POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI. ZADRUGAR GLASILO NABAVLJALNE ZADRUGE ŽELEZNIČARJEV LJUBLJANSKE POKRAJINE Št. 5 Ljubljana, 1. maja 1943 — XXI. Leto XX Vabilo na XXI. redno skupščino Nabavljalne zadruge železničarjev Ljubljanske pokrajine zadruge z o. j. Skupščino sklicuje upravni odbor na osnovi čl. 43, 44 in 45 pravil, a po sklepu seje z dne 29. marca 1943/XX1. Skupščina se odreja na nedeljo, dne 30. maja 1943/XXI ob 8. uri 30 minut v prostorih špecerijske proda jalnice Ljubljana gl. kol., cesta Soške divizije št. 15 in jo sestavljajo delegati, izvoljeni dne 24. avgusta 1938 (čl. 42 pravil in § 28 t. 3 zakona o gospodarskih zadrugah). Dnevni red: 1. Konstituiranje skupščine. 2. Branje pismenega poročila upravnega odbora o poslovanju zadruge in letnih sklepnih računov za minulo leto 1942/XX ter predloga, kako naj se razdeli poslovni prebitek. 3. Branje pismenega poročila nadzornega odbora o poslovanju zadruge in o letnih sklepnih računih za minulo leto 1942/XX, o predlogu za razdelitev poslovnega prebitka ter predloga o podelitvi razrešnice upravnemu in nadzornemu odboru. 4. Branje revizijskega poročila in rešitve „Zavoda za zadružništvo Ljubljanske pokrajine" o izvršeni reviziji. 5. Razprava in sklepanje: a) o odobritvi poročila upravnega odbora, b) o odobritvi poročila nadzornega odbora, c) o odobritvi letnih sklepnih računov, č) o odobritvi predloga za razdelitev poslovnega prebitka in d) o razrešnici članom upravnega in nadzornega odbora. 6. Pooblastilo upravnemu odboru in določitev najvdšje vsote: a) do katere sme upravni odbor zadrugo zadolžiti s posojili in nakupom robe, in b) do katere vsote se sme dajati zadružnikom roba na up (čl. 47 t. 7 pravil oz. § 29 t. 4 zakona) 7. Razprava o pritožbah članov zoper izključitev iz zadruge (§ 27, t. 1 zakona). 8. Sklepanje o predlogih upravnega odbora. 9. Sklepanje o predlogih in pritožbah zadružnikov (§ 30 t. 5 zakona in čl. 47 t. A 8 pravil). 10. Dopolnilne volitve članov upravnega in nadzornega odbora in volitve namestnikov za člane obeh odborov. 11. Slučajnosti. Če skupščina ob določeni uri ne bi bila sklepčna, se bo vršila na istem kraju in z istim dnevnim redom kot bi se morala opraviti prva skupščina, pol ure kasneje nova skupščina, ki bo polnoveljavno sklepala ob vsakem številu prisotnih delegatov (čl. 51 t. 2 pravil). Letni sklepni računi so članom na vpogled v prostorih zadruge na cesti Soške divizije 15/11. soba št. 17 vsak delovni dan med 16. in 18. uro od vštevši 22. maja t. 1. naprej (§ 58 t. 5 zakona). Vsak delegat mora na skupščini izvrševati svoje pravice osebno. Če bi bil delegat zadržan udeležiti se skupščine, poveri z zastopan jem namestnika iz svojega okoliša. Namestniku mora izročiti lastnoročno podpisano pismeno pooblastilo, s katerim pooblašča namestnika, da ga zastopat na skupščini (čl. 25 pravilnika o volitvah delegatov), in obvestilo, katero mu je dostavila zadruga (čl. 56 t. 5 prvil). Aktiva. Čista bilanca na dan Lir C Lir C 1. Gotovina 53.046 97 2. Zaloga: a) manufaktura 1,220.157 58 b) špecerija in drugo 2,075.780 74 c) kurivo 210.670 14 3,506.608 46 5. Vloge: a) čekovni urad Lb. stari račun 190.709 66 ,. „ ., novi račun 8.974 19 b) Kredit, zadruga žel. 1. pokrajine, Lb. . . 