iivsf // ( y In meiuem Verlage sind nocli folgende Biicher erschienen und zu den beigesetzten Preisen in CM. zu liaben: in Klagenfurt bei Leon und Llegel, in Villach bei Hoffinann, in Cilll bei Geiger, in Marburg bei Leirer, in Radkersburg bei Meitzinger, in Neustadtl bei Wepustek, in Krainburg bei Resch, in Stein bei.Maass, in Gorz bei Paternolll, in Triest bei Scabar, in Wind.-Gralz bei Za\vadzky, in Adelsberg bei Bias- iiik und in IMureck bei Rlattla: G-ebeibucher. Haubcr, M., ,Sveti Post ali premisliljevanje in molitve za vsaki dan svetiga slitirdesetdanjskiga posta. Poleg nemshkiga. Mit 1 Stalil- sticli. Laibach 1847. 12 kr., Halblederb. 24 kr. Lederband 40 kr. Hvala božja, ali navod, kako naj mlad kristjan Boga vsak dan časti in hvali. Molitne bukvice za mladost. 3- Auflage. Laibach 1850- 8 kr., in Papierband 12 kr., Lederband 30 kr., drgl. mit Gold- sclmitt 40 kr. Jals, P. A., Jesus der Kinderfreund. Kleines Lehr-, Gebet- und Gesaug biiclilein fur Kinder. Mit vielen Bildern. Laibach 1854. Steifbaud 12 kr., ungebunden 8 kr. • Jalsa, Eg. P., Bukvize polne molitev in lepih naukov sa manji in vezhi mladost, kakor tudi sa odrashene ljudi dobre. Poleg nemshkiga. Mit vielen Holzschnitten. Laibach 1845. 12 kr., in Papierband 20 kr., Lederband 36 kr., drgl. mit Goldsch. 50 kr. — 2- Auflage 1850. Mit neuen Lettern gedruckt, zu denselben Preisen. Jesusa in Marije dvoje naj svetejslii ,Serze. Molitevne ljukve sa vse, ki Jesusovo in Mariino .Serze poboshno zhastijo, in slasti sa brate, in sestre teh neomadeslianih 4 Serz. t Spisala po naj boljshili isvirkih dva duhovna. Mit 3 Stahlstichen. Laibach 1850. 40 kr., im Halb¬ lederb. 54 kr., Lederband 1 fl. 10 kr., drgl. m. Goldsch. 1 fl. 40 kr. Kruh nebeški, za otročiče. V pet kožcikov razdeljen. Poleg nem.sk. Laibach 1849. In Papierb. 8 kr. Maria dobra mati poboshnili otrok. Mit 1 Titelkupfer. Laibach 1848. 10 kr., in Papierband 16 kr., Lederband 36 kr., drgl. mit Gold- schnitt 50 kr. Nar lepši dan, ali vredno praznovanje perviga svetiga Obhajila. Laibach 1854. 8 kr., Papierband ord. 12 kr., Papierband fein 15 kr., Leder- band 36 kr., drgl. mit Goldsclmitt 50 kr. Ki.ixai;kta Amaua EvciKMA, cesarica avslrianska KOLEDAR ZA SLOVENCE S PODOBAMI, K POBOLŠANJU KAT. DUHA ZA V LJUBLJANI. ZALOŽIL JANEZ GIONTINI. H o 1) e č a s n v. Od vstvarjenja sveta je preteklo po Judovski štetvi. . . 5616 let. Po splohni dovzemi pa. 5803 let. Po vesoljnim potopu o času Noeta.4147 let. Po Kristusovim rojstvu teče zdaj. 1855. leto Po Kristusovi smerti.1821. leto Od znajdbe popirja v letu 1240 je. 616 let. Od znajdbe bukvostiskarnice v letu 1440 . 416 let. Od kar so sv. Oče Pij IX. papež postali. 9 let. j r-OtH) h (h L) Rodopis avstrianske cesarske rodbine. Cesar avstrianski. Franc Jožef Pervi, rojen na Dunaju 18. Avgusta 1830, je prevzel cesarstvo 2. Decembra 1848. Cesarica. Elizabeta (Evgenia Amalia), vojvodinja v Bavarii, rojena v Posenliofen 24. Decembra 1837, poročena 24. Aprila 1854 na Dunaju. Bratje Nj. Veličanstva cesarja: 1. Nadvojvoda Ferdinand j Maksim ilian Jožef) rojen v Schfin- brunn 6. Julija 1832. — 2- Nadvojvoda Karl Ljudovik (Jožef Maria), rojen v Schonbrunn 30. Julija 1833. — 3- Nadvojvoda Ljudovik (Jožef Anton Viktor), rojen na Dunaju 15. Maja 1842. Starši Nj. Veličanstva cesarja. Franc Karl, rojen na Dunaju 7. Decembra 1802, poročen na Dunaju 4. Novembra 1824 z Zofio (Frideriko Doroteo Vilhelmino), rojena v Monakovim 27. Januarja 1805. Očetovi bratje in sestre. a) Ferdinand Pervi, rojen na Dunaju 19- Aprila 1793, je postal cesar 2- Marca 1835, se cesarstvu odpovedal 2. Decembra 1848, poročen po prokuracii v Turinu 12. Februarja 1831 z Mario Ano Karolino, hčerjo Viktorja Emanuela, kralja Sardinskega, rojena 19. Septembra 1803. b) Maria Klementina (Frančiška Jožefa), gospa zvezdo- križnega reda, rojena 1. Marca 1798, poročena v Schonbrunn 28. Ju¬ lija 1816 z Leopoldom (Jožefom Janezom) kraljičem Sicilianskim, kraljičem Salerneškim, rojen 2. Julija 1790, vdova od 10- Marca 1851. c) Maria Ana (Franč. Terez. Jož. Med.), rojena 8. Junija 1804. Predstarši cesarjevi. Franc Pervi (Jožef Karl), rojen v Florencu 12. Febr. 1768, je postal cesar 1. Marca 1792, umeri 2. Marca 1835. Ceterta zaročenka: Karolina Avgusta, hči Maksimiliana Jo¬ žefa, Kralja Bavarskega, rojena 8. Februarja 1792, poročena po pro¬ kuracii v Monakovim 29. Oktobra 1816, vdova od 2. Marca 1835. Predstrici sedanjega cesarja in njih mlajši. I. Ferdinand (Jož. Janez. Kerst.) Veliki vojvoda Toskanski, rojen 9. Maja 1769, umeri 18. Junija 1824, poročen 19. Septembra 1790 z Ljudoviko (Ano Terezio), hčerjo rajnega Sicilianskega kralja Ferdinauda I., roj. 27. Julija 1773, umerla 19. Septembra 1802; v drugo 6. Maja 1821 z Mario An‘o, kraljično Saksonsko, roj. 27. Aprila 1796. — Sin: Leopold II (Jan. Jož. Franc Ferd. Karl), veliki vojvoda Toskanski, rojen 3. Oktobra 1797, poročen z Mario Ano, Kraljično Saksonsko, roj. 15. Novembra 1799, umerla 24. Marca 1832; v drugo 7. Junija 1833 z Mario Antonio, Kraljično Sici- liansko. — Otroci: 1. Avgusta, roj. 1. Aprila 1825, poročena 15- Aprila 1844 z Luitpoldom, Kraljičem Bavarskim, roj. 12. Marca 1821. 2. Maria Izabela, roj. 21- Maja 1834, poročena 10- Aprila 1850 z Don Frančiškom di Paolo, Kraljičem Sicilianskim, rojen 13. Avgusta 1827. 3- Ferdinand, roj. 10. Junija 1835. 4 Karl, rojen 30. Aprila 1839- 5. Maria Ljudovika, roj. 31. Oktobra 1845- 6. Ljudovik, roj. 4. Oktobra 1847. II. Karl (Ljudorik Jan. Jož.), rojen 3. Sept. 1771, umeri 30. Aprila 1847. Otroci: 1. Maria Terezia, rojena 31. Julija 1816, poročena 9. Januarja 1837 z Ferdinandom II. Kraljem Sicilians- kim. — 2. Albreht, rojen 3. Avgusta 1817, poročen 1. Maja 1844 s Hildegardo Bavarsko, roj. 10. Junija 1825. — Otroci: Maria Terezia, roj. 15- Julija 1845- Matilda (Maks. Adelg.), roj. 25. Ja¬ nuarja 1849. — 3. Karl Ferdinand, rojen 20. Julija 1818, poro¬ čen na Dunaju 18- Aprila 1854 z nadvojvodinjo Elizabeto (Frančiško Mario) roj. 17. Januarja 1831- — 4. Maria Karolina, roj. 10. Septembra 1825, poročena z nadvojvodom Rajnerjem, roj. 11. Januarja 1827- — 5- Vilhelm, roj. 21- Aprila 1827. III. Jožef (Ant. Jan.), roj. 9. Marca 1776, umeri. 13. Januarja 1847, njegova vdova Maria Dorotea, Kraljična Virtemberska, roj. 1. Novembra 1797, poročena 24. Avgusta 1719. — Sin druzega za¬ kona: Štefan (Franc Viktor), rojen 14. Septembra 1817. — Otroci tretjega zakona: a) Elizabeta, roj. 17. Januarja 1831; v drugo poročena 18. Aprila 1854 z nadvojvodom Karlom Ferdinandom, b) Jožef, rojen 2. Marca 1833. c) Maria, roj. 23- Avgusta 1836; poročena v Bruselu 22. Avgusta 1853 s kraljičem Leopoldom (Lju- dovikom Filipom), vojvodom Brabanškim, roj. 9. Aprila 1835. IV. Janez Kerstnik, roj. 20. Januarja 1782. V. Rajner (Jož. Jan.), roj. 30- Septembra 1783, umeri 16. Ja¬ nuarja 1853, poročen 28. Maja 1820 z Mario Elizabeto, Kraljično Savojo-Karinjansko, roj. 13- Aprila 1800 Otroci: 1. Adelhajda (Frančiška Maria), roj. 3. Junija 1822, poročena 12. Aprila 1842 z Viktorjem Emanuelom, Kraljem Sardinskim, roj. 4. Marca 1820. 2- Leopold, roj. 6- Junija 1823. 3. Ernst, roj. 8. Avgusta 1824. 4. Sigmund, roj. 7. Januarja 1826. 5. Rajnar, roj. 11. Januarja 1827, poročen 21. Februarja l>-52 z Mario (Karolino), hčerjo nad¬ vojvoda Karola, roj. 10. Septembra 1825. 6. Henrik Anton, roj. 9. Maja 1828. VI. Ljudovik (Jož. Ant.), rojen 13. Decembra 1784. Mlajši nadvojvoda Ferdinanda, Estenskega vladijocega kolena, brata cesarjevega prededa. Franc V. vojvoda Modenski, rojen 1. Junija 1819, poročen 30. Marca 1842, z Adelgundo, Kraljično Bavarsko. Maria Terezia, roj. 14. Julija 1817, poročena 7. Novembra 1846 s Henrikom grofom Chambordskim, rojen 29- Septembra 1820. Maria Beatrika, roj. 13. Februarja 1824, poročena 6. Fe¬ bruarja 1847 z Don Juanom Kraljičem Spanjskim roj 15. Maja 1822. Maksimilian, veliki mojster nemškega reda, roj. 14. Julija 1782. Prosinec (Januari), ima 31 dni. II. po ss. 3. Kralj. Od ženitnine v Kani Galilejski. Jan. 3. 1 —11. III. po ss. 3. Kralj. Od goboviga in od stotnika. Mat. 8 , 1—13- IV. po ss. 3. Kralj. Od viharja na morji. Mat. 8 , 23—27- g$u* SveeariCFebruar), ima 28 dni. Pustna. Od slepiga poleg pota. Luk. 18, 31—43. Perva postna. Jezus se je postil 40 dai. Mat. 7, 1—11. Sušeč (Marcij), ima 31 dni. Sredpostna. Jezus nasiti 5000 mož. Jan. 6 , 1 15. Mali traven (April), !ma 30 dni. Veliki traven (Maj), ima 31 dni. IV. po V. noči. Grem k njemu, ki me je poslal. Jan. 16, 5—11. VI. po V. noči. Kadar pride učenik. Jan. 15, 26. i. 16, 1. Binkošti. Ako me kdo Ijnbi. Jan. 14, 23 — 31. Rožnik (Juni), ima 30 dni. III. po Binkošt. Od zgubljene ovce. Luk. 15, 1 — 10. IV. po Binkošt. Od veliciga ribjiga vlaka. Luk. 5, 1 — 11. Mali ser pan (Juli), ima. 31 dni. VII. po Bink. Od lažnjivih prerokov. Mat. 7, 15—24. XIII. po Bink. Od 10 gobovih. Luk. 17, 11—19- Kimovec (September), ima 30 dni. Dan in teden \ Godovi | | Spremin lune Sabota | 1 Tilen, opat |jpš:g| XIV. po Bink. Od božje previdnosti. Mat. 6, 24 33- XV. po Bink. Od mladenča v Najmu. Luk. 7, 11 —16- XVI. po Bink. Od vodeničniga. Luk. 14, 1—11. Kozopersk (Oktober), ima 31 dni. XIX. po Bink. Od kraljeve ženitnine. .Mat. 22, 1—14. XX. po Bink. Od kraljeviga sina. Jan. 4, 46—53. Listopad (November), ima 30 dni. XXIV. po Bink. Od dobriga semena in ljubke. Mat. 13, 24—30. XXVI. po Bink. Od gujusobe razdjanja Mat. 24, 15—35. Gruden (December), ima 31 dni. Dan in teden | G o d o v i | | Spremin lune Sabota | 11 Eloj, škof | jg | I. adventna. Od sodnjiga dne. Luk. 21, 25—33. II. adventna. Janez v ječi. Mat. 11, 2—10- III. adventna. Pričevanje Janeza. Jan. 1, 19—28. medbožična. Simon in Ana v temp. Luk. 2, 33—40- I O novim letu. Zopet je že novo leto! V Teb’, o Bog, naj bo začeto, V Teb’, o Bog, konca se naj! Ti nam ga oblagodari, Zlegov vsih nas Ti obvari, Ti nam svojo milost daj! — Blagor božji, dosti sreče Leto naj rodi sledeče, Naj bo vse radosti vir! Mir po svetu naj prebiva; Zlasti pa naj slednji vživa: Sveti pokoj — dušni mir. Vsim duhovnim poglavarjem, Knezam, kraljem in cesarjem Naj modrosti luč gori, De nas bodo prav vodili, Varvali in ohranili, Kar je v blagor vsih ljudi. Naj potihne vojske sila; Kuga, lakota nemila Deleč naj bo vsaki čas! Hude zlege, bolečino, Siromaštvo in dragino Bog odverne naj od nas! — 1 Oče večni vse dobrote! Glej ubožce in sirote! Oh veliko res jih je! — O premili, ljubi Oče! Vsliši njih zdihvanje vroče! O Gospod, usmili se! — Iz nebes ozri se doli, Blagor svoj razli po polji, De nam sad obilni da. Toče, suše naj obvarje, Naj odžene vse viharje Tvoja roka vsmiljena! Zlasti pa nas greha vari, De nas Tvoja serd ne vdari. Tvoji biti hočemo! Tvoja vera naj nam sveti, De ljubezni Tvoje vneti Tebi vedno služimo. In ko zadnja ura bije, Nas mertvaški pot zalije, Pride strašni zadnji boj: Takrat, Oče, z nami bodi, V večno hišo naj dovodi Naše duše angelj Tvoj' Deset božjih zapoved. 1. Veruj v eniga samiga Boga. Spoznanje in obstaja obsojenca. Bilo je v dan s. Gabriela, 18. Sušca 1815, ko se je primerilo na Svajcarskim, deje bil nek mož v smert obsojen. Bil je nekdaj šolsk učenik, mož dovolj bistre glave. Ker je svoje dni veliko bukev prebiral in mnogotero bral, je bil nasledik tega, deje marsikej vedil; vender pa, ker ni zadosti in podstavilo učen bil, je bil le eden zmed tistih »na pol učenih,« kakor.šnih se tudi dandanašnji ne manjka, (ki so večidel nar slabši). Bil je silno prevzetin zastran svoje ved¬ nosti, zavolj tega ga je pa tudi milost božja zapustila: zakaj »Bog nasprotuje prevzetnim, in le ponižnim svojo milost daje.« Luč vere je sčasama popolnama ugasnila v t * 4 njem, kakor je sam spoznal. Strah božji je zginil iz njegoviga serca in s tem je tudi zginila čednost, zakaj kdor se od vere v Boga loči, zaide na nar strašneji krive pota. Prešeštnik je postal, in de bi se ta njegova hudobija ne zvedila, je napravil strupa, de bi neki osebi zavdal, jo tako s poti spraviti. Primerilo se je pa, de so drugi od namenjene osebe na¬ pravljeni strup pili, in so za tem umerli. Zatorej je bil sodnii zročen in v smert obsojen. V ječo ga zaprejo. Duhoven pride k njemu, ki ga ima k smerti pripravljati. Jetnik pa noče tega nič slišati, temuč govori le od po¬ svetnih reči, od Sokrata in druzih imenitnih mož, ki so bili tudi v ječo pahnjeni, ter misli, de je nar imenitniši, pervi mož cele okolice, de ne more nikakor umorjen biti, temuč de se mu mora perzanesti. Tako močno je sam v se upal in v svojo po njegovi misli prebrisano glavo, in tako malo v Boga. Duhoven ga skuša prepričati, de mu nikakor več ne more perzanešeno biti, de tedej čez tri dni mora umreti. Obsojenca, to slišati, težava zalije in ko se zopet zave, mu reče duho¬ ven: Ker tedej svoje časno življenje zgubiti moraš, ti obljubim v imenu Jezusa, ki te je odrešil, drugo, večno življenje. Poslušaj in veruj. Potem, ko mu je duhoven več ur nauke božje v serce pokladal in mu, de bi svoj vestni stan natanko spoznal, deset božjih zapoved razlagal, je bil jetnik s po¬ močjo milosti božje ves omečem Prava luč mu je zasijala. Njegove pomenljive besede, ktere semkej gredo in zavolj kterih smo njegoviga življenja tukej omenili, so bile naslednje: »Zdaj tedej očitno spoznam: ako bi jest perve božje za¬ povedi prelomil ne bil, bi ne bil gotovo tudi nobene druge prelomil.« Ta zapoved je po vsi pravici nar perva; zakaj brez vere ni vesti, brez vere ni praviga, pravičniga življenja. Černi kersanski junak. Novine iz Picburgha v Ameriki pripovedujejo naslednjo resnično prigodbo, ki se je pred nekoliko leti zgodila. Bogat posestnik v Kentukii je imel pobožniga zamorca sužnjiga. Akoravno sam ne kej preveč bogaboječ, je imel vender dopada- jenje nad pobožnim življenjem svojiga sužnjiga, ter ga je mogel kakor kak čudež keršanskiga življenja spoštovati. Bilo je v nedeljo, gospodarje gosti imel. Celi popoldan so igrali in po¬ pivali. Poslednjič pride med drugim govorjenje na zamorske sužnje, in gospodar se pobaha, de ima silno pobožniga černiga sužnjiga. Njegov povabljeni gostač se mu pa smeja, ter pravi: »pojdi, pojdi, prismodarija! vsacimu černuhu sim vstani v pol uri vero in Boga iz kože izbičati.