leto im srevma in.
v umno,» »reu m maja isn
Ehaja vsak dan poooldne, fzvzem&l nadel]« ln praznike. — Inseratl: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst D 50 p, večji fnserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — „ Slovenski Narod"* velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D
i
Opravnlitvo: Knaflova nllea stav. 5, prlttlöle. — Telefon sfev. 304. Orednlatvo: Bnaflora nllea it. 3, 1. nadstropje. — Telefon ifev. 34
■V     Poštnina platana v gotovini.
Slovanska politika
ffteminiscenca in perspektiva.)
O političnem razvoju slovanskih narodov v bivši Avstriji so slovanski in tudi ueslovanski politični jn kulturni zgodovinarji napisali že marsikaj lepega. Kako pestra je v tem oziru zgodovinska slika, ki nam pripoveduje o bojih Basih i^rednikov za pravico samosvojega kulturnega In nacijonalnega udej-stvovanja- v bivši Avstriji! Koliko podrobnega dela nas je stalo, predno smo izvoievaH spoštovanje nemške in madžarske tujine pred našim kulturnim delom, pred našim jezikom, pred našimi upravičenimi, prirodnopravno utemeljenimi nacionalnimi ideali.
Nesporno pa je. da je za vsem tem podrobnim delom tičala globlja misel vodilia in da bi bili slovanski narodi v bivši Avstriji skoro gotovo že davno obuoali. da se vedno in vedno ni ponavljala velika skupna ideja odrešitelji-ta, id-čid vseslovanske solidarnosti. Iz te ideje so izhajale energije odpornice, s katerimi smo kljubovali tako na Češkem, kakor na jugu bivše Avstrije obupnim naskokom pangermanizma. — 7"!asi) za nas Slovence ie Domenila misel vseslovanskega bratstva nenadomestljivo notranjo tolažbo in up na končno zmago našega naroda, naše narodne misli. V vsakem narodu se pojavljajo veliki upi in dvomi, ideali in hrepenenja, ki ustvarjajo prave narodne energije in mu določajo smer življenja. Tak veliki up in dvom. ideal in hrepenenje je bila za Slovence brez dvoma ideja vseslovanskega bratstva, vseslovanske solidarnosti. Tako razumemo navdušenost, ki se je polotevala naše omladine in naše inteligence vselej, kadar je bilo govora o vseslovanskem kongresu. S kakim ponosom smo Čitali poročila o teh kongresih! Vedeli smo, da stepamo stem v kolo velike politične organizacije, ki bo edina v stanu, da nas državno osamostali, reši iz avstrijskega jarma in obvaruje pred nacionalnim in kulturnim propadom. Vseslo-vanska ideja je končno razgibala tudi rusko diplomacijo in politiko v toliki meri. da je Rusija začela voditi kolikor-toliko svojo nacijonalno politiko napram Balkanu, napram zapadnim slovanskim narodom, zlasti napram Avstriji v vidu vseslovanstva. Rusija je prav za prav Imela dovelj drugega dela ter se srednja Evropa nje ni tikala. V to politiko jo ie pritegnila le vseslovanska politika, torej vseslovanski pokret. ki je v glavnem izhajal iz narodov bivše Avstrije.
Preko vseslovanske ideje srno nato Slovenci prišli do praktlčneiše jugoslo-venske idejie, ki nam je končno prinesla popolno državno m nacijonalno osvobojenih, Vseslovanska ijüeia je toreü pred vojno služila našemu državnemu in nacionalnemu osvobojenju.
Po vojni se ie nekaj časa zdelo, kakor da ideja vseslovanske solidarnosti ni več potrebna in da jo je treba nadomestiti z državnim egoizmom ter s splošno medsebojno izolacijo slovanskih držav.
Mednarodno življenje pa nam obratno dokazuje, da se države ne izolirajo, marveč da se zgrinjajo v velike interesne zveze. Obenem se nahajajo slovanski narodi, zlasti oni na zapadu v naravnost eksnoniranih mednarodnih položajih. To velja za Poljsko republiko, velja za Češkoslovaško in končno za Jugoslavijo, Na vse strani vidimo nasprotnike in neorijatelje, ki bi nam radi odgriznili košček zemlje ter nas spravili v zopetno gospodarsko in kulturno zavisnost.
VprašaiO^ slovanske solidarnosti le danes še bolj pereče kot pred volno! Tarn je bHo vprršanje medsebojnega notianjega navduševania ter pripravljanja, tu je vprašanje ohranitve državne samostaluosti!
Treba je samo pogledati zemljevid In državno reorganizacijo Srednje Kv-rope. da se temeljito prepričamo o vele-aktuahri solidarnosti.
Vseslovanski kongresi kulturnih in znanstvenih organizacij se morajo postaviti čimprej zopet na dnevni red. Ce smo se pred volim shajali na mednarodnih vsesiovanskih kongresih kot nekaki zarotniki, je sedaj potreba, da se vseslovanska skupnost dokumentira na.i-prvo na podrobnih, gospodarskih in kulturnih področjih ter da se končno zanese ta vseslovanska solidarnost v politične kabinete, med diplomacijo in državnike vseh slovanskih držav.
Vseslovanstvo naj znova postane pokret najširše javnosti. Vsako veliko idejo, kateri želimo zmago, mora zanašati notranja inspiracija, navdušenje, ogenj, ljubezen! Potem se ustvari samo od sebe!.
Tako ie tudi rz ideio vseslovanske
'al piril vs
Vodstvo HRSS pride pred sodi neomajana. — Pogajanj med
—Beograd 25. maja (lz\\) Beograd je včeraj doživel važno in veliko politično senzacijo. Radikalni klub je včeraj dopoldne imel plenarno sejo v svojih klubovih prostorih narodne skupščine. Na dnevnem redu je bila določitev radikalnih kandidaiov za državni svet, ki iih jma danes voliti narodna skupščina. Pri tej priliki je smatral voditelj radikalne stranke min. predsednik Nikola Pašič za najugodnejši trenotek, da poda v razčiščenje parlamentarne situacije pred današnjim sestankom skupščine jasno sliko c položaju \iade \arodne;ra blo*<a. Pa-Šičev govor je velevažen polftlčni dokument. G. Pašič je govoril tako izrazito, taka lasno in tako odločno, ko še inalokdai in to vsi hrez izjeme povdarjajo. Na podlagi tega govora se v političnih krogih konstati-ra z največjo s:gurnostjo. da ostane Narodni blok kompakten ln enoten. Vse intrige klerikalne ostrnnke in ostale opozicije proti voditeljem samostojnih demokratov so ostale prazni in breznsoešn: poskusi. — Klerikalci doživljajo polom za pologom. Pašičev govor ie najjasnejši dokaz za to., da je bila demagosko zasnovana ofenziva klerikalcev in njih zaplečnikov 7.e vnaprej obsojena na negativne uspehe.
Najznačilnejši odstavek Pašičevega političnega govora je posvečen odnošajem na-rodnoradikalne stranke do radičevcev. Ta odstavek je izzval danes v parlamentu in v Javnosti veliko zanimanje in v opoziciji pravo konstermranost.
Ko fe radikalni klub po kratki razprav! določil kandidate — člane državnega sveta, je min. predsednik g. Nikola Pašič povzel besedo. Njegov govor je trajal poldrugo uro, dosegel je popoln uspeh ier je učinkoval v moralnem in političnem oziru kar najgloblje. M:n. predsednik je med drugim naj preje omenjal poročil'* ankern 3ga odbora. To poročilo g. Pašič obsoja v zelo ostrem tonu, ker smatra, dri odbor ni proučil in proizvede! vseb dejstev. Ki so važna za končni sklep glede veHtikacije anketiranih mandatov HPSS in da poročilo na mnogih mestih ne odgovarja nalogi, kj jo je imel anketni odbor.
Min. prededifk ie dalje posebno podčrtal, da anketni odbor ni preiskal, kaj ie bilo z Radlčevo pogodbo z Madžarsko. To pogodbo so našli pri Radiču v žepu, naravno nepodpisano, toda na drugem mestu v drugem izvodu je bila bila Irhko ta pogodba tudi podpisana! Stepan Radič je dalje naslovu na Zinovjeva pismo, v katerem pravi, da vporabi kot skrajno sredstvo v dosego svoje revolucij ona me metode. Pri tem Radič naglasa, da je na to rudi pripravljen. Anketni odbor bi moral proučit*. aH je bila pri tem vmes kaka komunlstično-revo-lucijonama organizacija. Umevno Je, da taka trditev g. Stepana Radiča ni bila samo plator.ična, marveč da je Stepan Radič imel na razpolago primerno revolucijonamo organizacijo.
Omeniti je treba k" temu poročila, ki so bila razširjena takoj po končanih volitvah. Začele so se širiti lažnjive vesti, da je opo-zicijonalni blok dobil veČino. To je bilo dovolj Radičevim množicam, da so te vestt smatrale kot znak za pobuno. Radičevci so na mnogih mestih z ozircan na razširiene
šče, — Vlada Narodnega bloka radikali in radičevci ni bilo«
tendenciiozne vesti o zmagi opozicijonalne-ga bloka zažigali vasi. organizirali ustali e, streljali po brdih itd. Vse to jasno kaze, da je Stjepan Radič stvarno goji! revo-lacijonamo idejo. O tem anketni odbor nI dovoli točno razpravljal in potrebno je, da to preuči in konstatira veritikacijski odbor.
