosti v mestih, so se za selitev na podeželje odloèile ženske, katerih rodnost je bila pred selitvijo podobna rodnosti drugih žensk v mestih. Slednje so po preselitvi rodnost prilagodile novemu okolju. Razlike, povezane s smerjo selitve (mesto - podeželje), so se pokazale tudi glede vrstnega reda rojstev. Verjetnost selitve v mesto je bila z vsakim otrokom manjša, medtem ko je bila verjetnost selitev na podeželje z vsakim otrokom malce veèja (Courgeau, 1989: 144). Podobne povezave med selitvami in rodnostjo bi verjetno našli tudi v osrednji Sloveniji. Temu pritrjujejo že obravnavani podatki na ravni upravnih enot, pa tudi podatki za èetrtne skupnosti v upravni enoti Ljubljana. Upravna enota Ljubljana je daleè najveèja upravna enota v Sloveniji. Ob popisu prebivalstva 2002 je štela 323 200 prebivalcev in je bila razdeljena na 17 èetrtnih skupnosti. Pri vseh izbranih skupinah žensk je bilo konèno potomstvo najnižje v najbolj urbaniziranih èetrtnih skupnostih - Center, Bežigrad, Šiška, pri tistih, ki živijo v individualnih hišah, pa tudi v Mostah - najvišje pa v èetrtni skupnosti Sostro, sledijo Dravlje, Golovec, Viè. V slednjih treh so imele visoko rodnost zlasti ženske, ki so živele v individualnih hišah. Zdi se, kot da se tja selijo tisti, ki želijo veè otrok, bolj "družinsko življenje" in ki imajo za to tudi možnosti. To so tiste èetrtne skupnosti, v katere se priseljujejo iz centra Ljubljane. V Mostah, kjer gre za starejšo individualno pozidavo, je rodnost tistih, ki žive v njih, najnižja med vsemi èetrtnimi skupnostmi. Èetrtna skupnost Sostro ima najmanj žensk brez živorojenih otrok. Delež takih je majhen tudi v èetrtnih skupnostih Dravlje, Golovec, Šmarna gora, še zlasti med tistimi, ki žive v individualnih hišah. Daleè najveè žensk brez živorojenih otrok, ki so bile ob popisu 2002 stare 40–44 let, pa živi v èetrtni skupnosti Center, okrog 15 %, (med poroèenimi le 8 %), sledi Bežigrad. Navedeni podatki so zanimivi in koristni, vendar ne zadostni za oblikovanje zadovoljivega odgovora na osnovno vprašanje: zakaj je rodnost toliko višja prav v doloèenih upravnih enotah ali èetrtnih skupnostih. Za zadovoljiv odgovor manjkajo predvsem podatki o ekonomskih znaèilnostih posameznikov (dohodek, premoženje ipd.), o cenah nepremiènin, vrednotah, družinskih omrežjih itd. Tovrstne podatke lahko zaenkrat zagotovijo le ankete. 236 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI Tabela 81: Konèno potomstvo in verjetnost rojstva prvega otroka, upravna enota Ljubljana, generacije 1957–1961 (popis 2002) Konèno potomstvo Ženske s Ekonomsko Ženske s Živijo v Živijo v Èetrtna srednjo aktivne Katolièanke slovenskim zakonski individualni Tehnice in skupnost izobrazbo ženske maternim zvezi hiši uradnice jezikom Bežigrad 1,50 1,56 1,57 1,45 1,82 1,67 1,46 Center 1,50 1,50 1,64 1,46 1,79 1,79 1,53 Èrnuèe 1,71 1,73 1,81 1,70 1,89 1,74 1,68 Dravlje 1,70 1,72 1,69 1,68 1,86 1,92 1,72 Golovec 1,72 1,73 1,71 1,66 1,95 1,97 1,63 Jarše 1,75 1,64 1,73 1,57 1,85 1,63 1,53 Moste 1,72 1,72 1,69 1,64 1,90 1,58 1,67 Polje 1,74 1,73 1,76 1,70 1,96 1,80 1,72 Posavje 1,59 1,50 1,69 1,54 1,85 1,79 1,47 Rožnik 1,67 1,69 1,69 1,62 1,89 1,63 1,65 Rudnik 1,71 1,76 1,81 1,72 1,89 1,76 1,73 Sostro 1,92 1,84 1,92 1,84 2,03 1,87 1,88 Šentvid 1,70 1,66 1,70 1,60 1,87 1,75 1,73 Šiška 1,63 1,57 1,54 1,46 1,84 1,64 1,56 Šmarna gora 1,77 1,84 1,83 1,81 1,98 1,83 1,91 Trnovo 1,62 1,63 1,62 1,51 1,85 1,83 1,59 Viè 1,75 1,70 1,66 1,56 2,01 1,90 1,62 Verjetnost rojstva prvega otroka Bežigrad 860 867 874 844 959 871 870 Center 845 831 840 813 918 840 856 Èrnuèe 916 918 951 915 969 929 916 Dravlje 950 933 932 925 972 951 936 Golovec 911 903 893 886 970 941 876 Jarše 927 885 912 868 961 900 891 Moste 923 909 875 887 962 833 914 Polje 923 898 881 895 959 916 903 Posavje 866 850 825 835 935 902 853 Rožnik 895 897 891 872 961 887 892 Rudnik 923 915 911 911 962 918 913 Sostro 953 933 925 923 980 921 944 Šentvid 914 881 855 869 946 900 906 Šiška 901 869 852 837 966 865 890 Šmarna gora 934 940 952 935 984 941 969 Trnovo 903 879 853 858 949 918 901 Viè 899 876 859 844 961 912 897 Viri: SURS; lastni izraèuni. 237 VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Tabela 82: Konèno potomstvo generacij 1936–1961 in konèno potomstvo izbranih skupin žensk iz generacij 1957–1961, Slovenija in upravne enote, popisi 1981, 1991, 20021) Obèina Vse ženske Izbrane skupine žensk iz generacij 1936–1940 oziroma z osnovo ekonomsko industrijske upravna enota 1936–1940 1946–1950 1957–1961 poroèene izobrazbo aktivne in obrtne delavke Slovenija 2,0 1,9 1,86 2,1 2,1 1,9 2,1 Ajdovšèina 2,3 2,1 2,14 2,5 2,4 2,3 2,3 Brežice 1,9 1,7 1,89 2,0 2,0 1,9 2,0 Celje 1,8 1,7 1,77 1,9 1,9 1,7 1,8 Cerknica 2,2 2,1 2,11 2,3 2,3 2,1 2,2 Èrnomelj 2,3 2,0 2,02 2,5 2,2 2,2 2,3 Domžale 2,1 2,0 1,95 2,3 2,3 2,1 2,2 Dravograd 2,4 2,0 1,95 2,4 2,2 2,1 2,3 Gornja Radgona 2,3 2,0 1,90 2,5 2,4 2,3 2,5 Grosuplje 2,4 2,2 2,13 2,5 2,4 2,4 2,4 Hrastnik 1,8 1,7 1,71 1,8 1,9 1,7 1,8 Idrija 2,2 2,0 1,95 2,4 2,2 2,2 2,2 Ilirska Bistrica 2,1 1,9 1,86 2,2 2,0 1,9 2,2 Izola/Isola 1,6 1,7 1,72 1,7 1,7 1,7 1,7 Jesenice 1,8 1,8 1,84 1,9 1,8 1,8 2,0 Kamnik 2,1 2,0 1,96 2,3 2,2 2,1 2,2 Koèevje 2,1 1,9 1,99 2,2 1,9 2,0 2,2 Koper/Capodistria 1,8 1,8 1,73 1,8 1,8 1,7 1,9 Kranj 1,9 1,9 1,93 2,1 2,0 1,9 2,2 Krško 2,2 2,0 1,97 2,3 2,2 2,1 2,1 Laško 2,1 1,9 1,91 2,3 2,1 2,0 2,1 Lenart 2,5 2,2 1,99 2,8 2,6 2,5 2,6 Lendava/Lendva 2,1 1,9 1,98 2,3 2,2 2,2 2,2 Litija 2,4 2,1 2,03 2,6 2,6 2,2 2,4 Ljubljana 1,71 Ljubljana Bežigrad 1,6 1,6 1,8 1,6 1,5 1,7 Ljubljana Center 1,4 1,4 1,7 1,6 1,4 1,5 Ljubljana Moste - Polje 1,7 1,7 1,9 1,8 1,7 1,8 Ljubljana Šiška 1,6 1,7 1,8 1,8 1,6 1,8 Ljubljana Viè - Rudnik 1,9 1,8 2,0 2,0 1,8 2,0 Ljutomer 2,2 2,1 1,94 2,4 2,4 2,3 2,2 Logatec 2,4 2,3 2,01 2,6 2,2 2,4 2,5 Maribor 1,6 1,62 Maribor Pesnica 2,4 2,6 2,5 2,4 2,6 Maribor Pobrežje 2,0 2,1 2,1 2,0 2,0 Maribor Rotovž 1,6 1,8 1,8 1,6 1,8 Maribor Ruše 2,2 2,3 2,5 2,1 2,4 Maribor Tabor 1,6 1,7 1,6 1,6 1,7 Maribor Tezno 1,9 2,0 1,9 1,9 2,0 Metlika 2,2 1,9 2,01 2,4 2,4 2,1 2,2 Mozirje 2,3 2,0 1,99 2,5 2,3 2,2 2,0 Murska Sobota 2,0 1,9 1,82 2,2 2,1 2,0 1,9 Nova Gorica 1,9 1,8 1,78 2,0 1,9 1,8 2,0 Novo mesto 2,2 2,0 1,98 2,4 2,3 2,1 2,3 238 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI Tabela 82: Konèno potomstvo generacij 1936–1961 in konèno potomstvo izbranih skupin žensk iz generacij 1957–1961, Slovenija in upravne enote, popisi 1981, 1991, 20021) (nadaljevanje) Obèina Vse ženske Izbrane skupine žensk iz generacij 1936–1940 oziroma z osnovo ekonomsko industrijske upravna enota 1936–1940 1946–1950 1957–1961 poroèene izobrazbo aktivne in obrtne delavke Ormož 2,3 2,2 1,92 2,6 2,4 2,3 2,4 Pesnica 1,9 1,73 Piran/Pirano 1,8 1,7 1,63 1,8 1,6 1,7 1,7 Postojna 1,8 1,9 1,95 1,9 2,0 1,7 1,9 Ptuj 2,2 2,0 1,91 2,4 2,2 2,2 2,3 Radlje ob Dravi 2,7 2,3 2,08 2,8 2,5 2,4 2,9 Radovljica 1,9 1,8 1,89 2,0 1,9 1,8 1,9 Ravne na Koroškem 2,2 1,9 1,84 2,3 2,2 2,1 2,4 Ribnica 2,5 2,3 2,26 2,6 2,5 2,5 2,6 Ruše 2,0 1,76 Sevnica 2,2 2,0 2,01 2,5 2,3 2,2 2,5 Sežana 1,8 1,8 1,79 2,0 1,9 1,7 1,9 Slovenj Gradec 2,3 2,1 1,97 2,5 2,4 2,2 2,4 Slovenska Bistrica 2,4 2,0 1,87 2,5 2,3 2,3 2,5 Slovenske Konjice 2,4 2,0 2,03 2,6 2,5 2,3 2,5 Šentjur pri Celju 2,3 2,1 1,98 2,4 2,4 2,3 2,2 Škofja Loka 2,3 2,2 2,23 2,5 2,3 2,2 2,3 Šmarje pri Jelšah 2,3 2,2 2,04 2,5 2,4 2,3 2,3 Tolmin 1,9 2,0 1,91 2,1 2,0 1,9 2,0 Trbovlje 1,6 1,6 1,70 1,6 1,8 1,5 1,8 Trebnje 2,6 2,2 2,16 2,8 2,4 2,6 2,5 Tržiè 1,9 1,9 1,92 2,1 1,7 1,9 2,0 Velenje 2,0 1,9 1,83 2,1 2,0 1,9 2,2 Vrhnika 2,1 2,0 1,95 2,3 2,2 2,1 2,2 Zagorje ob Savi 2,1 1,9 1,94 2,1 2,1 1,8 2,1 Žalec 1,9 1,9 1,82 2,0 2,0 1,9 1,9 1) Konèno potomstvo je izraèunano za ženske, ki so bile stare 40–44 let ob vsakokratnem popisu. V izraèunih za generacije 1936–1940 in 1946–1950 so upoštevane tudi zdomke. Zato so vrednosti za malenkost podcenjene. Viri: Šircelj, 1991; SURS; lastni izraèuni. 239 VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Tabela 83: Konèno potomstvo izbranih skupin žensk, generacije 1957–1961, Slovenija in upravne enote, popis 2002 Ženske s Ekonomsko Ženske s Živijo v Živijo v Upravna enota srednjo aktivne Katolièanke slovenskim zakonski individualni Tehnice in izobrazbo ženske maternim zvezi hiši uradnice jezikom Slovenija 1,84 1,84 1,94 1,85 2,01 1,95 1,77 Ajdovšèina 2,19 2,13 2,21 2,16 2,28 2,22 2,16 Brežice 1,88 1,86 1,96 1,88 2,02 1,96 1,82 Celje 1,75 1,75 1,80 1,73 1,91 1,84 1,65 Cerknica 2,15 2,11 2,24 2,10 2,21 2,15 2,13 Èrnomelj 2,03 2,02 2,06 1,98 2,11 2,05 1,96 Domžale 1,97 1,93 2,04 1,95 2,09 2,06 1,90 Dravograd 1,96 1,92 2,02 1,95 2,07 2,01 1,83 Gornja Radgona 1,87 1,88 1,98 1,90 1,97 1,90 1,79 Grosuplje 2,13 2,13 2,24 2,15 2,23 2,18 2,04 Hrastnik 1,59 1,68 1,72 1,65 1,77 1,74 1,62 Idrija 1,94 1,95 2,08 1,95 2,13 2,07 1,95 Ilirska Bistrica 1,86 1,82 1,92 1,86 1,99 1,90 1,81 Izola/Isola 1,68 1,73 1,67 1,62 1,84 1,77 1,69 Jesenice 1,77 1,83 1,80 1,74 1,97 1,81 1,74 Kamnik 1,92 1,95 2,02 1,95 2,11 2,05 1,82 Koèevje 1,86 1,99 2,07 1,93 2,06 1,98 1,90 Koper/Capodistria 1,73 1,73 1,77 1,67 1,85 1,78 1,73 Kranj 1,91 1,93 2,01 1,92 2,10 2,01 1,87 Krško 1,94 1,94 2,04 1,96 2,10 2,02 1,90 Laško 1,88 1,88 2,00 1,91 2,02 1,96 1,84 Lenart 1,96 1,93 2,05 1,99 2,06 2,02 1,73 Lendava/Lendva 1,94 1,96 2,02 2,01 2,07 1,99 1,78 Litija 2,05 2,02 2,11 2,03 2,20 2,12 1,89 Ljubljana 1,73 1,71 1,80 1,67 1,93 1,88 1,69 Ljutomer 1,98 1,90 2,01 1,94 2,03 1,95 1,82 Logatec 2,02 1,98 2,26 2,07 2,21 2,20 1,89 Maribor 1,61 1,61 1,64 1,58 1,74 1,68 1,55 Metlika 2,02 2,00 2,14 2,02 2,12 2,00 1,89 Mozirje 1,97 1,99 2,03 1,99 2,13 2,03 1,99 Murska Sobota 1,79 1,80 1,86 1,81 1,97 1,87 1,66 Nova Gorica 1,78 1,77 1,81 1,75 1,91 1,80 1,72 Novo mesto 1,97 1,99 2,08 1,98 2,14 2,07 1,84 Ormož 1,89 1,92 1,96 1,91 2,05 1,94 1,71 Pesnica 1,70 1,68 1,74 1,73 1,85 1,74 1,56 Piran/Pirano 1,68 1,62 1,61 1,60 1,77 1,67 1,58 Postojna 1,92 1,93 1,96 1,87 2,08 1,96 1,84 Ptuj 1,86 1,88 1,99 1,91 2,01 1,96 1,75 Radlje ob Dravi 2,00 2,02 2,13 2,07 2,12 2,11 1,90 Radovljica 1,88 1,86 2,00 1,89 2,03 1,93 1,80 Ravne na Koroškem 1,81 1,83 1,90 1,82 1,95 1,85 1,71 240 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI Tabela 83: Konèno potomstvo izbranih skupin žensk, generacije 1957–1961, Slovenija in upravne enote, popis 2002 (nadaljevanje) Ženske s Ekonomsko Ženske s Živijo v Živijo v Upravna enota srednjo aktivne Katolièanke slovenskim zakonski individualni Tehnice in izobrazbo ženske maternim zvezi hiši uradnice jezikom Ribnica 2,28 2,23 2,34 2,27 2,39 2,35 2,21 Ruše 1,75 1,77 1,82 1,79 1,83 1,80 1,64 Sevnica 1,95 2,01 2,10 2,06 2,17 2,08 1,87 Sežana 1,78 1,79 1,86 1,77 1,88 1,87 1,81 Slovenj Gradec 1,94 1,96 2,03 1,95 2,10 2,00 1,85 Slovenska Bistrica 1,86 1,83 1,93 1,87 1,98 1,91 1,71 Slovenske Konjice 1,97 1,98 2,04 2,03 2,15 2,11 1,85 Šentjur pri Celju 1,95 1,91 2,05 1,98 2,05 2,01 1,79 Škofja Loka 2,24 2,21 2,33 2,25 2,44 2,37 2,11 Šmarje pri Jelšah 1,98 2,01 2,08 2,05 2,16 2,10 1,95 Tolmin 1,93 1,89 1,98 1,92 2,02 1,94 1,92 Trbovlje 1,64 1,67 1,64 1,64 1,77 1,77 1,62 Trebnje 2,15 2,15 2,29 2,17 2,25 2,21 1,95 Viri: SURS; lastni izraèuni. 241 VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Tabele, ki sledijo (tabele 84–94), prikazujejo izraèune konènega potomstva in verjetnosti poveèanja družine (verjetnosti rojstva naslednjega otroka) za razliène skupine žensk in razliène skupine generacij. Najmlajši skupini generacij, za kateri objavljamo izraèune, sta bili ob popisu 2002 stari 40–44 in 35–39 let. To pomeni, da njuno potomstvo ni konèno in da se bodo vrednosti za verjetnosti rojstev naslednjih otrok do konca rodne dobe še nekoliko poveèale. Da bi bili ob prebiranju tabel na to pozorni, sta najmlajši skupni generacij s èrto loèeni od starejših generacij. Vrednosti konènega potomstva imajo praviloma dve decimalni mesti, razen pri starejših generacijah, ker smo te vrednosti povzeli po literaturi. Verjetnosti poveèanja družine so praviloma izraèunane samo za skupine z najmanj 100 ženskami. Izjemi sta le tabeli 92 in 93, ki prikazujeta rodnost žensk po njihovi narodni pripadnosti in po maternem jeziku. V teh dveh tabelah se znak za skupino žensk, ki je številèno manjša od 100, to sta dve piki, nanaša na skupine, manjše od 50 žensk, vrednost za skupine, ki so štele 50–100 žensk pa je izpisana z ležeèo pisavo. Tabela 96 prikazuje starostno-specifiène stopnje splošne rodnosti za generacije 1933–1975. Stopnje so izražene v dopolnjenih letih starosti, zato vrednosti izhajajo iz dveh sosednjih generacij. Zaradi enostavnosti zapisovanja so oznaèene le z eno, namesto z dvema letnicama. Tabela 84: Konèno potomstvo in verjetnosti poveèanja družine, Slovenija, generacije 1873–1966 Konèno Verjetnosti poveèanja družine Generacije potomstvo a a a a a a a a a a 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1873–1877 4,7 793 911 902 881 860 829 797 767 708 674 1878–1882 4,3 782 897 886 869 838 812 784 747 708 656 1883–1887 4,0 773 883 862 835 817 792 759 722 678 651 1888–1892 3,6 762 860 839 811 783 759 739 715 681 631 1893–1897 3,4 761 848 815 789 767 739 717 683 659 624 1898–1902 3,3 770 838 790 763 743 732 708 693 672 638 1903–1907 3,0 775 827 748 725 707 702 675 671 640 616 1906–1910 2,8 777 822 729 695 683 676 655 656 641 605 1911–1915 2,7 788 805 692 646 636 633 635 632 629 586 1916–1920 2,4 812 801 629 581 581 576 578 588 598 544 1921–1925 2,3 825 783 560 516 513 514 531 515 497 516 1926–1930 2,1 847 771 480 443 451 471 471 475 498 .. 1931–1935 2,04 873 775 425 406 414 442 455 489 521 636 1936–1940 2,03 903 779 367 357 386 464 492 .. .. .. 1941–1945 1,98 917 787 307 305 362 436 573 .. .. .. 1947–1951 1,94 932 791 266 254 309 393 512 567 .. .. 1952–1956 1,89 933 773 236 229 303 387 499 509 .. .. 1957–1961 1,86 930 765 229 214 275 401 585 592 ... .. 1962–1966 1,76 903 737 218 194 278 403 593 573 .. .. Viri: Popisi prebivalstva; lastni izraèuni. 242 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI Tabela 85: Konèno potomstvo in verjetnosti poveèanja družine po zakonskem stanu žensk, Slovenija, generacije 1896–1966 Zakonski Konèno Verjetnosti poveèanja družine Generacije stan potomstvo a a a a a a a 0 1 2 3 4 5 6 1896–1900 samske 0,36 196 381 496 528 poroèene 3,62 878 873 807 779 751 740 711 vdove 3,66 893 867 810 772 761 738 710 razvezane 2,22 758 720 629 672 .. .. .. 1901–1905 samske 0,35 203 376 499 464 .. .. .. poroèene 3,90 878 860 773 747 721 708 696 vdove 3,95 906 852 772 749 719 708 684 razvezane 2,37 791 703 588 607 659 .. .. 1906–1910 samske 0,38 226 341 450 529 .. .. .. poroèene 3,36 882 853 741 703 689 684 659 vdove 3,28 913 835 722 682 670 661 647 razvezane 2,18 813 676 586 611 626 .. .. 1911–1915 samske 0,40 254 317 435 475 .. .. .. poroèene 3,12 890 845 705 656 642 642 .. vdove 2,84 920 792 668 608 604 568 587 razvezane 2,00 802 635 555 569 600 .. .. 1916–1920 samske 0,43 281 296 379 .. .. .. .. poroèene 2,80 897 839 638 585 583 574 579 vdove 2,72 797 631 584 577 597 587 .. razvezane 2,02 848 676 521 499 535 .. .. 1921–1925 samske 0,42 285 285 359 454 .. .. .. poroèene 2,52 911 818 565 512 514 515 528 vdove 2,60 920 793 590 574 525 528 579 razvezane 1,88 874 630 458 459 459 .. .. 1926–1930 samske 0,44 302 281 318 .. .. .. .. poroèene 2,27 910 799 477 437 442 465 467 vdove 2,39 905 794 536 484 498 498 489 razvezane 1,86 876 614 414 401 431 .. .. 1931–1935 samske 0,52 333 303 397 .. .. .. .. poroèene 2,22 928 799 423 402 408 436 450 vdove 2,40 917 779 481 436 452 460 .. razvezane 1,82 887 633 374 396 424 .. .. 1937–1941 samske 0,65 421 327 398 405 .. .. .. poroèene 2,15 959 813 346 328 364 400 447 vdove 2,24 958 816 399 370 382 423 .. razvezane 1,89 937 672 328 341 381 .. .. 1942–1946 samske 0,73 495 325 264 390 .. .. .. poroèene 2,09 966 818 294 276 332 412 180 vdove 2,16 957 816 348 342 344 424 .. razvezane 1,87 954 681 286 290 .. .. .. 1947–1951 samske 0,84 538 383 279 349 .. .. .. poroèene 2,05 967 824 264 249 307 385 508 vdove 2,09 961 814 315 272 294 370 .. razvezane 1,81 950 678 241 265 .. .. .. 1952–1956 samske 0,97 630 411 211 298 .. .. .. poroèene 2,01 969 815 236 226 310 375 490 vdove 1,99 956 782 280 239 .. .. .. razvezane 1,76 948 659 231 234 .. .. .. 1957–1961 samske 1,05 664 463 195 250 .. .. .. poroèene 2,00 973 813 231 211 276 389 574 vdove 2,02 962 807 268 235 .. .. .. razvezane 1,72 945 632 231 227 .. .. .. 1962–1966 samske 1,01 644 469 166 248 .. .. .. poroèene 1,97 971 797 223 189 281 399 581 vdove 1,96 972 741 269 .. .. .. .. razvezane 1,64 931 588 221 215 .. .. .. Viri: Popisi prebivalstva; lastni izraèuni. 243 VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Tabela 86: Konèno potomstvo in verjetnosti poveèanja družine po izobrazbi ženske, Slovenija, generacije 1911–1966 Konèno Verjetnosti poveèanja družine Generacije Izobrazba potomstvo a a a a a a a 0 1 2 3 4 5 6 1911–1915 Brez 2,48 626 804 790 729 729 695 740 Nepopolna osnovna 2,84 808 825 724 670 659 631 642 Osnovna 2,46 787 786 666 612 603 630 599 Poklicna 1,72 733 714 450 442 435 .. .. Srednja 1,50 685 700 430 .. .. .. .. Višja in visoka 1,24 598 652 .. .. .. .. .. 1921–1925 Brez 1,88 551 753 784 661 .. .. .. Nepopolna osnovna 2,49 826 813 643 580 561 544 554 Osnovna 2,3 840 798 576 518 503 506 518 Poklicna 1,72 814 708 367 324 372 .. .. Srednja 1,47 726 678 314 274 .. .. .. Višja in visoka 1,19 659 610 267 .. .. .. .. 1931–1935 Brez 2,07 603 822 623 626 .. .. .. Nepopolna osnovna 2,29 881 822 514 455 453 438 474 Osnovna 2,09 888 786 433 392 385 408 442 Poklicna 1,76 887 711 275 252 326 .. .. Srednja 1,57 859 652 209 180 .. .. .. Višja in visoka 1,43 799 642 176 .. .. .. .. 1942–1946 Brez 2,06 754 822 535 496 .. .. .. Nepopolna osnovna 2,33 930 852 477 385 371 .. .. Osnovna 2,22 950 841 392 324 336 400 519 Poklicna 1,96 952 790 251 224 279 .. .. Srednja 1,78 932 736 183 178 .. .. .. Višja in visoka 1,68 888 722 184 .. .. .. .. 1952–1956 Brez 2,09 751 836 566 502 .. .. .. Nepopolna osnovna 2,16 919 853 396 324 336 .. .. Osnovna 2,06 945 824 313 247 301 358 .. Poklicna 1,90 951 786 210 200 266 .. .. Srednja 1,76 932 729 165 180 304 .. .. Višja in visoka 1,68 903 707 172 185 .. .. .. 1962–1966 Brez 1,61 569 803 .. .. .. .. .. Nepopolna osnovna 2,08 863 834 422 .. .. .. .. Osnovna 1,95 929 796 281 231 293 .. .. Poklicna 1,84 939 755 220 184 254 .. .. Srednja 1,71 909 718 186 168 256 .. .. Višja in visoka 1,57 843 691 197 164 .. .. .. Viri: Popisi prebivalstva; lastni izraèuni. 244 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI Tabela 87: Konèno potomstvo in verjetnosti poveèanja družine po veroizpovedi ženske, Slovenija, generacije 1927–1966 Konèno Verjetnosti poveèanja družine Generacije Veroizpoved potomstvo a a a a a a a 0 1 2 3 4 5 6 1927–1931 Katoliška 2,18 874 792 491 446 448 451 485 Evangelièanska 2,06 929 718 393 411 .. .. .. Druge protestantske 2,57 .. .. .. .. .. .. .. Pravoslavna 2,03 860 758 453 .. .. .. .. Druge kršèanske 1,97 .. .. .. .. .. .. .. Islamska 4,68 960 .. .. .. .. .. .. Vernik1) 1,95 907 724 366 355 433 .. .. Ni vernik, ateist 1,78 907 713 262 237 310 .. .. Ni želel odgovoriti 1,98 909 737 363 367 400 431 510 Neznano 2,14 871 791 481 433 475 362 .. 1932–1936 Katoliška 2,17 905 799 440 402 396 436 465 Evangelièanska 1,85 922 690 308 301 .. .. .. Druge protestantske 1,84 .. .. .. .. .. .. .. Pravoslavna 1,75 846 673 367 .. .. .. .. Druge kršèanske 1,89 .. .. .. .. .. .. .. Islamska 3,89 971 894 789 700 .. .. .. Vernik1) 1,88 918 713 303 320 .. .. .. Ni vernik, ateist 1,70 905 674 221 237 .. .. Ni želel odgovoriti 1,94 924 732 321 316 381 429 .. Neznano 2,05 890 774 411 407 438 .. .. 1937–1941 Katoliška 2,12 920 809 393 347 365 410 437 Evangelièanska 1,73 899 703 211 .. .. .. .. Druge protestantske 1,84 .. .. .. .. .. .. .. Pravoslavna 1,66 838 727 275 217 .. .. .. Druge kršèanske 1,97 .. .. .. .. .. .. .. Islamska 2,96 932 884 690 532 .. .. .. Vernik1) 1,86 920 749 249 287 .. .. .. Ni vernik, ateist 1,74 926 710 178 191 .. .. .. Ni želel odgovoriti 1,89 934 745 250 304 358 387 .. Neznano 2,05 910 784 378 375 389 .. .. 1942–1946 Katoliška 2,07 935 333 295 339 397 494 594 Evangelièanska 1,76 917 715 217 .. .. .. .. Druge protestantske 2,00 .. .. .. .. .. .. .. Pravoslavna 1,77 883 754 237 217 .. .. .. Druge kršèanske 1,92 .. .. .. .. .. .. .. Islamska 2,76 940 896 601 467 .. .. .. Vernik1) 1,82 939 735 202 241 .. .. .. Ni vernik, ateist 1,70 926 701 152 177 .. . .. Ni želel odgovoriti 1,87 940 751 225 244 310 .. .. Neznano 2,03 924 791 341 353 280 .. .. 245 VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Tabela 87: Konèno potomstvo in verjetnosti poveèanja družine po veroizpovedi ženske, Slovenija, generacije 1927–1966 (nadaljevanje) Konèno Verjetnosti poveèanja družine Generacije Veroizpoved potomstvo a a a a a a a 0 1 2 3 4 5 6 1947–1951 Katoliška 2,04 935 822 307 267 309 373 498 Evangelièanska 1,80 933 707 230 .. .. .. .. Druge protestantske 1,83 .. .. .. .. .. .. .. Pravoslavna 1,88 922 788 214 248 .. .. .. Druge kršèanske 2,20 .. .. .. .. .. .. .. Islamska 2,59 940 882 529 454 457 .. .. Vernik1) 1,79 931 737 193 178 .. .. .. Ni vernik, ateist 1,68 916 715 133 139 320 .. .. Ni želel odgovoriti 1,82 936 752 199 200 266 .. .. Neznano 1,93 926 779 287 274 206 .. .. 1952–1956 Katoliška 1,97 938 801 275 241 310 382 455 Evangelièanska 1,79 941 752 162 .. .. .. .. Druge protestantske 1,71 .. .. .. .. .. .. .. Pravoslavna 1,83 923 812 171 166 .. .. .. Druge kršèanske 1,86 .. .. .. .. .. .. .. Islamska 2,28 939 873 418 327 338.. .. .. Vernik1) 1,75 925 735 164 158 .. .. .. Ni vernik, ateist 1,66 924 685 125 142 .. .. .. Ni želel odgovoriti 1,79 933 739 183 191 297 .. .. Neznano 1,84 922 760 230 266 195 .. .. 1957–1961 Katoliška 1,95 330 794 262 230 287 398 528 Evangelièanska 1,74 929 701 200 .. .. .. .. Druge protestantske 1,92 .. .. .. .. .. .. .. Pravoslavna 1,83 937 788 164 165 .. .. .. Druge kršèanske 1,74 .. .. .. .. .. .. .. Islamska 2,15 949 861 335 256 306 .. .. Vernik1) 1,70 918 695 181 145 .. .. .. Ni vernik, ateist 1,61 906 673 127 126 .. .. .. Ni želel odgovoriti 1,75 928 723 176 168 255 .. .. Neznano 1,78 907 753 210 236 126 .. .. 1962–1966 Katoliška 1,85 916 770 248 202 283 384 554 Evangelièanska 1,62 891 675 153 .. .. .. .. Druge protestantske 1,83 .. .. .. .. .. .. .. Pravoslavna 1,74 926 768 119 139 .. .. .. Druge kršèanske 1,72 .. .. .. .. .. .. .. Islamska 2,04 949 831 276 248 313 .. .. Vernik1) 1,53 859 644 165 162 .. .. .. Ni vernik, ateist 1,50 867 626 131 123 .. .. .. Ni želel odgovoriti 1,63 888 690 165 163 298 .. .. Neznano 1,67 884 702 217 212 .. .. .. 1) Vernik, ki ne pripada nobeni veroizpovedi. Viri: Popis prebivalstva 2002; lastni izraèuni. 246 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI Tabela 88: Konèno potomstvo in verjetnosti poveèanja družine po vrsti stavbe, v kateri je ženska živela ob popisu prebivalstva 2002, Slovenija, generacije 1927–1966 Konèno Verjetnosti poveèanja družine Generacije Vrsta stavbe potom- a a a a a a a stvo 0 1 2 3 4 5 6 1927–1931 individualna hiša 2,25 899 803 484 439 448 463 494 dvojèek 2,03 931 777 338 340 .. .. .. vrstna hiša 1,86 913 721 311 .. .. .. .. hiša s kmeèkim poslopjem 2,47 885 859 577 488 472 416 .. veèstanovanjska stavba 1,81 849 696 367 392 428 429 478 druga vrsta stavbe 1,70 693 743 511 449 .. .. .. 1932–1936 individualna hiša 2,22 925 813 429 396 394 422 454 dvojèek 1,93 927 757 292 267 .. .. .. vrstna hiša 1,80 929 712 239 .. .. .. .. hiša s kmeèkim poslopjem 2,47 903 862 565 447 403 453 .. veèstanovanjska stavba 1,79 871 678 332 361 421 445 491 druga vrsta stavbe 1,50 674 699 428 .. .. .. .. 1937–1941 individualna hiša 2,17 939 826 377 341 366 413 417 dvojèek 1,99 948 802 258 274 .. .. .. vrstna hiša 1,90 948 776 213 .. .. .. .. hiša s kmeèkim poslopjem 2,39 903 879 546 391 346 .. .. veèstanovanjska stavba 1,74 884 681 275 321 398 443 .. druga vrsta stavbe 1,54 671 719 445 .. .. .. .. 1942–1946 individualna hiša 2,10 949 826 317 289 331 420 481 dvojèek 1,95 940 799 259 .. .. .. .. vrstna hiša 1,92 957 787 196 264 .. .. .. hiša s kmeèkim poslopjem 2,32 919 877 478 347 342 .. .. veèstanovanjska stavba 1,75 906 696 235 271 339 415 .. druga vrsta stavbe 1,53 688 749 .. .. .. .. .. 1947–1951 individualna hiša 2,06 949 833 290 257 301 370 486 dvojèek 1,88 944 786 204 .. .. .. .. vrstna hiša 1,84 951 764 173 .. .. .. .. hiša s kmeèkim poslopjem 2,24 923 883 420 300 317 .. .. veèstanovanjska stavba 1,72 905 701 205 244 324 473 .. druga vrsta stavbe 1,44 661 756 .. .. .. .. .. 1952–1956 individualna hiša 1,98 946 815 254 228 303 370 463 dvojèek 1,83 931 758 215 .. .. .. .. vrstna hiša 1,77 933 733 177 .. .. .. .. hiša s kmeèkim poslopjem 2,15 925 853 379 308 297 .. .. veèstanovanjska stavba 1,72 917 701 190 216 304 452 .. druga vrsta stavbe 1,56 780 715 .. .. .. .. .. 1957–1961 individualna hiša 1,95 943 803 250 218 266 390 561 dvojèek 1,79 922 754 193 .. .. .. .. vrstna hiša 1,78 925 741 181 .. .. .. .. hiša s kmeèkim poslopjem 2,02 906 836 340 252 .. .. .. veèstanovanjska stavba 1,70 914 698 183 196 290 .. .. druga vrsta stavbe 1,66 817 736 .. .. .. .. .. 1962–1966 individualna hiša 1,86 918 778 242 193 267 391 558 dvojèek 1,65 898 697 161 .. .. .. .. vrstna hiša 1,62 877 701 169 .. .. .. .. hiša s kmeèkim poslopjem 1,92 889 816 305 209 .. .. .. veèstanovanjska stavba 1,59 883 659 162 194 273 .. .. druga vrsta stavbe 1,53 817 662 .. .. .. .. .. Viri: Popis prebivalstva 2002; lastni izraèuni. 247 VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Tabela 89: Konèno potomstvo in verjetnosti poveèanja družine po rojstnem kraju ženske, Slovenija, generacije 1927–1966 Konèno Verjetnosti poveèanja družine Generacije Rojstni kraj potom- a a a a a a a 0 1 2 3 4 5 6 stvo 1927–1931 tujina 2,11 882 765 417 424 541 558 .. Slovenija 2,13 882 778 460 431 440 441 477 1932–1936 tujina 2,01 907 733 366 409 450 .. .. Slovenija 2,11 907 782 413 388 395 427 467 1937–1941 tujina 1,95 913 752 317 351 416 .. .. Slovenija 2,06 922 793 360 338 365 401 440 1942–1946 tujina 1,95 922 779 273 316 363 .. .. Slovenija 2,00 935 792 302 285 331 400 490 1947–1951 tujina 1,95 931 789 255 297 365 .. .. Slovenija 1,94 932 791 268 249 302 384 509 1952–1956 tujina 1,92 932 798 236 252 326 .. .. Slovenija 1,88 934 769 236 225 299 390 507 1957–1961 tujina 1,91 939 793 222 212 304 .. .. Slovenija 1,85 928 760 231 215 269 406 570 1962–1966 tujina 1,81 922 765 197 196 .. .. .. Slovenija 1,75 901 733 222 194 281 399 594 Viri: Popis prebivalstva 2002; lastni izraèuni. Tabela 90: Konèno potomstvo in verjetnosti poveèanja družine po tipu naselja, v katerem je ženska živela ob popisu prebivalstva 2002, Slovenija, generacije 1932–1966 Konèno Verjetnosti poveèanja družine Generacije Tip naselja potom- a a a a a a a 0 1 2 3 4 5 6 stvo 1932–1936 mestno 1,82 897 712 297 301 380 403 521 nemestno 2,38 918 845 505 433 406 441 462 1937–1941 mestno 1,83 912 736 256 269 351 419 472 nemestno 2,30 930 848 451 377 376 403 429 1942–1946 mestno 1,83 925 744 224 242 314 443 588 nemestno 2,20 945 846 379 317 343 397 459 1947–1951 mestno 1,79 920 741 205 219 305 444 591 nemestno 2,13 947 849 330 277 312 368 465 1952–1956 mestno 1,76 923 724 187 206 297 420 529 nemestno 2,04 946 831 287 245 307 369 479 1957–1961 mestno 1,73 917 716 186 195 296 418 672 nemestno 2,00 945 821 273 227 263 390 524 1962–1966 mestno 1,62 884 681 173 180 267 438 693 nemestno 1,91 925 797 260 203 284 385 536 Viri: Popis prebivalstva 2002; lastni izraèuni. 248 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI Tabela 91: Konèno potomstvo in verjetnosti poveèanja družine po izbranih ekonomskih statusih žensk, Slovenija, generacije 1942–1966 Konèno Verjetnosti poveèanja družine Generacije Ekonomski status potomstvo a a a a a 0 1 2 3 4 1942–1946 Zaposlene 1,84 912 755 250 257 270 Samozaposlene brez kmetic 1,92 875 786 340 .. .. Kmetice 2,52 922 889 544 429 .. Brezposelne 2,33 923 821 451 416 470 Gospodinje 2,60 968 896 536 393 355 Upokojenke 1,93 937 780 262 246 309 1947–1951 Zaposlene 1,83 927 768 208 193 268 Samozaposlene brez kmetic 1,83 911 774 225 .. .. Kmetice 2,55 956 910 543 375 .. Brezposelne 2,00 945 794 275 281 366 Gospodinje 2,56 970 896 513 384 357 Upokojenke 1,92 932 791 258 215 256 1952–1956 Zaposlene 1,83 937 763 197 185 256 Samozaposlene brez kmetic 1,83 928 770 193 .. .. Kmetice 2,47 947 914 504 324 .. Brezposelne 1,96 934 762 293 288 403 Gospodinje 2,45 972 893 465 320 343 Upokojenke 1,75 884 735 243 237 233 1957–1961 Zaposlene 1,82 935 760 198 171 229 Samozaposlene brez kmetic 1,73 907 720 211 .. .. Kmetice 2,48 958 900 512 338 .. Brezposelne 1,98 922 765 319 309 354 Gospodinje 2,42 970 884 451 334 337 Upokojenke 1,60 835 688 240 251 310 1962–1966 Zaposlene 1,73 908 732 190 160 237 Samozaposlene brez kmetic 1,63 874 696 201 .. .. Kmetice 2,43 950 902 507 289 .. Brezposelne 1,86 899 729 312 281 391 Gospodinje 2,31 973 851 425 287 310 Upokojenke 1,28 678 657 246 280 261 Viri: Popis prebivalstva 2002; lastni izraèuni. 249 VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Tabela 92: Konèno potomstvo po narodni pripadnosti žensk, Slovenija, generacije 1927–1966 Generacije Narodna pripadnost 1927–1931 1932–1936 1937–1941 1942–1946 1947–1951 1952–1956 1957–1961 1962–1966 Vse 2,13 2,10 2,05 2,00 1,94 1,89 1,86 1,76 Slovenke 2,12 2,10 2,06 2,00 1,94 1,88 1,86 1,76 Italijanke 1,96 1,97 1,74 1,68 1,76 1,40 1,55 1,31 Madžarke 2,03 1,95 1,71 1,79 1,82 1,76 1,84 1,65 Rominje .. .. .. .. 4,46 3,51 3,67 3,25 Albanke .. .. .. .. 3,36 3,10 2,76 2,49 Bošnjakinje .. 3,40 2,89 2,53 2,35 2,21 2,03 1,99 Èrnogorke .. .. .. .. 1,71 1,84 1,89 1,86 Hrvatice 2,11 2,06 1,96 1,88 1,85 1,90 1,87 1,76 Makedonke .. .. .. 2,01 1,91 1,86 1,84 1,79 Muslimanke .. .. 2,96 2,65 2,51 2,32 2,12 1,96 Srbkinje 2,04 1,76 1,65 1,76 1,85 1,79 1,82 1,74 Bosanke .. 3,12 2,36 2,37 2,40 2,00 2,04 1,81 Druge narodno neopredeljene 1,90 2,09 1,87 1,84 1,76 1,78 1,78 1,64 Niso želele odgovoriti 2,15 2,02 2,00 1,94 1,87 1,82 1,79 1,67 Neznana narodnost 2,14 2,1 2,06 2,01 1,92 1,84 1,76 1,66 .. Manj kot 50 v skupini ležeèa pisava = manj kot 100 v skupini Tabela 93: Konèno potomstvo in verjetnosti poveèanja družine po maternem jeziku žensk, Slovenija, generacije 1927–1966 Konèno Verjetnosti poveèanja družine Generacije Materni jezik potomstvo a a a a a a a 0 1 2 3 4 5 6 1927–1931 slovenski 2,12 881 777 459 431 439 442 476 italijanski 1,93 903 766 .. .. .. .. .. madžarski 2,03 901 755 415 .. .. .. .. romski .. .. .. .. .. .. .. .. albanski .. .. .. .. .. .. .. .. makedonski .. .. .. .. .. .. .. .. srbohrvaški1) 2,23 896 782 448 438 556 611 .. 1932–1936 slovenski 2,10 907 780 411 387 393 430 462 italijanski 1,94 931 722 .. .. .. .. .. madžarski 2,01 921 708 380 .. .. .. .. romski .. .. .. .. .. .. .. .. albanski .. .. .. .. .. .. .. .. makedonski .. .. .. .. .. .. .. .. srbohrvaški 2,11 912 758 395 419 484 511 .. 1937–1941 slovenski 2,06 922 792 359 337 364 401 442 italijanski 1,75 924 701 .. .. .. .. .. madžarski 1,71 911 646 .. .. .. .. .. romski .. .. .. .. .. .. .. .. albanski .. .. .. .. .. .. .. .. makedonski .. .. .. .. .. .. .. .. srbohrvaški 2,00 913 764 334 359 417 .. .. 250 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI Tabela 93: Konèno potomstvo in verjetnosti poveèanja družine po maternem jeziku žensk, Slovenija, generacije 1927–1966 (nadaljevanje) Konèno Verjetnosti poveèanja družine Generacije Materni jezik potomstvo a a a a a a a 0 1 2 3 4 5 6 1942–1946 slovenski 2,00 935 792 300 281 329 393 487 italijanski 1,70 921 718 179 .. .. .. .. madžarski 1,78 915 753 .. .. .. .. .. romski 5,24 979 .. .. .. .. .. .. albanski .. .. .. .. .. .. .. .. makedonski 1,95 918 854 .. srbohrvaški 1,95 922 780 278 309 352 .. .. 1947–1951 slovenski 1,94 933 791 265 245 302 380 497 italijanski 1,75 917 682 222 .. .. .. .. madžarski 1,79 936 709 .. .. .. .. .. romski 4,59 948 .. .. .. .. .. .. albanski 3,41 948 890 802 .. .. .. .. makedonski 1,95 935 817 .. .. .. .. srbohrvaški 1,95 929 793 260 277 351 .. .. 1952–1956 slovenski 1,88 934 769 235 220 302 378 502 italijanski 1,53 870 638 .. .. .. .. .. madžarski 1,75 919 733 .. .. .. .. .. romski 3,82 968 923 .. .. .. .. .. albanski 3,18 939 959 686 .. .. .. .. makedonski 1,86 942 794 .. .. .. .. .. srbohrvaški 1,92 932 803 232 238 293 .. .. 1957–1961 slovenski 1,85 929 759 231 210 271 403 578 italijanski 1,53 875 639 .. .. .. .. .. madžarski 1,82 954 749 .. .. .. .. .. romski 3,52 958 912 .. .. .. .. .. albanski 2,75 921 947 621 .. .. .. .. makedonski 1,87 940 785 .. .. .. .. .. srbohrvaški 1,90 941 801 215 185 .. .. .. 1962–1966 slovenski 1,75 901 733 221 189 280 391 615 italijanski 1,34 830 .. .. .. .. .. .. madžarski 1,70 898 707 .. .. .. .. .. romski 3,36 917 919 .. .. .. .. .. albanski 2,69 928 906 597 .. .. .. .. makedonski 1,79 940 767 .. .. .. .. .. srbohrvaški 1,79 925 768 184 153 .. .. .. 1) V skupino "srbohrvaški" so vkljuèene ženske, ki so na vprašanje o maternem jeziku odgovorile: srbski, hrvaški, srbsko-hrvaški, hrvaško- srbski, bosanski, bošnjaški, èrnogorski. 251 VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Tabela 94: Konèno potomstvo in verjetnosti poveèanja družine po maternem jeziku in rojstnem kraju žensk, Slovenija, generacije 1927–1966 Verjetnosti poveèanja družine Generacije Materni jezik Rojstni kraj D1) a a a a a a a 0 1 2 3 4 5 6 1927–1931 slovenski tujina 1,81 850 720 347 .. .. .. .. slovenski Slovenija 2,13 882 778 461 432 439 443 477 srbohrvaški tujina 2,24 894 783 445 446 566 606 .. srbohrvaški Slovenija 2,18 918 769 .. .. .. .. .. 1932–1936 slovenski tujina 1,79 893 687 301 .. .. .. .. slovenski Slovenija 2,11 908 783 414 388 394 429 463 srbohrvaški tujina 2,12 913 757 395 427 496 .. .. srbohrvaški Slovenija 1,99 899 776 .. .. .. .. .. 1937–1941 slovenski tujina 1,85 925 762 227 .. .. .. .. slovenski Slovenija 2,06 922 794 361 338 364 401 439 srbohrvaški tujina 2,00 911 766 338 366 429 .. .. srbohrvaški Slovenija 1,87 840 441 .. .. .. .. .. 1942–1946 slovenski tujina 1,85 925 762 227 slovenski Slovenija 2,00 935 792 302 282 329 394 486 srbohrvaški tujina 1,95 923 781 281 315 .. .. .. srbohrvaški Slovenija 1,82 909 761 .. .. .. .. .. 1947–1951 slovenski tujina 1,77 935 739 167 .. .. .. .. slovenski Slovenija 1,94 932 792 267 245 302 381 494 srbohrvaški tujina 1,96 930 797 263 280 347 .. .. srbohrvaški Slovenija 1,80 922 734 213 .. .. .. .. 1952–1956 slovenski tujina 1,77 915 749 186 .. .. .. .. slovenski Slovenija 1,88 935 770 236 220 303 376 502 srbohrvaški tujina 1,93 935 807 235 237 303 .. .. srbohrvaški Slovenija 1,74 892 751 196 .. .. .. .. 1957–1961 slovenski tujina 1,72 909 712 169 .. .. .. .. slovenski Slovenija 1,85 929 760 232 211 268 401 573 srbohrvaški tujina 1,91 944 802 215 186 .. .. .. srbohrvaški Slovenija 1,82 911 783 224 .. .. .. .. 1962–1966 slovenski tujina 1,60 863 699 174 .. .. .. .. slovenski Slovenija 1,75 901 734 222 189 281 389 611 srbohrvaški tujina 1,81 929 776 186 155 .. .. .. srbohrvaški Slovenija 1,36 887 702 162 .. .. .. .. 1) Konèno potomstvo Viri: Popis prebivalstva 2002; lastni izraèuni. 