8.621 30 208.305 15 4. Dolžniki: a) člani 628.633 76 b) razni 98.751 51 727.385 27 c) poslovalnica Maribor 3,491.012 13 d) „ Jesenice 300.025 59 3,791.037 72 e) Ljublj. kredit, banka, prioritetne delnice . 114.000 — 5. Udeležba in kavcije 54.943 64 6. Premičnine po odpisu 603.056 60 7. Nepremičnine po odpisu 1 813.708 — 8. Razni računi in prehodne postavke .... 280.044 51 11,152.136 32 | 1 V Ljubljani, Vsak delegat mora prinesti na skupščino- pismeno pooblastilo, ki mu ga dostavi zadruga (čl. 56 t. 2 pravil). Dnevnice se izplačajo -delegatom po zaključku -skupščine. Ljubljana, dne 27. aprila 1943/XX-I. Upravni odbor: Luschiitzky Jože, s. r. Klebel Emil, s. r. tajnik. predsednik. 31. decembra 1942. Pasiva. Lir C Lir e 1. Deleži 1.060.045 04 2. Upniki: a) SNZ, Beograd 5,729.845 43 b) razni 100.335 32 c) bančni zavodi 623.511 50 6,453.692 25 3. Fondi: a) rezervni 2,836.998 13 b) posmrtninskii 71.179 81 c) za dvomljive terjatve 19.073 84 d) za vzdrževanje Mlad. doma 60.752 70 2,988.004 48 4. Garancijska štednja 176.930 — Nedvignjena štednja 19.442 71 Deleži nedvignjeni 2.819 30 199,192 01 5. Kavcije 8.308 49 6. Razni računi in prehodne postavke .... 402.161 63 7. Poslovni prihranek 40.732 42 11,152.136 32 1 1 dne 31. decembra 1942, Lir C Lir C 1. Režija: a) Osebni izdatki: Plače, bolniško, pokojninsko zavarovanje, uslužbenski davek osobja, honorarji in od- škodnine 1,416.242 76 b) Najemnina 594 30 kurjava, razsvetljava 43.929 87 44.524 17 c) Poštnina, telefon, brzojav 9.014 21 pisarniške potrebščine, tiskovine, poslovne knjige 16.289 80 25.304 01 2. Razni stroški: a) Potnine 1.925 80 administrativni-upravni stroški . . . . • 18.876 05 20.801 85 b) Obresti 306.584 49 stroški Čekovnega urada 2.169 75 308.754 24 c) Davki in takse 203.973 91 d) Odpis od inventarja 52.307 84 „ „ nepremičnin 53.154 15 105.461 99 e) Zavarovalnine 12.517 — f) Zadružna propaganda: Zadrugar, listi, revije, objave 63 519 94 g) Izdatki za občni zbor 7.453 — h) Podpore 89.377 64 i) Vzdrževanje hiš in lokalov 38.853 08 „ inventarja, službene obleke • 19.298 05 58 151 13 j) Vodarina 6.258 71 3. Izguba v mlekarni 5.186 32 2,367.526 67 4. Poslovni prihranek 40.732 42 2,408.259 09 1 V Ljubljani, Stanje članstva na dan 31. decembra 1942. V začetku leta 1942 je bilo članov ......................... 9.297 z deleži 9.297 Tekom leta 1942 je pristopilo članov........................ 367 „ „ 367 „ „ 1942 je odpovedalo članov.......................... 57 „ „ 57 „ „ 1942 je prenehalo članstvo zaradi smrti............ 81 „ „ 81 Stanje članstva na dan 31. decembra 1942 ................. 9.526 z deleži 9.526 Tajnik upravnega odbora: Predsednik upravnega odbora: Luschiitzky Josip 1. r. Klebel Emil 1. r. Podpredsednik upravnega odbora: Juh Leopold 1. r. Člani upravnega odbora: Maganja Josip 1. r., Mašič Pavel 1. r., Ogrin Rafael 1. r., Uršič Peter 1. r. Lir C Lir C 1. Kosmati prebitek: špecerije 1,248.760 95 manufakture 687.249 43 kuriva 139.137 12 2,075.147 50 2. Dobiček menze 1.330 48 5. Obresti 267.169 33 4. Stanarina 3 556 80 5. Skonto 1.340 15 6. Vplačila na račun odpisanih dolgov .... 