G. Pavie Radič, je dalje omenja! ministrski predsednik, je ^-cčkrat prihajal k njemu jn ga prosi!, da se proces proti vodstvu HRSS abolira. G. Pašič je to Odklonil in odsovorU g. Pavlu Rad5ču, da smatra, da so Srjepan Radič in njegovi tovariši kriv! 'n da njih aretacija ni nikak politični trik. .Tsto nc morejo biti £boI!r3n? marveč je treba počakati, da sodišča izreče svojo besedo.
K tej izjavi je še min. predsednik pripomnil Pavlu Radiču: >Do takrat ne more bfö nilske spremembe!«
Zelo obširno je j;ato g. Pašič govoril o iakozvanih »pogajanjih med radikali in radičevci«. Njegova zadevna izjava odločno dementira vse komb'nacüe, ki jih je širilo opozicijonalno časopisje v Beogradu, Ljubljani in zlasit v Zsgrebu. — G. Pašič je kategorično izjavil:
Nikaki tajni sporazunn se ne vodijo z zastopniki Radičeve stranke, Izjavi, ki sta Vh podala gg. Pavle Radič in dr. Šcperina v narodni skupščini, ste taki, da se more veršetl v njih resnost, toda oni ne morete spremeniti sedanj 3 pr.Htične situacije. To ne more iti tako brze! Potrebno ,je, da radičevci x resnim dc!om dokažejo, da žele iskreno in trajno sodelovati pri konsolidaciji in okrepitvi naš^ države in da odstranijo vsak dvom. k! še obstoja a- gotovih krogih.
Min. predsednik je končno tudi aludiral ua spremembo radičevske po'iilke, omenjajoč, da je ta sprememba lahko tudi začasna z ozlrom n3 politične prilike in je prav lahko mogoče, da b; si radičevci želeli se vrniti k sveji stari politiki, čim bi bile za to razmere ugodne. Zato doslej še nismo ž njimi vaiiH nikakih porjajenj, se nismo ž njimi razgevariali in ui nikdo imel pooblastila za kaka pcgajanU. Taka pooblastilo ni bilo nikomur izdano! Privatno se lahko vsakdo pogaja z vsakomur, toda ta pogajanja niso obvezna za stranko. Ce bodo pogajanja potrebua. bodo ta javna in jih bo vodilo vodstvo stranke. Za sedaj ni nikdo pooblaščen se pogajati z Radičevo s-ranko.
Glede zahteve Pavla Radiča po tuVnitvi »Obznane«, je min. predsednik g. Pašič omenil, da tej zahtevi ni mogel ugoditi, dokler Hrvatski seljaski klub in vodstvo stranke izven kluba s svojim delom v skupščini in med narodom nc podasta dovolj jamstev, da stranka Ju nje organizacije ne vporabifo pri prvi priuči svoje stare, za državo škodljive politike.
Govor min. predsednika so navzoči radikalni poslanci poslušali z največjo pozornostjo. Pripomniti je treba, da je bila njegova beseda jasna in zdrava. Videti je bilo, da je min. predsednik Nkola Pašič tudi fizično še vedno krepak in da obvladuje vso situacijo.
Radikalni klub je govor premijerja naše vlade pazljivo in intenzivno poslušal ter ga soglasno in z odobravanjem sprejel.
Konsterniranosi v opozlcijonnlnem bloku
Vse opozicijonalne intrige prekrižane. — Razočaranje na vsej opozicijonalni fronti. — Komentarji opozicijonalnega tiska.
— Beograd. 2.^. maja. (Izvirno^ Govor ministrskega predsednika Pašiča v radikalnem klnhu je z enim mahom pedrt ofenziv, no fronto opozicijonalnega tiaka proti Na. rodnemu bloku. ?e včt*raj je v zadnjem naskoku opo2icijonalni tisk vseh skuprn ipod debelimi m senzacionalnimi naslovi javljal, da so pogajanja med radikali in radičevci končana, da je dosežen sporazum m da so iz kombinacije RR izvzeti samostojni demokrati. »Politika,, >>Pravda^, zagrebški listi, ljubljanski klerikalni in celo radikalno Vreme« so z največjo sigurnostjo naznanjali, o doseženem sporazumu in sestavi vlade RR. Nekateri teh Jistov so ce*o trdili, da je bil sporazum na dvoru zelo simpatično sprejet. Značaj teh vesti je na zunaj kazal, da izvirajo iz ene in iste kuhinje. Med PaSičem in Püvlom Radičemi je prišlo baje do sporazuma tudi glede razdelitve  posamnih  portfeljev    in imenorania
velikih županov oziroma podžupanov. Govor g. Pašiča je uničil vse te kombinacije ter na jasen način dokumentiral kompakt-nost in stabilnost Narodnega bloka na eni strani «n na drugi strani popoln fijasko opozicijonalcev. Razočaranje vlade pri opoziciji je posneti tudi fa današnjih opozicLjo-ntilnik listov, kakor iPravde« in ^Politike*. ^Pravda? glede politične situacije reslgni. rano konstatira:
1. Dosedanja vladina koalicija ostane dalje.
2. Vodstvo HRSS bo sojeno.
3. Poročilo anketnega odbora je nepo. polno In pride pred veriflkacljskj odbor. Vprašanje verifikacije anketiranih mandatov HRSS se odlaga za nedoločen čas.
4. Radikalna stranka ne vodi nikaldh pogajanj z PfftSS. Radikali zahtevado. da radičevri pokažejo dejanslro in üdereno sto. 1o pripravljenost za delo.
politične solidarnosti, ki ie naša naibolj praktična oblika medsebojnega sraran-eiiskegra pakta svobode in samo<?tamosti v Vzhodni in Srednii Evropi. Na ta veliki cilj bomo morali odslej delati z vse-mi silami.
Naš list je od vsega začetka osvo-
til VfJjka ideio vvslnvanjdfeaa nokra±*
kot najboljšo praktično smernico nase slovenske politike. In ta. smernica se ie doslei sijajno izkazala. Soustvarjala je slovensko narodno hrepenenje po samo-stalnosti in svobodi. Sedai ie nie.irova dolžnost, da propagira to idejo tudi v zunanjepolitičnem pravcu samostojne itt- I
oroÄlovensJcfi drüa \:»* 1
Pravda   dalje naglasa, da jo radikalni
klub soglasno sprejel govor ministrskega predsednika. Vtis je ta, da je g. Svetozar Pribičevič uspel s svojo akcijo, da ohrani stari sporazum Narodnega bloka.
Pozicije slovenskih klerikalcev so najslabše. S svojim jezuitskim intrigantetvom. svojo neiskrenostjo in političnim šarlatan-stvom so si pokvarili še zadnji svoj ugled. Potisnjeni so v kot in ne prihajajo nikjer v kako resno kombinacijo.
Tudi »Politika« piše :n komentira govor mlnfstrskee-a predsednika. Zlobno pristavlja, da soorazuma z radičevci ni in da radikalni Trlub v glavnem obstoja iz oseb, ki so prišle v skupščino s privoljenjem g. Pašiča. Zato im g. Pašič v svojem klubu močno pozicijo. Situacija ie sedaj jasna, n| nikakega sporazuma, rad-čevci so popolnoma pobiti in poraženi.
Važna avdijsnsa ministra dr. Žerjava
— Beojfrad. 25. maja. (Izv.) Minister za Šume in rudnike dr. Gregor Žerjav ie bil včeraj opoldne na dvoru in jc ostal tam dolgo časa. Minister dr. Žerjav je kralju poročal o politični situaciji. Opozicijonalni krosi pripisuieio tej av-dijenci poseben pomen in današnja ^•Pravda- komen.tini to avdiienco na ta način:
Avdijenca ministra dr. Žerjava je imela političen značaj. Po odhodu z dvora se je minister v avtomobilu odpeljal nn Avale, kjer se je sestal s skupščinskim predsednikom Markom Tmko-vsčem in notranjim ministrom Božo Maksimovičem. ki sta že popreje prispela na Avalo. Pozneje se je pripeljal na Avalo tudi ministrski predsednik g. Nikola Pašič.
Velika potresna katastrof?? m Japonskem
1500 čloTCŠ&ih žrtev. — 70 milijonov jen škode*
— Pariz, 24 tr.djy (IzvO Včeraj dopoldne jc bil v Csaki, Pobi in Tajim! silen, i|i minute trajajoči pcirts. ki .ie povzročil velikansko škodo. Iz Lonuona prihajajo podrobnosti o p3trc3u na Japonskem. Tz Tokija je b:!a poslana porno^.
— Pariz, 24. maja (IzvJ Podrobna poročila slikajo aiovo potresno kata^rofo, ki je zadela od potresov tolikanj trpečo Japonsko. Sobotni potres je bi! katastrofalen. Potres je obsegal zapadne dele Japonske in Število Človeških žrtev znaša tisoče. Najbolj so prizadeta mesta Kirosaka, Tokkova fn nekdanja prestoiica Kijota. V tem mescih je po potresu nast3l silovit oožar. ki Je vpe-pelil skoraj vse dele mest. Kirosaka in Tok-kova ste porušeni, Kijota deloma. Prometne zveze s temi pokrajinami kjer je vladal potres, so porušene. Ni nikakih zvez. Pomožno akcijo vse mnogoštevilni aeroplani. Ti donašajo trpečemu in stradajočemu prebivalstvu najnujnejše potrebščine in zdravila. Rešilna akcija ie zelo težavna. Iz Tokija je odplula močna eskadra aeroplanov. Prebivalstvo povsod kampira.
