GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRI
O R «1 E
Uto l. štev. 159 - Cena 3,- lire
TRST, petek 16. novembra, 1945
Uredništvo in uprava, Plazza Goldoni št. 1-L Tel. St. 98806,93807,93808. Rokopisi ae ne vračajo
Odmevi jugoslovanskih volitev
Komentarji inozemskih listov o zmagi Ljudske fronte
London, 16. — Agencija Reuter Mnaša ob priliki volitev v Jugo-%viji poročilo svoje dopisnika Ro-krta Lloyda, v katerem je med Hgim rečeno: »Sodeč po vseh po-^ilih, so se jugoslovanske volit-fe vršile briz strahovanja. Fodvze-5 so najboljše možne ukrepe, da bi Ugotovili tajnost glasovanja. Na kh volitvah je ogromna večina jugoslovanskih narodov odobrila re-in politiko Osvobodilne fronte fesršala Tita. S tem so dali pooblačilo za to, da »e centralistična ^aljevina Jugoslavija zamenja s federativno republiko na temelju bakosti 6 federalnih edinic: Srbi-*• Hrvatake, Slovenije, Bosne in ®8rcegovine, Crae gore in Make-kaijeo. V tukajšnjih političnih kegih nihče ne dvomi, da izidi voglov ne bi v glavnem izražali pra kga razpoloženja volivcev. Tukaj čbo izvedeli, da je treba predvsem ktpisati vodilni položaj, ki ga za-kema Fronta, njeni vlogi organl-ktorske partizanske borbe za o-kbboditev tn obnovo dežele ter Špehov njene federativne politike
* deželi, ki je po tradiciji razcepita po narodnostnih vprašanjih, ^nta, ki je osvobodila ozemlje in "•hjala vas za vasjo ter izgradila "fotno krajevno upravo iz svojih fe*tni-h vrst, je naravno in brez ka-^negakoli strahovanja imela na khščih in pri volitvah prednost. Jt*no je, da ni mogel noben korak ktftokrat ionih jamstev zapadnega jjPa izpremeniti tega stanja, ki ni klo plod samovoljnega prevzema Vlasti e strani neke manjšine, am-kk plod nedavne revolucionarne '8'odovine celotne dežele in oelot-*ega ljudstva*.
Reuter poroča, da piše londonski fitnes* v svoji današnji številki o
oslariji:
»Nikoli ni bilo dvoma o izidu volitev v prvi federativni parlament ^oslavije. Opozicija ni postavila č&ndldatov. Ni imela programa, ki M zadovoljil volivce. Diskreditirala k je še pred pričetkom volitev. Bi-je jasno, da bo ljudska fronta ^bila potrdilo zmage, ki si ga je klela*.
Nato govori članek o tem, da so ^kateri krogi postavljali vprasa-"K ali bodo volitve korektne, in £*yi: »V tem pogledu so vesti iz Soograda popolnoma zadovoljive. v's‘ znaki kažejo, da so bile poleg '‘'davnih volitev na Madžarskem *udi volitvg v Jugoslaviji poštene !n svobodne. Nedvomno je bilo khogo spontanega navdušenja.
tako je Izven vsakega dvoma "tčin, po katerem so registrirali Slaeove. Izvedelo se je, da so vo-v"i odbori vršili svoje delo z ne-jkčstranostjo, kar predstavlja do-“1'0došlo in prepričevalno nasprot-s prakso jugoslovanskih volitev. Ropisnik BBC-ja iz Beograda *v'Ja: »Sedaj so skoraj v popol-Jtsti znani izidi volitev. Izgloda, je 90% vseh vollvoev glasovalo I>rid Ljudeke fronte.
Največ-je število glasov proti je ^Heženo v Srbiji, najmanjše 4 v Makedoniji.
Liberalni časopis »N«ws Chroni-objavlja uvodnik, o političnem Hdaju v Evropi, v katerem ugodja izboljšanje. Med razveseljivi-dejstvi navaja list zlasti mad-^•ke in jugoslovanske volitve in
»Imamo razloge za mnenje, ^ Je presenetljivo Število glasov
* bohtlko maršala Tita najtočnej-'tras ljudske volje*.
^*>eriški tisk
York: N«wyorškl radio po-da so brez dvoma vsi ugledni č®®riški časopisi objavili poročila 7°JH> dopisnikov o jugoedovanskih ^tvah. Časopis »New York Ti-
Je Objavil poročilo svojega r^enlka San Brovvera, v katerem 'bed drugim rečeno: »Do sedaj
so znani samo delni izidi volitev. Dokončne izide volitev bomo lahko objavili šele nekaj dni kasneje. Računajo, da je volilo okrog 90% celotnega števila volivcev. Glasovanje je bilo popolnoma tajno in nikjer ni prišlo do strahovanja ali nasilja. Lahko rečemo, da so bile to najbolj pravilne volitve v zgodovini Jugoslavije, kar se tiče volivnega aparata. To so bile prve volitve v Jugoslaviji, pri katerih so lahko glasovale žene in vsi sloji mož*. Poročilo zaključuje z besedami, da so bile te volitve najboljše od vseh volitev, ki so se do sedaj vršile v Jugoslaviji.
«New York Herald Tribune* je objavil poročilo agencije »Associated Preša*, v katerem je rečeno, da ni bilo niti v Beogradu niti po deželi nobenega nasilja za čas volitev. Volitve so bile objavljene v prisrčnem ozračju in ljudstvo je plesalo in pelo okrog volišč. Ameriški novinar, ki se je javil časopisu popoldne, tudi opisuje svečano razpoloženje. Za primer navaja neko volišče v Beogradu, kjer je opazoval štetje glasov. Od 476 volivcev jih je 376 glasovalo za Fronto, medtem ko jih je 100 vrglo kroglico za opozicijo. Na tem volišču je bilo 573 vpisanih volivcev. Potemtakem je šlo volit 83% vpisanih volivcev.
Volitve v Jugoslaviji so bile najbolj poštene, kar jih pozna zgodovina te dežele, poroča dopisnik lista »Chicago Sun*. »Bilo ni niti terorja niti nasilja, ki sta spremljala v»e prejšnje volitve; vsi volivci so bili dostojanstveno disciplinirani*.
V Švici
Bern: Delavski časopis «Voix Ouvrlšre* je objavil poročilo svojega dopisnika iz Beograda, ki pi-Se: Prvič po 20 letih so Jugoslovani lahko svobodno glasovali. V ogromni večini so glasovali za Ljudsko fronto. Jugoslavija bo fe-
derativna republika, usmerjena k socialnemu napredku. Spletke reakcionarnih emigrantov, blatenje določenih škofov, ki jih podpira Vatikan, in poizkusi nekih ministrov Petra Karadjordjeviča, ki so stopili v vlado na Churchillovo zahtevo, so se razbili ob volji jugoslovanskih narodov. Narodi Jugoslavije so si priborili narodno in mednarodno zmago. Mednarodni reakcionarji so s temi volitvami izgubili vsak izgovor, da se vmešujejo v notranja vprašanja Jugoslavije in da izzivajo spore med zavezniki*.
V Bolganfi
Sofija, 15. — Vse bčl&atlsKo ljudstvo z navdušenjem pozdravlja zmago Ljudeke frorvte na volitvah v Jugoslaviji. Bolgarski listi poročajo na najvidnejših mestih o poteku volitev.
List «Narod» piše: «Zmaga Ljudske fronte v Jugoslaviji je jamstvo svetle bodočnosti bratske slovanske dežele*. »List »Otačeatveni Front* piše: Volivni izidi kažejo, da Je Ljudska fronta v Jugoslaviji zajela široke množice jugoslovanskih narodov, z izjemo neznatnih ostankov reakcionarnih in šovinističnih klik. Volivni izidi dokazujejo, da stoje jugoslovanski narodi trdno za vlado in za programom Ljudske fronte*.
»Domovinsko front ovska Bol ga rija*, piše list »Izgrev*, »je navdahnjena z istimi ideali miru, varnosti, demokracije in pravičnosti kot nova jugoslovanska federacija. Ta duh in politična skupnost dveh bratskih držav še nadalje krepi naravne in neomajne zveze enotnosti vseh južnih Slovanov. Konsolidacija jugoslovanske federacije in domovinsko-frontovske Bolgarije, konsolidacija njunih prijateljskih odnošajev — to je življenski in trden steber miru, sprave ko o neodvisnosti balkanskih narodov*.
Govor poslanca Zilliacusa
Beograd, 16. ■*— Voditelj skupine britanskih poslancev, ki je obiskala Jugoslavijo, ZilMacus, je govoril preko beograjskega radia in dejal: ♦■Po zaslugi prijaznosti jugoslovanskih oblasti imam danes možnost govoriti v imenu skupine britanskih novinarjev in poslancev, ki Je prišla v Jugoslavijo. Nismo prišli v uradni misiji; mi smo samo predstavniki skupin, ki vključujejo dva čjana parlamentarne opozicije in 9 laburističnih poslacnev. Med laburističnimi poslanci so člani strokovnih zvez, zadrug in ženskih organizacij, odvetniki in novinarji. Z nami so tudi dopisniki treh velikih brtanskih listov: Timesa Daily He-ralda ln Ne-ws Ohronlcla. Med nami je tudi urednik britanskega tednika Nevr Statesman and Natlon. Reči moram, da smo bili med našim obiskom v vaši deželi popolnoma svobodni; lahko smo Šli, kamor nam je ugajalo in videli, kar smo želeli. Obiskali smo mnogo jugoslovanskih pokrajin in videli življenje z dobre in s slabe strani. Poudariti moram, da smo videli mnogo več dobrega kot slabega. Videli smo; kakšno opustošenje je povzročila vojna. Istočasno pa smo opazovali s kakim junaštvom se borite proti ogromnim težavam. Obiskali smo Zagreb, Beograd in Liko. Videli smo opustošene in požgane vasi v Dalmaciji in Sloveniji. Slišali smo o vašem trpljenju in o pokoljih, ki so jih izvrševali vaši sovražniki, nemški In italijanski fašisti in njihovi hlapci, vaši narodni izdajalci. Zvedeli smo o junaškem boju vaših partizanov že dolge preden
Obrt in industrija v Hercegovini
«^*ograd, 16. Tanjug. — Industrlj-Podjetja, ki so ostala v Her-!j**°vini po izgonu okupatorja, so 7* večinoma porušena in aa delo ^“Porsbna. Obrtna delavnost je s*'* okupacijo popolnoma zamrla.
je bila prva skrb ljudskih ob-. *> da člmprej popravijo posa-^ industrijska podjetja ki oži-obrt. Od prehranjevala« lndu-dela danes v Hercegovini 600 k "‘h tn 10 motornih mlinov. To-> T^ke naprave v tovarni platna °*tarju so v glavnem ohranje-primanjkuje dolgih jerme-*tv lr> surovin. Ljudske oblasti so t, 'k* vse, da bi nabavile surovt-iagieda, da bo tovarna platna Pričela delati. V tkalnici sS v stodu se vrže priprave (. ^Pravilo poslopja in raznih
^ poiko<ll) Ba str°Jlh- "»kar
ŠilL^ttta pričela delati. Tovarna Mostarju je pričel* delati osvoboditvi) tako,', da> Je
izdelala doslej velike količine mila in prekuhala okoli 20.000 kg mila, ki ga je dobila od UNRRA-e. Tovarna bo kmalu pričela izdelovati kristalno sodo za pranje perila. O-pekarna na strojni pogon v Mostarju je popravljena ln Je doslej izdelala 30,000 komadov stre dne opeke in 65.000 zidne. V Hercegovini sta dva velika rudnika in sicer rudnik rjavega premoga v Mostarju in rudnik boksita. Oba sta pod u-pravo In kontrolo ministrstvi za rudarstvo in Imata veliko bodočnost. V Mostarju je apnarna z dnevno zmogljivostjo 3000 kg apna.