252 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI Tabela 95: Konèno potomstvo generacij 1873–1897 po okrajih, Slovenija in del Hrvaške, popis 1948 Okraji 1873–1877 1883–1887 1893–1897 1873–1877 1883–1887 1893–1897 Slovenija 4,7 4,0 3,4 Hrvaška Celje 4,1 3,7 3,2 Buzet 5,6 5,1 4,2 Celje - mesto 3,5 2,8 2,1 Èakovec 5,0 4,8 4,8 Èrnomelj 3,9 4,1 3,8 Èakovec - mesto 4,5 3,2 2,7 Dravograd 4,0 3,8 3,8 Delnice 5,1 4,6 3,8 Gorica 5,6 4,8 3,6 Ivanec 4,7 4,8 3,6 Grosuplje 4,5 4,0 4,0 Jastrebarsko 3,7 3,2 3,2 Idrija 4,8 3,9 3,1 Karlovac 4,3 4,0 3,8 Ilirska Bistrica 5,7 5,1 4,4 Klanjec 5,6 4,5 4,2 Jesenice 4,4 3,7 2,6 Krapina 4,9 4,8 4,4 Kamnik 4,5 3,9 3,5 Labin 5,6 4,7 4,2 Koèevje 5,1 4,2 3,9 Pazin 5,5 5,2 4,3 Kranj 4,5 3,8 3,2 Poreè 5,1 4,9 3,9 Krško 4,1 3,8 3,3 Rijeka 4,4 3,6 2,9 Lendava 4,3 4,0 3,5 Rijeka - mesto 3,2 2,6 2,0 Ljubljana 5,0 4,3 3,6 Samobor 4,6 3,9 3,4 Ljubljana - mesto 3,4 2,4 1,9 Varaždin 4,2 4,1 3,9 Ljutomer 3,7 3,4 3,3 Varaždin - mesto 2,9 2,9 2,3 Maribor 3,7 3,5 3,3 Zagreb 4,2 3,8 3,2 Maribor - mesto 3,0 2,7 2,1 Zagreb - mesto 3,2 2,4 1,8 Mozirje 3,6 3,8 3,1 Murska Sobota 3,7 3,6 3,3 Novo mesto 4,6 4,2 3,9 Poljèane 3,6 3,2 3,2 Postojna 5,1 4,4 3,4 Ptuj 3,8 3,3 3,4 Radgona 3,3 3,2 3,4 Sežana 5,4 5,0 3,8 Tolmin 4,5 4,1 3,1 Trbovlje 4,9 4,3 3,3 Trebnje 4,4 3,8 4,1 Viri: Konaèni, 1952; lastni izraèuni. 253 VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA 32 78,5 84,7 76,3 74,3 74,7 67,9 66,7 66,8 66,9 61,6 56,4 56,3 53,0 52,7 56,8 47,0 49,1 46,4 44,2 40,4 40,7 40,0 37,4 42,0 36,0 37,8 39,3 35,8 41,5 45,8 49,0 51,2 51,8 52,0 55,3 60,1 58,7 67,3 69,9 72,3 81,9 31 86,3 92,1 101,7 87,8 80,0 79,0 78,8 79,9 74,6 69,5 65,8 64,7 65,8 63,4 64,5 61,0 56,3 57,8 57,4 49,7 49,6 49,6 50,4 49,3 48,8 46,9 45,5 50,6 48,5 49,4 55,3 57,8 60,1 61,6 62,2 65,4 73,5 76,3 82,6 79,4 87,2 91,9 30 95,8 98,5 104,5 106,2 106,4 96,4 91,2 87,7 84,0 88,0 80,3 77,7 74,7 75,4 77,4 72,7 76,4 70,8 71,8 65,4 63,6 56,5 55,4 58,4 59,4 57,8 54,5 54,9 54,9 58,3 63,5 67,1 65,4 69,6 70,1 77,6 77,9 89,6 92,3 88,6 98,2 98,5 96,9 29 110,2 102,9 106,3 118,2 119,8 111,2 106,0 102,8 96,0 97,7 91,3 95,0 87,0 81,5 91,2 81,5 90,4 85,1 84,7 76,6 78,4 67,2 72,2 71,3 68,8 70,8 75,4 68,7 70,6 71,1 66,6 75,2 76,6 77,7 81,1 85,3 87,9 87,4 98,4 100,8 100,3 101,5 110,7 28 120,7 121,6 120,6 120,1 126,4 122,8 123,5 117,2 112,1 105,9 97,7 105,4 98,9 98,6 104,0 105,6 95,9 102,3 100,9 89,1 89,9 89,3 82,3 82,1 83,1 84,8 84,9 86,2 84,6 81,9 81,0 77,6 84,2 88,5 93,4 92,4 94,3 97,3 97,0 99,3 102,1 103,2 106,7 27 130,3 131,8 130,4 134,4 129,4 140,9 142,4 133,9 132,0 120,8 106,1 116,0 109,7 111,1 110,7 117,5 115,6 116,9 118,9 113,8 110,7 106,7 106,2 99,9 93,9 92,6 94,4 103,3 106,9 101,2 91,8 96,1 90,9 94,4 100,0 98,6 106,0 101,0 104,4 102,4 107,1 102,5 102,7 26 133,8 140,6 141,0 137,9 143,7 142,0 156,0 157,5 144,2 138,3 125,1 126,7 131,9 119,2 132,9 124,9 124,2 128,9 127,8 125,1 137,0 130,6 125,4 122,3 113,7 113,2 116,3 112,6 114,2 118,3 110,4 108,6 108,7 105,6 107,8 108,1 110,8 111,2 103,0 106,8 103,9 110,8 98,0 25 144,9 147,0 151,6 150,6 152,0 144,8 150,8 160,4 165,6 151,2 139,5 139,8 130,4 130,6 146,6 141,4 134,2 139,1 143,0 140,5 151,3 145,0 150,1 134,1 135,8 127,1 128,4 126,8 123,0 129,5 132,5 122,5 120,9 117,7 111,7 116,6 115,2 109,1 104,9 112,2 95,6 97,6 98,1 24 154,5 143,4 153,3 154,2 152,5 160,2 159,7 165,3 172,3 173,5 154,1 158,7 141,6 138,3 159,4 151,7 150,3 143,2 154,0 152,2 164,3 161,2 172,5 165,6 150,1 153,2 141,8 133,0 135,6 143,0 141,6 136,9 128,2 127,9 124,6 118,0 115,9 110,3 103,1 99,1 94,0 86,0 87,7 1933–1975 23 151,4 148,2 147,9 145,2 146,2 160,9 161,2 164,3 163,4 179,2 169,0 178,1 160,9 147,9 161,7 156,5 156,1 164,4 158,4 159,8 167,3 170,2 180,3 177,7 176,7 158,2 163,8 158,7 147,5 145,7 145,2 143,3 143,4 137,8 127,4 123,6 118,9 112,7 101,3 98,1 92,7 85,8 82,2 Starost generacije 22 147,2 144,7 145,6 139,1 147,4 152,2 153,1 157,4 156,4 166,3 183,9 187,3 174,8 151,5 162,3 157,8 166,5 166,9 164,6 156,2 173,0 176,2 177,9 186,6 191,0 178,7 163,1 165,6 155,5 155,6 150,9 152,0 149,8 140,4 140,6 124,1 115,8 106,2 98,5 94,9 84,2 81,7 73,9 21 121,8 121,6 129,6 127,0 124,9 127,5 118,8 137,6 145,8 150,1 157,6 178,8 161,0 158,9 169,6 155,5 158,4 169,0 165,2 164,3 163,7 173,4 182,0 180,5 189,2 196,5 191,6 168,8 165,2 159,3 154,5 150,2 143,9 144,8 140,3 125,5 116,1 105,3 96,4 83,2 78,1 68,8 66,8 rodnosti, 20 92,8 92,2 100,6 100,8 103,1 95,5 102,9 96,6 111,2 124,2 134,3 141,1 139,9 142,3 155,0 144,4 150,4 142,9 150,7 151,7 158,7 154,8 169,7 173,0 172,5 181,8 186,7 172,4 156,5 155,1 147,7 145,1 138,3 130,5 129,1 121,6 107,7 96,5 88,8 75,9 69,8 64,6 55,7 splošne 19 63,9 61,0 63,8 72,2 66,4 62,9 71,9 66,4 78,3 90,6 99,9 97,0 95,3 90,8 87,8 75,1 69,5 58,7 53,5 46,8 38,8 (60,0) 101,5 109,1 110,3 111,5 109,7 105,9 112,0 123,0 129,7 134,4 138,4 142,6 140,6 143,3 150,6 143,8 130,3 120,8 117,4 110,0 103,1 stopnje 18 37,0 38,7 35,2 38,7 34,2 36,3 37,5 36,7 38,8 46,8 56,1 50,7 48,0 62,2 69,0 79,0 64,5 64,8 60,7 68,4 76,7 88,3 85,2 94,9 90,5 89,4 89,0 87,1 89,1 75,3 70,4 68,4 64,5 60,7 57,1 51,1 48,6 41,9 34,3 30,7 29,4 23,0 (37,0) 17 15,0 14,5 13,6 14,1 15,5 15,0 16,4 17,0 15,8 22,2 21,7 18,2 24,4 25,7 27,8 20,0 29,6 25,3 30,6 32,5 34,9 38,5 42,0 40,0 46,7 43,8 38,1 42,4 38,7 35,3 30,2 29,5 26,9 25,5 23,0 23,5 18,6 15,3 14,4 11,0 10,4 (14,5) (14,0) ... 4,9 4,8 5,0 4,0 4,4 4,4 4,8 6,0 5,1 5,3 7,1 6,4 6,1 7,5 9,3 2,7 9,2 9,0 9,1 9,5 9,6 6,9 5,4 6,3 5,9 5,9 5,4 4,2 16 (4,8) (4,8) 10,0 12,0 11,8 12,5 12,1 13,0 15,9 15,4 13,0 12,8 11,4 10,5 Starostno-specifiène ... ... 1,3 0,9 0,6 0,4 1,6 1,5 0,8 1,6 0,9 1,1 1,3 1,4 1,3 1,5 1,6 0,3 2,1 1,8 2,1 2,0 4,5 3,9 2,9 2,4 2,7 2,9 2,5 3,1 2,3 2,3 2,0 1,2 1,9 1,7 1,5 1,9 1,1 1,1 1,1 15 (1,2) (1,1) 96: Tabela Gene- racije 1933 1934 1935 1936 1937 1938 1939 1940 1941 1942 1943 1944 1945 1946 1947 1948 1949 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 1957 1958 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 1972 1973 1974 1975 254 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI ... ... ... 49 0,0 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 ... ... ... ... 48 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 0,1 0,2 0,1 0,3 0,1 0,0 0,0 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 ... ... ... ... ... 47 0,0 0,3 0,0 0,2 0,2 0,2 0,2 0,1 0,0 0,1 0,4 0,0 0,1 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 0,1 0,2 ... ... ... ... ... ... 46 0,5 0,2 0,1 0,2 0,2 0,2 0,2 0,0 0,1 0,4 0,5 0,1 0,1 0,1 0,1 0,3 0,2 0,1 0,3 0,0 0,4 ... ... ... ... ... ... ... 45 0,9 0,5 0,3 0,2 0,2 0,2 0,3 0,5 0,4 0,1 0,5 0,4 0,3 0,3 0,6 0,0 0,3 0,3 0,3 0,7 0,7 44 2,5 2,5 2,0 2,1 2,2 2,2 1,4 1,2 1,0 1,6 1,6 1,1 0,6 0,8 0,9 0,8 0,8 0,7 0,4 0,6 0,5 0,9 0,9 0,6 0,6 0,7 0,3 0,9 0,7 43 3,8 3,8 2,7 3,4 3,1 2,8 3,1 2,3 2,4 1,5 2,0 1,1 1,0 2,0 1,5 1,3 1,4 1,8 1,6 1,4 1,5 1,3 1,3 1,1 1,6 1,5 1,5 1,8 2,0 2,5 (nadaljevanje) 42 8,8 7,0 6,3 4,5 5,4 5,4 5,1 5,0 4,0 4,0 3,9 3,2 2,4 2,6 2,8 2,8 2,5 2,8 2,4 1,7 1,6 2,5 1,8 2,2 1,8 2,5 2,5 2,7 3,1 3,2 3,3 1933–1975 41 12,0 10,5 9,5 9,1 9,0 8,5 6,0 7,8 4,9 4,4 4,7 4,9 3,0 3,4 3,6 4,1 3,1 4,1 3,2 3,2 2,8 2,9 3,1 3,5 5,1 4,3 3,9 4,1 4,3 4,4 5,7 5,4 Starost 40 15,8 13,6 13,0 12,7 13,2 11,3 9,9 9,7 9,9 7,8 8,2 7,0 7,5 6,7 6,6 6,6 5,3 5,5 5,9 5,1 4,5 3,9 5,9 6,0 5,1 6,0 6,6 7,2 5,9 7,7 8,0 9,7 9,2 generacije 39 22,1 22,6 20,4 18,4 17,8 16,1 16,2 15,2 14,6 10,4 11,8 10,6 8,8 6,6 7,4 8,1 9,0 7,8 6,7 7,4 5,6 8,6 7,2 7,0 6,7 8,0 9,7 8,4 10,3 9,1 9,5 11,5 12,0 13,5 ocene. rodnosti, 38 26,9 27,1 25,9 22,9 22,3 21,0 18,8 18,9 17,9 17,1 13,8 16,0 10,4 10,6 13,2 10,6 11,9 9,6 11,3 9,6 10,2 8,8 9,3 9,9 10,3 10,7 10,8 12,1 11,3 12,1 14,9 15,5 16,2 16,4 16,6 lastne splošne SURS; 37 34,6 33,5 30,0 32,8 30,2 28,0 24,3 25,6 24,4 20,6 16,4 20,0 17,5 15,4 15,1 13,9 13,5 15,5 14,0 12,7 11,9 11,8 11,3 14,0 12,8 13,6 15,9 16,8 15,4 16,5 19,2 18,2 23,0 21,2 24,6 24,5 ... stopnje 36 36,2 39,8 34,5 38,9 32,6 30,6 34,8 28,0 26,0 27,0 24,5 22,4 21,5 22,1 17,3 20,5 20,0 17,9 17,7 17,2 15,1 15,3 15,7 16,6 16,3 18,8 18,4 19,1 20,5 22,4 25,8 23,3 26,3 26,9 28,1 33,4 1990–2004; ... ... 35 tatistièni, 41,5 40,9 43,6 42,6 39,9 41,3 36,7 34,0 31,0 31,3 27,5 28,4 27,9 24,8 20,5 22,2 23,5 22,7 23,2 19,4 21,0 22,6 19,2 20,2 23,9 23,9 23,6 26,5 28,8 28,6 30,1 32,3 34,6 33,6 39,3 45,7 S 34 61,9 54,0 58,5 54,3 54,5 50,1 48,8 45,0 48,2 46,3 36,8 36,7 34,5 33,4 34,9 31,8 27,8 28,7 28,1 28,5 28,5 27,1 26,7 25,5 24,5 22,7 25,8 27,1 30,7 32,6 32,4 34,6 36,3 37,3 42,1 43,0 46,3 52,1 56,0 1957–1989; tarostno-specifiène S 33 77,9 73,4 67,3 63,9 60,2 57,9 55,1 60,2 53,3 50,7 47,4 50,4 46,0 41,1 43,0 38,1 38,2 36,9 34,4 32,6 34,0 33,4 31,3 33,1 30,6 30,4 29,8 32,9 37,0 37,6 40,1 43,5 43,7 44,4 43,9 49,2 56,6 58,9 68,1 67,9 96: Demografska, Tabela Gene- racije iri: 1933 1934 1935 1936 1937 1938 1939 1940 1941 1942 1943 1944 1945 1946 1947 1948 1949 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 1957 1958 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 1972 1973 1974 1975 V 255 VZDOLŽNA ANALIZA RODNOSTI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA 256 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA POVZETEK IN SKLEP POVZETEK IN SKLEP Kaj bo prinesla prihodnost? 257 POVZETEK IN SKLEP RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Knjiga obravnava obdobje od srede 18. stoletja do danes. Veèino tega obdobja je prebivalstvo Slovenije poèasi narašèalo. Sprva zaradi številènega presežka odselitev nad priselitvami, proti koncu 20. in v zaèetku 21. stoletja pa zaradi presežka umrlih nad živorojenimi. Slika 94: Stopnje naravnega in selitvenega prirasta, Slovenija, od 1754–1779 do 2001–2004 Viri: Šifrer, 1963a; SURS; lastni izraèuni. Demografsko zgodovino prebivalstva Slovenije lahko razdelimo na dve približno enako dolgi obdobji: obdobje pred demografskim prehodom (del 18. in 19. stoletje) in obdobje demografskega prehoda ali prehodov (20. stoletje in delèek 21. stoletja). V obdobju (prvega) demografskega prehoda je naravni prirast prebivalstva praviloma visok, saj se zniževanje umrljivosti zaène prej kot zniževanje rodnosti. Pri nas stopnja naravnega prirasta ni bila visoka, saj je le izjemoma presegala 10 ‰. Stopnja selitvenega prirasta pa se je gibala med -2 ‰ in -6 ‰. Prvi demografski prehod se je v Sloveniji konèal v šestdesetih letih 20. stoletja (Vogelnik, 1965), v zaèetek osemdesetih let 20. stoletja pa že lahko umestimo zaèetek drugega demografskega prehoda. Zanj je znaèilno nadaljnje zniževanje rodnosti, odlaganje rojstev v višje starosti, zniževanje poroènosti in poveèevanje deleža otrok, rojenih zunaj zakonske zveze. Zniževanje rodnosti in podaljševanje življenja sta postopoma privedla do negativnega naravnega prirasta. Prebivalstvo Slovenije narašèa le še zaradi presežka priselitev nad odselitvami. Kolièina in kakovost statistiènih podatkov, s katerimi lahko opišemo rodno zgodovino prebivalstva Slovenije se s èasovno oddaljenostjo zmanjšujeta. Kljub temu lahko, deloma tudi s pomoèjo ocen, sestavimo razmeroma dolge èasovne vrste nekaterih letnih podatkov oziroma kazalnikov. V grafièni obliki jih prikazujemo v tem poglavju. Izjema sta le sliki 96 in deloma slika 99. Povzetki so zelo skopi, zato ste vsi, ki bi radi izvedeli veè, povabljeni k branju prvih štirih poglavij. 258 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA POVZETEK IN SKLEP DOLGOROÈNE SPREMEMBE Dolžina èasovnih vrst podatkov, povezanih z rodnostjo v Sloveniji, je za razliène kazalnike razlièna. Najdaljša je za nataliteto, saj se najstarejše ocene nanašajo na drugo polovico 18. stoletja. Za druge kazalnike so bistveno krajše. Zaèno se s popisom 1857 (nekateri letni kazalniki) ali celo z zadnjimi leti 19. stoletja (starostno-specifiène stopnje rodnosti ). Najstarejši kazalniki za generacije se nanašajo na generacije, rojene v letih 1873–1877. Pridobljeni so s popisi prebivalstva, izvedenimi po drugi svetovni vojni. Daljše so èasovne vrste za podatke in kazalnike, katerih vir so zapisi v matiène knjige (delež zunajzakonskih rojstev, povpreèna starost ob poroki ipd.), vendar so omejeni na posamezna naselja obèine ali župnije. Na osnovi teh podatkov lahko ugotavljamo regionalne razlike, ne moremo pa oceniti ustreznih vrednosti za zdajšnje ozemlje Slovenije. Prvi se nanašajo na drugo polovico 17. stoletja. Rodnost se znižuje že dobrih 100 let V drugi polovici 18. stoletja je nataliteta nihala med 34 in 36 ‰. V odvisnosti od politiènih in gospodarskih okolišèin je okrog teh vrednosti nihala še vse 19. stoletje. Ob koncu 19. stoletja pa se je zaèela zniževati. To zniževanje traja že celo stoletje in morda še ni konèano. V prvih letih 21. stoletja opažamo stagnacijo vseh letnih kazalnikov rodnosti, za naslednjih nekaj let pa predvidevamo rahel porast. Vendar ne zdajšnje ne predvidene vrednosti ne zadošèajo niti za pozitiven naravni prirast niti za obnavljanje generacij. Zadnje generacije, ki so še zagotovile obnavljanje, so bile rojene v letih 1911–1915. Pozitiven naravni prirast pa je bil zadnjiè zabeležen leta 1996. Slika 95: Nataliteta in mortaliteta, Slovenija, 1857–2005 Viri: Šifrer, 1963; Šifrer, 1963a; Vogelnik, 1965; SURS; lastni izraèuni in ocene. 259 POVZETEK IN SKLEP RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Vse veè mater in vse manj otrok Za Slovenijo pred demografskim prehodom je bil znaèilen zelo velik delež žensk brez živorojenih otrok (okrog 20 %). Med demografskim prehodom se je ta delež zniževal in v generacijah 1952–1961 dosegel vrednost 7 % . V mlajših generacijah se bo delež morda ponovno poveèal; med ženskami, rojenimi leta 1970, jih je bilo v starosti 32 let še 18 % brez živorojenih otrok. Hkrati z zniževanjem deleža žensk brez živorojenih otrok se je zniževal delež žensk s tremi ali veè otroki. Zato je bilo žensk z otroki vedno veè, žensk z veliko otroki pa vedno manj. Družine so si glede velikosti postajale vedno bolj podobne. V generacijah 1873–1877 je samo 7 % žensk rodilo dva otroka, v generacijah 1957–1961 pa je bilo takih že 55 %. Povedano nekoliko drugaèe: verjetnost rojstva prvega otroka se je poveèevala, verjetnost rojstev otrok višjih redov pa zniževala. V najmlajših generacijah se verjetnosti rojstev tretjih otrok ne znižujejo veè. Slika 96: Delež žensk brez živorojenih otrok, Slovenija, generacije od 1873–1877 do 1962–1966 Viri: SURS; lastni izraèuni. Mladi starši so bili in so izjema, ne pravilo Ob koncu 19. stoletja je bila povpreèna starost žensk ob rojstvu njihovih otrok 32 let. Odtlej se je zniževala; sprva le zaradi zniževanja rodnosti, kasneje pa tudi zaradi zniževanja povpreène starosti ob poroki. Konec sedemdesetih let 20. stoletja je povpreèna starost žensk ob rojstvih njihovih otrok dosegla najnižjo vrednost: 25,4 leta. Odtlej narašèa in se približuje starosti 30 let. V prihodnjih letih se bo povpreèna starost žensk ob rojstvu njihovih otrok verjetno še poveèala. Morda bo celo dosegla vrednost izpred 100 let. Podobno kot se je spreminjala povpreèna starost žensk ob rojstvu otrok, se je spreminjala tudi povpreèna starost žensk ob rojstvu prvega otroka. Ocenjujemo, da je bila ženska konec 19. stoletja ob rojstvu prvega otroka stara povpreèno 26–27 let. Do srede sedemdesetih let 20. stoletja se je njena starost zniževala (povpreèna starost 23 let), odtlej pa se ponovno dviga. V devetdesetih letih je že presegla vrednost s konca 19. stoletja. Leta 2005 je znašala 27,8 leta. Visoka povpreèna starost žensk ob rojstvu otrok je bila v 18. in 19. stoletju povezana s poznim sklepanjem zakonskih zvez in z visoko rodnostjo, v sedanjosti pa je posledica zavestnega prelaganja rojstev v višje starosti. 260 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA POVZETEK IN SKLEP Pozne poroke so bile odraz ekonomskih preprek, ki so mladim onemogoèale, da si ustvarijo družino, prelaganje rojstev v višje starosti pa ima po mnenju mnogih podobne korenine. Zniževanje povpreène starosti žensk ob rojstvih otrok je bilo v Sloveniji verjetno povezano z industrializacijo in urbanizacijo, ki sta omogoèili zgodnje zaposlovanje in s tem ekonomsko neodvisnost mladih. Ponovno zviševanje povpreène starosti pa je povezano s podaljševanjem šolanja, spremenjenimi vrednotami, težjim prehodom iz šole v zaposlitev itd. Spreminjanje povpreène starosti žensk ob rojstvu (prvih) otrok je pred drugo svetovno vojno potekalo poèasneje kot po njej. Kljub temu razlika ni tolikšna, kot se zdi ob branju slike 97. Zaradi kompenzacije rojstev v prvih letih po konèani vojni je bila povpreèna starost žensk ob rojstvu otrok v zaèetku petdesetih let gotovo višja kot pred zaèetkom vojne. Slika 97: Povpreèna starost žensk ob rojstvu njihovih otrok, Slovenija, 1896–20051) 1)Za obdobje 1896–1900 in leto 1910 ocena na osnovi podatkov za Kranjsko. Viri: Presl, 1905; I. Rožman; SURS; lastni izraèuni. Leta po drugi svetovni vojni so bila izjemna Generacije, rojene v petdesetih letih 20. stoletja, so bile v primerjavi s starejšimi in mlajšimi izjemne v vsaj treh pogledih: skoraj vse ženske so se poroèile, skoraj vse so rodile vsaj enega živorojenega otroka in ob rojstvu prvega otroka so bile zelo mlade. Njihovi potomci se obnašajo popolnoma drugaèe: zavraèajo poroko ali z njo odlašajo, rojstva prelagajo v višje starosti, vedno veè otrok rodijo zunaj zakonske zveze, podaljšujejo šolanje, podaljšujejo obdobje otroštva. Te spremembe se odražajo v letnih vrednostih razliènih kazalnikov rodnostnega vedenja od konca sedemdesetih let dalje. Z njimi je mogoèe zamejiti prièetek drugega demografskega prehoda, ki ga je prehod iz socialistiènega v kapitalistièno gospodarstvo v devetdesetih letih samo še poglobil. Verjetnost, da se bo v mladih generacijah ponovno poveèal delež žensk brez živorojenih otrok, je velika. 261 POVZETEK IN SKLEP RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Slika 98: Starostno-specifiène stopnje splošne rodnosti, Slovenija, 1896–19001), 1953, 1978, 2004 1)Ocena na osnovi stopenj za starostne razrede, ki so razlièni od prikazanih na grafu. Viri: Presel, 1905: I. Rožman; SURS; lastni izraèuni. Èasovni presledki med rojstvi so se podaljšali Pred demografskim prehodom so bili èasovni presledki med zakonskimi rojstvi v povpreèju dolgi 2,0–2,5 leta. Dejanska dolžina je bila odvisna od vrstnega reda rojstva, umrljivosti dojenèkov, zaèasnih odsotnosti sozakonca itd. S širjenjem zavestnega omejevanja rojstev so se presledki prièeli podaljševati. V generacijah, rojenih v obdobju 1930–1969, je povpreèni èasovni presledek med prvim in drugim rojstvom znašal 3,5 leta. V mlajših generacijah je zaznati nadaljnje rahlo podaljševanje. Povpreèni èasovni presledek med drugim in tretjim rojstvom se je v istih generacijah neprestano podaljševal. V generacijah 1930–1939 je znašal 2,4 leta, v generacijah 1960–1969 pa že 3,6 leta. Dve poti do nastanka družine z otroki Do sedemdesetih let 20. stoletja je bilo zaporedje dogodkov, ki vodijo v nastanek družine z otroki praviloma tako: sklenitev zakonske zveze, rojstvo prvega otroka, rojstvo drugega otroka itd. Od konca sedemdesetih let dalje pa vedno veè mladih ubira drugo pot: zunajzakonska skupnost, rojstvo prvega otroka, sklenitev zakonske zveze, rojstvo drugega otroka itd. Vedno pogosteje se v zunajzakonskih skupnostih rodijo tudi drugi in tretji otroci (leta 2002: 30 % in 20 %). Izbira poti je odvisna od osebnih znaèilnosti partnerjev (izobrazba, vernost itd.) in od kulturnih znaèilnosti okolja, v katerem živita. Slednje so v Sloveniji še vedno zelo pomembne. V severovzhodni Sloveniji (brez Prekmurja) živijo dlje kot drugje v Sloveniji v zunajzakonskih skupnostih, v jugovzhodni Sloveniji pa se prej kot drugje poroèijo. Dejansko število otrok je vedno nižje od želenega Vse dozdajšnje ankete o rodnosti so pokazale, da je dejansko število otrok vedno nižje od želenega. Anketiranke in anketiranci, ki so leta 1995 živeli v Sloveniji in bili stari 40–44 let, so si želeli povpreèno 2,2–2,3 otroke, imeli pa so jih 1,9–2,0. Odloèitev za manjše število otrok so pari najpogosteje sprejeli po rojstvu prvega otroka. 262 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA POVZETEK IN SKLEP Število rojstev verjetno še ni doseglo najnižje vrednosti V 20. stoletju so se tako letni (celotna rodnost, C) kot generacijski (konèno potomstvo, D) kazalniki rodnosti ves èas zniževali (slika 99). Dokler se je povpreèna starost žensk ob rojstvu otrok zniževala (najmanj od konca 19. stoletja pa do konca sedemdesetih let 20. stoletja), so bile vrednosti celotne rodnosti višje od ustreznih vrednosti konènega potomstva. Ko pa se je povpreèna starost žensk ob rojstvu njihovih otrok zaèela poveèevati, so se vrednosti celotne rodnosti hitro spustile pod vrednosti za konèno potomstvo. V zadnjih letih je celotna rodnost podcenjena za približno èetrtino vrednosti konènega potomstva. Ker ima odlaganje rojstev v višje starosti biološke meje, se bo celotna rodnost prièela prej ali slej poveèevati. Vendar to poveèanje ne bo veliko, saj zaenkrat ni znakov, ki bi kazali na zastoj zniževanja generacijske rodnosti (konènega potomstva), ki najbolje odraža dolgoroène tendence razvoja. Ocena konènega potomstva generacij 1967 je za Slovenijo 1,73 otroka na žensko (Recent, 2005: 89). To je manj kot na Švedskem, Madžarskem, Norveškem, Finskem, Hrvaškem, v Veliki Britaniji, Franciji in enako kot v Romuniji, Latviji, Grèiji, Gruziji, na Nizozemskem, pa veè kot v Španiji, Ukrajini, Rusiji, Nemèiji, Avstriji. V vseh omenjenih in drugih evropskih državah, razen v Luksemburgu, se je rodnost generacij, rojenih v obdobju 1930–1970, skoraj neprestano zniževala. Morebitnih znakov ponovnega poveèevanja rodnosti ni opaziti. Tudi v Sloveniji ne; ocena konènega potomstva generacij 1970 je za Slovenijo nižja kot za generacijo 1967 in znaša 1,66 otroka na žensko (Recent, 2005: 89). V Sloveniji se je celotna rodnost po dvajsetih letih zniževanja v zadnjih letih ustalila in se bo v prihodnjih letih verjetno nekoliko poveèala. To pa ne pomeni, da se bo bistveno zvišalo število rojstev. Kazalniki rodnosti namreè izražajo razlièna razmerja med številom rojstev in številom žensk. Število žensk v rodni dobi pa se je že prièelo zmanjševati, saj v rodno dobo vstopajo generacije, rojene po letu 1980; njihova številènost se je zmanjševala dvajset let. Zato rahlo poveèevanje letnih kazalnikov rodnosti ne pomeni nujno tudi veèjega števila rojstev. Po osnovni varianti projekcij prebivalstva, ki jih je izdelal Eurostat (Projekcije, 2005), se bo število rojstev prièelo zniževati po letu 2015. Slika 99: Konèno potomstvo in celotna rodnost, Slovenija, generacije od 1873–1877 do 1970 in obdobje od 1896–1900 do 2005 Viri: SURS; lastni izraèuni. 263 POVZETEK IN SKLEP RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Ali je zniževanje rodnosti mogoèe zaustaviti? Nizka rodnost je generator staranja prebivalstva, negativnega naravnega prirasta in èe ni priseljevanja, tudi zniževanja števila prebivalstva. Zato si višjo rodnost od dejanske želijo mnoge evropske države. Nekatere so se že zdavnaj odloèile za demografsko politiko, katere del je tudi rodnostna politika (npr. Francija), druge so elemente rodnostne politike vkljuèile v svoje socialne politike (npr. skandinavske države, Slovenija), tretje menijo, da je rodnost zasebna zadeva posameznika oziroma para in se vanjo ne vmešavajo (npr. Švica). Uspešnost razliènih pristopov je zelo težko oceniti. Zato na tem mestu navajamo le podatke o konènem potomstvu žensk rojenih leta 1967 (zadnji podatki), za omenjene države: 1,99 Francija; 1,94 Švedska; 2,04 Norveška; 1,93 Danska; 1,61 Švica in 1,73 Slovenija (Recent, 2005). V vseh omenjenih državah se generacijska rodnost znižuje, najpoèasneje na Norveškem. Zniževanje rodnosti je znaèilnost vseh evropskih držav. Države se med seboj razlikujejo le po hitrosti tega zniževanja. To morda pomeni, da ukrepi socialne ali demografske politike lahko vplivajo na raven rodnosti, na osnovno tendenco razvoja, ki vodi k zniževanju, pa ne. Razlog je verjetno v globalizirajoèem se tržnem gospodarstvu. Družba, ki temelji na novem tržnem gospodarstvu se ni zmožna obnavljati (McDonald, 2002: 439). Od osemdesetih let 20. stoletja dalje industrijske države postopoma preoblikujejo svoja gospodarstva tako, da kapital lahko kroži in maksimira donose in dobièek. Znaèilnost tega novega ekonomskega sistema so ohlapna pravila in nizke obdavèitve, prost mednarodni pretok kapitala, svobodna trgovina, svobodna pogajanja o plaèah in pogojih dela med delodajalci in delojemalci ter zmanjševanje socialnih pomoèi, ki jih zagotavlja država. V svoji redistribucijski vlogi sistem nagrajuje in s tem vzpodbuja inovacije in delo. Država si je nadela vlogo animatorja in regulatorja tega sistema. Ta sistem je v devetdesetih letih v mnogih industrijskih državah zmanjšal brezposelnost in poveèal ekonomsko blaginjo (McDonald, 2002: 439). Vendar je ta sistem brez milosti do svojih žrtev, ne glede na to ali so to posamezniki, podjetja ali države. Posamezniki so zaradi slabih gospodarskih rezultatov podjetij ali držav kaznovani z izgubo virov dohodkov. Veèina držav sicer skrbi za žrtve trga dela s sistemom socialnih pomoèi, vendar so ti sistemi vedno bolj negotovi. Èe socialna varnost ni zagotovljena, ljudje zavzamejo držo izogibanja tveganju: poskušajo maksimirati svojo uporabnost za trg dela (pridobivanje izobrazbe, poklicnih izkušenj in ugleda spremenljivega v denar) in vlagajo v prihranke, da si zagotovijo osebno varnost. Biti morajo tudi fleksibilni v èasu in prostoru, da zgrabijo priložnost, èe se jim ponudi. V svetu, ki nagrajuje kapitalistièno proizvodnjo, se tisti, ki èas in denar žrtvujejo za nadaljevanje rodu, obnašajo nepremišljeno. Skrb za potomce namreè zahteva dajanje drugim oziroma družbi. Nekateri mislijo, da sta poklicno in družinsko življenje lahko loèeni; da je mogoèe biti ekstremno individualistièen in se izogniti nevarnostim na gospodarskem podroèju, obenem pa biti altruistièen in sprejeti negotovosti na podroèju družine. Taka logika je mogoèa le, èe še vedno verjamemo v loèene vloge moških in žensk; da je ekonomska proizvodnja domena moških, domena žensk pa so otroci. V takem sistemu so moških na trgu dela fleksibilnejši. Toda današnje mlade ženske so za sodelovanje v gospodarstvu vsaj toliko sposobne kot mladi moški. Ženska, ki noèe tvegati ekonomske odvisnosti od moškega (narašèajoèa verjetnost razvez), si zagotovi lastne dohodke. Partnerja z dvojnimi dohodki tudi lažje prebrodita obdobje, ko eden izgubi delo. Starši in šole vzpodbujajo mlade ženske, da si pridobijo kvalifikacije, ki jim bodo omogoèale, da bodo ostale prisotne na trgu dela. Zato je danes zelo malo mladih žensk, ki si svojo prihodnost predstavljajo samo v vlogi žene, matere in gospodinje. Tržnega gospodarstva obnavljanje prebivalstva ne zanima, ker so njegove skrbi kratkoroène. Obnavljanje prebivalstva pa je dolgoroèna investicija, saj pomeni roditi, vzrediti in vzgojiti nove generacije. Zato ni nujno, da morebitni izredno pozitivni gospodarski rezultati, znatno znižanje brezposelnosti in dvig realnih dohodkov, samodejno sprožijo zviševanje rodnosti. To seveda ne pomeni, da se rodnost ne bo nikoli veè poveèala. Ko bo prièelo primanjkovati delovne sile in bo starostna struktura postala nevzdržna, bodo otroci ponovno postali naše bogastvo. Do takrat pa je še daleè. Zato so sedanje želje po ponovnem doseganju tiste ravni rodnosti, ki bi zagotovila obnavljanje generacij (2,08 otrok na žensko) nerealne. 264 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA POVZETEK IN SKLEP REGIONALNE RAZLIKE Slovenija leži na stièišèu štirih velikih naravnih enot (alpske, dinarske, panonske, sredozemske) in štirih velikih jezikovnih skupin (slovanske, romanske, germanske in ugro-finske). Poleg tega so posamezni deli njenega ozemlja v preteklosti pripadali razliènim politiènim tvorbam. Kot enota s sedanjimi mejami obstaja šele od leta 1954. Že samo ta dejstva zadošèajo za predpostavko, da rodno vedenje prebivalstva Slovenije ni v vseh slovenskih pokrajinah enako. Slovenija je raznolika Najstarejši podatki o regionalnih (pokrajinskih) razlikah, povezanih z rodnostjo, se nanašajo na nezakonska rojstva. Za 18. stoletje jih je že toliko, da so razlike med slovenskimi pokrajinami jasno vidne: delež nezakonskih rojstev je bil najvišji na Koroškem, sledile so Štajerska, Kranjska, Prekmurje (podatki od srede 19. stoletja dalje) in Primorska. Ta regionalizacija se je ohranila do danes. Nekoliko mlajšega datuma so podatki o razlikah v povpreèni starosti ob poroki. Regionalizacija je podobna: neveste iz severnega dela Slovenije (Koroška, deli Štajerske in Gorenjske) so bile nekaj let starejše od vrstnic s Primorske in iz Prekmurja. Sledi te regionalizacije so se ohranile, vendar moèno modificirane z visoko povpreèno starostjo, v urbaniziranih okoljih. Še mlajši so podatki o dokonèni samskosti žensk in konènem potomstvu. Dokonèna samskost žensk v generacijah 1873–1877 je bila v jugozahodni in skrajni severovzhodni Sloveniji (Prekmurje) nizka, drugje pa visoka. Razlike so se postopoma zmanjševale in v drugi polovici 20. stoletja izgubile pomen, saj rodnost samskih postaja vse bolj podobna rodnosti poroèenih. Razlike v povpreèni starosti ob poroki in deležu dokonèno samskih žensk so bile vse do zaèetka demografskega prehoda najpomembnejši dejavnik razlik v ravni rodnosti. V generacijah 1873–1877 je bila rodnost najvišja v jugozahodnem delu Slovenije (5–6 otrok) in najnižja v njenem severovzhodnem delu (3–4 otroci). Že v dvajset let mlajših generacijah, ki so veèinoma rojevale v letih po prvi svetovni vojni, je bila rodnost povsod po Sloveniji približno enaka, trije do štirje otroci na eno žensko. To pomeni, da je bil prehod z visoke na nizko rodnost v jugozahodni Sloveniji pozen, a izredno hiter, v severovzhodni Sloveniji pa se je verjetno zaèel prej in je potekal poèasneje; pozne poroke in visok delež samskih so zniževale rodnost, še preden se je prièelo širiti zavestno omejevanje rojstev v zakonski zvezi. Izjema je bilo Prekmurje, kjer se je kljub nizki starosti ob poroki rodnost moèno znižala že proti koncu 19. stoletja. Zmanjševanje razlik v ravni rodnosti med slovenskimi pokrajinami pa je bilo le zaèasno. Kmalu so se pokazale nove razlike. Ker se je rodnost hitreje zniževala v zahodni in osrednji Sloveniji (hitrejši industrializacija in urbanizacija), je bila v generacijah 1911–1915 rodnost najvišja v severovzhodni Sloveniji in ponekod na Dolenjskem; tam, kjer je bil delež kmeèkega prebivalstva najvišji. Najnižje vrednosti pa so imela obmoèja veèjih mest. V Ljubljani so ženske že takrat v povpreèju rodile manj kot 1,6 otroka (slovensko povpreèje je bilo 2,7 otroka). Nižja od slovenskega povpreèja je bila rodnost tudi v Mariboru, ob obali (Izola, Piran), v Zasavju (Trbovlje, Hrastnik), v Celju in v severozahodni Sloveniji. Takšna razporeditev se je ohranila vse do generacij, rojenih po drugi svetovni vojni, nato se je prièela spreminjati. V generacijah 1957–1961 je rodnost še vedno najnižja v mestih, najvišja pa v osrednjem delu Slovenije; okrog Ljubljane se je oblikoval obroè z nadpovpreèno rodnostjo. V nekaterih upravnih enotah na tem obmoèju rodnost še vedno zadošèa za obnavljanje generacij. V vseh drugih upravnih enotah je nižja od ravni, potrebne za obnavljanje, najnižja pa je ob obali, v Ljubljani, Zasavju in Mariboru (1,6 do 1,7 otroka na žensko). V primerjavi z dvajset let starejšimi generacijami (D) in z obdobjem 1980–1982 (C) se je najbolj znižala rodnost v vzhodni Sloveniji. Razmeroma visoka rodnost v ljubljanski okolici, ki jo izkazujejo tako letni kot generacijski kazalniki, je verjetno povezana s tem, da v teh upravnih enotah ni veèjih mest in da imajo dobre prometne povezave z Ljubljano, ta pa nudi veliko razmeroma varnih delovnih mest (storitvene dejavnosti). Slednjega nima severovzhodna Slovenija, saj je (bil) Maribor izrazito industrijsko mesto, ki je v obdobju tranzicije izgubilo veliko delovnih mest. Rodnost v 265 POVZETEK IN SKLEP RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA severovzhodni Slovenije je postala podobna rodnosti v jugozahodni Sloveniji, Maribor pa je postal mesto z najnižjo rodnostjo v Sloveniji. Regionalne razlike so trdovratne Korenine razlik v rodnostnem vedenju prebivalstva razliènih slovenskih pokrajinah segajo daleè v preteklost. V srednjeveškem dednem pravu se namreè stikata dve naèeli: prvo je bilo naèelo dedovanja enako upravièenih dedièev po enakih realno deljivih deležih, drugo pa naèelo nedeljivosti zapušèine. Naèelo nedeljivosti zapušèine se je ohranilo v veèini slovenskih krajev do 20. stoletja. Oteževalo je sklepanje zakonskih zvez in vplivalo na visok odstotek samskih moških in žensk ter na visok delež zunajzakonskih rojstev. Nasprotno pravilo, znaèilno za obmoèja blizu morja, je od tam prodiralo v notranjost od konca srednjega veka dalje. Zato so se tam lahko poroèali mladi, delež samskih in delež zunajzakonskih rojstev je bil majhen, rodnost pa visoka. Rodnost je bila visoka tudi v Prekmurju, kjer je velik del ljudi živel od dela na veleposestvih. Prve spremembe je prinesla druga polovica 19. stoletja, ko je bila ukinjena omejitev poroène svobode in dovoljena svobodna delitev kmetij. Poroènost in rodnost sta se rahlo poveèali in razlike med pokrajinami so se nekoliko zmanjšale. Dokonèno pa je nekdanje razlike med pokrajinami zabrisalo razširjanje zavestnega omejevanja rojstev znotraj zakonske zveze. Vendar so se zelo kmalu pojavile nove, povezane z razvojem industrializacije in urbanizacije. Nižja rodnost v mestih v primerjavi s podeželjem je postala stalnica. Razlike se sicer zmanjšujejo, a o poenotenju ni sledu. Èeprav so razlike v ravni rodnosti najveèje med mesti in podeželjem, pa se v nekaterih elementih rodnega obnašanja še vedno ohranjajo regionalne znaèilnosti iz obdobij pred demografskim prehodom. Delež nezakonskih rojstev je še vedno najvišji tam, kjer je bil najvišji tudi pred 100 ali 200 leti, povpreèna starost ob prvi poroki je v Prekmurju in v južni Sloveniji še vedno nižja kot na Štajerskem in Koroškem, ipd. Zgodovinsko pogojene razlike so postale del kulture in kot take se prenašajo iz roda v rod. Morda jih bo postopoma zabrisal šele drugi demografski prehod. Prekmurje se po deležu zunajzakonskih rojstev že približuje severovzhodni Štajerski. SOCIALNE RAZLIKE Rodnost posameznih prebivalstvenih skupin, opredeljenih z eno ali veè skupnimi znaèilnostmi, je razlièna. Pred demografskim prehodom so bile razlike najveèje med poroèenimi in samskimi in med tistimi, ki so se poroèili zgodaj, in tistimi, ki so se poroèili pozno. S širjenjem zavestnega omejevanja rojstev so se omenjene razlike prièele zmanjševati, poveèevati pa so se prièele razlike, povezane z izobrazbo, poklicem, krajem prebivališèa itd. Te razlike so bile v zaèetku demografskega prehoda velike, sedaj pa so majhne. Rodnost neporoèenih ni bila še nikoli tako visoka Rodnost samskih žensk ni bila v Sloveniji nikoli zanemarljiva. Delež otrok, rojenih zunaj zakonske zveze, je bil vedno višji od 8 %. Sredi sedemdesetih let 20. stoletja pa se je zaèel hitro poveèevati. V letu 2005 se je že skoraj polovica novorojenih otrok rodila neporoèenima staršema. V preteklosti je bila zunajzakonska rodnost veèinoma posledica preprek, s katerimi je družba oteževala sklepanje zakonskih zvez, zdaj pa je odraz svobodne izbire oziroma odklanjanja zakonske zveze. Zato so razlike med rodnostjo poroèenih in rodnostjo samskih vedno manjše. V generacijah 1896–1900 je bila rodnost dokonèno samskih žensk desetkrat nižja od rodnosti poroèenih, v generacijah 1957–1961 pa le še dvakrat (konèno potomstvo samskih je en otrok, poroèenih dva otroka). Matere nezakonskih otrok so v preteklosti veèinoma izvirale iz nižjih socialnih slojev, v sedanjosti pa je pogostnost zunajzakonskih rojstev med manj izobraženimi nižja kot med bolj izobraženimi. 