— Osaka, 24. maja (Reuter) Železnice, telefon in brzojav so pokvarjeni v potres-r.em ozemlju. Intenziteta potresa je bila sUčna oni 1. 1923., zavzema pa manjši pro-storninski obseg. V Tnkkoyji je 200 mrtvih in 400 ranjenih. Tisoči prenočujejo na prostem. V Kirosaki je potres povzročil požar. Številne so človeške žrtve. Rešilne ekspe-dicije so odšle v zrizadete kraje.
— Osaka, 24. maja (Reuter) Potres na Japonskem se je raztezal na ozemlje 25* kvadratnih milj. Število človeških žrtev cenijo na 70 milijonov jen.
Amundsenov polet na severni tečaj
Nikakih poročil o Amundsenu.
Berlin, 25. maja (Izv.) Iz Siockholma ročil. Prvotne newyorske vesti. da je Amundseu dosegel severni tečaj, se iz Osla dementtrajo. Te vesti je razširil neki par-nik, ki se nahaja v Severnem ledenem morju.
— Kodanj, 25. maja (Izv.) Tu vlada največja napetost. O usodi Amnndsenovi do snoči ničesar znanega. Da je Amutidsen lahko vzel seboj večje množine bencina, nI vzel seboj radioaparatov. Zato ni nikakih direktnih vezi z Amundsenom. Avtentičnih poroči! v Amundsenovem povratku s severnega tečaja ni. Zrakoplovi se še niso vrnili v Kingsbav, sklepajo, da polet ni povsem posrečil in da se je moral Amundseu spustiti na tla.
RAZNE OTVORITVENE SLAVNOSTI.
— Beograd, 25. maja. (Izv.)   Veraj je
bil pravoslavni pravnik sv. Cirila, in Metoda. Bilo je mnogo krstnih slav. Nekateri sta-
novi so proslaviš*? ta praznik prav »večam Slaväi eo g& »cevabčtfiarjf« in »Škenbarjl*. Praznik Crrrla in Metoda je   na lep načttt proslavilo druStvo za jraščito deee.
V Novem Sadu jo včeraj praznovat 20 letnico tamošmji ruroMovmskl Sokol. Mc sto je bilo v zastavili. Proslava .ie biin eve čana in ndeležT u la vseh oddaljenejših k; VJSnjlh krjev častna.
V Pomhoi!: bSa na sveoan način otvorjena boin^niea kralja Aleksandra in krljice Marije. Je to ^na nf>jmodeme55rlj bolnišnic opremljena, z v.-omi p^trebnönr in.^t.rnmenti ln ln bora torij i. Svečani otvoritvi so -prisostvovali v Icraljovprn fmenn admiral Pri'a, minster za nr.rodno zdravi« dr. Slavko Ml<^if: in član zdravniške koani. ?ijf. Društva narodov, ki proučavajo z^rar-stvene razmere v Jugoslaviji.
SLAVNOSTNA OTVORITEV TYRSOVEGA DOMA V PRAGI
— Praga. 25. maja (Izv. Danes je v Pra^i velik dan Sakolstva. Na -Mali stran! so danes na najsvečaneiši Jiačin otvorfii impozanten Tyrsov dom. Svečar.o^rl so prisostvovali predsednik reptrblike dr. M a-saryk. pet ministrov, primator slavnega mesta Prage dr. Baxa iu mrnsroštevil \t deputacije \% vseh slovanskih držav, Vjer je razširjena solskd ide^a. PijJ oi v ort t -,:.v> je b'W po glavnih ulicah si.ia^na manifestacija Sokolstva, katere se ie udeležilo n j.d 25.0r>*l Sokolov. Sprevod jc trajal dve ur. V sprevodu je bilo 250 zastav*. Pri svečan! otvoritvi so govorili minister Narodne obrambe Udržal, primator dr. Bax? in delc.^a:i jttgoslovenskega. ruskega poljskega in lužičko-srbskega Sokola. Naiodlič-nejši je bil govor staroste jugoslovenskega Sokolstva H. G a n i? I a. Njegov govor st> navzoči pozdravili z največjim navdušen*err iu odobravanjem.
Borzna poročila.
1
Ljubljanska borza.
Lesni trg.
l.ate 24-^4 od lu—16 cm dolž. 2. 2 i: poi, 3 in 3 in ipol fco meja denar —. blago ^80. Deske 24 mm 2. 2 in po J, S in 3 in poi monte fco meja denar —, blago 500. Hrastovi frizi od 4—10 od 25—60 L tu II. fco. meja denar 14Ö0. Bukova drva 1 m dolt. suha fco. L.jnbljana, 1«> vag1, denai' 21, blag* 21, zaključki 21. f .
2 itn i trg.
Pšenica Rosnfe 80 ks rtnfusn pro m p* par Ljubljana d^nar —, blago 490. pšenica avstralska rinfusa prompt .par. ljjubljan% d. —. bi. 4Sr». pScniaa Hard Winter 2 rin-fusa irrompt par. T^jubflaua —. 500. Otrob* pšenični, drobni par. Ljubljana prompt, pa-r, Ljubljana denar —. brago 190, koruza dobava maj. junaj par. Post. moč. —, 250, vi makedonska kg par. Ljubljana —, 400, ječmen 57-53 kg fco. makedonska pon?t. —, blago 300, oves makedonski orig. par. L j. —, 3G0, krompir beli fco. ML postaja dan. 125, —, krompir rumeni žtaj. post. —% 11 j* krompir rdečkast staj. -poat. —♦ 135.
Efekti: 2 in pol odstor. drž. reir.J. 7d vojno škodo, denar 18$, blago 193. zaključki 1°2. Celjska posojilnica d. d., denar 200, blago 206, Ljubljanska kreditna banka, denar 225, blago 260, Merkantilna banka, denar 110, blago 110, zaključki 110, Prva hrvatska štedionica. denar 805. blago S12. Kreditni zavod, denar 190, blago 200. Stro-ne tovarne in livarne, blago 133. Trboveljska premogokopna družb3. denar 37S, blag-i Združene papirnice, denar 110, blage 118. Stavbena družba d. d. Ljubljana. dc-» r*ar 265, blago 380.
Zagrebška borza.
Dne 25. mala. Sprejeto ob 13.
Devize; Curih 11.73—11.83, Praga 179.1.» —181.50, Pariz 309.50—314.50, Newyork 60.18—60.98, London 294.50—297.50, Trst 243.80—246.80, Berlin 14.375—14.525, Dunai 0.0852—0.0864. Valute: dolar 59.65—60.45.
Efekti: 7% inv. pos. iz leta 1921. 6.V< 65, 2V2% drž. renta za rat mi štetu 187—190, Ljubljanska kreditna 250—255, Centralni banka 15—16. Hrvatska esk. banka 105— 106, Kreditna banka Zagreb 105—108, Hipo. tekarna banka 61—61-25, Jugobanka loa—' 102, Praštediona 805—810. Slavenska bat-.-ka 69—70, Eksploatacija 36—38, Drava ff. d. OsTjek 180. Sečerana Osiiek 570. Isis d. d 68- -69, Niha g 47. Gut man 395, Stavek* ]70_i75t Slavonija 52—53, Strojne tm*am^ —, Trboveljska 380, Union parornTm 45ty Vevče 100—110.
Inozemske borze.
— Curih. 25. maja. Borza: Beograd 8.52?, IPariz 26.45, London 25.125. Nev-york 517, Milan 20.825, Praga 15.325, Du* naj 0.00728.
i
— Trst, 25. maja. Borza: Beograd 40.80-^40.90. Pariz 136.50—127, Lon^ 120^5—120.85, Ne^-york 24.75—24.85, C«| nh 479-^481^.    Braga 7*50^74, M
o.auo-^o.oa^
F2
»SLOVENSKI NARtTÜ^~Hne ZB. maja 1925
btev. 117
narodna skupSčina
Zunanji minister o prijateljski z
Zakon o osno
it Beograd. 25. mala. \lx\\ Ob 12J Ra-fltfčevci so po velikem govoru voditelja na-rodnoradikalne stranke formalno porolčeni. Klerikalci so potisnjeni v ozadje, v opozi-cijonalnih krogih splošno razočaranje. Položaj Narodnega bloka okrepljen. Za današnjo sejo narodne skupščine je vladalo primerno zanimanje. Nekateri so računali, da pride do viharnih* kravaJov in incidentov, ki so jih nameravali organizirati slovenski klerikalci povodom odgovora prosvetnega ministra na interpelacijo rad: imenovanj sr.-Soiskih* profesorjev. Odgovor 5e danes izostal. Minister odgovor1 klerikalcem na eni prihodnjih sei.
Pred otvoritvijo današnje seje. na katere tfnevnem redu je bila volitev članov v državni svet. je bil sestanek načelnikov parlamentarnih skupin. Opozicijonalci so zahtevali, da se jim prizna v številčnem razmer-fu v državnem svetu. Vladina večina je to odklonila. Ob 11. dopoldne se je pričela plenarna seja.
Prosvetni minister Svetozar PrfMčevIČ Je predložil narodni skupščin! zakonski načrt o osnovnih šolah. Načrt je b?! Izročen zakonodajnemu odboru v razpravo.
