•Uredoièi\ o v O-.snìi Radgoni, Spod. Griz Rev. 9, pritličje.
Rokopisov ne vrača.
le naia	vsak petek
zp.nraj m stane Doštnmo -red
Poštnina plačana v gotovini,
iDnav.a jjfa	mam » PM
teta 12 Din, -a	«»' m mm ^	***.***>	^
J^lASILÒ Ö'BMEJjNIH SLOVENCEV
jr 4 J
V v öJ SP s'^J'ßMg
i wiM
a 'vr?'.r.'	>1903
ista 6 D’i
f5§5iasia8 Ir?;:
EP
TÜ. jIE».
iornja Eadgiina, ta El. elifeiiro 19Z3.
Upravnistvu v Gornj Radgoni, Spod. Griz štev. 9, pritličje, Telefon štev. 7.
inserati: Ena šest-stolpna petitvrsta stane I Din 25 para. Pri večkratni objavi primeren popust.
PossniBžnp šteiilhs 7S p
H
tl.
Bolestna beseda.
Kadar daš vinar, ga ne daš samo na koncu biča, temveč tudi na verigi. Ta veriga se ne da ne raztrgati, ne prepiliti. Rožlja brez nehanja : Dal sem ti vinar, daj cekin ! Dal sem ti vinar, daj cekin !... Drobrotnik nosi glavo pokonci, nosi jo v solncu in pravi: Obsevaj me, saj sem te zaslužil!
Cankar : „Grešnik Lenart“.
Vsem prijateljem in dobrotnikom našega lista velja ta beseda. — Kakor ste do/.^di iz zadnje številke „M. Straže“ je uprava lista došla v denarne neprilike, v nekako krizo, kakor pravijo in je stala čez noč red nevarnostjo, da prekine svoje petletno izhajanje, dobo vsestranskega uspešnega delovanja. Številni skriti in javni nasprotniki, po večini mameluki z maslom na glavi so se silno razveselili tega — po prizadevanju neodgovornih, duševno omejenih elementov — navidez neizogibnega pojava oz. dogodka.
Kakor vsako dobro delo, tako je izdajanje lista zvezano vedno s stroški. Noben list se ne vzdržuje sam iz naročnin in inseratnih računov. „Murska Straža“ je produkt žrtev, težkih žrtev in truda ; zato je tudi zmogla, da brez bogatih bančnih stricov ali kakoršnikolega strankinega ali vladinega fonda životari naprej. Žrtve, rečem so vzdrževale „Mursko Stražo“ in žrtve jo bodo tudi . vnaprej vzdrževale. Konzorcij se zanjo gmotno žrtvuje, dobrotniki priskočijo na pomoč, uredništvo je popolnoma brezplačno, samo tiskarna in r^tpir in davki so izdatki uprave našega lista. Toda teh dobrotnikov ni mnogo. Zato vabimo v krog plemenitih dobrotnikov še one, ki imajo obilo, da bi lahko dali, lahko pogrešali. Bis dat, qui cito dat ! Dvakrat da, kdor da takoj!
Ob pojavu pravkar površno opisane krize pa moramo zabelježiti za zgodovino slovenske politike kaj žalostno dejstvo, da stranka, za katero je list iz lastne inicijative sel čez drn in sfrn v ogenj in v vročih dneh voiiiev ter političnih bojev znatno utrdil njene precej slabe pozicije, ne čuti potrebe, žrtvovati svoj beraški obolus iz hvaležnosti za prostovoljno dobroto. „Dobrota je sirota“ pravi naš pregovor, ki se je tudi tukaj uresničil. Nič drugo, kakor nepretrgana veriga žrtev je petletna zgodovina lista, ki je kot priljubljeno glasilo obmejnega ljudstva — vsied neodpustljive malomarnosti tistih, katerih prva skrb bi naj bila, da podpirajo svoj tisk, obsojen v take težave!
Tisk je velesila. S tiskom (časopisjem in brošurami) se izraža javno mnenje, se brusi orožje in se krha, s tiskom padajo države in ministri, s tiskom se gradijo države; z ostro kritiko se odstranjujejo grde napake v človeški družbi, s tiskom se javnost zastruplja in plemeniti. Imamo dober in slab tisk. Tisk, ki prisega na krščanskosocijaini svetovni nazor, ima silnemu nasprotniku,, katerega premoč je, radi bogatih denarnih zakladov prevelika. Ako pa izgine ena četa iz te fronte, ali je potem ta fronta močnejša? Nikdar! Nasprotnik bo takoj zapazil vrzel, in vskoči!.,,.
Ako pogledamo nazaj, smo mnogo storili. Z ostro kritiko so se naše razmere na meji poboljšale: Odstranjeni so satrapi, ki so slepo šikanirali obmejno ljudstvo ;
mameluki in sumljivi zločinski tipi, ki so si prilaščali vodilno besedo med obmejnim ljudstvom, so ostali vsied naše ostre kritike brez vpliva, brez moči ... Odkrili smo mnogo gnoja, čaka nas pa še ogromno delo; kajti cela severna državna in jezikovna meja je velik Avgijev hlev, katerega bomo očistili, kolikor se da. Za to delo rabimo ljudi, rabimo denarja, plemenitih dobrotnikov.
Najmanjši dar je dobrodošel. Dajte vinar, saj ga date na verigi, kakor je napisal naš nesmrtni Cankar. Ta veriga se se ne da raztrgati, ne prepiliti, vezala bo srca požrtvovalnih izdajateljev in sotrudnikov s srci blagih dobrotnikov. Zamanj bo rožljala veriga: Dal sem te vinar, daj cekin! Kajti vsak vinar je cekin, vsak vinar, katerega žrtvuješ za dober tisk. Bogato ti bo vrnjen vinar s cekinom: Ljudstvo bo imelo korist!