« Gospodar terdi, de ne, in prišlo je na stavo. Pokličejo uboziga zamorca in oba gerda sirovaka mu začneta prigovarjati, kako de se mora Bogu koj pri priči odpovedati, če ne de bo za smert pretepan, ker pra¬ vita namreč, de se sužnjimu psu ne spodobi, in de ni vredin, tisto vero imeti, kakor jo ima njegov gospod. Nesrečni stari mož prestrašen pretrepeta, ker mu je dobro znana sirovost in neusmiljenost teh brezdušnih trinogov, kmalo se pa zopet vjunači ter pravi: »Nak, masa! (gospod) prosim, masa! ne morem. Kristus za me umeri! Prosim! masa!"- Pa vse prošnje so zastonj. Ubogi zamorec omedli med grozovitim gibanjem. Ko se zave, je zopet nagovarjan, naj se veri odpove. Ves kervav in trepeč kliče z milim glasam, rekoč: »Bodi hvala Gospodu! »Masa! ne morem! Kristus umeri za me, jest umeri za Kristusa!« Ker je pa gostač le vedno terdil, de on stave ne pusti, de naj ga naprej tepejo, so tako dolgo uboziga sužnjiga bičali, dokler je — zgubil stavo., Ubogi zamorec umerje v neizrečenih bolečinah. Moder odgovor. Nek bahač, kije svoje časti v tem iskal, in se bahal, de nič ne veruje, je skušal v drušini imenitno gospo k svoji nejeveri s satanskim jezikam pregovoriti. Gospa pa vedno sta¬ novitna ostane. Nato reče zasramljivo modrijan: »Bi ne bil verjel, de sim zmed toliko prebrisanimi gospodi in gospemi sam, ki v Boga ne verujem.« Urno mu gospa zaverne nazaj: »O ne, častiti pospod! niste sami ne, moj pes in moji konji tudi ne verujejo v Boga, le toliko so boljši od vas, de se s tem ne bahajo.« 2. Ne imenuj nemarno božjiga imena. Kazen odertnije in bogokletstva. Bilo je 1. 1842, ko je grozovita suša veliko draginjo bila napravila. To je bilo za žitne kupčevavce, te pijavke med ljudmi, ravno kakor nalaš. — Živel je v vasi P. blizo Lejpe na Pemskim bogatin, kterimu je bil denar vse. Zadosti mu ni bilo nikoli. Pa ga tudi ni bilo v celi vasi eniga samiga, ki bi bil kdej v njegovo hišo rad prišel, zunej če je bil primoran. — Njegovo pohištvo je bilo kakor kaka grajšina. Povsod vse polno skednjev, v hlevu lepa živina, polni predali denarjev, velike njive in gojzdovi in na vsih strehah magnetični strelni odvodi. Kaj je možu manjkalo? — Ta mož pride v ti (imeno¬ vani) suši v mesto Lejpo. Bilo je sred mesca Velikoserpana. Nebo je bilo jasno, ko ribje oko, in ni ga ugledati nar manjšiga oblačiča. Ta žitni kupčevavec sedi v kerčmi med druzimi odertniki. Eden teh ga vpraša: »No, sosed Anton! po čim ga hote letos nastavili? »Hm, reče ta, ako sam Gospod Bog z nebes pride, ga ne dobi zernca, ako mi ga ne plača po 10 gl. mero.« »Za božjo voljo,« se jih več oglasi, »oče Anton! ali se ne bojite Boga? — Ne preklinjajte, zakaj preklinjevavce Bog udari,« reče star kmet zraven. Tode namesti, de di bil pre- klinjevavec poslušal opominovanje, se le debelo zahroliota ter ponavlja svojo kletvino. Tisti, ki so krog njega sedeli, beže strahama od njega. — Sel je potem in proda svoje žito, ki ga je bil Da terg pripeljal. Mošnja je polna lepih denarjev. Vesel se verne v kerčmo nazaj. Bilo je tri po poldan. Majhin oblak •se na nebu prikaže, in bliskne samo enkrat, in treši samo en¬ krat in zginil je oblak. Pol ure pozneji derčijo gasivci z briz- glami po mestu; »ogenj! ogenj je v P.« se vpije; in posel pride k barantavcu Antonu ter naznani: »Gospod, berž domu! vse vaše pohištvo je v plamenu! Strela je udarila.« »Pojdi, pojdi norec! kako bo udarilo, saj imam magnete (ali strelne odvode) na vsih strehah. Le spravi se mi od tod, ce ne bo po tebi udarilo.« — Precej nato pride drugi in tretji napovedovavec ter zakliče: »Gospod! vse je v ognji! nič ni več oteti mogoče! Hitite! — Urno! — strašno!« — To mu e preveč. Vzame svoj klobuk in hiti, kar more; — ko pride na hrib, od kjer seje njegovo pohištvo vidilo, zagleda srašno resnico. Vse je v plamenu! Bog je vse zernca s hišo in shrambami vred vzel, pa ni 8 krajcarja za vse to plačal. — Hiša je vsa pogorela; živina se podušila, zlate in sreberne krepe stopljenih denarjev so poz- neji iz pepela skopali. Še celo svojo suknjo, v kteri je ravno kar iz mesta prišel, je v otamci od sebe vergel, ktero mu je z denarji vred tat odnesel. Tako Bog hudobijo tepe. Ne kolni nikogar. Živel je ne daljee od nas mož, kterimu ni nič menj mar bilo, kakor za delo in molitev. Oženil se je, in sperviga je bilo njegovo premoženje precej berliko ; ali dan na dan se je manjšalo, zakaj kjer se ne dela, in kjer božjiga blagoslova ni, tam mora vse pod zelo iti. Ker je pa vender vedno na lahkim in dobro živeti hotel, kaj mu je zdaj bilo pri njegovim že tako pičlim premoženji storiti? Na lov začne hoditi in divjačino ropati. Zdaj je imel večkrat pečenko zastonj; vse bi bilo dobro, ako bi le žene imel ne bil. Ta mu je večkrat prav živo očitala njegovo lenobno in malopridno ravnanje in ga je zavolj tega mnogoterikrat prav gorko oštela. Enkrat, bilo je ravno v praz¬ nik presvetiga R. Telesa, je žena svojo glavo postavila, de mož mora danes v cerkev iti. Prav hudo se za tega voljo skavsata. »Gerdi divjak!« »jezična tercjalka!« s tacimi in enacimi primki sta eden druziga pitala in poslednjič, ko je že mož ven skozi vrata bil, še žena zavpije za njim: »De bi te vender enkrat strela na tvojim lovu ubila!« — Zena gre vsa raskačena v cerkev. Med s. mašo se grozovito prevleče nebo in »drrr« strela udari, kakor bi v cerkveni zvonik trešilo. Ve¬ čer pride, pa divjiga lovca le ni domu. Drugi dan ga najde ovčar mertviga. Strela ga je bila zadela.-Ni kaka mala reč, ako zakonski med seboj, ali starši otrokam, ali bodi si kdor koli svojimu bližnjimu privoši: de bi te hudič, de bi te strela i. t. d. to je strašin, grozovitin greh. Druga božja zapo- 9 ved velja ravno toliko, kakor druge, ta nam pa vse preklinje- vanje in rotenje prepoveduje. Iz tega zgleda pa tudi vidimo, kako strašno Bog kaznuje prelomljevavce tretje božje zapovedi, ktera se glasi: H. Posvečuj praznik. Bog tistim dolžan ne ostane, ki njegov dan zaničujejo. Glej enak zgled: Pred malo leti je bil na Laškim grajšak, silno brezbožin pa prevzetin mož. Bilo je v nedeljo zjutrej; vreme prav lepo, za lov našimu grajšaku kakor nalaš. Berž zapove svojim kinetam , de mu imajo zverino naganjat iti, kterih nekteri so se tudi strahu pred njim od božje službe od- verniti dali in so šli ž njim. Drugi pa bolj bogaboječi so se mu s poti spravili, zakaj Boga se je bolj bati, kakor ljudi. — Ali vender gorje jim! grozovito jim je grajšak zažugal. — Ravno je zvonilo k maši in ljudje so v cerkev vreli, ko jo grajšak s svojimi lovci in psi, s puško na rameni in pipo v zobeh, proti bližnji hosti maha. »Gospod! danes ne bo sreče,* mu reče starček, srečaje ga, »svet praznik je, v cerkev bi vam bilo treba iti,« — »Pojdi pojdi stari capin, tebi samimu je sreče po¬ treba; že dosti dolgo let hodiš v cerkev, pa vender je še nič 10 nisi primolil;« tako jo zaverne ošabno mladi gospodin pobožnima stareiku nazaj. Starček milo proti nebu pogleda, in šla sta vsak svojo pot. — V gojzd pridši zaslede kmalo šeneta divjiga gamsa ter ga nasledujejo. Celi dopoldan dirja tudi naš lovec za njim; poslednjič ves upehan omaga in se usede poleg groblje na zelen mah, ter zadremlje na tleh. Med tem se pri¬ plazi grozovita kača, se ga ovije in strašno piči v obraz. Otekati je začel in kmalo skor nič več ne vidi. Po dolžim klicanji na pomoč so ga našli njegovi spremljevavci, in na pol mertviga domu prineso, ko je ravno k popoldanski božji službi zvonilo. Tri dni potem je zopet zvonilo, tode prav milo in žalostno. Pogrebci merliča neso, za njim gre objokanih petero sirot. Bil je pogrebgrajšaka. — 4. Spoštuj očeta in mater. Molitev sužnjiga zaiuoreika. Nek misijonar v Ameriki je šel enkrat mem hiše, v kteri j e slišal maliga zamorčika moliti. Molil je takole: »O gospod n Jezus! prav lepo te zahvalim, de si bil veliko barko v mojo domovino poslal in na ti barki hudobne ljudi, kteri so me vjeli in semkej v sužnost prignali, kjer sim pervič Tebe spoznal in Tebe ljubiti se naučil. Zdaj pa, o gospod Jezus! Te še nekaj prositi imam, za veliko veliko milost; prosim Te, pošlji zopet druge hudobne ljudi na drugi veliki barki, de bodo tudi mojiga ljubiga očeta in mojo ljubo mater vjeli in semkej prignali, de bota tudi ona dva misijonarje slišala in Tebe ljubiti se učila.« — Tako je molil čemi deček. Nekaj dni potem vidi ravno ta misijonar zamorčika o bregu morja, ki je nepremakljivo po širjavi na prihajajoče barke se ozeral. »Kaj gledaš? Tomaž!« ga vpraša misijonar. Deček odgo¬ vori: »Gledam, če je Jezus mojo molitev uslišal. Dve leti za- poredama je hodil zamorčik na breg pogledovat, kadar koli je kej časa imel. Nekiga dne poslednjič pridirja poln veselja ukaje nazaj.« »No Tomaž! kaj je tako veseliga?« vpraša misijonar, »Oh, Jezus je mojo molitev uslišal, reče deček, moj oče in moja mati so s to barko prišli!« — Kako mora pač Bogu taka otroška molitev prijetna biti! Kazen božje pravice. Mlad človek se zverne z voza ter si desno nogo prav hudo poškoduje. Ni mu bilo drugači pomagati, kakor de mu je bilo treba nogo odrezati. Nekdo njegovih prijatlov ga po¬ miluje, ter se nejevoljno huduje, kako de more namreč Bog tako nesrečo dopustiti. Hromi mladeneč pa odgovori: Prijatel, ne pregreši se s takim govorjenjem zoper Boga, neskončno pravičniga; zakaj, glej, ravno s to nogo, ki sim jo zdaj zgubil, sim bil enkrat v prederznosti svojo dobro mater sunil, ktera je milo solzico potočila in z milim pogledam se ozerla v nebo. Pravični Bog je vidil ta britki pogled in zato mi je zasluženo kazen poslal za mojo neizrečeno hudobijo.« 12 Mladenči, deklice! zapišite si globoko v serce zapoved Gospodovo: »Spoštuj očeta in mater.« 5. Ne ubijaj. Volmanjebil pošten, pravičinmož. Imel je pet ero otrok, med kterimi je nar starši ubijavec svojiga očeta bil. — Ime mu je bilo France. Bil je otrok, kakor angeljček lep. To je starše tako slepilo, de so mu vsako, tudi še tako napčno, prav dali. Od kake šibe in strahu ni govorjenja. Med tem je Franček zrastel France. Učenik v šoli, Bog ob vari, če bi mu bili kej žaliga storili. France je bil materin malik, on je mogel povsod vse prav imeti, in je bil pri nar malporidniših početjih nedolžin. Gospod fajmošter in učenik sta tožila čez razujz- dano serboritost malopridniga Franceta v šoli, v cerkvi in na ulicah. Pa večidel tega ni oče zvedil; mati je znala namreč vse lepo zakrivati. S podkupilam ni mogla pri g. nčeniku nič opraviti; pa če bi bila tudi s tem njegove tožbe ustaviti zamogla, saj so že povsod malopridneža poznali. Vse je bilo veselo po celi oko¬ lici, ko je oče mladiga potepenca v mesto v šolo poslal. — Na ptujim bo že boljši, si misli oče; in tudi bi res boljši bilo, ako bi mati vsiga zopet spridila ne bila. Dajala je paglavcu denarjev skrivej. Zatorej se je pa tudi rad kej svojimu gospo¬ darju skrivej pomuzal. Ako se je ta kej pritožiti hotel, je koj mati vse lepo poravnala, je plačala, kar je ljubi sinček ukradel, je poplačala tudi dolgove, ali vednost in lepiga zader- žanja, tega pa mu ni bila v stanu kupiti. — Učeniki so ga bili že pred dokončanim spraševanjem domu zapodili. Zdaj je še le prav zvedil, kakšno de je njegovo sinče in kakšne burke de mu je mati vmes igrala. To de prepozno je bilo! Večkrat sta se zastran tega sperla med seboj oče in mati; poslednjič reče oče Volman: »Kratko bom zrajtal s teboj, 13 paglavec, pri vojakih te bojo že zmodrili.« Oče pelje sina v veliko mesto v vojaško šolo, ter prosi poveljnike, de bi ga prav terdo imeli. Eno leto je šlo dobro. Kmalo pa je spet začel svoje burke in malopridnosti počenjati in sicer tako zvito, deje vse pred¬ postavljene ukaniti vedel. Vojaški poveljnik to zapazi in spo¬ roči očetu, de naj sina rajši koj domu pokliče, ker bi sicer veliko hujšiga nad njim doživeti utegnil. — Napad hude bo¬ lezni je bil nasled tega sporočila; očeta je britka žalost mo¬ rila, mati je jokala, to de — prepozno. Oče poskuša še eno: Imel je prijatla v Berolinu; bil je bogat tergovec, prav dober mož. Ta se je sam ponudil, de hoče paglavca v tergovski uk vzeti in kakor oče zanj skerbeti. Zopet je šlo nekaj časa dobro. Ali kar se Anžek nauči, Anže ne opusti, tako tudi France. Zavolj vednih malopridnost je pošteni tergovec že skor vso poterpežljivost nad njim zgubil. Vender, de bi ga vsaj kam pripraviti zamogel, ga obderži tako dolgo, de se je terštva izučil; potem mu da izučivno pismo in je vesel, de se ga zamore znebiti. Pisal je pa tudi očetu, de hoče skerbeti, de pride France v dobro hišo k poštenim ljndčm. — Ali, Bogu se usmili, zdaj pride France med malopridne pajdaše ter se v brezno hudobije pogrezne. Pride ob vero, pride ob vse, kar človeku pravo vrednost dodeli, in preden Volman kej misli, mu priženejo njegoviga Franceta po gonji (šubu) domu; verh tega pridejo pisma polne dolgov, ki jih je potepin v Berolinu naredil, in zraven še marsiktero drugo pismo. Volman žalosti hudo zboli. Zdravniki, naj bi bili posku¬ šali, kar so hotli, notranje britkosti niso vstani ozdraviti. Revni oče umerje, naposled hudih notranjih bolečin, ki mu jih je brezvestni sin napravil.