Največja težava za obrtnike je pomanjkanj« kredita, materiala In orodja. Po zaslugi naših ljudskih oblasti s« bo nabavtl potreben material ln orodje, a novo ustanovljena obrtna banka bo nudila obrtnikom kredite pod ugodnimi pogoji. Da bi se ohivilo obrtništvo, so pričeli organizirati' obrtna združenja.
smo prišli med vas. vedeli smo, da so vezali 40 sovražnih divizij v Jugoslaviji, ne vštevši četniške in u-stažke odrede. Nedvomno j« bil to velik doprinos k skupni zmagi*.
Zllliacus je nato razložil laburistične poglede na mednarodni položaj ln zaključil z vzklikom svobodni, federativni demokratični Jugoslaviji.
Bjrnes o vprašanjih Daljnega vzhoda
Washington, 15. VZN. — Ameriški zunanji minister F. Byraes je včeraj izjavil, da je Moskva ponovno zahtevala ustanovitev Nadzorstvenega sveta štirih velesil v Japonski po vzorcu onega, ki deluje v Berlinu.
Byrnes je dejal, da Se ni dosežen nikak sporazum z moskovsko vlado niti z ozirom na vprašanje Posvetovalnega sveta za Daljni vzhod.
Zunanji minister je nadalje izjavil, da so razgovori z moskovskim zunanjim ministrom Se v teku.
Očrtal je politiko Združenih driav glede na to vprašanje in dejal, da bi Združene države bile za ustanovitev Nadzorstvenega sveta v Tokiju, v katerem bi imeli zastopniki Velike Britanije, Sovjetske zveze in Kitajske le posvetovalno funkcijo, končno odločitev pa bi pustili generalu Mac Arthurju.
Kar zadeva Posvetovalne komisije za Daljni vzhod, naj bi ta imela svoj sedeZ v Tokiju, čakala jo bo pa naloga, da pripravi politične smernice, katere bo izvrševal Nadzorstveni svet.
Na vprašanje če so v teku kaki razgovori o kitajskem vprašanju z Moskvo, je Bymes odgovoril, da s Sovjetsko zvezo razpravljajo o mnogih zadevah Daljnega vzhoda, da pa niso izmenjali svojih misli o državljanski vojni na Kitajskem.
Bymes je tudi omenil, da se s kitajsko vlado tazgovarjajo o državljanski vojni, upa pa, da bo mogoče doseči prijateljski zaključek konflikta.
Ameriške misije
Washington, 15. VZN. — Ameriški zunanji minister James Byr-nes je včeraj izjavil, da je imel posebni odposlanec zunanjega ministrstva na Balkanu Mark Ethe-ridge razgovore s sovjetskim zunanjim komisarjem V. M. Molotovom. Razgovor se je vršil, ko je odposlanec obiskal Moskvo. Byrnes je dodal, da zdaj ne more podati nikakršnih izjav o teh razgovorih, ker pričakuje poročila, ki mu ga bo podal Etheridge, kakor hitro se bo vrnil v Washington. Byrnes je nato naznanil odhod v Grčijo dr. Henrya F. Gradya, voditelja ameriške delegacije petih članov, ki bo imela nalogo prisostvovati volitvam v Grčiji. Končno je Byrnes izjavil, da bo predsednik Truman v kratkem Imenoval tri člane, ki bodo sestavljali ameriško delegacijo v an-gleško-ameriški komisiji za Palestino.
Argentinske stranke proti Peronu!Spor Bevin-Morrison?
Buenos Airee, 16. VZN. — United Press poroča, da so v sredo zvečer oddelki policije vdrli na. sedež radikalne stranke in razpršili okrog 2000 oseb, ki so tam čakale na izid glasovanja, ki bi moralo odločiti, ali naj 6e radikalna stranka združi v zvezi demokratskih strank, katere nasprotujejo predsedniški kandidaturi polkovnika Perona. Zunaj poslopja je policija s solzllnim plinom razgnala drugih 300 oseb.
O polnoči je Izvršni odbor s 5 glasovi proti 2 glasoval za predlog, da se radikali združijo s komunisti, socialisti in naprednimi demokrati, da bi tako vrgli Perona,
Česti*ke maršalu Titu
Beograd, 15. Tanjug. — Ob priliki velike zmage Ljudske fronte pri volitvah v ustavodajno skupščino so organizacije OF, AFZ in mladine iz raznih krajev Slovenije poslale brzojavne čestitke manfalu Titu in Josipu Vidmarju, ki sta nosilca zveznih list, ter Edvardu Kardelju In Borisu Kidriču, v katerih izražajo svoje veselje nad zmago in zaupanjem v maršala Tita.
.11
„Demokraciia
Beograd, 15. Tanjug. — Stavci, zaposlen; v tiskarni, kjer je bil tiskan list »Demokratija*. so podali izjavo, v kateri poudarjajo, da odklanjajo nadaljnje tiskanje tega časopisa, ker nesramno napada združene sindikate, za katere so najboljši delavci darovali svoje življenje. Izjava pravi dalje: «Llst «Demokratija» je izjavil, da so sedanji sindikati tipa »Jugorasa* v biv£i Jugoslaviji. To je največje obrekovanje vsega našega sindikalnega gibanja, katerega temelj je popolnoma prostovoljni pristop. Mi stavci, člani prostih ln združenih sindikatov, dokazujemo najboljše svojo enotnost, ako odklonimo tiskati »Demokratljo*, kakor tudi vse podobne liste, ki bi pod katerimkoli imenom izšli prihodnjič.
Pridobitve narodno osvobodilnega boja so nab'im delavcem svete, In naši sindikati niso bili n m darovani, pač pa smo si jih pridobili z borbo. Zato ne bomo dovolili nobenemu, da bi jih blatil ter ustvarjal neslogo med delavskim razredom.*
Odlikovanje f. Ehrenburga
Beograd, 16. Tanjug. — Z odlo-kom predsedstva začasne narodne skupščine D. F. Jugoslavije, na predlog predsednika vlade in ministra za narodno obrambo maršala Jugoslavije Josipa Broza Tita, Je bil za zasluge pri ustvarjanju in utrjevanju bratstva in enotnosti med narodi Jugoslavije in naredi ZSSR odlikovan z Redom bratstvtf in enotnosti književnik ki znani vojni dopisnik Ilija Ehrenburg.
C. S. R. bo prlinala Kennerjevo vlado
Praga, 15. Tanjug. —• Agencija
France Presse javlja, da Je češkoslovaška vlada sklenila priznati Rennerjevo avstrijsko vlado Avstrije.
Hircbito > vojni zločinec
Beograd, 15. Tanjug. — »Associated Press* poroča, da je Josio Siga, ©den od voditeljev komunistične stranke na Japonskem izjavil, da je na čelu liste vojnih zločincev, ki jo pripravlja komunistična stranka, car Hirohito. Siga je rekel, da car ne more lzbegniti odgovornosti za vojno.
Komunistična stranka na Japonskem je tudi sporočila, da bo pričela po vsej debeli kampanjo z namenom, da ae uvede preiskava in da se vsi vojni zločinci kaznujejo.
Japonci proti Anamitom
Saigon, 16. Tanjug. — Posebni Reuterjev dopisnik Macdonaugh javlja: Japonci v Indokini *© nJso razorožend, ampak jih uporabljajo v bojih proti Anamitom. Vendar pa je 2000 Japoncev dezertiralo ln se pridružilo anamitskim bojevnikom za svobodo.
Uporaba Japoncev v bojih proti Anamitom je razvidna tudi iz poročila dopisnika Ass. Pressa, ki pravi, da izgleda, da bo v kratkem ostalo pri obrambi francoskih postojank v Indokini prav malo Japoncev.
Dopisnik Macdonaugh poroča Istočasno, da se evpropski lastniki plantaž vračajo na svoje plantaže severno od Saigona v spremstvu francoskih vojakov, ki uporabljajo proti napadom oklepnike in raketno orožje.
Izročitev češkoslovaških izdajalcev
Praga, 1«. Tass. — Praš® r, *.o poroča, da je bilo 14. novembra pripeljanih v Češkoslovaško 8 češkoslovaških izdajalcev. Med njimi sta bivši »ministrski predsednik* ln »minister za zunanje zadeve* slovaške »vlade* Tuka in voditelj Hlin-kove garde Gaspar.
Zločince ao izročili Češkoslovaški vladi ameriški ln francoski vojaški policisti.
Zločinci bodo za svoje zločine proti republiki in ljudstvu odgovarjali pred slovaškim ljudskim sodiščem.
Imredy pred sodiščem
Budimpešta, 16. — Po poročilu agencije Reuter se je v Budimpešti pričel proces proti bivšemu madžarskemu ministrskemu predsedniku Bell Imredjrju,
Atomska bomba ostane v tajnosti
Washington, 15. VZN. — Predsednik Truman, Ciement Attlee in Mackenzie King so danes na konferenci tiska naznanili, da bodo podatke o atomski bombi obdriaH v tajnosti.
Izjalovljeni načrti
Tirana, 15. Tanjug. — Politični dopisnik nove albanske telegrafske agencije obravnava v dolgem komentarju delovanje grških monar-ho-fašistov, ki skušajo ponovno načeti vprašanje severnega Epira.
Okrepitev Albanije je vzbudila precejšnjo nelagodnost v grških monarho-fašističnih krogih, To dejstvo prav nič ne čudi Albancev. Cilj grških monarho-fašistov je bil sprožiti zavezniško intervencijo v južni Albaniji. V ta namen so se oni zatekli k izzivanjem, plenjenju in obmejnim incidentom.