Tudi mi smo dali skromni dar, skromni vinar za propagando in ideje Slovenske ljudske stranke, dobili smo pa za ta vinar cekin, žalostne kovine v obliki nehvaležnosti. Radi te malomarnosti (ako ne igrajo vlogo morda kaki neumni predsodki!) pa ne krivimo stranke kot take, ampak obtožujemo vodstvo oziroma blagajno stranke, ki nam naš vinar tako slabo obrestuje! Nehvaležnost je plačilo sveta in Dobrota je sirota! Mi tu ob državni in jezikovni meji se ob takih pojavih nikakor ne čudimo, ako čez noč postane prekmurski poslanec radikal ali da sploh z radikali v taki smeri pregovarja, da je nastal ta dnevni škandal in da je faktično odstopil njegov tajnik in še drugim, neposredno predstoječim pojavom. Tako odpada list za listom in kdo ]e kriv? Malomarnost, brezbrižnost onih, ki so se postavili ria čelo stranke z namenom, da jo vodijo do spopolnitve, do popolne, ne samo navidezne zmage, v resnici pa jo vodijo v propast! Raditega pa ne bomo mi krenili na drugo pot, dasi so nam druga pota odprta na stežaj in nastlana z lepimi bankovci. Ostanimo to, kar zrno bili in bomo branili resnico in pravico vsikdar in povsod!
Bolestna beseda je to, pisana s krvavečim srcem, ki prosi, da se oglasijo številni dobrotniki z denarjem aii blagom! Vse je dobrodošlo, samo, da rešimo naš list, ki je kos srca poštenega obmejnega slovenskega ljudstva.
_Dobrotniki! Darujte! Ne bo vam žal. Obresti vaših žrtev bodo vidne! Potreba je nujna, zato prispevate vsi za Obmejni tiskovni sklad! Plačilo kot vrnjeni cekin za darovani vinar pa vam bodi vsem plemenita zavest, da pomagate v boju proti Zlu, za Dobro in Plemenito, da branite narodu ob severni državni in jezikovni meji, najlepši svetinji: Vero in narodnost•'
Roman Bendé.
Baitoshi čin Mts» Italije.
V soboto, dne 20. t. m. je sprejelo uredništvo „Goriške Straže“ v Gorici naslednji odlok videmske prefekture. Ker je imela „Goriška Straža“ svoj materijal že pripravljen, ni mogla iziti v pondeijek tako, kakor bi konvenirala laški oblasti — nam-
reč v dobesednem iaškem prevodu — zato se je omejila na dve strani. Odlok videmskega prefekta Pisentija, s katerim se uničuje naš tisk v zasedenem ozemlju, se glasi takole:
Št. 1062 GAB.
Prefekt pokrajine Furlanije.
Ker zahteva najvišji interes države in pa posebna korist drugojezičnega ljudstva, vključenega v meje Furlanije, da se družabni, intelektualni in kulturni odnošaji med starimi in novimi italijanskimi državljani oiajšajo in postanejo bolj prisrčni;
Ker je izdajanje časnikov v tujem jeziku, katerega razumejo samo manjšinske skupine, takemu smotru nasprotno;
in ker slednjič zadržanje kakšnega časnika dokazuje, da more izključna raba tujega jezika spraviti voditelje do tega, da pozabijo, da izhaja časnik na italijanskem ozemlju;
zato izdaja prefekt na podiagi 3. člena deželnega in občinskega zakona nastopni
Ukaz :
Vsi časniki, ki so izhajali v pokrajini Furlanije doslej izključno v tujem jeziku, bodo morali od 21. oktobra 1923 dalje dodati naslovu, člankom in vsakemu posebnemu odstavku odgovarjajočo prestavo v italijanščini..
Časniki, ki se ne bodo držali pričujoče odredbe, se bodo zaplenjali. Proti kršiteljem odredbe se bo postopalo v smislu zakona. Predstavniki javne oblasti imajo nalog, da izvrše pričujočo odredbo.
Videm, 19. oktobra 1923.
Prefekt: Risenti 1. r.
„Goriška Straža“ je dodala v obeh jezikih sledeči, vsekakor značilni komentar:
„Vsi narodi na svetu imajo pravico izdajati časnike izključno v svojem jeziku. Italijanski časniki izhajajo v Severni in Južni Ameriki, izhajajo v Afriki, na otoku Malti; v Egiptu, v Nemčiji, na Bolgarskem, v Grški, Romuniji, v Švici, na Francoskem in drugje. V svojem jeziku so izdajale in izdajajo časnike vse manjšine v drugo-rodnih državah: Poljaki, Madžari, Ladinci, Nemci, Irci, Arabci, Romuni, Grki, Malo-rusi, 'Turki, Židje in drugi. Samo enemu narodu je prepovedano izdajati časnike izključno v svojem jeziku in ta narod so goriški Slovenci in samo ena vlada prepoveduje take časnike in taje naša vlada!
Protest slovenskih poslancev.
Slovenski poslanci v rimski zbornici so poslali italijanski vladi sledečo protestno brzojavko:
„Ekselenca Mussolini, predsednik ministrskega sveta, minister za notranje zadeve
Rim.
Prefekt furlanske pokrajine zaukazuje z odredbo od 19. oktobra zaplenitev vseh slovenskih časnikov, izhajajočih v pokrajini Furlaniji, ako se od 21. oktobra dalje ne vključi v besedilo časnika celoten prevod v italijanščini. Podpisani poslanci odločno protestirajo proti tej ki siivi ustavnih zakonov in zahtevajo takojšnji preklic odredbe.
Podgornik, Šček, Wiifan.
Tako ie pokazala italijanska vlada, da noče ohraniti v Evropi tolikanj potrebnega miru, saj se mora dobro zavedati, da rodi vsako nasilje nad narodno manjšino razumljiv in vseskozi upravičen 'odpor sosedne države. S takimi sredstvi si Italija goji iredento. Prišel bo dan, ko se bo sleherno laško nasilje nad našimi brati strašno maščevalo.
Frenili polit, in dragfb tfpplip.