Skupščinsko predsedstvo je dalje naznanilo, da Je parlamentarni otfbor predložil poročilo večine z oddvojenrm poročilom manjšine glede zakona o poljedelskih kreditih. Ta zakon pride na dnevni red skupšči-
Iimaütemermi o8boxn je büo feročeniH več predlogov sodišč, ki zahtevajo izročitev rasnih poslanee\r radi različnih prestopkov. Radičevec dr. Milovan Zanič rma 42 shtčajev.
Na vrsto so priSle na to razne prošnje, wrtozbe fn mterpeladfe oziroma odgovori ministrov.
Posl. C it K ovit TradJ je fnterpeliral zun. ministra glede preganjanja naše narodne manjšine na Grškem od strani grskiri oblasti. Gršk~e oblasti odrekajo naši manjšim" vse politične, kniturne in cerkvene pravice. Naš narod je prisiljen se izseljevati. ÖrSke oblasti pa dovoljujejo rzvseljevame !e na Bolgarsko. Rodbroam. k: se žele naseliti v .Jugoslavijo konfiscirajo Grki cel-~ premoSetrje in jim delajo največje ovire. Tmerpelani poziva zun. mmistra. da naj upošteva žalostni položaj naše narodne manjšine na Grškem v rrenorku ko vodi naša vlada pogajanja z Grško za sklenitev pri jate*? ske zvezne pogodbe.
vezi z Grško« — Mirna seja* — vnih šolah«
Zunanji minister dr Nlnčlč je Izjavil: V te mtrenotkn se vodijo pogajanja z grško vlado. Upam, da dovedefo ta pogaja-n|a do prijateljskega sporazuma. Vsa sporna vprašanja se rešijo na prijateljski način. Z grškim narodom nas ne vežejo samo pri« i a te tisk a čustva, marveč tudi važni skupaj interesi za skupno delo na Balkanu* Dokler se vodijo ta pogajanja, katerih uspeh je skoraj pričakovati, prosim, da g. narodni poslanec ne zahteva nadaljnjih pojasnil. Prosim ga. da se zadovolji s tem odgovorom.
Fin. minister je odgovarjal na razne interpelacije, opozicija ga je zelo ostro napadala. Prosvetni minister danes ni odgovoril na interpelacijo posl. Sušnika glede profesorskih imenovanj v Ljubljani. Skupščina je nato prešla na dnevni red k volitvi članov državnega sveta. Zastopniki opozicije so se vzdržali glasovanja. Izvoljeni so bili v državni svet kandidati vladne večine. Sei a je bila na to zaključena.
— Beograd, 25. maja (Izv. Ob 12-30) Po izjavah, ki so jih oddali zastopniki opozicije: dr. Šuperina za radičevce, Dragotin Pečic za Dav. demokrate, SuSnik za klerikalce. Baljic za muslimane in Moskovljevič za zemljoradmke, je predsednik odredil glasovanje o volitvi članov v državni svet.
Od osmih kandidatov, ki jih je v smislu zakona predložil kralj skupščini v potrditev, je narodna skupščina izvolila v državni svet: Živojina Babica, brigadnega generala. Svitislava Paunoviča. velikega župana v p., Stevo Nesiča. bivšega narodnega poslanca in ginm. direktorja v Kragttjevcu in Pero Blagojeviča. vel. župana v p.
Narodna skupščina je nato določila 6 Kandidatov, od katerih ima kralj tri imenovati za člane državnega sveta. Kandidati so: Andra Petrovič, gen. direktor neposrednih davkov, Janko Spasojevič, velik! župan v p.. Todor Tosič, predsednik sodišča v Zaječaru, dr. Danilo Katic, načelnik ministrstva, Mihajlo Bab-č. gimn. ravnatelj, in M. Stefanovič, predsednik trgovskega sodišča v Beogradu.
Za kandidate je bilo oddanih 153 glasov, Opozicija ni glasovala
Ob 12.10 popoldne ie bila seja zaključena. Prihodnja seja jutri ob 10. dopoldne z dnevnim redom:
1. ) Poročilo odbora o zakonu glede poljedelskih kreditov,
2. ) poročilo anketnega odbora o radlčev-skib anketiranih mandatih.
Ml* lig v Celin
Včeraj v nedeljo se 5e vršn v sta ros lav-oem Celiu kongres fugoslovensko-češkoslo-Žatških Lig, ki imata svoj sedež v Ljubljani Mariboru. Oo.siie so došli z jutranjimi jfaafci v Cehe. Na kolodvoru jih je sprejel flflps-aii župa*> Ig- dr. Juro Hrašovec. — rejemu so prisostvovali srezki poglavar dr. Žuž ek, predsednik okrožnega sodi-g. dr. K o t n i k. vojaški poveljnik g. polkovnik Naumovič z vsemi častniki celjske garniziie in množica narodnega ob-gfastva. Po zajufreku v Celjskem donrn, feer >e župan dr. Hrašovec izrekel svojo ÖobrodosÜco. so se gostje takoj napotili na Stari grad. da si ogledajo razvaline grada nekdaj iako mogočnih celjskih grofov, ki so igrali v slovenski zgodovini iako odlično m važnn vlogo. Divers razgled z Grada na sjrčkano mestece, na romantično okolico in rodovitno Savinstfo dolino, posuto z belimi trsri vasmi, je vse očaral. Razvaline s Fri-Öerikovim stolpom, ti edini ostanki in priče nekdanje moči in slave, so napravile mogočen \rtis na goste, zlasti ko jim je v globoko zasnovanem predavanju g. profesor Orožen podal koncizen pregled zgo-Öovine celjskih" grofov, jih naslikal v vsi njihovi veličal ter orisal in ocenil vse trii-fibve velikopotezne politične koncepcije. Vsi navzoči so napeto sledili njegovim ve-feinteresairtnim izvajanjem, zlasti onim. ki $c se tikala stikov celjskih srroiov s češki-pii vladarji iu državniki n delovania znanega češkega vojskovodje Jana Vitovca, fepoječega v službi celjskih" grofov.
Po povracku s Starega Gradu sia kneia Isazšuiena odbora obeh iig — mariborske [n ljubljanske — skupno sejo v svoječasni ironja usode      Bismarckovi sobi Celjskega doma.
I Posvetovanje je orvoril predsednik mari-pbrske Lige narodni poslanec g. dr. Ljude-yft Pivko. Posvetovanju je prisostvoval kadi gene raki: konzul češkoslovaške republike g. dr. Otakar B e n e š. Dr. Pivko je najpreje predložil dnevni red za zborovanje, ki je bil enodušno sprejet, ier predlagal za predsednika zborovanja predsednika Ihrbltanske Lige k. dr. Karla Triller-
F
Dnevni red ie obsegal te-ie točke: 1.) Razprava m sklepanje o izgonu poedinih g^eškoslovaških državljanov iz naše kralje-Nne; 2.) razpravljanje in sklepanje o projektiran; proslav; prezidenta dr. Masaryka v Rogaški Slatini: 3.) izlet na Češlcoslova-aco; 4.) ustanovitev zveze jugoslovensko-peškoslovaških lig v Jugoslavtii m 5.) usta-povitev Lige v Celju.
O prvi točki je podal obsežen referat g. ilr. R e i s m a n, na kar se je razvila živahna debata, ki so se ie udeležili gg. dr. Prv-£o. dr. Kasal. Bareš, dr. Triller, R. Pusto-liemšek in dr. Rapoc. Debata je pokazala Splošno enodušnost v naziranjih. Sklenilo se je sestaviti v tem vprašanju resolucijo, fei naj bi precizirala stališče Lig v tem problemu. Za sestavo te resolucije je bil izvoljen poseben odsek in sicer gg. dr. Pivko, |r. Reisman, R. Pustoslemšek in dr. Kasal.
O proslavi prezidenta g. Masaryka se je
Kušno sklenilo, prirediti to proslavo dne dDoaao J aunaaa t I, v Pogašk': Sla-
tini. Prireditev naj ima predvsem manlfe-stacijski in propagandni namen, da se popularizirajo stremljenja Lig tudi med Hrvati Jn Srbi.
O ekskurziji na Češkos-ovaško se je sklenilo, da se ta izlet definitivno določi na dan 7. septembra t. 1. Izletniki poselijo Brati-slamo in Prago, eventualno tudi Brno.
O ustanovitvi zveze jugosl. - češkoslovaških Lig a* Jugoslaviji je poročal dr. K. Triiier. Po kratki debat: se je sklenilo takoj pristopiti k ustanovitvi take zveze. Lj. Liga ie dobila nalogo, da sestavi pravila za to zvezo. Zveza se naj ustanovi že na sestanku \ Rogaški Sla tiri dne 1. avggusta, kamor naj se povabijo tudi Lige iz Zagreba in Beograda.
O nameravani ustanovitvi Uginega po-verjeništva v Celju se je razpredla kratka debata. Na predlog g. R. Pustoslemška je bilo sklenjeno, naj se osnuje v Celju samostojna Liga ter se naprosi navzočega celjskega župna g. dr. iirašovca, da vzame v svok roke vsa pripravljalna dela. Po izčrpanju dnevne ga reda je predsednik g. dr. Triller zaključil posvetovanje.
Ob 13. popoldne se je vršii v veliki dvorani Celjskega doma skupen obed, ki se ga ie udeležilo okrog 200 oseb.