Vsi ti načrti so se izjalovili, ker se je albanska vlada znala obvladati. Albanske oblasti niso odgovarjale na grška Izzivanja, pač pa so nadaljevale delo za obnovo države in utrditev albanskega mednarodnega položaja.
Sedaj, ko je mednarodni položaj Albanije ojačen, postajajo grški monarho-fašisti besni. Zaradi tega spet postavljajo vprašanje Severnega Epira,
Nadaljujejo z blatenjem in izzivanjem albanskega naroda, toda albansko ljudstvo se ne bo delo motiti. Nadaljevalo bo svojo pot, ki si jo je izbralo med vojno proti fašizmu. Albansko ljudstvo je zvezalo svojo usodo z velikim protifašističnim blokom in z vsem naprednim ljudstvom. Albansko ljudstvo je vedno pripravljeno braniti svojo svobodo, svojo demokracijo in svojo teritorialno nedotakljivost, ki si jih je pridobilo s krvjo in žrtvami-
Poljedelske strojne postaje
Ljubljana, 15. Tanjug. — V številnih kiajlh Slovenije organiziia-jo poljedelske strojne postaje.
Dosedaj so bile osnovane okrožne poljedelske strojne postaje v M3f-•iboru, Celju, Novem mestu, Brežicah in Murski Soboti.
V okviru okrožnih postaj dela 69 okrajnih in krajevnih postaj. Vse te postaje so že pričele delovati. Površina, ki so jo dosedaj preorali na Krškem polju, znaša 2 tisoč ha.
Poljedelske strojne postaje imajo na razpolago 130 traktorjev.
London, 15. Unipress. — Prejšnje govorice o sporu med Bevinom in Morrisonom zaradi različnih pogledov na zunanjo politiko, ki grozi izpodkopati temelje 'laburistične vlade, so postale danes predmet razgovorov po parlamentarnih hodnikih. Poprej so opazovalci menili, da bo prišlo do prve krize laburistične vlade v dveh letih, sedaj pa so mnenja, da se to utegne zgoditi prej, ker zahteva levo krilio laburistične stranke krepkejše vladne akcije glede nacionalizacijskega programa in raznih reformnih u-krepov. Nadalje, ker bo Morrison, s .podporo Aneurina Bevana, zahteval spremembo Bevinove politike, ki ga podpirajo strokovno zvezni funkcionarji in ki se bo vsled tega krepko upiral. Nekateri menijo celo, da bo sestavljena nova koalicijska vlada, v kateri bi Bevin o-stal zunanji minister in Attlee lord predsednik ministrskega sveta.
Parlamentarni dopisniki obsojajo Bevinov zunanje politični govor, ki ga označujejo kot »visoko donečo tirado*, ki mu je prinesla najglasnejše odobravanje opozicije na dosedanjih zasedanjih. Dodajajo, da so Bevin ovi pristaši med govorom molče sedeli, nato pa slabe volje zapustili dvorano.
Laburistični poslanci v zadnjih klopeh označujejo Bevinov poziv Rusiji, naj »položi karte na mizo*, kot »hinavščino*.
List «Tribune» pravi: »Bevin deluje neodgovorno, kar otežkoča njegov nadaljnji obstanek v zunanjem ministrstvu*.
MarSal Uto, prepričani smo, da boste VI, ki Vam is uspelo dvigniti ln privesti narode Jugoslavije v borbi proti okupatorju do tako popolne zmage ln jih na ta način rešiti pogube, uspešno vodili tudi v prihodnosti pri Izgraditvi miru in srečne bodočnosti mlade, nove Jugoslavije, katere sestavni del, kakor trdno upamo, bo tudi naša 27 let teptana Primorska.
Dovo priznanje albanske vlade
Pariz, 15. Reuter. — Uradni krogi trdijo, da namerava francoska vlada priznati albansko vlado En-verja Hodže.
Britanska in ameriška vlada sta že priznali albansko vlado.
Vojni zločinci pred
sodiščem
Moskva, 15. VZN — Moskovski radio je sporočil, da bo pričela danes v Helsinkih obravnava proti finskim vojnim zločincem.
Kot je znano, so med obtoženci bivši predsednik Ryti, bivša ministrska predsednika Rangell in Linkomies ter bivša ministra Ram-say in Tanner,
Primorsko ljudstvo slavi zmago
Listina Združenih narodov
Oslo, 15. — Norveški parlament jo enoglasno podpisal listino Združenih narodov.
Avstrija zahteva povračilo vojne škode
Dunaj, 15. — Dopisnik lista «New York Herald Tribune* Sey-mour Freiden piše, da bo avstrijska vlada od Nemčije zahtevala povračilo vojne škode v skupnem znesku 7 milijard dolarjev.
Tobačna tovarna v Travniku
Beograd, 15. Tanjug. — Tobačna tovarna v Travniku je edina tovarna v Bosni in Hercegovini, ki Ima lastno žago in tkalnico vreč, ki so j potrebne pri statvah za izdelovanje cigaret. Zaga te tovarne zalaga z deskami vse ostale tovarne v Bosni in Hercegovini, svoječasno pa je dobavljala deske tudi tobačni tovarni v Nišu. Razr .1 tega »e je takoj po osvoboditvi žaga lotila izdelave materiala za potrebe mono-polsklh skladišč v Bosanskem Brodu in za potrebe solarne v Kreki. Do zime bo ta žaga oskrbela tobačne tovarne v Bosni in Hercegovini s potrebnimi deskami. Oktobra meseca so delavci tobačne tovarne v Travniku delali dnevno poldrugo uro ved. Na ta način so oktobra izdelali 5 milijonov cigaret. Tobačna tovarna v Travniku je za 46% prekosila produkcijo iz leta 1944.
Primorsko ljudstvo proslavlja te dni zmago Ljudske fronte ne volitvah v Jugoslaviji. Za Primorce ■je bil 11, november ravno tako velik praznik, kot za narode Jugoslavije, če ne še večji. Zmaga Ljudske fronte v Jugoslaviji pomeni za ljudstvo Julijske krajin« rešitev. Ljudje v Julijski krajini se dobro zavedajo, da bo njim Jugoslavija lahko pomagala samo v primeru, če bo imelo v Jugoslaviji oblast ljudstvo. Primoral so dolgih 25 let čakali na pomoč Jugoslavije, kateri so takrat vladali Karadjordje-,viči, toda upali so zamen. Te izkušnje so naše ljudi naučile misliti z lastno glavo in se ne zanašati na lepe obljube, temveč samo na dejstva.
Vsa sodrga četnikov, nedičevcev, ustašev, domobrancev, fašistov, ki se zbira v Trstu, je pred volitvami kar bruhala blato na novo Jugoslavijo in njeno ljudsko oblast Sedaj pa, ko se je razširil po Julijski krajini in po vsem svetu glas o uspehu, jim je zaprlo usta. Se bolj pa so jim jih zaprle izjave angleških parlamentaroev in novinarjev, ki bo na lastne oči videli, in imeli priliko opazovati navdušenje ljudstva jugoslovanskih narodov za maršala Tita in Ljudsko fronto, da so se volitve izvajale dogledno demokratično.
Primorsko ljudstvo se veseli, veseli se zmage svojih tovarišev i® dni narodno osvobodilne borbe, veseli se, ker čuti, da se s to zmago približuj« tudi za njih dan vstajenja.
V gručah se zbirajo možje tn razpravljajo o rezultatih, doseženih v nedeljo v posameznih krajih Jugoslavije. Razpravljajo o pomenu skrinjice brez liste, o demokratičnosti volitev ln o tem, kako bo lepo, ko bodo tudi oni lahko svobodno volili. Mladina zavida jugoslovanskim mladincem, ki so se v nedeljo lahko udeležili volitev. Vendar je poleg te zavisti tudi neizmerno vesslje, ki preveva danes slehernega našega mladinca ob misli na 11. november v Jugoslaviji. Isto tako rečemo tudi za naše žene. Z navdušenjem prebirajo članke v slovenskih časopisih, ki poročajo o tem, kako so stare ženice s pomoč-jo sosedov prišle na volišča in ganjene do solz oddajale svoje glasove za maršala Tita ln Ljudsko fonto.
Svoje veselje ln navdušenje izražajo v številnih pismih, ki jih pošiljajo maršalu Titu in Izvršnemu odboru ljudske fronte Jugoslavije. Okrajni odbor UAIS-a iz Tržiča je poslal maršalu Titu naslednje pismo:
«Vest o noot utrditvi demokratičnih sil Jugoslavije, doseženi na volitvah, nas ni presenetila.
Narodi pač niso mogli igra/siti volje, ki bi bila proti njihovim Interesom. Zmago smo pričakovali in demokratične sile Julijske krajine se danes pridružujejo navdušenju. narodov Jugoslavije, na katero se čutijo vezani e resničnimi bratskimi čustvi, rojenimi in utrje-
nimi v narodno osvobodilni borbi.
Svoboda ima danes samo eno ime — demokracija. In pravo demokracijo vidi ljudstvo Julijske krajine samo v novi demokratični federa'r-firmi Jugoslaviji, h kateri hoče na vsak način pripadati».
Slična pisma prihajajo tudi iz neštetih drugih vasi Julijske krajine. 11. november po ostal zgodovinski mejnik za narode Jugoslavije, prav tako pa tudi za ljudstvo Julijske krajine.
Preko svojih antifašističnih organizacij pošilja ljudstvo čestitke maršalu Titu in Izvršnsmu odboru SNOF zaradi uspeha na volitvah. Doslej so čestitale maršalu Titu in IO. SNOF vse antifašistične organizacije iz okraja 'Milje-Dolina, Okrožni odbor antifašistične mladine za tržaško okrožje in Okrožni odbor SIAU za tržaško okrožje. Ob tej priliki izražajo svoje veselje nad uspehom Ljudske fornte v Jugoslaviji in svojo željo, da bi tudi sami lahko čimpreje v okviru Jugoslavije izvolili svojo oblast.
Izvršni odbor SLAU-ja za tržaško okrožje pravi v svoji brzojavni čestitki maršalu Josipu Brozu Titu takole:
V imenu vseh antifašistov tržev-ikega okrožja Vam ob priliki tako odločne zmage na volitvah pošiljamo najprisrčnejše čestitke, da bi Vaš naipor in trud rodil v bodoče obilo sadov. Ob tej tako pomembni zmagi nad reakcijo se veselju Vaših narodov pridružujemo tudi mi, antifašisti tržaškega okrožja, ki se, žal, enkrat še nismo mogli udeležiti teh prvih svobodnih volitev v zgodovini narodov Jugoslavije pri graditvi njihove nove demokratične države.