Kulturni Italijani so izvršili nad zasužnjenimi Slovenci nov čin nasilja: Slovenske časopisje srne izhajati le z italijansko prestavo. O tem svetovnem škandalu obširneje na.drugem mestu. — Prestolonaslednik je pri krstu prejel ime Peter. Vršile so se velike svečanosti. — Imenovanih je večje število novih generalov. Kakor srno že vnaprej poročali, ni nobenega Slovenca ali Hrvata med njimi. Centralisti pravijo temu: jedinstvo SHS! -----Boljše v iška amnestija. Moskovska vlada je obvestila vse vlade v Evropi, da je amnestirala vse ruske begunce, jim dovolila svoboden povratek v domovino in zagotovila prostost gibanja. — Renska republika je izktieana. Vse se je izvršilo v najlepšem redu. Le mestoma je prišlo do krvavih spopadov, brez katerih se večji politični akti itak nikjer ne rešijo. — Volitve v Avstriji so izpadle sledeče: 82 kršč. socljalci, 67 soc. demokratov in 16 velenemci s kmečko zvezo. — Slovenci na Koroškem so dobili pri volitvah dva deželnozborska mandata. —-Masaryk se sedaj mudi v Belgiji, nato gre v Pariz in London. V Rimu je že bil. -- Skupščina je zopet od 21. L m. zasedena. — Poslanec Geza Šiftar ni izstopil iz jugosi. kluba. Vse skupaj ie ie ogabna igra radi-kaiije. — Poroka princa Pavla s prince-zinjo Olgo se je izvršila 21. t. m. Mladi par potuje v London. — V Beogradu priman!.uje delavcev. Posebno tehnično izobraženih. — Odcepljeni radikali izdajajo list „Radikal" proti „Jutranjim Novostim“. Snuje se že tretja skupina. — Položaj v Nemčiji je naravnost obupen. En tramvajski vozni listek stane sto ml-ijonov mark, hleb kruha eno miljardo, žemlja 30 mi fj o no v itd. Plenilci in roparji so na delu. Za nas je to lepa šola. — Ruske razmere se boljšajo. Komunistične metode se ne izvajajo več. — Oborože-
Naša država,
(Napisal profesor O r o ž e n.)
Stara je resnica, da " je človek družabno bitje , ki se lahko razvija samo v organizaciji. Najvišja izmed vseh organizacijskih oblik je država, ki je po svojem postanku ravnotako tvorba prirode kakor n. pr. rodbina; zato je najvarnejša tista država, katere območje obsega en edinstven narod. Narod je, ki stvarja in razvija kulturo, država pa jamči za potreben red na zunaj in na znotraj, često pa tudi sama neposredno posega v njem razvoj; to poseganje pa je lahko koristno samo, če je država narodna organizacija, kajti le tedaj se narodni in državni interesi skladajo ; razvoj kulture pa je nujno potrebne, poleg drugega zahteva to vedno naraščanje prebivalstva in potreb, ki jim iahko zadosti samo porast kulture, katera ustvarja poleg idealnih tudi materialne, za življenje potrebne dobrine.
Ko so se v srednjem veku ustvarjale narodne države, smo bili tudi Jugoslovani na tej poti; tri sile so nam je zastavile: Germanstvo, Madžar-stvo in Osmanstvo. Od zapada proti vzhodu so podirale naše prve državne tvorbe, ki so posebno v Srbiji dosegle razvoj, prav časten za tisto dobo. AH prirode ne ustavi nobena siia; ko je pred več-ko sto leti francoska revolucija začela klicati zatirane ljudi in narode, da se prebude in da se naj zavedajo svojih pravic, tedaj se je bila že začela budit; naša narodna zavest. Z mečem in kulturo ji je dajal izraza junaški Srb, z gojitvijo
vanje in posojila. Francoski senator Se-rencier, ki je prepotoval Jugoslavijo, Ru-munijo in Poljsko, je izjavil v Varšavi, da je francoski senat že odobril projekt, po katerem dobijo Poljska, Romunija in Jugoslavija v vojaške svrhe 800 mlljonov frankov posojila. Od tega dobi Poljska 400, drugi dve državi pa vsaka po 200 miljonov frankov. — Italija skuša oslabiti maio antanto. Med Italijo, Turčijo,-Bolgarijo in Albenijo se vrše pogajanja za skupno zvezo, s katero hoče Italija oslabiti ■ vpliv Male antante. Vinske trgatve se vršijo deloma v zelo lepem vremenu. Pridelek je ponekod nad pričakovanje dober in ima 18—20 stopinj. — Avtonomija zmaguje. V Zagrebu se je osnovala takozvana stranka „srednje linije“, ki ima to nalogo, da najbolj trdovratne centraliste tu in tam preko Save prepriča o nujni potrebi avtonomiuistične ureditve države. — Glavni zbor zaupnikov SLS bo 4. in
5.	novembra v Ljubljani, na kar že sedaj opozarjamo.
S § p ! s L
Članek o avstrijskih volitvah „Zmaga pravice“ je utora! radi pomanjkanja prostora ostati za prihodnjič. Isiotako nekaj dopisov in drugih • prispevkov.
Sloviti Leopoldoy sejem se vrši letos -v Gornji Radgoni, Vsi pridobitni krogi, trgovci, denarni zavodi, posestniki lepe živine so na le-i pen: uspehu tega sejma za interesiram. Pridite vsi,
! da se obnovi stara tradicija Leopoldovega sejma! Čitajte tozadevni oglas našega županstva.
Izginil je učenec Franc Korošec iz Rih-tarovec, okraj Gornja Radgona. Dne 17./4. 1923 i odšel iz hiše čevljarskega mojstra Jurija Rusa v Sedlačku št. 13 pri Ptuju in se do danes pogreša. Otrok je 8 let star, -uh, bled, ima lasje kostanjeve bat ve, dobre zobe in govori ! samo slovensko. Kdo kaj o bivališču tega j otroka ve, se prosi, da o toni poroča okrajnemu ! sodišču v Gornji Radgoni.
Tabor, glasilo JDS v Mariboru je že po-novnokrat naglasa!, da je najbolj informiran list. Mi mu tega ne odrekamo; da pa včasih zafrkuje v svoji centralistični zamaknjenosti nekatere kratke notice, ki so posnete iz istih virov, iz katerih zajema on, to je pa navada najbolj informiranih listov. Zmaga češkosicvenske ljudske stranke (Hiinkove stranke) pomeni moralni poraz centralizma; več pa nismo povedali, nego dostavili, da naš centralizem še čaka na poraz, kar moramo v toliko popraviti, da naš centralizem že miga v agoniji, o čem so gg. pri Taboru itak že davno prepričani, vendar gonijo svojo: Vulgus vuii clecipi, ergo dedpiatur!