266 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA POVZETEK IN SKLEP Slika 100: Delež zunajzakonskih rojstev, Slovenija, 1857–20051) 1)Vrednosti za obdobje 1932–1941 so ocenjene na osnovi podatkov o rojenih v Dravski banovini, o deležu nezakonskih rojstev na Primorskem v letih pred prvo svetovno vojno in o deležu slovenskega ozemlja, ki je po prvi svetovni vojni pripadel Italiji. Viri: Šifrer, 1963a; Statistièki, 1932–1941; SURS; lastni izraèuni in ocene. Višja izobrazba in zahtevnejši poklic, manj otrok Razlike v ravni rodnosti med razlièno izobraženimi ženskami so bile v generacijah 1896–1900 še velike. Ker pa se je rodnost bolj izobraženih poveèevala, rodnost manj izobraženih pa zmanjševala, so se razlike zmanjšale. V generacijah, rojenih v petdesetih letih, in mlajših, so se razmerja med ženskami z razlièno izobrazbo za nekaj èasa ustalila. Opazimo pa, da so se ženske z vsaj poklicno izobrazbo, rojene v prvi polovici šestdesetih let, nekoliko pogosteje odloèale za tretjega otroka, kot so se enako izobražene deset let starejše generacije. Èe se bo proces nadaljeval tudi v mlajših generacijah, rodnost in raven izobrazbe ne bosta veè linearno povezani. Èe opazujemo rodnost med razliènimi poklicnimi skupinami žensk, vedno izstopajo kmetice. Njihova rodnost je bistveno višja od drugih poklicnih skupin. Najnižja je rodnost zakonodajalk, visokih uradnic, menedžerk in strokovnjakinj. Brezposelnost ne zvišuje rodnosti Brezposelnost se je v Sloveniji v zaèetku devetdesetih let 20. stoletja moèno poveèala; najprej so jo obèutili predvsem moški, nato pa še ženske. Ta sprememba ni vplivala na tiste, ki so do popisa 2002 že zakljuèile rodno dobo; njihovo potomstvo je bilo celo nekoliko višje od potomstva zaposlenih. Vendar pa negativna korelacijska zveza med celotno rodnostjo (letni kazalnik) in brezposelnostjo kaže na možen negativni vpliv brezposelnosti na raven rodnosti. Ta negativni vpliv bi se lahko kazal kot odlaganje rojstev na èas zaposlitve ali pa kot zmanjšanje števila potomcev. 267 POVZETEK IN SKLEP RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Individualna hiša zunaj mesta, veè otrok Rodnost žensk, ki žive zunaj mest je višja od rodnosti tistih, ki žive v mestih, vsaj že od konca 19. stoletja dalje. Med slovenskimi mesti z veè kot 20 tisoè prebivalci ima zadnjih 30 let najnižjo rodnost Maribor. Tam je rodnost tako nizka zato, ker se jih za drugega in tretjega otroka odloèa manj kot v drugih mestih. V Ljubljani je rodno vedenje drugaèno: za prvega otroka se odloèi manj žensk kot v drugih mestih; tiste, ki se odloèijo za prvega, pa se pogosteje kot drugod še za drugega ali celo tretjega. Èe ženska živi v individualni hiši, še posebno èe ima ta hiša kmeèko poslopje (kmetija), je njena rodnost višja od rodnosti žensk, ki žive v veèstanovanjskih stavbah. Ta razlika ni morda pogojena z razlikami v izobrazbi, saj se kaže pri vseh izobrazbenih skupinah žensk, razen pri ženskah brez izobrazbe. Slika 101: Umrljivost dojenèkov, Slovenija, 1857–20051) 1)Za obdobje 1933–1940 se podatki nanašajo na Dravsko banovino. Ker se pred prvo svetovno vojno umrljivost dojenèkov po pokrajinah ni bistveno razlikovala, vrednosti za Dravsko banovino lahko sprejmemo kot dobro oceno za Slovenijo. Viri: Šifrer, 1963a; Statistièki, 1932–1941; SURS; lastni izraèuni. Priseljeni ne poveèujejo rodnosti Rodnost priseljenih žensk je bila do generacij, rojenih v drugi polovici štiridesetih let 20. stoletja, malo nižja od rodnosti tistih, ki so bile rojene v Sloveniji, v mlajših generacijah pa je malo višja. Razlog je verjetno v drugaèni verski sestavi priseljenih. Ker pa je razlika med rodnostjo priseljenk in domaèink majhna in ker je delež priseljenega prebivalstva majhen, njihova rodnost ne more bistveno vplivati na raven rodnosti prebivalstva Slovenije. Poleg tega je bila doslej rodnost druge generacije priseljenih nižja od rodnosti domaèink. Verjetno tudi zato, ker se veèina priseljenih naseli v urbaniziranih okoljih. Vernost prispeva k višji rodnosti Rodnost vernih je višja od rodnosti nevernih. Kljub temu v mlajših generacijah tudi rodnost vernih ne zadošèa veè za obnavljanje generacij. Najvišja je rodnost pripadnic islamske in katoliške veroizpovedi, najnižja pa tistih, ki so se izrekle za ateistke. To velja tudi za posamezne izobrazbene skupine žensk. 268 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA POVZETEK IN SKLEP Pozitivna povezava med vernostjo in rodnostjo - ta povezava ni slovenska posebnost - navaja na sklepanje, da sta pozitivno povezani tudi vernost in delež otrok, rojenih v zakonski zvezi, oziroma nevernost in delež otrok, rojenih zunaj zakonske zveze. Vendar korelacija med deležem katolièanov in deležem otrok, rojenih zunaj zakonske zveze, zasnovana na regionalnih variacijah obeh spremenljivk, ni statistièno znaèilna. Na rodnost vpliva tudi okolje, v katerem živimo Teritorialna razporeditev ljudi s podobnimi znaèilnostmi (enaka raven izobrazbe, podobni poklici itd.) obièajno ni enakomerna. Visoko izobraženih je veè v mestnih okoljih, kmetov je veè na podeželju itd. Zato bi bilo razlike v ravni rodnosti med posameznimi deli Slovenije je mogoèe pojasniti z razlikami v socialni sestavi prebivalstva. Vendar se za drugo polovico 20. stoletja izkaže, da imajo v upravnih enotah z visoko rodnostjo vse skupine prebivalstva višjo rodnost, kot jo imajo enake skupine v upravnih enotah z nizko rodnostjo. To pomeni, da raven rodnosti ni odvisna samo od znaèilnosti posameznika, temveè tudi od okolja, v katerem živi. V generacijah, ki so že zakljuèile rodno dobo, je bil zakonski stan ob koncu rodne dobe pomembnejši dejavnik od kraja prebivališèa, za mlajše generacije pa odgovor še ni mogoè. Podobno velja za poklic, in to zaradi razmeroma visoke rodnosti kmetic. Pri nekmeticah je kraj prebivališèa pomembnejši dejavnik kot poklic. To velja tudi za druge, v tokratno raziskavo vkljuèene znaèilnosti žensk (izobrazba, aktivnost, materni jezik, vrsta stavbe, veroizpoved) . Razlièni kraji prebivališèa, opredeljeni z upravno enoto, se med seboj razlikujejo predvsem po stopnji urbaniziranosti. Mesta so generator nizke rodnosti. Zato bi prièakovali, da je podeželje generator visoke rodnosti. Vendar se realnost s tem sklepanjem le deloma sklada. Podroèja najvišje rodnosti sestavljajo upravne enote brez veèjih mest, se pa nahajajo v okolici najveèjega mesta. Rodnost (konèno potomstvo) visoko izobraženih žensk v teh upravnih enotah je enaka rodnosti žensk z nepopolno osnovno izobrazbo v upravnih enotah z veèjimi mesti, rodnost žensk z zahtevnini poklici je višja kot rodnost katere koli skupine, razen kmetic, v upravnih enotah z veèjimi mesti, rodnost nevernic je višja od rodnosti katolièank itd. V drugih upravnih enotah, v katerih prav tako ni veèjih mest, rodnost ni tako visoka kot v širši okolici Ljubljane (npr. Ormož, Ljutomer, Gornja Radgona itd.). Samo odsotnost mest oèitno ni dovolj moèan razlog za višjo rodnost. Zdi se, da je za nadpovpreèno raven rodnosti najustreznejša kombinacija življenja na deželi in razmeroma varne zaposlitve v bližnjem mestu. RODNOST IN MEJE Hajnalova hipoteza o rodnostni meji med zahodno in vzhodno Evropo, ki naj bi med 16. in 20. stoletjem potekala od Trsta do St. Peterburga, implicira njen potek prek slovenskega ozemlja. Èe Hajnalovo loènico razumemo kot ožji ali širši pas, v katerem je zahodnoevropski tip poroènosti prehajal v vzhodnoevropskega, potem doslej zbrani podatki to hipotezo potrjujejo: na Koroškem in Štajerskem ter na goratem delu Gorenjske je bila poroènost nižja, starost mladoporoèencev pa višja kot na Primorskem, Notranjskem, Dolenjskem ali v Prekmurju. V Sloveniji je ostrino prehoda blažil visok delež nezakonskih rojstev na Koroškem in Štajerskem. V 18. in 19. stoletju je bilo zdajšnje ozemlje Slovenije vkljuèeno v štiri avstrijske dežele in dve ogrski županiji. Vse te enote so, razen Kranjske, segale preko meja sedanje Slovenije. Raven letnih kazalnikov rodnosti je bila po deželah in županijah razlièna, a o kaki izraziti rodnostni meji, vezani na deželne ali županijske meje, tudi zaradi razmeroma skopih podatkov, ne moremo sklepati. Šele za drugo polovico 19. stoletja lahko potrdimo, da je bila meja med Avstrijo in Ogrsko, ki je loèevala slovensko Štajersko od Prekmurja, tudi demografska meja: v Prekmurju sta bili rodnost in poroènost bistveno višji kot na Štajerskem, delež nezakonskih rojstev pa je bil tam znatno nižji. Tudi slovensko-hrvaška meja se v svojem severovzhodnem delu (med Štajersko in Hrvaško) izkaže kot demografska meja. Primerjava konènih potomstev za manjše ozemeljske enote v Sloveniji in sosednjih državah (slovenske generacije 1873–1877 in mlajše, hrvaške generacije 1873–1897, italijanske generacije 1920 in mlajše ter avstrijske generacije 1911–1915 in mlajše) namreè pokaže, da je slovenska podroèja z nizko rodnostjo generacij 269 POVZETEK IN SKLEP RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA 1873–1877 proti jugovzhodu omejevala meja med Avstrijo in Madžarsko, medtem ko so se podroèja z zmerno in visoko rodnostjo na jugu in jugozahodu (Istra, Kvarner) nadaljevala tudi preko te meje. Ženske, rojene po letu 1920, ki so živele v Sloveniji, Avstriji ali Italiji (Furlanija - Julijska Krajina), so veèinoma rojevale po drugi svetovni vojni, ko je bil politièni in gospodarski sistem v Sloveniji bistveno drugaèen kot v Italiji in Avstriji. Ta razlika bi lahko vplivala na razlike v ravneh rodnosti, vendar empirièni podatki kažejo, da ni bilo tako. Meja med Slovenijo in Italijo je bila z vidika rodnosti neopazna; zniževanje rodnosti je potekalo z enakim ritmom na obeh straneh meje. Tudi konèna potomstva na obeh straneh slovensko-avstrijske meje so si bila zelo podobna (na vzhodnem delu meje bolj, na zahodnem manj). Zdi se, kot da so bili tradicija in kulturni dejavniki pomembnejši od družbeno-ekonomskih. Bolj kot po ravni splošne rodnosti so se slovenske pokrajine v preteklosti razlikovale po deležu otrok, rojenih zunaj zakonske zveze. Te razlike so se ohranile do danes. Podroèje z visokim deležem zunajzakonskih rojstev se v Sloveniji razteza med vzhodnim delom slovensko-avstrijske meje in vzhodnim delom slovensko-hrvaške meje. Meja z Avstrijo je neopazna, meja s Hrvaško pa zelo ostra. Kljub sedemdesetim letom življenja v skupni državi Jugoslaviji vpliv nekdanje meje med Avstrijo in Madžarsko še ni izzvenel. Ohranja se v kulturnih normah, ki vplivajo na nekatere znaèilnosti rodnega vedenja. To je navsezadnje tudi razumljivo, saj se je veèji del slovensko-hrvaške meje (razen v Istri in Kvarnerju) izoblikoval že do konca 15. stoletja. ½To je bila politièna meja med nemško in ogrsko državo. Ta meja je doloèila sorodnemu slovanskemu prebivalstvu na obeh svojih straneh razlièen razvoj v družbenem, politiènem in kulturnem pogledu. Zahodni del Južnih Slovanov je razdelila na dva naroda: slovenskega in hrvatskega. Skoraj v vsem svojem razvoju se je poznejša narodnostna meja med Slovenci in Hrvati naslonila prav na to državno mejo, kakor se je izoblikovala do konca 15. stoletja.½(Grafenauer, 1956: 141). Slika 102: Zunajzakonska rojstva v Sloveniji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem, 1996 Viri: SURS; Demographishes,1997; Volkszälhung,1989; Demográfiai, 1998; Statistièki, 1996. 270 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA POVZETEK IN SKLEP RODNOSTNA POLITIKA V Sloveniji že nekaj èasa išèemo naèine, kako bi ljudi vzpodbudili, da bi se odloèali za veèje število potomcev. Tem iskanjem v pomoè povzemam besede P. McDonalda, ki zelo nizko rodnost v modernih družbah pojasnjuje s pomoèjo štirih teorij: teorije racionalne izbire, teorije izogibanja tveganju, teorije postmodernih vrednot in teorije enakopravnosti spolov (McDonald, 2002: 428–436). Teorija racionalne izbire predpostavlja, da ljudje pred odloèitvijo za otroka skrbno pretehtajo koristi in stroške. Koristi so psihološke narave in se lahko od osebe do osebe zelo razlikujejo. Stroške je mogoèe, razen psiholoških, izraziti v denarju. Èe ekonomski stroški otrok narašèajo, je lahko individualni psihološki prag prekoraèen in par se ne odloèi za otroka. Psihološke koristi otroka se z vrstnim redom otroka zelo verjetno manjšajo; najveèje so pri prvem otroku. Poleg tega se zmanjšujejo še s starostjo matere. Èe so vse druge okolišèine enake, je verjetneje, da se bo za dodatnega otroka odloèila ženska, ki je stara 29 let, kot pa ženska, ki je stara 39 let. Iz tega sledi, da je za poveèanje rodnosti treba poveèati psihološke prednosti (ugodnosti) ali pa zmanjšati ekonomske stroške. Teorija izogibanja tveganju dopolnjuje teorijo racionalne izbire. Izhaja iz ideje, da so stroški in koristi prihodnji stroški in koristi, zato jih ni mogoèe natanèno doloèiti. Zato je odloèitev za otroka, ki pomeni spremembo v življenju, odvisna od tega, kako ljudje vidijo svojo prihodnost. Èe so glede svoje ekonomske, socialne, osebne ali èustvene prihodnosti negotovi, se tveganju, ki ga prinese sprememba, izognejo. Nekateri avtorji poudarjajo vpliv poveèevanja ekonomske negotovosti. Ista zaposlitev ne traja veè vse življenje, trg dela lahko zahteva preseljevanje, cena denarja se lahko v kratkem èasu zelo spremeni, cene stanovanj prav tako. Zato ljudje raje investirajo v ekonomsko varnost (izobraževanje, stalna prisotnost na trgu dela, podaljševanje dela, ustvarjanje prihrankov), kot pa da sprejmejo negotovost, ki spremlja rojstvo otroka (zaèasno zmanjšanje dohodkov, nevarnost brezposelnosti, veèja poraba). Izogibanje tveganju lahko prenesemo tudi na socialno, osebno in èustveno podroèje. Otrok lahko vznemiri odnose med partnerjema, otroci lahko privzamejo navade, ki vznemirjajo starše, otroci imajo lahko v življenju smolo, eden od staršev lahko ostane sam z otrokom, zanimanje družbe za otroke se lahko zmanjša, lahko se znižajo otroški dodatki. Posameznik ali par lahko vse te nevarnosti zmanjša tako, da omeji število otrok. Teorija postmodernih vrednot je povezana s teorijo drugega demografskega prehoda. Ta razloži, da je razvoj družbenih in demografskih vedenj povezan s povelièevanjem vrednot osebnega uspeha, z zadovoljevanjem osebnih aspiracij, liberalizmom in z osvoboditvijo od tradicionalnih superstruktur, posebno vere. Te vrednote so povezane s poveèano razveznostjo, z življenjem v zunajzakonskih skupnostih in zunajzakonskimi rojstvi. Tako vedenje je veliko bolj razširjeno v zelo liberalnih družbah (npr. evropski sever) kot pa v bolj družinsko tradicionalnih družbah (npr. evropski jug). Kljub temu je rodnost v bolj liberalnih družbah višja kot v bolj tradicionalnih. Razloge za to razloži teorija enakopravnosti spolov. Osrednja misel teorije enakopravnosti spolov je razlikovanje med dvema sestavinama enakopravnosti; enakopravnost v družini (v institucijah, namenjenih družini) in enakopravnost zunaj družine (v institucijah, namenjenih posameznikom). Po avtorjevem mnenju se rodnost z visoke ravni zniža na zmerno, ko se poveèa enakopravnost spolov v družini. To se zgodi takrat, ko ženske dobijo možnost nadzorovanja (obvladovanja) rodnosti. Rodnost se zniža na zmerno raven, kar omogoèi hitro narašèanje enakopravnosti spolov v institucijah, usmerjenih na posameznika. Kombinacija velike enakopravnosti spolov v institucijah, namenjenih posameznikom (izobraževanje, zaposlitev), in ohranjanje manjše enakopravnosti v institucijah, namenjenih družinam, vpliva na nadaljnje zniževanje rodnosti. Tam, kjer je rodnost zelo nizka, se bo prièela poveèevati šele, ko se bo poveèala enakopravnost spolov v institucijah, namenjenih družinam, ko model družine z možem kot edinim hraniteljem ne bo veè referenèni model institucij, namenjenih družinam. Zato bo prehod z zelo nizke na manj nizko rodnost težji v bolj tradicionalnih kot v bolj liberalnih družbah. Slednje zelo nizke rodnosti morda sploh ne bodo imele. Iz povedanega sledi, da bi bilo potrebno iskati mehanizme, ki bi vzpodbujali zgodnejše rojevanje otrok, ki bi blažili ekonomsko negotovost in poveèevali enakopravnost med spoloma. Predvsem pa bi se morali o tem èim veè pogovarjati. 271 POVZETEK IN SKLEP RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Pri snovanju rodnostne politike pa ne bi smeli pozabiti na vlogo ukrepov drugih podroèij demografske politike, saj lahko posredno vplivajo tudi na rodno vedenja mladih. Kot primer navajamo podaljševanje delovne dobe, ki bo pripomoglo k uravnoteževanju razmerja med ekonomsko aktivnim in ekonomsko neaktivnim prebivalstvom. Ta ukrep lahko postane eden od dejavnikov nadaljnjega poviševanja povpreène starosti žensk in moških ob rojstvu njihovih otrok. Mladi bodo z rojstvom otrok èakali do upokojitve vsaj enega od staršev, da bi si tako zagotovili njihovo pomoè. RODNOST IN DEMOGRAFSKA STATISTIKA Za odloèitev o uvedbi rodnostne politike, za pripravo ukrepov in za spremljanje njenega izvajanja potrebuje država ustrezne podatke. Ti podatki morajo odražati spremembe v intenzivnosti in koledarju rojstev za razliène prebivalstvene skupine. Z zdajšnjim naèinom zbiranja podatkov je mogoèe sprotno, to pomeni letno, spremljati podatke o intenzivnosti in koledarju rojstev za vse prebivalstvo, ne pa tudi za njegove podskupine (izobrazbene, poklicne itd.). Podatke o rodnosti posameznih skupin prebivalstva so doslej zagotavljali le popisi prebivalstva in posebne ankete. Popisi so se izvajali vsakih 10 let, ankete pa obèasno. Za sprotno spremljanje uèinkov rodnostne politike je to premalo. Podatki, potrebni za sprotno izraèunavanje razliènih kazalnikov rodnosti v Sloveniji, izvirajo iz letnih podatkov o novorojenih otrocih in njihovih starših (vitalna statistika) in iz podatkov o starostni in spolni sestavi prebivalstva (Centralni register prebivalstva in podatkovna baza o tujcih pri MNZ). Za izraèun letnih kazalnikov rodnosti za posamezne prebivalstvene skupine (preèna analiza) manjkajo podatki o razliènih znaèilnostih prebivalstva (izobrazba, poklic, dohodek, družinski status itd.). V prihodnosti bo tovrstne podatke zagotavljala podatkovna baza socialnih statistik, ki jo vzpostavlja Statistièni urad RS. Poleg preène pa je za spremljanje rodnostnega vedenja prebivalstva nadvse pomembna tudi vzdolžna analiza. Za celotno prebivalstvo jo omogoèajo podatki vitalne statistike, za posamezne prebivalstvene skupine pa so jih doslej v doloèeni meri omogoèali popisi prebivalstva in deloma obèasne ankete. Leta 2011 bo Slovenija verjetno ponovno izvedla popis prebivalstva. Èe to ne bo veè klasièni popis - ta temelji na anketiranju posameznikov -, temveè popis, zasnovan na podatkovni bazi socialnih statistik, potem podatkov, ki bi povezovali razliène znaèilnosti žensk in njihovo dotedanjo rodnost, ne bo veè. Predvideni ustroj podatkovne baze socialnih statistik naj bi zagotavljal vsakoletna preseèna stanja prebivalstvenih skupin, opredeljenih z razliènimi spremenljivkami (Smrekar, 2004: 1-5). Števila živorojenih otrok ni med njimi. Zato bi bilo smiselno vzpostaviti posebno podatkovno bazo z izhodišèem v popisu 2002 (samostojno ali v okviru podatkovne baze socialnih statistik), s katero bi lahko sprotno spremljali življenjske poti žensk in moških ter njihovih otrok. Taka baza bi omogoèila kakovostne analize tako za generacije (vzdolžna) kot za koledarska leta (preèna); doslejšnje popisne podatke bi nadgradila s koledarjem in s sprotnim opazovanjem, doslejšnje podatke vitalne statistike pa s preseènimi stanji razliènih skupin prebivalstva. Zasnovana bi morala biti tako, da bi bilo mogoèe sèasoma vanjo vkljuèiti tudi podatke, ki jih zdaj še nimamo, npr. o starih starših. Podatkovna baza, namenjena analizam rodnosti in spremljanju uèinkov rodnostne politike, pa kljub številnim prednostim le ne bi mogla popolnoma nadomestiti dozdajšnjih popisov prebivalstva, saj je podatke o narodnosti, jeziku/jezikih in veroizpovedi mogoèe zagotoviti le s popisi oziroma z osebnim opredeljevanjem. Poleg tega je rodnost vedno bolj odvisna od dejavnikov, ki jih je težko izraziti v kolièinski obliki, zato bi bilo potrebno informacije, ki bi jih zagotavljala podatkovna baza, dopolnjevati z rednimi globinskimi anketnimi raziskovanji. Ta so v Sloveniji redka in nesistematièna. Od zadnje rodnostne ankete je minilo že 11 let. Dozdajšnje zbiranje in objavljanje podatkov o rojstvih je bilo skoraj dosledno vezano na ženske. Ker pa je vloga moških pri odloèanju o rojstvih otrok in pri skrbi zanje vedno pomembnejša, bi bilo treba veè pozornosti posveèati tudi zagotavljanju kakovostnih podatkov o oèetih. 272 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA POVZETEK IN SKLEP Tabela 97: Izbrani podatki in kazalniki, Slovenija, 1857–20051) Stopnja Umrljivost Delež Leto Živorojeni Umrli Naravni Poroke Nataliteta Mortaliteta naravnega dojenèkov zunaj- prirast ( ‰) (‰) prirasta (‰ ) zakonskih (%) rojstev (%) 1857 36688 28780 7908 7133 33,3 26,1 7,2 206,6 16,2 1858 35827 30894 4933 6879 32,4 28,0 4,5 213,4 15,9 1859 37853 31050 6803 6555 34,2 28,1 6,1 223,2 16,5 1860 33502 25013 8489 6832 30,2 22,6 7,7 219,4 16,3 1861 36312 28189 8123 7024 32,7 25,4 7,3 219,6 16,7 1862 35330 27671 7659 7152 31,7 24,9 6,9 212,2 16,2 1863 37007 27358 9649 6976 33,2 24,5 8,7 211,3 17,7 1864 36553 28538 8015 7289 32,7 25,5 7,2 201,4 18,6 1865 36384 30286 6098 7519 32,5 27,0 5,4 228,3 17,6 1866 37275 31853 5422 6224 33,2 28,4 4,8 217,4 18,2 1867 36359 29730 6629 7891 32,3 26,4 5,9 211,3 17,1 1868 38714 29350 9364 8919 34,4 26,1 8,3 175,6 13,7 1869 39506 29652 9854 10279 35,0 26,3 8,7 192,4 12,8 1870 40026 31786 8240 10012 35,3 28,0 7,3 213,6 15,9 1871 38845 29588 9257 9545 34,1 26,0 8,1 206,3 10,6 1872 37985 30682 7303 9208 33,2 26,8 6,4 211,9 10,5 1873 40174 34634 5540 9199 35,0 30,2 4,8 227,3 9,9 1874 39169 37942 1227 8959 34,0 32,9 1,1 249,1 9,9 1875 40191 32547 7644 9094 34,7 28,1 6,6 201,8 9,8 1876 41490 28448 13042 8799 35,7 24,5 11,2 187,5 9,6 1877 39400 31576 7824 7540 33,7 27,0 6,7 208,1 10,1 1878 38802 34618 4184 7403 33,1 29,5 3,6 210,9 9,7 1879 39897 34189 5708 8116 33,9 29,0 4,8 205,3 9,7 1880 41421 31779 9642 8103 35,0 26,9 8,2 195,8 9,9 1881 40627 31925 8702 8557 34,2 26,9 7,3 188,3 10,2 1882 41418 33880 7538 8650 34,7 28,4 6,3 192,4 9,9 1883 41876 32060 9816 8317 34,9 26,8 8,2 183,7 9,9 1884 42934 31539 11395 8851 35,7 26,2 9,5 172,2 10,3 1885 42679 31955 10724 8745 35,3 26,4 8,9 190,6 9,9 1886 43720 32319 11401 8968 36,0 26,6 9,4 184,2 9,9 1887 43515 31952 11563 8410 35,7 26,2 9,5 188,1 9,8 1888 43194 33203 9991 8594 35,3 27,1 8,2 187,1 9,6 1889 43813 33754 10059 8597 35,6 27,5 8,2 195,8 9,7 1890 40474 33186 7288 7991 32,8 26,9 5,9 210,8 9,4 1891 43686 31538 12148 8143 35,3 25,5 9,8 190,1 9,3 1892 42397 36376 6021 8685 34,2 29,3 4,9 215,5 9,4 1893 42966 33192 9774 8853 34,5 26,7 7,9 194,8 8,7 1894 43031 33682 9349 8648 34,5 27,0 7,5 193,4 8,8 1895 44602 33026 11576 9165 35,6 26,4 9,3 190,2 8,6 1896 44053 35407 8646 8641 35,1 28,2 6,9 194,1 8,4 1897 44572 32433 12139 8736 35,4 25,8 9,6 196,3 8,2 1898 43102 30100 13002 8273 34,2 23,9 10,3 182,4 7,9 1899 43671 30996 12675 8786 34,5 24,5 10,0 178,7 7,8 1900 43779 30536 13243 8672 34,5 24,1 10,4 186,3 7,8 1901 44069 30641 13428 8849 34,6 24,1 10,5 172,5 7,8 273 POVZETEK IN SKLEP RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Tabela 97: Izbrani podatki in kazalniki, Slovenija, 1857–20051) (nadaljevanje) Stopnja Umrljivost Delež Leto Živorojeni Umrli Naravni Poroke Nataliteta Mortaliteta naravnega dojenèkov zunaj- prirast ( ‰) (‰) prirasta (‰ ) zakonskih (%) rojstev (%) 1902 44969 30953 14016 8351 35,2 24,2 11,0 185,8 7,8 1903 43549 29668 13881 8441 33,9 23,1 10,8 180,2 7,5 1904 44240 29252 14988 8530 34,3 22,7 11,6 175,8 7,6 1905 43400 33148 10252 8849 33,5 25,6 7,9 203,1 7,5 1906 43968 29214 14754 8635 33,8 22,5 11,4 176,6 7,9 1907 42771 29950 12821 8350 32,8 22,9 9,8 186,9 7,6 1908 43559 30930 12629 8650 33,2 23,6 9,6 180,5 7,6 1909 44845 31851 12994 8598 34,1 24,2 9,9 191,9 7,5 1910 44317 28702 15615 8443 33,5 21,7 11,8 169,6 8,1 1911 42070 31140 10930 8302 31,7 23,5 8,2 196,2 7,6 1912 41058 28314 12744 8038 30,8 21,3 9,6 164,3 7,7 1913 41699 27572 14127 7665 31,2 20,6 10,6 169,8 8,0 1914 (30,0) (21,0) (0,0) 1915 (24,0) (24,0) (0,0) 1916 (18,0) (24,0) (-6,0) 1917 (18,0) (25,0) (-8,0) 1918 (18,0) (27,0) (-9,0) 1919 22,7 (18,4) 4,3 1920 35246 26678 8568 27,2 20,6 6,6 1921 39681 27711 11970 30,4 21,2 9,2 1922 39346 25088 14258 30,0 19,1 10,9 1923 40710 25003 15707 30,9 19,1 11,8 1924 40215 23297 16918 30,3 17,5 12,8 1925 39476 23405 16071 29,5 17,5 12,0 1926 38267 23307 14960 28,4 17,3 11,1 1927 37794 23324 14470 27,9 17,2 10,7 1928 37359 22355 15004 27,4 16,4 11,0 1929 35201 23189 12012 25,7 16,9 8,8 1930 38346 20846 17500 (10734) 27,8 15,1 12,7 (10,1) 1931 36851 22925 13926 (10319) 26,5 16,5 10,0 (10,7) 1932 36832 23849 12983 (9383) 26,4 17,1 9,3 (10,7) 1933 34587 22035 12552 (9352) 24,6 15,7 8,9 124,3 (10,1) 1934 33373 19585 13788 (9128) 23,5 13,8 9,7 118,4 (10,4) 1935 32433 20590 11843 (9823) 22,7 14,4 8,3 121,3 (10,8) 1936 32630 20479 12151 (10500) 22,7 14,2 8,5 111,4 (9,7) 1937 31520 21221 10299 (11556) 21,9 14,8 7,1 114,2 (9,3) 1938 31199 20392 10807 (11588) 21,6 14,1 7,5 115,7 (8,7) 1939 31251 19910 11341 (10997) 21,6 13,8 7,8 109,9 (8,6) 1940 31536 21001 10535 21,7 14,5 7,2 124,4 1941 32456 (19812) (12644) 22,3 13,6 8,7 1942 30681 22061 8620 21,2 15,2 6,0 1943 31434 25149 6285 21,8 17,4 4,4 1944 27379 26609 770 19,1 18,6 0,5 1945 20239 28572 -8333 14,3 20,2 -5,9 1946 28599 18145 10454 20,2 12,8 7,4 94,6 274 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA POVZETEK IN SKLEP Tabela 97: Izbrani podatki in kazalniki, Slovenija, 1857–20051) (nadaljevanje) Stopnja Umrljivost Delež Leto Živorojeni Umrli Naravni Poroke Nataliteta Mortaliteta naravnega dojenèkov zunaj- prirast ( ‰) (‰) prirasta (‰ ) zakonskih (%) rojstev (%) 1947 31312 18708 12604 15704 21,9 13,1 8,8 97,3 1948 31538 17884 13654 14183 21,9 12,4 9,5 96,9 12,76 1949 33284 18838 14446 14871 22,9 13,0 9,9 85,2 11,13 1950 35992 17335 18657 14469 24,5 11,8 12,7 81,3 12,04 1951 34819 18497 16322 13013 23,5 12,5 11,0 87,1 11,41 1952 34165 15617 18548 12556 22,9 10,4 12,5 67,7 11,06 1953 33754 14948 18806 13386 22,4 9,9 12,5 59,3 11,46 1954 31828 14897 16931 14126 20,9 9,8 11,1 57,2 10,9 1955 32096 15109 16987 14105 20,9 9,8 11,1 56,7 10,7 1956 31466 16351 15115 13740 20,4 10,6 9,8 50,6 10,8 1957 30086 14545 15541 13124 19,3 9,3 10,0 42,4 10,8 1958 28284 14082 14202 12998 18,0 9,0 9,0 39,6 10,7 1959 28429 15357 13072 13618 18,0 9,7 8,3 36,4 10,7 1960 27825 15145 12680 14013 17,6 9,6 8,0 35,1 9,1 1961 28955 14013 14942 14442 18,1 8,8 9,3 29,4 10 1962 29035 15866 13169 14535 18,1 9,9 8,2 30,0 10,1 1963 29174 15102 14072 14277 18,1 9,4 8,7 29,6 9,8 1964 29184 16729 12455 14622 17,9 10,3 7,6 28,1 9,2 1965 30587 15987 14600 15121 18,5 9,7 8,8 29,6 9,2 1966 30941 15248 15693 14348 18,5 9,1 9,4 26,0 8,7 1967 29824 16353 13471 13984 17,6 9,7 7,9 26,7 8,7 1968 28580 17446 11134 14010 16,8 10,2 6,6 27,1 8,8 1969 27883 18564 9319 14113 16,3 10,8 5,5 25,4 8,4 1970 27432 17353 10079 14281 15,9 10,1 5,8 24,5 8,5 1971 28278 17425 10853 14186 16,3 10,0 6,3 25,5 8,7 1972 28713 18153 10560 15792 16,4 10,4 6,0 21,0 9,7 1973 29548 17614 11934 15681 16,7 9,9 6,8 21,2 9,8 1974 28625 17206 11419 15408 16,0 9,6 6,4 19,0 9,9 1975 29786 18180 11606 15379 16,5 10,1 6,4 17,3 9,9 1976 30339 18157 12182 15048 16,8 10,0 6,8 19,4 10,5 1977 29904 17633 12271 15026 16,2 9,6 6,6 17,6 10,6 1978 30354 18357 11997 15695 16,3 9,9 6,4 16,6 11 1979 30604 18148 12456 14230 16,2 9,6 6,6 15,4 11,8 1980 29902 18820 11082 12377 15,7 9,9 5,8 15,3 12,1 1981 29220 18733 10487 12153 15,2 9,8 5,4 13,1 14,1 1982 28894 19647 9247 11689 15,0 10,2 4,8 14,0 15,2 1983 27200 20703 6497 11878 14,1 10,7 3,4 13,9 16,9 1984 26274 20214 6060 11386 13,5 10,4 3,1 13,9 18,2 1985 25933 19854 6079 10579 13,1 10,0 3,1 13,0 19,1 1986 25570 19499 6071 10621 12,9 9,8 3,1 11,9 19,7 1987 25592 19837 5755 10307 12,9 10,0 2,9 11,1 21,8 1988 25209 19126 6083 9217 12,6 9,6 3,0 10,0 22,6 1989 23447 18669 4778 9776 11,7 9,3 2,4 8,1 23,2 1990 22368 18555 3813 8517 11,2 9,3 1,9 8,4 24,5 1991 21583 19324 2259 8173 10,8 9,7 1,1 8,2 26,4 275 POVZETEK IN SKLEP RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Tabela 97: Izbrani podatki in kazalniki, Slovenija, 1857–20051) Stopnja Umrljivost Delež Leto Živorojeni Umrli Naravni Poroke Nataliteta Mortaliteta naravnega dojenèkov zunaj- prirast ( ‰) (‰) prirasta (‰ ) zakonskih (%) rojstev (%) 1992 19982 19333 649 9119 10,0 9,7 0,3 8,9 27,7 1993 19793 20012 -219 9022 9,9 10,0 -0,1 6,8 28,0 1994 19463 19359 104 8314 9,8 9,7 0,1 6,5 28,8 1995 18980 18968 12 8245 9,5 9,5 0,0 5,5 29,8 1996 18788 18620 168 7555 9,5 9,4 0,1 4,7 31,8 1997 18165 18928 -763 7500 9,1 9,5 -0,4 5,2 32,7 1998 17856 19039 -1183 7528 9,0 9,6 -0,6 5,2 33,6 1999 17533 18885 -1352 7716 8,8 9,5 -0,7 4,5 35,4 2000 18180 18588 -408 7201 9,1 9,3 -0,2 4,9 37,1 2001 17477 18508 -1031 6935 8,8 9,3 -0,5 4,2 39,4 2002 17501 18701 -1200 7064 8,8 9,4 -0,6 3,8 40,2 2003 17321 19451 -2130 6756 8,7 9,7 -1,0 4,0 42,5 2004 17961 18523 -562 6558 9,0 9,3 -0,3 3,7 44,8 2005 18157 18825 -668 5769 9,1 9,4 -0,3 4,1 47,0 2006 2007 2008 2009 2010 1) Podatki o številu umrlih dojenèkov na 1000 živorojenih se za obdobje 1930–1939 nanašajo na Dravsko banovino. Število porok od 1930–1939 je ocenjeno na osnovi podatka, da je število prebivalstva na ozemlju, ki je po prvi svetovni vojni pripadlo Italiji, predstavljalo 22 % ozemlja Dravske banovine (Šifrer, 1963) Delež zunajzakonskih rojstev je ocenjen na osnovi podatkov o živorojenih za Dravsko banovino, ocene Ž. Šifrerja o številu rojenih v Sloveniji in s predpostavko, da je bil delež nezakonskih otrok na delu ozemlja, ki je pripadel Italiji, tak kot na Primorskem pred prvo svetovno vojno (3,5 %). Nataliteto in mortaliteto je za obdobje 1914–1918 ocenil D. Vogelnik (Vogelnik, 1965). Za leto 1919 se vrednosti nanašajo na Dravsko banovino. Viri: Obdobje 1857–1913: lastni izraèuni in ocene na osnovi podatkov Ž. Šifrerja (Šifrer, 1963; Šifrer,1963a). Obdobje 1920–2004: Statistièni, 2003; Prebivalstvo, 2005; Statistièki, 1933–1941; Demografska, 1960–1991; Statistièni, 1953; SURS. 276 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA POVZETEK IN SKLEP Tabela 98: Starostno-specifiène stopnje splošne rodnosti, Slovenija, 1950–2005 Leto 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 1950 1,3 4,9 15,0 32,6 64,9 97,5 117,9 137,4 145,4 165,7 166,9 170,2 1951 ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... 1952 ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... 1953 0,9 4,8 14,5 38,7 63,9 92,8 117,8 139,2 154,5 160,6 164,9 162,1 1954 0,6 5,0 13,6 35,2 61,0 92,2 121,8 137,9 150,1 150,7 151,0 155,3 1955 0,4 4,0 14,1 38,7 63,8 100,6 121,6 147,2 155,2 160,8 151,4 151,7 1956 1,6 4,4 15,5 34,2 72,2 100,8 129,6 144,7 151,4 161,6 157,7 145,9 1957 1,5 4,4 15,0 36,3 66,4 103,1 127,0 145,6 148,2 154,5 157,3 146,4 1958 0,8 4,8 16,4 37,5 62,9 95,5 124,9 139,1 147,9 143,4 144,9 138,3 1959 1,6 6,0 17,0 36,7 71,9 102,9 127,5 147,4 145,2 153,3 147,0 133,8 1960 0,9 5,1 15,8 38,8 66,4 96,6 118,8 152,2 146,2 154,2 151,6 140,6 1961 1,1 5,3 22,2 46,8 78,3 111,2 137,6 153,1 160,9 152,5 150,6 141,0 1962 1,3 7,1 21,7 56,1 90,6 124,2 145,8 157,4 161,2 160,2 152,0 137,9 1963 1,4 6,4 18,2 50,7 99,9 134,3 150,1 156,4 164,3 159,7 144,8 143,7 1964 1,3 6,1 24,4 48,0 97,0 141,1 157,6 166,3 163,4 165,3 150,8 142,0 1965 1,5 7,5 25,7 62,2 101,5 139,9 178,8 183,9 179,2 172,3 160,4 156,0 1966 1,6 9,3 27,8 69,0 109,1 142,3 161,0 187,3 169,0 173,5 165,6 157,5 1967 0,3 2,7 20,0 79,0 110,3 155,0 158,9 174,8 178,1 154,1 151,2 144,2 1968 2,1 10,0 29,6 64,5 111,5 144,4 169,6 151,5 160,9 158,7 139,5 138,3 1969 1,8 9,2 25,3 64,8 109,7 150,4 155,5 162,3 147,9 141,6 139,8 125,1 1970 2,1 9,0 30,6 60,7 105,9 142,9 158,4 157,8 161,7 138,3 130,4 126,7 1971 2,0 12,0 32,5 68,4 112,0 150,7 169,0 166,5 156,5 159,4 130,6 131,9 1972 4,5 11,8 34,9 76,7 123,0 151,7 165,2 166,9 156,1 151,7 146,6 119,2 1973 3,9 12,5 38,5 88,3 129,7 158,7 164,3 164,6 164,4 150,3 141,4 132,9 1974 2,9 12,1 42,0 85,2 134,4 154,8 163,7 156,2 158,4 143,2 134,2 124,9 1975 2,4 13,0 40,0 94,9 138,4 169,7 173,4 173,0 159,8 154,0 139,1 124,2 1976 2,7 15,9 46,7 90,5 142,6 173,0 182,0 176,2 167,3 152,2 143,0 128,9 1977 2,9 15,4 43,8 89,4 140,6 172,5 180,5 177,9 170,2 164,3 140,5 127,8 1978 2,5 13,0 38,1 89,0 143,3 181,8 189,2 186,6 180,3 161,2 151,3 125,1 1979 3,1 12,8 42,4 87,1 150,6 186,7 196,5 191,0 177,7 172,5 145,0 137,0 1980 2,3 11,4 38,7 89,1 143,8 172,4 191,6 178,7 176,7 165,6 150,1 130,6 1981 2,3 9,1 35,3 75,3 130,3 156,5 168,8 163,1 158,2 150,1 134,1 125,4 1982 2,0 9,5 30,2 70,4 120,8 155,1 165,2 165,6 163,8 153,2 135,8 122,3 1983 1,2 10,5 29,5 68,4 117,4 147,7 159,3 155,5 158,7 141,8 127,1 113,7 1984 1,9 9,6 26,9 64,5 110,0 145,1 154,5 155,6 147,5 133,0 128,4 113,2 1985 1,7 6,9 25,5 60,7 103,1 138,3 150,2 150,9 145,7 135,6 126,8 116,3 1986 1,5 5,4 23,0 57,1 95,3 130,5 143,9 152,0 145,2 143,0 123,0 112,6 1987 1,9 6,3 23,5 51,1 90,8 129,1 144,8 149,8 143,3 141,6 129,5 114,2 1988 1,1 5,9 18,6 48,6 87,8 121,6 140,3 140,4 143,4 136,9 132,5 118,3 1989 1,1 5,9 15,3 41,9 75,1 107,7 125,5 140,6 137,8 128,2 122,5 110,4 1990 1,1 5,4 14,4 34,3 69,5 96,5 116,1 124,1 127,4 127,9 120,9 108,6 1991 1,3 4,2 11,0 30,7 58,7 88,8 105,3 115,8 123,6 124,6 117,7 108,7 1992 1,0 3,6 10,4 29,4 53,5 75,9 96,4 106,2 118,9 118,0 111,7 105,6 1993 0,6 1,9 10,0 23,0 46,8 69,8 83,2 98,5 112,7 115,9 116,6 107,8 1994 0,8 2,9 7,3 21,8 38,8 64,6 78,1 94,9 101,3 110,3 115,2 108,1 1995 1,0 3,0 6,1 17,2 38,2 55,7 68,8 84,2 98,1 103,1 109,1 110,8 1996 0,4 1,9 5,4 15,2 31,9 49,8 66,8 81,7 92,7 99,1 104,9 111,2 1997 0,6 2,3 5,4 11,0 26,3 42,1 59,6 73,9 85,8 94,0 112,2 103,0 1998 0,4 2,1 4,8 9,8 24,1 39,9 53,4 66,3 82,2 86,0 95,6 106,8 1999 0,5 1,9 3,1 10,7 21,5 32,8 48,8 61,9 73,2 87,7 97,6 103,9 2000 0,4 2,2 4,2 10,1 19,2 30,4 44,4 61,0 70,4 85,4 98,1 110,8 2001 0,7 1,7 3,2 8,2 18,4 29,3 41,9 49,2 60,9 75,7 87,2 98,0 2002 0,2 2,1 3,9 7,1 15,7 24,2 35,4 47,7 57,3 66,6 84,2 97,2 2003 0,7 1,9 4,0 8,4 13,4 25,4 32,0 41,8 54,4 65,4 82,1 90,3 2004 0,6 1,6 3,3 7,2 13,2 23,7 29,9 42,1 51,9 66,9 78,5 88,5 2005 0,6 1,5 4,7 7,1 16,0 20,8 29,9 39,3 45,6 63,4 78,2 91,2 2006 2007 2008 2009 2010 277 POVZETEK IN SKLEP RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Tabela 98: Starostno-specifiène stopnje splošne rodnosti, Slovenija, 1950–2005 (nadaljevanje) Leto 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 371) 38 1950 171,4 171,9 159,1 169,8 158,1 128,6 130,4 100,7 90,0 1951 ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... 1952 ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... 