650 54 7. Razni dohodki 59.064 29 ; / 2,408.259 09 1 II 1 dne 51. decembra 1942. Za knjigovodstvo: Markov Vladimir 1. r. Na osnovi čl. 37. zadruginih pravil smo pregledali čisto bilanco, račun izgube in dobička ter izkaz kretanja članov in deležev, primerjali z glavnimi in pomožnimi knjigami in ugotovili, da so pravilni. Tajnik nadzornega odbora: Predsednik nadzornega odbora: Feldin Hinko 1. r. Furlan Josip 1. r. Podpredsednik nadzornega odbora: Lavrič Josip 1. r. Člani nadzornega odbora: Hladnik Joško 1. r., Tekmic Karol 1. r., Vidovič Franc 1. r. 7lase mala oaspodacstoa—, Pal j k Leopold: Krmljenje kokošjega naraščaja. Koklja zapusti piščance navadno po 4—6 tednih. Na sirote mora perutni-nar sedaj še prav posebno paziti, ker sicer zaostanejo v rasti in se pozneje kaj težko popravijo. Predvsem jim je zdaj potrebna beljakovinasta hrana, ki vpliva zlasti na rast in ugoden telesni razvoj. Beljakovino najdejo živalce na prosti paši v nežnem in sočnem zelišču, pa tudi v živalski prehrani, kakor v polžih, črvih, žuželkah in drugem. Tudi jim zdaj prenehamo dajati drobno zrnje (n. pr. kašo), ki jih ne nasiti dovolj. Med zamešano krmo jim zrežimo čim več regrata in mlade detelje ter druge zelenjave. Da zabranimo starim kokošim pot do hrane mladega rodu, poveznimo nad krmilno posodo iz vrbovega šibja spleten koš ali pa nekakšno kletko iz lesenih lat. Skoz primerno velike odprtine morejo do hrane le piščanci, ne pa stare kokoši. Pred vsakim krmljenjem moramo krmilna koritca osnažiti (večkrat tudi umiti z vrelo vodo) ter vse ostanke mehke hrane odstraniti, ker se v poletnih vročih dneh hrana kaj kmalu skisa in škodi nežnim želodcem. Skrbimo tudi, da ima perutnina vedno svežo vodo v napajalniku. Kdor ima primeren prostor za pašo, naj napravi za odraščajočo mladino lesen prenosljiv hlevček, ki ga zjutraj z živalcami vred prenese na pašo, zvečer pa odnese spet domov. Štiri tedne stare živalce že lahko ločimo po spolu. Nadštevilne petelinčke opitajmo in čimprej zakoljimo, odnosno prodajmo. Pitamo jih 2 do 5 tedne z žganci iz koruznega zdroba, kuhanega krompirja in otrobov. Seveda naj bodo v času pitanja zaprti v kletki. Štiri do šest tednov stare petelinčke tudi lahko kopunimo. Pred operacijo se morajo 24—36 ur postiti. Petelinčke naj kopuni samo praktičen strokovnjak. V današnjih dneh, ko je težko dobiti primerno pičo celo za kokoši, ne kaže kopuniti petelinčkov, raje jih čimprej odstranimo, da si prihranimo zrnje za nesnice. Perutninar v maju. Vročina vsak dan bolj pritiska. V vročih dneh se tudi mrčes, ki napada perutnino, prične silno množiti. Golazen moramo z vsemi sredstvi korenito uničevati še preden se razmnoži. Razne kokošje pršice in uši napadajo zlasti mlado perutnino. Ako zajedal-cev pravočasno ne uničimo, nam napravijo lahko mnogo škode. Predvsem naj ima