Ano (Leto) XVI (11) No. (Štev.) 47. “ESLOV ENIA LIBRE” BUENOS AIRES. 20. novembra (noviembre) 1958 Sami priznavajo Nova komunistična diplomatska ofenziva V Svobodni Sloveniji smo o seda¬ njih političnih, gospodarskih in social¬ nih razmerah v domovini ponovno pi¬ sali. Poročali smo o njih tako, kakor so jih v glavnem opisali objektivni ino¬ zemski časnikarji, razni turisti iz posa¬ meznih zahodno-demokratskih držav, ki so že več let redno zahajali v Jugo¬ slavijo na oddih, zlasti pa številni pre- bežniki iz Jugoslavije. Podoba teh raz¬ mer je bila večinoma negativna. Neka¬ teri naši staronaseljenci so bili mnenja, da pišemo proti sedanjim razmeram do¬ ma samo zaradi zagrenjenosti, ker smo morali zapustiti domove in domovino m zaradi načelnega nasprotovanja ko¬ munističnemu režimu. Te naše prijatelje smo opozarjali na knjigo “Novi razred”, v kateri je ne¬ davni najožji Titov sodelavec Milovan Djilas obtožil komunizem, da ni ustva¬ ril tega, kar je objubil. Pa ne .samo to. Obtožil je komunizem tudi kot sistem, ki je pro šnjo buržoazno plast enostav¬ no zamenjal z “novim razredom” neka¬ terih komunističnih privilegirancev, ki izrabljajo v svoje osebne koristi tudi državno in javno premoženje ter last¬ nino, žive pa istočasno, ko se mora de¬ lovno ljudstvo težko boriti za skromno prehrano, v neverjetnem razkošju. Mi, ki komunizem dobro poznamo, ne samo iz knjig, ampak tudi iz njegovih dejanj ter nasilja, Djilasu popolnoma verjamemo. Mož, ki je bil ideolog ko¬ munizma, je prišel do spoznanja, da ko. munizem ni sistem ki bo mogel voditi v svobodo in demokracijo, tudi ne u- stvarja enakosti med ljudstvom, ampak dela še večje socialne razlike, ko na eni strani ustvarja komunistične veljake — ki jim je vse dovoljeno — razred pri¬ vilegirancev, na drugi strani pa narod sužnjev. Da je temu res tako in da smo imeli prav, ko srno kritično presojali sedanje razmere doma ped komunisti, smo te dni dobili novo potrdilo. V roke nam je namreč prišlo Pismo, ki ga je dne 6. februarja 1958 sprejel na svoji seji Centralni komite Zveze komunistov Ju¬ goslavije, t. j. vrhovni organ jugoslo¬ vanske komunistične stranke pod Tito¬ vim predsedstvom ter je namenjeno strankinim organizacijam. V njem so prikazani negativni pojavi v sedanji ko¬ munistični družbi t. j. v družabnem življenju komunistov ter v njihovem političnem in gospodarskem udejstvo¬ vanju. V pismu Centralni komite ZKJ ugo¬ tavlja med drugim naslednje: “Naš so¬ cialistični razred spremljata dve vrsti pojavov: Prva se kaže v stalni tendenci po administrativnem in birokratskem re¬ ševanju določenih vprašanj; druga tendenca se kaže v malomeščansko- anarhističnem razumevanju demokraci¬ je; njeni nosilci trdijo, da se borijo pro¬ ti birokratizmu, in postanejo včasih, ne da bi se zavedali, izvrševalci protiso¬ cialističnih ukrepov. Sporedno s pojavi birokratizma je opazno naraščanje gmot¬ nih privilegijev posameznikov, številni izmed njih so zaradi teh privilegijev politično škodi, ivi in je njihovo delo ne¬ združljivo s socialistično moralo. Taki pojavi so: lahkotno odobravanje poto¬ vanj posameznikov in skupin v tujino, nepotrebno nakupovanje luksuznih av¬ tomobilov in njih uporaba za osebne po¬ trebe, nepotrebna in neupravičena dari¬ la za reprezentanco, lahkotno trošenje družbenih sredstev za razne proslave, izrabljanje olajšav v domovih za oddih na račun delavcev in za ozek krog lju¬ di, lahkotne selitve v nova stanovania in pogosto menjavanje stanovanj vo¬ dilnih ljudi”. Nadalnje ugotovitve v Pismu so raz¬ členjevanje zgoraj navedenih glavnih primerov korupcije, ki je zajela vodilni komunistični sloj ter se je začela širi¬ ti od zgoraj navzdol in načenja že naj¬ nižje komunistične edinice. Razumljivo: Navadni komunisti se ravnajo po vzgle¬ du, ki ga imajo v vodilnih komunistih in sklepajo čisto logično: če je v komu¬ nistični družbi dovoljeno, da glavni ko¬ munisti grabijo na veliko, potem mora biti dovoljeno, da kaka drobtina pade tudi navadnim komunističnim priganja¬ čem. Tako Pismo omenja protekcijo, ki se je že tako razširila, da ljudje menijo, ZSSR in njeni komunistični sateliti so začeli močno diplomatsko ofenzivo v Evropi, katere zadnji cilj je, po mnenju zapadnih strokovnjakov, nevtralizacija obeh Nemčij. Komunisti so iz treh prestolnic za železno zaveso začeli z omenjeno ofen¬ zivo, in sicer iz Varšave, Moskve in vzhodnega Berlina. S predlogi, ki so jih stavili Zahodu, bi hoteli povzročiti in pospešiti razkroj zapadnih sil v Evro¬ pi, končati okupacijo štirih sil v Berlinu in privesti do umika okupacijskih sil iz Vzhodne in Zahodne Nemčije. USA, Anglija, Francija in njihovi za¬ vezniki v Atlantskem paktu trdijo, da bi z izvedbo teh načrtov ZSSR postala sko- ro neranljiva sila v Evropi. Atlantski pakt bi se začel razkrajati. Za to so se zapadni savezniki danes še bolj strnili v skupino, ki ima namen ne kloniti pred sovjetskim pritiskom, kadar se bo poja¬ vil iz Moskve uradno. Komunistična ofenziva se je začela razvijati takole: V Varšavi je Poljska spremenila načrt o prepovedi nagrmadenja atomskega o- rožja na svojem ozemlju in na Češkem ter v Vzhodni in Zahodni Nemčiji. Po¬ ljaki so se približali zapadnim zahte¬ vam, da je treba samo zmanjšati suho- zemske sile, atomska oborožitev pa naj ostane takšna, kakršna Jje. Tudi so v svojih predlogih Poljaki brez pogojev pristali na to, da ameriške in sovjetske sile obdrže atomsko orožje v okupacij¬ skih conah Nemčije. Poljski pomočnik zun. ministra Mar¬ jan Naszewski je v Ženevi, kjer skuša vsiliti ta poljski načrt na sedanji razo- rožitveni konferenci med Vzhodom in Zahodom.. Toda zahodni zavezniki na take predloge nočejo pristati. Smatra¬ jo, da v sedanji raketni dobi, vsaka o- bramba zahteva globoko zaledje. Sov¬ jeti, .tako zaledje imajo, Zahod ga ima mnogo manj. V Moskvi je Hruščev pretekli teden pozval zaveznike naj prenehajo z oku¬ pacijo Berlina in objavil, da bodo sov¬ jeti, kot okupacijska sila, svojevoljno zapustili Berlin v vsakem slučaju. S tem, da bi izročili kontrolo Berlina v ro¬ ke vzhodni Nemčiji, Sovjeti namerava¬ jo doseči od zahodnih zaveznikov vsaj delno priznanje vzhodnonemškega ko¬ munističnega režima. Zavezniki sicer ne bi vzeli preveč tra¬ gično stikov z vzhodnonemško vlado, zlasti kar tiče vsakodnevnih problemov, kakor je n. pr. promet skozi njeno ozem¬ lje. Podobno postopa USA z rdečim ki¬ tajskim režimom, ne da bi ga bila urad¬ no priznala. da brez zvez sploh ničeras več ne mo¬ rejo doseči, še hujše so navedbe o ko¬ rupciji v gospodarskih ustanovah — Pismo jih omenja kot “nepravilnosti”. Pri teh zlasti navaja krivično razdelje¬ vanje nagrad v gospodarskih podjetjih. Omenja primer, da so nagrade nekaj vodilnih funkcionarjev v podjetju dose¬ gle višino zneska, ki je bil določen za plače vsemu osebju. Kot primer navaja, da se je zgodilo celo to, da je ravnatelj v nekem podjetju dobival redno meseč¬ no plačo 60.000 dinarjev, delavci pa so istočasno dobivali samo 80% svoje pla¬ če. Poleg tega je ravnatelj dobil še letno nagrado en milijon dinarjev, de¬ lavci pa niso prejeli za nagrado niti e- nega dinarja. V Pismu vodstvo komu¬ nistične stranke dalje ugotavlja obstoj “partikularistično - šovinističnih teženj”, ki se v gospodarskem življenju kažejo pri delitvi sredstev in pri investicijah. Komunistom očita, “da niso samo neod¬ ločni v boju proti tem tendencam, am¬ pak zapadajo marsikdaj tudi vplivu o- stankov malomeščansko-nacionalistične inteligence ter postanejo tako prevod¬ niki nacionalističnih in šovinističnih zmot”. Končno pismo tudi ugotavlja, da ko¬ munisti “izgubijo včasih temeljno mo- ralno-etične vrline komunista, se pre¬ puščajo karierističnim in drugim malo¬ meščanskim pojavom kakor so: hvalisa¬ nje svoje osebe 'in svojih zaslug o pre¬ teklosti, neskromho primerjanje z dru¬ gimi glede funkcij, terjanje višjih polo¬ žajev in višjih plač, brezobzirna borba za honorarje in podobno”. Pa naj bo dovolj teh ugotovitev po- Toda komunisti so v ta položaj na¬ stavili past. Sovjeti že dolgo zahtevajo, naj bi pustili vzhodno in zahodno nem¬ ško vlado samo pri pogajanjih za sode¬ lovanje in rešitev nemškega problema. V Vzhodnem Berlinu je vzhodnonemški predsednik Grotewohl objavil, da se po¬ gaja s sovjeti o umiku sovjetskih čet iz vzhodne Nemčije. Če se to zgodi, bodo sovjeti z vsemi silami pritisnili na za¬ hodne zaveznike, da store isto s svoji¬ mi četami v Zahodni Nemčiji. Prav ta¬ ko na Zahodu iščejo razlago Grotewohlo- ve opazke, da “bomo našli dovolj ljudi v obeh Nemčijah, ki se bodo borili za umik vseh okupacijskih sil.”