1953 160,4 153,9 153,6 139,9 135,4 120,9 122,4 104,5 80,3 1954 146,4 136,2 132,7 132,1 120,8 117,5 99,6 102,1 70,1 1955 147,0 140,4 129,5 122,9 116,7 112,2 102,1 94,5 71,8 1956 142,0 133,3 129,3 119,6 107,1 103,8 92,9 86,2 68,9 1957 130,9 128,4 116,1 110,9 100,7 94,3 90,2 79,9 61,6 1958 132,3 118,6 114,6 104,1 81,0 84,6 81,4 72,8 53,7 1959 132,8 123,5 113,6 102,5 91,6 87,1 73,2 64,5 51,7 1960 130,3 121,3 114,2 98,5 93,0 78,8 72,0 61,8 46,4 1961 131,8 120,7 112,9 104,3 91,0 83,0 69,9 63,0 46,9 1962 130,4 121,6 110,2 98,6 87,7 81,1 68,0 60,1 43,1 1963 134,4 120,6 102,9 95,8 89,1 84,4 72,1 60,4 39,6 1964 129,4 120,1 106,3 98,5 86,3 78,4 70,8 59,8 46,7 1965 140,9 126,4 118,2 104,5 92,1 78,5 73,2 63,9 42,1 1966 142,4 122,8 119,8 106,2 101,7 84,7 77,9 63,9 42,4 1967 133,9 123,5 111,2 106,4 87,8 76,3 73,4 61,9 41,9 1968 132,0 117,2 106,0 96,4 80,0 74,3 67,3 54,0 37,1 1969 120,8 112,1 102,8 91,2 79,0 74,7 63,9 58,5 35,8 1970 106,1 105,9 96,0 87,7 78,8 67,9 60,2 54,3 41,5 36,2 34,6 31,0 1971 116,0 97,7 97,7 84,0 79,9 66,7 57,9 54,5 40,9 39,8 33,5 26,9 1972 109,7 105,4 91,3 88,0 74,6 66,8 55,1 50,1 43,6 34,5 30,0 27,1 1973 111,1 98,9 95,0 80,3 69,5 66,9 60,2 48,8 42,6 38,9 32,8 25,9 1974 110,7 98,6 87,0 77,7 65,8 61,6 53,3 45,0 39,9 32,6 30,2 22,9 1975 117,5 104,0 81,5 74,7 64,7 56,4 50,7 48,2 41,3 30,6 28,0 22,3 1976 115,6 105,6 91,2 75,4 65,8 56,3 47,4 46,3 36,7 34,8 24,3 21,0 1977 116,9 95,9 81,5 77,4 63,4 53,0 50,4 36,8 34,0 28,0 25,6 18,8 1978 118,9 102,3 90,4 72,7 64,5 52,7 46,0 36,7 31,0 26,0 24,4 18,9 1979 113,8 100,9 85,1 76,4 61,0 56,8 41,1 34,5 31,3 27,0 20,6 17,9 1980 110,7 89,1 84,7 70,8 56,3 47,0 43,0 33,4 27,5 24,5 16,4 17,1 1981 106,7 89,9 76,6 71,8 57,8 49,1 38,1 34,9 28,4 22,4 20,0 13,8 1982 106,2 89,3 78,4 65,4 57,4 46,4 38,2 31,8 27,9 21,5 17,5 16,0 1983 99,9 82,3 67,2 63,6 49,7 44,2 36,9 27,8 24,8 22,1 15,4 10,4 1984 93,9 82,1 72,2 56,5 49,6 40,4 34,4 28,7 20,5 17,3 15,1 10,6 1985 92,6 83,1 71,3 55,4 49,6 40,7 32,6 28,1 22,2 20,5 13,9 13,2 1986 94,4 84,8 68,8 58,4 50,4 40,0 34,0 28,5 23,5 20,0 13,5 10,6 1987 103,3 84,9 70,8 59,4 49,3 37,4 33,4 28,5 22,7 17,9 15,5 11,9 1988 106,9 86,2 75,4 57,8 48,8 42,0 31,3 27,1 23,2 17,7 14,0 9,6 1989 101,2 84,6 68,7 54,5 46,9 36,0 33,1 26,7 19,3 17,2 12,7 11,3 1990 91,8 81,9 70,6 54,9 45,5 37,8 30,6 25,5 21,0 15,1 11,9 9,6 1991 96,1 81,0 71,1 54,9 50,6 39,3 30,4 24,5 22,6 15,3 11,8 10,2 1992 90,9 77,6 66,6 58,3 48,5 35,8 29,8 22,7 19,2 15,7 11,3 8,8 1993 94,4 84,2 75,2 63,5 49,4 41,5 32,9 25,8 20,2 16,6 14,0 9,3 1994 100,0 88,5 76,6 67,1 55,3 45,8 37,0 27,1 23,9 16,3 12,8 9,9 1995 98,6 93,4 77,7 65,4 57,8 49,0 37,6 30,7 23,9 18,8 13,6 10,3 1996 106,0 92,4 81,1 69,6 60,1 51,2 40,1 32,6 23,6 18,4 15,9 10,7 1997 101,0 94,3 85,3 70,1 61,6 51,8 43,5 32,4 26,5 19,1 16,8 10,8 1998 104,4 97,3 87,9 77,6 62,2 52,0 43,7 34,6 28,8 20,5 15,4 12,1 1999 102,4 97,0 87,4 77,9 65,4 55,3 44,4 36,3 28,6 22,4 16,5 11,3 2000 107,1 99,3 98,4 89,6 73,5 60,1 43,9 37,3 30,1 25,8 19,2 12,1 2001 102,5 102,1 100,8 92,3 76,3 58,7 49,2 42,1 32,3 23,3 18,2 14,9 2002 102,7 103,2 100,3 88,6 82,6 67,3 56,6 43,0 34,6 26,3 23,0 15,5 2003 93,7 106,7 101,5 98,2 79,4 69,9 58,9 46,3 33,6 26,9 21,2 16,2 2004 101,9 106,1 110,7 98,5 87,2 72,3 68,1 52,1 39,3 28,1 24,6 16,4 2005 101,2 102,9 108,0 96,9 91,9 81,9 67,9 56,0 45,7 33,4 24,5 16,6 2006 2007 2008 2009 2010 1) Za leto 1950 in za obdobje 1953–1969 se vrednosti nanašajo na starostno skupino 35–39 let. 278 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA POVZETEK IN SKLEP Tabela 98: Starostno-specifiène stopnje splošne rodnosti, Slovenija, 1950–2005 (nadaljevanje) Leto 39 40 41 422) 43 44 45 46 472) 48 49 1950 42,0 4,1 1951 ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... 1952 ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... 1953 34,5 3,1 1954 31,0 2,8 1955 27,5 2,4 1956 23,7 2,3 1957 20,4 1,9 1958 17,9 2,7 1959 15,8 1,9 1960 15,7 1,5 1961 17,0 1,4 1962 15,7 0,6 1963 15,9 1,5 1964 14,2 0,7 1965 12,7 1,6 1966 13,6 0,8 1967 12,6 1,2 1968 11,5 1,1 1969 10,3 1,0 1970 23,4 18,7 10,1 1,0 1971 23,0 19,2 10,0 0,7 1972 22,1 16,8 9,2 0,5 1973 22,6 15,8 9,5 0,6 1974 20,4 13,6 8,3 0,4 1975 18,4 13,0 7,9 0,5 1976 17,8 12,7 7,0 0,6 1977 16,1 13,2 6,9 0,5 1978 16,2 11,3 5,9 0,5 1979 15,2 9,9 5,8 0,5 1980 14,6 9,7 5,3 0,5 1981 10,4 9,9 5,6 0,3 1982 11,8 7,8 4,6 0,3 1983 10,6 8,2 4,1 0,3 1984 8,8 7,0 3,9 0,3 1985 6,6 7,5 3,5 0,3 1986 7,4 6,7 3,0 3,0 2,0 1,6 0,5 0,2 0,3 0,0 0,0 1987 8,1 6,6 3,5 2,4 1,0 1,6 0,3 0,1 0,0 0,0 0,0 1988 9,0 6,6 3,3 2,7 1,0 1,0 0,2 0,2 0,2 0,0 0,0 1989 7,8 5,3 4,0 2,6 2,1 0,6 0,2 0,2 0,2 0,0 0,0 1990 6,7 5,5 3,1 2,8 1,5 0,8 0,2 0,2 0,2 0,1 0,0 1991 7,4 5,9 4,1 2,5 1,3 0,9 0,3 0,2 0,2 0,1 0,0 1992 5,6 5,1 3,2 2,8 1,4 0,8 0,5 0,0 0,1 0,1 0,0 1993 8,6 4,5 3,2 2,4 1,8 0,8 0,4 0,1 0,0 0,3 0,0 1994 7,2 3,9 2,8 1,7 1,6 0,7 0,1 0,4 0,1 0,1 0,0 1995 7,0 5,9 2,9 1,6 1,4 0,4 0,5 0,4 0,0 0,0 0,0 1996 6,7 6,0 3,1 2,5 1,5 0,6 0,4 0,1 0,0 0,0 0,0 1997 8,0 5,1 3,5 1,8 1,3 0,5 0,3 0,1 0,1 0,0 0,1 1998 9,7 6,0 5,1 2,2 1,3 0,9 0,3 0,1 0,1 0,1 0,0 1999 8,4 6,6 4,3 1,8 1,1 0,9 0,6 0,1 0,0 0,0 0,0 2000 10,3 7,2 3,9 2,5 1,6 0,6 0,0 0,3 0,0 0,0 0,0 2001 9,1 5,9 4,1 2,5 1,5 0,6 0,3 0,2 0,0 0,0 0,0 2002 9,5 7,7 4,3 2,7 1,5 0,7 0,3 0,1 0,0 0,0 0,1 2003 11,5 8,0 4,4 3,1 1,8 0,3 0,3 0,3 0,1 0,0 0,0 2004 12,0 9,7 5,7 3,2 2,0 0,9 0,7 - 0,1 - - 2005 13,5 9,2 5,4 3,3 2,5 0,7 0,7 0,4 0,2 0,1 - 2006 2007 2008 2009 2010 2) Vrednosti za leto 1950 in za obdobje 1953–1985 se nanašajo na petletne starostne razrede (40–44 let in 45–49 let). Viri: Demografska, 1957–1989; Statistièni, 1990–2004; SURS. 279 POVZETEK IN SKLEP RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA 280 SUMMARY RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA The decrease in the share of women without children was accompanied by the decrease of the share of women with three children or more. Therefore, the number of women with children was rising and the number of women with many children was falling. As regards their size, families were becoming ever more similar. In the 1873–1877 birth cohorts only 7% of women gave birth to two children, while in the cohorts born in 1957–1961 the share of women with two children was 55%. At the end of the 19th century the mean age of women at childbirth was 32 years. By the end of the 1970s it decreased to 25.4 years but since then it has been rising again to almost 30 years. In the next few years the mean age of women at childbirth will probably continue to increase and it may reach the value that was observed 100 years ago. As the mean age of women at childbirth was changing, so was the mean age of women at the birth of the first child. We estimate that at the end of the 19th century a woman was on average 26–27 years old when she gave birth to her first child; by the end of the 1970s her mean age dropped to 23, but since then it has been rising again. In the late 1990s it was already over the value of the late 19th century while in 2005 it was 27.8 years. The decrease in the mean age of women at childbirth, probably related to the intensive process of industrialization and urbanisation, which enabled early employment and thus early economic independence of young people. In the 18th and 19th centuries the high mean age of women at childbirth was the result of late marriages and high fertility levels, while nowadays the reason for the high mean age of women at childbirth is the postponement of births to older ages. Late marriages were the consequence of economic obstacles, which prevented young peo- ple to get married. The postponement of births to older ages is probably caused by the same reasons, but in very different social circumstances. Regional differences Slovenia is situated on the crossroads of four large natural entities (the Alps, the Dinaric mountain chain, the Pannonian plain and the Mediterranean) and four large language groups (Slavic, Romance, Germanic and Ugro- Finnish). In addition, parts of its territory used to belong to different political entities. As political unit with the present borders Slovenia came into existence in 1954. These very facts are enough to presume that the fertility behavior of Slovene population has not been the same in all its regions. The oldest data on fertility-related regional differences refer to extra-marital births. The differences can already be observed in the 18th century: the proportion of extra-marital births was the highest in Koroška, followed by Štajerska, Kranjska, Prekmurje (data from mid-19th century on) and Primorska. These regional differences have been preserved until today. The first data on the mean age at marriage refer to the last decade of the 18th century. Regional differences seem to be similar: brides from the northern part of Slovenia (Koroška, parts of Štajerska and Gorenjska) were a few years older than brides from Primorska and Prekmurje. Some of these regional differences have been preserved, although modified with a high mean age of brides in urban areas. Data on celibacy of women (percentage of single women at the age of 50 or over) are available only for birth cohorts born in the second half of the 19th century and younger. In birth cohorts 1873–1877 the proportion of single women was low in the south-western (Primorska) and the north-eastern (Prekmurje) parts of Slovenia (less than 10%), while in other parts it was high (up to 25%). In the course of time the differences became smaller and in the second part of the 20th century their importance diminished, since the fertility of single women has been getting similar to the fertility of married women. Before the demographic transition regional differences of fertility were important and mostly determined by differ- ences in the mean age at marriage and celibacy. The roots of differences in the fertility behavior of people living in different regions in Slovenia go far back into the past. There were two principles governing the medieval law of inheritance: the principle of the divisibility of property (all eligible heirs inherit the same share of property), and the principle of the indivisibility of property. The principle of the indivisibility of property, which was kept in most places 282 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA SUMMARY in Slovenia until the 20th century, made marriages more difficult and had an impact on the high celibacy and high proportions of extra-marital births. Since the end of the Middle Ages the principle of the divisibility of property has been spreading from the coastline towards the interior of the country. Therefore, people could be married young, celibacy was low and so was extra-marital fertility as well, and fertility was high. Fertility was high also in Prekmurje, where many people were working on large estates. First changes were brought about in the second part of the 19th century when all restrictions related to marriage and divisibility of property were abolished. The marriage and fertility rates slightly increased and the differences between regions slightly decreased. However, traditional regional differences disappeared only when efficient methods of contraception gained widespread acceptance. But new differences appeared soon. Lower fertility in urban compared to rural areas became a rule. Differences were getting smaller but there has been no sign of uniformity. The lowest levels of completed fertility and total fertility rate are now recorded in the coastal region, in Ljubljana, Zasavje and Maribor (1.6–1.7 children per woman) while the lowest levels of total fertility rate for 2000–2002 period are in the costal region and north eastern part of Slovenia. In the same birth cohorts and periods the highest fertility levels are recorded in administrative units situated around the administrative unit of Ljubljana. A relatively high completed fertility and total fertility rate in administrative units around Ljubljana are probably related to the fact that there are no major cities and that these areas have good road and railway networks directed towards Ljubljana, which offer many relatively safe (permanent) jobs mostly in services. This is not the case in the north-eastern part of Slovenia, since Maribor (the second biggest city) used to be a distinctly industrial city that lost many jobs during the period of economic transition. The fertility rates in its surroundings were decreasing and Maribor became the city with the lowest completed fertility in Slovenia. Despite the fact that differences in the fertility rate are the greatest between cities and rural areas, in some elements of fertility behavior regional differences from the periods before the demographic transition are still preserved. For example, the share of children born to unmarried mothers is still the highest in the same places as it was 100 or 200 years ago, and the mean age at first marriage is still lower in Prekmurje and the southern part of Slovenia than in Štajerska and Koroška. Historical differences have become part of the culture and as such they are transmitted from generation to generation. Perhaps they will gradually disappear under the second demographic transition. Differential fertility Fertility of subgroups within a population, defined by one of more common characteristics, can vary considerably. Before the demographic transition the differences were the greatest between married and single women and between those who married early and those who married late. With the spread of family planning these differ- ences began to disappear, while the differences related to education, occupation, place of residence, etc., started to increase. These new differences were large at the beginning of the demographic transition and are nowedays small. Although the differences are getting smaller, an analysis of completed fertility reveals that single women, more educated women, women who have more demanding jobs, women who live in multi-dwelling buildings, who are not religious and who live in large cities still have fewer children than married women, women who have lower education, less demanding jobs, live in detached houses, outside large cities and are religious. In Slovenia the fertility of single women has never been negligible. The proportion of extra-marital births has never been below 8%. It started to increase rapidly in the mid-1970s. A half of all children born in 2005 was born to unmarried parents. In the past the fertility of unmarried mothers was mostly the result of obstacles that the society posed to people getting married, whereas now it reflects the free will of people not to get married. A special subgroup of Slovene population are immigrants. In cohorts born 1947–1951 and earlier their fertility was slightly lower than fertility of people born in Slovenia, while in younger birth cohorts it is slightly higher. The 283 SUMMARY RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA reason probably lies in the changed religious structure of immigrants. However, a slightly higher completed fertil- ity of immigrants have no major effect on completed fertility of the population of Slovenia. The share of immigrants is small, and completed fertility of the second generation immigrants had always been lower than the completed fertility of Slovene women (defined by mother tongue). Immigrants mostly settele in urban areas. Spatial distribution of people with similar characteristics (same level of education, similar occupations, etc.) is not uniform: there are more highly educated people in cities and more farmers in agricultural areas, etc. It could therefore be possible to explain the differences in fertility rates between individual parts of Slovenia with differ- ences in the social structure of the population. However, in the second half of the 20th century in administrative units with high completed fertility all subgroups had higher fertility than the same subgroups in administrative units with low completed fertility. Fertility level does not only depend on the personal characteristics of individuals but also on the environment in which the individuals live. Areas with the highest fertility are administrative units that have no major cities but are located near the largest city. In these administrative units the completed fertility of highly educated women is the same as that of women with incomplete elementary education in administrative units with major cities; the fertility of women with more demanding jobs is higher than the fertility of any other group except women farmers in administrative units with major cities; the fertility of women who are not religious is higher than the fertility of Catholic women, etc. In other administrative units without major cities fertility is not as high as that around Ljubljana. The absence of cities alone is obviously not enough for higher fertility. It seems that for the above average fertility the best combination is living in a rural area and having a relatively safe job in a nearby city. Fertility and borders Hajnal (1965) stated that the eastern limit of the spread of west european marriage pattern was the line connect- ing Trieste and St. Peterburg. His thesis implies that the line crossed the Slovene territory. The data collected so far confirm his statement if Hajnal's line is not considered as a straight line but as a wider strip in which the western European marriage pattern turned into the eastern European pattern. The transition from the west to the east european pattern was in Slovenia offset by the high share of children born to unmarried mothers in Koroška and Štajerska. In Koroška and Štajerska and in the mountainous part of Gorenjska the mean age at marriage was rather high and a significant part of the population remained unmarried for life. In Primorska, Notranjska, Dolenjska or Prekmurje the age at marriage was lower and the proportion of never married smaller. In the 18th and 19th centuries the present territory of Slovenia was part of four Austrian lands and two Hungarian counties. All these units, except Kranjska, extended across the present borders of Slovenia. The annual fertility indicators differed between the lands and counties, but there was no clear fertility border related to the borders between provinces or regions. Not until the second half of the 19th century can we confirm that the border be- tween Austria and Hungary, which separated today's Slovene regions of Štajerska and Prekmurje, was also a demographic border: in Prekmurje fertility was much higher than in Štajerska, but even greater was the difference in nupciality. This border is however slowly disappearing. The border between Croatia and Slovenia was in its north-eastern part (between Štajerska and Croatia) a demo- graphic border as well. Namely, the comparison of completed fertility for smaller territorial units in Slovenia and in neighbouring countries (Slovene birth cohorts born in 1873–1877 and after, Croatian birth cohorts 1873–1897, Italian birth cohorts born in 1920 and after and Austrian birth cohorts born in 1911–1915 and after) shows that Slovene areas of low fertility (birth cohorts 1873–1877) were limited towards the south-east by the border be- tween Austria and Hungary, while areas of moderate and high fertility in the south and south-west (Kvarner, Istra) extended across the border (Šircelj, 2000). Women in Slovenia, Austria and Italy (Friuli Venezia Giulia) who were born after 1920 mostly had children after World War II, when the political and economic system in Slovenia was very different from the ones in Italy and Austria. This difference could have an impact on the differences in fertility levels, but empirical data show that this was not the case. Completed fertility was very similar on each side of the two borders. It seems that tradition and cultural factors were more important than differences the political and economic systems. 284 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA SUMMARY More than by general fertility, Slovene regions differed by the extra-marital fertility. These differences have been kept until today. The area of high proportions of extra-marital births extends from the eastern part of the border between Slovenia and Austria to the eastern part of the border between Slovenia and Croatia. The border with Austria is almost invisible, while the border with Croatia is very sharp. Despite 70 years of cohabitation in the same state, Yugoslavia, the impact of the old border between Austria and Hungary has not disappeared. It is kept in cultural norms that influence some elements of fertility behaviour. This is understandable because the greater part of the border between Slovenia and Croatia (except in Istria and Gorski kotar) was determined already by the end of the 15th century. This was a political border between the German and Hungarian states. "This border caused different social, political and cultural development for the related Slavic population on both sides of the border. The western part of South Slavs was divided into two nations (ethnicities): Slovenes and Croats. In almost all its development the later ethnic border between the Slovenes and the Croats was determined by this political border which was set up by the end of the 15th century." (Grafenauer, 1956: 141). Europe and Hajnal's line, end of 18th century _____ Hajnal's line – – – – Regions with relatively high nuptiality west to the Hajnal's line Vir: Livi Bacci, 2000: 130. 285 SUMMARY RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA 286 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA METODOLOŠKI DODATEK METODOLOŠKI DODATEK Prouèevanje razvoja in dejavnikov rodnosti zahteva uporabo razliènih kvantitativnih kazalnikov. Idealnega kazalnika rodnosti, ki bi bil primeren za vse vrste analiz in za vsa èasovna obdobja, namreè ni. Odloèitev za uporabo doloèenega kazalnika je odvisna od vrste in namena analize ter od razpoložljivih virov podatkov in njihove kakovosti. Prav razpoložljivost in kakovost podatkov sta za Slovenijo vse do druge polovice 20. stoletja odloèilna dejavnika pri izbiri ustreznega kvantitativnega kazalnika rodnosti. Metodološki dodatek je razdeljen na tri poglavja: prvo govori o virih podatkov, drugo o kakovosti podatkov in tretje o demografskih metodah analize rodnosti. Statistiène metode niso vkljuèene, ker so za raziskovanje rodnosti primarne demografske metode. Uporaba statistiènih metod je namreè smiselna šele po temeljiti demografski analizi. 1 VIRI PODATKOV Za prouèevanje rodnosti potrebujemo podatke o rojstvih in o prebivalstvu, iz katerega ta rojstva izhajajo. Osnovna in najpomembnejša sta podatka o številu živorojenih otrok in o številu prebivalstva, ker nam primerjava obeh omogoèi ugotavljanje pogostnosti rojstev v nekem prebivalcev. Vsako natanènejše prouèevanje rodnosti pa seveda zahteva tudi podrobnejše podatke o prebivalstvu in o rojstvih. Zagotavljajo jih popisi prebivalstva, vitalna statistika, ankete, register prebivalstva, zdravstvena statistika. Posebna skupina virov za starejša zgodovinska obdobja so literarni viri. Ker so ti subjektivne narave, so lahko le dodaten, vendar pogosto zelo dobrodošel vir informacij za tista obdobja, za katera je podatkov še malo ali pa so nezanesljivi. 1. 1 Popisi prebivalstva Prvo splošno štetje prebivalstva v naših krajih je bilo izvedeno leta 1754. Temu štetju bi morala vsaka tri leta slediti nova štetja. Vendar je bilo zaradi sedemletne vojne naslednje izvedeno šele 1762. Rezultati obeh štetij so bili slabi; število prebivalstva je bilo podcenjeno. Zato je bilo že naslednje leto namesto triletnega uvedeno enoletno štetje. Bilo je dvojno, cerkveno in posvetno. Prva štetja niso dala zaželenih rezultatov. Glavni razlog je bil v tem, da država ni imela primernih organov, ki bi lahko in hoteli izpeljati zanesljiva štetja. Ko pa je Avstrija leta 1769 izvedla reformo svoje armade, s katero je bila uvedena obvezna rekrutacija, je bilo nujno, da pozna natanèno število svojih prebivalcev. Tako je bil leta 1770 izveden prvi popis prebivalstva, pretežno z vojaških vidikov. S tem je postalo štetje prebivalstva za dobo 80 let najprej vojaška zadeva in šele potem tudi zadeva civilnih oblasti. Po mnenju F. Zwittra so "vojaške konskripcije dale prve zanesljive rezultate za število prebivalstva" (Zwitter, 1936). Ž. Šifrer pa meni, da tudi ta štetja niso dovolj zanesljiva za sklepanje o številu prebivalcev. Zadnje štetje po sistemu vojaških konskripcij je bilo izvedeno leta 1850. Pri splošni reorganizaciji davène uprave, ki je sledila revoluciji leta 1848, je bilo namreè reorganizirano tudi izvajanje popisov. Tako se je z letom 1857 zaèela vrsta modernih avstrijskih popisov prebivalstva, ki so si sledili vsakih 10 let: 1857, 1869, 1880, 1890, 1900 in 1910. Za popis leta 1857 so prviè doloèili kritièni trenutek popisa, izvedli so ga politièni okraji in obèine in prviè "se je izvedla temeljita starostna, stanovska in poklicna statistika" (Šifrer, 1963). Rezultati štetja so bili prikazani za stalno in za navzoèe prebivalstvo. Vsa nadaljnja štetja so upoštevala le naèelo navzoèega prebivalstva. V vrsti modernih avstrijskih popisov prebivalstva je bilo štetje leta 1857 edino, ki je bilo izvedeno po enotni metodologiji na celotnem ozemlju zdajšnje Republike Slovenije. Leta 1867 se je Habsburška monarhija namreè razdelila na Avstrijo in Ogrsko in vsak del države je štetja izvajal po svoji metodologiji. Tudi po prvi svetovni vojni, v kateri je propadla Avstro-Ogrska in nastala Jugoslavija, je bilo sedanje ozemlje Slovenije razdeljeno med dve državi, Jugoslavijo in Italijo138). V Jugoslaviji je Slovenija v zaèetku tvorila administrativno enoto, nato je sledila razdelitev na dve oblasti in nato leta 1929 spet združitev v Dravsko banovino; ta pa je šele leta 1931 dobila obseg, kakršen je veljal do zaèetka druge svetovne vojne. Med svetovnima vojnama sta bila v Jugoslaviji izvedena dva popisa prebivalstva: 31. 1. 1921 in 31. 3. 1931, oba po naèelu navzoèega prebivalstva. V Italiji so bili v istem èasovnem obdobju izvedeni trije popisi prebivalstva: 1. 12. 1921, 21. 4. 1931 in 21. 4. 1936. Prvi popis po drugi svetovni vojni je bil v Jugoslaviji izveden 15. 3. 1948, nato pa so si sledili takole: 31. 3. 1953, 1961, 1971, 1981, 1991. Prva dva popisa nista zajela celotnega današnjega ozemlja Slovenije, ker je bila cona B Svobodnega 138) Italiji je pripadlo približno 22 % ozemlja zdajšnje Slovenije. 287 METODOLOŠKI DODATEK RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA tržaškega ozemlja šele leta 1954 prikljuèena Jugoslaviji. Tako je popis 1961 prviè po letu 1857 zajel celotno ozemlje današnje Republike Slovenije. Vsi objavljeni podatki popisov prebivalstva po drugi svetovni vojni, izvedeni v okviru nekdanje Jugoslavije, razen nekaj tabel za leta 1971, 1981 in 1991, se nanašajo na stalno prebivalstvo. Leta 1998 sta Ekonomska komisija za Evropo (ECE) pri OZN in Statistièni urad Evropske zveze (Eurostat) sprejela nova priporoèila o popisih prebivalstva; med temi je bila tudi nova definicija prebivalstva, ki kot merilo za doloèanje prebivalstva države uvaja èas bivanja v državi. Slovenija je to priporoèilo upoštevala in tako se podatki popisa prebivalstva iz leta 2002, prvega v samostojni državi, nanašajo na vse osebe, ki so v trenutku popisa živele v Sloveniji že veè kot eno leto in na otroke, ki so bili takim ljudem rojeni v letu pred popisom. Med prebivalstvo Slovenije pa po tej definiciji niso bile štete osebe, ki so odšle iz Slovenije, èe je od takrat do popisa minilo že veè kot eno leto. S prehodom na novo definicijo prebivalstva so bili iz prebivalstva Slovenije izkljuèeni tako imenovani zdomci, vkljuèeni pa tisti, ki so v Sloveniji imeli le zaèasno prebivališèe. Popis 2002 se je od predhodnih loèil tudi po tem, da ljudje niso bili vprašani po nekaterih osebnih znaèilnostih (starosti, spolu, zakonskem stanu, ekonomskem statusu, rojstnem kraju itd.). Statistièni urad je ustrezne podatke èrpal iz administrativnih evidenc. Rezultati popisov se v objavah prikazujejo po vsakokratni veljavni upravni razdelitvi. Ker pa se je upravna razdelitev na ozemlju Slovenije veèkrat spreminjala, še posebno, èe poleg državnih, deželnih, banovinskih in republiških meja upoštevamo tudi nižje teritorialne enote (npr. obèine, upravne enote), bi bilo za zagotovitev teritorialne primerljivosti treba podatke preraèunati glede na najnovejšo upravno razdelitev. Takšno preraèunavanje je lahko zelo natanèno (èe so dostopni podatki za najnižje teritorialne enote) ali pa le približno (èe so osnovni podatki prikazani le za veèje teritorialne enote), vedno pa zelo zamudno. Zato smo pri pripravi te publikacije popolno teritorialno primerljivost zanemarili. Menimo, da ta za namen, ki ga želimo s publikacijo doseèi, niti ni nujno potrebna. Poleg teritorialne sta za analizo s popisom zbranih podatkov pomembni tudi vsebinska in metodološka primerljivost. Vsebina in metodologija popisov sta se s èasom spreminjali, tako da je za nekatere znake nemogoèe izdelati daljšo èasovno vrsto. Obsežno teritorialno in metodološko preraèunavanje in usklajevanje podatkov iz popisov prebivalstva za Slovenijo kot celoto je opravil Ž. Šifrer. Izdelal je pregled razvoja števila in nekaterih struktur prebivalstva za zdajšnje ozemlje Slovenije in tudi za demografske rajone druge stopnje od leta 1857 do leta 1961. Njegove preraèune bomo v celoti upoštevali. V novejšem èasu teritorialno in metodološko primerljivost zagotavlja Statistièni urad RS. Vsebina popisov prebivalstva je bila dolgo namenjena le ugotavljanju števila in osnovnih struktur prebivalstva (spol, starost, zakonski stan, šolska izobrazba, poklic, verska pripadnost, materni jezik). Šele po drugi svetovni vojni se je vsebina razširila (narodnost, selitve, strokovna izobrazba, dejavnost itd.). Tako je bilo leta 1948 prviè zastavljeno tudi vprašanje o številu živorojenih otrok. Namenjeno je bilo vsem ženskam, starejšim od 14 let. To vprašanje je bilo v nespremenjeni obliki vkljuèeno tudi v vse nadaljnje popise. Popis prebivalstva leta 1953 je poleg vprašanja o številu živorojenih otrok vseboval še vprašanji o vrstnem redu sedanje zakonske zveze in o starosti ob sklenitvi prve zakonske zveze. Èeprav sta ti dve vprašanji, posebno drugo, bili do nedavna zelo pomembni za prouèevanje rodnosti, sta bili zaradi obsežnosti celotne vsebine popisa izloèeni iz nadaljnjih popisov. Kombinacija podatkov o številu živorojenih otrok in starosti matere s podatki o izobrazbi, poklicu, narodnosti in drugih znakih žensk (ali žensk in moških) je bistvenega pomena za raziskovanje rodnosti, saj nam omogoèa vzdolžno analizo splošne in diferencialne rodnosti (poglavje 4 v tej knjigi). Poleg tega kombinacija tovrstnih podatkov s podatki demografske statistike zelo poveèa analitièno vrednost slednjih. Podatki o številu živorojenih otrok, razporejenih po posameznih znakih matere ali oèeta (npr. starost, poklic) za posamezna koledarska leta, namreè sami na sebi nimajo analitiène vrednosti. Dobijo jo šele, ko jih primerjamo s številom žensk (moških) v rodni dobi, razporejenih po istem znaku. Izraèunamo lahko specifiène stopnje. 1. 2 Vitalna statistika Najstarejši vir podatkov o naravnem gibanju prebivalstva so cerkvene matrike. Splošna uvedba rojstnih (krstnih), mrliških in poroènih matiènih knjig je bila posledica sklepov tridentinskega koncila (1545–1563) in reform v duhu protireformacije. V naših krajih je bila izvedena v 17. stoletju. Takrat so zaèeli škofje od svojih podrejenih župnikov zahtevati "poroèila o stanju fara" (status animarum). Od leta 1700 dalje postajajo ta poroèila vedno pogostejša in popolnejša, z letom 1763 pa se zaène redno letno zbiranje podatkov o rojenih, umrlih in poroèenih. Takrat je bilo uvedeno vsakoletno štetje prebivalstva, in sicer dvojno, posvetno in cerkveno139). Cerkveno štetje se je izvajalo tako, da so župniki pošiljali podatke svojim ordinarijem, ti pa 139) Z letom 1763 se zaène uvajati tudi statistika preseljevanja; ta je bila v pristojnosti civilnih oblasti. Od leta 1823 dalje so morale deželne vlade sestavljati tabele izseljencev in priseljencev ter jih pošiljati na Dunaj. 288 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA METODOLOŠKI DODATEK so nato sestavili sumarije in jih poslali svojim deželnim vladam. Od župnikov se je zahtevalo, da sporoèajo "število v zadnjem letu poroèenih, nadalje (loèeno po spolu) število rojenih, umrlih, obhajanih, za obhajilo še nesposobnih otrok in konèno število vseh duš". S tem se "prviè odreja župnikom tista panoga statistike prebivalstva, ki je njihovemu delokrogu najbližja", in ki so jo v glavnem ohranili do druge svetovne vojne (Zwitter, 1936). Dokonèno je sistem vodenja cerkvenih matrik in poroèanja o rezultatih uredil Jožef II. leta 1784. Matiène knjige rojenih, poroèenih in umrlih so vse do srede 19. stoletja, za majhne teritorialne enote pa tudi še pozneje, najpomembnejši vir podatkov za analizo demografskega razvoja. Naša analiza razvoja in dejavnikov rodnosti v 18. in 19. stoletju veèinoma sloni prav na teh podatkih. V predmarèni dobi je bil na Dunaju ustanovljen prvi statistièni urad v Avstriji in z letom 1829 je zaèel redno objavljati podatke o naravnem gibanju prebivalstva ("Tafelen zur Statistik der Österreichen Monarchie"), in sicer od leta 1818 dalje. Sprva so bili ti podatki prikazani le po deželah in vèasih tudi po okrožjih, od leta 1871 do 1914 pa tudi po okrajih (srezih). To je Ž. Šifrerju omogoèilo, da je rekonstruiral podatke o številu živorojenih in umrlih ter izraèunal koeficiente natalitete in mortalitete od leta 1857 do 1913 za celotno zdajšnje ozemlje Slovenije in za demografske rajone druge stopnje (Šifrer, 1963). Rekonstruiral je tudi podatke o umrlih po spolu, o umrlih dojenèkih po starosti in spolu, o številu porok in o rojenih v zakonski zvezi in zunaj zakonske zveze po spolu (Šifrer, 1963 a). S pomoèjo teh podatkov smo lahko za drugo polovico 19. stoletja in zaèetek 20. stoletja izraèunali nekatere kazalnike rodnosti in umrljivosti ter analizirali smeri razvoja in regionalne razlike. Podatki o živorojenih po starosti matere za obdobje 1881–1910 izvirajo iz publikacij Bewegung der Bevölkerung Österreichs. S pomoèjo teh podatkov in podatkov o številu žensk po starosti v popisih prebivalstva (Die Bevölkerung der im Reichstrathe vertretenen Königreiche und Lender nach Alter und Stand) je bilo mogoèe izraèunati splošne stopnje rodnosti za okraje. Podatke je zbrala in stopnje izraèunala I. Rožman. Za obdobje prve svetovne vojne ni nikakršnih uradnih podatkov o naravnem gibanju prebivalstva, zato smo uporabili ocene, ki jih je izdelal D. Vogelnik in objavil v delu "Razvoj prebivalstva Slovenije zadnjih 200 let z jugoslovanske in evropske perspektive". Prvi svetovni vojni sledi nekaj let praznine, saj je jugoslovanska statistika zaèela objavljati statistiène podatke šele leta 1929. V prvem statistiènem godišnjaku so podatki demografske statistike objavljeni tudi za obdobje od 1921–1928, vendar le za celotno Jugoslavijo. Serija uradnih podatkov o številu živorojenih, umrlih in poroèenih po banovinah pa se je zaèela z letom 1929 in konèala z letom 1939. Naèin objave teh podatkov znatno zaostaja za staro avstrijsko statistiko. Zaradi teritorialnih sprememb je bilo treba podatke o številu in gibanju prebivalstva tudi za èas od konca prve svetovne vojne do leta 1954 (statistika naravnega gibanja) oziroma 1961 (popisi prebivalstva) prav tako kot za obdobje do prve svetovne vojne preraèunavati glede na sedanji teritorialni obseg Slovenije. To delo je opravil Ž. Šifrer. Ocene za obdobje med svetovnima vojnama je izdelal na podlagi jugoslovanskih podatkov za Dravsko banovino in italijanskih podatkov tekoèe demografske statistike ter jugoslovanskih in italijanskih popisov prebivalstva. Prav tako je izdelal ocene o številu živorojenih, umrlih in številu prebivalstva za leta od 1940–1947, za katera ni nikakršnih uradnih podatkov. Vendar iz besedila (Šifrer, 1963) ni razvidno, kateri podatki so mu služili kot osnova za te ocene. Njegove ocene se od leta 1967 dalje uporabljajo kot uradni podatki, saj jih redno objavlja Statistièni urad Republike Slovenije v Statistiènem letopisu Republike Slovenije. Podatki o rojstvih so bili do konca druge svetovne vojne zelo skromni: število živo- in mrtvorojenih ter število zakonskih in nezakonskih rojstev. Šele od leta 1953 dalje je jugoslovanska statistika redno objavljala veèje število podatkov, ki so se nanašali tako na novorojene kot tudi na njihove starše. Med podatki o novorojenih je najpomembnejši vrstni red rojstva, za starše pa poleg njihove starosti in socioekonomskih znaèilnosti (poklic, šolska izobrazba, narodnost) še trajanje zakonske zveze ob rojstvu otroka (za otroke, rojene v formalno sklenjeni zakonski zvezi). Z drugo svetovno vojno se je konèalo obdobje, ko so za registracijo rojstev, smrti in porok skrbeli župniki. Zakon o državnih matiènih knjigah (1946) je to podroèje prenesel v izkljuèno pristojnost državnih organov: registracijo rojstev, smrti in porok opravljajo matièarji. Za leta od 1947 do 1949 se podatki nanašajo na kraj dogodka, od leta 1950 do 1995 pa na kraj stalnega prebivališèa (za rojstva je to kraj stalnega prebivališèa matere). Odtlej so, skladno z novo definicijo prebivalstva, podatki o rojstvih vezani na matere, ki imajo v Sloveniji prijavljeno stalno ali zaèasno prebivališèe. 