perutnina v kurnici vedno na razpolago v nizkem zaboju, ki je napolnjen s suho mivko in presejanim pepelom, tako zvano prašno kopel j, v kateri se lahko kokoši po mili volji okopljejo. Prav takšno kopel j jim pripravimo na dvorišču, odnosno tam, kjer se perutnina čez dan zadržuje. Kopel j bodi pokrita, da se lahko kokoši zatečejo vanjo tudi v slabem vremenu. Ce je le mogoče, imejmo piščance in odraščajoče živalce ločene od ostalih starejših živali. Vsakdo je že lahko opazil, kako odrivajo stare kokoši mladino od korit, zaradi česar zaostane slednja v rasti. Kdor ima perutnino v zagrajenih prostorih, kjer ni trave na razpolago, naj jim večkrat na dan zreže na drobno razno zelenjavo, kakor solato, regrat, ,,kurja črevca" itd. — Ko stare kokoši prenehajo nesti, jih zakoljimo, še preden jim začne izpadati perje. Zdaj je čas valjenja že skoro minul. Ako si pa želimo vzrediti piščanca za cvretje, seveda še vedno lahko nasadimo, saj nam kokelj zdaj ne pri- manjkuje. Prav talko še vedno lahko nasadimo koklji račja jajca. Nepotrebne koklje pa zaprimo v posebno kletko iz samih letev, ki jo obesimo na dvorišču, kjer se kokoši navadno zadržujejo, da se čimprej odvadijo kokati. Živali ne krmimo z zrnjem, marveč le z mehko zamešano hrano in z zelenjavo. Po nekaj dneh zapora bo kokoš prenehala kokati in začela spet nesti. Kaj pa pure? Ako je pura prenehala nesti, ji še vedno lahko nasadimo račja in gosja jajca, ki jih pa moramo vsaj parkrat na teden orositi z mlačno vodo. Zlasti nekaj dni preden se račice in goske izvale, je nujno potrebno orositi va-lilna jajca, da se živalce laže izkoba-cajo iz trdih lupin, sicer obtiče v njih in se zaduše. Ako prepustimo mlade račice in goske v varstvo puri, jih moramo imeti prve dni v ograjenem prostoru, ker tiaim sicer pura lahko vodi živalce predaleč od doma. Mlade purice varujmo prve dni pred vlago in sploh mokroto. Na travo jih spuščajmo šele, ko se je rosa posušila. Krmimo jih enako kakor piščance. Ugodno se živalce razvijajo, ako jim nudimo posneto sveže mleko, pinjevec ali pa popolnoma kislo mleko. Ne pozabimo, da so pure mesojedke. Dajmo jim čim več mesnih odpadkov in veliko zrezane zelenjave, kakor: regrata, špinače, solate in mladih, sočnih kopriv. Vodna perutnina v maju. Osem do deset tednov stare račice pridno pitaj vsaj 14 dni in nato zakolji! Takrat nam dajo najboljšo pečenko. Krmimo jih ločeno od kokoši Račice potrebujejo mnogo več hrane kot druga perutnina. V mehko zamešano hrano primešaj vedno nekoliko drobnega, ostrega peska. Poleg krmilne posode naj imajo vedno svežo vodo na razpolago. Da bo okoli napajalnika prostor snažen in suh, izkoplji primerno jamo, položi čeznjo mrežo, nakar postavi nanjo plitvo posodo z vodo. Goske spuščaj pridno na pašo. Ker so pa mladiči za pekoče sonce silno občutljivi, poskrbi, da imajo na paši senco. Zvečer jim natrosi zrnja. Kuncerejec v maju. Večina samic je brejih, odnosno so že povrgla mladiče. Skrb za čistoto v hlevčkih bodi zdaj naša poglavitna dolžnost. Vsaj enkrat na teden moramo hlevčke temeljito osnažiti. Vsak