. Toda za¬ padni zavezniki trdijo, da se oni ne bo¬ do umaknili, tudi če sovjeti to store. Na splošno pa so na Zahodu mnenja, da se položaj ne bo hitro razvijal. Sov¬ jeti so zaenkrat prenesli težišče svoje ofenzive in pritiska z Daljnega in Sred¬ njega Vzhoda v Evropo kot dolgoročno operacijo, ki se more zavleči mesece in ki more končno privesti do od sovjetov toliko zaželjene vrhovne konference. Pri vsem tem USA, Anglija in Fran¬ cija vztrajajo na svoji politiki, da so za vsak začetek reševanja nemškega pro¬ blema potrebne najprej splošne in svo¬ bodne volitve v obeh Nemčijah, iz kate¬ rih bi izšla združena nemška vlada, ki naj bi imela svoj glas na končni mirov¬ ni konferenci. Komunisti, ki so se igrali z ognjem v minulih mesecih na Daljnem in Sred¬ njem vzhodu, se sedaj nameravajo igra¬ ti s smodnikom tudi v Evropi. Položaj Nemčije v Evropi je življenjske važno¬ sti za Vzhod in Zahod. Oba sta se izja¬ vila, da se bosta borila za ta prostor, če bo treba. Zato je vsak poskus s ka- tore koli strani, da bi spremenili seda¬ nji položaj, silno vnetljiv. Medtem ko komunisti prenašajo svo¬ jo taktiko mrzle vojne, ki ne sme pre¬ nehati, nazaj v Evropo, pa ostaja, dej¬ stvo, da nobena stran danes noče vojne in se bodo komunisti skrbno varovali zadnjega izzivalnega dejanja, kakor so to delali povsod doslej. Z grožnjo o umiku svojih sil iz Ber¬ lina in Vzhodne Nemčije, Moskva zasle¬ duje cilj, ki ga je zasledoval pekinški režim s krizo okoli Formoze: nepresta¬ no spominjati Zahod, da imajo komu¬ nisti iniciativo miru ali vojne v svojih rokah. Ozadje te nove komunistične propa¬ gandne krize pa je mogoče razčleniti na več delov. Zahodna Nemčija predstavlja važno ppzicijo v Zahodni Evropi in v vsem kvarjenosti komunistične družbe in ko¬ munističnega nasilniškega režima. Ob naštevanju glavnih primerov korupcije v sedanjem javnem in gospodarskem življenju pod komunisti doma se človek resno zamisli. In nehote se mu vsiljuje vprašanje: Čemu je le bila potrebna strašna komunistična revolucija med drugo svetovno vojno, ki je procentual- no zahtevala pri nas več človeških žrtev, kakor so jih pa imele druge države med vojno, ki je uničila nešteto velikih in koristnih javnih naprav in povzročila s tem ogromno škodo državi in narodom, pod katero ječe zaradi težkih davčnih bremen še danes narodi v Jugoslaviji? V korist delovnega ljudstva, kot so go¬ vorili? Ne, saj je danes življenjska ra¬ ven ne samo delovnega človeka, ampak vsega naroda nižja kot je bila pred vojno. Saj danes delavec pod komunisti v Jugoslaviji slabše živi kot je živel v “kapitalistični” Jugoslaviji, pri tem pa mora težje in več delati kot poprej. Za¬ dovoljstva in sreče ter blagostanja ko¬ munisti narodu niso prinesli, pač pa nesreče in gorje. Edino korist od ko¬ munistične revolucije ima izbrana druž¬ ba vodilnih komunistov, “novi razred” komunističnih kapitalistov, ki je nasilno zavladal nad narodom in se samo z na¬ siljem še naprej vzdržuje na oblasti. To zgovorno potrjuje Pismo Centralnega komiteja ZKJ, ki je bilo izdano dobrih deset let potem, ko so zahodni zavezniki v svoji zaslepljenosti zagrešili največji zločin, da so dopustili in celo pomagali, da je komunistično nasilje postalo za¬ konita oblast tako v Jugoslaviji, kakor v ostalih državah Srednje Evrope. svetu. Vzhodna Nemčija ne pomeni dru¬ gega, kakor navadno provinco, ki jo kontrolirajo sovjeti. Vsi Nemci, razen nekaj komunističnih privržencev, so ponosni nad ponovnim gospodarskim in političnim dvigom Zahodne Nemčije. Vzhodna Nemčija pa spominja le na nemški poraz in predstavlja kamen spo¬ tike za ponovno združitev Nemčije. In eden glavnih faktorjev vse evropske si¬ tuacije je dejstvo, da se ZSSR in Vzhod¬ na Evropa bojita ponovne združitve Nemčije. Zahod pa je popolnoma odločen, da Nemčija ne sme pasti v roke komuni¬ stom. Ta sklep je tako trden, da se An¬ glija in Francija celo trudita premaga¬ ti svoj tradicionalni strah pred novim dvigom Nemčije in se ji, nasprotno pri¬ družujeta v skupni fronti proti komu¬ nizmu. V Vzhodni Nemčiji bodo kmalu volit¬ ve. Sovjeti so dali Vzhodnim Nemcem upanje na skorajšen umik komunistič¬ nih čet zato, da bi se zavarovali pred morebitnimi novimi nemiri, ker jim je še v spominu upor iz leta 1953. Moskva nadalje še ni opustila svoje¬ ga načrta za vrhovno konferenco štirih sil. Enkrat so jo že dosegli v Ženevi, kjer so se dogovorili o možnosti zdru¬ žitve Nemčije. Toda zavezniki na pod¬ lagi takratnih skušenj danes sovjetom ne zaupajo več. Strah pred Nemčijo je privedel Polj¬ sko do tega, da se je krčevito oprijela stare sovjetske želje po demilitarizira¬ ni coni sredi Evrope. Moskva more po¬ ceni zadovoljiti Varšavo s ponudbo, da se bo umaknila iz Poljske, če bodo za¬ vezniki prenehali z oboroževanjem Nem¬ čije. Kljub resnosti teh problemov pa je glavni cilj sovjetov znova izkoristiti Evropo za svoj političen dobiček po neu¬ spehih, ki so jih doživeli na Srednjem in Daljnem vzhodu. V Evropi so pov¬ zročili krizo že pred desetimi leti, ko so blokirali Berlin, pa so propadli. Toda i Moskva je neutrudljiva. HRUŠČEV OBTOŽUJE SVOJE NASPROTNIKE Preteklo sredo je Hruščev na zaseda¬ nju sovjetskega CKKP v Moskvi objavil sedemletni gospodarski načrt, v katerem je med drugim obsodil svojega bivšega tovariša na vrhovnem položaju v ZSSR, maršala Bulganina, za sovražnika sov¬ jetske komunistične stranke. Bulganin, bivši sovjetski predsednik, ki je bil ju¬ nija 1957 potisnjen v ozadje zaradi so¬ delovanja s stalinisti, ko so ti poskušali zrušiti Hruščeva, bo tudi izgnan iz ko¬ munistične stranke. Istočasno z Bulga- ninom je Hruščev ponovno obsodil “pro- tistrankarsko skupino” Malenkova, Ka- ganoviča, Molotova in šepilova. Zahodni strokovnjaki smatrajo to Hruščevo obsodbo svojih sovražnikov za opozorilo vsem novim sovražnikom Hru¬ ščeva, ki se pojavljajo v ZSSR. Obsod¬ ba tudi dokazuje, menijo na Zahodu, da ima Hruščev oblast trdno v rokah in da jo je Hruščev izrekel zlasti v opozorilo Suslovu, ki je v zadnjih mesecih že več¬ krat prišel v opreko s Hruščevim v vodstvu sovjetske notranje in zunanje politike. SKLICANJE KARDINALSKEGA KONZISTORIJA Rim in svet je že ugotovil, da je Cer¬ kev dobila ne samo novega papeža, pač pa nove vrste papeža. V Vatikanu, kjer so bili navajeni na strogost in resnost Pija XII., so presenečeni nad odloč¬ nostjo in predvsem nad .domačnostjo pa- i peza Janeza XXIII. V Vatikanu je videti vsak dan Janeza XXIII. kretati se med navadnimi urad¬ niki in delavci te državice, s katerimi se prijazno pogovarja in posluša njiho¬ ve probleme. Kadar se sprehaja po va¬ tikanskih vrtovih, vrtnarji nadaljujejo, s svojim delom. Pij XII. je dal vedno izprazniti vrtove, kadar je šel na spre¬ hod. Vsi se tudi privajajo neprisiljene¬ mu smehu Janeza XXIII. “Pij XII. je imel zelo plemenit čut za humor,” je izjavil eden svetovalcev bivšega papeža. “Zadnjih 20 let ga nisem nikdar videl, da bi se smejal.” Janez XXIII. pa se začne smejati kar sam od sebe. Pred ne¬ davnim je govoril 10.000 članski delega¬ ciji iz Benetk, v benečanskem narečju in pripomnil na njihovo burno ploska¬ nje: “če boste začeli s temi stvarmi, potem te avdience ne bo nikdar konec. Prosim, ne prekinjajte me, se pravi, nas!” Nato jim je povedal svojo zgodbo iz otroških let, ko ga je oče nesel na ro¬ kah na neko versko slavje, ker ga je bolela noga. “Danes, ko me nosijo v se- dia gestatoria, se spominjam te dogo¬ divščine. Tudi danes bi težko hodil, ker kolena so se mi šibila in. oči stepele ob dogodkih minulih dni... Vi sami mora¬ te sedaj ugotoviti pomen mojih besed: Kadar je treba, pustite, da vas nosi vaš Oče, naš Gospod.” Papež Janez XXIII. je v ponedeljek sklical novi kardinalski konsiatorij, za katerega je imenoval 23 novih kardina¬ lov, tako da bo imel sedaj kardinalski zbor 75 članov. Med novimenovanimi kardinali je 13 Italijanov. Od neitalija- nov so pa bili imenovani za kardinale Franc Koenig, dunajski nadškof, Jose Maria Buenos y Monreal, nadškof v Se¬ villi, William Godfrey, westminsterski nadškof, Andre Julien, dekan sodišča Rote (Francoz), Jose Garibi y Riviera, nadškof v Guadalajara v Mehiki, Ri¬ chard James Gushing, nadškof v Bor- deaux-u John 0’Hara, nadškof v Phi- ladelphiji in Antonio Maria Barbieri, nadškof v Montevideu. Pripravlja pa tudi sklicanje konferen¬ ce vseh škofov Daljnega vzhoda, ver¬ jetno v Manili na Filipinih. IZ TEDNA V TEDEN Na Cipru