Gornja Radgona. Kmetijsko bralno društvo I priredi v korist tiskovnega sklada tombolo v ve-
kulture večinoma Hrvat in Slovenec, ker drugače nista mogla; kulturnega narodnega preporoda tuja državna tvorba ni mogia usiaviti, čeprav ga je zavirala, meč bi pa bila skrhala z mečem. Da je bil ta kulturni narodni preporod res usmerjen k jedinstvu, zato en fakt: slavni Ljudevit Gaj bi bil uvedel v svoje „Novine“, s katerimi je budil hrvatski narod cirilico, če bi bile politične razmere to dopuščale. Prirodna krona temu stremljenju je bila edinstvena jugoslovanska država; njene potrebe so se širše plasti naroda stopnjema začele zavedati tekom svetovne vojne, ki jo je tudi ustvarila, pa ne povzročila.
V štirih državah smo živeli prej, najrazličnejši so bili kulturni vplivi, zato ni čudno, da je težko najti pravo obliko za skupno sožitje v novi dontači hiši, in to v dobi, kakor je naša povojna : narod je videl propadati mogočne države, ki jih je prej smatral za nekaj trdnega in nezrušljivega, težko se zato podvrže avtoriteti narodne države, posebno še, ker je v bistvu človeške narave, da pri pogledu v preteklost vidi samo solnčne strani, na sedanjosti pa navadno samo senco. Stvar je politikov, da s potrebno uvidenosljo vodijo državni čolnič preko vrtincev sedanjih dni v miren pristan bodočnosti.
Naša država ima izredno važno mednarodno lego. Njena severna polovica sega še v srednjo Evropo, proti kateri je večinoma široko odprta, njen jugo vhod pa zavzema zapada in s.edišče Balkanskega potoka. Preko našega ozemlja vodijo zato imenitne mednarodne poti: na zapadu iz
čjem obsegu. Tozadevno doi oljenje cd minister“ siva je že prišlo. Vse naše dobrotnike prosimo» da gredo nabirateljèm dobitkov v vsakem oziru na roko. Čitajte današnji uvodnik !
Gornja Radgona. Dramatski odsek našega Kmetijskega bralnega društva priredi na praznik Vseh svetih, dne 1. novembra ob 5. uri zvečer v gledališki dvorani Posojilnice znano ljudsko žaloigro „A il mar in njegova hči“. Igra se ponovi naslednjo nedeljo, dne 4. novembra ob 3. uri popoldne. Med posameznimi dejanji in spremembami igra Tamburaški zbor društva. Vstopnina je razvidna iz lepakov. Vstopnice so v predprodaji v tiskarni Panonija. Ker je pričakovati radi lepe priložnostne igre mnogo občinstva, se priporoča, da si vsa< preskrbi vstopnico že v predprodaji. Dramski odsek pripravlja za daljne predstave še v tem letu ljudsko dramo „Užit-karji“ in premijero (igra, ki se prvikrat predstavljajta odru) zelo zabavne in poučne veseloigre „Čudotvorna pijača“. Dramatski odsek ponovno vabi vse prijatelje društva in ljudske prosvete, da pristopijo. Torej ob Vseh svetih in v nedeljo, dne 4. novembra na svidenje!
Apače. Veliki radikal, nekdaj (Maribor) klerikalec in bivši samostojne®- drug in pomočnik znanega, sodišču in orožništvu dovolj znanega. liferanta galice Jurkoviča — gosp. Franjo Ivanuša se čuti razžaljenega, ker smo poročali, da se jv Potzinger-Ivanušovi radikalni domeni vršijo nemške veselice s sodelovanjem PeHauer Gesangsvereina. Kadar boste znali citati časopise, pa pridite g. poštar s popravkom, pa pravilnim, da bo kaj smeha v teh vragovih časih. Ste tudi „Orjuni“ poslali popravek ? Radovednež.
Slatina Radine!. Dne 14. oktobra ie priredila tukajšna podružnica CMD. vinsko trgatev. Čisti dobiček 1016 Din se je nakaza! centrali v Ljubljani. Posebna zahvala k gmotnemu uspehu gre tamburašem v Gornji Radgoni, k« so brezplačno sodelovali. Izreka se jim, kakor številnim gostom, najiepša zahvala. Odbor.
Ljutomerske fotografije. 1. izdaja. Odlikovanje z redom trške roglje 1. klase in junaške medajle sv. Klopotca sledečih zvezd naše prleške metropole. Gospa V., soproga trgovca g. Vilarja ki je za svojo osebo spoštovan mož in vliva v narodnih kakor trgovskih -krogih zaupanje in naklonjenost, dela s svojim obnašanjem recte klepetanjem kaj čudno reklamo za trgovino svojega soproga. Ta gospa je živi časopis, po načinu Vašega nevidnega „Obrekovalca“ v Gornji Radgoni. Samo, da je ona še bolj informirana in man; pobožna kakor Vaš obrekovalec ; kajti ona ve, kdo prihaja, četudi v pozni uri v „Blatograd“, kaj komu najbolj diši in česar ne mara, koliko kdo spije, koliko denarja ali vlog ima kdo v Slovenski banki, ve celo, kolikokrat kdo obišče sedaj ob času vinskih trgatev diskretni del hiše, skratka — izborno informiran časopis, ki razpolaga na dan s 24 urami prostega časa, v katerem času, brez ozira na trgovino — vlači v blato vse, kar nima specifičnega vonja, ki se sklada z njenim finim (!) okusom. Ta velika o-sebnost pride kot prva v poštev za eno gornjih odlikovanj. Druga nič manj podjetna (v 1 steni oziru namreč) je g. Rižnar tudi soproga uglednega trgovca, ki pa radi njenih zmožnosti izgublja svoj ugled, čemur se ni čuditi. Ljudi o-pravijati je lahko delo, obrekovanemu pa vrniti
srednje Evrope k Adriji, ki je del svetovnega morja ter sega na jugu Evrope na važnem mestu globoko v njeno celino, na vzhodu pa iz srednje Evrope preko Bolgarske v Malo Azijo ter preko Soluna v Malo Azijo in Afriko. Koliko narodov se je že valila po našem ozemlju, Nemci, Madžari, Lahi še danes hlepe po njem 1 Čuva nas naga vojska in pogodba s Čehoslovaškp, ki je naša najboljša zaveznica, ter z Romunijo, s. katerima smo združeni v mali antanti ; čuva nas prijateljstvo ì. velesilama na zapadu in društvo narodov. Naša narodna lega nam pa lahko donaša tudi veliko koristi po mednarodnem prometu, ki se z dobro voljo iahko pač tako uredi, da se omeje mednarodni konflikti, saj imamo kontinentalne države, ki imajo sicer svoboden dostop k morju, kako? Švica in Čehoslovaška ; dobre volje pa imamo mi več ko naši sosedje.