Poleg več odličnih narodnih dam m gospodov, ki se zanimajo za idejo slovanske vzaienmosii. so banketu prisostvovali: mestni župan g. dr. Juro Hrašovec, vojaški poveljnik g. polkovnik Noumovič. komandant vojnega okru ga g. podpolkovnik Be-rah, srezki poglavar g. dr. Žužek, predsed-nfk okrožnega sodišča g. dr. Kotnik, starosta celjskih Slovencev g. dr. Josip Sernec in vele industrijalec g. Peter MajdiČ i. dr.
Vrsto napitnic je otvori! župan dr. Hrašovec, ki je slavo češkoslov.-jugoslovensko bratstvo hi vzajemnost. Dr. Triller je slavil zasluge, k' so si jih pridobili Cehi za Celje — minister dr. Pražak je odredil slovensko uradovanje na celjskem sodišču, češki klub je izvojeval ustanovitev celjske slovenske gimnazije — ter nazdravil celjskemu mestu, čegar tri zlate zvezde se kot emblem vse Slovenije fare v našem državnem grbu. Generalni konzul g. dr. O. Beneš je, povdarjajoč važnost bratskega zbliža-nja slovanskih narodov nazdravil jugoslo-vensko-češkoslo vaški vzameinostj. Srezki poglavar g. dr. Žužek je v vznešenh" besedah napil prezidentu Češkoslovaške republike dr. Masaryku, g. dr. Kasal, predsednik »Češkoslov. Obce« v Ljubljani pa Nj. Vel. kralju Aleksandru. Govorili so starosta g. dr. Sernec o složnem delu. nar. posl. dr. LS. Pivko o važnosti pokreta za zbližanje slovanskih narodov, gospod Beneš o češko-slovaško-jugoslove-nskem brastvu in gospod Juvan o potrebi sloge med slovanskimi narodi. Velžko pozornost je vzbudil govor g. polkovnika Naumoviča, ki je ob roki svojega doživljanja med svetovno vojno pri Smedercvu, ko je njegova malobrojna četa premagala močni avstrijski oddelek, ker so bili avstrijski vojaki večinoma Sokoli, ki so z vzklikom »Ml smo Sokoli m se neče-mo boriti proti bratom« odložili orožje, dokazoval, da pripada dober del zaslug za zmago v svetovni voioi vtrviso*' sofeaUki
Mejil Vsf navzoč! guvoiute so m+roditi navdušene ovacije. Končno je gl. urednik g. R. Pustoslemsek nazdravil herojski češkoslovaški m z lovori em zmage ovenčani jugoslo-venski vojski, ki sta Jamstvo za jngoslov. in češkoslov. boljšo bodočnost.
Po zaključenem banketu Je zbor oglasno odobri! vse, na sestanku sprejete sklepe, s posebni mpovdarkom pa to-le resolucijo:
Jugoslov.-čsl. Lige v LJubljani Mariboru sta na svolem kongresa dne 24. t. m. v Celjn sprejeli to-le resolucijo: Obžalujemo, da je pričelo ministrstvo socijalne politike v izvajanja zakona o zaščiti delavcev izganjati iz ttaših podjetij tudi nacijonalno zavedne Čefioslovake. kar lahko kali prijateljsko razmerje k naši zaveznici Češkoslovaški. Vlado, zlasti ministrstvo soc. politike prosimo, da smatra narodno zavedne Čehoslovakc glede bivanja in zaposlenja v naši državi za povsem enakopravne z našimi državljani, jim ne dela nobenih težav tudi pri izva-
janju zakona o zaščiti delavcev oziroma ta- |
koj razveljavi vse tozadevne odredbe, ki so \ morda v tem ozira že bile izdane.
Vodstvo jugoslow-češkoslovenskik Ug in narodne poslance pa pozivamo, da z vsemi močmi podpirajo praktično izvajanje programa naše organizacije, to je bratskega zbliževanja Jugoslovenov in Čehoslovakov.
Ob 16. so se ligaši v spremstvu celjskega rodoljubnega občinstva odpeljali v Laško, ker jih je na kolodvoru sprejel srezki poglavar g. Pinkava. V restavracijskih prostorih ondotnesa zdravilišča iih je v » imenu tržke občne v lepem govoru, po^em iskrenega navdušenja za idejo slovanske vzajemnosti pozdravil stari narodni, vele-zaslužen borec g. Elsbacher, kateremu se Je presrčno zahvalil podpredsednik maribor-ke Lige c. dr. Reisman.
Izlet v Laško je lepo zaključil to uspelo prireditev, katere sadovi se pokažejo že v najbližji bodočnosti.
Občni zbor društva hišnih posestnikov
Včeraj ob 9. dopoldne se je vršil v Trn ion »ki dvorani ob oblrrd udeležbi članov redni občni zbor -Prveg-a dmštva hršnih posestnikov v Ljnblja-nU. Predsednik društva g. Frelihjev svojem nagovoru naj-prvo pozdravil zborovalee. med temi posebno prisrčno gosta g. Beliča, odbor-ni/:a zagrebškega društva, ter navzoče časnikarje. Nato je podal natančno In obširno poročilo o delu m boju odobra v dosego raznih olajšav rn ugodnosti, ki so jih dosegu Msna posestniki potom svoje organizacije v novem stanovanjskem zakonu. V splošnem so dosegli, kot je konstatlral govornic, vsaj to. da imajo zdaj več pravice v svojih hišah. V pretečenem letu je imel odbor IS sej. članov je imel lansko leto 1239, 25 jih je tekom leta izstopilo odnosno umrlo, na novo pa jih je pristopilo 79, tako da šteje danes društvo 1293 članov. Resno je društvo 193 vlog, zveza pa 700.
Ko je nastopila Davido"vičeva vlada, se je izdelal za hišne posestnike zelo slab načrt stanovanjskega zakona, ki pa pozneje veled padca kabineta ni priSei r pretres. Zveza je takrat nastopila proti in sla na delo zopet s nastopom nore Vlade, pri kateri ee je zvezi posrečluo, da je v znatni meri vplivala na izboljšanje položaja hišnih posestnikov. Društvo je doseglo tudi, da je odpadlo rajon Iran Je dimnikarjev.
Mestni občini je bil izročen že predlog, da se zniža vodarina in gostasčrna. Zveza je pristopila lansko leto k svetovni organizaciji hišnih posestnikov, ki ima svoj sedež r Parizu. KongTesa, ki se je vršil Lsto-tam, se je udeležil en odbornik Zveze.
Organizacija je bfla posebno na delu glede davnich zadev, v prvi vrsti hišnega davka.
H koncu letnega poročila se je pred. sednfk toplo zahvalo tudi slovenskim dnevnikom, ki so vsestransko podpirali njihovo borbo, v kolikor je oda opravičena.
Za prvim gvornikom je poda.1 računski
zaključek za preteklo leto "blagajnik društva g. TJrbanič. Dohodkov je bflo 67.7S1.45 dinavjev, izdatkov 60.745.10 Dtn,    tako da znaša prebitek 7035.35 Din.    Blagajnik je med  drugim  kritiziral  premajhno stanovsko zavest in slabo džscšplrno velike večine članov, ki ne rrlačuje.io redno Članarino. Revizorsko poročilo jo podal g. JegTIč. ki je pročal. da so se našle knjige v najlep. . šem redu. Ob tej priliki se zahvali predsed- j nife društva najstarejšemu članu   društva i g. Korsiki za izredno podporo 2500 Din, kar j so vzeli zborovale:   na znanje z   odbravonjem, članarina za prihdnje leto se je določila do 5000 Din najemnine 25 Dm, do 10.000 40 Din. do 20.000 80 Dm in öez 20 tteoc 120 Din članarine.
Naslednja točka je bila volitev novega odbora. ITI tem je bil soglasno sprejet predlog g. Cerovea, da se potrdi stari odbor, TsA obstoji iz gg. Ivana 5*Yelih*, 3Tt. K«. Stareta, dr. J. Regaiija. dr. Lovra Požara, Josipa TJrbaniča, Maksa HrovaV.na, Jo?eta Pirca, Ante Adamiča, Aleks. Gjuda, kanonika SuSnrfca, Simona Kmetetaa in Avgu. bta Jenka. Ostanejo tudi pregledoval; računov gdč. Antonija Kadivc in gg. Josip Tribut ter Jvako Jeglič. Le.*, nasrror na navzoče je imel nato zastopnik Zagreba g. Belič. Tudi on je slikal težkočo hišnega posestnika na Hrvatskem spec'.jCLio f Zagrebu, obenem pa apelkai na r.avzoče, da postepajo obzirno s sv v,\au najemniki, da se tako ustvari pogoj, ki je potreben za Tnirno sožitje gospodn-ja in najemnika. — Isto je poudarjal na to še g. ITrelih. Nato je prišlo na vrsto tolmačenje posamnin. členov novega stanovanjsk»->£a zakona, čemur so navzoči sledili z velik'.m zanimanjem.
H koncu se je spregovo. ~a se beseda o davkih, o čemev pa se 'o podla natauč-na slika a^e 21. junija, ko bo sal'can ▼ isto dvorano \-dik shod hi?n'h. pv* ^tnikov.