nameravajo Angleži zame¬ njati vse domače osebje v vojaških bol¬ nišnicah, kantinah in drugih obratih z britanskim osebjem. V ta namen so po¬ zvali Angleže iz otokov za službe na Cipru. V Angliji se je prijavilo v enem tednu 17.000 kandidatov za Ciper. Eoka je zagrozila, da bo pobila vsakega civi¬ lista, ki bi nosil orožje, ki ga delijo An¬ gleži za obrambo pred napadalci. Montgomery je sporočil italijanski vladi, da je bil italijanski vojak slab vo¬ jak med drugo svetovno vojno zato, ker ni vedel, za kaj se bori. Kot član NATO, ki ima namen borbo proti komunizmu, pa je italijanski vojak prav tako dober vojak, kakor kateri koli vojak druge čla¬ nice NATO. Montgomery je tako odgo¬ voril na kritiko italijanske vlade njego¬ vih spominov, v katerih podcenjuje ita¬ lijansko vojsko in smatra prestop Ita¬ lije na zavezniško stran za “eno največ¬ jih izdaj v zgodovini.” Novi poveljnik NATO gral. Richard Gale, ki je zasedel to mesto namesto u- pokojenega Montgomeryja, je izjavil, da sloni glavna sila NATO na morju in ra¬ ketah. Kanadski predsednik Diefenbaker je eden prvih predsednikov držav, ki je bil v privatni avdienci pri papežu Janezu XXIII. Po 10 minutni avdienci v pape¬ ževi zasebni knjižnici, je Diefenbaker izjavil: “Sedaj razumem, zakaj je bil prav on izvoljen za papeža. Je tako do¬ brotljiv, plemenit in očetovski, da takoj pridobi tiste, ki so toliko srečni, da se mu morejo približati.” ZSSR je v ZN objavila, da bi prista¬ la na mednarodno sodelovanje pri reše¬ vanju vsemirskih problemov, če bi USA ukinila vsa svoja oporišča okoli sovjet¬ skega bloka. Po mnenju sovjetskega de¬ legata Zorina USA namerava zgraditi vojaška oporišča tudi na Luni, da bi z njih napadla ZSSR. Tuniški predsednik Burgiba je objavil, da je stopil v stik s Češkoslovaško in Jugoslavijo, da bi od njih nabavil orožje za tuniško vojsko. S tema dvema komu¬ nističnima državama je šel v pogajanja zato, ker mu Zahod ni hotel hitro doba¬ viti orožja, ne da bi prej vprašal Fran¬ cijo za pristanek. Burgiba smatra, da Tunis ni več francoska kolonija v nobe¬ nem oziru. V nedeljo, 16. t.m., so bile na Madžar¬ skem parlamentarne volitve. Kakor obi¬ čajno za železno zaveso, je tudi na Ma¬ džarskem mogla postaviti kandidate sa¬ mo KP. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 20. XL 1958 Prošnja in poziv! DAN SLOVENSKE MLADINE ARGENTINA Znano je, da je gospodarsko življenje v Argentini v krizi. Inflacija se veča iz dneva v dan. V inflaciji cene rastejo ta¬ ko, da jih poviški dohodkov delavcev in nameščencev ne dohitevajo. Zato je in¬ flacija tudi hud udarec za tiste ustanove, ki ne morejo svojih dohodkov poviševa¬ ti v tisti meri, kakor rastejo stroški. Med te spada Svobodna Slovenija, ki pre¬ življa v letošnji dobi eno najtežjih fi¬ nančnih kriz od svojega obstoja. To bo¬ mo razumeli, če upoštevamo, da so se stroški tiskarne od 1. februarja 1956 do sedaj dvignili za več kot sto odstotno. Samo v letošnjem letu je tiskarna povi¬ šala stroške dvakrat, tako, da samo le¬ tošnji povišek znaša nad 40%. Ko je tiskarna javila prvi povišek, je uprava Svobodne Slovenije naprosila vse naročnike, da plačajo poleg' naročnine 140 pesov za letošnje leto še najmanj 20 pesov za tiskovni sklad. Nato je prišel še drugi povišek v tiskarni. Temu je sle¬ dil povišek poštnine za inozemstvo, na¬ povedujejo pa tudi zvišanje poštne tari¬ fe za Argentino še v letošnjem letu. Če naročniki in bralci upoštevajo ta dejstva, bodo razumeli našo trditev, da Svobodna Slovenija preživlja eno najbolj O letošnjih obiskih škofa dr. Rožma¬ na smo v Svobodni Sloveniji ponovno poročali. V zadnjem poročilu smo v glavnem navedli njegove obiske na Ko¬ roškem, nato pa samo omenili pot, ki ga je vodila preko Solnograške. Zg. Avstrije in Bavarske v Pariz ter nato na Marijanski kongres v Lurd. Te dni smo dobili od prijatelja lista iz Evrope podrobnejši opis, iz katere¬ ga povzemamo glavne podatke: Škof dr. Rožman je prišel v tabori¬ šče Asten pri Linzu 2. sept. Isti večer je bil tudi slovesen pozdrav v kapeli. Na¬ slednji dan je prebil v taborišču, zve¬ čer imel tudi slovesno mašo. 4. sept. je bil obisk pri linškem škofu. Tega dne si je ogledal tudi nacistično taborišče Mauthausen. Na poti v Salzburg je o- biskal taborišče Welfs, ki ga vodi refe¬ rent za tujce v linški škofiji Štefan Maczady. Tega dne zvečer je prispel v taborišče Siezenheim pri Salzburgu. Po prihodu je imel v kapeli govor begun¬ cem. Škofa je pozdravil hrvatski duhov¬ nik Cecelja. Zvečer je bila v taborišču slovenska proslava s slovenskim petjem, deklamacijami, filmom o Koroški in o slov. planinah. Lepo proslavo je pripra¬ vil g. Turk. Vsi begunci so bili zelo ve¬ seli, da so imeli škofa med sabo. 5. sept. je škof dr. Rožman obiskal solnograškega nadškofa dr. Roracherja. Naslednjega dne je bil na poti proti Muenchenu pri bivšem celovškem ško¬ fu Adamu Hefterju, ki živi v pokoju kritičnih dob, odkar obstoja. Pri vsem tem ji delajo težave tisti na¬ ročniki, ki odlašajo s plačilom naročni¬ ne in ne upoštevajo, da mora uprava vsak teden sproti plačevati tiskarno. Da¬ lje ji delajo težave tisti, ki nočejo postati naročniki in list berejo brezplačno pri prijateljih in znancih. Zato se uprava Svobodne Slovenije obrača na vse naročnike in bralce z na¬ slednjo nujno prošnjo: 1. Vsi naročniki naj poravnajo takoj naročnino za tekoče leto in naj ne odla¬ šajo do konca leta ali celo na prihodnje leto. 2. Vsi naročniki naj prispevajo za ti¬ skovni sklad, če le morejo več kot 20 pe¬ sov, ker drugače ne bo možno kriti z red¬ nimi dohodki letnega primanjkljaja. 3. Vsi tisti, ki list berejo pri prija¬ teljih in znancih, pa niso naročniki, naj postanejo takoj naročniki. Za nazaj pa naj se oddolžijo s tem, da plačajo večji znesek v tiskovni sklad. Obstoj Svobodne Slovenije v bodoče bo mogoč le tedaj, če bodo vsi naročniki in bralci storili svojo dolžnost in ustregli naši prošnji. Svobodna Slovenija v Prienu ob Kiemskem jezeru, v Muen¬ chenu pa pri tam. izseljenskem duhovni¬ ku Seškarju. V njegovem spremstvu si je naslednjega dne ogledal taborišče Dachau, v katerem je bil g. Seškar pod nacisti zaprt. V Pariz je prišel škof 9. sept. V Lurdu je bil zopet 12. sept. v spremstvu g. Žitka. Rev. Čret¬ nik je bil nujno zadržan v Parizu. Na Mednarodnem Marijanskem kongresu je poleg škofa dr. Rožmana sodeloval še g. dr. Janez Vodopivec iz Rima, ki je bil tudi predsednik ene komisije ter je na kongresu imel tudi predavanje. Prev- zvišeni je imel dve predavanji. Na med¬ narodnem kongresu je sodelovala tudi skupina 100 Slovencev s Koroške in Primorske. V Pariz se je škof dr. Rožman vrnil 18. septembra, v nedeljo 21. septembra je imel v spremstvu Rev. Čretnika in Kavalarja mašo za slovenske izseljen¬ ce v Sury-Aux-Bois, naslednjega dne t. j. 22. septembra je pa z Rev. Žitkom odpotoval v Cleveland v USA. Samo 92 pesov stane v prednaro¬ čilu in predplačilu Zbornik-Koledar Svobodne Slovenije za leto 1959. Knjiga je izredno zanimiva! Nje¬ no izdanje je pomemben dogodek v kulturnem življenju slovenske emi¬ gracije. Naj ne bo Slovenca, ki bi bil brez nje! Novembrska vsakoletna prireditev Slovenske fantovske zveze in Slovenske dekliške organizacije je postala že tra¬ dicija. Rojaki jo imajo že v načrtu pri¬ reditev, ki jih je treba vsako leto obi¬ skati ter moralno in materialno pod¬ preti slovensko doraščajočo mladino v njenih prizadevanjih. Gospodarskemu odboru obeh organizacij se zato radi od¬ zivajo in prihite na slovensko pristavo v Moron. Tako je bilo tudi v nedeljo 16. t. m. Prireditelji so bili v nemali zadregi. V petek in soboto je bilo deževno vreme. Deževalo je še ponoči od sobote na ne¬ deljo. In prireditev je na prostem! To¬ da v nedeljo se je vreme popravilo. Bi¬ lo je sicer hladno ter je vlekel mrzel ve¬ ter, kakor pozimi, in na nebu so se podi¬ li temni oblaki, toda deževalo ni. Ve¬ ter je posušil tudi teren, tako, da se je prireditev lahko vršila. Javni nastop so začeli ob štirih po¬ poldne naraščajniki iz Morona. Lepo so prikorakali na športno igrišče ter dobro izvedli proste vaje. Videti je bilo, da jih je za prireditev g. Avgust Čop dobro pripravil. Za svoj strumni nastop so že¬ li toplo priznanje. Sledil je rajalni pohod in simbolična vaja “Tri dobe slovenske zemlje”. Izva¬ jale so jo dekleta iz Lanusa in Mcrona. Nastop deklet je obsegal tri vaje: Pr¬ va je prikazovala mirno dobo, druga borbeno dobo, t. j. nastop komunizma in borbo naroda proti rdečim nasilni¬ kom, tretja pa suženjstvo