Naša državna meja je kopna in morska. Na kopnem je proti Grčiji, Bolgariji in Albaniji močna, ker teče večinoma po gorskih grebenih;' to veija prilično tudi za mejo napram Italiji in Avstriji, odprta pa je proti Ogrski in proti Romuniji. Morska obal naše Adrije pa je v vojaškem oziru prvovrstna: globoki zalivi in številni otoki onemogočajo v zvezi z obrambnimi napravami sovražniku v vojni vsak dostop. Tudi za trgovino je ugodna: številna s„e ob zalivih pristanišča, le žal, da je radi strme obali treba dragih naprav in da je radi visokih gorskih slemen v bližini obrežja zveza z zaledjem težavna.
(Konec prihodnjič.)
čabt in ime — na to ne mislijo te čudne prikazni. Tudi ta osebnost dobi eno prvih odlikovan] ; sedaj je samo vprašanje sporno, kateri kapaciteti gre prednost. Der dritte im Bunde pa je našim čitateljem že znani dirigent Slov. bauke g. Zelinka. Človek z maslom na glavi ne bi smel hoditi na soince. Težki, grozeči oblaki, kl se zbirajo kakor „blagoslov“ za njegovo „delovanje“ nad njegovo glavo ne bodo tako hitro izginili ; kajti ni ga takega vetra (tudi radikalski je preslab), ki bi pregnal te oblake, Iz katerih se bo lepega dne vsipala toča, pomešana z žveplom in smradom. Neko zelo pikantno zadevo, ki se je dolgo skrivala pod plaščem javne strpljivosti pa poročamo prihodnjič ter bomo poskrbeli da tudi dnevno časopisje izve veleinteresantne stvari s katerimi bo imela ludi vlada posla. Tu bodo dobili gospodje, ki radi igrajo „vodilno vlogo“ precej za pgduhati. Ako mečete kamenje na ljudi, ki so vam prišli na sled, pomislite, da sedite sami v stekleni hiši! Ne bi objavljali teh osebnosti, a neznosnost opisanih razmer daje dovolj povoda, da se take in slične kapacitete fotografirajo in pošljejo v javnost. Prihodnjič pride druga izdaja teh fotografij iz Blatograda. Za vse navedeno so verodostojne priče in dokazi na razpolago.	F.—. —c.
Đroblinci. V noči od 9. na 10. oktobra je bii pri tatvini drv v Drobtincih pri posestniku Zemljiču zasačen pos. Lechner iz Žiberc. 77 iet star nepoboljšljiv tat je dobil ob tej priložnosti smrtni udarec š polenom po glavi in je 19. tm. umrl na posledicah te poškodbe. Starček je o-petovano pri tatvinah teško tepen, končno mu je donesla njegova nepoštena obrt smrt. Udaril je imenovanega posest, sin Anton Fuchs in ne Novak, kakor se je splošno razglasilo.
Križevci. Neki dobroznani dopis un liberalne „Unije“ se zaietava v upravni odbor gornje-radgonskih obč. opekarniških podjetij v Borečih na tako neumen način, da b > imel pred sodnijo priložnost za svoje kvašenje sc cmeriti, pa bo prepozno. Tintomazec, ki bi bolje storil, da se pobriga za razširjenje laži po časopisju, ne zasluži, da bi se z njim.pečali, ker je prevelik junak, ki se skrije za hrbet uredinka, svojega imena pa ne podpiše. Zato veljaj njemu od vseh prizadetih in v „Uniji“ napadenih: Kaj nas briga, če osel riga !
Sv. Jurij ob Ščavnici. V nedeljo, dne 28. oktobra ob priliki blagoslovijenja zvonov vabimo v ponavljanje igre „Cvetina Borograjska“ v 7 dejanjih z mešanimi ulogami. Vmes kaka deklamacija, če mogoče tudi petje, Vrši se po večernici pri Repenšeku.
Murska Sobota. G. Franjo Švikaršič, prejšnji tajnik SLS je pristopil k radikalom. O vzroku ki je zelo delikaten in obenem za moža precej nečasten, poročamo prihodnjič. Za enkrat NRS k tej pridobitvi čestitamo. O tukajšnjem učiteljstvu se čuje marsikaj, kar ni povsem na -mestu. O detajlih, ki so tako delikatni, kakor tudi interesantni je širšo javnost in višjo šolsko oblast poročamo prihodnjič. — V Murski Soboti prodaja svoj hotel za ameriške dolarje g. Benko. Ker pa je bil ta refugium žejnih zadnje čase baje bolj prezrt, pravijo, da si ie vzel g. Benko kot vabo za boljšo prodajo kavar arja Kemeny-ja v svoj hram. Res se je ob otvoritvi, oziroma prevzemu gostiln, poslov dne 1. tm. zbrala na licu mesta precejšnja družba petičnih ljudi, ki so hoteli priti na svoj račun vsak po svoji raz-položenosti. Najbolje se je gotovo obnesel večer za natakarje, ki so goljufali kar na debelo — če bodo za to dobili zasluženo plačilo, nam ni znano. Nekateri gostje zopet, ker je bilo prvega, so seveda malo globlje pogledali v kupico in hočeš, nočeš, pozabili na svoj, ne dolgo tega pridobljeni višji rang und ti tel in se ponižali do hotelskih uslužbenk ter jih s tako nesramnostjo nadlegovali, da so morale iskati zavetja na var-, auni. Če koga zanima, kdo je bil to, naj se izvoli informirati pri prizadetem gospodu.