-Vprašam tedej, ali ni bil ta sin morivec svojiga očeta? Ne z orožjem, ne s strupam, ne s silo, temuč počasu gaje ubijal in moril. France hoče zdaj grizenje vesti z vinam zadušiti. Začne 14 torej pijančevati. De bi pa denarjev k teinu pridobil, se igre loti. Pa s tem ni šlo. Zdaj začne svojo mater za denarje pri¬ tiskati. llevna mati mu je dajala, dokler je šlo, pa je imela še štiri druge otroke, kterih tudi ni smela pozabiti. Torej se mu je ustavljati jela. Kaj se zgodi? — Ves pijan pride en dan sirovi potepin domu ter hoče denarji. Mati se ustavljajo. Pijanec zgrabi nož ter žuga svojo lastno mater prebosti, ako denarjev ne pripravi. Uboga mati se ustraši, metrudjeo zadene in mertva pade pred sina na tla. Tako je bil zopet morivec svoje matere. Zdaj so otroci sirote. Hudobneža pa gosposka zasači in ga v ječo zapre, desiravno bi bile še vi- selce zanj premalo. Glej, ljubi bravee, prigodbo, ki ni nič ne- tudi v vsakda¬ njim življenji ne. Ali ni bil ta sin ubijavec svojih staršev, ropar svojih bra¬ tov in sester? in morebiti se ne dobe tudi danda¬ našnji taki otroci, ki s svojim razujzdanim živ¬ ljenjem staršem dneve grene in jim življenje krajšajo. Kako marsikteriga sina, kako marsiktero hčer bi se dandanašnji k grobu rajncih staršev peljati dalo in bi se jim zaklicati smelo: Glej tukej grob svojih staršev! Še zdaj bi bili živeli, ako bi jih ti s svojim hudobnim zaderžanjem pred čašam v grob pah¬ nil ne bil. Vprašam dalje tiste sinove in hčere, kakoršnih je zlasti po vaseh veliko, ki svojim staršem življenje grene; jim to, kar so si izgovorili, kratijo in tergajo. jim le kako nar slabši luk- 15 njo, kak kotič za prebivališč odločijo, in jim koščik suhica kruha vagajo! Zares, ako bi se mogle vsim takim brezdušnim otrokam viselce (gavge) narediti, celi gojzdovi niso zadosti! Hoja po zimi. Na Ruskim, zlasti severnim, je po gojzdeh veliko volkov, zatorej je pa tudi pot po hostah, posebno po zimi, silno ne¬ varna. Tega se vender nič ni bala neka prederzna ženska, ki se je napravila svojo rodbino obiskat iti precej deleč od svo- jiga doma. Neprevidna še toliko ni poskerbela, de bi bila kakiga moškiga spremljevavca seboj vzela; vzela je pa rajši troje svojih otrok, kterih nar manjši je še v zibeli bil. S temi se pelje mati na lahkih z enim konjem napreženih seneh. Pri¬ dejo do temniga gojzda, poleg kteriga je pot peljala. Naenkrat zasliši mati nekaj za seboj. Ozre se in zagleda celo trumo volkov. Strah jo prevzame zavolj njih veliciga števila. Za¬ torej konja na vso moč požene. Tode vender kmalo sta dva volkova pri vozu. Prederzno ženo smertin strah obide. Lastna ljubezen premaga ljubezen materno; vzame deklico, ki je več¬ krat bolehala, ter jo verže volkovam z voza. Pa kmalo je zopet celi trop volkov za njimi, ter jih obsujejo od vsih strani. Njen smertin strah je vedno veči. Prav po mačehino pogleda svoje štiri leta staro dete, ktero je prav milo zdihovalo, rekoč: »mama, ljuba mama! vedno bom prav dober, prav pridin; jelite, de me ne bote vergli v sneg?« — Ona pa zdihne vsa obupljiva: »Dete, ti si dobro, usmiljen je pa Bog; proč s teboj!« in vergla je fantiča volkovam. S smertnim straham navdana, in znotrej z grizenjem vesti-napolnjena, še bolj in z vso močjo poganja že onemaganiga konja. Volkovi pa zmiraj za njo. Še nazaj ozreti se ne upa. Naenkrat jo sgrabite od zadej dve terdi taci in že moli divja zver odpert gobec po nji, in ona mu svojiga tretjiga otroka verže in se reši smerti. 16 Vsa je omamljena, vajete spusti in konj dirja svojo pot naprej. Poslednjič perdirja bliz vasi; volkovi so v gojzdu zao¬ stali. Komej se nesrečna ženska pri svoji rodbini oddahne, pripoveduje svojo prigodbo. Vsi stoje okrog nje, med druzimi tudi nar starši sin s sekiro v rokah, ker je namreč ravno derva cepil. Med tem ko je pripovedovala, se hude v sercih vsih pričijočih občutki pomilovanja, groza in stud, ■— pa nobeden besedice ne reče. Samo starši sin s sekiro se s serdam nad njo zagrozi, rekoč: »Kaj svoje lastne otroke si volkovam vergla!? baba, ti nisi vredna, de živiš!« —In pri teh besedah ji glavo s sekiro prekolje; ona se zverne in bila je — mertva. Ubijavca so prijeli. Bil je v smert obsojen. Ruski car Aleksander pa ga je po natančni presoji okolišin pomilostil in kazen na malo časa z zapertjem v ječi pomanjšal. 6. Ne prešeštuj. Nespodobne podobe. Neizrečeno veliko hudiga zamorejo gerde in ostudne po¬ dobe napraviti. Pa gorje mu, ki s tacimi nedolžne ljudi po¬ hujšuje! Torej je posebna dolžnost vsaciga kristjana sker- beti, de se take podobe, ako je mogoče, s poti spravijo. Tacih podob, akoravno se semtertje dobe, se vender po Slovenskim toliko ne vidi, kakor po družili deželah, zlasti po velicih mestih. 17. dan prosinca 1843 gre lepo napravljen mlad človek po eni nar lepših ulic v Parizu, se ostavi pred štacuno podo¬ barja, pred ktero so bile nar nesramniši podobe izpostavljene. V štacuni je bil prodajavec in njegova žena in otroci okrog njega. — Zgorej imenovani človek stopi notri, si da mnogotere verste podob pokazati, kterih, se ve de, mu ni prodajavec ni¬ koli zadosti prehvaliti vedil. Mladi mož si eno podobo zbere, 17 ktera je v nesramnosti vse druge prekosila, ter vpraša, koliko de velja? Prodajavec jo precej visoko ceni; uni pa molče mošnjo ven potegne, jo plača ter verze kupljeno podobo z le- piga gipsa na tla, de se na sto in sto koscov razleti, in reče prodajavcu: »Ne zamerite, gospod! danes pojdem zopet tukej mem s svojo materjo in sestro, in nič bi me bolj žaliti ne moglo, kakor če bi se sramožljivo oko moje nedolžne sestre nad tako nesramno podobo pohujšati utegnilo.« — Mladeneč je neki prav imenitne hiše in eden nar bolj učenih v Parizu. — Kaj pa, če ne le mertve podobe, ampak tudi nesramni ljudje sami s košato ali nesramno obleko sramožljivo mladost pohujšujejo? Ali če celo postavim slepi starši svoje- otroke v take kraje zahajati puste, kjer se nedolžnost pokopuje — n. p. v gle- diša, — na bale? 2 18 7. Ne kradi. Pošten dolžnik. En kmet na Francoskim je bil drugiinu v daljni deželi osem frankov dolžan. Žeje preteklo čez trideset let, odkar ni dolžnik nič več od svojiga posojevavca slišal, ko enkrat sin tega njegoviga posojevavca v tistih krajih memo gre. Vpraša po stanovanji imenovaniga kmeta; vender .še pomišljuje, ali bi šel tje ali ne, ker je bil že dolg v toliko letih zapadel. Vender stopi v hišo. Bilo je pozno v jeseni. Ne brez ginjenja zagleda tukej siviga starčika med svojo deržino sedeti; ravno je učil svoje vnuke svete keršanske resnice, kteri so ga prav pazim poslušali. Ptujic pove svoje ime. — Starčik se veselja za¬ vzame, ter ga objame s solzami v .očeh. »O Bog! reče na to, vi ste sin dobriga moža; prav lahko bom umeri, ker sim vas dobil, de se svojiga dolga rešim; zdaj pa bote z nami kosili. Zoper to ni bilo nobeniga zgovora mogoče. Po jedi prinese stari mož irhasto mavhico ter vpraša začudeniga ptujca: »Ko¬ liko let je že ta culica dolžnik vašiga očeta?« — »Jest ne vem« odgovori ptujic; »jest tudi ne« reče starček, »mislim pa, de 19 bi moglo okoli 40 let biti; pa saj lahko zvemo, koliko let de je; vsako leto sim o svojim času vse obresti do vinarja natanko k denarjem pridjal; zdaj soštejte tedej, kolikokrat po osem. pa imate število let.« — Bilo je v nji 320 lir. Vera je nar boljši porok poštenosti človeka. Bogat mož zapove o svoji smertni uri trem sinam veliko število denarjev, ki jih je bil ubozim sirotam ugoljufal, nazaj poverniti. Sinovi obljubijo to storiti; kakor hitro pa je rajnki oči zatisnil, so sklenili med seboj, denar obderžati, češ, ker goljufija nikomur ni bila znana. Ko se tako med seboj posvetujejo, stopi star častit pušavnik med nje. Ustrašijo se ga vsi; vender prosijo, de naj se usede, ter ga vprašajo: »No, pobožni, stari oče! kaj nam prinesete noviga iz pušave?« ujzdi vodil, mi je ušla. Zapovedal je namreč svojim trem sinam, krivično blago nazaj poverniti,. Zopet drug glas pa se na vse gerlo zahrohota, rekoč; »Nič ne žaluj zastran tega! veseli se veliko več! Namesti ene duše bomo nemara tri dobili.« »Te tri duše smo mi, reče starši sin z zavzetjem; tista dva glasova, ki ste jih slišali, sta bila hudih duhov. Tode mi Ne obileržuj ptujiga blaga. »Nič dobriga;« odgo¬ vori starček; »ko sim šel po samotni pušavi, mi je bilo, kakor bi slišal iz HI grozovitih globočin med Mstrašnim skalovjem, gro- Mzno vpitje, ki seje takole fj/ glasilo: »Gorje mi!« duša S bogatigaodertnika, ki sim jo že toliko let na svoji 20 hočemo povelje rajnciga očeta spolniti in poverniti natanko krivično blago.« »Ja, rečeta oba druga brata, to hočemo storiti brez odloge.« »Bog bodi zahvaljen!« reče pušavnik. Vaš rajni oče so mi kratko pred smertjo povedali, kaj de vam bojo ukazali, ter so mi naročili skerbeti, de bote njegovo voljo spolnili. Spolnite jo torej! Dajte ubogim sirotam, kar je njih, nazaj, in rešite svoje duše!« Kdor se tatvine nauči, jo težko kdaj pusti. 1747. leta je bil v Orleanu tolovaj s kolesam tert. Nje¬ govo sterto truplo je bilo zdravniku zročeno, ki ga je za svoje poskušnje imeti hotel. Noge in stegna in tudi ena roka so bile čisto sterte, vender začuti še zdravnik, deje življenje v njem. Zdravnik vse poskusi, de bi ga k zavedenji zopet pri¬ pravil, kar je tudi speljal. Zdravnik poskuša na dalje svoje delo. Obe nogi in roka so mu mogle odžagane biti; vender je ozdravel nesrečni. Zbral si je poleg ceste bliz Orleana mestce, kjer si je hotel, kakor je rekel, kak krajcar sprositi, de bi se preživih Ker je v svojih mladih letih pri vojakih bil, gaje zdaj vsak hromiga vojaka mislil, ki je v bitvi ob nogo in roko prišel. Ležal je pri cesti poleg veliciga gojzda: kdor ga je vidil, se mu je smilil. En dan pride živinsk barantavec mem berača, šel je ravno iz somnja, ki je bil v mestu, domu. Berač, ki je tudi svojo zdravo roko skrito imel, ga prosi božjiga daru. Tergovcu se hromak smili, verže mu sreberin denar; ker pa berač milo prosi: »Oh, jest ne morem pobrati, ker nimam, kakor vidite, ne rok ne nog, bodite usmiljeni in vtaknite mi dar v mavho;« — stopi tergovec z voza ter hoče denar pobrati; pa groza ga obide, 21 ko zagleda, de berač naglo roko z debelim železnim kijem vzdigne in nanj mahne. Tergovec vjame naglo namerjeni udar, zgrabi hudobneža, ga dene na voz in ga bližnji gosposki zroči. Pri pravici je bil preiskovan; najdli so pri njem tolovajsko pišalko. To je sum obudilo, de bi utegnili v gojzdu še drugi roparji biti; precej so bili vojaki tje poslani. Eno uro po vjetji hromiga hudodelnika so vojaki na odločeno mesto peršli. Raz¬ delili so se na več krajev in poskrili. Eden zaberlizga z imenovano pišalko; in koj se enaka, kakor pod zemljo, nazaj oglasi. Precej na to pa pridejo trije hrusti iz gošave; vojaki jih postreljajo. Potem preišejo gošavo in najdejo votlino, v kteri so bile tri deklice in en otrok. Deček, komej pri 12. letih, je bil sin eniga tolovajev. Pri preiskavi deklic pa je na dan prišlo, de so bile na poti uropane in s silo v jamo poteg¬ njene; roparji so jih bili za ženske opravila namenili, od tistiga časa pa tudi niso nikoli več dneva luči vidile. — Pravile so zdaj, de so roparji večkrat mertve trupla pobitih ljudi domu prinesli, jih oropali in pokopali; tudi so pripovedovale, deje bil vsak lep in jasin dan uni hromi hudobnež brez roke in nog, na cesto nesen, kjer je vselej po tri do štiri ure ležal in čakal. Hudobnež je bil zopet obsojen, de se ima s kolesam treti; roka mu je bila popolnama sterta in vse kosti so mu bile zdrobljene. Še pet dni je terpel neizrečene bolečine, preden je umeri. Potem so ga sožgali in pepel po vetru raztrosili. 8. Ne pričaj krivo zoper svojiga bližnjiga. Nar boljši in nar slabši jed. Čudno lastnost jezika je že stari pagan Ezop v naslednji priliki prav določno pokazal. Ukazal je bil gospod svojimu služabniku, de naj mu pripravi nar boljši jed, ki se koli dobiti zamore. Služabnik mu skuha en jezik in druziga nič. Potem 22 mu reče nar slabši jed pripraviti; služabnik pa zopet en jezik napravi in nič druziga zraven. Ko ga gospod za vzrok vpraša, odgovori: »Jezik je med vsim nar boljši in nar slabši reč, zakaj jezik zamore nar slabši spet dobro napraviti, in zopet to, kar je nar boljšiga, zamore slabo narediti. — V tem pomenu piše s. Bernard: »jezik je majhin ud, vender pa veliko hudo, ako ga ne varuješ_jezik gladi s prilizovanjem, grize z opravlja¬ njem, umori z lažjo— napravi prijaznost, pomnoži sovraštvo, podkuri kreg in prepir, seje seme raspertja, udari z enim ma¬ ham in jih veliko pogubi.« — Zatorej, pravi s. Bernard na¬ dalje, je jezik zapert in v ustih tako rekoč v ječo zadelan.. .. » med tem, ko so vsi drugi počutki prosti in odperti_Jezik ima svoje korenine v sercu, de bi človek premislil, de mora le to govoriti, kar v sercu misli, ako je koristno; ako pa ni ko¬ ristno, resnico govoriti, de molči in nikoli ne laže; ravno'kakor bi nas hotla človeška natura sama učiti, de mora jezik s ser- eam v soglasji biti; zakaj, kakor je le eno serce, je tudi le en sam jezik. — Po ti čudni napravi nebeškiga Stvarnika prav ravnati, namreč 1. vselej resnico govoriti, 2. čast in dobro ime bližnjiga varvati, to nam zapoveduje osma božja zapoved. Resnicoljubni vjetuik na galeji. Sel je nekiga dne kraljevič meni jetnikov, ki so s težkimi verigami prikovani zavolj hudodelstev težavno delati mogli. V serce se mu smilijo revni ljudje, ki so vsi rastergani in oko¬ vani noč in dan v težavno delo vpreženi. Sklenil je torej vsaj eniga rešiti. Prej pa je še hotel se prepričati, kteri deje te dobrote nar bolj vredin. Zatorej vpraša eniga za družim, za zakaj de je semkej prišel? Zdaj vzdignejo eden pa drugi tožbe čez pritožbe, de ni konca ne kraja. Vsak terdi, de je nedolžin, de je po krivim zatožen bil, in de je tako po krivici semkej prišel. Vsak seje priporočeval kraljeviču in ga prosil, de naj se ga usmili in reži. Poslednjič pride ta tudi do mladiga vsiga scapaniga človeka ter ga vpraša: »Kaj si nek storil, de so te semkej djali?« — »Milostivi gospod« reče mladeneč, jest sim ostndin hudobin človek. Svojih dobrih staršev nisim hotel -iušati; ušel sim jim bil, sim se okoli potepal, sim kradel in goljufal; dve uri bi vam mogel pripovedovati, ako bi vam ho¬ tel vse razložiti, kaj de sim že malopridnost počel. Rad ter- pim svojo kazen, ker vem, de sim jo zaslužil.« Kraljevič je dobro vedil, de so vsi kazen zaslužili. Ven- der nad tem mladenčem je imel nar boljši upanje, de se bo poboljšal, ker je svoje pregreške tako očitno spoznal, torej mu smehljaje reče: »Kako pride tako ostudin človek med tako poštene ljudi? Berž mu vzemite okove in železja proč in zapodite ga od tod, de ne bo teh poštenih ljudi zapeljal!« Koj je bil železja oprosten in spusen; drugi pa, ki so se nedolžne terdili, so ostali na galeji. 