Justinu morilca NflguTn v Ljubljani
Danes je bila Nagliču naznanjena zavrnitev prošnje za pomilo-ščenje, — Naglic popolnoma apatičen, — Naglica jutri ob šestih
zjutraj obesijo,
Ljubljana. 25. maja.    decembrn lanskega ieta pred poroto obso*
dalje, da se mu je vse življenje dobro po« diio, da je delal devet let v Ameriki, kjer si je pridobil precej premoženja. Dolarje je tu zamenjal v naš denar in je dobil okoli pol milijona dinarjev. «Mojc življenje,» je rekel, <rje bilo dobro, če ne bi prišlo do te* ga... »Do tega« da so ga napeljali drup;?, nekaj pa da je bila kriva tudi žena sama. ki je hodila med časom, ko je bil on šest tednov v ječi radi nevarne grožnje, vedno skupaj z nekim 2nidarjem.» Dejanja, ki ga je izvršil se ne spominja, ker je preje pri Pirhu spil dva kozarca žganja in je bil pO* polnoma zmešan. Je tudi zelo nagle jeze. Žal mu je edino za otroke — ima dva otroka, enega 2 leti starega in enega, ki Sc ni izpolnil leta. S hrano v zaporu je bil popol noma zadovoljen in je rekel, da ni slaba. V
ostalem se je popolnoma udal svoji usodi._
Popoldne ga obišče jetniški spovednik pm-ter dr. Tomi ne c. Naglic jc pripravljen, da se spravi z Bogom.
Novinarji so se nato poslovili od Na» gliča, ki je pri odhodu vsem segel v roko. Nazaj grede so srečali v predsobi jetnisnice krvnika Florijana Mausnerja, ki je v soboto prispel s svojim pomočnikom Karlom Hardtom v Ljubljano. Vprašali bo ga, če ve katero justifikacijo da izvrši v svojem življenju. Mausner tega ni vedel navesti, pač je rekel, da se mu zdi, da men. da v Jugoslaviji jutri obesi svojo 18 žrtev Koliko jih je obesil popreje, se ne sporn!, nja. Mausner je uradnik V. skupine III. ka: tegorije in je stalno nameščen pri sodišču v Beogradu. Na vprašanje, če je njegov po. sel težak, je lakonično odvrnil: «E, pa mo» ra biti, če ne bi bilo mene, bi obešali trije drugi.■» — Popoldne ob 17. prične Mausnei s svojim pomočnikom postavljali na dvori, šču sodišča vešala. — Svoj poklic izvršuje Mausner že od leta 1895. dalje. V ostalem je oženjen in ima v bližini Sarajeva pose* stvo. Tudi ima enega otroka.
Kdaj je bila zadnja justifikacija v Ljubljani?
Kakor smo zaznali, jc bila zadnja jus ti* Hkacija v Ljubljani leta 187S, in sicer bo na Gradu obesili nekega madžarskega vo» jaka <ršpičkarja», kakor so jim takrat rekli Ljubljančani. Justifikacija je bila takrat iz* vršena, kot že omenjeno, na Gradu, v po* slopju justične palače pa do danes ni bil še nihče obešen.
vviSEÄSK0Z 0KI10!
le kupite nogavice brex žiga »ključ*, ker eden par nogavic 2 žigom in znamko (rdečo modro, zeleno ali zlato)
„klju6"
traja tako dolgo kakor Štirje par! drugih. Kupite eden pat* in prepričaiče se!
Danes zjutraj ob pol 10. je senat pod predsedstvom višjega sodnega svetnika drja. Kaiser j & ter v navzočnosti votantov sod* nika dr. S a j o v i c a in sodnega svetnika dr. Gradnika ter državnega pravdnika dr. O g o r e u t z a v porotni dvorani na smrt obsojenemu Simonu Nagliču razglasil, da je pomilosčenje odklonjeno m da se ima justifikacija izvršiti jutri 26. t. m. ob šestih zjutraj.
Točno ob 9.30 dopoldne so trije paz* niki pripeljali obsojenca, oblečenega v jet* rusko obleko in z zvezanimi rokami v dvo* rano. Obsojenec se je mirno v sedel na klop, videti je bilo na zunaj, da je popolnoma pri* pravljcn na svojo usodo. Bil je docela apsu tičen. Nikakc poteze razburjenosti na obra* zu, da. se morda v njegovi notranjosti od* igrava težak boj. Takoj nato je vstopil v dvorano senat.
Predsednik dr. Kaiser je obrnjen proti obtÄ)jencu rekel: »Dolžnost mi je, da vam objavim, da se bo smrtna kazen, na katero ste bili dne 13. decembra 1924 od porote obsojeni, jutri ob 6. zjutraj izvršila, ker gla= som naredbe ministrstva pravde z dne 12. t. m. niste bili pomiloščeni. Pripravite se vam bo torej na zadnjo pot in zato vas vprašam, če imate kako posebno željo ali, če hočete duhovnika.*
Obsojenec ki je mirno in brezizrazno poslušal naznanilo, ni trenil niti z očesom ter je samo lakonično pripomnil: «Prosim, pokličite brata]» Predsednik mu je odvrnil, da bo njegovi želji, če je le mogoče, ugo* deno in da bodo takoj brzojavili njegove* mu bratu Josipu Nagliču v Spodnji Bemik pri Kranju. Obsojenec je nato pripomnil, da bi rad videl bratove otroke ter se poslovil od njih.
Dr. Kaiser je ugodil tudi tej obsojence* vi želji, nakar so Simona Naglica odpeljali v samotno celico.
Kakor smo informirani, je stol sedmo* rice v Zagrebu dne 22. aprila t. L zavrnil Naglice va ničnostno pritožbo in potrdil sodbo porotnega sodišča iz razlogov, ker po podatkih razprave ni bilo mogoče smatrati Nagličevega zločina kot uboj, nego umor in to tudi z ozirom na mnenje izvedencev In pričevanje nekaterih prič glede Nagliče= ve duševne prištevnosti. Na podlagi mnenja izvedencev in izpovedb prič ni bilo me* goče dvomiti o njega duševni pristevnostL Po zavrnitvi pritožbe je bila predložena po* tom pravosodnega ministra pomilostitvena prošnja na Nj. VeL kralja. Prošnja je bila, kakor zgoraj omenjeno, odklonjena. Neka* teri pravijo, da je Naglic duševno abnorma« len, ker je povsem apatičen.
Kakor omenieno. ie bil Naxdic dne 12.
jen radi umora in posilstva lastne žene po* leg še drugih nasilstev na smrt na vešalih. Simon Naglic je 381etni posestnik v Spod* njen B c miku pri Kranju. Leta 1912. je od* šel v Ameriko, od koder se je povrnil leta 1921., ter prinesel s seboj okoli 15.000 Din. Začetkom leta 1922. se je priženil na pose* stvo Katarine Žumer, ki mu je povodom ženitve izročila v popolno last vse svoje posestvo. Kmalu po poroki je začel svojo ženo sovražiti, pretepati in rabiti proti njej brutalno silo, češ, da mu ne zna «kuhati». Udajal se je žganju. Svojo brutalnost ntu pram ženi je končno pokazal na najbolj barbarski način. Plačal je nekemu mlademu fantu 300 Din, da je vrgel v pričo njega že* no na tla m mu ukaza!, da ženo spolno rabi. Dne 10. oktobra 1924. je prišel Naglic na njivo, kjer je žena z drugimi delavci m delavkami žela ajdo. Nastal je med njima pre* pir in končno je oddal iz samokresa na že= no štiri strele. Nesrečnica se jc mrtva zgru* dila na tla. Zadevna porotna obravnava je podala javnosti pretresljivo sliko.
Krvnik Mausner s svojim pomočnikom je že v soboto zvečer prispel iz Celja v Ljubljano, Stanuje v odvetniški sobi kaz* nilnice v justični palači.
Razgovor z obsojencem
Kmalu po naznanilu sodnega senata so novinarji obiskali obsojenca v njegovi celi* ci. Je to prostrana, snažna in svetla celica, določena za obiske. Jetniški ravnatelj gosp. A r k o je bil tako Ijubeznjiv, da je novis narjem dovolil vstop v celico. Pri vstopu novinarjev je sedel Simon Naglic na sto* hi ter mirno pušil cigareto. Ravnatelj gosp. Arko ga je vprašal: <*Naglič, saj do voli te. da vas obiščejo ti*Ie gospodje, ki bi radi nekaj izvedeli od vas za casoplse.» «Zakaj pa ne.» je ravnodušno odvrnil Naglic.
Naglic je napravil vtis človeka, ki je notranje že obračunal. Jetniškemu nadzor* niku, ki ga je vprašal, če mu je žal, da mora umreti, je rekel: «To ni ne za smeh. ne za jok!» Prinesli so mu dopoldne različne jedi, na mizi pred njim je postavljen hlebček be* lega kruha, slanina, sir, dobil je tudi četrt vina in cigaret kolikor si jih je zaželel. Rav* natelj ga je vprašal: «Naglic, kaj boste za kosilo, ali hočete pecenko?» Odvrnil je: «Je* del bi jo že, toda saj mi jc ne prinesete.» Opoldne so mu za kosilo prinesli pečenko, prikuho in močnato jed. Naglic ima sila dober tek, ter se je v zaporu zredil za celih 15 kg.
Pred kosilom so ga novinarji vprašali za njegovo življenje in če se dobro počuti. Odvrnil ie, da ie zdrav. Pripovedoval jp
Politične vesti
= Halo! — Dr, Korošec zopet * Beogradu! To veliko senzacijo naznanja ljubljanski «Slovenec» s temi, nad vse značilnimi stavki, s katerimi poizkusa norce briti iz slovenske javnosti: «Davi je prišel v Beograd g. Anton Korošec, kar je vzbudilo v vseh krogih precej živahnosti (!), ker se ie dr. Korošec precej časa mudil izven Beograda. Vsi politični krogi (!) so pogrešali (!) in so s posebnim (!) zanimanjem gledali na njegovo akcijo (!)». Dr. Korošcu, ki je postal deveto kolo v naši notranji politiki, še piše ^Slovenec* take očitne fanfare! Kje mora biti pamet čitateljev tega lista, če prenašajo take očitne ironizacijc lahkovernosti...