naroda pod komunizmom ter beg enega dela v be¬ gunstvo. Zaključi se pa vaja s prisego zvestobe Bogu in domovini. Vajo je sestavila ga Ema Kessler-Blejčeva ter Predsedniku NO za Slovenijo dr. Mihi Kreku so ob smrti dr. Alojzija Kuharja poslali pismena sožalja ali mu jih pa osebno sporočile naslednje politične o- sebnosti: Istvan Barankovič, predsednik Kr¬ ščansko demokratske zveze za Srednjo Evropo, je v sožalni izjavi poudaril za¬ sluge Dr. Kuharja za krščansko demo¬ kracijo in posebno za njeno delo za od¬ rešenje srednje — evropskih narodov izpod komunizma! Dr. Josip Torbar je v svojem kot tu¬ di v imenu predsednika Hrvatske kmet¬ ske stranke Dr. Vladka Mačeka osebno izrazil sožalje in poudaril Dr. Kuharje¬ vo nesebično pripravljenost pomagati vsakemu Hrvatu kjerkoli je le mogel. Dr. Milan Gavrilovič, predsednik Srb¬ ske kmetske stranke in bivši veleposla¬ nik Jugoslavije v Moskvi, je poslal dr. Kreku tole sožalno pismo: “Dragi naš Kuhar je odšel. Pravim “naš”, ker je prav toliko bil naš srbski je dekleta tudi vadila za javni nastop. Vsi navzoči so izvajanju lepe simbolične vaje sledili z napeto pozornostjo ter so nastopajača dekleta nagradili za dobro pripravljen nastop z dolgotrajnim odo¬ bravanjem. Prosta vaja fantov iz Lanusa in Mo¬ rona, ki je bila naslednja točka, je pri¬ čala, da fantje telovadbo jemljejo resno ter se za vsakoletni nastop skrbno pri¬ pravijo, za kar v polni meri poskrbi g. Avgust Čop, ki vse telovadce, ta¬ ko naraščajnike, kakor tudi čla¬ ne, temeljito nauči. Rojaki so telo¬ vadce nagradili z močnim ploskanjem. Za fanti so zopet nastopili naraščaj¬ niki iz Morona. Pod vodstvom g. čo¬ pa so skakali v višino in daljavo z me¬ sta in z zaletom. Nekateri so pokazali kar lepe skoke. Nastop telovadne vrste pod vodstvom g. Avgusta čopa je sprožil navdušeno odobravanje. Rojaki so telovadce pozdra¬ vili s pleskanjem že ob korakanju na športno igrišče. Na bradlji so pa nato izvajali lepe in težke vaje gg. Avgust čop, Milan Zajc, Franc Miklavc, Rok Kurnik, Matevž Vodnik, Tone Javoršek in Gabriel Vrečar. Nastop teh fantov nas je živo spominjal na take telovad¬ ne nastope Orlov in Sokolov v domovi¬ ni. Naslednjo točko no imela dekleta iz San Martina, ki so tokrat prvič nastopi¬ la z ostalo slovensko mladino na Pri¬ stavi. Rojaki so jih navdušeno pozdravi¬ li. Nastopila so z rajalno simbolično vajo s krogi na plesno glasbo. Ko so jo zaključila in zapuščala igrišče, ji je z vseh strani odmevalo iskreno priznanje. (Nadaljevanje na 4. strani) in hrvatski kolikor je bil slovenski. Bil je človek Jugoslavije. Nekoč je za Ju¬ goslavijo tvegal svoje življenje čisto stvarno in neposredno. Povedal mi je ti¬ ste dogodke in slikal jih je zelo živah¬ no. Prosil sem ga tedaj, naj to napiše. Obljubil mi je. Morda se bo to še našlo med njegovimi papirji, če bi bil naredil samo to in nič več, bi bilo dovolj, da njegov spomin trajno živi med nami vsemi. Vplival je pomirjujoče v tem na¬ šem nesrečnem sporu v emigraciji. Od¬ šel je polagat račun “Bogu na istinU”. Mislim, da je odšel tako mirne vesti, da ga lahko zavidamo. Moja družina in jaz sam smo izgubili v njem velikega pri¬ jatelja, naš skupni ideal pa nenadomest¬ ljivega borca, delavca, ki je delal v ti¬ hoti, brez reklame. Taki prijatelji in ta¬ ki borci so redki, zelo redki, spomin na¬ nje pa je toliko dražji. Prosim Te, dra¬ gi Krek, da Ti in Tvoji Slovenci sprej¬ mete naše sožalje ob izgubi tega svoje¬ ga prijatelja in sodelavca. Tvoj Milan ŠKOFOVI OBISKI V EVROPI SOŽALJA OB SMRTI DR. KUHARJA M. KREK OD PO Četudi hodimo k pogrebom z lučjo vere, ki nam dopoveduje, da je smrt le sprememba življenja, je vendar lečitev, ki je bistvo pogreba, in slovo od pokoj¬ nega, huda reč, tem hujša, čim večja je izguba. Na praznik Vseh svetnikov smo v Bridgeportu, spremili k zadnjemu poč : t- ku zemeljske ostanke Dr. Alojzija Ku¬ harja. Naša družba je z n'im izgubila mnogo več kot po videzu izgleda. Bil je med najsposobnejšimi, najpridnejš : mi in najbolj požrvovalnimi zagovorniki slo¬ venske pravice. Kar naenkrat se je steklo to življe¬ nje, ki mu je bila prava in resnična vsebina: molitev, trpljenje in delo za naše ljudstvo. V nedeljo dne 26. okto¬ bra zvečer je še pet četrt ure predaval v župnijaki dvorani sv. Cirila v New Yorku o pomenu 29. oktobra kot narod¬ nega praznika. Potem je legel in se ni več zbudil k polni zavesti. In na dan 29. oktobra ob petih zjutraj je šla njegova duša k Gospodu. Nekako isto uro se je začel njegov dan v večnosti kot je imel navado vstajati v svoj delovni dan v tem življenju. S križem in sv. mašo je dan začel, z mo¬ litvijo ga je končal. Duhovnik je bil in ostal tudi, kadar je opravljal časni¬ karske, uredniške, diplomatske ali poli¬ tične posle. Duhovnik, ki se trudi, da bi vse, kar počne, bila molitev. TrpUenje. Vsaj zadnjih dvajset let je bil bolan, tako bolan, da mu ni minil dan brez znatnih telesnih bolečin. Pa ga vse to ni oviralo, da ne bi delal s polno vztrajnostjo po 14 in 16 ur na dan sko- ro prav do zadnje ure. Na življenjski poti je doživljal udarec za udarcem, tako, da mu je zadnja leta bolečina du¬ ha kar ležala na vsem obrazu in bila G R E B A značilnost njegovega obnašanja. Vse trpljenje je daroval na oltar Gospodov v prošnjah za srečo Slovencev. Delo. Pokojni je bil nenadkriljivo pri¬ den, vztrajen in uspešen časnikar in pisec. Obilne talente, ki mu jih je Bog dal, je zastavil v službo skupnosti in jih gnal z bičem svoje požrtvovalnosti, da nihče ni mogel z njim v korak. Pro¬ ste dni, nedelje in praznike, je pa spo¬ vedoval, pridigal v domačem in tujih je¬ zikih in maševal, kot da mu je dušr.o pa¬ stirstvo edini opravek. V malo ugodnejših razmerah bi pri¬ zadevanja tega izrednega moža nedvom¬ no rodila tudi zunanje uspehe. Tako pa bo šel v zgodovino kot tihi delavec v vinogradu Gospodovem in na slovensk : h njivah, ki je živel in umrl kot mučenec svojih želja in ciljev. Na sončnih pobočjih v Kotljah se mu je vnela želja, da bi vojeval pravi co za Slovence na Koroškem. Ta želja ga je vezala s pokojnim prof. Lamber- tom Ehrlichom po prvi svetovni vojni v Parizu. Kot Ehrlichov zaupnik in po¬ močnik pri mirovni konferenci je Kuhar neposredno sprejemal udarce in dož : vljal razočaranja, ko so padale krivične in nesrečne odločitve druga za drugo vse proti Slovencem. Ko je bila Koroška v celoti izgubljena v korist Avstrije, po¬ leg dr. Ehrlicha nihče ni toliko trpel kot Kuhar. Pa ni obupal. Kot študent v Parizu in Londonu, kot izeseljenski komisar v Franciji, kot urednik Slovenca v Ljub¬ ljani je zgradil mrežo zvez po Evropi, hodil na vse mednarodne sestanke in posvete z namenom, da bo izkopal ali ustvaril priložnost, ki bi vzbudila zani¬ manje za slovenske narodne manjšine, zlasti koroške Slovence. V iskanju po¬ datkov je prodrl v centralni zaupni u- rad v zaščito nemštva v srednji Evropi, dobil prepise nemških statistik o Slo¬ veniji in nemške predvojne načrte z na¬ šo zemljo. Kot eden najbolj informira¬ nih in razgledanih časnikarjev je zato mogel tudi kot zunanjepolitični komen¬ tator ljubljanskega radi a biti izviren in trdno siguren v svojih tolmačenjih ter točen v napovedih. Ker je vedel za nem¬ ške načrte z nami, je vsa svoja kopja usmeril proti tej nevarnosti. Med 27. marcem 1941, tistim dnem, ko je klika oficirjev v Belgradu izvedla uajnesrečnejši puč v zgodovini Srbov, Hrvatov in Slovencev in 6. aprilom, dnem, ko sta Hitler in Mussolini rapadla Tugoslavijo, se je v Ljubljani pogosto sestajal izvršni odber Slovenske ljud- -ke stranke. O usodnem razvoju je iz Belgrada hodil poročat pokojni predsed¬ nik stranke Dr. Kulovec ali pa je poro¬ dila prinesel Miloš Stare, ki je v tistih ’neh bil stalno na vlaku med Ljubljano n Belgradom. Pri taki seji je izvršni odbor sklenil: 1. Naj Franc Gobrovšek, tedanji načelstveni ravnatelj Za¬ družne Zveze v Ljubljani in Alo : zij Ku¬ har, urednik Slovenca odpotujeta v ino¬ zemstvo in tam ostaneta in delujeta v dobi vojne kot naša zastopnika. 