24 Hudi uasledki natolcevanja. Misli so proste, tako je pregovor med ljudmi. Pa ni res taka. Naša pamet in Jezusov nauk nas nasprotniga učita. — Koliko hudiga de iz ene same hudobne misli večkrat izide, nam kaže vsakdanja skušnja sumljivih ljudi. Ljudje so koj priprav¬ ljeni, hudo od bližnjiga misliti. In tako marsikteri pride po nedolžnim ob čast in dobro ime. — Poslušajte naslednjo prigodbo : Služila je v Mirnim deklica, Rozina po imenu, bila je lepa, pobožna, pridna in delavna. Vedno je bila jasna in pri¬ jazna, in vsako opravilo ji je šlo spod rok, kakor de bi žgal; še celo njena gospodinja Potokarca, sicer terda žena, kteri ni bilo tako lahko vstreei, je bila popolnama zadovoljna ž njo. Po¬ tokarca je bila gospodinja, ki je sama hlače nosila. Mož, posli in vse se je je balo. »Ta baba mora s samim čemim zavezo imeti« so večkrat posli med seboj govorili; pa tudi res, vse se je treslo, kadar je ropotati začela. Bilo je v nedeljo zjutrej. Pri Potokarjevih vstane tak ropot, kakor de bi se bilo 7 vragov odvezalo. Pol ure deleč je bilo Potokarco slišati, tako je razgrajala in vpila. Vse se je treslo, in takrat ne zastonj. Kaj je tedej bilo? Nekaj prav hudiga. Zlatiga ovratnika, kije 70 cekinov veljal, kteriga je hotla Potokarca v cerkev vzeti, ni več, pa ga ni. Posli vsi prav lepo prosijo, de bi se vpričo prisežnih mož vse njih shrambe preiskale, de bi vsaj krivo obdolženi ne bili. To se je zgodilo. Vse preišejo, vse kote staknejo, pa — nič ni. Poslednjič pride Potokarci vražja misel: »Rozina je ubogo dekle, ravno misli mladiga Hostnarja vzeti; on je tudi ubog; Rozina je imela vso vero pri meni, nji je bilo vse od- perto. Gotovo jo je zlato premotilo, in mislim, de noben drug nima zlatiga kinča, kakor Rozina.« To misel možu razodene. On jo pregovarja, ter pravi: Za božjo voljo, ne stori deklice nesrečne. Prepoštena je, kakor, de bi se kej taciga dalo mis- 25 liti od nje. Prosim te, nikomur kej taciga ne pravi.« Poto- karca je bila sicer sama prepričana, de ima mož prav, torej je tudi molčala. Pa hudi duh natolcevanja jo je bil že obsedel in odsihmal je vsaka reč v nji sum nad deklo obujevala. Z eno besedo: v 14. dne mora uboga Rozina iz službe. To se kmalo razglasi. Uboga dekla joka in zdihuje, de se Bogu usmili; zakaj ni ji bilo za službo, kterih bi bila lahko deset namesti ene dobila; bilo ji je le za dobro ime, ker je dobro vedila, dejo bojo ljudje tatico mislili. Uboga Rozina gre in si poiše druge službe. Z veseljem je bila sprejeta, in bila je nova gospodinja koj ž njo zadovoljna. — Govorica pa, de je ona drag kinč ukradla, se je razglasila v kratkim po vsi okrajni, kakor bi ob zvon udaril. Mladi Host- nar jo je čedalje bolj redko obiskovat, kar jo je zelo bolelo. »Naj bo, sije vendermislila, ako zamore on kej taciga od mene misliti, je boljši, de sim brez moža, kakor de bi pa taciga imela.« Pa še hujšireči pridejo nad ubogo keršenco. Govorica seje čedalje bolj širila, poslednjič jo zve tudi kmetica, pri kteri je Rozina služila. Poštena ženica pa tega ne verjame; dekle se ji je veliko prepošteno zdelo. — Vender kaj nesreča ne storil Kmetica zapazi, de ji zdaj pa zdaj prediva zmanjkuje in de si je začela Rozina nove oblačila napravljati. Natolcevanje je čedalje veči in čez nekaj mescov mora Rozina od hiše. Zdaj so ž njo vsi križi doli. De bi kako službo še dobila, je zastonj. Nič več ji nihče ne zaupa. Zdaj pride reva čez revo. Rozina je brez dela in ne more več svojim ubozim staršem, kterih edina podpora je bila, pomagati. Sama britkosti zboli. Ubogi starši morajo stradati in mraza terpeti, uboga hči leži bolna pri njih. Od tedna do tedna bolj hujša in hira. — Eniga dne pride Potokarca objokana v to siromaško hišo ter prosi tako milo, de jo skor solze zaliti hočejo, rekoč: »O ljuba Rozinica! ne zameri mi, jest sim te v toliko nesrečo pahnila. Zgubljena reč je zopet najdena. Zad za predalam smo jo komej včeraj, ravno čez 2 leti, našli. Pripravila sim te ob dobro ime, ob kruh in še celo ob življenje. Gospod zdravnik! reče nato gospodu , ki ga je bila seboj pripeljala, pomagajte, oh pomagajte, de dekle ne umerje!« — »Ja pomagajte, gospod zdravnik! kliče tudi una kmetica, pri kteri je pozneji Rozinica služila, tudi jest sim k terpljenju teh revnih ljudi pripomogla. Predivo je najdeno; odpusti mi Rozina, ti nedolžna.« — »Vse si hočemo prizadjati, de prideš nazaj k dobrimu imenu,« rečete obe. Pa bilo je prepozno. V štirih tednih je umerla uboga ter- pinka za jetiko. Sto in sto ljudi gre za nje pogrebam in se jokajo britko. Množica se razteče po pogrebu, le eden ostane na grobu, bil je mladi Hostnar, ki je britko zdihoval in klical, rekoč: »Oh, zakaj se nisim za tvoje poštenje potegoval, dobra duša! Saj sim te dobro poznal. Oh odpusti! odpusti! — Večkrat je potem še hodil na njen grob molit. Vsi so sicer storili, kar so mogli, de bi ubogim staršem pomagali, pa žalost po ljubi hčerki je tudi njih kmalo končala. — Glej, kaj stori natolcevanje! Vtisni si torej globoko v serce ta nauk: «Tako dolgo je treba dobro misliti od človeka, 27 dokler nismo nasprotniga prepričani; in ako smo že pregreška bližnjih prepričani — potem je treba še molčati. 9. Ne želi svojiga bližnjiga žene. Svetiga Frančiška Salezija je enkrat, ko je ravno njegov prijatel pri njem bil, neka ženska obiskala, ktero je zavolj njene lepote vse občudovalo. Čez eno uro pogovora je zopet stran šla. Nato reče uni prijatel svetimu škofu: »Kaj ne, to je zares neizrečena lepota?« — »Jest je nisim pogledal,« reče s. škof. — »Kako, saj ste vender eno uro ž njo govorili, in je niste vidili?« — »Vidil sim jo sicer, pa ne pogledal,« odgo¬ vori Frančišek. 28 Ko se uni zategavoljo čudi, govori nadalje sveti mož: »Vidil sim jo s telesnimi očmi, pa za njeno lepoto je bilo prazno moje serce .... ker dobro vem, kaj nam deveta božja zapoved veleva.« 10. Ne želi svojiga bližnjiga blaga. »De bi le jest enkrat mošnjo polno denarjev ali pa zavitek bankovcov najdel! Pa vedi ga spaka, nikoli nobeden nič ne zgubi!« tako je rekel delavec svojimu sosedu. »Jest bi pa hotel k denarjem kakiga bogatina zlesti in mu njegove shrambe dobro obrati in osušiti; prav brez greha bi mu vzel,« reče sosed. »Nak, tega pa ne, reče uni, tat pa vender nočem biti.« »No potem bi bila oba eden kot drugi, zaverne sosed, krasti in najdeno blago obderževati, je vse eno. Jest sim prej le zavolj tega tako rekel, de bi ti pokazal, kako nespametna 29 je tvoja želja. Kaj bi ti pomagalo, ako bi kak tavžent najdel? obderžati ga ne smeš, sicer si tat; in n. p. naj bi začel denarje izdajati, bi te kmalo vprašali: Oj prijatel! od kod imaš de¬ narje? in ojprijatel bi ne vedil kaj odgovoriti, in treba bi bilo iti — v luknjo. To bi bilo eno. Pa je še nekaj druziga. Če bi tudi naj¬ deno dobro skril, je vender Eden, kterimu nič skriti ne moreš, in ki je zapovedal, ga v vnanje temnice zapreti, kdor ne bo zadnjiga vinarja povernil. Kako pa hočeš ti poverniti, ako greš k spovedi, ali če boš na smertni postelji, potem kadar si že najdeno reč vso isdal? Bo treba po smerti tudi v luknjo, v prav čudno luknjo. Lepo zahvalim za tisto luknjo, tam je hudič ključar. Kadar koga notri dobi, potlej je mljena, je zastonj kdej ven priti. In černi ključ s. Petra ne more več nikomur odpreti; samo zapre, odkljeniti pa se ž njim več ne da. Pojdi tedaj, sosed, s tacimi nespametnimi željami! Poštenost nar delj velja! Boljši kosec ovsenjaka z dobro vestjo, kakor veliko bogastvo in visoki gradovi — pa po krivici. Poslušaj, ti bom povedal prigodbo: V nekim ruskim mestcu, Oraniev po imenu, živi še zdaj ženica pri devetdesetih letih. Ko sim tamkej čez eno leto delal, sim staro mamico večkrat vidik Imela je hišico, deje moja koča cel grad proti nji. Čolnarji, kadar so mogli lepiga vremena pričakovati, so se pri nji ustavljali. Ona jim je po¬ stregla ter jedi napravila, kar in kolikor je premogla. Od tega je živela. Enkrat so holandski veslarji pri nji prenočili. Mudilo se jim je. Torej na vse zgodaj odrinejo. Stara pometa, in glej, zapečateno mošnjo, polno denarja, najde pod mizo. Silno se ustraši. Berž se spomni, de denarji morajo biti eniga gospo¬ dov, ki so se bili pri nji ustavili. Pa kaj ji je početi? Za kupci leteti ne more, Darka pa je že dalječ. Gospoda noben človek ni poznal. Torej sklene mošnjo zapečateno tako dolgo shra- 30 njeno imeti, dokler se kej ne zve. Sedem let je bila mošnja zaperta. Moram reci, sosed, ženi se ves ta čas ni kej preveč dobro godilo, marsiktera grenka jo je zadela. Bilo je, kakor bi bil hotel Bog njeno poštenost skušati. Kako bi si bila lahko opomogla, si lepo gostivnico zidala in veselo brez skerbi živela. To de žena je bila junakinja v ti zadevi, bolj kakor marši- kteri mož, ki ima tako napčne želje.« »Sosed, le nikar ne zabavljaj!« »No, razumi šalo! — tedej dalje. Cet 7 let pridejo štirje kupčevavci, trije Angličani in en Holandar v Oraniev k naši dobri stari in kosijo tukej. Med kosilam vprašajo Angličani Holondca, če je že v Oranievu kterikrat bil?« »De bi tako ne,« reče ta, »presneto gnjezdo me je enkrat ob 700 rubeljnov pripravilo.« »Kako to?« vprašajo drugi. »Takrat sim bil v drušini prijatlov nekoliko pregloboko v kozarec polukal in sim bil tukej v eni kerčmi, ne vem kje, mošnjo popustil.« »Ali je bila mošnja zapečatena?« vpraša kerčmarica. »Prav res, bila je. Se zdaj imam tukej pečatnik, s kterim sim jo bil zapečatil.« »Pokažite ga sem« reče stara. In spoznala je, de je ravno tisti pečatnik, potem pravi: »No, se zna še nazaj dobiti, kar ste zgubili.« »Nazaj dobiti, ja! kaj pa de! takrat, ko ste vi mati v šolo hodili, takrat morde, so bili taki pošteni ljudje na svetu; ali dandanašnji, in pa zdaj čez 7 let nazaj dobiti, ta bi bila čudna. De bi jo tri sto medvedov še mošnjo, še misliti ne smem nanjo, sicer bi ne mogel nikoli dobre volje biti.« »E kaj bi to mislili, gospod Holandski! tukej pite na srečo, de bo druzih 700 rubeljnov zopet prišlo,« mu Angličani prigovarjajo. »So že tukej!« reče stara, ki je med tem mošnjo pri- 31 nesla, »so že tukej! glejte gospod, de poštenost še ni tako redka, kakor ste mislili.« »Pravo! pravo! pravo!« vpijejo vsi veseli. »Naj živi stara mamica, akoravnoje že 90 let stara! večno pa naj njena poštenost drugim v zgled živi!« »Ja, Bog jo živi staro mater Oranievsko, Bog živi vse poštene ljudi! Poštenost čez vse!« Le zadovoljnost da nostranji mir. Denar človeka sreeniga ne stori; kjer ni notranjiga miru, tam ni zadovoljnosti. Bil je bogat, samovoljin mož, skerbi ga niso cele noči spati pustile. Njegov sosed pa, ubog čevljar, je bil pridin, je rad molil in je vedno prepeval. Bogatiga soseda je to jezilo, torej mu lioče vedno dobro voljo in petje, ki mu je tern v peti bilo, iz glave zbiti. Prav tiho pritapa o pri- 32 ložni uri v čevljarjevo hišo ter mu skrivej mošnjo polno denarjev na mizo postavi. Čevljar, ko' domu pride in denarje najde, se ustraši in njegova žena ž njim. Od kod ta denar? to jima ne gre v glavo. Spraviti ga je treba. — Večer pride, nič molitve, po dnevu nič več dela. Večer se zopet bliža, skerbni mož pravi svoji ženi: »Nihče se ne oglasi, na zadnje bodo denarji vender le naši ostali. Saj čudeži božji so vender še mogoče.« On skrije bogastvo v slamo svojiga ležiša; spet ga ni slišati veseliga petja, noč mine skor brez spanja, namesti molitve in veselih hvalnih pesmic so nastopili strah in ponočne skerbi. »Žena,« reče čevljar, »bojim se in se mi nekako zdi, de bi utegnil kdo po denarjih vprašat priti. Jest bom ležal. Ce kdo pride, reci, de sim bolan.« In res pride še tisto jutro bogat sosed, ter bara, če niso denarjev najdli? Ubogi mož prebledi in taji, de ne. Bogatin pa s terdim glasam žuga, de hoče svoje'denarje, sicer jih bo s silo dobil. Ubogi mož zleče culjo denarjev iz slame in bogatin se smeja ž njimi nazaj. Tisti večer je čevljar zopet molil, drugo jutro je tudi spet pel. — Pač sreein izid. 33 Njegov zaklad je komej v slamo pokopan bil in že so hude obresti v njegovi duši kalile, namreč: skerb, strah, nemolitev, nedelavnost, zmešnjava in laž. Ko je pa dal zlatiga boga nazaj, so tudi te obresti minile, njegovo ležiše je bilo zopet mehko, in v njegovim sercu zopet mir. Najdeno nazaj. Tartarsk polkovnik je bil zgubil mošnjo denarjev. Najde jih ubog kitajsk rokodelec. Ta leti za njim, kar more. Pol¬ kovnik misli, de je silin berač, ga zatorej prav ojstro bara, kaj de hoče? »Vaše denarje sim najdel;« mu Kitajic odgo¬ vori, ter mu mošnjo poda. Polkovnik se silno čudi toliki poštenosti, zlasti ker je po kitajskih postavah pripušeno, najdeno blago obderžati; vpraša ga torej, zakaj de je nazaj prinesel? Mož mu pa odgovori: »Jest sim kristjan, naša vera mi zapoveduje: dati vsakimu svoje. Kdor tako ne ravna, greši, zakaj pisano je: »Ne želi svojiga bližnjiga blaga«. 3 34 Nekteri deželni patrom. Sveti Jožef, deželni patron Tirolskiga, Ilirije in Permorja. (19. marca.) Sv. Jožef, rednik Jezusov in neomadež- vani ženin Device Ma¬ rije, je bil, s kraljeviga rodu Davidoviga, nar- berže v Nacaretu rojen, ker j e tudi tam prebival in tesar bil.—Nihče naj se pa ne č udi, de se j e on, kraljevič — s kralje¬ viga rodu — s tem delam vkvarjal in živil; takrat in še potem dolgo časa so se mogli sinovi ime¬ nitnih, posebno kralje¬ vih rodovin, kakiga rokodelstva učiti. Tako je bil tudi sveti Pavel platnar, ter je posebno plahte — jadra — zdeloval; sv. Janez pa ribič, itd. Enako so tudi kraljeviči do novejših časov, kakor zgodovina pove, rokodelci bili. Sv. Jožef je posebno pobožno in bogaboječe živel, zato si ga je tudi Sin božji zvolil svojiga rednika in Marija svojiga ženina. Svojo pravičnost in ljubezen je pokazal s tem, ker se je, zvedivši, de je Marija spočela, s tiho žalostjo od nje ločiti hotel. Vender je pa ostal, ko gaje angelj božji o tej skrivnosti podučil, in s sveto pobožnostjo je Boga molil; zakaj bilje eden tistih pobožnih Judov, ki so Odrešenika ne kot pozemeljskiga kralja, ampak kot Zveličarja duš perčakovali. Svojo deviško čistost in spoštljivost je pokazal s tem, 35 ker je z neomadežvano devico Marijo cisto živel, kakor an- gelji božji. Kakor zvest mož, kakor skerbin rednik je spremil Marijo v Betlehem in v Egipt. Vedno je zvesto varval Marijo in nje- niga sv. otroka Jezusa. Z njima je molil, delal, živel ter ve¬ selje božje bil. Sv. pismo ga imenuje pravičniga; toliko bolj mora tudi nam v spoštovanje in češenj e biti. — Časti ga celo keršanstvo. Milijonov ljudi ga ima kerstniga patrona; neštevilno cerkva je njegovi mu varstvu zročenih, de, vsi kristjani ga imamo in častimo tudi kot svojiga rednika, zato tudi na njegov praznik za dobro rast poljskih sadežev prosimo. Angelji so nesli njegovo cisto dušo v predpekel, od koder jo je Jezus po svojim od smerti vstajenji v svete nebesa pre¬ peljal. Sveti Jeronim, deželni patron Dalmacije. (30. septembra.) Sv. Jeronim (Hieronim) se je rodil v Štridonu na Dal¬ matinskim, ob času, ko je vla¬ dal cesar Konstanci. On je velik v svetosti, kakor tudi v učenosti, zakaj bil je eden zmed nar bolj učenih cerkv. očakov, ker je sv. pismo iz hebrejskiga v latinski jezik prestavil. Boril se je ne- ustrašljivo zoper krive vere, ter je vedno branil in varval zmot kat. cerkev. 