dan pa moramo odstraniti blato. Krmilne posode je treba dnevno umiti z vrelo vodo. Zamešana hrana se poleti rada skisa in silno škodi živalcam. Ce le mogoče, prenesimo v toplih dneh samico in mladiče na prosto, da se razgilbljejo. Nikoli ne dvigajmo- dol-gouščev iz kletke za ušesa. Zdaj jih že krmimo večinoma z zelenjem. Divji regrat je prava poslastica za breje in doječe samice. Tudi korena divjega regrata se živalca ne brani. Koprive požanjemo in ovele ter zrezane po-krmimo kuncem, ki jih prav radi žro. Seveda moramo biti pri pokladanju zelenjave previdni, ker preveč zelenja naenkrat žival napenja. Zato naj imajo živali v jaslih vedno tudi suho seno in ovseno slamo na razpolago. Več kot 6 mladičev ni treba pustiti samici, če hočemo imeti krepak naraščaj. Šibke živali čimprej odstranimo, ker itak ne bo iz njih nikoli nič prida. Ne pozabimo na vodo, ki jo morajo imeti stalno breje in doječe zajke. Ce le mogoče, jim nudimo posneto mleko. Tudi mladiči ga radi pijejo. Prehrana kozličev. Po večini so koze povrgle do konca aprila. Najnaravnejša in najizdatnej-ša hrana za koizliče je zdaj materino mleko, ki vsebuje vse potrebne snovi za njih ugoden razvoj. Mladiče hra-noma lahko na dva načina, naravno, t. j. da mladič mater sesa, in pa umetno, da pije namolženo mleko iz posode. Boljši in naravnejši način je vsekakor prvi način hranjenja. Naravno hranimo mladiča zlasti takrat, ko po vrže koza samo enega kozlička, ker se s sesanjem mlečne cevke v vimenu temeljito odpro, se tudi mlečnost koze poveča. Tudi se ni bati, da hi dobil kozlič vase skisano mleko, ki naj v ečkrat povzroča drisko in druge bolezni v prebavilih, zaradi katerih zaostanejo obolele živali v razvoju in večkrat celo poginejo. Ako Pa ima koza 2 ali več mladičev, tedaj je bolje, da jih umetno hranimo. Zlasti velja to v primerih, če koza nima za vse dovolj mleka ali da je kateri izmed mladičev šibkejši od drugega, ki ga moramo zato bolje krmiti, kar pa nam je mogoče storiti le tedaj, če jim dajemo piti mleko iz posode. Ako hi mladiča pustili sesati, tedaj bi močnejši odrival šibkejšega. Ker bi dobil manj mleka, bi še bolj zaostal v rasti. Mladiča pustimo sesati 10—12 tednov. Po tem času ga itak začne (koza sama odrivati in s tem siliti, da tudi sam pobira bilke, kar se po malem dogaja že po 14 dneh. Z mladiči, ki jih hranimo naravno, imamo tudi manj dela, kot če jih hranimo umetno. Tudi se navadno hitreje in lepše razvijajo kot umetno hranjeni. Pri umetnem hranjenju moramo predvsem paziti na popolno čistočo. Večkrat imamo tudi velike težave, preden navadimo kozliča piti iz posode. Še najlaže ga k temu privadimo tako, da vtaknemo v mleko roko in iztegnemo prst, da po njem kozlič mleko sesa. Mleko mora biti vsaj 27° C toplo in v čisti posodi. Ko se je kozlič napil, mu gobec in nos obrišemo s suho krpo, da ne pride v dotik s prahom in razno nesnago, ki povzroča dostikrat na gobcu in nosu hraste in celo rane. Pri umetno hranjenih kozličih natančno vemo. koliko mleka popije posamezna žival, seveda, če jih hranimo ločeno. Kot navedeno, imata