2) Naj 'lovenska zastopnika v vladi dr. Kulo¬ vec Franc in dr. Krek Miha ostaneta v vladi in v slučaju vojne gresta z njo, kamorkoli se bo premaknila iz presto- lice, tudi v inozemstvo. Na ta način je izvršilni odbor hotel zagotoviti, da bi Slovenci v slučaju so¬ vražne okupacije imeli v svobodnem svetu svoje zastopnike, naj bo vojna u- soda Slovenije in Jugoslavije kakršna¬ koli. Kuhar in Gabrovšek sta odpotova k sreči še pravočasno. S seboj sta nosila Kulovec kot predsednik, pisec teh vrstic samo pooblastila, ki jih je podpisal dr. pa kot glavni tajnik stranke. Tako se je zgodilo, da smo Gabrovšek Kuhar in jaz med drugo svetovno vojno in potem najtesneje sodelovali. Danes nas gotovo nihče ne zavida. Izgledi za ugoden razvoj naše narodne usode, ki so bili ob začetku 1941, so se zmaličili, ko je komunistična revolucija v Srednji Evropi požela svoje strašne sadove. Tedaj, ob koncu vojne, spomladi 1945, je celo prišlo do nasprotij med pekojnim Kuharjem, ki je bil v Londonu, pok. Gabrovškom, ki je bil v New Yorku, in menoj, ki sem bil v Rimu. Dočim sva z Gabrovškom stala na stališču, da s ko¬ munističnimi partizani in partijo ne moremo in ne smemo imeti nobene zve¬ ze iz načelnih razlogov in zato, ker do¬ ma tako zvezo odklanjajo vsi demokra¬ tični Slovenci, je dr. Kuhar v nekate¬ rih govorih preko londonskega radija pozival, naj se člani slovenskega domo¬ branstva priključijo partizanom. Govo¬ ri so imeli ponekod težke posledice. Bi¬ lo je tedaj strašno hudo. Ko sem pa po vojni videl, da so slo¬ venski begunci sprejeli v Angliji dr. Ku¬ harja za svojega izseljeniškega duhovni¬ ka in svetovalca, sem to dejstvo sma¬ tral za dokaz, da je še ohranil zaupa¬ nje, tako, da bo mogoče izkoristiti nje¬ gove brijantne časnikarske zmožnosti za slovensko narodno, protikomunistično stvar. Dr. Kuhar je potem prišel v Združene Ameriške Države in delal v uradu Svobodne Evrope v New Yorku z odličnim uspehom. Sam je našel prili¬ ko, da je govoril o tistih svojih radij¬ skih govorih. Na vprašanje: Zakaj? je odgovoril: “Da bi rešil življenja domo¬ brancev”. Nič več ga nisem vprašal. Kot takrat, mi je tudi ob grobu pri¬ šel pred oči ta film dogodkov in spet me je prevzelo, le pred grobom še moč¬ neje kot takrat: Lojze je bil tako mo¬ čan, da je zaradi bližnjega in naroda svojega žrtvoval vse, celo svoje dobro ime. Samo Vsemogočni ima oceno in nagrado za tako dušo. Po objavi obsednega stanja zaradi huj¬ skanja peronističnih ter komunističnih funkcionarjev delavstva petrolejske in¬ dustrije na stavke v protest proti pogod¬ bam, ki jih sklepa vlada z raznimi ame¬ riškimi petrolejskimi družbami, je poli¬ cija po vsej republiki izvršila številne aretacije. Od peronistov je policiji padel v roke med drugimi John 'W. Cook, Pe¬ ronov namestnik v stranki. Misleč, da se mu ne bo nič zgodilo, se je vrnil iz emigracije domov. Ob prihodu ga je po¬ licija aretirala, sodišče pa takoj obja¬ vilo sklep, da so njegovi prestopki tako težki, da ne more biti deležen amnestije. Večino aretirancev so po zaslišanju iz¬ pustili, kakih 70 so jih pa z vojaškimi letali odpeljali v zapore na Ognjeno zemljo. Sredi akcije, ki so je imele oblasti s peronisti in komunisti, je izbruhnila na dan huda notranjepolitična kriza v vladni intransigentni radikalni stranki. Postalo je namreč očitno, da obstojajo razlike v pogledih na razna vprašanja med predsednikom in podpredsednikom dr. Gomezom. Podpredsednik dr. Gomez je prejšnjo sredo notr. min. dr. Vitolu izjavil, da ima od nekega častnika infor¬ macije, da vojska pripravlja udar in da vojaške oblasti nimajo več popolne kon¬ trole nad oboroženimi silami. Spričo ta¬ kega položaja bi po mnenju dr. Gomeza vlada morala izdati nujne ukrepe. Pred¬ sednik naj bi tudi povabil na razgovore predstavnike političnih strank ter morda sestavil tudi koalicijsko vlado, ki bi bi¬ la kos težkemu položaju. Predsednik naj bi se za dalj časa umaknil na bolezen¬ ski dopust, med tem ki pa vladne posle vodil on. Dr. Gomez je to informacijo sporočil tudi predsedniku dr. Frondiziju, ki je predlog o konzultiranju predstavnikov političnih strank ter za sestavo koalicij¬ ske vlade odločno zavrnil. Glede infor¬ macije o pripravah za državni udar je pa dejal, da bo takoj odšel v predsedstvo vlade, kjer bo v polni meri prevzel odgo¬ vornost, ki mu jo daje ustavni položaj, katerega zavzema po volji ljudstva. Po prihodu v vladno palačo je imel dr. Frondizi sestanek z drž. tajniki za voj¬ sko, mornarico in letalstvo. Obvestil jih je o informaciji, ki jo je dobil od dr. Go¬ meza, nakar so predstavniki oboroženih sil predsednika zagotovili, da ga vojska, mornarica in letalstvo podpirajo kot no¬ silca ustavne oblasti. Javnost se je vpraševala kdo naj bi pripravljal prevrat, ko n. pr. prejšnji predsednik gen. Aramburu o tem ni imel niti pojma. Strankin aparat intransi- gentne radikalne stranke se je ves obrnil proti podpredsedniku dr. Gomezu. Sesta¬ li so se poslanci in senatorji te stranke Obsodili so Gomezovo zadržanje v tem položaju in sprejeli sklep, da mora od¬ stopiti kot podpredsednik republike, če pa ne bi odstopil, bodo proti njemu za¬ čeli politični proces. Obsodila ga je tudi stranka in izključila iz svojih vrst. Demonstracije proti dr. Gomezu so do¬ segle višek prejšnji petek, ko je gruča ljudi vdrla v prostore senata ter vpila proti dr. Gomezu, da je izdajalec, da mo¬ ra odstopiti itd. Dr. Gomez je v radio¬ gramu zaprosil predsednika dr. Frondi- zija naj odredi, da bo policija zavarova¬ la njegovo življenje ter življenje članov njegove družine. Tega dne je postalo znano tudi ime častnika, ki je prinesel dr. Gomezu novico o pripravah za udar. Je to polkovnik Oktavij M. Quijano Se- mino, nečak pok. dr. Quijana, ki je bil podpredsednik republike pod Peronom. Polkovnika Quijana so aretirali. Med tem so nastopili posredovalci med Frondizijem in dr. Gomezom, katerega so nagovarjali naj bi odstopil, da bi se tako politična kriza zaključila. Prišlo je tudi do osebnega sestanka med predsed¬ nikom in podpredsednikom. V javnost je prišlo neuradno poročilo, da je na tem sestanku dr. Gomez pristal na ostavko toda pod pogoji, da stranka prekliče nje¬ govo izključitev in obsodbe, prav tako pa tudi kluba poslancev in senatorjev. Nekateri so vedeli tudi povedati, da je dr. Gomez na svojo ostavko vezal tudi ostavko notr. min. dr. Vitola. Objavljeni sta bili tudi pismi, ki sta si jih izmenjala predsednik in podpredsednik. Dr. Gomez v pismu pravi, da je v vsej tej zadevi treba odgovoriti na vprašanje ali je bil on pošten in zvest sodelavec dr. Frondi¬ ziju ali pa izdajalec in ničvrednež. Dr. Frondizi je pa v pismu priznal, da so obstojala nasprotja med njim in pod¬ predsednikom in da je zaradi tega trpe¬ lo delo vlade, za kar pa po ustavi nosi vso odgovornost on sam, ne pa podpred¬ sednik. Izjavlja pa, da dr. Gomez ni izda¬ jalec, ampak poštenjak in zvest sodela¬ vec. — V torek pop. je dr. Gomez po¬ dal ostavko kot podpredsednik. Buenos Aires, 20. XI. 1958 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Ilovice iz SCovenije* Za letošnji kongres Zveze komunistov Jugoslavije, ki je bil, kot znano, v [Ljub¬ ljani v preurejenih in razširjenih, pro¬ storih Ljubljanskega velesejma za Beži¬ gradom in je državo stal težke milijo¬ ne, so jugoslovanski komunisti izvedli najstrožje varnostne ukrepe. Hoteli so se zavarovati pred kakim presenečenjem informbirojevcev doma in morebitnim napadom od zunaj s strani Sovjetske zveze odnosno njenih satelitov. Tako so policijsko moštvo v Ljubljani izredno pomnožili s pritegnitvijo najboljših mi¬ ličnikov iz ostalih republik. Ljubljano so razdelili v razne varnostne pasove, ki so bili vsi dobro zastraženi. Najbolj seveda vse področje za Bežigradom, kjer je bil kongres. Zadnji varnostni pas se je raztegal na črti .