Vam, maršal Tito, izražamo svojo udanost, kar potrjujemo v borbi in delu za združitev naše izmučene zemlje z materjo Jugoslavijo. Prepričani smo, da boste Vi, ki Vam je uspelo dvigniti in privesti narode Jugoslavije v borbi proti okupatorju do tako popolne zmage in jih na ta način rešiti pogube, uspešno vodili tudi v prihodnosti pri izgraditvi miru in srečne bodočnosti mlade, nove Jugoslavije; katere sestavni del, kakor trdno upamo, bo tudi naša 27 let teptana Primorska, saj so nam za to poroštvo Vaše besede: ztujega nočemo — svojega ne damo*.
Podobne brzojavke so bile maršalu Titu in Izvršnemu odboru Ljudsk« fronte Jugoslavije poslane tudi od okrožnih odborov Zveze antifašistične mladine Julijske krajine, od posameznih okrajnih odborov, ženskih in mladinskih organizacij, med temi tudi iz Stivana pri Devinu, Zgonika, Nabrežine in še iz vrste drugih kraških vasi.
0F na Koroškem prepovedana
Celovec, 15. — Angleške zasedbene oblasti so prepovedale politično organizacijo koroških Slovencev »Osvobodilne fronte za slovensko Koroško*.
Ozadje prepovedi je naslednje. Ko so bile razpisane volitve za državni in deželni zbor, katere se bodo vršile 25. novembra, so se tudi koroški Slovenci potegovali za lastne stranke. Zaprosili so za dovoljenje ustanovitve lastne stranke pod imenom »Osvobodilne fronte za slovensko Koroško*. Zasedbene oblasti so ustanovitev etranke prvotno dovolile. Takoj po dovolitvi so se vršila mnogoštevilna zborovanja Slovencev. Udeležba na teh zborovanjih je bila zelo velika. Povsod 30 Slovenci nastopali složno in združeni, tako kmetje in delavci, duhovniki ln posvetna inteligenca. Na teh zborovanjih je vladala največja disciplina in red. Ta zborovanja so bila trn v peti nemškim strankam Volksparte! in social-domokratski stranki, pri katerih vlada še danes glede vprašanja koroških Slovencev nemški imperialistični in šovinistični duh. Zbali so se koroških Slovencev, kateri so tako složno in v veličastnem številu na svojih zborovanjih manifestirali zoper nacila-šizem in terjali svoje najosnovnejše pravice. Zaradi tega je smatral celo deželni glavar Piesch za u-mostno, da Je v svojem zadnjem govoru, ki ga je Imel po radiu in katerega Je tednik »Koroška Kronika* z dne 3. novembra v celoti objavil, siliip ostro in v tonu, kakršnega so bili koroški Slovenci vajeni samo pod nacizmom, napadel koroške Slovence, Jugoslavijo, koroške borce in- Jugoslovansko armado.'
V svojem govoru je poudaril, da ostane njihovo stališče glede jugovzhodne meje Koroške tako kot je bilo preje in sicer, da ne more biti nobena druga meja, kakor sedanja. Nadalje v svojem govoru obrekuje Jugoslovansko armado in pravi, da se niso mogli braniti, ker sc bili brez orožja. Tako govori on, sudetski Nemec, o slovenski pokrajini.
Kadarkoli so koroški Slovenci zahtevali svoje pravice, so razni Ma-yer-Kaibitschi, dr. Wuttajl in drugi trobili jv svet, da je to le akcija tujih agitatorjev izven Koroške. Te laži se je stalno posluževal ves aparat nemških strank, združen v Hei-matdienstu in Heimatbundu ln voden od Mayer-Kaibitscha, kateri ni bil Korošec. Iste metode se poslužuje danes dežekli glavar Piesch, ki tudi ni Korošec ampak sudetski Nemec. Deželni glavar je šel celo tako daleč, da je rekel, da bi se bili nemški Korošci z orožjem borili zoper čete maršala Tita, katere so vdrle v maju 1945. v Koroško. Ve-doma pa je zamolčal, da so se od leta 1942. v koroških odredih borili slovenski korosskL partizani, združeni s slovenskimi partizani na Svinjski planini, na Korici, na Gosposvetskem polju, na ozemlju med Vrbskim in Osojskim jezerom, med Vrbskim jezerom in Dravo, na vsem ozemlju južno od Drave in v Karavankah ter v okolici Beljaka in v Ziljski dolini. Korodki slovenski partizanski odredi so vso dobo stali pod vrhovnim poveljstvom maršala Tita. Nesramna laS je tudi trditev, da koroški Nemci ne bi bili imeli orožja, ker so Imeli svoje Vdksaturme, ki ao pred zarri pobegnili hi m
•fčito deželne vlade vračajo in se nadalje preganjajo koroške Slovence,
Kratko po tem napadu deželnega glavarja Piesoha na koroške Slovence, so britanske zasedbene oblasti na Koroškem sporočile političnemu vodstvu korodkih Slovencev, da se njihova stranka »O-svobodilna fronta za slovensko Koroško* prepoveduje.
Angleške zasedbene oblasti so prepovedale obstoj politične stranke koroških Slovencev, Umestno je, da si pokličemo v spomin, da so angleške zasedibene oblasti v začetku septembra prepovedale oživlje-nje In delovanje Prosvetne zveze koroških Slovencev v Celovcu in prosvetnih društev na slovenskem ozemlju, katere je nacifašistični režim leta 1941. razpustil. Pred tem pa so v juliju prepovedale vzpostavitev in oživljenje slovenske zadružne zveze, slovenskih zadrug in konzumnih društev ter hranilnic, gospodarske organizacije koroških Slovencev, ki jih je ravno tako no-cifašistični režim razpustil.
Maršal Atexander je oto prihodu angleških in umiku jugoslovanskih čet iz dela Primorske ln Koroške izjavil, da bo angleška vojaška u-prava smatrala, da ji je uprava spornega ozemlja samo zaupana, dokler mirovna konferenca ne redi njegove dokončne pripadnosti. Ker j« angleška vojaška uprava sedaj dovolila, da ee vrte v vsej Ko-ro&kl volitve v predstavništva države, kateri prebivalstvo spornega o-zemlja noč* pripadati, ja bila prekršena dana beseda ter uničena predpostavka, na osnovi katere so ae jugori^KW*k» Č«te unj«M«dle ».
Nemški kapital v Švici
WaahIngton, 15. VZN. — Pododbor za vojaške zadeve pri ameriškem senatu je obtožil včeraj v neki svoji izjavi švicarsko vlado in visoke predstavnike švicarskih financ, da so podprli nacistični poizkus, ohraniti nemško gospodarsko imovino za novo svetovno vojno.
Odbor, ki mu predseduje demokratski senator Harrey M. Kilgo-re, je objavil obstoj 4 pisem, na katerih temelji obeodba, ki sta jih pisala ob pričetku tega leta v Švico bivji podpredsednik Emil Kuhi in dr. Walter Funk, predsednik Reichsbanke in minister za nemško gospodarstvo.
Kilgore je izjavil, da dopisovanje med Kuhlom Sn Funkom, ki ga bodo sodili v Niirnbergu kot enega največjih vojnih zločincev, kaže, da so mnoge švicarske tvrdke izjavile svojo pripravljenost, obdržati gospodarske odnoeaje z Nemčijo tudi po vojni.
Komisija, ki &eje 30 švicarskih finančnih strokovnjakov, še ni končala raziskavanja o vrednost! in značaju nemškega imetja v Švici. Švicarska vlada je izjavila, da bo zaplenila dn Izročila zavezniškim oblastem tisti denar, ki so ga nemški vojni zločinci ali nacistične u-stanove prinesle v Švico.
Ta ukrep bo veljal tudi za tiste vsote, ki so jih Nemci krivično vzeli zavezniškim državljanom med vojno. Toda zavezniška zahteva, da zaseže jo ves nemška kapital v Švici, je tam izzvala splošen protest, V švicarskih uradnih krogih govorijo, da se bo švicarska federalna vlada upirala katerikoli zavezniški zahtevi, da zasežejo ves denar, ali da bodo izvajali nadzorstvo nad njim.
Za umik čet iz Grčije
Waohlngton, 15. — Delegacija grško-ameriSkih odbora v iz Nev,-Yorka, Philadelphie in Ohflsaga, bo ohiafcala jutri britansko veleposla- t nišfcvo v Washingtonu, kjer bo zahte- 4 vala od Attleea umik britanskih čet ?
Grčija	'
PRIMORSKI DNEVNIK
16. novembra 1948-
Pozdrav Primorcev v XXI. diviziji
V splošnem navdušenju ob priliki veličastne zmage Ljudske fronte pošiljamo boroi — Primorci pri odsekih XXXI. divizije tPrimor-skemu dnevniku» m svojim domačim najprisrčnejia pozdrave.
Ponosni, da nam junaško primorsko ljudstvo s čudovito vztrajnostjo i» borbeno zavednostjo brani proti vsem ostankom fašizma in reakcije naše dragocene pridobitito narodno osvobodilne borbe, smo volili za maršala Tita, za ljudsko republiko Jugoslavijo in se tako odzvali tudi intiemu klicu, katerega ste poslali vsem Jugoslovanom.
Ljudska volja zmaguje, ljudska oblast se uveljavlja v svetu. Ta ljudska volja in ta ljudska oblast bo dosegla, da se bo čimprej vsa Primorska s Trstom v 7. federalni republiki priključila skupni ljudski republiki Jugoslaviji.
Naj livi Liudska fronta narodov Jugoslavije.’
Naj tvvi republika Slovenija o Zvezi ljudskih republik Jugoslavije!
Naj živi narodni heroj maršal Tito!