«“sasa«® esswasäsa^e®
f/BđmmMke an^wice
mmsmoms	vmmmm mmmm®
Kapitalisti i majo v naši državi prvo besedo. To se razume. Drugače niti ne more biti. Ministerski predsednik Pašič je baje najbogatejši mož v Srbiji. Ima vse polno hiš in par sto miljonov denarja in vrednostnih papirjev. Tudi njegov sin je bogat, čeprav ni minister. Razni drugi ministri imajo po več miljonov iraovine, grade si paiače in kupujejo velike hiše in posestva. Končno to ni nič hudega in dobro je celo, da imamo kaj bogatcev. Toda, či so , ti bogati gospodje ministri res dobri državljani, potem bi morali na lastne stroške
ministrovati ali pa vsaj potujejo na lastne stroške in ne državne. Poiem jih bo imelo ljudstvo v časti. Tako pa jih devlje vse v isto korito z avstrijskim nadvojvodo Fri-drihom, mnogokratnim miljonarjem, ki je vsakega prvega v mesecu kakor mačka na miš prežal na mastno frontno doklado. (Seve fronte nikoli videl ni !) S tem Fridri-hom žalostnega spomina skupaj pa naših ministrov res ne bi radi videli v enem košu. Ker so naši vodilni možje sami bogataši, ki bede ne poznajo, zato tudi nimajo smisla za siromaka.
Naša država je militaristična, ker troši vse preveč penez za vojaštvo, ki ga imamo itak več kakor je to potrebno. Res je sicer vlada nad 500 častnikov vpoko-jila, zato pa namerava na dan prestolonaslednikova krsta kar 30 polkovnikov imenovati za generale! Častniki imajo plačo, ki z ozirom na draginjo sicer ni preobilna v razmerju k plačam ostalih državnih nameščencev pa je vsekakor mnogo previ-i soka. Na ubogega „redova“ so seve pri regulaciji plač pozabili ! 5 par vsakemu pa : bi vendar bili lahko primeknili.
Pet in pol miljona zlatih avsrro-ogrskih kron so minulo soboto pripeljali iz Pešte v Beograd Denar so pripeljali na ladji po Donovi. V razmerju k današnji vrednosti dinarja bo nato izdala Narodna banka nove papirnate bankovce, da se tako odpomore občutnemu pomanjkanju gotovine. Zlatniki ostanejo v kasah Narodne banke, ki ima sedaj že za 29 in pol miljona zlatih avstro-ogrskih kron V celem ima Narodna banka zlata in srebra za 440 miljonov dinarjev, torej približno za 8 odstotkov tiste svote, ki jo reprezentirajo papirnati dinarski bankovci, ki so v prometu
Obmejni promet v 10 kilometerskem pasu. Kakor znano, imajo prebivalci naše države, ki ne stanujejo več kot 10 km oddaljeno od I Nemške Avstrije, pravico, da lahko gredo preko meje brez potnega 'ista in brez vizuma. Prebi-j vaici Nemške Avstrije, ki ne bivaje nad 10 km ; oddaljeno, imajo slično pravico. Tako hodijo že dalje časa naši obmejni prebivalci v Avstrijo, Avstrijci da k nam. Vsakdo si nakupi manjšo ; količino blaga, ki ga pač rabi za domačo po-! trebo. Večjih količin blaga itak ne sme nositi i seboj, ne da bi zacarinil. Našim trgovcem je ta ! obmejni promet že dolgo bil na poti. Zlasti j sobočk trgovci ga niso imeli v čislih in ga tudi I še danes nimajo, Saj jim odvaja na stotine kup-i cev, ki si gredo nakupovat blago zlasti v Radgono,
; ker je tarrTčenejše, kakor pa pri nas v Murski ; Soboti. Na zadnjem kongresu zadružne zveze v Ceiju se je mnogo govorilo o tem prometu. Vsi i govorniki so prišli do zaključka, da je ta promet nam Slovencem v škodo in da imajo od njega edinole Nemci korist Ker ie kongres storil po-! trebne korake, da se v škodljivosti obmejnega I prometa prepriča tudi vlada, je prav verjetno, da bo obmejni promet v prav kratkem času ukinjen aii pa vsaj izdatno skrčen. Mi pa mislimo, da bi se najiožje odpomoglo temu, da nas Nemci izkoriščajo, ako bi naši trgovci in obrtniki cene Znižali tako, da bi lahko konkurirali z Avstrijci. Potem bi pač nikomur več ne prišlo na mišek, hoditi v Radgono po blago, ki ga po isti ceni dobi v Murski Soboti oziroma v Prekmurju sploh. Pa tudi število naših trgovin bi moralo narasti, ziasti v večjih obmejnih krajih.
Kraljestvo dolarja. Dolar je postal gospodar skrahirane Evrope. Za sto tisoč dotai jer si lahko kupiš pol Murske Sobote. Ker je sedaj 'v Evropi že na miljone in miljone dolarjev, in i bi Amerika rada vedela, koliko papirnatih dolarjev je še živih, se je odločila izdati nove bankovce. 1-dqlarski bankovci bodo imeli sliko j Washingtons, 5-dolarski bodo nosile sliko Lincolna, 10-doiarski sliko Jacksona, 30-doiarski sliko Chievelandovo, 50-dolarski sliko generala ; Granta, iOO-dolarski pa sliko Benjamina Frank-i lina. Na drugi strani bankovca ne bo nobenih slik, marveč bodo na drugi strani vsi bankovci ; enaki. Ločili pa se-bodo po barvi. 2-dolarskih bankovcev pa sploh ne bo več.
Na jetiki je umrlo lansko leto v Sloveniji j 2.723 ijudij. Ako pomislimo, da je v celem lanskem letu v Sloveniji umrlo 20.437 oseb, i da vsaki deseti človek pri nas umre na jetiki. J ; Razmeroma malo Ijudij umre na jetiki v Prekmurju, ker tu ni tovarn in ker ni večjih mest. j Jetika je doma po mestih in v fabriških krajih. Slaba plača delavcev, nezdrava stanovanja in nezdravi tovarniški prostori, pomanjkanje tečne hrane pri miadini, alkoholizem (žganiica!) so glavni vzrok, da je ravno med siromašnimi sloji največ jetikarjev. ‘ Zato se jetika (tuberkuloza)
;udi imenuje „bolezen proletarijata“, „beleg siromakov“. In zato se bo dala ta bolezen odstraniti le, će se socijalne razmere izboljšajo in Če si bo deiavec zasiužil toliko, da si bo lahko kupil dovolj hrane in da bo lahko stanoval v zračnem, velikem stanovanju, ne pa v kaki za-duhii sobici. V Murski Soboti število tuberkuloznih ni posebno veliko, toda, če se bodo siromašni ljudje morali še dolgo potikati po zaduhlih sobah in če bodo Sobočanci sploh še morali dolgo požirati smrad iz sobočkih obcestnih kanalov in iz klavnice, potem borno kmalu imeli tudi pri nas ljudi, ki bodo zapisani tej dozni bolezni.