3 * V Rimu je pervo podučenje dobil, pa je tudi kmalo tako v učenosti sloveti začel, de so se celo papeži v imenitnih za¬ devali, posebno v svetopisemskih, ž njim posvetovali. Potoval je z Rima v Grecijo in Sirijo, se bolje z učenostmi soznanit, pa tudi svete kraje obiskat. V Sirii pride k redovnikom (mni- ham). Ker mu njih življenje dopade, ostane per njih, de bi njim enako sveto živel, in se toliko lože v učenostih uril. Kej ojstro je per njih štiri leta živel. Njegova obleka je bila ojster Žakelj, njegova postelja terde tla, njegovo zglavje kamen. Nadlegovali od hudih skušnjav je iskal v molitvi per Bogu pomoči, zraven se je pa tudi neutrudeno sv. pisma učil, in de bi ga še bolje razumel, se zategadel poda v Jeruzalem. V 30. letu njegove starosti ga blagoslovi Pavlin, Antijo- henski škof, mašnika; vender pa sv. Jeronim ni šel nikamor duše past, de je tem lože sv. pismo prestavljal. Odtod je potoval spet nazaj v Rim, kjer je papežu v več imenitnih opravilih pomagal. Tu je tudi podučeval veliko ker- šanskih devic. — Pozneje se je spet nazaj v Palestino podal, in tam v samoti neutrudama sv. pismo zdeloval, vzemši še nekoliko druzih sabo, ki so njemu enako ojstro in sveto živeli. — Tudi je tam sv. Pavla z veliko drugimi tovaršieami samostan zidati dala, v kterim so potem pod vodstvam sv. Jeronima bo¬ gaboječe živele. In to je bil začetik tistih duhovskih redov, ki imajo še dandanašnje njegovo ime. Sv. Jeronim je tudi krivoverce hudo dajal, zato so ga pa tudi sploh imenovali »kladvo krivovercov«. Nobena nevarnost ga ni ustrašila, zakaj rekel je: »Pes laja za svo- jiga gospoda, in jest bi ne govoril za svojigaBoga! Umreti morem, pa ne molčati.« Bali so se ga krivoverci, katolčani so ga pa čez vse ljubili. — Per vsem tem je bil pa vender nar ponižniši. Desiravno jo bil tako silno učen, seje vender po goreči molitvi v imenitnih pa bolj temnih rečeh še z drugimi posvetoval. Umeri je v visoki starosti po prejetih sv. zakramentih. Pokopali so ga zraven Betlehemskih jaslic, ki so jih pa potem z njegovim truplam vred v Rim prenesli. Še kažejo njegovo mašno oblačilo, čašo (kelh) in druge ostanke. Večno slavo si je perdobil s prestavljanjem sv. pisma, ki z imenam »Vulgata« po vsim keršanskim svetu slovi. Veliko hvalo in češenje smo dolžni temu sv. cerkvenimu očaku. — Ne morem se zderžati, h koncu njegoviga življenopisa nekoliko iz pisma, ki ga je v samoti Evstohiju pisal, perstaviti. de bodo posebno mladenči zgled imeli in vedili, kako v skuš¬ njavah ravnati in jih z božjo pomočjo premagovati. Piše pa takole: »O kolikrat se mi je zdelo v tej strašni pušavi, ki je, prepečena od solnčnih žarkov, celo redovnike z grozo nav¬ dajala, de sim v Rimu per gostarijah in veselicah! Tu sim v samoti tičal, napolnjen z veliko serčno žalostjo. Spokorno oblačilo je pokrivalo moje ude; vedno sim jokal, vedno stokal, in če me je kterikrat spanje po sili obvzeti liotlo, sim pa razte- pal na golih tleh svoje trudne ude. Ne spomnim pa jedi in pijače, ker redovniki v pušavi še celo v bolezni nič druziga razun merzle vode ne vži vajo, skuhane jedila pa za potrato imajo. Ker sim se strahu pred peklam v to grozovito pušavo obsodil, in desiravno nisim druge tovaršije imel razun škorpijonov in divjih zveri, sim se vender v mislih med dekliči znajdel. Ves (ded in upaden je bil od posta obraz, duh pa je vender gorel v ognji nečistih poželenj; švigal je še v merzlim truplu in mesu, ki je že odmerlo bilo, plamen nečistih misel in želj. — V tem stanu deleč proč od človeške pomoči, padem pred križaniga Jezusa na kolena, ga močim s solzami, ktere sim potem s lasmi osušil, in berzdam tako več tednov zaporedoma svoje poželjivo meso. Spomnim se tudi, de sim noč in dan usmiljeniga Boga na pomoč klical, in prej ne jenjal, se -biti na svoje persi, dokler de se me ni usmilil in pokoja duši dal. — In potem, Bog ve, ko sim dolgo jokal, z k nebu povzdignjenimi rokami in očmi molil, mi je peršla tolažba, in zdelo se mi je, kakor de bi bil med angelji, z veseljem prepevaje: 38 »S tabo, o Gospod! potečemo, za duham tvojih mazil!« Ljubi moji! naj vam bo ta zgled večkrat pred očmi. V skušnjavah se spomnite sv. Jeronima v pušavi, kakor se je zoper nje boril s zatajevanjem samiga sebe, s solzami, z molitvijo, kako je pred podobo križaniga Jezusa klečal in neprenehama molil. Storite ravno tako. Koj izbe naj vam bodo pušava, in tukej prosite Boga pomoči zoper vsaktere skušnjave in bodite pre¬ pričani, de vam bo po goreči molitvi in resnični perzadetvi gotovo zmago dal. Sv. Janez Nepomučan, mučenik, korar in deželni patron Ceškiga. ( 16 . maja.) Sv. Janez je bil rojen v inestcu Nepomuku, kakih 10 milj od Praga, odtod njegov pri- raek Nepomučan. Njegov oče je bil krojač (Žnidar). Dolgo so bili njegovi starši brez otrok. Store pa potem obljubo, in us¬ lišal jih je Bog ter jim dal Ja¬ neza, ki je bil njih veliko ve¬ selje. Bil je pa že z mladiga pobožin. Njegovo nar veči ve¬ selje je bilo ma.šniku per altarji streči. In tu se je tako pobožno obnašal, de so bili vsi pri- čijoči ginjeni. V učenji je jako pridno napredoval in vedno eden zmed nar pervih bil. Po dokončanih bogoslovskih šolah je postal dohtar sv. pisma. V mašnika posvečen se poda cel mesec v samoto in ostro živeti začne. Bil jo potem zvoljen pridigar per škofijski cerkvi v Pragi in nekaj let pozneje korar ravno tam. 39 Tačasni nemški cesar in češki kralj, z imenam Vaclav (Vencelj), ga je tudi s svojimi dvorniki poslušat hodil. Za- volj njegovih obilnih zaslug ga hoče škofa v Leitomišeljnu in prošta (predstojnika) na Višeliradu zvoliti; ali on se ubrani, ker je koristi previdil, ki iz njegovih pridig izhajajo. Kraljica Jovana ga zvoli svojiga spovednika in delivca milošnje. V obeh opravilih se je razumno in neutrudeno obnašal. Vaclav (Vencelj) je bil pa razujzdan človek in grozovit trinog do svoji podložnih. Zastonj si je Jovana vse perzadjala, ga poboljšati, ker vsi opomini niso nič zdali, sklene z molitvijo in z dobrimi deli mu spreobernjenje od Boga sprositi. Zatorej je prejemala tudi pogostama sv. zakramente. Hudobnimu kralju pa večkratna spoved njegove sopruge nič kej ne dopade, on jo sumi, kakor de bi mu bila nezvesta, vsaj hudobneži radi tisto od druzih mislijo, česar se sami pregreše. Vpraša tedaj sv. Ja¬ neza, kaj se mu Jovana spoveduje. On se pa prestraši ter kralju resno pove, kako zelo bi se pregrešil, če bi kej iz spo¬ vedi naznanil, in ga ob enim tudi zagotovi, raji tisučrat umreti, kakor pa tako pregreho storili. Razkačeni kralj sklene se nad Janezam maševati. Enkrat je kralj svojiga kuharja, ker mu ni neko jed po volji skuhal, na ražnji peči ukazal. Temu silovitimu djanju se ustavi Janez. Kralj ga pa zato v ječo zapreti da in mu ob enim tudi naznani, de zamore le s tem mir imeti, če njegovo voljo spolni. Ker pa Janez tega ni hotel, in je bil Bogu bolj pokorili, kakor kralju, in ker tudi vse prego¬ varjanje ni nič pomagalo, ga denejo na tezavnico ter ga z gorečimi baklami žgejo. Vender pa je dobil še prostost, pa le za nekaj časa. Ker je kralj zmeraj veči sum dobival, mu je zažugal ga umoriti, ako ne razodene, kar se mu je kraljica spo¬ vedala. Tode vse te žuganja niso Janeza premotile, on ostane kot skala v morji, zatorej ga da kralj še tisto noč v Veltavo vreči. (1. 1383.) To hudodelstvo pa ni ostalo skrito. Truplo sv. mučenika se ni pogreznilo, ampak je plavalo po verhu vode in neštevilno 40 luči c ga je obdajalo. Vse ljudstvo je vrelo tje. Tudi kralj in kraljica prideta. Neso ga potem v bližnjo cerkev in odtod v veliko cerkev sv. Vida. Grob njegov je bil z mnogo čudeži poveličan. — Sveti Juri, deželni patron Kranjskiga, (24. aprila), je bil v Kapadocii od ime¬ nitnih pa bogaboječih star¬ šev rojen. Greki ga imenu¬ jejo velikiga' mučenca. Že mladeneč se je v vojake za¬ pisal in tako verlo obnašal, de so ga kmalo polkov¬ nika zvolili. Tudi cesar Di- joklecijan, per kterim je slu¬ žil, ga je jako v časti imel, tode vedil ni, de je kristjan. Zvedil pa je potem takole: Enkrat zbere vse svoje polkovnike in viši vojaške oblastnike k posvetovanju, Kako bi zamogel keršansko vero, ktero je ljuto čertil, v svojim cesarstvu popolnoma zatreti, pagansto (nevero) pa povzdigniti. Vsi so ž njim enih misel, ter mu dajejo nar boljši svete, le sv. Juri se ustavi in beseduje, de nimajo nobe- niga vzroka kristjane preganjati, ker njih vera je prava, njih postave svete, njih vedenje lepo in brez madeža. Vsi pričijoči osterme nad krepkim govoram pobožniga vojaka, ter jo tudi koj vganejo, de bi znal kristjan biti. Opomnijo ga tedaj cesarske milosti, časti in bogastva, in imenitnih služb, ktere opravlja; z druge plati pa tudi ces. ne¬ milosti, strašniga serda in grozovite smerti, če je ne bo ž njimi 41 potegnil. Zasramujejo potem kerš. vero, svojo nevero pa po¬ vzdigujejo. Sv. Juri jih enčas posluša; ko pa le ne nehajo kristjane psovati in njih vero zasramovati, vstane, se spozna vpričo vsih kristjana, in zagovarja moško kerš. vero. Cesar pa to zvedivši, se razkači, in da koj sv. Jurja vkle¬ niti in zapreti, drugi dan pa s kolesam z ostrimi cveki nataknje¬ nim po vsim životu tergati in neusmiljeno razmesariti. Veselo in s pravo kerš. vdanostjo je terpel sv. mučenec te muke. Potem ga spet v ječo zaprejo. Zahvali se tu Bogu za prestane bole¬ čine, in opominja kristjane, ki so ga obiskali, k stanovitnosti. Angelj Gospodov pride po noči in ga ozdravi. Drugi dan ga spet pokliče, ter z lepim in obljubami pregovoriti skuša, de bi bogove molil. Sv. Juri jih hoče viditi. Z veseljem ga pelje cesar v Apolov tempelj. Tu pridši naredi sv. Juri križ čez malika, in lej! kakor bi trenil, se razleti na drobne kosce. To viditi tulijo popi, cesar pak ves razkačen ukaže sv. Jurja po nar grozovitniših mukah ob glavo djati. Cesarica Aleksandra, kije bila na skrivnim tudi kristjana, se per teh čudežih očitno spozna kristjano, in zatorej tudi njo ob glavo denejo. — 42 Sveti Tiln, deželni patron Koroškiga in mesta Gradca, (1. sept.) je bil rojen v Ate¬ nah. Staršem njego¬ vim je bilo ime Bo- godar (Teodor) in Pelagija, ki sta bila imenitna ne samo po rodu, ampak tudi po čednostih. Tiln se je koj z mladiga po- koršine navadil, ter se je v vsem svojim staršem vdal, naj bi storili ž njim, kar bi hotli. Bil je tudi jako dobrotljiviga serca, posebno do ubozih, kterim je večkrat kej podelil pa se zraven tega tudi sam sebe zatajevati naučil. Po smerti svojih staršev razdeli vse svoje premoženje med uboge in sklene Bogu v prostovoljnim uboštvu služiti. Zato mu je pa Bog moč, čudeže delati, podelil. Vse to se hitro zve; ljudje ga išejo in mnogotero počastiti hočejo. Ali zastonj — on se jim umakne, zapusti domačijo ter se prepelje na Francosko, kjer se k svetimu nadškofu Cezariju poda in per njem dve leti preživi. Ker so ga pa tudi tukej za velikiga čudodelnika spoznali ter mu potrebno čast skazati hotli, ubeži k nekimu starimu pušavniku in spet per njem nekaj časa v tihi samoti prebije. Poslednjič ubeži tudi od ontod ter si zvoli v nar strašnejim kotu gojzda za prihod¬ nje prebivališe skalno votlino, kjer ni druziga zavžival kakor koreninice in zeliša, in pa mleko, ki gaje po božji milosti od seme dobival. 43 Čez nekaj let pride v ravno ta gojzd tačasni francoski kralj na lov. Kinalo zaslede psi serno, ki je sv. Tilna redila in jo perpode do votline, kamor je vsa plašna ubežala. Psi čakajo in lajajo zunej. Pridši lovec ustreli v votlino, pa po nesreči ne zadene serne, ampak sv. moža. Ko kralj to zve, hitro zraven pride, prosi pobožniga pušavnika odpušenja, ter mu da koj rane zavezati. Ponudi mu tudi veliko darov, pa on se ji‘h brani, ter ga samo prosi, naj da tukej za pušavnike samostan postaviti. Kralj mu serčnorad prošnjo dovoli. V kratkim je bil postavljen samostan, kamor se je veliko pušav- nikov zbralo, ki so sv. Tilna svojiga vodja zvolili. Spet so se razglasili njegovi čudeži ter mu množili slavo. Spreobernil je med drugimi tudi kralja h kat. veri. Poslednjič, ker je toliko za čast božjo in za zveličanje duš storil, zaspi mirno v Go¬ spodu 1. sept. 1. 700. / Sveti Marka, deželni patron Benečanskiga. (25. aprila.) Sv. Marka je bil rojen na Judovskim, iz Levitoviga rodu. Sv. Peter ga je h kerš. veri spreober¬ nil , in od tistiga časa vedno svojiga sina imenoval, ker ga je na duhovno vižo v sv. kerstu prerodil. Ker jebil, razsvitljen od sv. Duha, za božje reči tako silno vnet, ga sv. Peter za svo- 44 jiga tovarsa zvoli in v Rim perpelje, kjer je bil priča toliko čudežnih pergodb. Ker je mogel potem sv. Peter iz Rima zbe¬ žati, postavi sv. Marka vodnika rimskih kristjanov, na kterih prošnje vse je potem v bukve zapisal, kar sta on in sv. Peter učila. Ko spet sv. Peter nazaj pride, prebere spisani evangeli, ga poterdi in ukaže, de naj ga v zbiralih berejo. Čez nekaj časa pošlje sv. Peter sv. Marka v Egipt in bližnje kraje, sv. vero oznanovat. Tu oznanuje Kristusa križa- niga, in sicer s tolikim pospeham, de se jih je veliko tisuč ker- stiti dalo, ter je ob enim tudi mnogo kerš. občin vstanovil. Kej sveto je bilo življenje teh kristjanov, ki so v ljubezni do Boga in bližnjiga živeli. Devetnajst let je bil sv. Marka njih vladnik v velikim mestu Aleksandrih Z veliko nevošljivostjo pa so pogledovali ajdovski popi nanj ter so sklenili, sv. Marka umoriti. On pa to zvedivši, blagoslovi sv. Ananija škofa Aleksandrijskiga, ter za nekaj časa iz mesta ubeži, puntu v okom priti, ker je bil perprav- ljen raji vse preterpeti, kakor pa svojo čedo derečim volko- vam v kremplje dati. Čez dve leti pride spet v Aleksandrijo nazaj. Ravno tačas so obhajali na čast bogu Serapidu velik praznik. Pokazati svojo togoto vpijejo popi, de naj gredo Marka iskat, in ga bogu Serapidu darovat. Res ga poišejo in dobe per altarji, ker je ravno daritev sv. maše opravljal. Denejo mu okoli vratu in života verv, ter ga potem s toliko grozovi¬ tostjo po mestnih ulicah vlačijo, de so bile tla rudeče od nje¬ gove kervi. Potem ga zaprejo v ječo, in tu se mu je po noči Jezus Kristus perkazal, tolažit ga. Sv. Marka je celo noč klečal in molil. Drugi dan na vse zgodej priderejo spet hudob¬ neži v ječo, ter ga tako dolgo po ulicah vlačijo, de je svojo dušo izdihnil. Čez nekaj let so njegovo sv. truplo v Benetke prenesli, kjer ga še dandanašnje časte. 