Pozdrav so podpisali borci, podoficirji in oficirji XXI divizije iz vseh krajev Primorske:
Kalin Ferdo, Opčine pri Trstu; Pečar Benijamin, Gabrovica, Trst; Gruden Ivan, Nabrežina, Trst; Sandnuk Ivan, Sv. Križ, Trst; Burger Marjan, Trst; Kralj Marjan, Trst; Pertot Milan, Nabrežina, Trst; Zerjan Avgust, Trepče pri Trstu; Benčina Emil, Opčine pri Trstu; Grgič Stanko, Gropada, Trst; Jagodic Ivan, Trsi; Mrze-k Vinko, Dutovlje; Pirjevec Franc, Orlek, Trst; Uršič Drago, Miren pri Gorici; Rudeš Stanko, Štanjel pri Gorici; Komel Milan, Bilje pri Gorici; Švara Albin, Komen, Gorica; Šemrl Rafael, Črni vrh, Gorica; Klanjšček, Ste ver jan, Gorica; Ipavec Rudolf, Škodnik, Gorica; Pan-gero Edvard, Planina, Gorica; Mlekuž Ivan, Bovec, Gorica; Pintar Jožef, Smavrer, Gorica; Turk Alojz, Erželj, Gorica; Štrukelj Anton, Šempas; Gorica; Gelb Božidar, Kozana, Gorica; Sulič Jožef, Prva-čna, Gorica; Leban Rajko, Črniče, Gorica; Jože Orel, Kobjeglava, Gorica; Birsa Baziiij, Rihemberg, Goriško; Skrjanc Ivan, Artviža, Ma-terga; Trebeč Anton, Ostrožno Brdo; Kosmač Vlado, Tolmin; Zan Karl, Vogersko; Kinkela Franjo, Zvon era. Opatija; Kovšca Alojz, Gozd, Col; Troha Teodil, Vel. Zabije, Ajdovščina; Bat Leopold, Vel. Zabije, Ajdovščina; Čuček Alojz, Nova Sužica, St. Peter; BoD&na Jožef, Angelska gora; Berdan A-lojs, Ihoščina; Mazenlč Stanko, Koper; Korenjak Doro, Kozana; Božič Stanko, Idrija pri Bači; Cigoj Albin, Malouse pri Črničah; Zde Ivan; St Peter; Kikelj Ludtak, Stržlšče, Grahova; Simčič Bogoljub Ziorječe, Pazin; Božič Ivan, Vipava; Lozej Zdravko, Preserje, Komen; Majcen Jožef, Sežana; Brezavšček, Konkonel; Milič Danilo, Salež, Prosek, Trst.
Proč s takimi sodniki!
Razprava proti zaupnici trfaikega gauiaiterja Je pokazala kal |e vzrok nepravičnosti dosedanjih obsodb, oz. oprostitev
Svetovnemu mladinskemu kongresu
Kmečka in delovna mladina o-kraja Herpelje-Kozina je poslala Svetovnemu mladinskemu kongresu v Londonu sledečo brzojavko: Vsa kmečka in delovna mladina okraja Herpelje-Kozina pri Trstu, zbrana ob priliki proslave 28. Minice Oktobrske revolucije ter ustanovitve naše prve delovne divizije pošilja tople pozdrave Svetovnemu mladinskemu kongresu v Londonu.
Naša I. delovna divizija, sestavljena iz delovnih brigad, se zaklinja, da bo še bolj udarniško pristopila k obnovi naše porušene in požgane domovine, za dosego naših že priborjenih oiljev, za dokončno priznanje naših meja in priključitev Primorske s Trstom, Istro in Slov. Benečijo k materi Sloveniji in D K. Jugoslaviji.
Ob tej priliki, ko pošiljamo pozdrave svetovnemu mladinskemu kongresu, protestiramo proti ravnanju nekaterih oficirjev zavezniške vojske, ki so nam onemogočili udeležbo na svetovnem mladinskem kongresu.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Ne bomo odnehali!
Na IL zasedanju okrajne skup-Ačine okraja Herpelje-Kozina je bila sprejeta sledeča pozdravna resolucija, naslovljena na PNOO Trstu:
Ob priHki II. zasedanja Okrajne •narodne skupščine, ko si krajevni odposlanci iz svoje srede voHmo okrajni IN O O, vam pošiljamo pozdrave ter zahvalo za vso pomoč, ki nam jo nud/Uo pri izvrševanju gospodarskih kakor tudi političnih nalog v nosem okraju.
Obetamo, da bomo po zgledu žrtev štiriletne narodno osvobodilne borbe za osvoboditev slovenskega Primorja, neomajno vztrajali ter vzgajali naše narodne oblasti da bodo kos nalogam, ki stoje pred mami, ter da ne odnehamo od te borbe, dokbsr ne bo k Titovi Jugoslaviji priključen zadnji košček slovenskega ozemlja.
Živela demokratična federativna Jugoslavija!
Živelo Slovensko Primorje! Živela nosa narodna oblast! Živel naŠ vodja tov. maršal Tito!
Vu*raj se je pričela razprava proti upravnici in pravni svetovalki tržaškega gauleiterja, hčerki znanega tržaškega advokata Schel-landerja, po katerem je tudi podedovala odvetniško pisarno. Obtožili a je bila kolaboracionizma, ker je vršila gauleiterjeve pravne posle, kot so sklepanje pogodb, nakupi, prodaje in podobno. Pri tem je izvršila pravni posel pri sekvestru in prodaji .oziroma likvidaciji 18 ži-dovskh trdk. Soobtožen je bil njen sotrudnik Panizoli, ki je kot tržaški odvetnik sodeloval pri vseh njunih poslih, ni pa imel neposrčdnje zveze z nemškim gauleiterjem. Večina prič, ki je nastopila, je navedla škodo, katero so utrpeli one, oziroma njih trvdke, nato pa so tudi nastopile nekatere priče, kot so oian MOS-a Ivan Panjek, dr. Tončič in drugi, ik so potrdili, da je obtožena včasih tudi intervenirala za nekatere člane OF.
Obtožba
Toki I ec dr. Ficcoli je najprej poudaril gnus, ki ga je povzročil nemški teror in predvsem preganjanje židovskega prebivalstva pri vseh poštenih Tržačanih, nato pa je podčrtal vnemo, s katero je oktoženka podpirala okupatorja pri tem delu. Kot legalna izvrševalka 15 sekve-strov in v svojem siceršnjem delu ni samo sodelovala z okupatorjem pri preganjanju Zidov, ampak je tudi s tem pripomogla v materialno korist okupatorja. Obtoženka je bila samo legalni prokurator in zato sploh ne bi smela po zakonu vršiti poslov kot so likvidacije. Tembolj nezakoniti pa so še za italijanskega advokata pri katerih sodeluje z nema:	;upator-
jem. Tckilec je namrcc tudi poudaril, da je obtoženka, kot rojena Tržačanka nemškega porekla, sele ko je bila odrasla, zavestno obtirala za italijansko državljanstvo. Pri soobtoženemu Panizoliju je tofcilec u-poštevai poleg olajševalne okolno-sti dotedanjega dobrega vedenja tudi to, da se je kot Italijanski oficir — kapetan bersaljerov — častno pokazal ne samo do tedaj, ampak še posebno, ko je kot tak pobegnil pred nemškim ujetništvom in se odtegnil nemški mobilizaciji. Nato je tožilec zahteval za odvetnico Schellander Hermino 10 let, za soobtoženega odvetnika Panlzo-lija pa 4 leta, 6 mesecev in 10 dni zapora.
ranilci zagovarja obtoženko
Najprvo je nato povzel besedo branilec obtoženca dr. Tu rola, ki je poudaril težave mladega pravnika, njegov dramatični beg kot italijanski oficir pred Nemcd in nato navedel okolnoeti, kjer J« Panizoli celo pomagal žrtvam nacizma, oziroma njegovo omejeno sodelovanje izključno pravnem smislu brez neposrednega stika z gauleiterjem. Nadalje je branil obtoženca še njegov prijatelj odvetnik Verri, ki ga prikazal kot izredno častnega mladega človeka z izrazito proti-nemškimi čustvi.
Seja konzule
V nedeljo 18. t. m. bb 10. uri bo v dvorani Doma pristaniJkih delavcev seja konzulte za Tret • sledečim dnevnim rodom: 1- Poročilo predsedstva Osvobodilnega sveta, X Porodilo odseka za sodstvo, Razpravljanje o prsdlogu »a *•*-Air jen je Sveta, 4. Slučajnosti.
dišče obsodilo Schellanderjevo na 10 let zapora, trajno odstranitev iz javnih služb in dve leti nadzorovane prostosti, Panizoli pa je bil oproščen.
Predsednik sodišča Del Guercio; tožilec Piccoli, branilci: Tu rola, Verri in Tromba.
Pristranski sodniki
Pri tej ra&pravi, kakor pri vseh dosedanjih, je bilo zopet značilno za to sodišče, da glavne važnosti ne polaga na politični in dejanski pomen sodelovanja enega ali drugega z okupatorjem, da pa se spušča na veliko v Iteh/nične podrobnosti o utrpeli škodi in da meri krivdo in težo sodelovanja s okupatorjem ne po političnih, pač pa čisto svojih, v glavnem nacionalno italijanskih vidikih. Tako je za to sodišče lahko nedk &en človek, ki je bil v nemški policijski službi, ker manjka priča, ki bi ga obtoževala, pa naj je zaradi njega utrpela kakršnokoli škodo. Lalvko je nedolžen predvsem profesionist — ako je italijanskih in protmemških čustev in pri svojem delu ni prejemal smernic osebno od nemških oblastveniko-v. Zelo lahko je bilo predvidevati oprostitev današnjega soobtoHenca, čim smo culi, da navaja branilec kot olajšalno okol-nostt, da je bil obtoženi prej bersa-
bolj brezobzirno zasledovat, partizane. Ni težko preračunati vpliva tar kih dejstev na sodnike, katerih preteklost poznamo, in sc bomo na to temo še povrnili.
Nočemo tukaj zmanjšati krivde obtoženke, je pa značilno, da sicer tako uvidevni sodniki zanjo niso imeli uvidevnosti kot doslej. Bila je pač izrazito proti italijansko usmerjena Nemka, tožili je niso jokajoči svojci padlih partizanov, ampak ljudje., ki so jokali za svojim denarjem.
Za nas ni važno, ali je kateri od žrtev arijske ali semitske rase, slo-venskega ali latinskega porekla.
Zalo se nam prav pri tem primeru objasnjujejo vse dosedanje sodbe m oprostitve. .
Spoznali smo, da gg. sodniki niso stvarno in pravično presojali in potem sodili, ampak da je v veliki meri igralo glavno vlogo njih nacionalno čustvovanje, politično prepričanje in protUjudsIco ter reakcionarno razpoloženje, katero jim je v dobi fašizma, ko so vršili sodne posle, zlezlo v meso in kri in se ga ne morejo oz. nočejo znebiti niti danes.
Ako ne znajo postavljeni sodniki čuvati pravice, jo mora ljudstvo, da zavaruje svoje življenjske interese. — Ljudstvo zato čuti bolj kot kdajkoli poprej potrebo po ljudskih sodiščih in enotno zahteva:
Nove Čestitke
Se vedno pošilja ljudstvo Julijske krajine čestitke maršalu Titu in tov. Borisu Kidriču k odlikovanjem, ki sta jih prejela od Vrhovnega Sovjeta ZSSR. Piama prihajajo iz Sežane, požgane vata Kazlje, Vel. Repna, Plešivice, Lokve, Tomaja, Godenj, Štorij, Dobravelj m drugih kratkih vasi. Mladina, žene in možje pišejo maršalu Titu ganljiva pisma, v katerih mu izražajo svoje veselje nad priznanjem, ki ga je bil deležen s strani bratske S. Z. Zele mu nadaljnih uspehov pri vodstvu države In ga prosijo, naj zastavi vse svoje sile v to, da bo tudi Julijska krajina priključena Jugoslaviji.