V Zagrebu gradijo bančno palačo. Zagrebčani sila mnogo zidajo. Te dni so začeli z gradnjo nove b..rzne paiače. Dolga bo 50 m na eni in 19 in na drugi strani. V palači bodo borzne pisarne, tiskarna, poštna in telet, postaja. Tudi velika knjižnica bo v njej. Posebno velika pa bo skupna dvorana, v kateri se bodo sklepale skupne kupčije. Tu bo prostora za 1000 ijudij. Zagrebška borza bo s to novo zgradbo še bolj stopila v spredje in zatemnilo delovanje beograjske borze borze in pa ljubljanske (če sploh kedaj dobimo borzo v Ljubljani). Zanimivo je to, da so obiskovalci zagrebške in beograjske borze zvečine Židovi. Pravijo, da se zagrebški in beograjski Židje ravno zaradi tega zavzemajo pri vladi, da naj ne dovoli Ljubljani borze, ker vedo, da na ljubljanski borzi zidovje ne pridejo do veljave, ker jih je premalo. Ker bi bila ljubljanska borza velikega pomena za Slovenijo, bi bilo želeti, da se čimprej ustanovi tudi v Ljubljani velika borzna palača.
Adresar lesne industrije v kraljevini SHS. Uredništvo lisia „Drvotržec“ v Zagrebu se je odločilo, sestaviti in izdati adresar celokupne lesne industrije v naši državi. Namen adresaria bo, seznati kupce z iesotržci in lesnimi industrija in tako dvigniti lesno trgovino in industrijo. Vsled tega je uredništvo „Drvotržca“ poslalo na vse lesotržce in industrijce vprašalno poto na katero naj odgovore sledeče: 1. Naslov (ime) tvrdke. 2. Sedež tvrdke, štev. telefona. 3. Mesto in zadnja pošta tovarne. 4. Ime lastnika ali ravnatelja tega podjetja. 5. Brzojavni naslov za glavno upravo. 6. Kedaj je podjetje ustanovljeno. 7. Deiniška glavnica v dinarjih. 8. Število nameščencev. 9. Popis proizvodov. 10. Specijelni proizvodi. Vsi lesni trgovci in industrije! naj v lastnem interesu čimprej odgovore pismeno na gornja vprašanja ter naj pošljejo odgovor na uredništvo lista „Drvotržec“ v Zagrebu.
Finančno okrajno ravnateljstvo v Mariboru opozarja vse proizvajalce vina, da so zavezani v roku 10 dni od dneva, ko so izprešali vino, dobljeno količino vina prijaviti pristojnem oddelku finančne kontrole. Nadalje, je vsak,- kdor proda vino, dolžan, da prijavi pristojnemu oddelku finančne kontrole prodano količino vina, predno istega izroči kupcu. Na vsako tako prijavo dobi prodajalec vina od fin. kontrole za nezatrošarinjeno vino kontrolni list, za zatrošarinjeno vino pa svobodnico. Kontrolni list oziroma svobodnico mora prodajalec izročiti istočasno z vinom kupcu, ki pa more kupljeno vino tekom 24 ur po I prejemu prijaviti svojemu pristojnemu oddelku fin. kontrole ter izročiti istemu tudi kontrolni list oziroma svobodnico. Če pa je dobil kupec vino s kontrolnim listom, mora v gori omenjenem roku 24 ur plačati odpadajočo trošarino in eventueino občinsko dokiado k trošarini. Kdor ne prijavi tekom 10 dni svojega vinskega pridelka ali opusti prijavo vina, bo kaznovan po členu 85 trošarinskega pravilnika na denarno kazen 100 Din. Kupec vina, ki . ne prijavi tekom 24 ur prejetega vina in ga ne zatrošarini istem roku v slučaju, da je sprejel nezatrošarinjeno vino, se bode I smatral v smislu člena 77/1 tros. pravilnika i kot tihotapec ter ga čaka kazen od dva-do štirikratnega zneska prikrajšane trošarine. Tudi se mu zapleni vino, ki ostane tako dolgo zaplenjeno, dokler ne plača prikrajšane trošarine in kazni.
Denar in blago.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 80—78 Din. 100 francoskih frankov stane 520— 530 Din, za 100 avstrijskih kron je plačati
0.1150—0.1160 Din, za 100 čehosiovaških kron 263—264 Din, za 100 nemških mark 0.00002—
lolko jajc mi znesejo moje kokoši, da je veselje. Najrajši jih prodam
w gornji radoone
SPODNJI ORIS štev. 12
kateri plača po najviša i dnevnih cenah.
Kupuje tudi surovo maslo (Butter) po najvišji dnevni ceni
HRANILNICA IN POSOJILNICA v RADINCIH
aiwije «loge po mjiliji obrestni meri ||
Proda §n z dobrim obratom
pekar la in štšša
ki je pripravna za trgovino z gospodarskim poslopjem. Izve se pri Tereziji Sonaja, Veržej, pošta Križovci pri Ljutomera.
Kila z vrtom
v Studencih pri Mariboru se proda.
Meri približno 1 oral, je lepa spodnja klet, 3 svinjski hlevi, lepi vrt; vse v popolnoma dobrem stanju. Več se izve v upravništvi „M. Straže“.
dieto! awt©
4 ciiinderski v popolnoma dobrem stanju, 14 HP se poceni proda.
0.0001 i Din in za 100 laških lir 40S—409 Din. V Curihu znaša vrednost dinarja 5.85 cent. (1 centim je 1 para). Od zadnjega poročila je vrednost dinarja narasla in stalno raste.