oba načina tudi senčno stran. Vsekakor pa moramo mladi- čem, naj jih hranimo naravno ali umetno, dati piti prvo mleko, ki ga da je koza po skotenju, t. j. m 1 e z i -v o, ki vsebuje poleg beljakovin in apna še druge odvajajoče snovi, ki delujejo čistilno in odstranijo iz mladičevega črevja takozvano črevesno smolo. Ako hranimo kozliča naravno, ga pustimo prvih 14 dni v ločeni staji stalno pri materi neprivezanega, da se svobodno giblje. Če pa kozliče denemo v poseben prostor, jih v prvih dneh pripustimo k materi petkrat na dan, pozneje pa le trikrat. Po dojenju moramo kozo dočista po-molzti, ker bi sicer zaostalo mleko povzročalo nevarno vnetje vimena in bi koza zaradi tega lahko izgubila vse mleko. Tudi je zadnje mleko najgostejše in najtečnejše. Umetno hranimo mladiča v začetku petkrat na dan, tri tedne starega štirikrat in štiri tedne do pet tednov starega samo trikrat na dan. Poskrbimo, da popije mladič še toplo mleiko. Če opazimo, da pije mladič prehlastno, ga nekajkrat za hip prekinimo. Ako pa opazimo, da nima koza za mladiče dovolj mleka, jim dodajmo mleka drugih koz ali pa kravje. Če ne razpolagamo z njim, dodajmo mladičem ovsen odcedek ali pa odcedek kuhanega lanenega semena. Za pleme določena kozica, ki izvira od dobre plemenske molznice in prav tako od dobrega kozla-plemenjaka, naj sesa odnosno pije materino mleiko v as j 8—10 tednov, kozlič pa, ki smo ga namenili za bodočega plemenjaka, vsaj 8—12 tednov. Priporoča se dajati odraščajočemu samcu tu in tam surovo jajce in do 6. meseca starosti dnevno še pol litra mleka, kar zelo ugodno vpliva na njegov telesni razvoj. Pripominjam še, da ni treba dajati mladičem vode, dokler sesajo odnosno pijejo mleko. Vedno pa morajo imeti na razpolago dobro in zdravo suho seno. Ako koza zavrne mladiča predčasno in mu ne pusti se- sati, mu moramo dajati piti kozje ali pa kravje mleko. Ko se kozliči privadijo trdni hrani, jim dajemo bolj suho hrano. Ako opazimo, da se odstavljeni kozliči le slabo razvijajo, jim kuhajmo laneno seme, ki ga zmeljemo v kavinem mlinčku ter moko polijemo z vročo vodo (30—41° C), kar pustimo stati pri isti vročini nekako pol ure. Zmes večkrat premešajmo. Tako pripravljena hrana vsebuje vse one redilne snovi, ki mladiču tako zelo koristijo. Ako bi pa seme, odnosno laneno moko predolgo časa kuhali, bi beljakovine zakrknile, zaradi česar bi postala hrana težje prebavljiva, pa tudi vitamini bi bili uničeni. Ob lepem sončnem in tihem vremenu spuščajmo kozo in mladiče na prosto, da se razgibljejo na svežem zraku. Odstavljene kozice moramo v času rasti dobro krmiti, ker shirane živali se tudi kdaj pozneje ne popravijo več. JCuhinfa in g^spadinfstm w Dišavna zelišča na vrtu. Vsaka gospodinja naj bi gojila na vrtu poleg razne zelenjave tudi dišavna zelišča, ki jih uporablja kot začimbe k jedem zaradi njih vonja in okusa, a tudi zaradi njihove zdravilne vrednosti. V naslednjem priobčujemo pregled najvažnejših dišavnih zelišč, njih uporabo in pridobivanje. Zelišče Uporaba v kuhinji Kot zdravilo Sejanje in razmnoževanje Janež