Razprava proti Pagniif-iii
Kulturno	prosvetne
Primorsko ljudstvo, ki so ga fh-
šisti prisilili na večletni kulturni molk, ni pozabilo slovenske besede, ni izgubilo veselja za kulturno u-dejstvovanje v materinščini. Sedaj hoče nadoknaditi vse, kar je zamudilo v teh težkih letih. Zato se uči slovenskih pesmi, se uri v slovenskih dramah in vzgaja v slovenskem jeziku svoje najmlajše. V naslednjem priobčujemo nekaj poročil o kulturnih prireditvah na Primorskem.
Vasica Vrsno je proslavila obletnico rojstva Simooa Gregorčiča z dobro uspelo kulturno prireditvijo. Sodelovali so tudi borci Narodne obrambe. Deklamirali so pesmi «Veseli pastir?,. »Nas narodni dom* in druge. Tovariša Bister in
Trst, 15. VZN. — Javljajo, da ee bo 27. t, m. začela razprava proti odvetniku Cesar« Pagnini, bivemu ] Jože sta pa zapela n:kaj pesmic, tržaškemu županu. .	(Tovarišica vaščanka je v znak po-
Iz tržaškega življenja
Ijerski kapetan. Kapetan onega reda italijanske vojske, ki se je naj- I Proč s takimi sodniki! bolj zagrizeno boril v Rusiji in naj-1 Hočemo ljudska sodišča!
Goriški tiskarji stavkajo
Glavno obtoženko je nato branil advokat Tromba, ki je pozval sodišče k mirnemu razsojanju, poudaril, da ona ni izdajala, niti zasledovala Vdovsko lastnino, ampak samo izvrševala čisto pravne posle, ko se je nesreča takorekoč le pripetila. Poudaril je nadalje, da sama od tega ni imela znatnih materialnih koristi ter da čustveno ni bila nemško, ampak avstrijsko u-smerjena, kar tudi objasnjuje razne njene intervencije v prid pristašem OF. Kar se tiče dejstva, da je delala za gauleiterja, je poudaril, da je bila na to takorekoč primorana kot rojena Nemka in lastnica pisarne, ki se je je že prej posluževal avstrijski in nemški konzulat. Nadalje je to opravičeval z značajem advokatnega delovanja sploh ter se nam zdijo pri tem zanimive njegove naslednje besede: «non č sempre troppo pulito quello che passa per le mani degli avvo-cati*.,, Važen je tudi poudarek advokata Trombe, da se na tej razpravi niso pojavljale irtve, ki so trpele zaradi obtoženih na osebnem preganjanju, ampak ljudje, ki žalujejo za svojim bogastvom. Vsi branilci so zahtevali oprostitev.
Po enournem poudarjanju je so-
Tlskarniški delavci so že 6. t m.1 zahtevali zboljšanje pogojev, ki pa jih niso njihovi delodajalci sprejeli. Delavci »o zahtevali tedensko povišanje plač za 380 lir, kar je popolnoma upravičeno z ozirom na težko nevamoet za zdravje, ki preti sploh tiskarniškim delavcem. Nekateri delodajalci so se celo, po stari fašistični praksi, obrnili do Enotnih sindikatov in zahteva'.!, naj ti skušajo s pritiskom doseči od delavcev, da odstopijo od svojih zahtev. Jasno je, da nihče ni hotel poslušati takih sugestij ter se je stavka nadaljevala in se še nadaljuje. Včeraj so goriški tiskarji objavili odprto pismo delodajalcem, v katerem navajajo mod ostalim sledeče:
»Pogrešili smo, ko smo verovali, da se bomo lahko razgovarjali kot človek s človekom, kot je bila navada v dobrih starih časih, vendar smo na žalost pozabili, da je med tem časom vladala fašistična era-, ki za mnoge še ni minula. Naš razred je ponižan, naše plače so najnižie, vendar naša zavest in dostojanstvo zato nista nič manjši.
Ne moremo razumeti, zakaj se delodajalci tako uporno branijo ne-
Sirote slovenske narodnosti, stalno bivajoče v Trsta In okolici, katerih varuhi žele« da Jih spravijo v nadnljno oskrbo k dobr.m družinam v Sloveniji, naj se zg.ase takoj na odseku sa socialno skrbstvo, V.a Ga lati itev. 20 L Prav tako se vabijo sirote Iz Tržaškega okrožja« naj se zglase na Tržaškem okrožju, Piazza Ponterosso štev. 6 II.
posrednega stika in se krijejo za Zvezo industijcev celuloze, papirja in tiska.
Zdaj čit&jte in premišljajte, gospodje delodajalci. Od začetka vojne do danes so »e vaše industrije, vedno bolj razvijale, dosegli ste visoko stopnjo blagostanja, ki vam dovoljuje brezbrižen pogled v bodočnost, nekaj po vaši zas'Jugi, vendar največ na račun našega polu in naših žrtev.
Kaj smo mi dobili zalo?
Samo glad In bedo! Da bi se mogli preživljati, »mo morali prodali vse tiste predmete, ki so največkrat predstavljali drag spomin najbllž-jih.
Zahtevali smo le malo od vas.
Zahtevali smo le 360 lir tedensko, dokler se ne reši vprašanje naših plač. Tudi to ste odbili! Nasprotno so pa naši tovariši in tovarišice iz Katoliške tiskarne žrtvovali od svojih 3kromnih dohodkov 4.000 lir za svoje stavkajoče tovariše.
Ako imate le malo vesti, bi se morali zamisliti pri tako izraziti nesebičnosti*.
Dolžnost nas vseh je, da tovarišem pomagamo, dokler ne dosežejo-svojih pravic!
Ob prvi številki
.Primorske delavske enotnosti"
Prvič v zgodovini Slovenskega Primorja ki Trsta se bo jutri pojavilo glasilo delavskih strokovnih organizacij «Frimorska delavska enotnost*. Ta list je službeno glasilo Enotnih sindikatov In bo zastopal interese primorskega delov, nega ljudstva. Italijansko delavstvo je do sedaj imelo svoje glasilo, od zdaj ga bo imelo tudi slovensko.
V listu »i bodo obravnali vsi aktualni problemi sindikalne prirode, posebno pa problemi, ki neposredno zadevajo slovensko delavstvo.
Prva številka, ki bo imela značaj programske številk«, bo v glavnem prinesla pregled delovanja in stremljenja raznih delavskih strok kot »o: kmetje, delavci, prosvetni delavci, djlaveke telesno vzgojne organizacije. Obenem se bo pričela objavljati tudi kratka zgodovina delavskega gibanja pri nas, zadružno delo itd.
Ostale številke bodo imele tudi informativen značaj o delovanju delavskih organizacij in o njihovem notranjem življenju.
Pri listu sodelujejo najvidnejše osebnosti našega javnega delavskega življenja.
Uprava lista s; priporoča vsem, tudi najskromnejšim delavcem nase velike delavske družine, da list podpirajo in širijo, da bi zarea dosegel »voj namen in obvešclval javnost o naših problemih, ravno tako kot bo nas spoznaval z vsemi problemi domačega in inozemskega delavstva.
Predavanja Slov. prosv. zveze
Okrožni odbor Slovenske prosvetne zveze priredi v soboto 17. XI. od 19. uri predavanja po vseh prosvetnih društvih tržaškega okrožja. Pozivamo vsa društvo, da pripravijo za ta dan primeren prostor. Povabijo naj na predavanje vse člane društva in ostale vaščane.
Trg avtonomnih trgovcev
Včeraj se je vršil sejem, ki ga organizira Avtonomno društvo trgovcev vsak četrtek v kavarni Fa-bris. Opazilo se je nekoliko živahnejše trgovanje kot pretekli četrtek. Ponudbe niso bile ravno velike, vendar se je v glavnem nudil riž (po 86-87-92 lir) testenine 185 lir, moka 00 84 lir, oluščeni grah 120 lir. Pri namiznemu oTivnemu olju po 750 lir ni prišlo do konkretnega zaključka. Razpoložljivih je 50 q. Pogajanja se bodo nadaljevala izven - borze*. Bilo je tudi nekaj ponudb likerjev, vina in toaletnega mila.
Pričakuje se še padanje cen, zato so bile sklenjene manjše kupčije.
Prehrana
Riž. Jutri se prične izredna delitev po 300 gr riža na osebo. Cena je po 68 lir za kg. Rok pote Je v soboto 24. t m.
Mleko. Od ponedeljka 19. t. m. do 28. t. m. se bo delilo mleko kakor sledi: 1. Za otroke do 1 leta po 2 škatli mleka v prahu »Miranda* in po 8 škatel izhlapelega mleka, ki se dobi v mlekarnah. 2. Za otroke od 4 let po 2 škatli kondenziranega mleka po 385 gr, ki se dobi pri tvrdki Hausbrandt, in po 4 škatle izhlapelega mleka, ki se dobi v mlekarnah. 3. Za otroke do 9 let po 1 škatlo mleka v prahu »Puoci* po 250 gr in po 2 škatli izhlapelega mleka, ki se dobi v mlekarnah. 4. Za otroke do 18 let po 1 škatlo izhlaptlega mleka, ki se dobi v mlekarnah. 5. Za imetnike bonov za dodatek (bolniki, noseče žene itd.) po 2 škatli kondenziranega mleka po 386 gr, ki se dobi pri tvrdki Hausbrandt in p6 5 škatel izhlapelega -mleka, ki se dbbt mlekarnah. 6. Za delavce, ki »o v nevarnosti zastrupljenja, po 1 liter razredčenega mleka na teden, ki so dobi v mLkami v ulici Pa«coli 10. Cene so: »Miranda* po 161 lir za škatlo, kondenzirano po 61 lir, izhlapelo po 18.50 lir za škatlo, »Puoci* po 78.50 lir za škatlo, razredčeno po 40 lir za liter.
Nove nakaznice za petrolej
PriJ.lo se je izdajanje novih nakaznic za petrolej za čas od decembra 1945. do novembra 1946. leta upravičencem z začetnico C, D, E, ki bodo prinesli s seboj odrezek stare nakaznic;. Pozneje bo javljeno za ostale. Uradne ure so od 8.30 do 11.30 in od 1«. do 17. v ulici Genova 9.
Glasbena matica
Vsi doslej vpisani gojenci iz mesta in okolice (razen Skednja) naj pridejo v nedeljo 18. t. m, ob 10. uri dop. k razdelitvi urnikov v VI-colo dellOsp:dale Mllitare št. 2. Ob tej priliki se bodo lahko vpisali še novi gojenci.