Cena žitu: (Se razume za 100 kg v dinarjih) pšenica 100 kg je padla od 362—350 Din. Bosanska pšenica je še cenejša. Rž a 275. Oves 237—265. Ječmen, jari 287, zimski 250—262. Koruza 260—300, moka 0 573—265. Otrobi (z vrečami) 125—160.	— V primeri s
temi cenami, katere smo objavili zadnjič stoji sledeče zadnje poročilo, ki je zanimivo : Pšenica, banatska in vojvodinska se je prodajala po 337 do 340 Din, srbijanska iz Mačve pa po 317 do 320 Din za 100 kg. Slovenska pšenica je bila mnogo dražja, pa za to ni bilo večjih kupčij. — Kuruza se je dobila po 228—285 Din, ječmen pa po 270 do 275 Din.
Mariborsko sejmsko poročilo. Prignalo seje: 39 konj, 18 bikov, 152 volov, 380 krav in 6 telt. Skupaj 586 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na zadnjem sejmu so bile sledeče: debeli voli ! kg žive teže. Din 13—15.—, poldebeli voli 13.50—15, pleni, voli 9.50—11.50, biki za klanje 11.50—12.50, klavne krave debele- 11.50—13.75, plemenske; krave 10—12.50, krave za klobasarje 8.25—9.25, molzne krave 9.50—-12, breje krave 9.50—12.50, mlada živina 9.75—14. — Na svinjski s e-jem 21. sept. se je_ pripeljalo 281 svinj, dve kozi in ena ovca. Cene so bde sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 170—225 Dia, 7—9 tednov 300—450 Din, 3—4 mesce 550 do 650 Din, 5—7 mescev 800—950 Din, 8 —10 mescev 1000—1300 Din, 1 leto 2000—2350 Din, 1 kg žive teže 20—22 50 Din, 1 kg mrtve teže 27*50—30 Din, koza komad 225—250 Din, ovca komad 275—300 Din. Cene so se dvignile.
Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso 24 do 27 Din, meso od bikov, kiav in telic 21 do 22 Din, telečje meso 24 do 27,50 Din, svinjsko meso sveže 35 do 40 Din povsod za 1 kg.
Pozor! Do Leopoldovega sejma bo izhajal popola cenik vseh za nas važnih tržišč in to za poljske pridelke in živino.
SF23-If28
na vlak v Celje v vele- g trgovinoR.Stermeeki ® kjer kupite letos gg
sykn©!
za moške i: volneno za ženske obleke, parhent, belo, pisano in rujavo platno, kakor tudi vso dsugo manufakturno robo po čudovito nizkih cenah. V lastnem interesu se vsakemu priporoča, da enkrat poskusi kupiti v veletrgovini R. Sternieckf, Celje.
Trgovci engros-ceue.
S3
Razglas.
Ministrstvo trgovine in industrije je dovolilo občini trg Gornja Radgona ob-državati štiri letne živinske in kramarske sejme in sicer se ti vršijo:
1.	na dan 3. februarja (na Blaževo);
2.	na dan 25. maja (na Urbanovo);
3.	na dan 10% avg. (na Lovrenčevo);
4.	na dan 15.’ nov. (na Leopoldovo);
vsak® leto.
Po dolgih letih se bodo od sedaj naprej živinski in kramarski sejmi zopet redno vršili kakor svoječasno in sicer se vrši:
prvi iisinsfti in Jamarski sejem dite 11. nos. 1923 no Leopoldsus
in sicer se vrši živinski sejem na občinskem travniku na Tratah, kramarski sejem pa pri drevoredu in na glavni cesti od Murskega mosta naprej na Spodnjem Grisù.
Živinski sejmi so za govejo živino, drobnico in konje, na , kramarski sejem pa se lahko pripelje na prodajo blago vsake vrste, nadalje različni poljski pridelki, perutnina itd.
Ker so bili sejmi v Gornji Radgoni svoječasno vedno dobro obiskani in je bil zlasti na Leopoldovem sejmu vedno velik promet, opozarja podpisano županstvo na to vse interesente, prodajalce in kupce.
Interesenti se naj torej poslužijo te prilike in obiščejo letošnji zadnji sejem na Leopoldovo.
Županstvo trga Gornja Radgona,
dne 6. oktobra 1923.
Žup
an :
Dr. Boezio.
očne
izredno močne s furami in brez fure prodaja najceneje I. Postružnik, foistoaiSa? Sv. Juriji olì Ščavnici.
Vinski sedi
iz hladnega hrastovega lesa letos cementirani takoj rabljivi so na prodaj pri trgovcu Vrhunc, Haritscir, Majstrova ulica št. 17. Cene nizke.

mam.

ŠIPE
ICIT
STEKI.©
POitCELAK
KAMENINE
ima v vsaki velikosti in množini v zalogi
j sinke Cizej, CS@raIa Radgona
trgovina s mešanim blagom
ilÈPÉÌ pillili
se sprejmejo na delo takoj pri FratlC Rapii, Ljubljana, Kolezijska ulica št. 18. Ponudbe je poslati na naslov.
«fg@w enonadstropna, nova, z lepimi kletmi ter precejal illlšiPfSSI šnjim vr-tom v Ljubljani, se zamenja za Maribor eventuelno tudi proda. , Tozadevna natančnejša pojasnila daje tvrdka J» BaloSt, Maribor, Grajski trg štev. 3.
Proda se takoj
enonadstropna hiša
s trgovskim lokalom in prostim stanovanjem, gospodarskimi poslopji, sadonosnikom, vrtom in siavbiščem, ob glavni cesti v zelo prometnem trgu severne Slovenije. Vpraša se pri upravi lista.
Dobro ohranjeno
motora© kolo
znamke „Puch“ 3 HP. in a£@$Ši@H§kŠ Upadat z vsemi pripadlo se ceno prodata pri Franc Seršenu v Ljutomeru.
Sodi
za vitto vedno v 'zalogi
pri ¥mm repic,
Ljubljana, Trnovo.
Telefon	m	Telefon
436	436
«o'er, rozmuh \
Maribor, Aleksandrova c. BI
priporoča
vse vrste iiandito«
[bonbone} po nnjnižjih nrezfisntanänlh tosarsi, cenah i
Zahtevajte cenike!
Izdaja Konzorcij: „Murska Straža". — Urejuje : Uredniški odbor. Oblastem odgovoren: j. Kovačič. - Tisk: Tiskarna Panonija v Gornji Radgoni.