1. 3 Ankete Popisi prebivalstva in vitalna statistika zajamejo vse enote oziroma dogodke na obmoèju opazovanja. Velika prednost takega, t. i. popolnega zajetja je, da so podatki na voljo tudi za teritorialne enote, manjše od države, in da je mogoèe uporabljati tudi zelo podrobne klasifikacije posameznih znakov. Poleg omenjenih prednosti pa ima popolno zajetje tudi pomanjkljivosti. Zaradi velikega števila enot je vsebina obièajno razmeroma ozka in kot taka ne more zadovoljiti vseh potreb družbe po spoznavanju prouèevanega pojava. Zato je smotrno redna (že uteèena) statistièna raziskovanja dopolnjevati z vsebinsko bogatejšimi anketami. Te ne zajamejo vseh, temveè le del enot. Od števila izbranih enot (velikost vzorca) je odvisno, na katere teritorialne enote je mogoèe posplošiti dobljene rezultate in s kolikšno verjetnostjo napake. Jugoslovanska statistika je obièajno naèrtovala tolikšen vzorec, da so bili zbrani podatki reprezentativni za vso državo, republike in pokrajini. Tudi rezultati slovenskih anket iz leta 1989 in 1995 niso reprezentativni za teritorialne enote, nižje od države Slovenije. 289 METODOLOŠKI DODATEK RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA V nekdanji Jugoslaviji sta bili izvedeni dve anketi o rodnosti prebivalstva in naèrtovanju družine, leta 1970 in 1976. Prvo je izvedel Centar za demografska istraživanja Inštituta društvenih nauka v Beogradu, drugo pa Zvezni in republiški zavodi za statistiko. Obe anketi sta sodili v sklop svetovnih anket o rodnosti. Osnovni cilji obeh anket so bili: odkrivanje dejavnikov, ki vplivajo na raven rodnosti, raziskovanje diferencialne rodnosti in seznanjanje z mnenji prebivalstva o velikosti družine, uporabi metod in sredstev za uravnavanje števila rojstev in naèrtovanje družine. Poleg teh skupnih pa je imela vsaka anketa še posebne cilje. Z anketo leta 1970 so organizatorji želeli zbrati informacije o plodnosti in sterilnosti žensk po starosti, trajanju zakonske zveze, številu živorojenih otrok itd. V anketi leta 1976 pa je bil dodatni cilj raziskava motivacij prebivalstva za rojevanje otrok. V obeh anketah so bile enote opazovanja poroèene ženske, torej samo tiste, ki so v èasu anketiranja živele v formalno sklenjeni zakonski zvezi. V anketi leta 1970 je bilo v Sloveniji anketiranih 597, leta 1976 pa 806 poroèenih žensk, starih 15–49 let. Podrobna vsebina in naèrt vzorca za obe anketi sta objavljena v knjigi "Fertilitet stanovništva i planiranje porodice u Jugoslaviji" (Breznik et al., 1972). Avtorji knjige ugotavljajo, da so razlike v rezultatih obeh anket zelo majhne, kar naj bi pomenilo, da tovrstnih anket ni treba izvajati v èasovnih intervalih, krajših od 10 let. Ta ugotovitev je bila odraz takratne razmeroma stabilne ravni rodnosti, ki je v jugoslovanskem merilu še zagotavljala obnavljanje prebivalstva. V Sloveniji je bil èasovni interval med drugo in tretjo anketo dolg kar 13 let. Zanimanje za vprašanja rodnosti se je namreè poveèalo šele po nekaj letih neprekinjenega zniževanja števila rojstev. Tako so Inštitut za sociologijo in filozofijo Univerze v Ljubljani, Zavod Republike Slovenije za zdravstveno varstvo in Zavod Republike Slovenije za statistiko v letu 1989 izvedli anketo "Sociološki, medicinski in demografski vidiki nizke rodnosti v Sloveniji". Ta anketa se je v dveh pogledih bistveno razlikovala od obeh predhodnih. Namenjena je bila tako ženskam kot moškim, starim 15–49 let, in to ne glede na zakonski stan. Vzorca sta bila izbrana loèeno za moške in za ženske, vsak pa je vseboval 600 oseb. Starostna sestava izbranih oseb je bila enaka kot v celotnem prebivalstvu. Izvedba ankete leta 1989 je bila bistveno drugaèna od predhodnih. Izbrane ženske in moški so bili povabljeni v zdravstveno ustanovo (ženske v ginekološki dispanzer, moški v dispanzer za medicino dela), kjer so jih anketirale medicinske sestre. Ženske so se vabilom odzvale v veèji meri kot moški. Anketiranih je bilo 598 žensk in 519 moških. Izsledki ankete so zbrani v knjigi Rodnost v Sloveniji (Èerniè Isteniè, 1994). Leta 1995 je Inštitut za varovanje zdravja skupaj z Ginekološko kliniko in Statistiènim uradom RS izvedel doslej najobsežnejšo anketo o rodnosti v Sloveniji. Anketiranih je bilo 2719 žensk in 1840 moških, starih 15–44 let. Osnova za izbor vzorca je bil Centralni register prebivalstva. Anketiranje so izvajali študentje in študentke (anketarska mreža specializiranega podjetja Gral) in patronažne sestre. S to anketo se je Slovenija vkljuèila v mednarodni projekt "Ankete o rodnosti in družini" (Fertility and Family Surveys, FFS), ki ga je vodila Ekonomska komisija OZN za Evropo, Enota za prebivalstvene aktivnosti. Vsebina obsežnih vprašalnikov je bila prilagojena mednarodnim priporoèilom, s èimer si je Slovenija zagotovila podatke, ki so primerljivi z veèino evropskih držav. Poleg primerljivosti naj bi nam ta anketa zagotovila tudi nova spoznanja o rodnostnem vedenju prebivalstva in o vzrokih za spreminjanje tega vedenja med mladimi. Ta spoznanja naj bi "politiki pomagala sprejeti prave odloèitve za pomoè mladim parom pri odloèanju za starševstvo" (Kožuh - Novak et al., 1998). Izsledki ankete so povzeti v nacionalnem poroèilu (Kožuh - Novak et al., 1998) in v Standard Country Report (Obersnel Kveder et al., 2001). 1. 4 Zdravstvena statistika Do druge svetovne vojne so registracijo rojstev, smrti in porok opravljali župniki, po vojni pa so to delo prevzeli matièarji. O rojstvih in smrtih so jih obvešèali svojci ali pa zdravstvena ustanova v kateri je bil otrok rojen oziroma v kateri je oseba umrla. Z razvojem zdravstvenih ustanov se je vedno veè otrok rodilo v porodnišnicah in vedno veè ljudi je umrlo po predhodni zdravniški negi. Leta 1952 se je v zdravstveni ustanovi rodilo 46 % otrok, ob koncu osemdesetih let pa že skoraj vsi (99,7 %). V istih letih je zdravnik doloèil vzrok smrti za 35 % oz. 99,9 % umrlih (Demografska, 1990). S prenosom vitalnih dogodkov iz gospodinjstev v zdravstvene ustanove so le-te postale glavni vir podatkov o rojstvih in smrtih. Kakovost podatkov se je s tem izboljšala. Na zdravstvene ustanove so vezani tudi podatki o splavih, spontanih in namernih (dovoljenih). Prvi podatki o splavih se nanašajo na leto 1955, vendar so tisti o namernih splavih nepopolni. Taki so ostali vse do leta 1977, ko je bil namerni splav legaliziran in ni bilo veè razlogov za opravljanje splavov zunaj zdravstvenih ustanov. Zato podatki o dovoljenih splavih odtlej odražajo njihovo dejanjsko število. 1. 5 Register prebivalstva V Sloveniji je bil register stalnega prebivalstva na lokalni ravni vzpostavljen s popisom leta 1953, centralni register prebivalstva za Slovenijo pa s popisom leta 1971 (Uradni list SRS, št. 40/70). Leta 1980 so bile vsem stalnim prebivalcem Slovenije 290 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA METODOLOŠKI DODATEK doloèene enotne matiène številke obèanov (EMŠO). Do leta 1998 je centralni register prebivalstva deloval pri Statistiènem uradu RS, odtlej pa deluje v sklopu Ministrstva za notranje zadeve. Centralni register prebivalstva je osrednja zbirka podatkov o prebivalstvu in ima z zakonom doloèeno naslednjo vsebino: enotna matièna številka obèana, ime in priimek, ime in priimek ob rojstvu, kraj stalnega prebivališèa, kraj rojstva, datum rojstva, spol, zakonski stan, volilna pravica, državljanstvo. Vsebina centralnega registra ni zelo bogata, vendar zadostna za izkazovanje najpotrebnejših podatkov o prebivalstvu Slovenije. Poleg tega EMŠO omogoèa povezovanje z drugimi bazami podatkov (npr. s Statistiènim registrom delovno aktivnega prebivalstva) in s tem veèanje nabora znakov. Za analizo rodnosti so to dobrodošli podatki, ne pa tudi optimalni. Èe bi bil centralni register ustrezno organiziran, bi bil lahko dragocen vir ne le za preèno, temveè predvsem za vzdolžno analizo rodnosti. Lahko bi spremljali rodno zgodovino doloèene generacije žensk oz. moških, izraèunavali dolžine protogenetiènih in intergenetiènih intervalov itd. Centralni register prebivalstva je sprva zagotavljal le podatke o številu prebivalstva za razliène teritorialne ravni, od leta 1985 pa zagotavlja tudi sprotne (meseène) podatke o njegovi starostni in spolni sestavi. Objavlja jih Statistièni urad Republike Slovenije. Do leta 1994 so se ti podatki nanašali na stalno prebivalstvo. Z letom 1995 pa je Statistièni urad RS zaèel svoje podatke izkazovati na podlagi nove definicije prebivalstva. Po tej definiciji sodijo v prebivalstvo Slovenije: - vsi, ki imajo v Sloveniji prijavljeno stalno prebivališèe, razen tistih, ki so odšli v tujino za veè kot 3 mesece in so ta svoj odhod prijavili; - tujci s stalnim ali z zaèasnim prebivališèem v Republiki Sloveniji, tujci z zaèasnim zatoèišèem v Republiki Sloveniji in begunci, ki sta jim bila po Zakonu o azilu priznana pravica do azila in status begunca v Republiki Sloveniji. Podatke iz prve alineje zagotavlja Centralni register prebivalstva, podatke iz druge pa Direktorat za upravne notranje zadeve pri Ministrstvu za notranje zadeve. 2 KAKOVOST STATISTIÈNIH PODATKOV Kakovostni statistièni podatki so rezultat celotnega procesa statistiènega raziskovanja, od naèrtovanja do objave podatkov. Statistièni urad Evropske zveze - Eurostat - definira kakovost kot skupek naslednjih sestavin: ustreznost statistiènih konceptov, natanènost ocen, pravoèasnost in toènost objave, dostopnost in jasnost, primerljivost, skladnost, popolnost ter stroški in obremenitve z vidika kakovosti (Standardno, 2003). V tem poglavju obravnavamo le nekatere elemente kakovosti: zajetje, natanènost in verodostojnost nekaterih kazalnikov. Zajetje je lahko popolno ali nepopolno. Popolno je takrat, kadar dobimo vse želene podatke od vseh opazovanih enot (npr. o vseh materah novorojenih otok, o vseh ženskah v popisu, o vseh osebah, izbranih v anketo, itd.). O toènosti pa govorimo, kadar so odgovori na postavljena vprašanja pravilni in logièni. Èe je statistièna raziskava izpeljana tako, da zagotovi popolnost zajetja in toènost podatkov, lahko govorimo o kakovostnih statistiènih podatkih v ožjem pomenu. Tako opredeljeno kakovost statistiènih podatkov lahko preverjamo neposredno in posredno. Neposredno jo preverjamo tako, da raziskavo ponovimo, posredno pa tako, da primerjamo podatke dveh ali veè zaporednih raziskav (npr. konèno potomstvo generacije v dveh zaporednih popisih) ali podatke dveh razliènih raziskav (npr. vitalne statistike in popisa prebivalstva) ali pa v isti raziskavi primerjamo odgovore na razlièna vprašanja, ki so med seboj logièno povezana. 2. 1 Neposredne metode merjenja kakovosti Neposredne metode preverjanja kakovosti zbranih podatkov je jugoslovanska statistika zaèela uporabljati po letu 1950. Redno je preverjala kakovost podatkov, zbranih s popisi prebivalstva, obèasno pa tudi podatke vitalne statistike. Izsledki preverjanj popisnih podatkov so bili obièajno objavljeni šele nekaj let po popisu, tako da so služili bolj naèrtovalcem novih popisov kot pa analitikom popisnih rezultatov. 2. 1. 1 Vitalna statistika Neposredna metoda ugotavljanja kakovosti podatkov o rojstvih je bila v Jugoslaviji uporabljena dvakrat: prviè v letih 1954–1955, drugiè pa v letih 1967–1970. Že prvo preverjanje je pokazalo, da je popolnost zajetja rojstev v demografski statistiki v Sloveniji zadovoljiva (Balaban, 1956). Statistika ni zbrala podatkov le za 0,20 % živorojenih otrok; jugoslovansko povpreèje je bilo 2,42 %. Naslednjo podobno anketo je jugoslovanska statistika izvedla v letih 1967–1970, vendar Slovenija vanjo ni bila vkljuèena, ker so organizatorji predpostavljali, da je zajetje v Sloveniji popolnoma zadovoljivo (Demografska, 1990). 291 METODOLOŠKI DODATEK RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA 2. 1. 2 Popisi prebivalstva Neposredna metoda je bila uporabljena tudi za preverjanje podatkov iz popisov prebivalstva. Preverjanje popolnosti zajetja je bilo opravljeno za vse jugoslovanske popise, izvedene po drugi svetovni vojni, razen za prvega (1948). Preverjanje je pokazalo, da popis iz leta 1953 ni zajel 0,7 % prebivalcev Slovenije (Žarkoviæ, 1954a; Žarkoviæ 1954b), popis iz leta 1961 pa 0,2 % prebivalcev (Jugoslavija 0,4 %). Glede na stalno prebivališèe je bilo leta 1961 v Sloveniji napaèno opredeljenih 0,5 % oseb, v Jugoslaviji 1,5 % (Piroèanac, 1962). To pomeni, da je bilo zajetje prebivalstva v popisu 1961 v Sloveniji zelo dobro. Deset let pozneje je bilo znatno slabše - po mnenju nekaterih zaradi veèje obremenitve popisovalcev, saj so hkrati prviè izvedli tudi popis stanovanj. Razlika med oceno na podlagi vzorca in popisom 1971 je znašala 0,9 %, število zdomcev (osebe, ki zaèasno delajo v tujini, vkljuèno s tistimi družinskimi èlani, ki z njimi bivajo v tujini) pa je bilo podcenjeno za 1,3 % (Èepiæ, 1972). Tudi v popisu 1981 je bilo število popisanih stalnih prebivalcev manjše od števila prebivalcev, ki bi jih bilo treba popisati. Popisanih je bilo 98,9 % oseb (Vukovojac in Milenkoviæ, 1982). To je manj kot leta 1971. Opredeljevanje stalnega prebivališèa je bilo zaradi ohlapne definicije in vse veè prostorske gibljivosti prebivalstva, vedno težje. Poleg tega sta bili v Sloveniji v uporabi dve definiciji stalnega prebivališèa, popisna in registrska, kar je gotovo prispevalo k nekaterim nejasnostim pri opredeljevanju stalnega prebivalstva v popisih (Šircelj, 1996). Zato nas ne preseneèa, da se kakovost zajetja od popisa do popisa ni izboljševala. Napake pa vendarle niso bile tolikšne, da na njihovi osnovi izdelane analize ne bi bile verodostojne. Tudi popisoma leta 1991 in 2002 je sledilo vzorèno preverjanje zajetja popisnih enot, vendar gradiva iz leta 1991 Slovenija nima, nahaja se v Zavodu za statistiko Republike Srbije. Leta 2002 je kontrolni popis zajel 0,7 % prebivalstva Slovenije. V primerjavi z njim je bilo število prebivalcev v popisu precenjeno. "Vzrok precenitve je gotovo v odklanjanju kontrolnega popisa, saj se je veèini anketiranih zdel nepotreben in nerazumljiv. Ocen glavnega popisa zato nismo korigirali, saj glavni popis temelji na administrativnih virih in se zato kot tak oddaljuje od konceptov popisov okrog 1991" (Zaletel et al., 2004: 12). Poleg zajetja je bila v preverjanje podatkov popisov vsakokrat vkljuèena tudi natanènost odgovorov. Leta 1953 je kontrola natanènosti odgovorov zajela vsa tista vprašanja na popisnici, ki so pomembna za analizo rodnosti: datum rojstva, starost ob prvi poroki, šolska izobrazba, poklic, položaj v poklicu, gospodarska dejavnost in pismenost. Oceno teh napak je izdelal S. S. Žarkoviæ, vendar samo za Jugoslavijo. Najveè napak je bilo pri odgovoru na vprašanje o datumu rojstva (32,9 % v podeželskem in 17,5 % v mestnem stratumu), nato pa so si sledile: starost ob prvi poroki, šolska izobrazba, poklic itd. Podatke o vseh navedenih znakih smo uporabljali za analizo razvoja in dejavnikov rodnosti, ker menimo, da z združevanjem žensk v petletne starostne skupine oz. z združevanjem nižjih klasifikacijskih enot v višje znatno poveèamo natanènost podatkov. Poleg tega lahko utemeljeno sklepamo, da je bil delež napaènih odgovorov v Sloveniji manjši od jugoslovanskega povpreèja. Ob popisu leta 1953 je bilo preverjeno tudi vprašanje o številu živorojenih otrok. Pokazalo se je, da so podatki povsod v Jugoslaviji zelo dobri (Žarkoviæ, 1954 b). Zato to vprašanje ni bilo vkljuèeno v preverjanje v nadaljnjih popisih. Ob popisu leta 1961 je bila preverjena natanènost odgovorov za naslednja vprašanja s popisnice: spol, starost, zakonski stan, pismenost, šolska izobrazba, kvalifikacija, poklic in položaj v poklicu. Razlike med podatki iz popisa in podatki iz kontrole so bile za vsa navedena vprašanja neznatne, posebno za raven klasifikacij, ki jih bomo uporabljali v naši analizi (Kontrola, 1961: 52)140). Tudi popisu leta 1971 je sledilo preverjanje podatkov na izbranem številu popisnih okolišev, vendar rezultati tega preverjanja niso bili nikdar objavljeni. Iz èlanka R. Miliæ lahko razberemo le to, da izvedba kontrole natanènosti odgovorov za Jugoslavijo kot celoto ni bila zadovoljiva (Miliæ, 1977). Primerjava rezultatov popisa in kontrole za popis leta 1981 je bila izdelana za naslednja vprašanja: starost, šolska izobrazba, aktivnost, poklic, poklic vzdrževalca in položaj v poklicu, vendar samo za oba spola skupaj (Milenkoviæ in Èanoviæ, 1987). Za starost praktièno ni razlike med podatki popisa in podatki kontrole, za šolsko izobrazbo pa so se pokazale razlike v opredeljevanju osnovnošolske in srednješolske izobrazbe141). Najveèje razhajanje med podatki popisa in podatki kontrole pa najdemo pri opredeljevanju razliènih kategorij aktivnosti oziroma neaktivnosti. Kontrola je pokazala 24 % manj gospodinj kot popis (26 % na podeželju in 20 % v mestih), 46 % manj nesposobnih za delo, 20 % manj aktivnih, ki ne opravljajo poklica itd. Najmanj napak je bilo pri opredeljevanju aktivnosti tistih, ki so v èasu popisa poklic opravljali. Zanje tudi ni omembe vrednih razhajanj pri razvršèanju v poklicne skupine142). Zato analiza diferencialne rodnosti ni enako zanesljiva za vse znake. Kakovost popisa leta 1981, merjeno z deležem pravilno izpolnjenih vprašalnikov, je bila nekoliko slabša kot leta 1953 (Milenkoviæ in Èanoviæ, 1988). Kakšna je bila zanesljivost podatkov iz popisa 1991, žal ne vemo. Vzorèna anketa zajetja in kakovosti podatkov je bila opravljena, gradivo pa poslano Zveznemu zavodu za statistiko v Beogradu. Gradivo ni bilo obdelano. Zdaj se 140) Tabela, ki prikazuje strukturo žensk po zakonskem stanu, pismenosti in starosti v popisu in v kontroli, je objavljena tudi v (Šircelj, 1991: 18). 141) Razlog je verjetno v spremembah šolskega sistema. Za starejše generacije je osnovnošolsko izobraževanje trajalo manj kot osem let. 142) Tisti, ki so opravljali poklic v družbenem sektorju, so od kadrovske službe delodajalca prejeli dokument s podatki o delovnem mestu, stokovni izobrazbi, poklicu, dejavnosti itd. Popisovalec je podatke iz tega dokumenta prenesel na popisnico. 292 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA METODOLOŠKI DODATEK nahaja v arhivu Statistiènega zavoda Republike Srbije. Natanènost odgovorov je preverjal tudi kontrolni popis leta 2002, vendar neposredna primerjava odgovorov, zbranih s popisom in kontrolnim popisom ter ugotavljanje pravilnega odgovora na terenu v primeru neskladja, nista bila opravljena. Zaradi tega in zaradi uporabe administrativnih evidenc v popisu 2002 taka primerjava za nekatere znake niti ne bi bila smiselna. 2. 1. 3 Ankete Z neposredno metodo so bili preverjeni tudi podatki ankete o rodnosti iz leta 1970. Kontrolna anketa je zajela 9,75 % vseh anketiranih žensk v Jugoslaviji. Ugotovljene razlike med podatki ankete in podatki kontrole niso bile statistièno znaèilne (Breznik et al., 1980). To je bil verjetno tudi razlog, da podobna kontrolna anketa ni bila vkljuèena v anketo o rodnosti leta 1976. Tudi slovenska anketa iz leta 1989 ni predvidevala kontrolne ankete. Glede na to, da so jo izvajali zdravstveni delavci, lahko s precejšnjo gotovostjo trdimo, da je kakovost podatkov medicinskega dela ankete dobra, kakovost sociološkega in demografskega dela pa verjetno malo manj. Anketa leta 1995 tudi ni vsebovala kontrolnih intervjujev, èeprav bi bili ti glede na sestavo anketarjev (študentke/študentje in patronažne sestre) zelo dobrodošli, vsaj za ugotavljanje vpliva predizobrazbe anketarjev/anketaric na kakovost zbranih podatkov. 2. 2 Posredne metode merjenja kakovosti Neposredne metode preverjanja podatkov obièajno izvaja organizator raziskave, posredne metode pa so bolj domena raziskovalcev. Kadar organizatorji zbiranja podatkov ne preverjajo kakovosti zbranih podatkov s posebnimi raziskavami, so posredne metode (metode notranje analize podatkov) edini možni naèin ocenjevanja kakovosti zajetja in natanènosti podatkov. 2. 2. 1 Popisi prebivalstva in vitalna statistika V avstrijskem delu Avstro-Ogrske je imelo zbiranje podatkov o prebivalstvu dolgo tradicijo in po mnenju strokovnjakov (Zwitter, Vogelnik) so podatki štetij prebivalstva in statistike rojstev od leta 1869 dalje zelo zanesljivi. Te tradicije nista prekinili niti prva svetovna vojna niti vkljuèitev v novo državo. To dokazuje analiza kakovosti podatkov o živorojenih. D. Vogelnik (Vogelnik, 1952) je za leto 1930 ocenil, da je bilo v Dravski banovini neregistriranih 11 % rojstev živorojenih otrok, kar je bilo najmanj v Jugoslaviji (jugoslovansko povpreèje je bilo 17 %). S pomoèjo notranje analize je kakovost zajetja živorojenih otrok med svetovnima vojnama ocenjeval tudi D. Breznik, vendar samo za celotno Jugoslavijo (Breznik, 1956). Ugotovil je, da je bilo leta 1929 neregistriranih 5,6 % živorojenih otrok, kar je znatno manj od ocene D. Vogelnika. Razlika gre na raèun uporabe dveh razliènih metod ocenjevanja. D. Breznik je preverjal tudi podatke vitalne statistike o številu živorojenih otrok v Jugoslaviji v letih 1956–1960 in ugotovil, da je njihovo zbiranje praktièno popolno in da je bilo tudi zajetje otrok, starih 0–4 leta, v popisu 1961 v Jugoslaviji zelo dobro (Breznik et al., 1972). Iz tega lahko sklepamo, da je bilo zajetje zelo dobro tudi v Sloveniji, èeprav tega doslej ni nihèe preverjal. Zajetje rojstev živorojenih otrok za Slovenijo je bilo prviè preverjeno za obdobje 1976–1980. Uporaba enake metode, kot jo je D. Breznik uporabil za leta 1956–1960 za Jugoslavijo, je pokazala, da je registracija rojstev dobra, da pa obèasna preverjanja ne bi bila odveè (Šircelj, 1991: 23). Ker se je od leta 1978 delež otrok, rojenih zunaj zdravstvene ustanove, znižal z 1 % na 0,1 %, o zanesljivosti registracije rojstev ni veè dvoma. 2. 2. 2 Popisi prebivalstva in ankete Prva jugoslovanska anketa o rodnosti je bila izvedena le nekaj mesecev pred popisom leta 1971. Zato je bilo mogoèe tiste podatke, ki so bili zbrani z anketo in s popisom, primerjati. Primerjava je pokazala, da med obema viroma ni veèjih odmikov. V anketi o rodnosti iz leta 1970 je bilo zastavljeno tudi vprašanje o namernih splavih. Ker so organizatorji ankete predpostavljali, da bo število namernih splavov v anketi podcenjeno, so izsledke ankete primerjali z izsledki raziskave Zveznega zavoda za zdravstveno varstvo iz leta 1967, ki je zajela 5.180.851 žensk v rodni dobi (Fertilitet, 1980: 50). Po podatkih te raziskave je bilo povpreèno število namernih splavov na eno žensko v njeni rodni dobi (starost 15–49 let) 1,87, po podatkih ankete pa 1,28. To pomeni, da je anketa o rodnosti iz leta 1970 zajela približno 70 % vseh namernih splavov v Jugoslaviji. V drugi anketi o rodnosti, iz leta 1976, je bil odstotek nižji, 64 %. Odstotek zajetja namernih splavov je bil v obeh anketah za Slovenijo nižji od jugoslovanskega povpreèja. To pomeni, da je bilo število namernih splavov v Sloveniji v obeh anketah o rodnosti (1970, 1976) moèno podcenjeno. Realne podatke o številu namernih splavov je dala šele anketa o rodnosti in družini iz leta 1995. Ti podatki se ujemajo s podatki zdravstvene statistike o t. i. dovoljenih splavih. V letu 1995 je imela celotna splavnost vrednost 0,7. 293 METODOLOŠKI DODATEK RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA 2. 2. 3 Popisi prebivalstva Posredno lahko kakovost statistiènih podatkov preverjamo tudi tako, da primerjamo podatke dveh ali veè zaporednih raziskav. Primerjali bomo podatke iz popisov 1948, 1953, 1961, 1971, 1981, 1991, 2002, in sicer za ženske, ki so že zakljuèile rodno dobo. Rodno dobo obièajno omejimo s starostjo 15–49 let. V podroèjih z nizko rodnostjo, kamor sodi tudi Slovenija, pa to mejo lahko brez škode spustimo na 44 let, saj je rodnost po tem letu zanemarljiva. Podatki o številu živorojenih otrok so prikazani po petletnih starostnih skupinah žensk.143) Ker si prva popisa po drugi svetovni vojni sledita v razmiku 5 let, popisi od 1961 do 1991 pa v razmiku 10 let, lahko podatke za isto generacijo žensk povzamemo po dveh (1948, 1953) ali celo štirih popisih (1961, 1971, 1981, 1991). S primerjavo podatkov za isto generacijo, zbranih ob razliènih popisih, lahko posredno ocenimo natanènost podatkov o številu živorojenih otrok. Teoretièno bi morali biti podatki in iz njih izraèunani kazalniki za isto generacijo enaki, ali pa le rahlo razlièni. Manjša neujemanja so mogoèa zaradi pozabljivosti ki se s starostjo stopnjuje, diferencialne umrljivosti ali diferencialne selivnosti. Popisa 1948 in 1953 Popisa si sledita v petletnem intervalu, zato diferencialna umrljivost ne bi smela vplivati na rezultate144). Vendar primerjava konènega potomstva za posamezne skupine generacij pokaže precejšnje razlike. To pomeni, da so na rezultat vplivali tudi drugi dejavniki. Tabela 1: Konèno potomstvo in verjetnosti rojstev prvega in drugega otroka, Slovenija, popisa 1948 in 1953, izbrane generacije Konèno potomstvo Verjetnosti poveèanja družine Starost (D) ob popisu Generacije145 ) a a 0 1 1948 1948 1953 1948 19531948 1953 70–74 1873–1877 4,20 4,66 728 794 902 911 65–69 1878–1882 3,99 4,32 731 782 892 897 60–64 1883–1887 3,69 3,95 730 773 878 883 55–59 1888–1892 3,42 3,59 729 762 862 960 50–54 1893–1897 3,21 3,36 732 761 846 848 45–49 1898–1902 3,14 3,26 746 771 845 838 Viri: Konaèni, 1952; Popis, 1960; lastni izraèuni. V letu 1953 so vrednosti konènega potomstva za vse generacije višje kot v letu 1948, kar ni v skladu s teoretiènimi prièakovanji. Podobne rezultate dobimo tudi, èe primerjamo rodnost jugoslovanskih žensk istih generacij (Breznik et al., 1972). Iz tega sklepamo, da glede števila živorojenih otrok rezultati enega od popisov niso zanesljivi. Kateri od popisov je zanesljivejši, pokaže primerjava verjetnosti poveèanja družine (tabela 1). Razlike med popisoma 1948 in 1953 so velike le za vrednosti a ,o za vse ostale pa so razmeroma majhne. Poleg tega niso enosmerne (razen za a ), zaradi èesar sklepamo, da ne gre za vpliv o diferencialne umrljivosti, temveè za napake v zbiranju in obdelavi podatkov. Metodologiji zbiranja podatkov sta bili namreè za oba popisa enaki (Šircelj, 1991: tabela 4 v Prilogi). Pri iskanju razlogov za višje vrednosti a v letu 1953 oz. za izredno nizke vrednosti v letu 1948 je našo pozornost pritegnilo o število odgovorov, ki so bili uvršèeni v skupino "neznano" (neznani vrstni red rojstva). V popisu leta 1948 je bilo v skupino 143) Podatki popisov so prikazani tako, da je za popis 1948 najvišja starostna skupina žensk 80-84 let, za popis 1953 75–79 let, za popis 1961 60–64 let, za popisa 1971 in 1981 70–74 let ter za popis 1991 45–49 let. V internem gradivu Statistiènega urada RS je najvišja starostna skupina za popis 1991 95-99 let. 144) Zanemarjamo dejstvo, da se podatki obeh popisov ne nanašajo na isti kritièni trenutek (razlika je 16 dni, od 15. 3. do 31. 3.) in da starost ni izražena na enak naèin (za popis 1948 po letnicah rojstva, za popis 1953 pa po dopolnjenih letih starosti). 145) To so kohorte rojstev, npr. od 15. marca 1878 do 15. marca 1883. Zaradi lažjega izražanja jih bomo poistovetili z najbližjimi generacijami. V navedenem primeru je to skupina generacij 1878–1882. 294 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA METODOLOŠKI DODATEK "neznano" uvršèenih 0,003 % odgovorov, pet let pozneje pa 0,04 %. Ob predpostavki, da je bil popis 1953 bolje izveden in obdelan kot popis 1948 (ker so imeli organizatorji že izkušnje izpred petih let), je nemogoèe, da bi bil delež rojstev z neznanim vrstnim redom rojstva manjši leta 1948 kot 1953. Zato sklepamo, da so bile leta 1948 ženske, pri katerih ni bil vpisan podatek o številu živorojenih otrok, uvršèene med tiste, ki niso rodile niti enega živorojenega otroka. S takim sklepanjem seveda lahko pojasnimo le del, ne pa celotne razlike. Na visok delež žensk brez živorojenih otrok v letu 1948 je verjetno vplivalo tudi to, da tega leta ni bilo zastavljeno vprašanje o številu še živih otrok tako kot leta 1953. Sklepamo, da je doloèeno število žensk, ki v èasu popisa niso imele veè živih otrok, odgovorilo, kot da niso rodile živih otrok, posebno kadar so ti umrli v zgodnji mladosti. Tako se je poveèalo število žensk brez živorojenih otrok, s tem pa se je zmanjšala tudi verjetnost rojstva prvega otroka. Tej hipotezi v prid govori tudi dejstvo, da so razlike med konènim potomstvom in med verjetnostmi rojstva prvega otroka, izraèunane s podatki iz popisa 1948, in tiste, izraèunane s podatki iz popisa 1953, tem veèje, èim starejše so ženske. Tretji popis prebivalstva po drugi svetovni vojni je sledil drugemu v razmiku 8 let, tako da ne moremo slediti istim skupinam generacij skozi tri popise. Pomagamo si lahko tako, da verjetnosti poveèanja družine ocenimo na osnovi srednjih vrednosti dveh sosednjih skupin generacij. Primerjava tako izraèunanih vrednosti za posamezno skupino generacij z vrednostmi, dobljenimi s podatki iz popisov 1948 in 1953, pokaže, da se vrednostim popisa 1961 veliko bolje prilagajajo vrednosti, izraèunane s podatki iz popisa 1953, kot pa tiste, izraèunane s podatki iz popisa 1948. To je argument veè v prid podatkom iz popisa 1953146). Kljub temu podatke iz popisa 1948 uporabljamo za analizo regionalnih razlik rodnosti, saj so bili ti podatki do leta 1981 edini objavljeni podatki o rodnosti, ki so se nanašali tudi na manjše ozemeljske enote. Pri tem predpostavljamo, da je velikost napake povsod enaka. Podatkov iz popisa 1948 pa ne uporabljamo za prikaz razvoja in diferencialne rodnosti, s èimer iz analize izloèimo najstarejše generacije. Podatki iz popisa 1953, ki se nanašajo na število živorojenih otrok po razliènih znaèilnostih žensk (zakonski stan, šolska izobrazba itd.), so bili objavljeni le po desetletnih starostnih skupinah. Kazalniki, izraèunani iz tako širokih starostnih skupin, pa so za analizo sprememb v obdobju demografskega prehoda enostavno pregrobi. Zato bomo za tovrstne analize raje uporabljali podatke iz popisa 1961, ker ti omogoèajo izraèunavanje ustreznih kazalnikov za generacije, rojene v letih 1896–1900, in za mlajše. Popisi 1961, 1971, 1981 in 1991 S popisom leta 1961 je bil obnovljen desetletni razmik med zaporednimi popisi prebivalstva. Takšno zaporedje popisov omogoèa opazovanje iste skupine generacij v štirih èasovnih toèkah. Primerjavo smo izdelali za skupini generacij 1906– 1910 in 1911–1915. Prva je bila ob popisu 1961 stara 45–49, druga pa 50–54 let. Glede na to, da je bila rodnost po 44. letu starosti že pred letom 1961 minimalna, menimo, da se vrednosti kazalnikov, izraèunane za ženske, stare 45–49 let, ne morejo bistveno razlikovati od vrednosti, izraèunanih za iste ženske v starosti 50–54 let. Tabela 2 prikazuje vrednosti konènega potomstva za omenjeni skupini generacij ob popisih 1961, 1971, 1981 in 1991. Vrednosti se, z eno samo izjemo, manjšajo s starostjo, kar gre v prid predpostavki o pozabljivosti in/ali diferencialni umrljivosti, ki s starostjo znižuje vrednosti konènega potomstva. Agregatno informacijo dopolnjuje tabela 3 s prikazom vrednosti a za x iste generacije. Veèina vrednosti a se s starostjo manjša. Izjema so nekatere vrednosti, izraèunane s podatki iz popisa 1971, in vrednosti, x izraèunane s podatki iz popisa 1991. Nihanje vrednosti a pri višjih redih rojstev je lahko posledica zmanjševanja števila žensk x in s tem povezanega poveèevanja vpliva sluèajnih dejavnikov, za nihanja vrednosti a pri nižjih redih rojstev pa moramo vzroke x iskati drugje. Odmiki od prièakovanih vrednosti za nižje rede rojstev so najveèji pri verjetnosti rojstva prvega otroka. Popis 1971 in zlasti popis 1991 izkazujeta višje vrednosti od predhodnih (1961 in 1981). Teh sprememb ni mogoèe razložiti s pozabljivostjo pa tudi ne z diferencialno umrljivostjo ali selivnostjo. Te generacije so bile v èasu intenzivnega priseljevanja v Slovenijo in 146) V èasu popisov 1948 in 1953 je bil del sedanjega ozemlja Republike Slovenije vkljuèen v tako imenovano Svobodno tržaško ozemlje, razdeljeno na cono A in cono B. Cona B in del cone A sta bili leta 1954 prikljuèeni Jugoslaviji in dve leti pozneje je bila na tem ozemlju izvedena registracija prebivalstva. Ta registracija in popis leta 1953 sta bila osnova za oceno celotnega števila prebivalstva Slovenije v letu 1953 v okviru njenih sedanjih meja. Niso pa bile izdelane ocene za posamezne skupine prebivalstva in tudi ne za število živorojenih otrok. 295 METODOLOŠKI DODATEK RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA zaèasnega izseljevanja iz Slovenije (v šestdesetih in sedemdesetih letih) že prestare, da bi selitveni tokovi lahko vplivali na število žensk ali na njihovo rodnost. Zato se zdi, da gre za (manjše) napake pri zbiranju in/ali obdelavi podatkov. Na možnost tovrstnih napak, verjetno veèjih v popisu 1991 kot v popisu 1971, nas navaja tudi velika razlika med vrednostmi a in a , 8 9 izraèunanimi s podatki iz popisa 1981 in vrednostmi a in a , izraèunanimi s podatki iz popisa 1991. 