== Slaba volja. PavUt Radica je interveniral dopisnik ljubljanskega «Slo-venca» in ga vprašal, kaj pravi k od govoru Svetozarja Pribičeviča. ki je zavrnil klevete hrvatskega voditelja. — Uspeh tega intervjuva ie bil do poročilu «Slovenca» ta-le: G. Pavle Radič ie obmolknil in bil zelo slabe volje. — Verjamemo v slabo voljo, ki bo še slabša... Glej brzojavne vesti na prvi strani!
Pros ve ta
Repertoar Narodnega gledališča t Ljubljani«
Drama : Začetek ob 20. zvečer.
Ponedeljek 25.: Pohujšanje v dolini šeatfl
rijanski. Red F. Torek 26.: zaprto. Sreda 27.: Narodni poslanec RedA Četrtek 28.: Lizistrata Red D Petek 29.: zaprto.
Sobota 30.: Pohujšanje v dolini Sen ti janski Red C.
Opera: Začetek ob H 20. zvečer
Ponedeljek 25.: zaprto
Torek 26.: Glumači. Cvetlice male Ide
Sreda 27.: Carmen. Red C
Četrtek 28.: zaprto (generalka)
Petek 29.: Brivec Bogdadski, premijera R
sobota 30.: zaprto.
Začetek Bravničar-Kogojevega koncerta v ponedeljek, 25. rnaja je točno ob 8. zvečer. Filharmonična dvorana.
Inozemske nogometne tekme.
Prasa: Češkoslovaška — Avstrija 3:1 (1  : 0). Praga: Češkoslovaška — Pobskv
2 : 1 (1 : 0). Tekma je bila v soboto.
Zagreb: Concordia — Old Boys, Basel
3 : 1 (1 : 0). Hašk — Old Boys, Basel U : 0(
Dunaj: Rapid — M. T. K. 4 : 0. ...  Lausane: Beißüa — Švica 0 : 0.
38^3
0933
stev 117.
»SLOVENSKI  N A K O De dne 26. maja 1925.
Stran 3.
„Nostro capo squadra"
petdesetletnik
*****   TP\Pti iM
.3-t* s"*"
-Boga mi, dižile se, več je sedam sati!:
glavni urednik našega lista, gosp. Rasto Pustoslemšek, praznuje da* nes čil in zdrav 50 letnico svojega rojstva, obenem pa 22 letnico napornega in nehvaležnega novinarskega dela. Ro* jen je bil 26. maja 1875 v Smučah, naj* romantičnejšem delu zgornje Savinjske doline kot sin ondotnega nadučitelja. Gimnazijske študije je dovršil v Celju, kjer mu je bil duševni vodja profesor Blaž M a t e k, ožji rojak in očetov pri* jatelj.  Kot dijak je bil sicer živahen, toda malce sanjav fantast, ki se je že v zgodnji mladosti zelo zanimal za lite* rarna  in  politična  dnevna vprašanja. Rad in mnogo je čital, tako da je prišel že iz gimnazije dobro podkovan v pro* blemih, za katere se srednješolska mla? dina navadno prav malo briga. Po mas turi se je vpisal v Gradcu na juridično fakulteto, kjer so ga tovariši radi nje* gove politične in literarne verziranosti, še bolj pa radi taktnega, finega in od= ločnega nastopa kmalu izvolili za svo* jega voditelja. Postal je predsednik slo* venskega  akademskega  društva »Tri* glav» in kot tak si je mnogo prizadeval, da se ustanovi med slovenskimi, srbskimi in hrvatskimi akademiki v naci* joti al nem oziru enotna fronta. Ta akci* ja se je posrečila, in z njegovim ne« umornim sodelovanjem je bilo že leta 1899. ustanovljeno v Gradcu prvo hr* vatsko akademsko društvo «Sloboda», ki je priznavalo srbohrvatsko narodno edinstvo. Že kot dijak na celjski gim* naziji je zbral in organiziral svoje tova* riše v krožek za izučevanje srbohrvašči* ne.Ta krožek je redno dobival «Branko* vo Kolo» in «Viienac». V Gradcu je bil opetovano izvoljen za predsednika «Tri« glava». Ker je pa posvečal preveč časa društvenemu in političnemu delu, ni mogel redno polagati izpitov in zato je vstopil v službo pri bivši Južni železnici. Ta poklic pa je bil še manj za idealista in navdušenega  narodnega  bojevnika I posebno še, ker so ga namenoma name* »
stili v severnih nemških krajih. Tako je dal I. 1903. železnici slovo ter vstopil v uredništvo ^Slovenskega Naroda», kjer nosi vse križe in težave novinar* skega poklica z občudovanja vredno vztrajnostjo in požrtvovalnostjo še danes.
Jubilantovo življenje je dolga veri* ga nesebičnega, požrtvovalnega in ne* umornega dela za druge. To življenje je težka pot, ki jo mora hoditi vsak, kdor dela za ideale. Omejiti se hočemo samo na nekaj karakterističnih podat* kov iz Pustošiemškovega življenja in delovanja.
Kot urednik našega lista je usmeril vso svojo pozornost proti Beogradu. Prisostvo* val je kronanju pokojnega kralja Petra Osvoboditelja in informiral slovensko jav* nost o vseh podrobnostih te srbske narodne svečanosti. Leta 1909. je prepotoval Balkan, zlasti Makedonijo, kjer je prirejal predava* nia. Leto pozneje je pripravil ekskurzijo »Ljubljanskega Zvona» v Beograd, ne da bi se strašil zaprek, ki so jih delale avstrijske oblasti. Istega leta se je udeležil tudi vse* slovanskega kongresa v Sofiji, Leta 1911. je skupno z dr. Županičem na svoje stroške poskrbel, da so bile zastopane na vseslo« vanskem novinarskem kongresu tudi vse slovenske novine. Po kongresu je odšel na študijsko potovanje v iMakedonijo in Staro Srbijo. Prepotoval je Kosovo, ogledal si*je Prištino, Gračanico, posetil Buči trn ter od* šel preko Mitrovicc na Sokolico k Isi Bolje* tincu. Razgovor z njim je priobčil v «SIo* venskem Narodu». Iz Stare Srbije je moral bežati, ker ga je nekdo ovadil turškim oblas stim, da je izročil Boljetincu polno mošnjo — srbskega denarja, kar je bilo seve izmiš* Ijeno. V tem času je prevzel tudi mesto stalnega dopisnika «Petrogradske brzojavne agenture» z namenom, da informira rusko javnost o političnih in kulturnih dogodkih na vsem slovanskem jugu bivše Avstro* Ogrske. Bil je v tesnem kontaktu z Vsevo* In dom Svjatkovskim, kateremu je pošiljal telefonske in brzojavne vesti. Vse te vesti
I ~
so imele tendenco, da propagirajo slovansko
idejo in pripravljajo tla za jugoslovensko ujedinjenje. Takrat so začeli veliki ruski listi kakor «Novoje Vremja», «Ruskoje Slo* vo» in «Birzevija Vjedonosti» prvič redno priobčevati poročila s podjannljenega slo* vanskega juga.
Leta 1912., po arnautskem puntu, je bil naš Rasto zopet v Makedoniji, da se infor* mira o ondotnih razmerah. Izvedel je toliko zanimivih podrobnosti, da je sklenil nada* ljevati pot v Sofijo in Carigrad. Tu se je prepričal, da se pripravlja na Balkanu, oda nosno v Evropi sploh nekaj izrednega, veli* kega. Na povratku iz Carigrada koncem avgusta se mu je posrečilo dobiti v Sofiji povsem točne informacije o balkanski zvezi, o razdelitvi interesnih sfer med Srbijo in Bolgarijo v Makedoniji ter o sklenjeni vojni proti Turčiji. Diskretna situacijska poro* čila je priobčeval v «Slovenskem Narodu». V enem teh poročil je tudi namignil, da iz* bruhne na Balkanu vojna med 9. in 16. ok* tobrom, kar se je res zgodilo. Takoj po iz* brnim balkanske vojne je angažiral Pusto* slemška, kot dobrega poznavalca balkanskih razmer, dr. Karel Kramaf za posebnega voj* nega izvestitelja praških «Narodnih Listov» na srbskem bojišču. Skupno z gg. Hribar* jem, dr. Oražnom, dr, Ilešičem, go. Fran jo dr. Tavčarjevo in drugimi je ustanovil brez dovoljenja avstrijske oblasti «Rdeci križ balkanskih drzav», sestavil je kot glavni taj* nik te organizacije poziv na javnost za zhu ran je prostovoljnih prispevkov ter je oseb* no vodil vso dobrodelno akcijo. V 14 dneh je zbral «RdeCi križ* okrog 150.000 K, kupil za ta denar medikamentov, perila itd. ter poslal vse to s preostalim denarjem v Beograd, Niš in Cetinje, nekaj pa tudi v Sofijo. Dne 30. oktobra 1912 je sklical kot pred* sednik naprednega političnega društva v Ljubljani javen shod, na katerem je naš jubilant med drugim izjavil:
«Osvobodilna vojna na Balkanu pomeni za vso Evropo prevrat, pomeni peripeiijo v zgodovini. Slovan stopa na dan, na po* hodu je že lepša slovanska bodočnost. To so prvi žarki svobode, % kmalu obsijejo vse Jugoslovene.»