Uradne ure bodo dnevno Istotam od 5.-6.	Uprava
Enotni sindikati
Sindikat lesne stroke. Vsi odbori podjetij lesne stroke so vabljeni na sestanek v ponedeljek 19. t. m. ab 18.30 v ulici Monfort 3.
Sindikat tkalcev in oblačilne stroke. Novi člani so naprošata, da čimprej dvignejo sindikalne izkaznice v ulici Imbrlani 5, soba žrt^lS.
Vpisujejo ee delavci kategorije tapetni kov in čevljarske stroke. Obrnite se v ulico Imbriani 6, soba št. 13.
Zapiranje hišnih vrat
Vežna vrata hiš v iržašTki občini se morajo od 15. novembra zapirati qb 21. uri. Od mraka do 21. ure morajo biti veže in stopnišča zadostno razsvetljeni. Ne sm« biti odprt več nego en izhod na ulico, tudi če ima hiša vratarja ali hiSnl-ka. Kršilcem te odredbe se bo odtegnilo potrdilo o vpisu, ki so ga dobili vratarji.
Sestanek pri Sv. Ivanu
Roditeljski sestanek pri Sv. Ivanu bo v petek, 18. t. m. ob 20. uri.
Osebne izkaznice
Urad za izdajanje osebnih izkaznic v ulici St Carlo 2 javlja, da bodo do sobote 17. t m. izdajali izkaznice za priimke z začetnico G, H, I in 1* V ponedeljek 19. t m. se prične izdajanje izkaznic za črke N, O, P. V telodavnici v ulici del-la Valle se bodo do sobote izdajale izkaze ic* za črko M, od ponedeljka pa za črke Q, R in T.
Telesni vzgoja
Za mladinsko nogometno prven stvo Primorske, ki ga je organizirala Zveza društev za telesno vzgojo za Primorje in Trst, se bodo v nedeljo 18. t m. igrale sledeč« tekme: Rocol-Cebuiec ob 15, uri na Igrišču C.R.DA.; Dreher-Sv. Križ ob 13. na igrišču C.R.DA.; S. Mar-co-Nabrežina ob 10.30, igrišče C. R. D. A.; Opčine-Primorje ob 8.30, igrišč« Prosek; Bazovica-Fabbrica Macchlne ob 10.30.. igrišče Prosek; Roianese B.-Servolana ob 15., igrišče Prosek; Barkov-lje-Dugolin ob 8.30, igrišče C.R.D.A.; Primorje P. K.-Rosandra ob 13, igrišče Prosek.
Za moštva, ki igrajo na Proseku, bo na razpolago pr; vozno sred stvo, ki jih bo prepeljalo od postaje openskega tramvaja do Proseka. Priporočamo vsem, da pridejo na določeni kraj vsaj eno- Uro pred začetkom tekme.
Dobra srca
Za naš tiskovni sklad so darovali Udeleženci IV. upravno političnega tečaja lir 620, Sandelj Anton, Trst lir 500, vas Padriče lir 500, Partijska šola za Slov. Primorje lir 1,600, Karla P. lir 100,
Za Rdeči kriz so darovali: Ude-ltžjnci IV upravno političnega tečaja lir 620.
GORICA
Izredna doklada
Trgovska Zveza v Gorici naznanja:
Pokrajinski urad za delo je do-
vezaaoeti ljudstva z vojsko podarila borcem Narodne obrambe lepo trobojnico. Borci so obljubiti, da. jo bodo čuvali kot svetinjo.
3. t. m. so proslavili v St. Petru na Krasu obletnico Simona Gregorčiča. Na sporedu je bilo predavanje in recitiranje njegovih pesmi. Ob številni udeležbi je mešani pevski zbor zapel najbolj znane Gregorčičeve pesmi. Ljudstvu je najbolj ugajala »Nazaj v planinski raj*.
Po pet to dvajsetih letih je tudi v St. Petru na Krasu oživelo pa-o-svetno gibanje. 3. t, m. je bilo ustanovljeno prosvetno društvo, kateremu so dali ima «Pivka». Vpisalo se je mnogo članov. Predsednik društva je v svojem govoru pozval člane, naj obračajo posebno pozornost mladini. Dejal je, da morajo izkušeni prosvetni delavci, odlični pevci, igralci in glasbeniki, ki so sedaj zopet v društvu, izobraževati mladino na gospodarskem In političnem polju, oblikovati lepe in krepke značaje, gojiti srčno omiko, širiti znanost in skrbeti za telesno vzgojo ter gojiti lipoto jezika. Poudaril je, naj društvo ne stremi le po zabavi in plesu, temveč aaj ima za cilj, dvigniti splošno ljudsko omiko, razširiti družbeno miselnost in ustvariti boljši družabni red.
Mladina iz Planine j® 4. t. m, priredila kulturno predstavo. Povabila je vse one tovariše, ki so se pravkar vrnili iz Francije. Prisotni so bili tudi oficirji in borci Ar-telerijske brigade VTI. U D. V imenu borcev in oficirjev je navzoče pozdravil poročnik Božič. Dijal je,
Jutri izide prva številka
,.Primorske delavske enotnosti4*
Spremljal jih je prof. Košič Dominik. Priredili so miting s pestri® sporedom. Prikazali so novo kulturno miselnost sedanjih Časov. Dvorana js bila prenapolnjena * gledalci, ki »o z velikim navdušenjem in ploskanjem sprejemali točke sporeda. Zlasti velik uspeh j* žel mlad kulturnik tov. Tomšič Franc, bistriški rojak, ki je s svojim govorom spodbudil in navdušil vsa mlada srca svojih sovaščanov za novo slovensko kultura
da se je ljudstvo združilo z vojsko v težki osvobodilni borbi. Zato je dolžnost slehernega, ds. to enotnost čuva. V imenu mladine iz Planine je spregovoril tovariš Bačar in pozval ljudstvo, naj z vsemi močmi pomaga tovariš.m, ki no se vrnili iz Francije. Tovariš Poljšak pa se je v njihovem imenu zahvalil ljudstvu za izkazano ljubezen in za veliko pomoč, ki jim je nudilo. Še posebej se je zahvalil hrabrim vojakom in oficirjem Titove vojske, ki so v težki borbi osvobodili Slovensko Primorje.
4. t. m. je bil v Tolminu okrajni kulturni festival. Sodelovale so sledeč© vasi:	Pečine,	Prapetno,
Slap, Tolmin, Tribuša, Žabce, Čadrg, Koritnica, Dolje, Temljlne ta Lom. Kulturne skupine vasi so nastopale s pevskimi točkami, deklamacijami m igrokazi. Prav dobro so se izkazale »kupne iz Koritnice, Tolmina, Prapetno-Pečine in Dolj. Festival je pokazal velik napredek na kulturno prosvetnem polju od osvoboditve do danes.
Prosvetno društvo v Skednju je & t. m. priredilo dobro usrpel Gregorčičev večer.
Minulo nedeljo je bila na Kovačevem Rovtu pri Idriji kulturna prireditev z bogatim sporedom. Nastopilo je več govornikov, ki so poudarili veliki pomen ustanovitve SIAU, v kateri so druženi vsi zavedni Slovani in Italijani Julijske krajine. Sledil je odlomek iz «Ro-kovnjaicv*, ter dramatičen prizor »Za starim ognjiščem*. Nastopili so tudi veseli pionirji z raznimi recitacijami. Mladina je tudi pokazala, da se zaveda velkih dobrin, ki jih je pridobila v odločni borbi proti nacifaš,zmu. Mladino Kova-
Vsem poverjenikom, .Gregorčičeve založbe
Ker je bilo nabiranje naročnik«* za koledarsko serijo 1946 s 15- *• m. zaključeno, prosimo da takoj sporočite število naročnikov v vasem kraju, v kolikor tega še niste storili. Ti podatki so nam potrebo' za določitev naklade.
Krajevni poverjeniki lahko P®" sijejo naročila: za Goriško okrožje na Prosveta0 zvezo v Gorici;
za Vzhodno Primorje na Prosvetno zvezo v Ajdovščini, ki jih bo8** potem »kupno poslale na upi®*® »Gregorčičeve založbe* v Trstu, vi* Carducci št- 6-U.
Obenem opozarjamo vse naročo*" ke, da je bila vsota 40 lir za terii0 vplačana le na račun. Ko bomo 4°" ločili naklado, bo znana tudi ** na knjig, katero bomo objavili T našem časopisju. Razliko bodo P-® čali naročniki ob prejemu knj’?1 Vsekakor pa bo cena takšna ®* bodo knjige res pravi dar, ako b°' mo primerjali njih ceno z oni®*' ki so na knjižnem trgu.
Celotna serija obsega sled®*-4 knjige:
Koledar za leto 1946;
Mira Puc: Svet brez sovraštvi Ruske humoreske.
Sirite našo lepo slovensko knj'S°'
UNRRA za Jugoslav:jo
Najavljena je bila za 13. t. * ladja *Wellington Court*, ki noS 4890 ton blaga Unnra-e za J ugo»l* vijo. Vrsta blaga še ni znana.
Ladja Unrra-e s tovorom za J®-goslavijo je pripeljala 9. novem**® 310 volov, 336 kobil, 149 mul in nekaj drugih domačih živali, kak«1 tudi krmo.
Odgovorni urednik STEK CIRIL
ločil, da mora biti izredna doklada plačana za premike med ted- čevega Rovta, kjer je samo nekaj nom, ko se ne dela, in se za te dni | hiš, postavljamo v vzgi;d mladini
t Naznanjamo vsem «oro^ kom, prijateljem in znan0*? tužno vest, da bo v nedeljo 13-1945 v domačih vaseh pogreb -rih miadih borcev, padlih za 0(3 boditev naše mile domovine v G šanah pri IL Bistrici dne 18. 2.
KLUN ERMAND roj. t. 1931. pogreb v Polžanah, okraj Kozina od 14 uri;
PETRINJA DANILO r°i-1-
pogreb v Črnem Balu, okraj ** pelje-Kozlna ob 15 uri;	.
SANCIN L.RJBOMIL (Stoja®' roj. L 1910. pogreb v Dolinici ob 15 uri; JAKOMIN VILJEM roj. 1. 1920. pogreb v Pobegi, okraj Koper o* uri;
Večna jim slava.
Žalujoče družine KLUN, TRENJA, SANCIN to J KOMIN. ^
6°
tudi ne izplačuje mezda.
Olje za proizvajalce tropin
Proizvajalce tropin obveščamo, da žganjekuha Ev. Bulese iz Koprive nabira do konca leta tropine, pridelane v letini 1945.
Za vsaki stot naravnih tropin dobe proizvajalci 450 lir in 3/4 kg jedilnega olja ali pa liter in pol žganja.