Št. Vid-Ježi- ca-Sv. Jakob-Devica Marija v Polju in v enakem premeru dalje okoli Ljublja¬ ne. Da pa miličniki ne bi preveč vzbu¬ jali pozornosti, so varnostno policijsko službo zakrivali s tem, da so usmerjali promet. Silno so motrili na vse, ki so prihajali v Ljubljano. Za zavarovanje | pred morebitnimi letalskimi napadi od zunaj so pa na vseh višjih vrhovih v Sloveniji postavili moštvo, ki je mora¬ lo skrbno paziti, če bi se nad državnim področjem pojavila kaka tuja letala. Prva taka opazovalnica je bila že na razglednem stolpu na Pohorju, nato so se pa vrstile po vseh višjih postojan¬ kah vse do Ljubljane. Ljubljano samo in njeno okolico so pa komunisti zava¬ rovali s protiletalskimi topovi, ki so bi¬ li postavljeni n. pr. na šišenskem hribu v Ljubljani, pri Sv. Katarini in drugod. Umrli so. V Ljubljani: Marija Pod¬ boj, roj. Lešnjak, Igor Radič, Jože Križ¬ man, uslužbenec mestne plinarne, Dolfe Ucman, mesarski mojster, dr. Luče Treo, sodnik in odvetnik, Janez Jenko, upok., Rudolf Podpac, žel uradnik v p., Ida Vidovič, vdova po predsedniku okrož¬ nega sodišča v Celju, Lovro Jekovec, krojač v p., Mihalina Bukovnik, roj. Dziedzic, dr. Jože Lebar, višji poštni svetnik v p., Ivana Gašperšičeva, roj. Magajna, Hinko Ilaš, višji poštni urad¬ nik v p., Marija Podbojeva in Tončka Bukovec, roj. Erjavec iz Vaš, Ivan Gaj¬ šek, žel. uslužbenec v Šempetru v SaV. dolini, Minka Mithans, učit. v p. v Slo¬ venj gradcu, Karel Tinta v Kranju, Ja¬ nez Rihar, zlatomašnik in župnik v Dolskem, Vinko Sameja in Dušan Vid¬ ma!', uslužbenca podjetja Elekro Ljub¬ ljana — okolica se smrtno ponesrečila v Domžalah, Janez Križaj, mesarski moj¬ ster na Homcu, Marija Mrzlikar, roj. Blažič v Dragi pri Dravljah, Janez De¬ bevec, zlatomanik-župnik v Bodanjah pri Vipavi, Franc Pukšič, utonil v Dra¬ vi pri Ožboltu, Peter Polajnar v Kokri, Valentin David, vodovodni mojster v p. v Celju, Simon Milač prof. v Tržiču, Jo¬ že Zagoričnik, elektromonter v Šempe¬ tru v Sav. dolini, Marija Prus, roj. Kranjc, vdova po odvetniku v Sloven¬ skih Konjicah, Uršula Kattauer, upok. v Dobrunjah, Ciril Kafol, ravnatelj šole v p. v Ptuju in Marija Grum, roj. Koma- tar v Sp. Kašlju. Dr. Jože Vilfan, dosedanji Titov ge¬ neralni sekretar, je bil v volilni enoti, ki obsega občini Metlika in Semič, pri nadomestnih volitvah izvoljen za poslan¬ ca republiškega zbora. Po izvolitvi je postal član Izvršnega sveta LRS in na¬ to podpredsednik tega sveta. Tito mu je ob nastopu novega položaja dal odliko¬ vanje Jugoslovanske zastave 1. stopnje. Za novega Titovega generalnega tajni¬ ka v predsedstvu republike s položajem drž. sekretarja je imenovan Leo Mates, Titov veleposlanik v USA. SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES Pogreb Ičke Omerzu, roj. Krušič Bariloške Slovence je hudo prizadela smrt dveh mladih naseljencev. V soboto dne 8. 11. se je smrtno ponesrečil Slavko Zbornik - Koledar Svobodne Slovenije ZA LETO 1959 V PREDNAROČILU IN PREDPLAČILU DO VKLJUČNO 7. DECEMBRA SAMO 92 PESOV Obsega 288 strani in veliko slik ★ POHITITE S PREDNAROČILOM! Bavdaž, v ponedeljek lO.ll.t.l. pa je ne¬ nadno umrla ga. Ička. V nedeljo je še tolažila Bavdaževe ob hudi izgubi. Poču¬ tila pa se je že ves dan precej slabo, v ponedeljek se ji je zdravje navidezno zboljšalo. Popoldne je ravno zaradi iz- bfejšanja šel rnož na delo, ko pa se je vrnil ob pol petih, jo je našel mrtvo. Zdravnika, ki sta takoj prišla, nista več mogla pomagati. Dr. Grzetič ji je dal sicer enjekcijo za okrepitev srca in po¬ skušal z umetnim dihanjem, a zaman. Gospo so položili na mrtvaški oder, vsi Slovenci pa tudi Hrvati iz Bariloč in do¬ mačini so prihajali poslavljat se od nje. Saj nihče ne bi mogel slutiti, da bo v ta¬ ko kratkem času nehalo biti njeno srce. Bila je komaj 5 mesecev poročena; v Direnccion Nacional de Migraciones e deloma ukinila omejitve naseljevanja v Argentini. Tako se zdaj zopet spreje¬ majo prošnje za vpoklic bratov in se¬ ster ter celo nečakov (nečakinj). Doku¬ menti so isti kot prej. Seveda spreje¬ manje prošenj še ne pomeni, da bodo vse ugodno rešene. Razen tega se pred¬ pisi neprestano menjavajo, zato je prav, da gre vsakdo prej v omenjeno državno pisarno (Oficina de Informes, Paseo Colon (560, od 7,30 do 17) in se dobro informira. AMERIŠKA DRAMA NA NAŠEM ODRU (Tennessee Williams: Kristalna menažerija) Sodobna gledališča odpirajo ameri¬ škim dramatikom vedno bolj svoja vra¬ ta. Med najpogosteje igrana dela spa¬ dajo dela severnoameriških avtorjev. Eugene 0’Neil, Artur Miller in Tennes¬ see Williams spadajo med glavne stebre sodobne dramatske umetnosti. Slovenska kulturna akcija je vključi¬ la v svoj letošnji program dela Tennes¬ see Williamsa: Kristalna menažerija. Dramska prireditev v soboto dne 29. no¬ vembra v župnijski dvorani v Ramos Mejia bo zaključek njenih letošnjih pri¬ reditev. Delo je pripravil za oder in oskrbel tudi sceno Marijan VVillempart, ki je znan med nami kot igralec, režiser in pisatelj. V letu 1954 je bila prav Slov. kult. akcija, ki mu je dala pobudo, da je končal svoje prvo dramsko delo "“Zadnji krajec”. Krstna predstava je doživela izredno lep uspeh in mnogi odri v zamejstvu so jo že predstavili svojemu občinstvu. Še jprej pa je v okviru SKA postavil na oder svojo pri¬ redbo Pregljevega Azazela in tudi z njim pokazal, kako je močan v zamislih in teatrskih prijemih. "VVillempartova gledališka pot je dol¬ ga in je zlasti na odrih v begunstvu do¬ živela poseben razmah. Kot prvo delo je .v taborišču režiral delo J. Vomber- garja “Voda”, za tem je pripravil iz¬ vedbo Shakespearovega “Hamleta” v predstavi na prostem. S sodobno ame¬ riško dramo se je prav tako srečal že v tem času, ko je postavil na oder Stein¬ beckovo delo “Mesec je zašel”. Enako je v begunski dobi dal na oder Pavla Golie “Jurčka” in “Mikicvo Zalo”. Ko je prišel v/ Buenos Aires, se je brž pridružil tistim, ki so se zavedali, kakšno važnost ima med nami ohranitev tradicije ljubezni gledališki umetnosti. Režiral je Finžgarjevega “Divjega lov¬ ca”, nato Molierovo “šola za žene”, Hebbela “Genovefo”, Moliera “Scapino- ve zvijače” in izvirno delo Stanka Ko¬ cipra “Svitanje”. Poleg tega, da prinaša na oder mo¬ derno ameriško dramo, pa opravlja VVil¬ lempart lep korak naprej, ko je priteg¬ nil k sodelovanju skupino gostov, ki jim je pri srcu ista ljubezen kot je vedno prevevala njegovo delo: v vztrajni zve¬ stobi požrtvovalnemu delu na odru raz¬ širiti krog tistih, ki hočejo okrepiti šte¬ vilo ustvarjalcev na cdru. f SLAVKO BAVDAŽ Dne 8. novembra t. 1. se je pripetila na železniški progi Bariloche-Bahia Blanca težka nesreča. Na postaje Win- ter se je naš bariloški rojak Slavko Bavdaž sklonil predaleč iz vlaka, ki je vozil s polno brzino, in zadel ob steber vodne črpalke. Udarec ga je zagnal iz vagona in fant je bil na mestu mrtev. Pokojni Slavko, ki bi bil prav v no¬ vembru izpolnil svojih 18 let, je pred¬ stavljal nado slovenskega bariloškega planinstva. Kljub, mladosti se je kot smučar in plezalec že krepko uveljavil. V smuškem teku se je preteklo zimo kvalificiral kot drugi argentinski tekmo¬ valec in kot tretji južni Amerikanec. Dosegel je tudi slovensko prvenstvo za letošnje leto. Mnogo je obetal kot ple¬ zalec in prav te dni je zaključil štiri¬ najstdnevni tečaj argentinske planinske zveze (FASA), na katerem je sodelo¬ val kot pomočnik gorskega vodnika Carla Sonntaga. Uspešno je vodil svo¬ je naveze preko raznih smeri v Lopezu in udeležil se je tehničnih vaj v skali in ledu. Med prijatelji in znanci je bil mladi gornik cenjen kot izredno bister, okre¬ ten in sposoben fant, v šolah pa se je odlikoval kot nadarjen študent, saj je pravkar zaključeval gimnazijo in nje¬ gove sanje so že romale po 'fakultetah Buenos Airesa in La Plate. Žal je prerana smrt prekinila upa- polno življenje in odvedla vrlega planin¬ ca v lepše in še svetlejše življenje. Pogreb Slavka Bavdaža je bil v Ba- riločah dne 10. novembra t. 1. na tamoš- nje pokopališče. Tragično preminulega rojaka je na njegovi zadnji poti sprem¬ ljalo veliko rojakov in prijateljev. Poleg številnih Slovencev in Hrvatov je bila močno zastopana bariloška srednješol¬ ska mladina, planinci in smučarji. Pred odprtim grobom se je od pok. Slavka Bavdaža poslovil v lepem govo¬ ru dr. Vojko Arko. Težko prizadeti družini naše iskreno sožalje! Bariloče pa se je preselila pred tremi meseci. Ker je želela biti pokopana blizu svojega očeta, so jo sorodniki prepeljali v Buenos Aires. Vsi Bariločani so je spremili na postajo, y petek dopoldne pa so jo v domačem stanovanju v Buenos Airesu položili na mrtvaški oder. Priha¬ jali so se poslavljat od nje tudi tukaj¬ šnji znanci in prijatelji in molili za po¬ koj njene duše ter tolažili užaloščenega moža, mamo, sestro in brata. V soboto 15. nov. 1958 pa so jo poko¬ pali na pokopališču Flores. Nekaj pred četrto uro je prišel g. župnik Gregor Mali in opravil na stanovanju molitve za umrle. Ob štirih pa so jo položili na mrtvaški voz. Mnogo rož in vencev, tu¬ di oni iz Bariloč, so jo spremljali prav do konca. Na zadnji poti so jo spremili mnogoštevilni prijatelji in znanci, Slo¬ venci in domačini. Na pokopališču je g. župnik Mali blagoslovil grob, izmolil po¬ grebne molitve za rajno in za vse umrle. Nato pa se je v kratkem govoru spom¬ nil pokojnice in bodril užaloščene sorod¬ nike. Iskreno sožalje izreka možu in sorod¬ nikom tudi Svobodna Slovenija. LANUS Poroka. V soboto 15. novembra sta s poročno mašo sklenila zakonsko zvezo g. Lovre Jan in gdč. Zdenka Virantova. Po¬ ročno mašo je imel g. Franc Jakop iz San Nicolasa, ki je mladi par tudi poro¬ čil. Za priči sta bila: nevesti njen oče g. Jože Virant, ženinu pa g. Maks Osojnik. Med poročno mašo so peli otroci iz la- nuškega mladinskega pevskega zbora, ki ga je vsa leta vodila nevesta. Dve pesmi so pa zapeli tudi Gallusovci, s katerimi je vsa leta prepeval ženin. Obema želi¬ mo ob vstopu v novo življenje mnogo sreče in božjega blagoslova. Prireditev. Namesto tradicionalnega martinovanja smo imeli 9. novembra odrsko prireditev, sestavljeno iz štirih točk sporeda. Najprej je nastopil vaški GLEDE NALOŽB DENARJA SEDAJ VEDO ŽE VSI: V TOČNOSTI OB IZPLAČILU ČEZ "PROMET" GA -NI. I* R O M K T S.K.L. (edina družabnika brata Krištof) Cap. $ 100.000.