45 Sveti Ciril, deželni patron Moravskiga, (23- marca). je bil škof in patriarh (očak) Jeruzalemski, in eden nar svetejših in nar bolj učenih mož. Velika čast in hvala mu gre, ker je katolško cerkev moško branil. O času cesarja Konstantina se je podal, skušnjavam tega sveta uiti, v samostan, kjer je sveto živel. Zavolj velike učenosti ga pozneje pa¬ triarha v Jeruzalemu zvo- lijo, kjer se je prav apo- stoloko obnašal. Posebno umno se je boril zoper Arijance, in de bi lože svojo čedo teh krivoverskih zmot varval, je vedno podučeval nevedne in krepčal tiste, ki so dvomili. O času draginje in lakote je podaril vse svoje premože¬ nje ubogim, de bi lakote ne poginili. To pa njegovim sovražnikam ni bilo všeč. Zatoži? jo ga. Perkaže se pa o ravno tem času na gori Kalvarii na binkuštno nedeljo velik križ. Ciril zagledavši ga naznani to pergodbo cesarju in ogovarja vse, nižji in višji, de bi se spregledali in arijansko krivovero zapustili. Zavolj tega se pa Arijanci še bolj stogote. Zberejo se sami arijanski škofje, ter ga zatožijo, de je cerkev obropal. Store tedaj sodbo čežnj, jo dajo cesarju podpisati, in on mora iz dežele. Na njegovo mesto je zvoljen hud arijanec, ki sije vse 46 perzadjal, arijansko vero povzdigniti. Čez nekaj let pokličejo Cirila nazaj, in ga spet svojiga škofa zvolijo. Po smerti ces. Konstanca nastopi Iulijan, odpadnik imenovan. Ker je bil velik sovražnik katolčanov, nasproti pa velik perjatel arijancov in Judov, sije vse perzadjal, osramotiti Kristusa in njegovo sveto cerkev. Judam je zapovedal, tempelj spet postaviti in darila opravljati. Oni se sicer vesele, ali po pre¬ rokovanji sv. Cirila ni bil tempelj postavljen. Silin potres je vse zidovje razrušil, in ogenj z nebes vse požgal in pokončal, de ni bilo dalje na delo misliti. Veliko Judov se je per ti zgodbi spreobernilo, in so v Kristusa vervali. Po tako stanovitnim in neutrudenim delovanji pokliče Bog Cirila s tega sveta. Umeri je o vladanji pobožniga cesarja Teodozija v letu 386, zapustivši nam svoje izverstne liste. Hoja na polje (otrokam v zgled). Kako milo, kako tolaživno je, če se bratje in sestre od- kritoserčno ljubijo; če z mirnim in složnim obnašanjem svoje 47 nježne serca zedinvajo; če z vzajemno vdanostjo in dobrodel¬ nostjo koj z mladega pokažejo tisto prelepo čednost, ktera se imenuje ljubezen bratovska, ljubezen sesterska. Kjer ta čednost med brati in sestrami kraljuje, tje s z dopadajenjem ozira z nebes oko Gospoda, in z utolaženim ser- cam gledajo starši na svoje otroke; pa tudi otroci se bodo še v poznih letih s serčno radostjo blažene dobe mladostnih let, let nedolžnosti in veselja, spominjali. S tako ljubeznijo sta se ljubila Bogomila in njen bratec Svatoslavek. Onadva sta nar raji skupno, kadar je bilo mo¬ goče, svoje dela opravljala in sta tudi potem skup obhajala nedolžne veselja, ktere so jima starši v počitek dovolili. Kadar pa iz tega ali druziga vzroka nista mogla skupej biti, sta se pa s tem tolažila, de bo že peršla doba, kadar bota spet skupej zamogla biti. Tedaj ni nobeden njergal, če je mogel sam kako delo opravljati, bodisi de so ga kam starši poslali, ali mu kej druziga opraviti dali. Vsaj je bilo njuno upanje, se kinalo spet viditi in eden drugimu pomagati. Kej veliko je bilo pa tudi njuno veselje, kadar sta potem spet skupej peršla in si perpovedovaje eden drugimu veselje delala. Kaj lepo je bilo viditi, ko je Bogomila svojimu bratu s čela gladila goste rumenkaste kodre, ki so obdajali glavico njegovo; ali ko mu je kuševaje ga, pravila: Ti si moj dobri, moj zlati Svatoslavek! Ravno tako milo je bilo tudi viditi, ko seje nato Svatoslavek njenega vratu oklenil, in jo tako od- kritoserčno, oko v oko, pogledoval. Kdorkoli ju je vidil, je imel dopadajenje nad njima in ju je vsim otrokam v zgled postavil. Kar je posebno vsim ljudem dopadlo, je to, da sta ravno tako goreče Boga ljubila. O kako sta bila vesela, ko so jima dobri starši ali učeniki od ljubiga Boga pravili! Rada in prav pazno, sta poslušala, ko so jima pripovedovali: »Ljubi Bog nam mnogo dobriga vsaki dan podeluje; on nam da svetiti solnce, in veli dežju, namočiti zemljo, de bi dalo polje obilno živeža in de 48 oživljene cvetice rasti in cveteti zamorejo; on stori, de živimo, in de se na ti krasni zemlji razveseljevati zamoremo; od njega pride vse, kar imamo dobriga, in če nam ravno včasih kako britkost pošlje, nam je tudi ta k dobrimu, ker nas tudi po ternjevi poti k sebi, k večni blagovitosti vodi, čeravno tega koj ne spoznamo.« Bogomila in Svetoslavek nista nikoli teh imenitnih besedi pozabila, kakor lalikomišeljni in svojeglavih otroci store; po¬ sebno sta se v prostih urah, sprehajaje se pod milim nebam, pogostama od teh reči pogovarjala, rekoč: »Kjerkoli se znaj- deva, povsot naju vse ljubeznjiviga Boga opomni. Ce to krasno nebo, če rodovitno polje in loge, zelene gaje in vertove ogledu¬ jeva, če v njih ptiče veselo prepevati slišiva, se morava spomniti, de je vse to od Boga. Ali bi moglo drevje rasti, in okusno sadje kinčiti drevesa, ali bi zamogla bučelica nabirati sladkiga medli po dišečih cveticah, če bi tega Bog ne hotel? On je vstvaril vse živali človeku v korist, on jih živi in oblači, kar noben človek storiti ne zamore; on tudi naredi, da se nebo pooblači, da ognjeni blisk s strašnim gro- menjem iz černih oblakov šviga — vse to nam donaša blago¬ slov njegov.« Tako sta se menila B. in Sv.; tako se sta pogovarjala od Boga tudi vpričo druzih otrok, pripovedovaje jim od tega, česar sta se sama naučila. Iz vsiga nju obnašanja je bilo viditi, kako lep sad za prihodnost obetata! Nikoli pa tudi nista nič slabiga počela, če sta ravno sama bila, dobro vede, de je Bog povsot, in de vse vidi. Nikoli nista iz malopridnosti kako drevjiče poškodvala, ali kako vejico ulomila, ali na polji škodo delala, ker sta si mislila: »Bog to vse da, rasti ljudem v živež, zatorej ne smeva ničesar poškodvati.* Nikdar tudi nista mučila žival, ker sta dobro vedila, de so tudi one božje stvari in bolečine občutijo, kakor ljudje. Tudi nista nikdar nobeniga otroka razžalila, ker jima je bilo povedano, de so vsi otroci dobrotljiviga Stvarnika, ki jih ljubi, če so pridni 49 in pobožni. Jezila nista ne staršev, ne učenikov svojih, marveč sta jih častila in spoštovala kot svoje nar veči dobrotnike, ktere jim je Bog na tem svetu dati zamogel. Vse pa, karkoli sta delala, sta začela v imenu Božjim, z gorečo prošnjo po¬ moči božje; kadar jima je pa nastala kaka žalostna doba, sta pa tolažbe in polajšanja v molitvi iskala; zročila sta vse svoje zadeve Bogu in se popolnama njegovi sveti volji vdala. Pri toliko lepih in blažili lastnostih svojih otrok so starši veliko veselje nad njima imeli, posebno, ker sta bila oba še vedno zdrava. Ali včasih se naenkrat pooblači nebo človeške sreče! Vroče je pripekalo solnce na nježne cvetice, ki so že vele pobesile glavice svoje; močin veter razmeče po polji šibko klasje in strašna nevihta perti pogubljenje s svojimi valovi, na kterih kerhka ladija življenja plava. Mali Sv. nenadama hudo zboli. Velika žalost vse obide. Brez odloga pokličejo starši modriga zdravnika, ki je pred nekaj čdsam v tisti kraj stanovat peršel, kjer so starši ubo- ziga Sv. bivali. Čeravno se mu je bolezen precej nevarna zdela, vender ni zgubil upanja ozdraviti ga, da bi le vsi skerbno nad njim culi. Nihče si pa v tej bolezni ni več zanj perzadjal, ko blaga sestrica Bogomila. Milo prosi starše, da bi smela bolnimu bratcu streči. Ker je bilo to zdravniku všeč, dovolijo tudi starši v njeno prošnjo, ker so previdili, de bo postrežba mile sestrice k njegovimu zdravju veliko perpomogla. In zares mu je tudi tako skerbno stregla, de je starše skerbeti jelo, de bi si sama zdravja ne spodkopala. Zato so ji mogli večkrat zapo¬ vedati , oddahniti se in odpočiti od toliciga truda. Dolgo v noč je cula per svojim bolnim bratcu, ki se je ves razpaljen po po¬ stelji semtertje prebračal. O kako bi bila rada namesti njega vse bolečine terpela, da bi le on zdrav bil! O kolikrat je za- volj njega točila britke solze, iskaje tolažbe za svoje serce, ki seje žalosti topilo. Večkrat odide, viditi Sv. tako terpeti, v samotno stanico, in prosi v goreči molitvi Boga, de bi njeniga bratca varoval, in mu spet ljubo zdravje podelil. Ko je potem 50 iz stanice peršla, je bilo vzelej njeno celo jasneji in serce po- kojniši; zamogla je tudi tako potolažena močneje tolažiti svo- jiga bratca, ki je bil tudi potem, viditi jo z veselim obličjem, bolj pokojin in poterpežljiv. Ko je dremal, ga je skerbno branila muh, ter jih je še od deleč odganjala, de bi ga ne motile; ko se zbudi, mu poravna zglavje, da bi lože ležal; ra smo tako skerbno in zvesto mu daje leke, ktere je rad, brez godernjanja, vžival. Dobra B. si je vse prizadjala, tolažiti in oveseliti ga s kako si bodi rečjo mu polajšati njegov žalostin stan. Zato mu je večkrat lepe bukve prebirala, ali kej veseliga pravila, ali pa mu je donašala s polja krasnih cvetic, ktere mu je v venček spletla in ga obdarovala, — in tako ga je mnogotero razveseljevati znala. Bilo je v nedeljo proti večeru že, ko B. z jerbasčikaiu v roči na polje gre tergat po mejah cvetice in za bolniga bratca krasne venčike plest. Bil je lep poletinsk večer, cela krajina se je v rumenim lesku večerniga solnca žarila. Polagama se je razprostiral mrak po dolinici, ktero je perjetni rožnik z vso lepoto nakinčil. Gore so bile zelene, in so oči močno zaui- mavale. Po sredi dolinice se je vil bister potočič in je s slad¬ kim šumljanjem nočno tihoto motil, in kdor je per njegovih srebrobistrih valovih dalje koračil, peršel je k lepemu z jelšami obdanimu mlinu, kije s svojin močnim klopotanjem v daljavi še perjetno odmeval. Pot v polje je peljala nem križa, ki je bil zraven na zvi- šenim hribcu, v znamnje sprave človeka z Bogam. B. tje pridši, ostoji, se pokriža in prav goreče moli k nebeškima Očetu, od kteriga edino pomoč in tolažba v človeško serce priti zamore. Dobro je vedila B., de je to častitljiva podoba Tistiga, ki nam tako močno usmiljenje božje naznanuje. — Široko nebo se je razprostiralo nad tihim krajem; in ptički, lete po drevesnih vejah, še prepevajo nebeškimu Očetu zahvalmo pesem. — Molila je B. za svojiga bolniga bratca; prosila je Boga, de hi 51 mu spet ljubo zdravje podaril. Tiha solza seji uterne iz mokrih oči, molitev pak ji utolaži serce; oblaki žalosti zginejo, s kte- rimi je poprej njeno čelo obdano bilo. Potolažena zapusti mesto, kjer je tako globoko občutila, kako močna je vdanost v voljo božjo; z veselim sercam gre nabirat okrog cvetic različnih boj. Iz teh splete za svojiga brata krasin venčik, razveseliti ga zvečer. — Jasno solnce je že šlo za gore, pomalovaje še s svojimi žarki skalne verliove bližnjih goric. Ko zazvoni Češe- nosimarijo, je že spet doma, in močno razveseli z venčikam svojiga bolniga bratca. Sčasama je res Sv. bolji prihajal in se počasi okre¬ val, de je zamogel vstajati in delj časa na mehkim stolu sedeti. Ali ne poskakuje vsakimu od veselja serce, če bere, kako se je ta sede serčno zahvalil svojim staršem za njih Iju- beznjivo skerb, in mili sestrici za nje neutrudeno postrežbo in za vse dokaze nje sesterske ljubezni. S hvaležnim sercam je kuševal roke staršem, B. pa serčno objemal ter ji z bratovsko ljubeznijo pravil: »O kako dobro mi je, kadar si ti pri meni, mila sestrica! serčno se ti zahvalim za vse, kar si mi storila!