Tropine je treba izročiti naravnost imenovani žganjekuhi v Koprivi,
Zahvala
Starši padlih partizanov iz Lipe na Krasu se zahvaljujejo tovarišem iz Odreda J. A, iz Škrbine in mladini iz Lipe za krasno uapelo prireditev v spomin padlim.
ostalih krajev.
Dne 12. t. m. zvečer je moški pevski zbor iz Gradiške nudil Goričanom lep spored furlanskih pesmi. Udeležba je bila mnogoštevilna, kar si odlični furlanski zbor po pravici zasluži. Zaprii so »Stellutls alpinia*, neko ljubezensko pesem, žalostni ko, operne speve, himno Gradiške in druge pesmi, ki »o žele silno odobravanj;. Skoro vse pesmi so morali pevci ponoviti. Simpatična tovarišica pa je podala nekaj šaljivih prizorov v furlanskem jeziku. Bila je nagrajena s ploskanjem. Denarni izkupiček je bil namenjen v prid akcije »Za našega dijaka*.
Pred nekaj dnevi j© obiskala Ilirsko Bistrico mladinska skupina kulturno prosvetnega tečaja.
4 Dne 17 t. m. ob 16 uri &
* vršil v Krep'tjah pogreb na*6®^ dragega sina in brata
PEGAN RUDOLFA ki je padel za boljšo bodočnost * šega naroda dne 9. L 1945 na ^ ku, kjer je bil začasno pokop®9* Kreplje, dne 15. XL 1946.
Žalujoča družina pEGA^
ZAHVALA
Nikolaj Ostrovsk
71
Kako se je kalilo jeklo
(Roman)
V Ritini sobi je ležal na mizi odprt dnevnik.
2.	december.
Zjutraj je padel prvi sneg. Pritisnil je hud mraz. Na stopnišču sem srečala Veri:slava Oljšinskega, Sla sva skupaj.
— Jaz vedno uživam v prvem »negu. Kakšen mraz! Kako je te lepo, ail ne? — Je rekel Oljšinski.
Spomnila sam se Bo jarke in sem odgovorila, da me mraz in »neg niti malo ne veselita, nasprotno, žalostna nem zaradi tega. Povedala sem mu zakaj.
— To je subjektivno. Ce sem vašega mišljenja, tedaj se recimo ne smem smejati ali se na splošno ne smem veseliti za časa vojne. Toda v življenju to ne velja. Tragedije »o samo tam, kjer je bojišče. Tam je občutek življenja zelo blizu občutku smrti. Toda vseeno se tudi tam smejejo. Daleč od bojišča
pa je življenje vedno isto. Smeh.
8o>ze, žalost, veselje, želja po lepih
dogodkih, po uživanju, po notra-
njem nemiru, ljubezni.
V besedah Oljšinakega je težko razločevati ironijo. Oljšinski je pomočnik narodnega komisariata za zunanje zadeve. V partiji je od 1917. Oblači »e po evropsko, vedno je gladko obrit In malo parfumi-ran. Stanuje v naši hiši v Sega-lovera poslopju. Zvečer prihaja k meni. Zanimiv je razgovor z njim, pozna zapad, dolgo je živel v Parizu, toda vseeno ne mislim, da bova postala dobra prijatelja. Vzrok je v tem: On vidi v meni predvsem žensko in šele pozneje partijskega tovariša. Res je, on ne prikriva snrojth želja in misli - dovolj je smel, da 'pove resnico In njegove želje niso surove. Zna jih napraviti lepe. Toda vseeno meni ne u-gaja.
Nekam surovo, enostavna narava Zuhrajeva ml je neprimerno bližja, kakor evropsko uglajenost Oljšinskega.
Iz Bojarke dobivamo kratke vesti. Vsak dan 100 sežnjev dalje.
Prage postavljajo naravnost na zmrznjeno zemljo v posebno vsekane jame. Tam je skupno 240 ljudi. Polovica druge zamene se je razbežala. Pogoji so v resnici budi. Kako naj delajo na mrazu?... Duhava je tam ze teden dni. V Pušči Vodici so popravili pet lokomotiv. Za ostale nimajo delov.
Proti Dimitriju je tramvajska u-prava vložila kazensko tožbo. S svojo brigado je šiloma zadržal vse tramvajske vozove, ki »o Šli iz Pušče Vodice v mesto in ko je postavil na cesto vse potnike, jih je natovori! s tračnicami za ozki tir. Pripeljali so 19 vagonov po mestni progi na železniško postajo. Tramvajski uslužbenci so jim mnogo pomagali.
Na postaji so nekateri člani solo-monskega komsomoia preko noči naložili tračnice, Dimitrij pa jih je s svojimi odpeljal v Bojar ko.
Akim je odlbil, da vprašanj« Du-bave iznese na seji. Dimitrij nam. je pripovedoval o nezaslišanem zavlačevanju in birokratizmu tramvajske direkcije. Tam so mu kategorično odrekli, da bi dali več kot dva vagona. Tufta Je Dobavi držal lekcijo;
— Cas je že, da prenehajo partizanski izpadi, zaradi tega boš lahko sedaj sedel v zaporu. Kot da bi »e ne mogli sporazumeti in stvar Izvesti brez uporabo orožja?
Jaz še nisem videla Dubave tako razjarjenega.
— Zakaj se ti, pisun, nisi dogovoril. Sediš tukaj, pijavka debe-Uitoata ln migaš z jezikam. Ce no bom pripeljal tračnic, mi bodo v Bojarki razbili gobec. A tebe bi bilo treba poslati na gradnjo, da bi prišel malo v šolo k Tokarevu, — je grmel Dimitrij tako, da je odmevalo po vsem gu bornijskem komitetu.
Tufta je napisal proti Dubavi referat, toda Akim je potem, ko me je prosil naj odidem, govoril z njim deset minut. Tufta je odšel od A -kima ves rdeč in jezen.
3.	december:
V gubkom je prispela nova zadeva iz izredne transportne komi-rje. Pankratov, Okun jev in še nekoliko tovarišev so prišli na postajo Motohilovka in sneli s prašnih prostorov vrata in okna. Pri natovarjanju vsega tega v delavski vagon jih je poskušal aretirati po-
stajni čekist. Oni pa so ga ruv rožlli in šele ko je vlak odpeljal, so mu vrnili revolver in pobrali iz njega mutacijo. Vrata in okna so odpeljal. Tokareva pa obtožuje odsek za gradnjo zaradi samovoljnega odvzema 20 pudov žebljev Iz bojarakega skladišča. Razdal jih je kmetom za prevoz dolgih poh-n katere uporabljajo namesto pragov.
Govorila sem e tovarišem Zub rajem o teh stvareh. On pa se »meje: »Vse to bomo že izglodlli*.
Pri gradnji je stanje čedalje bolj napeto in vsak dan Je dragocen. Za najmanjšo drobnarijo Je treba drezati. Stalno kličemo v guber-nijsld komttet tiste, ki ovirajo delo. Možj« pri gradnji pa vedno bolj pogosto kršijo predpise.
Oljšinski je prinesel majhno e-lektrlčno peč. Z Olgo Juranijevo si grejeva nad njo roke. Toda pečka ne segreje sobe. Kako bodo prebili to noč v gozdu? Olga pripoveduj«. V bolnici je zelo hladno in bolniki ne zlezejo topod odej. Kurijo 1» vsak drug dan.
Ne tovoriš Oljšinski, tragedija na fronti je tudi tragedija v Mladju.
4. decembra:
Celo noč je padal sneg. V Bojarki je, kakor pišejo, zasul vse. Delo j« prenehalo. Čistijo pot. Danes je gubemijskl komitet izdal odlok: Gradnjo prvega dela do mesta sečnje morata končati najkasneje do 1. januarja 1922. leta. Ko so to poslali v Bojarko, je Toka-rev, kakor pravijo, Izjavil: «Ce ne bomo poginili, bomo končali*.
O Korčaginu ne slišim ničesar. Čudno Je. da tudi njega ne obtožujejo za razna »dela* kakor Pan-kratova. 8© vedno ne vem, zakaj m noče srečati z menoj.
5. decembre:
Včeraj Je streljala banda na graditelje,
'A
Konji gazijo oprezno mehki pernati »neg. Od časa do časa »e strese in zvij« vejo, ki Jo potlsnjejo s kopiti v zemljo 1» poči. — Konj s» zdrzne, skoči vstran, toda ko ga Jahač uradi z bičem po dvlgnje nih ušesih, skoči v galop in doseže prvega. Okoli desot konjenikov, je prešlo preko ledine, poleg katere je proga črne zemlje, Id še ni sesuta s snegom.
(St nadaljuje)
vsem, ki ste »premili na zadnji Fjj našega nepozabnega sina to brjji
ŠTURM NIKOLAJA-TARZANI
partizana iz leta Iški-, M 1° ^ 26. II. 43.
In mamo KAROLINO
Posebna hvala g. župniku Vil*^ ju za spremstvo in govor ob °* U tem grobu, nadalje govornik0^ tov. Lojzetu in tov. kom. Voj^j, vu, pevskemu zboru in častni c n Hvala vsem za podarjene venc%j cvetje ter vsem, ki ste ju v velikem številu spremili na poti.
Senožeče, 5. XI. 1945.	.g,
Žalujoče družine
MEDEN in FABJA^La
Poizvedbe ^
Na prošam vse tovariše ta tir rišice, če vedo kje »o pokopalo, variši partizani ŠERCER tfL-ajCi KOGOJ RADO, ŽAGAR, VEK*’ ,r KRAJNC in KARIŽ, ki so W jfUii »treljanl v Tomlšlju pri LJ''0 dne 22. decembra 194L Vid ■ e isti dan 6 krst na Rakeku, nem kamionu; zato donta® da so jih peljati v Tržič (M°B cone) v krematorij.	uertf
Prosim, da »e sporoči na .“a#9 Kogoj Milčinskega ulica, 24 Ljubljana._____________________
Kdor bi kaj vedel o (POLISANI) ALBINU, roj** * 30. januarja 1925, odprij801 jj. *■ Nemčijo iz goriških zap°re'(OP 44., naj sporoči Karlu Poljšak rlca, vla Lunga 34.
MALI OGLA^
RADIO UNDA, 6 šarnlc, & ohranjen, prodam. Scrg*1* '	>
Pane Blanco 45 Skedenj^— ŽLICE, VILICE iz Hlutotaig ^ varniška cena pri Hvali.
Mazzini 30,
——  —----------------- _»^l
DOBER *° Za
dve stružnici za les 4®"®?,-©**>■ *ss ni), stružnica za kovine končni sveder, brusilni jjr prodajo za 250^
Via Hoteno a* •