8 9 Tabela 2: Konèno potomstvo (D), Slovenija, popisi 1961, 1971, 1981 in 1991, generacije 1906–1910 in 1911–1915 Generacije Starostne skupine Popis 45–49 50–54 55–59 60–64 65–69 70–74 75–79 80–84 1906–1910 1961 – 2,83– – – – – – 1971 – – – 2,82 – – – – 1981 – – – – – 2,72 – – 1991 – – – – – – – 2,67 1911–1915 1961 2,75 – – – – – – – 1971 – – 2,61 – – – – – 1981 – – – – 2,44 – – – 1991 – – – – – – 2,50 – Viri: SURS; lastni izraèuni. Podatki o številu žensk po številu živorojenih otrok, zbrani s popisom leta 1991, pritegnejo našo pozornost zato, ker je število žensk z devetimi otroki veèje od števila žensk z osmimi (Popis, 1994). Èe bi bilo razmerje med obema številoma žensk enako kot v popisu 1981, bi bilo število žensk z devetimi otroki enako 60 % tistih z osmimi otroki. Število žensk z devetimi otroki presega število žensk z osmimi v vseh starostnih skupinah, razen v skupini 50 let in veè. Glede na to, da se rodnost v Sloveniji že dolgo znižuje, izrazito pa od leta 1980, da podatki vitalne statistike za obdobje 1981–1991 izkazujejo manj devetih kot osmih rojstev (Demografska, 1985, 1986, 1987, 1988) in da je rodnostno selektivno priseljevanje malo verjetno, sklepamo, da gre za napake pri zbiranju ali/in obdelavi podatkov. Tabela 3: Primerjava vrednosti verjetnosti poveèanja družine za generacije 1906–1910 in 1911–1915, Slovenija, popisi 1961, 1971, 1981 in 1991 Generacije Verjetnosti poveèanja družine Popis a a a a a a a a a a 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1906–1910 1961 777 822 729 695 683676 655 656 641 605 1971 779 820 727 692 679 671 650 654 647 623 1981 763816 716 678 670 667 651 65363 0 615 1991 772 815 707 663656 660 644 649 651 582 1911–1915 1961 788 805 692 646 636 633 635 632 629 586 1971 792 803686 643629 621 645 643 623 597 1981 775 800 676 631 623 622 622 636 617 601 1991 787 805 663 616 611 613 626 637 636 454 Viri: SURS; lastni izraèuni. 296 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA METODOLOŠKI DODATEK Uporaba takih podatkov poveèa vrednosti potomstva in spremeni verjetnosti poveèanja družine za višje rede rojstev ( a , a , 6 7 a ). Ker pa je naša analiza usmerjena na konèno potomstvo in na verjetnosti poveèanja družine za nižje rede rojstev, nas ta 8 napaka ne bo motila147). Tudi v podatkih iz popisa 2002 je število devetih otrok v nekaterih starostnih skupinah veèje od prièakovanega, vendar ne tolikšno, da bi vplivalo na vrednost kazalnikov. Popis 2002 Podatki iz popisa leta 2002 se od predhodnih bistveno razlikujejo po tem, da se ne nanašajo veè na stalno prebivalstvo, kot je bilo opredeljeno v popisih od 1948 do 1991, temveè na obièajno prebivalstvo. To pomeni, da so prebivalci Slovenije vsi, ki živijo v Sloveniji že veè kot eno leto, in tisti, ki so iz Slovenije odšli, vendar njihova nenavzoènost v èasu popisa še ni bila daljša od enega leta. Tako opredeljeno prebivalstvo ni primerljivo s prebivalstvom v prejšnjih popisih. Zato je Statistièni urad Republike Slovenije znova tabeliral velik del podatkov iz popisov 1991 in 1981, in sicer tako, da je izloèil zdomce. Tako se je zelo približal definiciji, uporabljeni v popisu 2002, in s tem poveèal primerljivost zadnjih treh popisov. Podatkov iz popisa 1971 ni bilo mogoèe ponovno tabelirati, ker osnovno gradivo ni ohranjeno. Podatki iz popisov prebivalstva so za analizo rodnosti pomembni predvsem zato, ker omogoèajo retrospektivno opazovanje generacij. Za tovrstno opazovanje pa so zanimive predvsem ženske, ki so že zakljuèile rodno dobo, zlasti tiste, stare 45–54 let. Ker se je "zaèasno izseljevanje" zaèelo šele v drugi polovici šestdesetih let, je bilo število zdomk, starih 45–54 let, med popisanimi leta 1971 in 1981 še zelo majhno. Zato so bili za namen te publikacije ponovno tabelirani le podatki iz popisa 1991. Takrat je bilo med ženskami, starimi 45–49 let, 5 % zdomk, med ženskami, starimi 50–54, pa 3 %. Velikost razlik, ki nastanejo zaradi razliène opredelitve prebivalstva, prikazuje tabela 4. Kazalniki, izraèunani iz podatkov, ki ne vkljuèujejo zdomk, imajo vedno višje vrednosti od tistih, ki vkljuèujejo zdomke. To velja zlasti za verjetnost rojstva prvega otroka in posledièno tudi za konèno potomstvo. Med zdomkami, starimi 45–49 in 50–54 let, jih je bilo namreè (po podatkih iz popisa 1991) kar 27 % oziroma 35 % brez živorojenih otrok148). Tabela 4: Kazalniki rodnosti, izraèunani za stalne prebivalke in za stalne prebivalke, ne upoštevajoè zdomke, Slovenija, popis 1991 Konèno potomstvo Verjetnosti poveèanja družine Starost stalne pre- Starostne skupine stalne prebivalke, ne ob stalne bivalke, ne upoštevajoè zdomke popisu prebivalke upoštevajoè zdomke a a a a a a 0 1 2 0 1 2 45–49 1,95 1,98 909 782 306 917 787 307 50–54 2,00 2,03 897 777 363 903 779 367 Viri: SURS; lastni izraèuni. 147) Kot primer vpliva popravkov na velikost kazalnikov, prikazujemo izraèune z izvornimi podatki in dva izraèuna, ki upoštevata ocenjeno število žensk z devetimi otroki v starostni skupini 35–39 let (število žensk z devetimi otroki je enako srednji vrednosti med številom žensk z osmimi in z desetimi otroki). V prvem (I) je presežek žensk z devetimi otroki, ki nastane zaradi te ocene, vkljuèen v skupino neznano in s tem izkljuèen iz izraèunavanja kazalnikov, v drugem (II) pa je vkljuèen v skupino žensk brez otrok. Vrsta podatkov Delno a a a a a a 0 1 2 3 4 5 potomstvo Izvorni 1,80 904 762 222 210 301 459 Popravljeni (I) 1,79 904 761 220 203269 3 65 Popravljeni (II) 1,77 902 761 220 203269 3 65 148) Ta podatek gotovo ne odslikava dejanskega stanja, paè pa naèin zbiranja podatkov o zdomcih. Ti so se zbirali v Sloveniji, zato so za mnoge ostale njihove znaèilnosti neznane. 297 METODOLOŠKI DODATEK RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Med popisoma 1991 in 2002 je minilo 11 let. Zato neposredna primerjava kazalnikov za petletne starostne razrede ni mogoèa. Ker pa se rodno obnašanje od generacije do generacije le malo spremeni, smo v tabeli 5 zbrali nekaj kazalnikov za skupine generacij, rojene pred in med drugo svetovno vojno. V popisu 1991 so bile stare 45–54 let, v popisu 2002 pa 56–65 let149). Razlike so najveèje za a in za verjetnosti poveèanja družine višjih redov. Ker pa niso istosmerne, so razlike v konènem 0 potomstvu majhne. Razlogov za razlike je gotovo veè: drugaèna definicija prebivalstva, precenjene vrednosti a za višje rede x v popisu 1991, neznani odgovori, uporaba administrativnih virov v popisu 2002 in morda še kakšen. Tabela 5: Konèno potomstvo (D) in verjetnosti poveèanja družine, primerjava med popisom 1991 (ne upoštevajoè zdomke) in 2002, Slovenija Popis D a a a a a a a 0 1 2 3 4 5 6 Generacije Popis 1991 1936–1940 2,03 903 779 367 357 386 464 492 1941–1945 1,98 917 787 307 305 362 436 573 Popis 2002 1937–1941 2,05 921 790 357 339 369 407 441 1942–1946 1,99 934 791 299 288 334 411 501 Viri: SURS; lastni izraèuni. Manjšim napakam, ki nastanejo pri zbiranju in obdelavi podatkov, se ni mogoèe izogniti. Napakam zaradi diferencialne umrljivosti ali selivnosti in pozabljivosti pa se lahko v veliki meri izognemo tako, da uporabimo le tiste podatke, ki so bili zbrani z anketiranjem žensk takoj po zakljuèeni rodni dobi. Zato smo vedno, kadar smo imeli možnost izbire podatkov iz veè popisov, uporabili podatke o ženskah starih 45–49 let ali 50–54 let. Od tega pravila smo se odmaknili le pri obravnavi najstarejših in najmlajših generacij. Za analizo rodnosti generacij, rojenih pred letom 1900, so podatki o rodnosti žensk, starejših od 54 let, edini možen vir informacij. Najmlajše generacije, rojene v šestdesetih letih, pa so vkljuèene v analizo še pred zakljuèkom rodne dobe (starost 35–44 let), in sicer zato, da bi odkrili vsaj tendence razvoja generacijske rodnosti. Pri tem pa se moramo seveda zavedati, da so vrednosti kazalnikov za najstarejše in najmlajše generacije podcenjene. Od omenjenega pravila smo se odmaknili tudi takrat, kadar so bili podatki o neki znaèilnosti prebivalstva zbrani le z enim popisom (npr. vrsta stavbe) ali pa so dostopni le za en popis (rojstni kraj, materni jezik). Kadar so bili na voljo podatki iz popisov 1991 in 2002, smo za prikaz diferencialne rodnosti uporabili le podatke slednjega. Razlogov za tako odloèitev je veè: velika razlika v deležu neznanih odgovorov (veroizpoved), boljši podatki iz popisa 2002 (dopolnjeni s podatki administrativnih evidenc), drugaèna definicija prebivalstva, spremembe v upravni razdelitvi itd. Popisi prebivalstva in vitalna statistika Konèno potomstvo in verjetnosti poveèanja družine obièajno raèunamo s pomoèjo podatkov iz popisov prebivalstva. Mogoèe pa jih je izraèunati tudi s podatki vitalne statistike, èe je vrsta starostno-specifiènih stopenj splošne rodnosti dovolj dolga. To možnost uporabljamo predvsem takrat, kadar je zadnji popis èasovno že oddaljen. Ker retrospektivno opazovanje (popisi) praviloma ne da enakih rezultatov kot sprotno opazovanje (vitalna statistika), so v tabeli 6 prikazani kazalniki rodnosti, izraèunani s podatki iz obeh virov za iste ali bližnje generacije. Konèno potomstvo generacij 1930–1939 se ujema s konènim potomstvom "popisne" generacije 1931–1935, delno potomstvo do starosti 39 let pa je višje pri generacijah 1940–1949 kot pri generacijah 1941–1945. Toda te razlike so majhne. Èe konèno potomstvo prikažemo v vrednostih s samo eno decimalko, se le-te popolnoma ujemajo. Veèje so razlike v verjetnostih poveèanja družine. Vrednosti, dobljene s podatki vitalne statistike, so bližje vrednostim za starejše kot za mlajše "popisne" generacije. 149) Podatki iz popisa 2002 se nanašajo na starostno skupino 55–64 let. 298 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA METODOLOŠKI DODATEK Pri generacijah, ki so že zakljuèile svojo rodno dobo, so razlike zelo majhne, veèje pa so pri tistih, ki je še niso. Razlike pa vendarle niso tolikšne, da bi onemogoèale uporabo obeh virov. Podatke vitalne statistike smo uporabili predvsem za prikaz nastajanja konènega potomstva razliènih redov rojstev v generacijah, rojenih po drugi svetovni vojni. Tabela 6: Primerjava vrednosti konènega potomstva in verjetnosti poveèanja družine, izraèunanih s podatki iz popisov 1981 in 1991 ter s podatki vitalne statistike, Slovenija Konèno Starost ob Verjetnosti poveèanja družine potomstvo, popisu ali v Vir podatkov Generacije delno zadnjem a a a potomstvo opazovanem 0 1 2 petletju Popis 1981 1931–1935 879 775 425 2,04 45–49 Popis 1981 1936–1940 896 782 372 1,98 40–44 Vitalna statistika 1930–1939 876 773425 2,04 40–44 Popis 1981 1941–1945 905 780 299 1,88 35–39 Popis 1981 1946–1950 880 735 218 1,71 30–34 Vitalna statistika 1940–1949 919 762 310 1,92 30–34 Popis 1991 1941–1945 909 782 305 1,94 45–49 Popis 1991 1946–1950 906 781 260 1,87 40–44 Vitalna statistika 1940–1949 919 762 310 1,92 40–44 Viri: SURS; lastni izraèuni. Neznani odgovori Analitièna vrednost zbranih podatkov je odvisna tudi od velikosti deleža neznanih odgovorov. Manjši ko je delež neznanih odgovorov, veèja je analitièna vrednost zbranih podatkov. Podatek je neznan, èe vprašana oseba na vprašanje ni odgovorila ali popisovalec vprašanja ni vpisal ali pa èe informacija iz razliènih razlogov ni bil zabeležena. Ker delež neznanih odgovorov ne pove nièesar o kakovosti znanih odgovorov, je lahko le splošen kazalnik kakovosti podatkov. V statistiki rojstev za nekatere znake že dve desetletji ni veè neznanih odgovorov (na primer o starosti matere in vrstnem redu rojstva), za nekatere druge se odgovor "neznano" še pojavlja (o šolski izobrazbi, poklicu, narodnosti mater), za nekatere pa se celo poveèuje. Delež mater, katerih narodnost je neznana se je v zadnjih letih tako poveèal, da je podatek postal neuporaben. Tabela 7: Deleži neznanih odgovorov za izbrane znake, Slovenija, statistika rojstev 1989, 1995 in 2002 (%) Znak 1989 1995 2002 Vrstni red rojstva 0,0 0,0 0,0 Trajanje zakonske zveze 0,0 0,0 0,2 Starost matere 0,0 0,0 0,0 Šolska izobrazba matere 1,0 2,2 2,2 Poklic matere1) 14,0 15,39,6 Narodna pripadnost matere 4,0 37,9 61,1 1) V letih 1989 in 1995 delavke brez poklica in z neznanim poklicem, leta 2002 poklici za preprosta dela. Viri: SURS; lastni izraèuni. 299 METODOLOŠKI DODATEK RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA V popisih prebivalstva se delež neznanih odgovorov zaradi narave zbiranja podatkov praviloma poveèuje. Delež manjkajoèih odgovorov o starosti se je od popisa leta 1953 do popisa leta 1991 spreminjal takole: 0,1 %, 0,6 %, 0, 4 %, 0,3 %, 0,04 %. Deleži neznanih odgovorov na zahtevnejša vprašanja so veèji (tabela 8). Podatki iz popisa 2002 so prvi, ki ne izkazujejo neznanih odgovorov. Statistièni urad je namreè manjkajoèe (neznane) odgovore nadomestil z informacijami iz administrativnih evidenc ali pa jih je s posebnim kljuèem poiskal med zbranimi odgovori. Izjema so le odgovori na vprašanja o narodni pripadnosti, maternem in pogovornem jeziku ter veroizpovedi. Zato se neznani odgovori pojavljajo le pri teh vprašanjih. Delež neznanih odgovorov je najvišji za narodno pripadnost in veroizpoved; 6,4 % in 7,1 %. Odgovor na vprašanji o narodni pripadnosti in veroizpovedi ni bil obvezen. Zato 2,5 % vprašanih ni želelo odgovoriti na vprašanje o narodni pripadnosti in kar 15,7 % na vprašanje o veroizpovedi. To pomeni, da je v popisu 2002 podatek o narodni pripadnosti ostal skrit za 9 %, podatek o veroizpovedi pa za 23 % prebivalstva Slovenije (Statistiène, 2003: št. 92). Razlièni kazalniki rodnosti, uporabljeni v tej publikaciji, so izraèunani tako, da neznani odgovori vanje niso vkljuèeni. Izjema so podatki o veroizpovedi. Zaradi velikega števila oseb z neznano veroizpovedjo in tistih, ki na vprašanje o veroizpovedi niso želeli odgovoriti, smo zanje oblikovali posebni skupini in izraèunali ustrezne kazalnike. Tabela 8: Deleži neznanih odgovorov za izbrane znake, Slovenija, popisi 1981,1991, 2002 (%) 1981 1991 2002 Znaki vse živi v živi v vse živi v živi v vse preb. Sloveniji tujini preb. Sloveniji tujini preb. Starost 0,30,2 3 ,0 0,04 0,030,2 0,0 Zakonski stan 0,2 0,24 0,22 1,0 0,0 Izobrazba 1,1 0,8 11,0 1,4 0,9 17,30,0 Poklic 1,21) 6,82) 1,21) 0,0 Ekonomska dejavnost 0,8 0,5 0,0 Leto priselitve 5,1 3,0 0,0 Narodna pripadnost 0,6 0,310,0 2,7 2,2 21,3 6,4 Materni jezik 0,6 0,3 9,7 2,7 2,2 21,6 2,7 Veroizpoved . . . 15,0 14,6 29,9 7,1 1) K osebam z neznanim poklicem so prištete tudi "osebe brez poklica". 2) Poklic pred odhodom v tujino. Viri: Popis, 1983: RR 305 in 307; Popis, 1994: RR 617; SI, 2003: 92; SURS; lastni izraèuni. 2. 3 Kazalniki rodnosti Najpomembnejši kazalniki rodnosti so starostno-specifiène stopnje splošne rodnosti. Izraèunavamo jih tako, da primerjamo število živorojenih otrok, ki so jih rodile ženske doloèene starosti, s številom teh žensk. Število živorojenih otrok po starosti matere izhaja iz rednega statistiènega raziskovanja (DEM-ROJ, prijava rojstva). Število žensk po starosti pa je v èasu Jugoslavije, od leta 1848 do leta 1989, ocenjeval Zvezni zavod za statistiko na osnovi podatkov zadnjega popisa prebivalstva in naravnega gibanja od popisa do ustreznega koledarskega leta. V teh ocenah ni bilo upoštevano selitveno gibanje prebivalstva. Zaradi tega so bile starostno-specifiène stopnje splošne rodnosti v republikah z znatnim presežkom priselitev nad odselitvami previsoke. Razlika med tako izraèunanimi stopnjami, ki so veljale za uradni podatek, in dejanskimi vrednostmi je bila odvisna od velikosti selitvenega prirasta in od èasovne oddaljenosti od popisa150). 150) Veè v: Šircelj, 1991: 258. 300 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA METODOLOŠKI DODATEK Dejanske vrednosti starostno-specifiènih stopenj splošne rodnosti so za Slovenijo dostopne od leta 1980 dalje: za èas do leta 1985 jih je mogoèe izraèunati s pomoèjo ocen števila prebivalcev po starosti in spolu (Iliæ et al., 1987), od leta 1985 dalje pa so izraèunane s podatki iz Centralnega registra prebivalstva, objavljenimi v publikacijah Statistiènega urada Republike Slovenije. Primerjava med starostno-specifiènimi stopnjami splošne rodnosti, ki jih je objavljal Zvezni zavod za statistiko, in dejanskimi vrednostmi pokaže, da se razlike veèajo s èasovno oddaljenostjo od popisa in z intenzivnostjo selitev (tabela 9). Razlike so bile najveèje v starosti 20–24 let, to je v obdobju najvišje rodnosti in najintenzivnejšega priseljevanja. Zato sklepamo, da kratkotrajno poveèanje vrednosti starostno-specifiènih stopenj splošne rodnosti v drugi polovici šestdesetih in sedemdesetih let ni bilo posledica dejanskega zvišanja rodnosti, temveè metodologije izraèunavanja teh stopenj. Tudi v osemdesetih letih se je precenjenost vrednosti starostno-specifiènih stopenj splošne rodnosti, ki jih je izraèunaval Zvezni zavod za statistiko, z leti poveèevala, vendar razlika zaradi hitrega zniževanja rodnosti ni bila tako opazna (Šircelj, 1991: 257–274). Posledica precenjenih vrednosti starostno-specifiènih stopenj splošne rodnosti so tudi precenjene vrednosti celotne rodnosti. Precenjenost je bila tolikšna, da je bila neto stopnja obnavljanja prebivalstva vse do leta 1980 višja od 1, èeprav se je pod to vrednost verjetno spustila že v zaèetku sedemdesetih let. Tabela 9: Celotna rodnost, Slovenija, 1971–1991 Celotna Celotna Razlika Leto rodnost - rodnost - izraèun izraèun absolutna relativna (‰) ZZS RZS1) 1971 2,18 - - 1972 2,16 - - 19732,21 - - 1974 2,12 - - 1975 2,16 2,08 0,08 3,7 1976 2,20 2,12 0,08 3,8 1977 2,16 2,08 0,08 3,7 1978 2,20 2,12 0,08 3,8 1979 2,22 2,14 0,08 3,7 1980 2,11 2,02 0,09 4,5 1981 1,96 1,96 0,00 0,0 1982 1,94 1,930,01 0,5 19831,84 1,82 0,02 1,1 1984 1,79 1,75 0,04 2,3 1985 1,78 1,72 0,06 3,5 1986 1,76 1,70 0,06 3,5 1987 1,77 1,69 0,08 4,7 1988 1,75 1,66 0,09 5,4 1989 1,64 1,55 0,09 5,8 1990 1,46 - - 1991 1,42 - - 1) Za obdobje 1975–1979 ocena avtorice na osnovi podatkov za leti 1971 in 1980 ( f okrog 160 ‰). 5 20 Vir: Šircelj, 1991. 301 METODOLOŠKI DODATEK RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Poleg napake v izraèunavanju starostno-specifiènih stopenj rodnosti, ki jo je povzroèalo neupoštevanje selitev, je od srede šestdesetih let dalje nastajala še druga napaka, tudi povezana s preseljevanjem. Gre za naše zdomce, ki so bili do leta 1995 šteti med stalno prebivalstvo Slovenije. Podatke o njihovem številu in sestavi so zagotavljali popisi prebivalstva151), podatke o rojstvih njihovih otrok pa redno statistièno raziskovanje DEM-1. Vir slednjega so prijave rojstev. Vendar velik del zdomcev rojstev svojih otrok ni prijavljal v Sloveniji. Zato so bile starostno-specifiène stopnje rodnosti in posledièno celotna rodnost podcenjene. Ker pa rojstev zdomcev ni mogoèe loèiti od drugih rojstev, velikosti podcenjenosti ni mogoèe oceniti (Šircelj, 1991: 265). Kljub temu sta v tabeli 10 prikazani dve vrsti starostno-specifiènih stopenj splošne rodnosti; razlikujeta se le po imenovalcu: stalne prebivalke, ali stalne prebivalke brez zdomk. Razlika je bila najveèja leta 1971, nato se je zmanjševala (5 %, 3,6 %, 2,8 %). Tabela 10: Starostno-specifiène stopnje splošne rodnosti in celotna rodnost (F), izraèunane za stalne prebivalke ( f )1) in za stalne prebivalke ne upoštevajoè 5 x zdomke ( f , )2), Slovenija, popisi 1971, 1981, 1991 5 x B Popis 1971 Popis 1981 1991 Starost f f f f f f 5 x 5 x, B razlika 5 x 5 x, B razlika 5 x 5 x, B razlika 15–19 45,6 47,8 2,2 50,351,31,0 21,4 22,1 0,6 20–24 160,6 176,0 15,4 159,2 161,5 2,3 113,7 116,9 3,2 25–29 117,0 121,6 4,6 106,6 112,6 6,0 97,2 99,32,1 30–34 68,6 70,9 2,3 51,1 55,1 4,0 40,5 41,3 0,8 35–39 32,6 33,3 0,7 18,6 19,8 1,2 13,8 14,4 0,6 40–44 10,0 10,2 0,2 5,6 5,8 0,2 3,2 3,4 0,2 45–49 0,7 0,7 0,0 0,30,30,0 0,1 0,1 0,0 F 2,18 2,30 0,12 1,96 2,03 0,07 1,45 1,49 0,04 1) f , razmerje med številom živorojenih otrok (statistièno raziskovanje Prijava rojstva) in številom stalnih 5 x prebivalk (popis prebivalstva) za petletno starostno skupino. 2) f , razmerje med številom živorojenih otrok (statistièno raziskovanje Prijava rojstva) in številom stalnih 5 x, B prebivalk ne upoštevajoè zdomke (popis prebivalstva) za petletno starostno skupino. Viri: Statistièni letopisi RS; lastni izraèuni. Stopnje rodnosti, ki jih je izraèunaval Zvezni zavod za statistiko in ki jih je uporabljala veèina raziskovalcev, so bile za Slovenijo 30 let (v obdobju 1961–1991) z ene strani precenjene z druge pa podcenjene; precenjene so bile zaradi neupoštevanja notranjih selitev (v okviru Jugoslavije), podcenjene pa zaradi nepopolne registracije novorojenih otrok zdomcev v Sloveniji. Velikost podcenjenosti oziroma precenjenosti je bila v razliènih letih razlièna. Ocenimo ju lahko le za leto 1980 oz. 1981 (tabeli 10 in 10a). Takrat je bila precenjenost mnogo višja od podcenjenosti. Zato podcenjenost stopenj rodnosti zaradi vkljuèevanja zdomcev med stalno prebivalstvo ne spremeni dejstva, da je bil dvig starostno-specifiènih stopenj splošne rodnosti v drugi polovici šestdesetih in sedemdesetih letih v veliki meri posledica neupoštevanja notranjih selitev. 151) Metodologije popisov prebivalstva v letih 1971, 1981 in 1991 so zdomce opredeljevale takole: "Oseba na zaèasnem delu v tujini je vsakdo, ki je odšel v tujino in se zaposlil pri tujem delodajalcu ali samostojno, ne glede na to, ali je bil v kritiènem trenutku popisa (polnoè med 31. 3. in 1. 4.) v tujini ali v Jugoslaviji v kraju, kjer ima stalno prebivališèe (na obisku, zdravljenju ipd.). To velja tudi za èlane posadk na tujih ladjah, avionih ipd. Med zdomce sodi tudi vsaka oseba, ki v tujini ne dela, temveè biva tam kot družinski èlan oseb, ki so zaèasno zaposlene v tujini" (Strokovno-metodološka, 1981). Takšna navodila so prepušèala odloèitev o tem, kdo je in kdo ni zdomec, posamezniku, veèinoma sorodniku, ki je ostal v Sloveniji. Doloèen ni bil ne èasovni interval (število let dela v tujini) ne razlog odhoda niti ni bilo postavljeno vprašanje o državljanstvu. V popisu 1981 so bili med zdomce šteti tudi dnevni migranti, zaposleni v Avstriji ali Italiji. 302 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA METODOLOŠKI DODATEK Tabela 10a: Starostno-specifiène stopnje splošne rodnosti in celotna rodnost (F), izraèunane brez upoštevanja (Zvezni zavod za statistiko) in z upoštevanjem selitev (Republiški zavod za statistiko), Slovenija, 1980 in 1981 1980 1981 Starost ZZS RZS Razlika ZZS RZS Razlika 15–19 56,355,9 0,4 50,4 50,3 0,1 20–24 176,8 162,6 14,2 159,7 159,2 0,5 25–29 112,6 108,2 4,4 106,7 106,6 0,1 30–34 51,3 51,3 0,0 51,1 51,1 0,0 35–39 19,7 20,0 -0,3 18,6 18,6 0,0 40–44 5,35,4 -0,1 5,6 5,6 0,0 45–49 0,5 0,5 0,0 0,30,30,0 F 2,11 2,02 0,9 1,96 1,96 0,0 Viri: Demografska, 1989; lastni izraèuni. Z letom 1985 je Statistièni urad RS zaèel za izraèunavanje starostno-specifiènih stopenj uporabljati podatke iz Centralnega registra prebivalstva; ta je izkazoval tudi podatke o stalnem prebivalstvu. Kljub temu je bilo število prebivalcev v registru vedno višje od števila prebivalcev, ki so ga izkazovali popisi. Zato so vrednosti starostno-specifiènih stopenj splošne rodnosti, izraèunanih s podatki iz registra, nižje od stopenj, izraèunanih s podatki iz popisov. Za primer navajamo izraèune za leto 1991. Celotna rodnost ima najvišjo vrednost, èe je število rojstev primerjano s številom stalnih prebivalk, ne upoštevajoè zdomke (popis), in najnižja, èe je primerjano s številom stalnih prebivalk po registru. Tabela 11: Starostno-specifiène stopnje splošne rodnosti, izraèunane z razliènim številom žensk v rodni dobi, Slovenija, 1991 Stopnje izraèunane s podatki Stopnje izraèunane s iz popisa prebivalstva podatki iz Centralnega registra prebivalstva Starost stalne stalne prebivalke, stalne prebivalke ne upoštevajoè prebivalke zdomke 15–19 21,4 22,1 21,0 20–24 113,7 116,9 112,2 25–29 97,2 99,395,0 30–34 40,5 41,3 39,8 35–39 13,8 14,4 13,5 40–44 3,2 3,4 3,1 45–49 0,1 0,1 0,1 F 1,45 1,49 1,42 Viri: SURS; lastni izraèuni. Razlike med izraèuni niso velike, a vendarle tolikšne, da so pri kratkoroènih analizah sprememb lahko zavajajoèe. Pri analizi dolgoroènih smeri razvoja pa razlike med posameznimi leti, ki jih povzroèi sprememba naèina izraèunavanja, ne morejo zabrisati osnovnih tendenc razvoja. Tako na primer prehod s slovenskih ocen, ki so imele izhodišèe v popisu 1981, na ocene izraèunane s podatki iz Centralnega registra prebivalstva, v letu 1985, ni spremenil osnovne tendence zniževanja celotne rodnosti v osemdesetih letih dvajsetega stoletja (tabela 9). Veèje kot za vso Slovenijo so bile razlike za manjše ozemeljske enote, zlasti za tiste, ki so imele visoke deleže zdomcev. To 303 METODOLOŠKI DODATEK RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA so bile predvsem upravne enote oziroma nekdanje obèine severovzhodne Slovenije. V teh obèinah je bila leta 1981 celotna rodnost, izraèunana s primerjavo števila rojstev (DEM-1) in števila stalnih prebivalk brez zdomk (popis), za 6–13 % višja kot tista, ki je bila izraèunana s primerjavo istih rojstev s številom vseh stalnih prebivalk, vkljuèno z zdomkami. Do leta 1991 so se razlike zmanjšale in niso veè presegle 7 %. Glavni razlog za to je bila spremenjena metodologija, saj dnevni in tedenski delovni migranti (stalno prebivališèe v Sloveniji, delo v Avstriji ali Italiji) niso bili veè šteti med zdomce. Popis leta 2002 pa zdomcev ni veè štel za prebivalce Slovenije. Razlike, ki so nastale zaradi razliènih definicij prebivalstva, je bilo mogoèe ovrednotiti za popisa 1981 in 1991, za popis 1971, ko je bila razlika morda najveèja, pa ne. Zato je preèna analiza rodnosti v tej publikaciji izdelana na osnovi kazalnikov, ki zajemajo zdomce: za leta 1971, 1981 in 1991 je število žensk v rodni dobi povzeto po popisih, za leto 2002 pa po Centralnem registru prebivalstva. Dodaten razlog za tako odloèitev je bil tudi ta, da ni mogoèe loèevati rojstev otrok na tiste, katerih mati je bila zdomka, in na tiste, katerih mati ni bila zdomka. Vzdolžna analiza skoraj v celoti temelji na podatkih iz popisov (iz popisa izvirajo tako podatki o številu živorojenih otrok kot o številu žensk) in zdomke zajema le takrat, kadar sta vir podatkov popisa 1971 in 1981. Ker pa so bile iz izraèunov izloèene ženske z neznanim številom živorojenih otrok, vkljuèenost zdomk ne vpliva na rezultate. Tabela 12: Celotna rodnost v nekaterih obèinah, popisa 1981 in 1991, Slovenija Popis 1981 Popis 1991 celotna rodnost1) celotna rodnost 1) Obèina stalne stalne stalne prebivalke, ne razlika stalne prebivalke, ne razlika prebivalke upoštevajoè (%) prebivalke upoštevajoè (%) zdomke zdomke Maribor 1,68 1,78 6 1,17 1,22 4 Murska Sobota 1,92 2,09 9 1,35 1,44 7 Nova Gorica 2,00 2,02 1 1,29 1,31 2 Ribnica 2,46 2,56 4 1,95 2,00 3 Gornja Radgona 2,19 2,32 6 1,41 1,47 4 Koper/Capodistria 1,38 1,40 1 1,26 1,29 2 Lendava/Lendva 2,24 2,5313 1,43 1,53 7 Ljutomer 1,88 2,07 10 1,51 1,59 5 1) Izraèuna se razlikujeta zaradi razliènega imenovalca: stalne prebivalke, stalne prebivalke brez zdomk. Števec je v obeh izraèunih enak. Viri: SURS; lastni izraèuni. 3 DEMOGRAFSKE METODE ANALIZE RODNOSTI Prouèevanje rodnosti zahteva uporabo kvantitativnih metod v vseh fazah raziskovanja; pri zbiranju podatkov, analizi zbranih numeriènih podatkov in pri raziskovanju vzroènih povezav med rodnostjo in drugimi pojavi. Za zbiranje podatkov se uporabljajo skoraj izkljuèno statistiène metode, za analizo zbranih podatkov in za odkrivanje vzroènih povezav pa uporabljamo statistiène in demografske metode analize. Metode statistiène analize so v primerjavi z metodami demografske analize splošnejše. So tudi bolj poznane, ker se uporabljajo v vseh vedah, ki imajo za predmet raziskovanja množiène pojave. Demografske metode so se razvile v okviru demografije, so njej lastne in zato za raziskovanje rodnosti primarne. Uporaba statistiènih metod je smiselna šele po temeljiti demografski analizi. Ta namreè omogoèi izbiro ustreznega demografskega kazalnika za statistièno analizo. Zato se na tem mestu omejujemo le na opis demografskih metod, èeprav so v publikaciji uporabljene tudi nekatere statistiène metode. Rodnost je mogoèe prouèevati v okviru koledarskih let ali pa v okviru generacij oziroma kohort. Analizo v okviru koledarskih let imenujemo preèna (transferzalna) analiza, analizo v okviru generacij pa vzdolžna (longitudinalna) analiza. Vzdolžna analiza rodnosti se je v svetu uveljavila po drugi svetovni vojni, pri nas pa si še vedno ni zagotovila ustreznega mesta v demografski literaturi. 304 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA METODOLOŠKI DODATEK Z vzdolžno analizo spremljamo èlane kohorte od vstopa vanjo (rojstvo, starost 15 let, sklenitev zakonske zveze itd.) do izstopa iz nje (smrt, starost 50 let, razveza zakonske zveze itd.). Tako zaèrtamo demografsko zgodovino posamezne ali skupine kohort. Tak pristop omogoèa loèevanje intenzivnosti rodnosti od njenega èasovnega razporeda (koledarja). Intenzivnost predstavlja povpreèno število živorojenih otrok, ki so jih rodile ženske doloèene generacije, koledar pa razporeditev teh rojstev po starosti žensk. Možnost loèevanja intenzivnosti od koledarja je velika prednost vzdolžne analize. Poleg prednosti v primerjavi s preèno analizo pa ima vzdolžna analiza rodnosti tudi svoje slabosti. Ker prouèuje demografsko zgodovino kohort, je ni mogoèe uporabljati za konjukturne analize. S preèno analizo raziskujemo rodnost 35 razliènih generacij v enem koledarskem letu, vsako v drugi starosti. Takšna analiza ne omogoèa loèevanja intenzivnosti od koledarja rodnosti. Povpreèno letno število živorojenih otrok na eno žensko je namreè odvisno od skupnega števila živorojenih otrok, ki jih ženske rodijo v svojem življenju (intenzivnost), in od èasovnega razporeda teh rojstev v teku njihovega življenja (koledar). Glavna vrednost preène analize je njena aktualnost. Zadnje opazovano leto lahko primerjamo s predhodnim(i). Odloèitev o tem, katero vrsto analize uporabljati, je odvisna od razpoložljivih podatkov in od namena analize. Vzdolžna analiza je primernejša za odkrivanje dolgoroènih tendenc razvoja, preèna pa za konjunkturne analize. V tej publikaciji bomo uporabljali obe - vsako posebej ali pa kombinacijo obeh. Kombinacija preène in vzdolžne analize je zlasti primerna za vrednotenje zdajšnjih razmer in za predvidevanje prihodnjega razvoja. Rodnost lahko obravnavamo kot pojav s ponavljajoèimi se dogodki (rodnost ne glede na vrstni red rojstva) ali pa kot pojav z neponavljajoèimi se dogodki (loèeno glede na vrstni red rojstva). Èe jo obravnavamo kot pojav s ponavljajoèimi se dogodki, je intenzivnost rodnosti višja od 1, èe pa jo obravnavamo kot pojav z neponavljajoèimi se dogodki, pa je intenzivnost rodnosti vedno nižja od 1. Povpreèno letno število živorojenih otrok (prvih, drugih itd.) na eno žensko lahko le izjemoma preseže vrednost 1. To se dogaja le, èe se moèno spreminja koledar rojstev. Rezultati demografske analize rodnosti so v veliki meri odvisni od izbrane metode. Vendar kljub temu, da izberemo teoretièno najustreznejšo metodo, dobimo zelo pogosto le približne rezultate, zasnovane na hipotezah, ki so bolj ali manj verjetne. Zatekanje k hipotezam je potrebno takrat, kadar niso na voljo dovolj razèlenjeni statistièni podatki. 3. 1 METODE OPAZOVANJA IN ZBIRANJA PODATKOV Demografske pojave lahko opazujemo na tri naèine: sprotno, retrospektivno in trenutno. Èe kohorto spremljamo od njenega nastanka dalje, je to sprotno (kontinuirano) opazovanje. Èe èlane kohorte opazujemo šele takrat, ko so že prešli skrajno starostno mejo za opazovani demografski pojav, je to retrospektivno opazovanje. Èe pa demografske dogodke, ki se vedno odvijajo v èasu, opazujemo v doloèenem trenutku, je to trenutno opazovanje. Vsak naèin opazovanja je povezan z doloèeno metodo zbiranja oz. virom podatkov. Edini vir, ki lahko zagotovi vse vrste opazovanja, je register prebivalstva. Slovenski Centralni register prebivalstva tega še ne zmore. Naèini zbiranja in prikazovanja podatkov, potrebnih za preèno analizo, so že ustaljeni in jih ustrezne statistiène službe redno objavljajo. Podatki, primerni za vzdolžno analizo, pa so pri nas še redkost. Za Slovenijo objavlja nekatere kazalnike za generacije za zdaj le Svet Evrope v svojem demografskem letopisu (Recent demographic developments in Europe). Zbrala jih je tudi anketa iz leta 1995. Sprotno opazovanje. Najstarejši in še vedno najpogostejši vir za sprotno opazovanje so zaznambe v matiène knjige oz. statistièni podatki, ki iz njih izvirajo (rojstva, smrti, sklenitve zakonskih zvez itd.). Podatki, ki izhajajo iz sprotnega opazovanja, so primerni tako za preèno kot tudi za vzdolžno analizo. Sprotno opazovanje je teoretièno najboljša metoda opazovanja. Da je najboljša tudi v praksi, morata biti matièna oz. prijavno- odjavna služba v najširšem pomenu besede dobro organizirani, prebivalstvo pa mora vestno izpolnjevati svoje obveze (npr. prijave prebivališèa, odjave bivališèa). Kadar je opazovanje omejeno na manjša obmoèja, je treba upoštevati, da se za doloèenim delom prebivalstva izgubi sled (npr. odselitve). Podatki, ki izhajajo iz sprotnega opazovanja, so osnova za analizo rodnosti v 18., 19. in 20. stoletju (preèna analiza) ter za analizo rodnosti v najmlajših generacijah, rojenih med drugo svetovno vojno in po njej (vzdolžna analiza). Retrospektivno opazovanje. Z retrospektivnim opazovanjem najlažje zajamemo zgodovino generacij ali kohort. Èlanice kohorte opazujemo šele takrat, ko so že prešle skrajno starostno mejo za rojevanje otrok, to je 50 let. Tak naèin zbiranja podatkov ima seveda tudi nekaj pomanjkljivosti. Opira se na posameznikov spomin, kar je lahko vir napak, zlasti pri starejših ženskah. Poleg tega je selektivno. S tem ko anketiramo samo tiste ženske, ki so doèakale 50. leto starosti, zanemarimo rodnost tistih, ki so pred tem umrle ali se odselile. Njihova rodnost pa morda ni bila enaka tisti, ki jo lahko opazujemo. 305 METODOLOŠKI DODATEK RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Retrospektivno opazovanje rodnosti je najpogostejše v obliki anket. Te omogoèajo zelo podrobno prouèevanje rodnosti na sorazmerno majhnem številu enot. Žal pa so podatki dozdajšnjih slovenskih anket o rodnosti (1971, 1976, 1989, 1995) reprezentativni le za Slovenijo kot celoto. Tudi popisi prebivalstva obièajno vsebujejo nekaj vprašanj o zgodovini posameznika (npr. število živorojenih otrok), kar je tudi oblika retrospektivnega opazovanja. Prav na teh podatkih sloni veèji del vzdolžne analize rodnosti za Slovenijo in za manjše ozemeljske enote. Trenutno opazovanje je opazovanje, s katerim v doloèenem trenutku zajamemo pojave, ki so v neprestanem spreminjanju (npr. število prebivalcev, njih starostna sestava itd.). Primer tovrstnega opazovanja je popis prebivalstva; ta poda stanje vseh kohort v doloèenem trenutku. Trenutne podatke lahko zagotovi tudi popolno sprotno opazovanje, na primer register prebivalstva. Trenutno opazovanje v obliki popisov omogoèa vpogled v stanje razliènih podskupin v kohortah (kmetje, izobraženci, priseljenci itd.) oziroma posameznih starostnih skupinah. Veèino teh podskupin, pomembnih za prouèevanje rodnosti, namreè ni mogoèe statistièno spremljati s sprotnim opazovanjem. Kombinacija trenutnega in retrospektivnega opazovanja, obe zagotavljajo popisi, omogoèa vzdolžno analizo diferencialne rodnosti za Slovenijo in manjše ozemeljske enote. 3. 2 KAZALNIKI RODNOSTI Kazalniki rodnosti praviloma prikazujejo povezavo med živorojenimi otroki in ženskami, èeprav ni nobenih teoretiènih zadržkov za povezovanje živorojenih z moškimi. Zadržki so popolnoma praktiène narave; težje je doloèit oèetovstvo kot materinstvo, poleg tega pa ima plodna doba moških manj ostre biološke meje kot plodna doba žensk. Kazalnikov rodnosti je veè. Najpogosteje uporabljen kazalnik rodnosti je nataliteta ali stopnja rodnosti (n).152) Izraža pogostnost rojstev živih otrok v prebivalstvu. Njegova analitièna vrednost je majhna. Raven natalitete je namreè moèno odvisna od starostne in spolne sestave prebivalstva153). Dobra stran natalitete pa je v tem, da je lahko razumljiva in da za njeno izraèunavanje niso potrebni podrobni statistièni podatki. Prav pomanjkanje slednjih je razlog, da bomo za prikaz razvoja rodnosti do konca druge svetovne vojne uporabljali prav nataliteto. N n = nataliteta n = ---- . 