seme v kruh in pecivo — sejemo ga v rani spomladi Majaron k juham in mesu — sejemo ga v rani spomladi v toplo gredo ali zabojček, v maju ga presadimo na prosto. Pred cvetenjem ga porežemo in posušimo Koper k solati, špinači itd. pri konserv. kumar — seme posejemo v aprilu Krebuljica k solati in juham — sejemo jo od marca dalje vsake tri tedne v senčnat kraj Rumena k solatam, skuti, siru, mesu itd. — sejemo jo od aprila do julija na prosto, julija jo požanjemo Melisa v juho in mesne jedi v čaju krepi želodec, blaži krče, pospešu je perilo sejemo jo v aprilu v zmerno toplo gredo. Stare grmičke razdelimo vsako četrto leto in sadike posamič posadimo Meta k koštrunovini, solati in drugim jedem v čaju proti zgagi, dviganju in kislemu pehanju iz želodca v aprilu jo razmnožujemo s korenikami. Obiramo jo dvakrat na leto pred cvetjem Pehtran za štruklje, k solatam, juham in omakam — razmnožujemo ga navadno s korenikami. V marcu ali aprilu razdelimo starejše grme in posadimo posamezne rastline. Poganjki so najboljši pred cvetjem. Jeseni rastline močno prikrajšamo in pokrijemo s kompostom Pelin v žganje in vino zoper želodčne krče, gliste, ne-ješčnost razmnožujemo ga kot pehtran, liste in mladike potrgamo v juliju in avgustu Šetraj k zelenemu fižolu in mesu, zlasti koštruno-vini — sejemo ga v aprilu na prosto Timijan k juham, omakam, paštetam in mesnim jedem krepi živce posejemo ga v aprilu v mrzlo gredo ali zabojček, razmnožujemo ga lahko tudi z delitvijo. Poganjke režemo do julija Vinska rutica kot drobnjak zoper omotico, v čaju krepi živce kot timijan Žajbelj pri mesnih in ribjih jedeh žajblov čaj na mleku proti kašlju in zasliže-nosti kot pehtran in pelin. — Trgamo ga pred cvetjem in sušimo v senci Damjan Vahen: NOVO MESTO (Zgodovinski oris.) — (Nadaljevanje.) Cerkev s v. Jurija je stala na Bregu ter je imela tri oltarje;53 leta 1790. je cerkev kupil duhovnik Ludovik Sey-fried na javni dražbi in jo dal porušiti.54 Cerkvica sv. Katarine, ki so jo zgradili leta 1664. v spomin na požar v Novem mestu, je stala nasproti meščanskega spitala ter je imela tri oltarje;55 leta 1794.56 je cerkvica pogorela ter so jo porušili, gradivo pa so podarili okoliškim pogorelcem. Cerkev !s v. Antona je stala v bližini kapiteljske cerkve ter je bila starejša od kapiteljske; leta 1389. je bila pri cerkvi bratovščina sv. Trojice. Leta 1664 je pogorela; Ko so jo obnovili, je mestna gosposka cerkvi prizidala kapelo sv. Florijana; imela je štiri oltarje!57 Leta 1810. so dali Francozi cerkev zapreti ter so jo preuredili v skladišče za sol. Po odhodu Francozov so cerkev odprli, toda ker se za cerkev nihče več ni brigal, so jo morali leta 1825. ponovno 53 sv. Jurija, sv. Fabijana in sv. Sebastijana; Valvazor, Die Ehre des Herzog-tums Krain, XI., str. 484 54 Breckerfeldt, Historisch-topografische Beschreibung von Rudolfswerth 55 sv. Katarine, sv. Lucije in sv. Marije Magdalene; Breckerfeldt, Historisch-topografische Beschreibung von Rudolfsvverth 56 v noči od 16.