— 25 de Mayo 533 - 3. nadstropje T. E. 31-6435 Buenos Aires FRANC GRILC — 70. LETNIK V krogu svoje družine je g. Franc Grilc slavil v nedeljo 9. nov. svoj 70 let¬ ni rojstni dan. Rodil se je lo. nov. 1888 v Stiski vasi, župnija Cerklje pri Kranju. Komaj 12 let star je odšel z materjo v Trst. Kma¬ lu je moral prijeti za delo. Nastopil je službo kot kočijaž pri velikem podjetju ter je polnih 11 let prevažal blago iz pri¬ stanišča v mesto, nato je pa odšel v Ameriko. Ko je pred 1. svet. vojno na¬ stopila tam kriza, se je odločil za vrnitev v domovino. Med vožnjo domov je izbru¬ hnila vojna. Angleži so ladjo pretregli ter vse potnike odpeljali v ujetništvo. Po večkratnem preseljevanju iz tabori¬ šča v taborišče je g. Grilc dobil delo na kmetih. Bil je prost, le od časa do ča¬ sa se je moral zglašati pri policiji. Ta¬ ko je' dočakal konca vojne. Leta 1919 se je vrnil domov, še isto leto se je poro¬ čil z Marijo Mežan in se priženil na njen dom v Andergas, v župniji Velesovo. Za¬ poslitev je imel pri stavbeniku g. A. Mavriču v Ljubljani, nato je delal kot tesar v domačem kraju, v zadnjih letih pa je bil znova zaposlen v stavbni stroki na Golniku in Jesenicah. S trdim delom in pridnostjo ter varč¬ nostjo svoje žene si je zgradil novo in lično domačijo, da bi lahko v miru pre¬ živel svoja stara leta, pa so prišle dru- Vsak teden ena BODI MI ZDRAVA Bodi mi zdrava, rožica zala, v tihi samoti skriva te vrt. K tvojim vonjavam, rajskim dišavam, v sončnih je žarkih pot mi odprt. Cvetje rdeče veter razmeče, tebe in mene čas zaduši. Torej bod zdrava, rožica zala, dokler še sije rajska pomlad. ge razmere. V domovini je zavladal ko¬ munizem, Jubilant se je pred njim z dru¬ žino umaknil na Koroško. Begunska leta je preživel v taborišču Peggez in Spittal. V Argentino je prišel leta 1949. Naselil se je v Mendozi, kjer je bil nazadnje za¬ poslen v velikem mizarskem podjetju. Pred tremi leti se je preselil v Buenos Aires, kjer si je v Villa Libertad — San Martin kupil nov dom. Do lanskega leta je delal še na stavbah, pozneje je pa zaradi bolezni moral to delo opustiti. V srečnem zakonu se mu je rodilo 8 otrok — 5 sinov in tri hčere. Dva sino¬ va sta umrla že doma, sinova Stanka in Ivana pa so Angleži kot domobranca vr¬ nili z Vetrinja ter so ju doma pobili ko¬ munisti. V Argentini živi z ženo Marijo in še edinim sinom Jožetom, ki mu je ostal, da mu je v oporo na stara leta. Hčerka Micka, por. Grošelj, živi v Men¬ dozi, ostali dve, Ivanka, por. Klobovs in Marjeta, por. štefe, pa v Vel. Buenos Airesu. G. Grilc je bil vseskozi zaveden Slove¬ nec in praktičen katoličan. Politično je bil vedno pristaš SLS. V Argentini je naročnik naših listov ter po svojih močeh vedno rad podpira dobro slovensko stvar. Grilčevemu očetu k življenjskemu slav¬ ju čestitamo ter mu želimo še mnogo let. pevski zbor z venčkom narodnih in umet¬ nih pesmi, ki so takoj vžgale in ustvari¬ le dobro razpoloženje med občinstvom, ki je popolnoma zasedlo dvorano. Na¬ slednja točka sporeda je bila novost za vas. Nastopil je namreč glasbeni trio: Hladnik-Stanič in Goljevšček, ki veliko | obeta in za katerega upamo, da se bo še mnogokrat pokazal na naših priredit¬ vah. Sledil je operetni nastop ČEVLJAR IN VRAG v novi verziji. Odlično sta odigrala naslovni vlogi gg. Papler in Stanič. Zadnja točka pa je bila burka v dveh dejanjih ZDRAVNIKOV STREŽ¬ NIK. V njej se je poleg starih preizku¬ šenih igralcev lepo izkazalo tudi nekaj mlajših moči. Z delom obojih so bili nav¬ zoči popolnoma zadovoljni, kar je pose¬ bej pričalo njih ploskanje ob zaključku priredive. Mozaiki v naši dvorani. S skupnimi napori smo pred kratkim v društveni dvorani položili mozaike. Zanje se je sklepu zadnjega rednega občnega zbora društva SLOVENSKA VAS izvedla med dvorani položili mozaike. Zanje se je po vaščani denarna nabirka, ki je pokrila skoro polovico stroškov. Preostanek bo pa društvo krilo z dohodki raznih prire¬ ditev. ROSARIO Prejšnjo nedeljo je bil pri nas direk¬ tor g. A. Orehar. V nedeljo dne 16. no¬ vembra dopoldne je bila v cerkvi Marije Tolažnice maša s pridigo za Slovence. Po maši je bila obnovitev posvetitve Marijinemu Brezmadežnemu Srcu slo¬ venskih rojakov v Rosariu. V Rosario je bil krščen v soboto dne 15. nov. Aldo Daniel, sin Alda in Mari¬ je, roj. Mavrič. Krstni boter je bil Fran¬ cisco Sala, botra Ljudmila Kapelj, por. Kriste, krstitelj otroka pa g. direktor A. Orehar. MENDOZA Nekaj kronike slovenskega pevskega zbora v Mendozi Neutrudljiva delavnost našega pev¬ skega zbora je zares vsega občudovanja vredna. Računati moramo namreč z ve¬ likimi žrtvami, s katerimi so združene za pevce pevske vaje, ki jih imajo v rednih razmerah po dve tedensko, če je sila pa še več. Poleg rednega sode¬ lovanja pri naši slovenski službi božji, pri verskih in prosvetnih prireditvah je pa še posebej omembe vredno veliko po¬ slanstvo, ki ga zbor vrši v tukajšnjem mendoškem verskem življenju, za kar je deležen toplega priznanja mendoške verske javnosti na splošno, posebej pa še s strani najvišjih cerkvenih oblasti. Ob vsaki količkaj večji slovesnosti je zbor povabljen k sodelovanju s svojim petjem v najrazličnejše cerkve. Redno pa prepeva vse prve sobote v mesecu pri večernih mašah oo. mercedarijcev. Letos je v zadnjih osmih mesecih zbor gostoval pri raznih cerkvenih slovesno¬ stih 23 krat. Iz zadnjih tednov naj omenimo zlasti nekaj gostovanj, ki so bila posebej po¬ membna. Za farno žegnanje v Rivadaviji (60 km iz Mendoze) je zbor prepeval pri slovesni sv. maši ob priložnosti blago- slovitne novega cerkvenega stolpa. V bližini živi in službuje v bodegi Gargan- tini naš rojak g. Čad s svojo številno družino. Po maši so se pevci morali odzvati njegovemu prijaznemu povabilu in se odpeljati na njegov dom, kjer jim je bila pripravljena pravcata gostija. Za družino pa je bil to velik dogodek; saj je sredi povsem tujega življa zo¬ pet enkrat zadonela pod njihovo stre¬ ho naša domača pesem. Sv. Rozo Limansko je tudi letos zbor počastil za njen praznik v njej posve¬ čenem departamentu Santa Rosa, ki je 80 km iz Mendoze in mu že lepo vrsto let župnikuje g. Ivan Tomažič. Naši pevci mu vselej radi napravijo veselje in mu prihite na ta praznik prepevat, ko se zbere tamkaj mnogo ljudstva. Tu¬ di guverner z zastopniki provincialne vlade pride tjakaj na ta dan. Letos je zbor prepeval župniku pri njegovi ju¬ tranji maši, nato dopoldne pri slovesni peti maši, popoldne pri procesiji in na¬ to še pri popoldanski maši. Pa je bilo vmes še časa za okusen asado, za pri¬ stno kapljico in za našo pesem, ki jo g. župnik tako rad, pa tako redko čuje. 22. oktobra pa je zbor pel pri slove¬ sni maši zadušnici, ki jo je za pok. sv. očeta Pija XII daroval mendoški škof v frančiškanski baziliki. Mogočno je donelo petje ob spremljevanju velikih orgel. Navzoči so bili guverner, najvi¬ šji predstavniki pehotnih in letalskih . vojnih sil, odlični zastopniki cerkvenih in javnih oblasti ter številni verniki. Po maši je zbor zapel tudi Libera me in po opravljenih molitvah za sklep še Gallusov Ecco quomodo moritur iustus. In vedeti moramo, da je zbor pri teh svojih sodelovanjih poznan kot Coro Esloveno, torej predstavnik naše slo¬ venske emigrantske skupine, ki jo zares častno zastopa in predstavlja. Bb Strem 4. SVOBODNA SLOVENIJA Bs. Aires, 20. XI. 1958 - No. 47 SLOVENCI KANADA Župnijska hranilnica in posojilnica je imela za 8. november napovedan slav¬ nostni banket, na katerega so bili po¬ vabljeni člani in nečlani. Po banketu je bil prost razgovor, nato pa zabava. Pri¬ reditev je imela namen prikazati slo¬ venski javnosti korist, ki jih nudi ta de¬ narna ustanova. Prosvetno društvo Baraga ima ta me¬ sec na sporedu več kulturnih prireditev. Za nedeljo 9. novembra je bila napove¬ dana uprizoritev veseloigre Svojeglav- ček. V nedeljo 16. nov. je bil Cankarjev večer v spomin 40 letnice njegove smrti. PO SVETU 30. novembra bo pa pod