1000 N = število živorojenih otrok P P = srednje število prebivalstva Vplivu spolne in deloma tudi starostne sestave prebivalstva na vrednost natalitete se izognemo tako, da število živorojenih primerjamo samo s številom žensk v rodni dobi. Dobimo splošno stopnjo splošne rodnosti, f. N f = splošna stopnja splošne rodnosti f = ----- . 1000 Pf = srednje število žensk v rodni dobi ,15-49 Pf,15-49 Èe v gornji enaèbi število živorojenih otrok zamenjamo s številom živorojenih zakonskih otrok, število žensk pa s številom poroèenih žensk v rodni dobi, dobimo splošno stopnjo zakonske rodnosti. Èe pa število živorojenih otrok zamenjamo s številom živorojenih nezakonskih otrok, število žensk pa s številom neporoèenih žensk v rodni dobi, dobimo splošno stopnjo zunajzakonske rodnosti. 152) Statistièni terminološki slovar opredeljuje stopnjo rodnosti kot "razmerje med številom živorojenih v danem letu in srednjim številom prebivalcev v tem letu, navadno pomnoženo s 1000". (Statistièni, 1993: 54). 153) Èe v èasu ali prostoru primerjamo prebivalstva s podobno starostno-spolno sestavo je nataliteta sprejemljiv kazalnik rodnosti. 306 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA METODOLOŠKI DODATEK 3. 2. 1 Starostno-specifiène stopnje rodnosti Prvi korak v demografsko analizo rodnosti predstavlja izraèunavanje starostno-specifiènih stopenj rodnosti za vse ali pa le za doloèene skupine prebivalstva. Poznamo jih veè vrst. Med seboj se razlikujejo po naèinu izraèunavanja (v okviru generacij oz. kohort ali v okviru koledarskih let) in po vsebini (stopnje prve kategorije ali stopnje druge kategorije) (Pressat, 1969: 100). Generacijske starostno-specifiène stopnje rodnosti je mogoèe izraèunati na dva naèina: med starostjo (x) in (x + 1) ali pa med starostjo (x, x + 1) in (x + 1, x + 2). Za prvi naèin izraèunavanja morajo biti rojstva za doloèeno koledarsko leto razvršèena po starosti (dopolnjena leta) in po letnici rojstva matere (dvojna klasifikacija starosti), za drugi naèin pa samo po letnici rojstva matere. x + 1 x + 2 x x + 1 x Vse do leta 1994 za Slovenijo ni bilo mogoèe izraèunati niti prvih niti drugih generacijskih stopenj, ker je slovenska statistika podatke o rojstvih prikazovala le po dopolnjenih letih starosti matere, ne pa tudi po letnici rojstva. Edina vrsta starostno-specifiènih stopenj rodnosti, ki so za Slovenijo na voljo za daljše èasovno obdobje, so stopnje v okviru koledarskih let, izražene v dopolnjenih letih starosti. Take stopnje so primerne za preèno analizo, veliko manj pa za vzdolžno, saj se vrednost stopenj nanaša na dela dveh sosednjih generacij. Kljub temu jih bomo uporabljali tudi za vzdolžno analizo rodnosti, ker je to edini naèin, da zaèrtamo rodno zgodovino mlajših generacij. Èasovna vrsta generacijskih stopenj (od 1994 dalje) je za vzdolžno analizo še prekratka. x + 2 x + 1 Starostno-specifiène stopnje rodnosti lahko raèunamo za splošno, zakonsko ali zunajzakonsko rodnost. Pogoj za izraèunavanje starostno specifiènih stopenj zakonske in zunajzakonske rodnosti so podatki o zakonskem stanu in starosti žensk. V Sloveniji jih zagotavljajo popisi, od leta 1995 dalje pa tudi Centralni register prebivalstva, vendar samo za državljane Republike Slovenije. Starostno-specifiène stopnje loèujemo po vsebini na stopnje prve in na stopnje druge katergorije. Stopnje prve kategorije so tiste, v katerih število dogodkov primerjamo s tistim prebivalstvom v ustrezni kohorti, ki še ni bilo podvrženo prouèevanemu pojavu, vendar je pojav zanj možen (Pressat, 1972). Tako je starostno-specifièna stopnja splošne rodnosti prve kategorije npr. razmerje med številom prvih rojstev živorojenih otrok, ki so jih rodile ženske doloèene starosti, in številom žensk, ki do te starosti še niso rodile prvega živorojenega otroka. Ker med starostno specifiènimi stopnjami prve kategorije in verjetnostmi rojstva prvega, drugega in nadaljnjih redov obstaja teoretièno utemeljena povezava, lahko iz zaporedja starostno specifiènih stopenj prve kategorije izdelamo tablice rodnosti, in sicer za vsak vrstni red rojstva posebej154). Za izdelavo tablic rodnosti so potrebni zelo podrobni statistièni podatki, kakršni so le redko na voljo. Èe takih podatkov ni, pa lahko intenzivnost rodnosti, ki izhaja iz posameznih tablic rodnosti, izraèunamo s pomoèjo podatkov o razvrstitvi žensk po 154) Tablica je tabela, iz katere je mogoèe razbrati intenzivnost in koledar pojava. 307 METODOLOŠKI DODATEK RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA dokonènem številu živorojenih otrok. Primerjamo ženske, ki so rodile vsaj (n + 1) živorojenih otrok, z ženskami, ki so rodile (n) živorojenih otrok. Ta razmerja imenujemo verjetnosti poveèanja družine, a , ali pa verjetnost rojstva naslednjega otroka. S x kombinacijo posameznih verjetnosti dobimo konèno potomstvo (D), èe obravnavamo rodnost v generacijah, oziroma celotno rodnost (F), èe obravnavamo rodnost po koledarskih letih. D = a + a a + a a a a + ...+ a a ... a 0 0 1 0 1 0 2 0 1 n V tej publikaciji uporabljamo verjetnosti poveèanja družine samo za generacijsko analizo rodnosti. Stopnje prve kategorije omogoèajo zelo natanèno analizo rodnosti, vendar so podatki zanjo le redko na voljo. Zato obièajno uporabljamo le stopnje 2. kategorije. Enostavnost njihovega izraèunavanja omogoèa, da jih lahko izraèunamo skoraj za vsako teritorialno enoto, za veèje število kohort ali za daljše èasovno obdobje in si s tem zagotovimo primerljivost v prostoru in èasu. Zaradi omenjenih lastnosti je v tej knjigi veèina analiz zasnovanih na uporabi stopenj druge kategorije. Stopnje druge kategorije predstavljajo razmerje med številom dogodkov v doloèenem koledarskem letu in tistim prebivalstvom, za katero je pojav lahko smiseln. Tako predstavljajo starostno-specifiène stopnje splošne rodnosti 2. kategorije razmerje med številom rojstev živorojenih otrok žensk doloèene starosti in številom vseh žensk te starosti. Izraèunavamo jih za pojave s ponavljajoèimi se dogodki, in rodnost je tak pojav, èe ne upoštevamo vrstnega reda rojstev. Ker pa ponavljajoèe se dogodke lahko ob doloèenih predpostavkah, povezanih z umrljivostjo in selivnostjo, obravnavamo kot neponavljajoèe se, starostno- specifiène stopnje druge kategorije izraèunavamo tudi za posamezne rede rojstev. Obièajno imamo na voljo že izraèunano èasovno vrsto starostno specifiènih stopenj rodnosti druge kategorije, in to za želeno število let. Najpogostejši naèin analize teh stopenj je, da eno koledarsko leto primerjamo s sosednjim(i). Tak pristop je dopusten, vendar zahteva veliko previdnosti pri interpretaciji podatkov. S tem naèinom analize namreè ne moremo odkriti povezav med intenzivnostjo in koledarjem rodnosti. Ta se pokaže samo takrat, kadar rekonstruiramo statistièno zgodovino kohort oziroma generacij. Vzdolžna analiza Rodno zgodovino posameznih kohort najlaže sestavimo tako, da v tabeli, ki vsebuje starostno-specifiène stopnje rodnosti po koledarskih letih, vrednosti odèitavamo po diagonali. Tak naèin je uporaben zlasti za analizo splošne rodnosti. Èe so starostno- specifiène stopnje izraèunane po letu rojstva in starosti matere, lahko zaèrtamo rodno zgodovino za toèno opredeljene generacije ali skupine generacij. Èe pa so stopnje opredeljene samo s starostjo matere (v dopolnjenih letih starosti), pa se prepletata dela dveh ali veè sosednjih generacij. Èe za eno ali skupino generacij seštejemo vse starostno specifiène stopnje rodnosti druge kategorije od 15. do 49. leta starosti, dobimo povpreèno število živorojenih otrok na 1000 žensk te generacije. Ta kazalnik, katerega vrednost izražamo na eno žensko, imenujemo konèno potomstvo (D). Èe je izraèunan za ženske, mlajše od 50 let, ga imenujemo delno potomstvo ali pa potomstvo do starosti x let (D ). x 49 D = å f D = konèno potomstvo x 15 f = starostno-specifièna stopnja splošne rodnosti x Konèno potomstvo predstavlja intenzivnost splošne rodnosti doloèene generacije, razporeditev stopenj po starosti pa njen koledar. Sintezni kazalnik koledarja rodnosti je povpreèna starost mater ob otrokovem rojstvu155). Potomstvo, konèno ali delno, pa je mogoèe izraèunati tudi neposredno, in sicer iz razporeditve žensk po dokonènem številu živorojenih otrok (retrospektivno opazovanje). Vrednosti konènega potomstva, izraèunane s pomoèjo retrospektivnega opazovanja (popisi, ankete), so enakovredne tistim, ki so izraèunane s seštevanjem starostno-specifiènih stopenj druge kategorije. Poleg tega omogoèajo izraèunavanje (konènega) potomstva za razliène skupine žensk (poroèene, izobražene itd.). 155) Na enak naèin lahko izraèunamo tudi konèno potomstvo zakonske rodnosti, èe imamo podatek o še obstojeèih zakonskih zvezah ob vsaki obletinici sklenitve zakona. Ker teh podatkov pri nas nimamo, si pomagamo s stopnjami na zaèetno stanje (neto stopnje), zato je njihova vrednost podcenjena. 308 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA METODOLOŠKI DODATEK Na konèno potomstvo se navezuje klasièen demografski kazalnik, bruto stopnja obnavljanja prebivalstva (R). Ta predstavlja povpreèno število živorojenih deklic na eno žensko, ki ni podvržena umrljivosti. Izraèunamo ga tako, da seštejemo starostno- specifiène stopnje splošne rodnosti za deklice, ali pa tako, da konèno potomstvo pomnožimo s koeficientom feminitete živorojenih otrok. Za Slovenijo uporabljamo vrednost 0,485 (Breznik, 1980: 176). 49 R = å . f R = bruto stopnja obnavljanja x,f 15 f = starostno-specifièna stopnja splošne rodnosti deklic x,f R = D . 0,485 Na rodnost v generacijah se navezuje tudi pojem obnavljanja generacij. S tem izrazom razumemo neprestano nadomešèanje umrlih z živorojenimi. Vendar za obnavljanje generacij ne zadošèa, da v doloèenem obdobju število živorojenih preseže število umrlih. Pari, ki imajo samo po enega otroka, gotovo ne zagotavljajo obnavljanja generacij, toda dokler so mladi, število rojstev kljub temu presega število umrlih. Starostna struktura zabriše bistvo dogajanja. Da se temu izognemo, uporabljamo kot kazalnik obnavljanja generacij neto stopnjo obnavljanja prebivalstva, R . Obièajno jo raèunamo za ženske in jo izenaèimo 0 z neto stopnjo obnavljanja za vse prebivalstvo.156) Neto stopnja obnavljanja neke generacije žensk izraža povpreèno število deklic, ki jih je rodila pripadnica te generacije v svojem življenju. Raèunamo jo tako, da število rojenih deklic primerjamo z zaèetnim številom žensk v generaciji. 49 å f . l x,f x,f 15 R = -------------- R = neto stopnja obnavljanja 0 l 0 0 l = koren tablice umrljivosti 0 49 l = število živih žensk v starosti x 0,485 . å f . l ,xf x x,f 15 R = --------------------- f = starostno-specifièna stopnja rodnosti deklic 0 l x,f 0 lx,f ---- = verjetnost preživetja žensk od rojstva do starosti x l0 l32, f R = D . 0,485 . ------- 0 l0 Razliko med vrednostima R in R v neki generaciji doloèa raven umrljivosti. Èe ne bi bilo umrljivosti do starosti 50 let (l = l ), 0 0 50 bi bili vrednosti R in R enaki. Ker je umrljivost žensk do starosti 50 let v modernih družbah že zelo nizka, je razlika med 0 obema kazalnikoma majhna. Èe je vrednost R manjša ali veèja od 1, je številènost "generacije" otrok manjša ali veèja od številènosti generacije staršev, 0 èe obe primerjamo ob rojstvu.157) To pomeni, da bo prebivalstvo stagniralo, èe bo vrednost R dalj èasa enaka 1, in da se bo 0 prièelo zmanjševati, èe bo R < 1, oziroma da bo prièelo narašèati, èe bo R > 1. 0 0 Stopnje druge kategorije lahko uporabimo tudi za izraèunavanje stopenj prvega, drugega in višjih redov rojstev. Vsota stopenj doloèenega reda rojstev od starosti 15 do 49 let predstavlja konèno potomstvo doloèenega reda rojstev, njihovo medsebojno razmerje pa verjetnosti poveèanja družine. Tak naèin izraèunavanja a uporabljamo za generacije, ki jih ni mogoèe zaobjeti z x retrospektivnim opazovanjem. 156) Izrazi neto stopnja obnavljanja, neto mera obnavljanja, neto mera reprodukcije, neto koeficient obnavljanja, neto koeficient reprodukcije so sopomenke. 157) Generacija so osebe, rojene v istem koledarskem letu. Z izrazom "generacija" otrok mislimo na število otrok, ki so jih v svojem življenju rodile predstavnice ene generacije. 309 METODOLOŠKI DODATEK RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Poleg intenzivnostirodnosti nas zanima tudi njen koledar: razporeditev rojstev po starosti. Obièajno ga prikažemo s povpreèno starostjo žensk ob rojstvu njihovih otrok (ne upoštevajoè umrljivost). 49 F = å (x+0,5) . f(x,x+1) 15 Povpreèna starost = 49 F = å f(x,x+1) 15 Tako izraèunane povpreène starosti so za Slovenijo objavljene v letni publikaciji Recent demographic developments in Europe. Povpreène starosti izraèunane z obsolutnimi vrednostmmi (starost žensk ob rojstvu otrok) pa so objavljene v publikacijah Statistiènega ureda Republike Slovenije. Zato smo tudi za obdobje 1896-1900 in za leto 1910 (tabeli 17 in 26) objavili povpreène starosti izraèunane z absolutnimi vrednostmi. Tako izraèunana povpreèna starost za Štajersko v obdobju 1896– 1900 npr. znaša 30,5 let, izraèunana s pomoèjo stopenj pa 29,8 let. V sedanjosti so razlike manjše. Povpreène starosti za generacije so izraèunane po gornji enaèbi. Preèna analiza Rojstva v doloèenem koledarskem letu izhajajo iz približno 35 generacij, ki so doloèenega leta navzoèe na nekem ozemlju. Èe ta rojstva uredimo na naèin, kot da gre za statistièno zgodovino generacij, dobimo umetno (namišljeno) generacijo oz. kohorto. Predpostavljamo namreè, da je hipotetièna skupina žensk v teku svojega življenja v vsaki starosti podvržena takim vrednostim starostno specifiènih stopenj rodnosti, kakršne so bile opazovane v doloèenem koledarskem letu v 35 razliènih generacijah. Koledarsko leto istovetimo s kohorto. Èe vrednosti teh starostno specifiènih stopenj rodnosti druge kategorije seštejemo in jih izrazimo v vrednosti za eno žensko, dobimo povpreèno število živorojenih otrok na eno žensko; ta je najboljši kazalnik splošne rodnosti za posamezno koledarsko leto. Imenujemo ga celotna rodnost. Po naèinu izraèunavanja je enak konènemu potomstvu, po vsebini pa le, èe je koledar rodnosti iz leta v leto enak (nespremenjen). 49 F = å fx 15 F predstavlja število otrok, ki bi jih rodila generacija 1000 žensk, èe bi bila njihova rodnost v vsaki starosti enaka, kot je bila rodnost 35 kohort, opazovanih v enem koledarskem letu. To je torej mera rodnosti za hipotetièno generacijo, in zato odraža stanje v enem koledarskem letu. Realna generacija rojeva najmanj 25 let, zato ni nobenega razloga, da bi bila njena rodnost prav taka kot v opazovanem letu. Vrednost izraèunamo za eno žensko. Èe pri izraèunu celotne rodnosti (F) upoštevamo samo živorojene deklice, dobimo bruto stopnjo obnavljanja (R); ta predstavlja povpreèno število živorojenih deklic na eno žensko, èe bi bila rodnost žensk v teku njihove rodne dobe enaka starostno specifiènim stopnjam rodnosti v opazovanem letu. 49 R = å fx,f 15 Èe predpostavki o nespremenljivi rodnosti dodamo še predpostavko o nespremenljivi umrljivosti, dobimo neto stopnjo obnavljanja prebivalstva (R ). Seštejemo starostno specifiène stopnje rodnosti za deklice, pomnožene z verjetnostmi preživetja 0 žensk od rojstva do starosti x. 49 l lx,f x,f ------ = verjetnost preživetja žensk do starosti x R = å (f . ------) l 0 x,f o 15 lo Pomen obeh kazalnikov (R in R ) je jasen le, èe sta splošna rodnost in umrljivost konstantni. V tem primeru sta enakovredna 0 ustreznima kazalnikoma za generacije. Zato R lahko uporabimo za definiranje znaèilnosti konènega stanja, h kateremu teži 0 prebivalstvo, èe stopnje splošne rodnosti in tablice umrljivosti ostanejo nespremenjene. Nespremenljiva rodnost in umrljivost 310 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA METODOLOŠKI DODATEK pa sta predpostavki, na osnovi katerih je izdelan model stabilnega prebivalstva. V stabilnem prebivalstvu je letna stopnja naravnega prirasta (r) povezana z vrednostjo neto stopnje obnavljanja (R ) in dejansko povpreèno starostjo mater (a') ob 0 rojstvu otrok z naslednjo enaèbo: a' a' = dejanska povpreèna starost mater ob rojstvu otrok r = R - 1 0 (v izraèunu je upoštevana umrljivost) Koeficient r, imenovan Lotkov koeficient ali notranja (resnièna) stopnja naravnega prirasta, karakterizira dejanski uèinek rodnosti in umrljivosti v danem obdobju na naravni prirast prebivalstva. 3. 2. 2 Drugi kazalniki rodnosti Izraèunavanje veèine kazalnikov, ki smo jih doslej obravnavali, zahteva dokaj podrobne podatke, ki pa jih podroèja s slabo razvito statistièno službo nimajo. Zato je A. J. Coale s sodelavci leta 1969 predlagal uporabo štirih enostavnejših kazalnikov, s pomoèjo katerih bi lahko opisali razvoj rodnosti in poroènosti tudi tam in takrat, kadar ni podrobnejših podatkov (Coale, 1970). To so indeksi, ki izražajo razmerje med opazovanimi in standardiziranimi vrednostmi. Standard so starostno-specifiène stopnje zakonske rodnosti hutteritov. Namenili so jih predvsem analizi in primerjavi zgodovinskih sprememb razvoja rodnosti v Evropi pred in med demografskim prehodom. Za izraèunavanje teh kazalnikov so potrebni podatki o številu vseh in zakonskih rojstev ter številu prebivalstva po spolu, starosti in zakonskem stanu (podatki iz popisov prebivalstva). Opredelili so naslednje štiri med seboj povezane kazalnike: indeks poroènosti, indeks zakonske rodnosti, indeks zunajzakonske rodnosti in indeks splošne rodnosti. Ti indeksi se loèijo od že ustaljenih kazalnikov rodnosti po tem, da so v njihovo definiranje vkljuèene maksimalne vrednosti starostno-specifiènih stopenj rodnosti. Rodnost posameznih prebivalstev ali njihovih delov je izražena v primerjavi s temi maksimalnimi vrednostmi. Za zgornjo (biološko) mejo ravni rodnosti so avtorji doloèili rodnost poroèenih hutteritskih žensk v obdobju od 1921-1930158). Indeks zakonske rodnosti (I ) predstavlja razmerje med dejanskim številom zakonskih rojstev in številom, ki bi ga opazovali, g èe bi bila zakonska rodnost danega prebivalstva v vsaki starosti enaka starostno-specifiènim stopnjam zakonske rodnosti hutteritskih žensk. Indeks zunajzakonske rodnosti (I ) predstavlja razmerje med dejanskim številom zunajzakonskih rojstev in številom rojstev, h ki bi ga opazovali, èe bi bila rodnost neporoèenih žensk v vsaki starosti enaka rodnosti poroèenih hutteritskih žensk. Indeks poroènosti (I ) meri vpliv zakonskega stanu na splošno rodnost; to je mera za hipotetièno prebivalstvo, v katerem m rojevajo samo poroèene ženske, in to z enako intenzivnostjo kot hutteritske ženske. I predstavlja razmerje med številom m zakonskih rojstev v takem prebivalstvu in številom rojstev, ki bi jih lahko opazovali, èe bi bile vse ženske poroèene. Pokaže, v kolikšni meri bi razlièna pogostnost porok spremenila raven splošne rodnosti, èe bi bila zakonska rodnost enaka hutteritski, zunajzakonska pa bi imela vrednost 0. Indeks splošne rodnosti (I ) je razmerje med dejanskim številom rojstev in hipotetiènim, ki bi ga opazovali, èe bi imele vse f ženske v vsaki starosti enake starostno-specifiène stopnje rodnosti kot poroèene hutteritske ženske. I = I . I + (1- I ). I f m g m h Vrednosti indeksov se nahajajo med 0 in 1. Indeksi I , I in I bi imeli vrednost 0, èe bi opazovane ženske ne rojevale otrok, f g h vrednost 1 pa, èe bi bila njihova rodnost enaka hutteritski. I bi imel vrednost 0, èe nobena ženska v rodni dobi ne bi bila m poroèena, vrednost 1 pa, èe bi bile vse poroèene. Zmnožek I . I je prispevek poroèenih žensk, zmnožek (1- I ). I pa prispevek neporoèenih žensk k splošni rodnosti. Èe je m g m h zunajzakonska rodnost zanemarljivo majhna, je indeks splošne rodnosti odvisen le od deleža neporoèenih žensk in ravni zakonske rodnosti. Na vrednost vseh navedenih indeksov vpliva tudi starostna sestava žensk v rodni dobi. Vendar avtorji menijo, da je njen vpliv za vse evropske pokrajine vse do prve svetovne vojne zanemarljivo majhen. 158) Hutteriti so protestantska verska sekta (anabaptisti), ustanovljena v 16. stoletju, ki se je iz zahodne Evrope preselila najprej v Rusijo, nato pa v ZDA in južni centralni del Kanade. Njihova rodnost je visoka, ker jim vera prepoveduje kontracepcijo in splav in ker matere dojijo svoje otroke le nekaj mesecev. 311 METODOLOŠKI DODATEK RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA 3. 2. 3 Vzdolžna in preèna analiza rodnosti Osnovni kazalniki rodnosti so starostno-specifiène stopnje in iz njih izvedeni sintezni kazalniki. Za pravilno interpretacijo teh kazalnikov je pomembno, da vemo, ali se nanašajo na kohorte ali pa na koledarska leta oziroma namišljene generacije. Interpretacija je namreè v vsakem primeru razlièna. Èe je na primer vrednost neto stopnje obnavljanja (R ) v generacijah 0 nižja od 1, to pomeni, da se le-te ne obnavljajo. Število prebivalstva bo zaèelo upadati, èe se vrednost R ne bo znova dvignila 0 na 1 ali višje od 1. Kadar pa je R izraèunan za posamezna koledarska leta, analogno sklepanje ni upravièeno. S podrobnejšo 0 analizo moramo namreè šele ugotoviti, ali je nizka vrednost R res posledica znižanja intenzivnosti rodnosti ali pa je le 0 posledica zviševanja povpreène starosti mater ob otrokovem rojstvu. Rojstva v doloèenem koledarskem letu namreè izhajajo iz 35 generacij žensk in vsaka generacija ima svojo specifièno rodno zgodovino. Uporaba vzdolžne analize je primerna zlasti takrat, kadar želimo raziskovati temeljne znaèilnosti demografskih pojavov, njihove zakonitosti in razvoj. Preèna analiza pa je primerna predvsem za prikaz trenutnega stanja (konjunkture). Marsikdaj pa je zelo plodna tudi kombinacija obeh metod. Ker jo bomo uporabljali za analizo splošne rodnosti v Sloveniji po drugi svetovni vojni, predstavljamo teoretiène osnove kombinacije vzdolžne in preène analize (Pressat, 1969). Zapovrstje demografskih dogodkov opišemo tako, da izpostavimo njegovo intenzivnost in koledar. Za prikaz razmerja med intenzivnostjo in koledarjem uporabljamo naslednje oznake: i = kohorta p = intenzivnost pojava v tej kohorti i a = delež dogodkov, ki se je v kohorti i dogodil v starosti (trajanju) x. x,i w å a = 1 x,i X=0 Število dogodkov na osebo v trajanju x, je enako a p x i i Tej kolièini je enaka starostno-specifièna stopnja druge kategorije (s ) v starosti (trajanju) x v kohorti i. Vsota teh starostno- x specifiènih stopenj (S) za leto 0 je w S = å a p i i X=0 Ta vsota je funkcija èasovne razporeditve dogodkov v razliènih kohortah in intenzivnosti pojava v razliènih kohortah. Èe sta intenzivnost in koledar enaka v vseh kohortah (pojav je stacionaren v èasu), je S mera intenzivnosti pojava. S = åa p = p å a = p åa = 1 i i i Èe intenzivnost pojava variira linearno od kohorte do kohorte, koledar pa ostaja nespremenjen, se vsota starostno-specifiènih stopenj (S) pokaže kot tehtana sredina intenzivnosti v razliènih kohortah; vrednost S se nahaja med skrajnima vrednostma p.i S = åa p i i Èe se intenzivnost ne spreminja, koledar pa variira linearno, je vsota starostno specifiènih stopenj (S) enaka intenzivnosti v kohortah, pomnoženi s faktorjem, ki je odvisen od sprememb koledarja; koledar (èasovno razdobje, v katerem se pojav manifestira) se krajša, èe je S > p, in daljša, èe je S < p. Opisane preproste hipoteze o variiranju koledarja in intenzivnosti pojavov v kohortah se v resniènosti le redko potrdijo. Rabijo pa kot zelo koristno vodilo za interpretacijo vrednosti, ki jih dobimo s seštetjem starostno specifiènih stopenj (s ) v doloèenem x koledarskem letu. Intenzivnost pojava je, razen v izjemnih primerih, podvržena le poèasnim spremembam, kajti zgodovina dveh sosednjih kohort se odvija v zelo podobnih razmerah, tako da je skoraj nemogoèe, da bi se obnašali popolnoma razlièno. Èasovne vrste podatkov, ki prikazujejo na primer konèno potomstvo, kažejo vedno veliko pravilnost v razvoju. 312 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA METODOLOŠKI DODATEK V nasprotju z intenzivnostjo pa so vrednosti a , med katerimi vsaka meri prispevek ustrezne generacije k manifestacijam i,i prouèevanega pojava v doloèenem koledarskem letu, lahko podvržene spremembam, katerih vpliv na S je lahko zelo velik. åa = T i,i Èe je koledar stacionaren, je T enak 1, vrednost S (ponderirana sredina p) pa ima vrednost, ki se nahaja med skrajnima i vrednostma p . Variacije vrednosti S reproducirajo torej variacije p , te pa so zelo enakomerne. Vrednosti T se lahko zelo loèijo i i od 1, in sicer za 15–20 % ali celo veè. Take spremembe koledarja so odgovor kohort na izjemne okolišèine (vojna, gospodarska kriza itd.), ki zelo neugodno vplivajo na sklepanje zakonskih zvez, na rojstva otrok itd. V takih letih je sklenjenih sorazmerno malo zakonskih zvez, rojenih sorazmerno malo otrok. Iz slike 99, ki prikazuje ustrezne vrednosti za Slovenijo, razberemo, kako moèan je vpliv vrednosti T na spremembe vrednosti S (na sliki oznaèena s C): èe S delimo s T, dobimo vrednost, kakršno bi imela vsota S, èe bi bil T konstanten in enak 1. Razlika med tako dobljeno vrednostjo (krivulja S/T, na sliki 99 ozneèena z D), ki je zelo enakomerna, in razgibano krivuljo, ki predstavlja vrednosti S, je oèitna. 313 METODOLOŠKI DODATEK RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA 314 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA LITERATURA IN VIRI LITERATURA IN VIRI Literatura Aliaga C. in Winqvist K. (2003). How women and men spend their time. V Statistics in focus 12/2003, Eurostat Andorka R. (1978). Determimants of Fertility in Advanced Societies. Methuen, London Bajos N. et al. (2004). Les inegalités sociales d'acces a la contraception en France. Population n0. 3–4, str. 479–501, Paris Balaban V. (1956). Ocena taènosti podataka vitalne statistike. IV. godišnji sastanak jugoslovenskog statistièkog društva, Ljubljana, 14–16. IX 1956; posebno izdanje JSD, Beograd Barbiè A. (1992). (Self)reproduction of Farm Families in Slovenia: Why Girls Don't Want to Marry Farmers. Zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani 59, str. 257–274 Becker, G.S. (1960). An Economic Analysis of Fertility. V Demographic and Economic Change in Developed Countries: A Conference of the Universities-National bureau Committee for economic Research, Prinston University Press, Prinston Baš F. (1956). Spomeniško Pomurje. Zbirka predavanj slovenskih konservatorjev in muzealcev na posvetovanju od 27. do 30. septembra 1956 v Murski Soboti Berce - Bratko B. in Krnel - Umek D. (1987). Naselje in prebivalci. V Kruh in politika - poglavja iz etnologije Vitanja, Ljubljana Blayo C. (1987). La fécondité en Europe depuis 1960: convergence ou divergence? European Population Conference 1987, Plenaries, Jyväskilä Boh K. (1988). Poskus sociološke analize nizke rodnosti. Družboslovne razprave 6, Inštitut za sociologijo in Slovensko sociološko društvo, Ljubljana Bonaè V. (1956). Razveze v FLR Jugoslaviji s posebnim ozirom na LR Slovenijo 1974–1954. Prikazi in študije, Zavod za statistiko LR Slovenije, Ljubljana Borisov P. (1995). Ginekologija na Slovenskem od zaèetkov do leta 1980. Ljubljana Bozon M. (1997). Population no. 6, INED, Paris Bozon M. (2003). A quel âge les femmes et les hommes commencent-il leur vie sexuelle? Population et société, no. 391 Breznik D. (1956). Natalitet i mortalitet prema vitalnoj statistici i popisima stanovništva 1921–1931, 1948, i 1953. godine. IV. godišnji sastanak jugoslovenskog statistièkog društva, Izdanje Jugoslovenskog statistièkog društva, Ljubljana Breznik D. (1967). Sterilitet prvih brakova. Stanovništvo, letnik 5, št.1, Beograd Breznik D. (1977). Metodi demografske analize i upotreba statistièkog metoda u demografiji. Statistièka revija 1977, št. 3–4, Beograd Breznik D., Mojiæ A., Raševiæ M., Ranèiè M. (1972). Fertilitet stanovništva u Jugoslaviji. Inštitut društvenih nauka, CDI, Beograd Breznik D. (1980). Motivacije udatih žena u pogledu buduèeg raðanja. V: Fertilitet stanovništva i planiranje porodice u Jugoslaviji. Inštitut društvenih nauka, CDI, Beograd Breznik D. et al. (1980). Fertilitet stanovništva i planiranje porodice u Jugoslaviji. Inštitut društvenih nauka-Centar za demografska istraživanja, Beograd Breznik D. (1980). Demografija; analiza, metodi i modeli. Nauèna knjiga, Beograd Breznik D. et al. (1984). Èinioci održavanja fertiliteta iznad, odnosno oko nivoa obnavljanja stanovništva u SR Sloveniji. Inštitut društvenih nauka, CDI, Beograd Caldwell J.C. (1976). Toward a Restatement of Demographic Transition Theory. Population and Development Revue 2/3–4, New York Caldwell J.C. (1981). The Mechanism od Demographic Change in Historical Perspective. Population Studies 35/2, London Campabell A.A. (1965). Recent Fertilty Trends in the United States and Canada. World Population Conference, Belgrade, 20 August - 10 September Carlsson G. (1966). The Decline of Fertility: Innovation or Adjustement Process. Population Studies, 20/2, London Charton L. in Wanner P. (2001). La premiere mise en couple en Suisse: choix du type d'union et devenir de la cohabitation hors mariage. V Population, 56 (4), INED, Paris Chesnais J.C. (1986). La transition démographique: étapes, formes, implication économique. Travaux et Documents, Cahier No 113, INED, Paris 315 LITERATURA IN VIRI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Chesnais J.C. (1992). The demographic Transition: Stages, Patterns, and Economic Implications. A Longitudinal Study of Sixty-Seven Countries Covering the Period 1720–1984, Clarendon Press, Oxford Cleland J. (1985). Marital Fertility Decline in Developing Countries: theories and the Evidence. V Reproductive Change in Developing Countries: Insights from the World Fertility Survey, Oxford University Press, Oxford Cleland J.in Wilson C. (1987). Demand theories of the Fertility Transition: An Iconoclastic View. Population studies 41/1, London Coale A.J. (1970). The Decline of Fertility in Europe from French Revolution to World War II. V Behrman, Corsa, Freedman: "Fertility and Family Plannning. A World View", Ann Arbor, The University of Michigan Press Coale A. J. (1973). The Demographic Transition. International Population Conference, Liege 1973, vol. 1 Coale A.J., Watkins S.C. (1986). The Decline of Fertility in Europe. Princeton Colman D. (1996). Europe's Population in the 1990's. Oxford University Press Colman D. (1998). Population in the UN ECE region on the eve of the millenium: trends and issues. Regional population meeting, Budapest, 7–9.december Courgeau D. (1989). Family formation and urbanisation. Population, english selection no. 1, Paris Èepiæ M. (1972). Kontrola obuhvata stanovništva i stanova 1971 godine. Radni dokumenat Saveznog zavoda za statistiku, God. IX-broj M-8, Beograd Èerniè Isteniè M. (1994). Rodnost v Sloveniji. Forum 6/94, Znanstveno in publicistièno središèe, Ljubljana Èerniè Isteniè M. (1997). Razlogi za nizko rodnost, motivacije za starševstvo in stališèa do spremenjenih vlog žensk. V Zdravstveno varstvo letnik 36, str. 7–9, Ljubljana Èerniè Isteniè M., Kveder A., Perpar A. (2003). Socio-ekonomski kontekst kot pojasnjevalni dejavnik razlik vrodnostnem vedenju. V: Statistika kot orodje in vir za kreiranje znanja uporabnikov / Statistics as a tool and source for users' knowledge creation, Zbornik/Proceedings Volume, Statistièni urad Republike Slovenije, Radenci 24.–26. november 2003 David H.P., MCIntryre R.J. (1981). Central and Eastern European Experience. Springer, New York Davis K. (1963). The Theory of Change and Response in Modern Demographic History. Population Index, 29 Davis K. in Blake J. (1956). Social structure and fertility: an analitic framework. V Economic Development and Cultural Change, Vol. IV, str. 211–235 Davis James C. (1989). Vzpon z dna: slovenska kmeèka družina v dobi strojev. Slovenska matica, Ljubljana Day L.H. (1968). Natality and Ethnocentrism. Population Studies, 22/1, London De Luca V. (2005). Reconquérir la France a l'idée familiale. Population 60/1–2, Paris Domijan T. et al. (2000). Standardna klasifikacija poklicev, SKP-V2. Statistièni urad Republike Slovenije, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Uradni list, Ljubljana Družbeni razvoj SR Slovenije 1947–1972. (1974). Zavod SR Slovenije za planiranje in Zavod SR Slovenije za statistiko, Ljubljana Easterlin R.A. (1975). An Economic Framework for Fertiliy Analysis. Studies in Family Planning 6 Easterlin R.A. (1978). The Economics and Sociology of Fertility: A Synthesis. Historical Studies of Changing Fertility, Princeton University Press, Princeton Easterlin R.A. in Crimmins E.N. (1985). The Fertility revolution: A Demand-Supply Analysis. Unersity of Chicago Press, Chicago Engelen T. in Kok J. (2003). Celibat definitif et mariage tardif aux Pays-Bas, 1890–1960. Population no. 1, vol 58, INED, Paris Ferligoj A. (1989). Razvršèanje v skupine. Metodološki zvezki št. 4, Jugoslovansko združenje za sociologijo, Sekcija za metodologijo in statistiko, Ljubljana Festy P. (2001). Pacs: l'imposible bilan. Population et société, no. 369, juin 2001 Fisher J. (2005). Dužba, gospodarstvo, prebivalstvo. Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana Gorše I. (1998). Kako bi podaljšanje porodniškega dopusta na tri leta vplivalo na zaposlovanje žensk. Diplomsko delo, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana Grafenauer B. (1965). Zgodovina slovenskega naroda. II. zvezek, DZS, Ljubljana 316 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA LITERATURA IN VIRI Grafenauer B. (1974). Zgodovina slovenskega naroda. V. zvezek, DZS, Ljubljana Gautier E., Henry L. (1958). La population de Crulai, Paroisse Normande. Travaux et Documents, No 26, INED, Paris Guz D., Hobcraft J. (1991). Breastfeeding and Fertility: A Comparative Analysis. Population Studies, 45/1, št. 1, London Hajnal I. (1965). European Marriage Pattern in Perspective. V Glass and Eversely, London Hainisch M. (1892). Die Zukunft der Deutchosterreicher. Dunaj (citirano po: Zwitter, 1936) Henry L. (1961). La population d'Irlande en 1703. Population 16/1, INED, Paris Henry L. (1961a). Some Data on Natural Fertility. V Eugenics Quaterly, 8/2 Henry L. (1961b). La fécondité naturelle: Observation, théorie, résultats. V Population 16/4, Paris Henry L. (1972). Démographie, analyse et modeles. Larousse, Paris Henry L. (1979). Concepts actuels et résultats empiriques sur la fécondité naturelle. Natural Fertility, Ordina Editions, Liege Hudales J. (1997). Od zibeli do groba. Kulturni center Ivana Napotnika in Društvo za preuèevanje zgodovine, literature in antropologije, Velenje in Ljubljana Iliæ M., Kuhar A., Šircelj M. (1987). Ocene števila prebivalstva po starosti in spolu za leta 1981 do 1985. Rezultati raziskovanj št. 418, Zavod SR Slovenije za statistiko, Ljubljana A. K. Jain, A. I. Hermalin and T. H. Sun: Lactation and Natural Fertility. V Leridon and Menken: Natural Fertily, Liege 1979 Jogan M. (2001). Seksizem v vsakdanjem življenju. FDV, Ljubljana Josipoviè D. (2005). Demografski uèinki imigracije v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Doktorsko delo, FF, Ljubljana Jujiè M. (2005). Oèetovski dopust v RS v njegovem zaèetku. Diplomska naloga, FDV, Ljubljana Juranèiè J. (1930). Iz šole za narod. Ljubljana Kapor - Stanuloviæ N. (1983). Neke psihološke varijable koje vode ogranièenom broju raðanja. Stanovništvo godina XVII, XVIII, XIX, broj 1–4, Inštitut društvenih nauka, CDI, Beograd Kyovski R. Radovan A. (1975). Konvencije in priporoèila MOD s komentarjem. Center za samoupravno normativno dejavnost, Ljubljana Klinger, A. et al. (1972–5). A népmozgalom föbb adatai községenként 1828–1900. (The Main Vital Statistical Data by Villages 1828–1900), vols 1–5. Budapest: Central Statistical Office. Citirano po Andorka R. (1979) Knodel J. in van de Walle E. (1979). Lessons from the past: policy implications of historical fertility studies. Population and development review 5, str. 217–245 Koropec J. (1990). Matiène knjige iz 17. stoletja za župnijo Slovenska Bistrica. V Zbornik obèine Slovenska Bistrica, zv. 2, str. 33–66 Koropec J. (1990a). Mesto Slovenska Bistrica v 18. stoletju. V Zbornik obèine Slovenska Bistrica, zv. 2, str. 67–84 Košir - Möderndorfer (1926). Ljudska medicina med koroškimi Slovenci. Maribor Kozar - Mukiè M. (1988). Slovensko porabje = Szlovenvidek. Ljubljana in Szombathely Kožuh - Novak, M. et al. (1998). Rodnostno vedenje Slovencev, Nacionalno poroèilo. Ljubljana, Znanstveno-raziskovalni center SAZU, Založba ZRC. Krajevni leksikon Dravske banovine. (1937). Ljubljana Kranjc - Simoneti S. (1974). Splav in njegovo prepreèevanje v Sloveniji. V Prvi slovenski demografski simpozij, Demografski inštitut RCEF, Ljubljana Kranjc - Simoneti S. (1976). Dinamika splava v odvisnosti od širjenja sodobne kontracepcije v SRS od 1955 do 1974. Zavod za zdravstveno varstvo, Posebna publikacija št. 8–9/1976, Ljubljana Kremenšek S. (1968). Vašèani v obmestju (Ob primeru vasi Moste pri Ljubljani). Slovenski etnograf, letnik 33/1967, Slovenski etnografski muzej, Ljubljana Kresal F. (1998). Zgodovina socialne in gospodarske politike v Sloveniji od liberalizma do druge svetovne vojne. Cankarjeva založba, Ljubljana Krnel - Umek D. in Šmitek Z. (1987). Kruh in politika - poglavja iz etnologije Vitanja. Ljubljana Kuhar A. (1979). Selitveno gibanje prebivalstva, Družbeni razvoj Republike Slovenije, letnik XIV, št. 7, Ljubljana 317 LITERATURA IN VIRI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Kuhar A. (1990). Selitveno gibanje prebivalstva. Meseèni statistièni pregled SR Slovenije, Družbeni razvoj, letnik XXXIX, Zavod Republike Slovenije za statistiko, Ljubljana Kyovski R.in Radovan A. (1975). Konvencije in priporoèila mednarodne organizacije dela s komentarjem. Center za samoupravno normativno dejavnost, Ljubljana Lah I. (1942). Prva tablica umrljivosti slovenskega naroda. Slovenèev koledar 1942, Ljubljana Leridon H. (1990). Extra-Marital Cohabitation and Fertility. Population Studies, 44/3, London Leridon H. (1990a). Cohabitation, Marriage, Separation: An Analysis of Life Histories of French Cohorts from 1968–1985. Population Studies, 44/1, London Lesthaeghe R. (1983). A Century of Demographic and Cultural Change in Western Europe: An Exploration of Underlying Dimensions. Population and development Review 9 Lesthaeghe R. in Van de Kaa D.J. (1986). Twee demografische transities? Mens en Kaatschappij, 61 Lesthaeghe R. in Neels K. (2002). From the first to the Second Demographic Transition: An Interpretation of the Spatial Continuity od Demographic Innovation in France, Belgium and Switzerland. European Journal of Population 18, Kluwer Academic Publishers, Netherlands Livi Bacci M. (2005). Prebivalstvo v zgodovini Evrope. Zbirka: Delajmo Evropo. Založba *cf, Ljubljana Lloyd C.B. in Ivanov S. (1988). Theffects of Improved Child Survival on Familly Planing practice and Fertility. Studies in Family Planing 19/3 Macura M. (1974). Razmišlanja povodom osnova demografske teorije. V: Prilozi teoriji i politici stanovništva, Ekonomski institut, Beograd Makaroviè M. (1979). Življenje družin v Gradcu pri Pivki na Krasu. Slovenski etnograf XXX, Slovenski etnografski muzej, Ljubljana Makaroviè M. (1982). Strojna in Strojanci, Narodopisna podoba koroške hribovske vasi. Mladinska knjiga, Ljubljana Makaroviè M. (1985). Predgrad in Predgrajci. Kulturna skupnost Koèevje Makaroviè M., Šircelj M. (1985). Strojna, zgodovinsko-demografska analiza. Prikazi in študije letnik XXX, št. 1–2, Zavod Republike Slovenije za statistiko, Ljubljana Makaroviè M. (1986). Èrna in Èrnjani. Èrna na Koroškem Makaroviè M. (1987). Kmeèki posli v Bohinju. V Bohinjski zbornik, Radovljica Makaroviè M. (1994). Sele in Selani. Narodopisna podoba ljudi in krajev pod Košuto, Celovec Makaroviè M. et al. (2005). Korte in Korèani. Korte, samozaložba, Skupnost prebivalcev in avtorji Makaroviè M. et al. (2005). Èrmošnjiško-Poljanska dolina in njeni ljudje. ZRC SAZU, Ljubljana Malaèiè J. (1984). Jedno mišljenje o delovanje direktnih i indirektnih mera u prilog održavanja fertiliteta u Sloveniji na nivou proste reprodukcije stanovništva. V Èinioci održavanja fertiliteta iznad, odnosno oko nivoa obnavljanja stanovništva u SR Sloveniji, IDN, Beograd Malaèiè J. (1985). Sodobno obnavljanje prebivalstva in delovne sile. DZS, Ljubljana Malaèiè J. (1987). Porodniški dopust in demografske razmere. Teorija in praksa, XXIV, 3–4, str.423–432 Malaèiè J. (2003). Demografija - teorija, analiza, metode in modeli. Ekonomska fakulteta, Ljubljana McDonald (2002). Les politigues de soutien de la fécondité: l'eventail des possibilités. Population, 57/3, INED, Paris McQuillan K. (1999). Culture, religion, and demographic behaviour, Catholics and Lutherans in Alsace, 1750–1870. Liverpool university Press Medved J. (1967). Mežiška dolina. Ljubljana Meron M. in Widmer I. (2002). Les femmes au chômage retardent l'arrivée du premier enfant. Population no. 2, str. 327–357, Paris Miheliè F., Pocajt J., Miheliè D. (1994). Piransko prebivalstvo pred 100 leti. Annales/5, str. 1991–202 Miliæ R. (1977). Osvrt na neka metodološka rešenja i sprovoðenja kotrole popisa stanovništva i stanova 1971. godine. Statistièka revija, godina XXVII, broj 3–4, Beograd 318 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA LITERATURA IN VIRI Mikiè F., Šalamun B. (1941). Umrljivost dojenèkov v ptujskem okraju. Zdravniški vestnik, letnik XIII, št.1, Ljubljana Mikiè F. (1962). Prirodno kretanje stanovništva sela Jalžabet 1758–1960. Sociologija, God. IV, br. 1–2, Beograd Mikiè F. (1964). Prirodno gibanje stanovništva u selu Brseè 1772–1956. Stanovništvo broj 3, Beograd Milenkoviæ D., Èanoviæ P. (1987). Kontrola kvalitete popisa stanovništva, domaèinstava i stanova 1981. godine - Stalno stanovništvo. Radni dokumenat Instituta za statistiku, god. I, broj 28, Savezni zavod za statistiku, Beograd Milenkoviæ D., Èanoviæ P. (1988). Quality control in 1981 census in Yugoslavia. IDRA I, Atti del primo Incontro Demografico delle Regioni Adriatiche, Universita degli studi "G.D'Annunzio", Facolta di economia e commercio, Instituto di statistica, Pescara Mladenoviæ M. (1973). Društvena zaštita porodice i dece. RAD, Beograd Mladenoviæ M. (1964). Razvod braka. Savremena administracija, Beograd Monier A. (1989). Fertility intentions and actual behaviour. A longitudinal study: 1974, 1976, 1979. Population, 44/1-English, INED, Paris Montgomery M.R. (1996). Learning and Lags in Mortality Perceptions. Working Papers No. 91, research Division, The Popu- lation Council, New York Möderndorfer V. (1964). Ljudska medicina pri Slovencih. Ljubljana Munz R. (1986). Familly and Socio-political Measures in Austria: Planned and Unplanned Effects. Paper presented at the DGBW/EAPS Conference on the Demographic Impact of Political Action, Bielefeld, March 11–14, 1986 Natek M. (1969). Delovna sila iz drugih republik Jugoslavije v Sloveniji in posebej v Ljubljani. Geografski zbornik XI, Ljubljana Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v Republiki Sloveniji letu 2002. (2002). Navodila za popisovanje. Metodološko gradivo št. 2, Statistièni urad Republike Slovenije, Ljubljana Obersnel Kveder D. et al. (2001). Fertility and family surveys in countries of the ECE region. Standard country report for Slovenia, United Nations, New York and Geneva Oppenheim Mason K. (1997). Explaining fertility transitions. Demography vol. 34/4, Population association of America Pinelli A . (2001). Fertilité et nouveau types de menages et de formation de la famille en Europe. Conseil de l'Europe, Strasbourg Pirc B. (1956). Vitalna statistika za 1950. Uvodna vitalno-statistièka razmatranja, Beograd Pirc I. (1939). Zdravstveno stanje in demografski podatki. Spominski zbornik Slovenije (ob dvajsetletnici Kraljevine Jugoslavije), Ljubljana Piroèanac M. (1962). Kontrola potpunosti popisa stanovništva 31.III.1961. Statistièka revija br. 1, Beograd Piroux F. (2002). An evaluation of the Fertility and Family Surveys Projects. New York and Geneva, UNECE United Nations Population Fund and INED. Pivec-Stele M. (1930). La vie économique des provinces Illyriennes (1809–1813). Edition Bossard, Paris Program boja proti revšèini in socialni izkljuèenosti. (2000). Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ljubljana Poroèilo o èlovekovem razvoju, Slovenija 1999. (1999). UMAR, Ljubljana Poroèilo o èlovekovem razvoju, Slovenija 2002/03. (2003). UMAR, Ljubljana Poroèilo o delu za leto 1990 (1990). URP Reprodukcija èloveka, Univerzitetni zavod za zdravstveno in socialno varstvo, Ljubljana Presl. (1905). Die weibliche Bevoelkerung in Oesterreich und deren Fruchtbarkeitsziffer. Statistische Monatschrift, Wien, 499–541 Pressat R. (1969). L'analyse démographique. Presse Universtitaire de France, Paris Pressat R. (1971). Demographie sociale. Presse Universitaire de France, Paris Pressat R. (1985). The Dictionary of Demography. Blackwell, Oxford Presser H. (1986). V: Kingsly D. et al (ur.): Bellow-Replacement Fertility in Industrial Society: Causes, Consequences, Poli- cies. Population and Development Review, Supplement to Vol. 12 Program boja proti revšèini in socialni izkljuèenosti. (2000). Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ljubljana Radovanoviè S. (1991). Mesto Maribor v luèi matiènih knjig 17. stoletja. Kronika, let.39, št.3, str. 32–39, Ljubljana, Zgodovinsko društvo za Slovenijo Radovanoviè S. (1992). Kamnica in njeni prebivalci v 17. stoletju v luèi matiènih knjig. Èasopis za zgodovino in narodopisje št. 2/1992 319 LITERATURA IN VIRI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Radovanoviè S. (1993). Ljutomer v luèi matiènih knjig iz 17. stoletja. Kronika št. 3, str. 131–142 Radovanoviè S. (1997). Radgona v 17. stoletju. Glasnik Zgodovinskega društva Gornja Radgona, št. 4, str. 8–19 Ramšak M. (1999). Raziskave življenskih zgodb v etnologiji - na primeru koroških Slovencev. Doktorsko delo. Ljubljana Raševiæ M. (1971). Determinante fertiliteta stanovništva u Jugoslaviji. Inštitut društvenih nauka, Beograd Raševiæ M. (1990). Abortus kao metod kontrole radjanja. Jugoslovenski pregled, sveska 7–8, Beograd Recommendations for population and housing censuses in the ECE region. (1998). Statistical standards and studies no. 49, United Nations Economic commission for Europe and Statistical Office of the European Communities, New York and Geneva Reher D.S., Iriso-Napal P.L. (1989). Marital Fertility and its Determinants in Rural and Urban Spain 1887–1930. Population Studies 43/3, London Raševiæ M. (1971). Determinante fertiliteta stanovništva u Jugoslaviji. CDI, Inštitut društvenih nauka, Beograd Raševiæ M. (1990). Abortus kao metod kontrole radjanja. V Jugoslovenski pregled, sveska 7–8 Reinhard M., Armengand A., Dupaquier J. (1968). Histoire générale de la population mondiale, Montchrestien, Paris Repolusk P. (1990). Spreminjanje narodnostne strukture prebivalstva kot element demografskega razvoja v Koperskem Primorju. 15. zborovanje slovenskih geografov, Portorož Roter Z. (1989). Revitalizacija religije v Sloveniji koncem osemdesetih let. V: Toš N. (ur.) Slovenski utrip, FSPN, Ljubljana Rožman I. (2001). Spolno življenje in kultura rojstva na Dolenjskem od 2. polovice 19. stoletja do 2. svetovne vojne. Doktorska disertacija, Ljubljana, Filozofska fakulteta Rožman I. (2003). Demografski trendi s poudarkom na zunajzakonski mladostniški rodnosti v Sloveniji med letoma 1900 in 1998. Traditiones 32/2, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana (193–209) Rožman I. (2004). Peè se je podrla! Kultura rojstva na slovenskem podeželju v 20. stoletju. Knjižnica Glasnika Slovenskega etnološkega društva, Ljubljana Ryder N. (1959). Fertility, The Study of Population, Hauser and Duncan, Chicago Sagadin J. (1970). Kvantitativna analiza. V Osnovne šole na Slovenskem 1869–1969, Slovenski šolski muzej, Ljubljana Savnik R. (1968). Krajevnni leksikon Slovenije, knjiga I, Državna založba Slovenije, Ljubljana Savnik R. (1971). Krajevnni leksikon Slovenije, knjiga II, Državna založba Slovenije, Ljubljana Savnik R. (1976). Krajevnni leksikon Slovenije, knjiga III, Državna založba Slovenije, Ljubljana Savnik R. (1980). Krajevnni leksikon Slovenije, knjiga IV, Državna založba Slovenije, Ljubljana Schmidt V. (1970). Osnovna šola in osnovnošolska zakonodaja pred 100 leti. V Osnovna šola na Slovenskem 1869–1969, Slovenski šolski muzej, Ljubljana Schultz T.W. (1973). New Economic Approaches to Fertility. Journal of Political Economy 81/2 Schwarz K. (1965). Nombre d'enfants suivant le milieu physique et sociale en Allemagne occidentale. Population 21/1, Paris Sentiæ M., Breznik D. (1986). Demografske karakteristike etniènih, religioznih i rasnih grupa, Stanovništvo, godina VI, broj 3– 4, Inštitut društvenih nauka, CDI, Beograd Sklar I.L. (1974). The Role of Marriage Behaviour in the Demographic Transition: The Case of Eastern Europe around 1900. Population studies 28/2, London Slovenija 1945–1975. (1975). Zavod SR Slovenije za statistiko, Ljubljana Smrekar T. (2004). Podatkovne baze socialnih statistik. Statistièni dnevi 2004, Statistièno društvo Slovenije in SURS, Ljubljana SR Slovenija med VII. in VIII. kongresom ZKS. (1978). Zavod SR Slovenije za statistiko, Ljubljana SR Slovenija pred 9. kongresom ZKS. (1982). Zavod SR Slovenije za statistiko, Ljubljana SR Slovenija pred 11. kongresom Zveze sindikatov Slovenije. (1986). Zavod SR Slovenije za statistiko, Ljubljana Standardno poroèilo o kakovosti. (2003). Prirejen prevod. Statistièni urad Republike Slovenije, Ljubljana Statistièni terminološki slovar. (1993). Statistièno društvo Slovenije in Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, Ljubljana Strokovno-metodološka navodila za organiziranje in izvajanje popisa. (1981). Metodološko gradivo št. 12/81, Zavod SR Slovenije za statistiko, Ljubljana 320 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA LITERATURA IN VIRI Stropnik N. (1997). Ekonomski vidiki starševstva. Znanstveno in publicistièno središèe, Ljubljana Šalamun B. (1995). Razmišljanje o prebivalstveni problematiki Slovencev. Slovenski pediater, št. 1–3, Ljubljana Šema stalnih rejona za demografska istraživanja. (1963). Centar za demografska istraživanja Instituta društvenih nauka, Beograd Šifrer Ž. (1962). Prošlo je 200 godina od prvih popisa stanovništva u našoj zemlji. Statistièka revija XII/1, Beograd Šifrer Ž. (1962a). Demografski razvoj kmeèkega prebivalstva v Sloveniji. Prikazi in študije VIII/10–11, zavod SRS za statistiko, Ljubljana Šifrer Ž. (1963). Razvitak stanovništva Slovenije u poslednjih 100 godina. Stanovništvo, 1963/3, Beograd Šifrer Ž. (1963a). Naravno gibanje prebivalstva na ozemlju SR Slovenije v dobi 1857do 1914. Demografski inštitut, Ljubljana (tipkopis, 674 strani) Šifrer Ž. (1964). Pismenost prebivalstva. Prikazi in študije, letnik X, št.5, Zavod Republike Slovenije za statistiko,Ljubljana Šifrer Ž. (1974). Izseljevanje s slovenskega ozemlja. V: I. slovenski demografski simpozij, Komunikacija, Ljubljana Šifrer-Bulovec M. (1996). Loški potok v luèi franciscejskega katastra ter matiènih knjig (od 1801–1840). V Etnolog št. 6(LVII), Ljubljana Šircelj M. (1974). Rodnost po vrstnem redu v Jugoslaviji. V: I. slovenski demografski simpozij, Komunikacija, Ljubljana Šircelj M. (1976). Demografski oris SR Slovenije. Prikazi in študije, letnik XII, št.4–5, Zavod Republike Slovenije za statistiko, Ljubljana Šircelj M. (1978). Etude de la fécondité en Yougoslavie. Thése pour le doctorat de specialité en démographie, Université de Paris I Pantheon - Sorbonne, Paris Šircelj M. (1982). Demografska analiza rodnosti v Sloveniji. Medicinski razgledi 21/1, Ljubljana Šircelj M. (1982). Uporaba vzdolžne in preène analize pri prouèevanju rodnosti. Ekonomska revija 3–4/1982, 484–493 Šircelj M. (1985). Vpliv priseljevanja na rodnost. Prikazi in študije, letnik XXX, št. 1–2, Zavod Republike Slovenije za statistiko, Ljubljana Šircelj M., Makaroviè M. (1985). Strojna, zgodovinsko-demografska analiza. Prikazi in študije št.1–2, letnik XXX, Zavod Republike Slovenije za statistiko, Ljubljana Šircelj M. (1987).Tablice umrljivosti prebivalstva Slovenije. Zavod Republike Slovenije za statistiko, Ljubljana Šircelj M., Vertot N., Cruisen H., Exterkate M. (1990). Projekcije prebivalstva Republike Slovenije 1986–2006. Zavod Republike Slovenije za statistiko, Ljubljana Šircelj M. (1991). Determinante rodnosti v Sloveniji. Doktorsko delo. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta Šircelj M. (1996). Prebivalstvo Slovenije, predlog nove definicije prebivalstva Slovenije. Razvojna vprašanja statistike 8, Statistièni urad Republike Slovenije, Ljubljana Šircelj M. (1997). Tablice umrljivosti prebivalstva Slovenije 1980–1982 - 1994–1995. Statistièni urad Republike Slovenije, Ljubljana Šircelj M. (2000). Perspective historique de l'inscription géographique de la fecondite en Slovénie. V Régimes démographiques et territoires: les frontieres en question. Presse Universitaire de France, Paris Šircelj M. (2000). Recent Demographic Developments in Slovenia. V: New demographic faces of Europe, Springer, 325–345 Šircelj M. (2003). Verska, jezikovna in narodna sestava prebivalstva Slovenije, popisi 1921–2002. Posebne publikacije št. 2, Statistièni urad RS, Ljubljana Štuhec M. (1983). O družini v Kranju sredi 18. stoletja. Zgodovinski èasopis 37(4): 285–294. Ljubljana Štuhec M. (1985). Prebivalstvo Ljubljane v drugi polovici 17. stoletja na podlagi matiènih knjig. Kronika-èasopis za krajevno zgodovino 33 (c-3): 124–137 Tablice mortaliteta stanovništva Jugoslavije 1970–1972. Priruènici i dela 23, Savezni zavod za statistiku, Beograd 1976 Tomažiè T. (1991). Nekatera bistvena dogajanja in pojavi na podroèju družbene kulture v 19. stoletju na Slovenskem. Slovenski etnograf 33–34 Todoroviæ G. (1984). Projekcije stanovništva i zapošlavanja. Inštitut društvenih nauka, CDI, Beograd Toulemon L. (1996). La conjoncture démographique en France. V Population 51 (3), INED, Paris Tršinar I. (1999). Centralni register prebivalstva. Uradni list RS, Ljubljana 321 LITERATURA IN VIRI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Ule M. (1992). Socialna psihologija. Znanstveno in publicistièno središèe, Ljubljana Ule M. in Kuhar M. (2003). Mladi, družina, starševstvo. Fakulteta za družbene vede, Ljubljana Urlanis B.T. (1971). The Birth Rate in the USSR after the Second World War. International Population Conference, vol.1, London Ustava Republike Slovenije. (1991). Uradni list RS, št. 33-1409/91-I Ustava Socialistiène Republike Slovenije. (1974). Center za samoupravno normativno dejavnost, Ljubljana Valenèiè V. (1968). O ženitni svobodi in njenih omejitvah od fevdalizma do liberalizma. Zgodovinski èasopis 22, Ljubljana Van de Kaa D. J. (1987). Europe's Second Demographic Transition. Population Bulletin vol 42, no. 1 Verginella M. (1990). Družina v dolini pri Trstu v 19. stoletju. Zgodovinski èasopis 44, 171–197 Vilfan S. (1996). Pravna zgodovina Slovencev. Slovenska matica, Ljubljana Vincent P. (1950). La sterilité physiologique des populations. Population 5/1, Paris Virant M. (1964). Razvoj omrežja osnovnih šol. Prikazi in študije, letnik X, št. 5, Zavod Republike Slovenije za statistiko, Ljubljana Vogelnik D. (1952). O pitanju kvaliteta podataka jugoslovenske predratne statistike. Statistièka revija, br. 2–3/1952, Beograd Vogelnik D. (1965). Razvoj prebivalstva Slovenije zadnjih 200 let z jugoslovanske in evropske perspektive. Ekonomski zbornik, VII letnik, EF, Ljubljana Vogelnik D. (1974). Slovenski demografski trenutek 1970–2000. V: I. slovenski demografski simpozij, Komunikacije,Ljubljana Vogelnik D. (1982). Slovenski demografski trenutek 1750–2000. Ekonomska revija št. 3–4, Ljubljana Vukovojac M., Milenkoviæ D. (1982). Rezultati kontrole obuhvata u popisu stanovništva, domaèinstava i stanova 1981. godine. Interni radni dokumenti, god. 7, broj 23, Savezni zavod za statistiku, Beograd Zaletel M., Ziherl P., Dolenc D. (2004). Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, Standardno poroèilo o kakovosti. Statistièni urad Republike Slovenije Zgodovina agrarnih panog. (1970). I. zvezek, Agrarno gospodarstvo. V Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana Zgodovina agrarnih panog. (1980). II. zvezek, Družbena razmerja in gibanja. V Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana Zupanèiè K. (2001). Predpisi o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Uradni list republike Slovenije, Ljubljana Zupanèiè - Potoèar Z. (1990). Primerjava obièajnega in raèunalniško podprtega anketiranja na primeru raziskovanja rodnosti, Diplomska naloga, Ljubljana, FSPN Zupanèiè Slavec Z. (2005). Razvoj javnega zdravstva na Slovenskem med 1. in 2. svetovno vojno. IVZ, Ljubljana Zwitter F. (1936). Prebivalstvo na Slovenskem od XVIII. stoletja do današnjih dni. Znanstveno društvo v Ljubljani, Ljubljana Žarkoviæ S.S. (1954a). Potpunost popisivanja (1953). Studije i analize, br. 4, Savezni zavod za statistiku, Beograd Žarkoviæ S.S. (1954b). Greške popisa stanovništva. Studije i analize broj 3, Savezni zavod za statistiku, Beograd Žaucer I. (1993). Družbeni proizvod in narodni dohodek 1986–1990. Statistièni podatki po obèinah Republike Slovenije, št . 5, Zavod Republike Slovenije za statistiko, Ljubljana Wertheimer- Baletiæ A. (1982). Demografija. Informator, Zagreb Wood J.A. , Weinstein M. (1988). A Model of Age-specific Fecundability. Population Studies 42/1, London Wrigley E.A. (1969). Population and History. Weidenfeld&Nicolson, London Viri Bevölkerungsbewegung, Bewegung der Bevölkerung Österreichs im Jahre 1881–1882. Band V/1 Bewegung der Bevölkerung Österreichs im Jahre 1883. Band VIII/2 Bewegung der Bevölkerung Österreichs im Jahre 1884. Band XII/2 Bewegung der Bevölkerung Österreichs im Jahre 1885. Band XIII/4 322 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA LITERATURA IN VIRI Bewegung der Bevölkerung Österreichs im Jahre 1886. Band XVIII/1 Bewegung der Bevölkerung Österreichs im Jahre 1887. Band XXI/3 Bewegung der Bevölkerung Österreichs im Jahre 1888. Band XXV/1 Bewegung der Bevölkerung Österreichs im Jahre 1889. Band XXVIII/1 Bewegung der Bevölkerung Österreichs im Jahre 1890. Band XXXI/3 Bewegung der Bevölkerung Österreichs im Jahre 1891. Band XXXVII/1 Bewegung der Bevölkerung Österreichs im Jahre 1892. Band XXXVIII/3 Bewegung der Bevölkerung Österreichs im Jahre 1893 und 1894. Band XLVI/2 Bewegung der Bevölkerung Österreichs im Jahre 1895. Band XLIX/2 Bewegung der Bevölkerung Österreichs im Jahre 1896. Band LII/2 Bewegung der Bevölkerung Österreichs im Jahre 1897. Band LIV/1 Bewegung der Bevölkerung Österreichs im Jahre 1897. Band LIV/1 Bewegung der Bevölkerung Österreichs im Jahre 1898. Band LV/3 Bewegung der Bevölkerung Österreichs im Jahre 1899. Band LXII/3 Bewegung der Bevölkerung Österreichs im Jahre 1900. Band LXVII/1 Bewegung der Bevölkerung Österreichs im Jahre 1901. Band LXXII/1 Bewegung der Bevölkerung Österreichs im Jahre 1902. Band LXXIII/3 Bewegung der Bevölkerung Österreichs im Jahre 1903. Band LXXIX/1 Bewegung der Bevölkerung Österreichs im Jahre 1904. Band LXXXIV/1 Bewegung der Bevölkerung Österreichs im Jahre 1905. Band LXXXIV/3 Bewegung der Bevölkerung Österreichs im Jahre 1906. Band LXXXVI/1 Bewegung der Bevölkerung Österreichs im Jahre 1907. Band LXXXVIII/1 Bewegung der Bevölkerung Österreichs im Jahre 1908 und 1909. Band LXXXVIII/3 Bewegung der Bevölkerung Österreichs im Jahre 1910. Band XCII/1 Definitivni rezultati popisa stanovništva od 31. januara 1921 godine. (1932). Opšta državna statistika, Sarajevo Definitivni rezultati popisa stanovništva od 31. marta 1931 godine. (1938). Knjiga II, Prisutno stanovništvo po veroispovesti, Opšta državna statistika, Beograd Definitivni rezultati popisa stanovništva od 31. marta 1931 godine. (1938). Knjiga III, Prisutno stanovništvo po pismenosti i starosti, Opšta državna statistika, Beograd Demográfiai évkönyv 1996 Magyarország népesedése. (1998). Központi statisztikai hivatal, Budapest Demografska statistika 1956. (1959). Savezni zavod za statistiku, Beograd. Demografska statistika 1957. (1960). Savezni zavod za statistiku, Beograd. Demografska statistika 1958. (1960). Savezni zavod za statistiku, Beograd. Demografska statistika 1959. (1962). Savezni zavod za statistiku, Beograd. Demografska statistika 1960. (1963). Savezni zavod za statistiku, Beograd. Demografska statistika 1961. (1964). Savezni zavod za statistiku, Beograd. Demografska statistika 1962. (1964). Savezni zavod za statistiku, Beograd. Demografska statistika 1963. (1965). Savezni zavod za statistiku, Beograd. Demografska statistika 1964. (1967). Savezni zavod za statistiku, Beograd. Demografska statistika 1965. (1968). Savezni zavod za statistiku, Beograd. Demografska statistika 1966. (1968). Savezni zavod za statistiku, Beograd. 323 LITERATURA IN VIRI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Demografska statistika 1967. (1970). Savezni zavod za statistiku, Beograd. Demografska statistika 1968. (1971). Savezni zavod za statistiku, Beograd. Demografska statistika 1969. (1971). Savezni zavod za statistiku, Beograd. Demografska statistika 1970. (1973). Savezni zavod za statistiku, Beograd. Demografska statistika 1971. (1974). Savezni zavod za statistiku, Beograd. Demografska statistika 1972. (1974). Savezni zavod za statistiku, Beograd. Demografska statistika 1973. (1975). Savezni zavod za statistiku, Beograd. Demografska statistika 1974. (1976). Savezni zavod za statistiku, Beograd. Demografska statistika 1975. (1977). Savezni zavod za statistiku, Beograd. Demografska statistika 1976. (1978). Savezni zavod za statistiku, Beograd. Demografska statistika 1977. (1979). Savezni zavod za statistiku, Beograd. Demografska statistika 1978. (1980). Savezni zavod za statistiku, Beograd. Demografska statistika 1979. (1982). Savezni zavod za statistiku, Beograd. Demografska statistika 1980. (1989). Savezni zavod za statistiku, Beograd. Demografska statistika 1981. (1986). Savezni zavod za statistiku, Beograd. Demografska statistika 1982. (1986). Savezni zavod za statistiku, Beograd. Demografska statistika 1983. (1987). Savezni zavod za statistiku, Beograd. Demografska statistika 1984. (1988). Savezni zavod za statistiku, Beograd. Demografska statistika 1985. (1988). Savezni zavod za statistiku, Beograd. Demografska statistika 1986. (1988). Savezni zavod za statistiku, Beograd. Demografska statistika 1987. (1989). Savezni zavod za statistiku, Beograd. Demografska statistika 1988. (1990). Savezni zavod za statistiku, Beograd. Demografska statistika 1989. (1991). Savezni zavod za statistiku, Beograd Demographisches Jahrbuch 1996. (1997). Österreichischen Statistichen Zentralamt, Wien Doratifikaciji Konvencije ZN o otrokovih pravicah leta 1992. (Uradni list RS, 35/1992) Eurostatove projekcije prebivalstva za Slovenijo, 2004–2050. (2005). Statistièni urad Republike Slovenije, URL: http://www.stat.si/citirano 16. 9. 2005 Fertilitet ženskog stanovništva po popisu 1961 i tekuèoj statistici 1950–1967 za SFRJ i SR. (1971). Savezni zavod sa statistiku, Beograd Fertilitet ženskog stanovništva 1968–1972. (1975). Savezni zavod za statistiku, Beograd Konaèni rezultati popisa stanovništva od 15 marta 1948 godine. (1952). Knjiga III, Stanovništvo po zanimanju, Stanovništvo prema braènom stanju, Savezni zavod za statistiku i evidenciju, Beograd Konaèni rezultati popisa stanovništva od 15 marta 1948 godine. (1954). Knjiga VII, Stanovništvo prema braènom stanju, Savezni zavod za statistiku i evidenciju, Beograd Konaèni rezultati popisa stanovništva od 15 marta 1948 godine. (1952). Knjiga VIII, Žensko stanovništvo prema broju živoro|ene dece, Savezni zavod za statistiku i evidenciju, Beograd Kontrola taènosti popisivanja. (1961). Popis stanovništva 31. marta 1961 godine, Savezni zavod za statistiku, Beograd, za internu upotrebu (52 strani) Letopis o zdravstvenem in socialnem varstvu v Sloveniji 1981. (1982). Skupna strokovna služba samoupravnih interesnih skupnosti zdravstvenega in socialnega varstva Slovenije in Strokovna služba Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, Ljubljana Lica na privremenom radu u inostranstvu prema popisu stanovništva i stanova 1971, Savezni zavod za statistiku, Beograd 1971 324 RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA LITERATURA IN VIRI Notiziario. (1993). Instituto Nazionale di Statistica, serie 4-foglio41-annoXIV n. 1 Ocene števila prebivalstva po starosti in spolu za leta 1981-1985. (1987). Rezultati raziskovanj št. 418, Zavod Republike Slovenije za statistiko, Ljubljana Popis stanovništva 1953. (1959). Knjiga I, Vitalna i etnièka obeležja, Savezni zavod za statistiku, Beograd Popis stanovništva 1953. (1960). Knjiga IV, Fertilna obeležja, Savezni zavod za statistiku, Beograd Popis stanovništva 1953. (1960). Knjiga X, Fertilitet, Savezni zavod za statistiku, Beograd Popis stanovništva 1961. (1970). Knjiga 1, Vitalna, etnièka i migraciona obeležja, Savezni zavod za statistiku, Beograd Popis prebivalstva in stanovanj v letu 1971. (1974). Prebivalstvo VI, Etnièna, prosvetna in ekonomska obeležja prebivalstva in gospodinjstev po številu èlanov, Savezni zavod za statistiku, Beograd Popis prebivalstva in stanovanj v letu 1971. (1973). Prebivalstvo IX, Migracijska obeležja, Savezni zavod za statistiku, Beograd Popis prebivalstva in stanovanj v letu 1971. (1973). Prebivalstvo XI, Poljoprivredno stanovništvo, Savezni zavod za statistiku, Beograd Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v SR Sloveniji 31. 3. 1981. (1982). Rezultati raziskovanj št. 275, Zavod Republike Slovenije za statistiko, Ljubljana Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v SR Sloveniji 31. 3. 1981. (1982). Rezultati raziskovanj št. 282, Zavod Republike Slovenije za statistiko, Ljubljana Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v SR Sloveniji 31. 3. 1981. (1983). Rezultati raziskovanj št. 305, Zavod Republike Slovenije za statistiko, Ljubljana Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v SR Sloveniji 31. 3. 1981. (1983). Rezultati raziskovanj št. 306, Zavod Republike Slovenije za statistiko, Ljubljana Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v SR Sloveniji 31. 3. 1981. (1983). Rezultati raziskovanj št. 307, Zavod Republike Slovenije za statistiko, Ljubljana Popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmeèkih gospodarstev v RS v letu 1991. (1994). Rezultati raziskovanj št. 617, Zavod RS za statistiko, Ljubljana Poroèilo o delu zdravstvenih dejavnosti v letu 1987. (1989). Supplement 7, leto 27, Univerzitetni zavod za zdravstveno in socialno varstvo, Ljubljana Prebivalstvo Republike Slovenije 1994. (1996). Rezultati raziskovanj št. 664, Statistièni urad Republike Slovenije, Ljubljana Prebivalstvo Republike Slovenije 2002. (2005). Rezultati raziskovanj št. 816, Statistièni urad Republike Slovenije, Ljubljana Recent demographic developments in Europe 2000/Evolution démographique recente en Europe 2000. (2000). Council of Europe/Conseil de l'Europe, Strasbourg Recent demographic developments in Europe 2001/Evolution démographique recente en Europe 2001. (2001). Council of Europe/Conseil de l'Europe, Strasbourg Recent demographic developments in Europe 2004/Evolution démographique recente en Europe 2004. (2005). Council of Europe/Conseil de l'Europe, Strasbourg Statistièki ljetopis 1996. (1996). Državni zavod za statistiku, Zagreb Statistiène informacije (SI) št. 2. (2005). Statistiène informacije (SI) št. 92. (2003). Prebivalstvo, Statistièni urad RS, Ljubljana Statistiène informacije (SI) št. 93. (2003). Prebivalstvo, Statistièni urad RS, Ljubljana Statistiène informacije (SI) št. 224. (2005). Socialna zašèita, Statistièni urad RS, Ljubljana Statistièki godišnjak 1929. (1932). Kraljevina Jugoslavija, Opšta državna statistika, Beograd Statistièki godišnjak 1930. (1933). Kraljevina Jugoslavija, Opšta državna statistika, Beograd Statistièki godišnjak 1931. (1934). Kraljevina Jugoslavija, Opšta državna statistika, Beograd Statistièki godišnjak 1932. (1934). Kraljevina Jugoslavija, Opšta državna statistika, Beograd Statistièki godišnjak 1933. (1935). Kraljevina Jugoslavija, Opšta državna statistika, Beograd Statistièki godišnjak 1934–35. (1936). Kraljevina Jugoslavija, Opšta državna statistika, Beograd 325 LITERATURA IN VIRI RODNOST V SLOVENIJI OD 18. DO 21. STOLETJA Statistièki godišnjak 1936. (1937). Kraljevina Jugoslavija, Opšta državna statistika, Beograd Statistièki godišnjak 1937. (1938). Kraljevina Jugoslavija, Opšta državna statistika, Beograd Statistièki godišnjak 1938–39. (1939). Kraljevina Jugoslavija, Opšta državna statistika, Beograd Statistièki godišnjak 1940. (1941). Kraljevina Jugoslavija, Opšta državna statistika, Beograd Statistièni letopis Republike SR Slovenije 1953. (1953). Zavod za statistiko in evidenco LR Slovenije, Ljubljana Statistièni letopis Republike SR Slovenije 1966. (1966). Zavod SR Slovenije za statistiko, Ljubljana Statistièni letopis Republike SR Slovenije 1967. (1967). Zavod SR Slovenije za statistiko, Ljubljana Statistièni letopis Republike SR Slovenije 1969. (1969). Zavod SR Slovenije za statistiko, Ljubljana Statistièni letopis Republike Slovenije 2003. (2003). Staristièni urad Republike Slovenije, Ljubljana Statistièni ljetopis 1996. (1996). Državni zavod za statistiku, Zagreb Trends in Europe and North America. (1999). The statistical Yearbook of the Economic Commission for Europe, UN, New York and Geneva Volkszelung 1981. (1989). Eheschliessungs und geburtenstatistik, Wien Volkszälhung 1880: Die Bevökerung der im Reichstrathe vertretenen Königreiche und Lender nach Alter und Stand. Band I, II, V/3. Volkszälhung 1890: Die Bevökerung der im Reichstrathe vertretenen Königreiche und Lender nach Alter und Stand. Band XXXII. Volkszälhung 1900: Die Bevökerung der im Reichstrathe vertretenen Königreiche und Lender nach Alter und Stand. Band LXIII, LXIV, LXV. Volkszälhung 1910: Die Bevökerung der im Reichstrathe vertretenen Königreiche und Lender nach Alter und Stand. Band 1–4. Volkszälhung 1981. (1989). Eheschliessungs-und geburtenstatistik, Wien Zdravstveni statistièni letopis, 2002. (2003). Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ljubljana 326