« Kmalo je zamogel, popolnama ozdravljen, tudi hišo za¬ pustiti in se na vert podati. B. prosi svoje starše, de bi ga smela pri pervim sprehodu spremiti. In nastopila sta tisto lepo pot v polje, kjer se je Sv. z veselim sercam radoval krasne narave, dihaje s polnimi persmi hladni zrak, ki ga jo tako močno krepčal. Bogomila mu perpoveduje, kako je takrat sama to pot na polje hodila, in kako morata zdaj ljubimu Bogu hvaležna biti, ker je njene molitve milostljivo uslišal. Pridši do križa se ustavita, poklekneta in molita zahvalno molitev ravno tako goreče, kakor je popred B. sama molila. Bog je imel veliko dopadajenje nad tema dobrima otrokama zavolj nju prave in odkritoserčne ljubezni, ktera se ves čas njuniga življenja nič¬ ni umanjšala, in ki jima je tudi dosti veselja in nar blažji dneve še v poznih letih perpravila. — Svetoslavek perpove- 4* 52 duje vsakimu, kako skerbno mu je Bogomila v bolezni stregla, kako ga je razveseljevala, mu kratek čas delala, ter si celo sebi ni počitka dala, de je le njemu streči zamogla. On pa tudi ni tega nikoli pozabil, marveč se je vedno perzadeval, lju— beznjivi sestrici vsaj nekoliko njen trud poverniti. Ljubil jo je ves čas svojiga življenja neizrečeno. — Mili moji otroci! ravnajte se po zgledu teli dveli dobrih otrčk. Zapomnite si dobro, kako lepo je, če se bratje in sestre odkritoserčno ljubijo, eden drugimu pomagajo in dobro delajo. Če se pa ne ljubijo, imajo že tako rekoč na obrazu zapisano: de Boga ne ljubijo; zakaj kako morejo Boga, ki ga ne vidijo, ljubiti, ker svojiga bližnjiga, kteriga vender vidijo, ne ljubijo? Če se pa koj z mladiga radi imajo in ljubijo, če so si s celiga serca vzdani, bo še v poznih letih sveta sloga med njimi kra¬ ljevala, ktera je rodovini v čast, per druzih pa spoštovanje obuduje in povikšuje. Gospod, ki kaže zvezdam pot, Tudi z nami vedno je povsot. Nas ljubi in za nas skerbi Ter ljubeznjivo govori: Ljubite se tud vi vsaki cas, Kot ljubil jest vedno vas. Povsod si radi pristopite! — Ljubite vedno se. ljubite! Presveti, mogočni Devici t) preblaga, o premila, Ki v naročji si nosila Njega, ki res svet derži, Fred kteriin se zemlja stresa, Trepetajo vse nebesa, Svet in augeljske moči. Premogočna v zarji zlati! Kaži, de si naša mati, Naša mati vsaki čas! Milost Tvoja naj nam sije; — In ko zadnja ura bije, Mati ne zapusti uas! — 54 Sveta Monika. (Zgled vsim materam, ženam in vdovam.) Dajte nam dobrih mater, pravi en modrijan, in dal vam bom dobrih občin. Iz ravno tega ozira tudi mi kličemo: Dajte nam dobrih mater, in imel bo svet drugo podobo — vse dru¬ gačno ljudstvo bo. In to v resnici, zakaj materno serce ima kar veliko moč čez otročje serca. Materna beseda občutljivima človeku več velja, kakor če bi ga bili oče desetkrat zapore- dama kaznili. Ime materno, kako lepo, kako častitljivo si! Koliko terpi prava mati za svojiga otroka, kako ga ljubi, in koliko stori zanj! Pa, vtisnite si dobro v pamet in serce besedi: prava mati! zakaj take niso nikakor tiste, kterim gre samo ta zasluga, de je po njih otrok rojen na svet — ki jih pa po rojstvu koj dojivkam zroče, ali de pridejo v tako imenovane dojivšnice, ali kam drugam. —- Prava mati ni tista, ki se Bog ve kod in kje razsveseljevati hoče, doma pa per svojim otroku nikakor ne more biti, de, jokanje in kričanje maliga ji celo kako merzlico ali omotico napravi, in de ni čuda potem, de z pesterno večidel le zunej biti morata. — Prava mati tudi ni tista, ki se svoje sv. dolžnosti, namreč otroke učiti s tem ana, de učenike ali učenice v hišo jemlje, jih dobro plačuje, ki pa delajo po svojim, kakor hočejo; in cilj in konec taciga podučevanja je (zgledi, žalibože! kažejo) mehkužnost, in presneta razujzdanost. — Prava mati ni tista (zapomnite si ve, kmečke matere!) ki za otroke nič ne skerbi, ali so taki ali taki, ali imajo varha ali ne, ali se kej čedijo ali ne, in potem, ko nekoliko odrastejo, ali kej znajo ali nič; ali so'per domu, ali se potepajo kje drugot, ali hodijo v šolo in kako se sploh zaderže. Veliko veliko je na tem času ležeče, zakaj tu se drevesce oberne, kamor ga hočeš. Ne zabredel bi marsikdo tako deleč, ne polastila bi se ga taka mlačnost, ako bi se bil otrok kej boljiga navadil. Dajte se saj po zgledih zmodriti! Varvajte svojih otrok, ko punčice v očesu; ne mislite, če je razposajen, de je prebrisan; če je neperljudin, deje moder; če kej zmakne ali ukrade, de je zvit; — ne zgovarjajte jih: E, to so pravi neumneži, so sirote, ne vedo, kaj delajo, se bo že učil, ko bo pametniši, itd. Ljube moje! to je že slaba podstava — če je pa ta slaba, bo tudi, same veste, slabo zidanje. Torej glejte, kaj ste, kaj delate in s kom imate opraviti! Bo¬ dite prave, zakaj hudobne in take, ki sim jih zdej naštel, so prava kuga otrokam! Prave, dobre matere ravno nasprotno od teh delajo! Posnemanja vredin zgled vam daje sv. Monika, mati sv. Avguština, ki je bil luč, svite) kinč, prav vitez kat. cerkve. Sv. Moniko so njeni starši prav po keršansko izredili. Že kot nježna de¬ vica je polovico noči v mo¬ litvi čula, se ojstro poko¬ rila s poštam in drugimi dobrimi deli. Nečimernosti se je enkrat za vselej od¬ povedala. Želela je sicer devica ostati, tode iz po- koršine do svojih staršev se je omožila. Po tako nedolžnim življenji in vrednim per- pravljanji se ni čuditi, de je postala tudi dobra žena, čeravno, je bil njen mož hudobnež de mu ga ni koj para. Bil je Patrici, nevernik, tode blaziga rodu s Kartage na Afrikanskim, in vdan mnogoterim strastim, kakor jezi, neči¬ stosti, itd. če je domu pridši ves razkačen preklinjal, de se 56 je ogenj delal — ona je molčala; če je v pijanosti rogovilil, ona je — molčala; če ji je njegovo nečisto in pohujšljivo življenje prevelike žalosti serce tergalo — ona je molčala. Zapomnite si dobro, keršanske žene! Monika je molčala. O, to ne gre, bo rekla marsiktera zmed vas. Glejte, ravno take so bile tudi sosednje sv. Monike, in se niso mogle dovolj načuditi, kako de je ni v tacili okolisinah se dobro našeškal in premlatil. Pa nikar preveč, ljube moje! to bi se bilo gotovo tudi zgodilo, ako bi bila enako drugim ženam jezikala, ga zmerjala in gromela. Ali ona je molčala, čakaje perležniga časa, o kterim bi ga zamogla s pridam posvariti in pregreškov opomniti. In tako je bilo prav. Tako morate tudi ve, keršanske žene! storiti. Gostovo se ne bote ksale. Dobra žena zamore zmiraj s pravim ravnanjem liudo- bniga moža preroditi •—- poboljšati ter ga angelja storiti, če ima sama angeljsko ljubezen in krotkost; gorje pa tudi možu, če pride hudičevi babi v pest, tam ne bo konca prepirov, pravdarij in družili nevolj. Poglejte pak Moniko, ki je z ljubeznijo in z lepim obna¬ šanjem svojiga budobniga moža spreobernila. On se je spre¬ gledal in spokoril in je bil zanaprej njeno veselje. Kaj pa na¬ sproti per nas marsiktera pravi, de namreč sedmero ali pa še celo tridesetletno vojsko z možem obhajati zamore. Kakor se je Monika kot žena proti svojimu možu verlo obnašala, ravno tako dobra je bila tudi kot gospodinja posebno poslani, ktereje zvesto k službi božji pošil jala. Ona je pa tudi lep zgled vdovam. Gez nekaj časa umerje Patrici, zapustivši jo vdovo z dvema sinovama in eno bčerjo. Obnašala se jo pa prav po zapovedi sv. Pavla; kot prava kristjana je rada ubogim de¬ lila, dosti molila, se svetu odpovedala, in le liogii in svojim otrokam živela. Vsaki dan je bila per sv. maši, in je z nar veči paznostjo sv. božjo besedo poslušala. O kako lepo, kako perjetno je tako življenje poštene 57 vdove. Naj vam bo tedaj sv. Monika v zgled, vdove! In de jo bote raji posnemale, poslušajte še dalje. Kakor je poštena vdova častitljiva in Bogu in ljudem perjetna, ravno tako na- gnjusno je življenje razujzdane vdove, ki se po smerti svojiga moža mesenim strastim in poželenjem vda. Kdo jo bo neki omiloval, ker sama tako bode in meni tebi nič tako razujzdano živi. Takim so pač res potrebni dobri varhi, posebno če imajo tudi še strdke. Monika je svojo materno dolžnost natanko spolnila. Pri¬ dno in zvesto je svoje otroke v keršanski veri podučevala, v cerkev vodila in tako za vse skerbela, kar jim je bilo potre- bniga na duši in na telesu. Ali per vsim tem so neznane bolečine njeno materno serce terle. Njen pervorojeni sin Avguštin je bil šiba zanjo. On se ni zmenil, ne za njeno jokanje, svarjenje, in prošnje in ne za nič. Po očetovi smerti je začel še le prav razujzdano živeti. Bil je že takrat učenik govorništva v Kartagi. Manihejci, ki so se od cerkve ločili, dobro poznaj e bistro glavo govornika Avguština, si vse perzadenejo, ga v svoje krivoverske zmote zaplesti. Kej lahko je bilo razujzdanimu prestopiti — postal je manihejic, naj bi ga bili prosili mati, kolikor mogoče, nič ni zdalo! — Kolika bolečina pa tudi za dobro mater Moniko, ve- diti in viditi svojiga sina krivoverca in zametvati vse njene svete in prošnje! Kej taciga se ne da popisati, občutijo pa le pobožne matere, ki imajo malopridne sinove in hčere. De bi se svojim žalostnim za vselej odtegnil, beži Avguš¬ tin, ko so ravno v cerkvi zanj molili, čez morje v Rim. Mo¬ nika, zvedivši, de je ubežal, se prestraši, prosi svoje, naj še gorečniši za zgubljeniga molijo, in se poda neutegama k on- dotnimu škofu prašat, kaj je storiti. On pa jo potolaži, rekoč: »Pojdi v miru, Monika, in vpokoji se; zakaj sin, nad kterim se mati tolikanj joka, ne more pogubljen biti.« Zdaj zve tudi, de je v Rimu bolan. Nobena reč je ne uderži nazaj. Polna ljubezni do svojiga zgubljeniga simi 58 hiti kakor na perutih tje čez morje, in ker je Avguštin že zdrav v Milano odšel, gre brez odloga tudi tje za njim. Tu z velikim veseljem zve, de je zdrav in de je spet učenik govorništva. Takrat je bil v tem mestu viši duhovski vladnik ali škof sv. Ambrož, iinenitin pridigar in cerkv. učenik. Monika ga koj obiše in prosi, naj za njeniga sina, kteriga je že dobro poznal, skerbi, de bi se spreobernil. Ona pa tudi z vso gorečnostjo neprenehama Boga prosi, naj bi njenimu sinu druge bolji misli vdihnil, ter ga k spoznanji resnice perpeljal. In lejte! Bog jo je uslišal. Auguštin se po čudni vodbi božje previdnosti in po njegovim neskončnim usmiljenji spreoberne, se da ravno 30 let star sv. Ambrožu kerstiti, in postane zanaprej z dušo in telesam katolčan. Kmalo je bil tudi, v ma.šnika po¬ svečen, škof zvoljen, in je neprenehama delal v poveličanje božjiga imena na zemlji. Kako lep zgled svetosti nam daje! Kakšno veselje je pa tudi svoji skerbni materi naredil! O zares, materne solze ne tečejo zastonj! Ona je pa tudi zdaj svoje zemeljsko potovanje sklenila. Na poti v domovino zboli v Ostii bliz Rima, in umerje čez devet dni za merzlico. Njeno s toli¬ kimi čednostmi ozaljšano dušo so nesli angelji v naročje božje. Materam še moram povedati, kaj je pred smertjo otrokam naročila. Avguštinu, ki se je že z ojstro pokoro pokoril, je rekla: »Ljubi moj sin! kar mene zadene, me ne veseli več na tem svetu biti. Le eno vošilo je bilo, zavolj cesar sim nekoliko dalje živeti želela, in to je: te viditi kat. kristjana. Bog pa mi je v svojim neskončnim usmiljenji še več podelil, kakor sim želela; zakaj služiš mu že v pokori in v premagovanji samiga sebe in svetovnih veselic. Moje želje so tedaj spolnjene in zdaj želim vekomej z Bogam združena biti.« Vsim skupej pak je rekla: »To moje truplo položite, kamor hočete. Leto naj vas nikar ne skerbi. Le eno vas prosim: spominjajte se mene, kjerkoli bote, perGospodovim altarji!« To se je zgodilo v 1. 390 p. Kr. r. Njeno sv. truplo je bilo po dokončani sv. maši v zemljo položeno. — Živela je ta svetnica že pred 1400 leti, pa je še dandanašnji posnemanja vredin zgled vsim materam, ženam in vdovam. Posnemajte jo tedaj! Bodite take! Blaga gospa in keršenik. Neka mlada gospa je imela posebno veliko veselje, ljudem botra biti. Zatorej so jo pa tudi povsot za botrico prosili, ker je obilno vsaciga obdarovala. Z otrokam ni šla sicer v cerkev h kerstu; bila je zadovoljna, de seje zapisalo le ime njeno v kerstne bukve. Vender pa je imela navado obiskati otročnico in keršenika čez 4 ali 5 tednov po kerstu, in jima pernesti še kakšno darilce. V tistim kraji, kjer je živela gospa, je živel tudi ubog čevljar z ženo in petero otroci; nar mlajši deček je bil 3 leta star. Kaj se zgodi? Zima nastopi z vsim tistim straham, ki ubogim ljudem glavo beli že dolgo dolgo pred začetkam in z 60 britkostjo napaja serce. Naš čevljar stoji zraven svoje žalostne žene in gleda s solznimi očmi snežnih mačkov, ki so naletovali na okna revne bajte. Denarjev ni, de bi si kupila derv za peč¬ ali obutve ali pa de bi si ijubiga kruhka preskerbela za prazne želodce. Dolgo molči in tuhta in tuhta, kako de bi si pomagal, kar se hipoma kakor ves prerojen vesel oberne k ženi svoji, rekoč: »Pravo, pomagano nam bo! Veš kaj, Katra, k gospej grem, in jo bom prosil za botro.« — »Za božjo voljo! ali si nor? Sej nimamo koga kerstiti, komu pa bo botra?« — » Vem, vem, ljuba moja! de nimava deteta za kerst, pa bi ga znala imeti in gospa je tako dobra, de obdaruje starše, desiravno ne gre z detetam v cerkev. Sila kola lomi!« Zena ga svari na vso moč, de bi to ne Pilo pošteno, de je greh goljufati, itd; ali vse to ne pomaga nič, on gre k gospej in jo prosi za botro, prejme dar, in vesel, kakor de bi mu jo bili angeljci godli, perteče domu. Čez 4 tedne potem zagledata nekiga dne čevljar in ona milostivo gospo naravnost proti nju bajti hiteti. O Bog! mert- vaški strah ju napade; kaj je storiti? Ali oče čevljar, zvita buča, jo mahaina zadene. Mati Katra se mora vleči neutegama 61 v posteljo, triletniga Jurčika pa stlači v zibelko, ter ga pokrije. Oče čevljar se usede na stol, ziblje, kar more, in popeva: »aja tutu! aja tutu! Hoj! hoj! sinek moj!« de po vsi bajti doni. — In tako se sercno perčakuje gospa. Gospa pride, — stopi k postelji domišljene otrocnice in se perjazno ž njo pogovarja, gre potem tudi k zibelki, in se ne more prebuditi, viditi otroka 4 tednov tako zaliga in moč- niga. »Kako je pa ime temu fantiču,« popraša očeta, smejaje se. Otroče pa, nadjaje se, kak krajcarcek dobiti, se naenkrat vzdigne v zibeli in zakremži, rekoč: »Jurček mi je ime.« Vse drugo si zamorejo bravci sami misliti. On in ona padeta na kolena pred gospo ter ji razodeneta vzrok svoje goljufije. Gospa, oziraje se po revni bajti, vidi zares revšino silno, ju pokrega emnalo in nazadnje še — obdaruje. Ne vse! Pobožin kramar zaide enkrat na svojih potih v mestno kercmo. Ker je bil lacin, si da tudi kosila pernesti, zakaj od dolge hoje se želodec pretegne in tudi rad kej boljiga zavžije. Per mizah so sedeli le bolj možje gosposkiga stanu, tako ime¬ novani »izobraženi«. Zdaj mu pernese strežaj juho in še kej druziga, on pa vstane, se lepo pokriža, in moli en Očenaš. Zraven sedeči se mu čudijo in posmehujejo, in en pisar, ki ga je napuh zelo našopiril, zagodernja med jedenjem: »To je norcik!« — Ali kramar se za vse to nič ne zmeni, se lepo z vsimi pogovarja, in ko se naje, vstane spet in moli. Tu pa se pisar ne more zderžati, in zasmodivši cigaro mu zavpije čez mizo: »Hej! perjatel! ali mar per vas vse moli predjedjo in po jedi?!« — »O kaj še!« odgovori mirno kramar in si na¬ baše svojo robo spet na herbet, »ne vse! Svinje že ne! — Z Bogam.« 62 Terdovratnež in vest. (Pogovor.) Terdovr. Bog je dober. Vest. Tedaj hočeš luidobin biti? Terd. Bog je usmiljen. Vest. Tedaj hočeš zanašaje se na njegovo usmiljenje še grešiti? Terd. Bog me ljubi in me bo še sprejel. Vest. Tedaj ga hočeš sovražiti in še bolj razžaliti. Terd. Bog ne odpusti samo sedemkrat, ampak tudi se¬ demkrat sedemdesetkrat. Vest. Tedaj hočeš tolikrat grešiti. Terd. Bog perzanese grešnikam tudi na smertni po¬ stelji. Vest. Tedaj hočeš pokoro tako dolgo odlašati, in potem še le po spovednika poslati, de bi se koj poverhama emnalo spovedal. — Neumnež ali mar ne veš, de ti je dni in ur po¬ treba, če hočeš tako delati. Ali pa mar gotovo veš, de boš še dalje živel? Se pred končam dneva, de, še celo to uro lahko umerješ, in kaj potem? Vsi tvoji upi pojdedo po vodi, in ti boš šel, enako drugim, ki so ravno tako modrovali, kakor ti, v pekel. Zakaj sv. Duh pravi: »Ne čakaj se k Gospodu spreo- berniti, ne oldlašaj od dne do dne; zakaj njegova jeza bo mu¬ hama per.