okriljem tega društva Miklavževanje. Prosvetno društvo je ustanovilo mla¬ dinski odsek. Njegova naloga je zbrati mladino med 14 in 25 letom ter ji nudi¬ ti možnosti za kulturno, športno in dru¬ žabno udejstvovanje. V Montreal je nedavno prispel iz Bel¬ gije Zdenko Osana z ženo go Jacque- lino. Njegova življenska družica je Plamka, ki poleg svojega materinega jezika govori in piše še francosko, nem¬ ško in angleško. Po prihodu v Montreal se je takoj priglasil v slovensko du- hovnijo pri lazaristu Jožefu Časlu. KOROŠKA Nov val gonje proti dvojezičnim šo¬ lam na Koroškem. Z začetkom šolske¬ ga leta so ponovno proglasili šolsko stavko od 9. do 13. sept., v nekaterih drugih krajih pa je bila od 29.9. do 1.10 Ker pa je nekaj šol v pliberški okolici zaprtih zaradi otroških bolezni, so se¬ veda tudi te bolne učence prišteli k stavkujočim. Kljub hudemu pritisku pa tudi te stavke niso našle odziva pri lju¬ deh. Razni koroški nemški listi seveda hu¬ do napadajo dvojezične šole, vse v ge¬ slu: Vse, kar je slovenskega, mora biti na Koroškem izbrisano. Tej gonji se je končno pridružila tudi koroška dežel¬ na vlada, ki je v socialističnih rokah. Deželna vlada je 5. sept. dala glavar¬ ju naslednji predlog o šolstvu: § 1: Učni uspeh se sme ocenjevati le po možnostih otroka v njegovem mate¬ rinem jeziku. § 2. Pouk slovenščine od 4. razreda dalje ni obvezen predmet. Narodni svet koroških Slovencev je v slovenskih listih odločno odklonil ta predlog, posebno, ker krši državno po¬ godbo z dne 15.5.1955. V članu 7, § 2 te pogodbe se glasi: “Avstrijski državljani slovenske in hrvatske narodnosti na Koroškem, Šta¬ jerskem in Gradiščanskem imajo pra¬ vico do osnovnega pouka v slovenskem ali hrvatskem jeziku 'in do sorazmerne¬ ga števila lastnih srednjih šol; v tej zvezi bodo šolski učni načrti pregleda- KUPUJTE PRI TVRDKAH, KI OGLA¬ ŠAJO V SVOBODNI SLOVENIJI. ni in bo ustanovljen oddelek šolske nad¬ zorne oblasti za slovenske in hrvatske šole”. Deželni glavar je 23.9.1958 izdal od¬ lok, v katerem spreminja določbe ustav¬ nega zakona v smislu prej navedenega predloga deželne vlade. Narodni svet koroških Slovencev ie ob tem proti¬ ustavnem dejanju izdal poseben poziv, v katerem zavrača ta odlok deželnega glavarja. Obenem pa poziva slovenske starše, naj ne odjavljajo svojih otrok, marveč naj jim še naprej omogočajo u- čenje slovenskega jezika. Izjava narodnego sveta se zaključuje z besedami: “Slovenci na Koroškem smo se vedno morali za svoj narodni ob¬ stoj trdo boriti in samo zaradi svoje stanovitnosti še danes obstojamo. Pre¬ živeli smo že hujše ukrepe in vzdrža¬ li, kajti vemo, da je pravica na naši strani. Oprti na to prepričanje, stopa¬ mo v to novo preizkušnjo”. NEKAJ IZ GOSPODARSKEGA ŽIVLJENJA V Italiji pride en avtomobil na vsa¬ kih 30 oseb. Leta 1957 je bilo registri¬ ranih 1.642.925 avtomobilov; proizvod¬ nja avtomobilov se je v istem letu po¬ večala za 12%. Ameriški turisti so leta 1957 porabili samo v Evropi 485 milijonov dolarjev, kar je za 2% več kakor predlanskim. Od januarja do julija t. 1. se je slo¬ venska industrija povečala za 7,3% v primeri z isto dobo 1. 1957, število oseb, zaposlenih v industriji, pa je poskočilo za 7%. V Italiji je vlada znižala odkupno ceno Slovenska kulturna akcija Gledališki odsek 2 Sobota 29. novembra 1958 ob 20. uri v župnijski dvorani R. Mejia TENNESSEE WILLIAMS: KRISTALNA MENAŽGRIJA Igra v dveh dejanjih Režija in scena: Marijan Willempart Nastopajo kot gostje: ga. Majda Uršič-Volovšek, ga. Radojca Kramer-šušteršič. gg. Tine Debeljak ml. in Tine Kovačič. Vstopnina: 20.— pesov (prvih šest vrst), 15.— pesov. DAN SLOVENSKE MLADINE (Nadaljevanje z 2. strani) Za nastop jih je skrb no pripravila gdč. Olga Prijatljeva. Prav enakega aplavza je bil deležen nastop deklic iz vseh slovenskih okoli¬ šev, ki so izvajale proste vaje, za njimi pa tudi nastop deklet iz Morona, ki so se izvrstno postavile z ljubko rajalno vajo na plesno glasbo. Nastop deklet je pričal, da so bile v dobri šole ge Eme Kessler-Blejčeve. Za zaključek javnega nastopa sloven¬ ske mladine na nedeljski prireditvi v Moronu so člani telovadne vrste izvaja¬ li razne vaje na drogu 'in krogih. Na drogu sta poleg že omenjenih članov te¬ lovadne vrste nastopila še Mirko Ber¬ čič in Lojze Grbec iz Lanusa. Fantje so zlasti na drogu pokazali izredno izvež- banost ter so skoro vsi z lahkoto izva¬ jali veletoče in druge težke vaje. Ljudje so vsem vajam sledili z živo pozornostjo ter so nastopajoče nagrajali z navduše¬ nim ploskanjem in odobravanjem. Na sporedu je bil tudi nastop mladih slovenskih skavtov iz San Martina. Ta točka je .morala odpasti, ker skavti za¬ radi prevoznih težav — stavke na nji¬ hovih kolektivnih linijah — na priredi¬ tev niso mogli priti. Po končanem sporedu so rojaki po¬ sedli okrog miz ter nato kljub hladne¬ mu vremenu prebili na pristavu še ne¬ kaj ur v razgovoru s prijatelji in znan¬ ci. Za postrežbo so skrbela dekleta in fantje. Nedeljski mladinski dan je znova po¬ trdil, da je slovenska mladina še vedno v ogromni večini vseskozi idealna; še vedno ima smisel za svoje organizacije in z ljubeznijo se oklepa vsega, kar je slovenskega. Z eno besedo: Je živ, zdrav ud slovenskega narodnega obče¬ stva v Argentini. Zato ne pozna nobe¬ nih ovir, se ne straši nobenih žrtev ka¬ dar gre za dobro in pošteno slovensko stvar. Samo tako je mogoče, da slovenska mladina vsako leto pripravi svoj mla¬ dinski dan. Vsa čast ji! V nedeljo je bi¬ la deležna splošnega priznanja in odo¬ bravanja. Ti izrazi globoke hvaležnosti naj ji bodo vzpodbuda za še povečano delo. Priznanje mladini je pa bilo obenem tudi izraz hvaležnosti tistim slovenskim staršem, ki svoje otroke pošiljajo v slo¬ venske tečaje in organizacije. Njihove žrtve so resnično velike. Da smo imeli v nedeljo na pristavi mladinski dan s tako pestrim sporedom, je moralo veli¬ ko slovenskih staršev voditi otroke te- dine in mesece na vaje, zatem čakati, da so bile končane in jih nato že v mra¬ ku in ponoči voditi domov. In končno: Iskreno zahvalo izrecimo vsem tistim, ki se tako nesebično žrtvu¬ jejo za slovensko mladino, da jo ohra¬ njajo zvesto Bogu in narodu. Po šolskih tečajih se z njo ukvarjejo naši kateheti, učiteljice in učitelji, za doraščajočo mla¬ dino pa se brigata mladinski organiza¬ ciji SDO in SFZ. Za vse javne nastope in prireditve pa nosijo vedno glavno breme ga Ema Kessler-Blejčeva, gdč. Olga Prijateljeva in g. Avgust Čop. Pr¬ vi dve naučita vaje dekleta, g. Čop pa telovadce in naraščajnike. Veliko je bi¬ lo njihovo delo. Naj imajo zavest, da je našlo polno priznanje pri vseh ude¬ ležencih mladinskega dne. In teh ni bilo malo! pšenici od 6.700 lir na 6.200 lir za stot. Zadnja leta je Italija pridelala več pše¬ nice, kot jo porabi za notranjo potro¬ šnjo. Prejšnja leta je morala uvažati o- koli 15 milijonov stotov pšenice, sedaj pa ji preostaja skoro ista količina. Pro¬ daja previška italijanske pšenice na sve¬ tovnih tržiščih pa dela velike skrbi vla¬ di, ki mora subvencionirati prodajo, ker je cena pšenice na tržiščih približno za 2.000 lir cenejša kot odkupna cena. PO ŠPORTNEM SVETU V domu “Partizana” v Trnovem je dne 26. 10. 58. imel burno sejo Upravni Odbor Zveze “Partizan” Slovenije. Od¬ bor je sklenil, da bo poslal na Kongres telesne kulture v Beograd 53 zastopni¬ kov. Pri drugi točki je prišlo do hudih obtožb proti IO Zveze Partizan Jugosla¬ vije. Na proslavo v Sutjesko je namreč odšlo le 92 slovenskih zastopnikov, na¬ mesto 150; se hujšo krivdo nosijo slo¬ venski zastopniki, ker niso prišli v slav¬ nostnih krojih. Vse to je IO očital Zve¬ zi Slovenije in v odboru je nekdo celo predlagal, naj se Zvezi Slovenije izreče ukor. Na seji Upravnega odbora Zveze so odborniki Smerdu, Arko, dr. Polič za¬ govarjali stališče Zveze, češ da je bil - važno, da so odposlanci videli Tita in počastili spomin padlih partizanov, niso pa prišli, da bi kazali paradne kroje. Tudi je važnejša nabava telovadnega o- rodja, ki ga občutno primankuje, kajti 6 paradnih krojev stane ca 60.000.— din, s tem denarjem pa je že možno ku¬ piti bradljo. Tudi pri naslednji točki (Zvezni zlet junija 1959 v Belgradu) je prišlo do de¬ bate. Odborniki sc smatrali, da je šest¬ dnevni zlet predlog, ker bodo mnogi iz¬ gubili zaslužek. Stroški bodo preveliki in nepotrebni. Tako bo Slovenija mora¬ la prispevati 20 milijonov dinarjev, kje pa so še prispevki posameznih komun in obratov. Ob koncu debate pa so skleni¬ li, da se bo Zveza društev Partizan u-