—17. avgusta 57 Sv. Antona, sv. Florijana, sv. Janeza Krstnika in sv. Valentina; Valvasor, Die Ehre des Herzogtums Krain, XI., str. 486 Novo mesto. (Pogled na frančiškanski samostan s cerkvijo.) zapreti; kmalu nato jo je kupila mestna gosposka na javni dražbi ter jo preuredila za shrambo gasilnega orodja in kramarskih stojnic. Pozneje so vanjo premestili dekliško šolo,58 59 proti koncu XIX. stoletja pa so jo podrli in na tem prostoru uredili trg. Še pred ustanovitvijo novomeškega stolnega kapitlja je stala na kraju, kjer stoji danes kapiteljska cerkev, cerkev sv. Nikolaja, ki je bila podružnična cerkev župnije Mirna peč. Cerkev ima prezbiterij zgrajen v gotskem slogu ter je Kapiteljska cerkev. bil zgrajen najforže že v dobi nadvojvode Rudolfa IV. Pod prezbiterijem je k r i p -t a, katere oboki slone na dveh vrstah močnih stebrov. Zaradi težkih časov pa so prenehali z zidanjem ostale cerkve ter je nadaljeval z gradnjo sedanje kapiteljske cerkve šele prošt Polidor de Monte-gnana, ki je dal zgraditi na svoje stroške veliki oltar, stolp pa je dal prizidati šele prošt Marko K h u n (1604.—1622 ). V kripti je bila kapelica sv. Križa, Kapiteljska cerkev je imela šest oltarjev.50 58 Chnonicon Rudolfswertensis, IV. 59 sv. R. Telesa, oltar 14 pomočnikov, sv. Ane, Marijinega Vnebovzetja, sv. Bar- bare in sv. Jakoba. Nedaleč od kapiteljske cerkve je stala cerkev sv. Martina, ki je bila prizidana meščanskemu špitalu. Sprva je bila cerkev posvečena Naši ljubi Gospe j. Leta 1779. so cerkev zaprli in podrli, gradivo pa so uporabili za zgraditev hiše na tem kraju. Meščanski spital je bil ustanovljen kmalu po ustanovitvi Novega mesta, kajti že leta 1428. je oglejski patriarh podelil odpustek 40 dni vsem, ki bi obiskali špitalsko cerkev ob praznikih Gospodovih, Matere Božje, sv. Janeza Krstnika, sv. Petra in Pavla, sv. Mohorja in Fortunata in ob sv. R. Telesu, ali pa če bi darovali za reveže v meščanskem špitalu.60 Leta 1779. pa so meščanski spital s cerkvijo prodali in podrli, iz gradiva pa je trgovec Jacomini zgradil veliko hišo, ki jo je kupila država ter jo leta 1830. prenovila in povečala, leta 1850. pa se je v to zgradbo vselilo okrožno sodišče. Leta 1779. je dal baron Lattermann zgraditi v Novem mestu vojašnico za 650 vojakov, v katero se je leta 1899. preselilo iz nekdanjega meščanskega spitala okrožno sodišče. Leta 1720. so zgradili Novomeščani mestno hišo, v kateri je bila tudi ječa imenovana „Na kuglah“; ječa „Na kuglah" se je nahajala že v starem, leta 1720. podrtem rotovžu. Poleg mestne hiše je stala kruh ar n a, kjer so prodajali peki kruh. Pred mestno hišo je stal ,,p r a n g e r“, leta 1800. pa so zgradili vodnjak. Trg pred mestno hišo se je imenoval Veliki trg, od koder so vodile ulice na vse strani. Ljubljanska ulica je vodila od Ljubljanskih vrat na trg, druge ulice so se imenovale: Nad sv. Katarino, Pod sv. Katarino, „Raubgassel“, Špitalska ulica, ulica sv. Miklavža, Pri sv. Florijanu, Ulica sv. Jurija, Na Bregu, Kapiteljska ulica, Šolska ulica, itd. 60 Mitheilungen des historischen Verei-nes fiir Krain, 1866., str. 7 (Se bo nadaljevalo.) akni vestnih