šla in o času maševanja te bo pogubil.« (Pridg.5.6.)' Popotnik. V enim kraji je bil prav dober in usmiljen gospodar. Vsi, reveži in drugi popotni so dobno imeli per njem. Nikomur ni nobene odrekel, de, še celo svojim je ukazal, njemu enako dobro delati. Bog ga je pa tudi zato poblagoslovil, deje vsega dovolj imel. Ali kmalo umerje. Njegov naslednik je bil dru- gačnih misel. Njemu je bila varčnost, še celo skopost, ljuba. Reveži tedaj niso več dobivali. To mu je pa veliko hudega nakopalo. Bog mu je svoj blagoslov odtegnil. Velika revšina je nastopila. Vse je žalostno. Pergodi se pa, de ga taktrat en popotim človek obiše. Gospodar mu koj potoži svojo nesrečo, in tarna in tarna. Popotnik, vse dobro spoznavši, mu svetuje, kako bi si spet zamogel pomagati, ter pravi: Ste namreč dve sestri, ki ena brez druge ne morete obstati, te dve morate v svojo hišo spraviti, če hočete, de se bo na bolje obernilo. Te dve sestre se imenujete v latinskim »date« in »Dabitur«, po našim pa: »Dajte« in »Vambodano«. Perporočim vam tedaj pervo, delite ubogajme po svoji zmožnosti in iz keršanske lju¬ bezni, in »Vambodano« ne bo gotovo zaostala. Gospodar mu je s serca hvaležin in koj začne po njegovim svetu ravnati, in glejte! setra »Vambodano« je koj peršla v njegovo hišo. »Bodite usmiljeni« pravi Gospod, »kakor je vaš Oče v nebesih usmiljen.« (Luk. 6. 36.) »Sodba brez usmiljenja bo čez tega, kteri usmiljenja ne skazuje.« (Jak. 2. 13.) »Usmiljenje,« pravi Job, »je bilo z mano rojeno, in je z mano rastlo. Momogredočiga reveža nisim zaničeval, ampak ogrel sim ga z ovčjimi kožami Ubogimu nisim nič odrekel, in očem vdove nisim čakati dal. Jedi nisim jedel sam, ampak s sirotami, in ptujic ni ostal pred mojo kočo, zakaj duri so mu bile zmirej odperte. (Job 31. 18.) Storite tudi vi in Slovenci tako in zapomnite si še stari pregovor: Kdor koj da, dvakrat da. Tolažba kristjanam. K svetimu škofu Hugonu pride enkrat več mestnjanov ter mu žalujejo, kaj bo, ker ne morejo tako sveto živeti, kakor redovniki (nmihi) tistiga kraja. Prosijo ga, naj jim pove kaj jim je storiti. On pa jim peijazno odgovori: Redovniki in pušavniki ne bodo sami v nebesih. Gospod Bog ne bo vprašal, ali si bil v samostanu i. t. n., temue ali si pobožno in keršansko živel. Tri reci pa se terjajo od vsakiga kristjana, namreč: ljubezen v sercu, resnica v ustih in čistost na telesu; ako teh ne bo kdo imel, ne bo nič pomagalo, kristjan biti. Sploh si mora kristjan v sercu in v djanji enak biti, če hoče svojo časno in večno srečo doseči. Cerkev svetiga Petra v Rimu. Rim, veliko mesto papeževih dežel, in sedež sv. Očeta, se razprostira polegTibere na 12 gričih, ima v okrožji ti ur, 36,000 hiš in okoli 160,000 prebivavcov. Kar pa temu mestu še posebno častitljivost in lepoto daje, so njegove velike in lepe cerkve. V Rimu je namreč 328 cerkva, zmed kterili je 82 farnih in 186 samostanskih, sedem pa velikih. Nar lepši, nar veličastniši in nar veči na svetu je cerkev sv. Petra, bi je 700 čevljev dolga, 500 č. široka in do strehe 400 č. visoka. Na prednji strani je petero vrat, ima 2 zvonika, 29 altarjev; znotraj je vsazmra- meljnam vložena. Veliki altar, per kterim le sv. Oče mašujejo, je v sredi cerkve, prav na prostim. Nad njim je nebo raz¬ peto, ki ga derže 100 čevljev visoki stebri. Pod tem altar- jem se znajde pozemeljska kapela z grobama sv. Petra in Pavla, kjer 112 lučic gori. Stene so tu vse z dragimi kamni vložene, vrata pa so iz pozlačeniga kositarja. Kar pa cerkvi nar veči častitljivost daje, je nje kuplja, operta na 4 prav visoke stebre. Na ti kuplji je tako imeno¬ vana svetilnica, ki je, čeravno od tal prav majhna viditi, vender velika kuplja, okoli ktere se zamore brez nevarnosti hoditi. Verli te je velika krogla, v ktero zamore 15 oseb lahko iti, in nad njo se sveti 13 čevljev visok (600 čevljev nad zemljo) zlat križ, častitljivo znamnje odrešenja. 65 Prav lepo piše od Šent Peterske cerkve slavni trapist Geramb, ki jo je v svoji mladosti gledat peršel in si tole od nje zapisal: »Bil sim, pravi 17 1. star, ko sim pervikrat v Rim peršel. Bili smo vsi z oeetam, ki so nas na daljno pot sabo vzeli. Ko sim stari Rim prehodil, pridem vzadnjic pred vili ko cerkev sv. Petra, in ker me je kuplja mikala, kakor pozemeljska votlina, koračim pogumno na visočino. Malo ljudi se more na tako visocini brez strahu in omotice uderžati. Kar mene zadene, mi ni bilo nič sila; hitro začeckam svoje ime na steno, se ogledujem krog in krog in potem mi ni bilo druziga mar, kakor spet hitro doli priti. Pred mano je bila železna lestvica, po kteri sim gori peršel, in po tej sim mogel zdaj doli. Tode gori je bilo lože, ker sim jo zmiraj pred očmi imel; doli grede so bile pa oči vedno v terg doli obernjene, ki seje 600 čevljev pod mano kakor brezno razprostiral. Kako mi je bilo takrat per sercu, ne morem lahko povedati. Pred očmi mi je začelo migljati, in tako čudno perliajati, de sim svojimu bratu, kije prad mano šel, rekel, de mi je nemogoče, dalje iti, sicer bi doli telebil. Naročim mu: naj poslovi vse z zadnjim >.z Bogam!« »in naj nikar ne pozabijo Ferdinanda od Geramba na krogli zunej kuplje cerkve sv. Petra.« »Ne vem sicer, ali so zvedili to sporočilo moji ali ne; to je pa gotovo, de mi ni znano, kako sim doli peršel. Sicer pa moram reči, de me nič več veselje ne obhaja, še kdaj gori iti, čeravno se zdaj lože pride.« 18. aprila 1. 1506 je blagoslovil papež Juli II. podstavni kamen te cerkve, ki je središe kerš. sveta. Kar stroške vtiče, jih štejejo še čez 50 milijonov rimskih tolarjev. Kej velika, kej veličastna mora tedaj biti. Geramb ves v začudenji od nje notranjiga, pravi: Pervi obcutljej, ki se per nje pogledu oglasi, je občutljej častitljivosti: zakaj tuje človek ves presunjen od veličastva božjiga; to je tempelj božji, to je kraj, kjer moramo Boga moliti.« — Francoz Dumas pravi, de to cerkev le vidi ti 5 se potrebuje celi dan, jo pa po vsih posameznih delih dobro ogledati, in po vsih razmerah preudariti — cel mesec. — In to je gotova resnica. Tolažbini reki. (Per zgubi otrok.) Ce so bili otroci tvoji dobri, imaš zdaj rednike v nebesih, ki zate prosijo; ce so bili pa slabi, bodi hvaležin, de te je Gospod velicih nadlog oprostil. Ali se ti bo mar milo zdelo, cvetlico utergati, in ž njo altar Gospodov okinčati? Glej, Bog s tvojimi cvetlicami, nam¬ reč z otroci, nebo kinči. (V nadlogah.) Ce nimaš nič več pomoči od ljudi pričakovati, premišljuj dobro sledeče besede: »Moja pomoč pride od Gospoda, kije nebo in zemljo vstvaril.« — »Usmiljenje bož je čez stvari povišano.« — »Bog je tistim blizo, ki so ponižniga, poter- tiga serca!« Dve vošili za novo leto. De bo novo leto srečno, si dodro zapomnite sledeče dve vošili, naučite se jih iz glave, in delajte tudi po njih. Pervo je: »Ne skerbite preveč kaj bote jedli, kaj bote pili, tudi ne kaj bote oblačili.« Mt. VII. 25. Bog, stvarnik vsiga sveta, vlada že veliko tisuč let od vekomej do vekomej. Milijonov zvezd se suče na nebesu po zaznamvanih potih, pa nobena se nikoli ne zmoti. Letni časi se verste po Njegovi naredbi eden za drugim, in nikdar ne izo¬ stane eden ali drugi. Rastljine rastejo, cveto, in vsaka po svo¬ jim rodi sad — in tu se ni še nikdar permerilo, de bi bilo n. pr. grozdje jabelka ali kostanj rodilo. Ravno tisti Bog, ki lilije na polji oblači, brez kteriga volje še vrabec raz strehe ne pade, bo tudu tebe, o človek, oblačil in ti jesti in piti dajal — de, 67 se celo k sebi v nebesa te bo sprejel, če boš njemu dopadljivo živel, ker sam pravi: »v hiši mojiga Očeta je veliko prebi¬ vali«. « (Jan. XIV, 2.) — Ali mar ne verjameš tega? Kaj si boš še nadalje glavo belil z nepotrebnimi skerbmi, ko bi to imel pa to in pa veliko druzih reči, kaj boš čas zapravljal s praznimi vošili; mar veselo poj: Premili Bog skerbi ga nas Je dober Oče vsaki čas Zatorej Njemu se zročim, Naj čujem, delam grem ali spim. — Mogočin, velik je Gospod, Ki zame skerb ima povsod; Zato me strah ničesar ni Saj vem, de Bog zame skerbi 1 S to pesmijo in s temi mislimi mora novo I eto srečno biti. Drugo vošilo je: »Ako imamo jed in pijačo, bodimo s tema zado¬ voljni.« (I. Tim. VI. 8.) Obilnih skerbi, pritožb, nadlog, ječanja in stokanja je le naša nezmerna nenasitendkt kriva. Kaj je meni ali tebi Bog dolžin? kaj smo mu dali? ali kaj smemo od njega terjati? Nič! — Kaj smo sabo na svet pernesli? Kaj bomo sabo nesli? Spet nič! Kje ja zapisano, de moraš ti ravno toliko njiv, travnikov in vinogradov imeti, ali de si ti kralj, jez minister, uni prav bogatinec, itd? kje neki? — Nikjer? — Kaj te mika in sili in žene, de spravljaš svojim otrokam veliko premoženje na kup, de bi bili zraven tega, de imajo zdrave ude, še bogatini, de bi se lenobi in razujzdanosti vdali? Kaj neki? Nič! Zatorej izbi si iz glave te in enake skerbi, zapomni si pa dobro, kar sv. Pavel pravi: »Če imamo jed in obleko, bodimo zadovoljni,« — in takoTnora novo leto srečno biti. De bo novo leto srečno, moram še zakonskim naročiti: živete mirno med sabo, potem bote nebesa že tukaj na zemlji imeli. Vi očetje in ve matere, skerbite koj sperviga za dobro keršansko izrejo otrok, in delali vam bodo veselje, de bote 5 * 68 srečno živeli in v Bogu umerli in plačilo svojih del prejeli. Če I so očetje dobri, matere pa prenežne, de le otroke spridijo, — se mora drugači pomagati, grenkeji zdravila rabiti, de, celo z leskovo palico mazati — de se zlegu v okom pride, de ne- keršansko izrejenje dalje ne gloda. Bodite per svojih otrocih kakor aposteljni, učite in svarite, dakler je čas, dokler še ni nič zamujeniga, če hočete, de vas bodo otroci spoštovali, lju¬ bili , vam delati pomagali, v boleznih stregli, iu po smerti za vas molili. — Strah božji je začetek modrosti! — Ka¬ dar bo enkrat mir med zakonskimi, mir po vsili hišah kadar bodo enkrat vsi otroci dobro zrejeni — potem bo tudi mir v deželi življenje bos pet veselo in perjetno — potem bo nastopilo veselo srečno novo leto in še veliko druzih. Zatorej sezite si v roke, in gotovo bode bolje, če Bog da in njegov sveti blagoslov! Hvaljen bodi JEZUS KRISTUS! in češena Njegova presveta mati MARIA! Tisek in papir L. Sommera na Dunaju. Pot v nebčshko domazhijo. Mashne in. obhajilne molitve sa pobosline kristjane. Poleg nemshkiga. Mit 1 Staklstich, Laibacli 1854. 40 kr., Halblederb. 54 kr., Lederb. 1 fl. 10 kr., drgl. mit Goldschnitt 1 fl. 40 kr. Selilo?, Dr., Jcsus mojeshelje. Katoljslike molitne bukve s nauki in nape¬ ljevanjem k poboshnimu shivljenju. Poleg nemshkiga. 2 . Aufiage. Laibach 1850. Mit 1 Stahlsticli. 30 kr., inPapierband 40 lcr., Leder- band 50 kr., drgl. mit Goldschnitt 1 fl. 20 kr. — Dasselbe mit neuen Lettern gedruckt. Laibach 1854. 24 kr., im Halblederband 36 kr., Lederband 45 kr., drgl. mit Goldschnitt 1 fl. Er b auungsbii cher. Ahasver vezhni popotnik. Pravlj. Laibach 1850. 3 kr. Čudopolna podoba Matere božje v mestu Rimini na Rimskim. Mit Titel- bild. Laibach 1850. 6 kr. Jeran j L., Terpljenje pravizhniga in pokora gresbnika, s nekterimi vezh- nimi resnizami in pergodbami. Mit 1 Stahlsticli. Laibach 1848- Steif- band 20 kr. Jeran, J. L., sveti Juri sercni vojšak. Serenim slovenskim mladeneem spisal L. J., duhoven. Laibach 185L 8 kr. Kershanskc drobtinize is slavljenja svetnikov in drusih poboshnih ljudi. Mit 1 Stahlsticli. Laibach 1850- 16 kr. Krish mefingasti in popisovanje Palestine. 8 kr. Molitev sa ohranjenje nedolshnosti pred podobo presvete devize Marie. 2- Auflage. Laibach 1846- 3 kr. Das Dutzend 30 kr. Nafledovanje svetnikov boslijili. Poduka polne povčsti is slavljenja svet¬ nikov. Laibach 1849. 45 kr. Nastran, P. Joah. 4 Sveta pokora ali sedem postnih pridig, ktere je pridi- goval v letu 1846- Laibach 1849- 16 kr., Steifband 20 kr. Osrečeni kristjani svojimu novoizvoljenimu vikšimu pastirju, Papežu Piju IX., z popisam volitve, življenja in nastopa svetiga Očeta Pij a IX. Mit Portrait. Laibach 1847. 12 kr. Pet svetih petkov Mesza Suschza. Steif gebunden 12 kr. Pirhi sa devize, ali molitve in nauki, ktei'6 naj si poboshna deviza in sleherna poshtena shena vezlikrat k serzu vsame. Mit 1 Bild- Laibach. 6 kr. Resnice perve in nar potrebniši svete keršanske, katoliške vere. za nar manjši učence. Broschirt 3 kr. Schlor, Dr., napeljevanje vesolno ali veliko, spoved opravljati. Laibacli 1844. 12 kr. Shivljenje svotiga mladonzha Alojsia Gonzaga. Mit 1 Kupfcr. Laibacli 1846. 8 kr. — svete devize Teresije. Mit 1 Kupfer. Laibacli 1846- 8 kr. Slate bukvize, to je napeljevanje k pobbslinimu shivlj. in k pravi bogo ljubnosti. Laibacli 184L 6 kr. Šmajdek, shodni Ogovori. Halbleinwandband 1 tl. 20 kr. Šmida, Kr., Hirlanda bretanjska vojvodnja ali zmaga čednosti in ne¬ dolžnosti. Po nemškim. Laibacli. 12 kr. t Svcta deviza in dekla Žita. Laibach 1846- 8 kr. Vana. Bojtek ali pravlica od viteza v drevo vpreženega. 6 kr. Canontafcln, 3 verscliiedene Ausgaben zu 12. 10 und 8 kr pr. Evemplar. Centrih, slovenski lepopisi in izgledi. 12 kr. Dve igri za slovensko glediše: 1. Juran in Sofija, ali Turki pri Sisku. 2. Štepan Šubic, ali Bela IV. na Hrovaškim. Laibacli 1850. 15 kr Flcišman, Izgledi slovenskiga pisanja. 8 kr. Hiidegardia, svelizhana; dvakrat po nedolslinim v smert obsojena zesa- riza. 6 kr. Kmetiza in grofinja Griselda. Lep isgled poterpeshljivosti in ponislinosti vsim ženam. 6 kr. Kratkočasne igre z kvartarni, številkami in druzimi rečmi v družbah. Laibacli 1850. 10 kr. Malavashizh, Fr., Erasem is Jame. Povest. Mit Titelbild. Laibacli 1845- 8 kr. Malavašič, Fr., Oče Grof Kadecki C. K. Maršal, z jeklorezom. Laibach 1852. 12 kr. Malavašičcva slovenska Slovnica za perve slovenske šole v mestih in na deželi. Laibach 1840. Steifbaud 20 kr. Stric Tomova Koca ali Življenje zanioreov v robuih deržavah svobodno severne Amerike. Laibach 1854. 36 kr. Venček za vezilne darila, ali vošilne pesmice o godovih, novim letu in drugih priložnostih. Brosch. 12 kr. Vjetnik na galeji. Lopa in podučenja polna povest s pristavkom živ¬ ljenja Sv. Vincenca Paulana. 6 kr. Jok. Giontlni, Buclikiiiidler in Laibacli.