Cim se je povrnil v Ljubljano, je začel svoje ideje propagirati tudi z javnimi pre* davanji. Priredil je vrsto predavanj v Ljub* ljani, po drugih slovanskih mestih in vaseh ter širil tako med Slovenci ljubezen do srbskih bratov. Na predavanju v «Mestnem domu» je navzlic protestu prisotnega poli* cijskega komisarja izjavil med drugim tudi nastopno:
«Povodom kronanja je napočil po dveh deževnih dneh krasen jesenski dan. Baš v trenotku, ko si je kralj Peter položil na gla* vo krono, so prodrli skozi okna sabome cerkve prvi solnem žarki. In vsi mi Slovenci smo se vprašali: Ali zašije pod kraljem Petrom sotnee svobode tudi nam nesrečnim Slovencem, ki jim je sicer sojeno, da uto* ne j o v nemškem in italijanskem morju?
In v tem duhu je sistematično nadaljeval svoje delo. Ko je izbruhnila carinska vojna med Srbijo in Avstro*Ogrsko, je Pustoslem* šek zastopal upravičenost srbskga stališča ter nastopal z vso odločnostjo proti avstrij* ski im peri j ali stični politiki. V septembru 190S je pripravil povodom odkritja Trubar« jevega spomenika v Ljubljan vseslovanski novinarski kongres, ki je bil ena najlepših manifestacij slovanske vzajemnosti. Temu kongresu so sledili znani septemberski dogodki. V tem času je izšla zloglasna brošura «Von Laibach bis Belgrad» kot doku* ment za tezo, da je odpornost slovenskega naprednega živi j a očividna posledica navo* dil iz Beograda. V aneksijski krizi je zavzel Pustoslemšek potom našega lista odkrito neprijatejsko stališče prot avstrosogrski vla* di. Da informira slovensko javnost o krivic'* nosti avstrijskega poseganja v srbske naci« jonalne interese, je sklical konferenco v Ljubljani, na kateri je s pomočjo dr. Cviji* čeve brošure in njegovih zemljevidov doka* zal, da ima Srbija pravico zahtevati Bosno kot sestavni del srbskega ozemlja. To kon* ferenco je seve razpustila policija.
O Božiču I. 1908 je odpotoval Rasto v Beograd, da se na licu mesta informira o položaju. Sprejela sta ga takratni zunanji minister dr. Milovanovič in Nikola Pašič. To potovanje je imelo za posledico, da je odredila avstrijska vlada proti njemu pre* iskavo, ker se ji je zdel sumljiv. Preiskava je bila k sreči ustavljena, ker je prevzel takratni avstro*ogrski konzul v Ni5u, dok*
tor Gori čar, osebno jamstvo, da Pustoslemšek ni dobil v Beogradu niti beliča za jugo* slovensko propagando. Na inicijativo gosp. Ivana Hribarja je bil ustanovljen L 1913. v Ljubljani «Slovanski klub», čigar namen je bil, vzpostaviti čim tesnejši kontakt z vsemi Slovani, zlasti pa s srbskimi brati. Predsed* nik kluba je bil g. Hribar, glavni tajnik naš jubilant, odborniki pa gg. dr. Ilešič, dr. Lah, V. Zalar in drugi. Klub je hotel pomagati Srbiji v prvi vrsti z intelektualnimi in roč=> nimi delavci, s kolonizacijo novoosvobojenih krajev itd. Vsi načrti pa so padli v vodo, ker je avstrijska vlada spomladi I. 1914. raz* pustila «Siovanski klub», češ da širi slovano* in srbofilsko propagando.
V februarju 1914 je Pustoslemšek izve* del, da namerava Avstro * Ogrska v juliju napovedati Rusiji vojno. Bivši predsednik ^Obrambnega odbora» v avstrijskem parla* m en tu, J. Pogačnik, mu je to vest potrdil. Takoj je Rasto obvestil o tem Svjatkovske* ga, odnosno petrogradsko brzojavno agens turo. Tako je bila Rusija že v februarju ins formirana, da ima Avstrija z njo slabe namene- Kot občinski svetnik se je udeležil jubilant v juliju 1914 z dr. Novakom ofici* jelno odkritja Obradovičevega spomenika v Beogradu, kjer sta bila oba zastopnika ljub* ljanske občine odlikovana z redom sv. Save. Vse to je dalo avstrijski vladi povod, da je Pustoslemška v maju 1915 aretirala kot ne* varnega srbo= in rusofila. Moral se je pre* seliti v brezplačno letovišče na Gradu (glej dr. I. L. reminiscence «Pred desetimi leti). Kot politično sumljiva oseba je presedel Rasto v zaporu in taboriščih za internirance (v Wagni, Hainburgu, Sitzendorfu in Mitter* grabnu) do 1917. leta. Na to dobo se nanaša tudi slika, ki predstavlja jubilanta kot po* veljnika interniranih srbofilov. Uvedena je bila proti njemu kazenska preiskava radi srbofilstva, rusofilstva, italofilstva in odli* kovanja z redom sv. Save. Ubogi Rasto pa je bil in je še danes samo človeko*, resnico* in pravicofil. Ker pa ni bilo zadostnih do* kazov, so nevarnega fila kratkomalo ekspe* dirali na bojišče, in sicer kot navadnega vo* jaka. Po prestanih mukah na bojiščih Polj* ske in Galicije se je v novembru 1918 sreč* no povrnil preko Madžarske v domovino, kjer je leto pozneje definitivno prevzel glavno uredništvo našega lista.
* *
Ko vtihotapljamo jubilantov žlvlje* njepis tem potom v javnost (brez ved* nosti glavnega urednika ne sme namreč niti miš skočiti iz uredniškega koša, kajti je disciplina tudi v novinarskem poklicu stroga!) se zavedamo, da smo storili le skromno dolžnost, da smo se le nekoliko oddolžili plemenitemu tova* risu in marljivemu, vzornemu pijonirju jugoslovenske misli, ki v polni meri zasluži, da se ga spomnijo ob 50 letnici ne le njegovi stanovski tovariši, nego tudi naša javnost. Težko je biti prorok v domovini, trd je buditeljski kruh in trnjeva je pot idealista, ki mu je bila lepša bodočnost rodne grude vse živ* ljenje najvišji ukaz. To je moral spo* znati tudi naš jubilant. On in z njim še nekaj idealnih mož je gradilo solid; no slovensko streho na skupni stavbi svobodne jugoslovenske države, a zdaj so ti idejni pijonirji malone brez stre* he. Ali priti mora pokolenje, ki spozna, prizna in oceni vse njihovo delo. Do* tlej pa naj se tudi naš Rasto zadovolji z zagotovilom, da je na slovenski in jugoslovenski zemlji še marsikdo, ki mu kliče ob polstoletju življenja z nami vred: «5e na mnoga leta!» — Uredniki «Slovenskega Naroda».
Julijsko lirnjina
— Ivan Jarec. V zdravilišču sv. Justa v Gorici je preminul veleč. g. Ivan Jarec, duhovni svetnik in kurat v p. Po operaciji v želodcu se mu je bolezen poslabšala. Ro* dil se je v Tolminu 1. 1851., v mašnika je bil posvečen 1. 1876. Služboval je najprvo dolga leta po raznih krajih, kjer si je po* vsod s svojim vestnim službovanjem pri* dobil simpatije ljudstva. Pozneje je pasti* roval v Ročinju in nadomestoval kanalske* ga dekana. Nato mu je bila dodeljena sluz* ba v Steverjanu, kjer je kot kurat zelo ko* ristil ljudstvu. Ob izbruhu vojne z Italijo se je mudil po opravkih v Gorici, odkoder seni mogel več vrniti v občino, ker so jo '
med tem Časom izpraznile avstrijske čett, Podal se je na Kranjsko, kjer mu je ljub*
ljanski škof dodelil službo na kmetih. Tudi tu si je znal pridobiti simpatije, tako da mu je ljudstvo pri odhodu 1. 1918. podarilo zlat kelih. Radi bolehnosti in onemoglosti je nato stopil v pokoj in se naselil v Staren» selu pri Kobaridu. O priliki krnskih dot godkov so ga po krivičnem napadli videm« ski fašisti in mu sežgali hišo z vsem pohi« štvom. Pri tem so mu ukradli tudi 1000 lir. ki jih je imel prihranjenih. Preselil se jt nato v Kamno pri Tolminu. Pokojnik je bil v življenju pravi narodni duhovnik, vedno vnet in zvest za slovensko stvar. Naj v mi* ru počiva!
— Društvo Slovanov v Italiji za Zvezi narodov se ustanavlja v Trstu. Organizacija bo lahko koristila manjšinjskemu vprašanju v Italiji, zlasti pa slovanskemu v Julijski krajini.
— Smrfna kosa. V Rodežu pri Kanali, je preminul splošno znani in priljubljeni primorski rojak g. Andrej Konjedic. Pokojnika so pokopali na pokopališču v Desklah. Učakal je visoko starost 88 let. Kot narod-* njak si je stekel za našo narodno stvar velike zasluge. Njegovo veleposestvo je ve* ljalo kot pravi vzgled umnega gospodarstva, V občini Plave=Deskle ie županoval 44 let. Bil je Član okrajnega šolskega sveta, cest. nega odbora itd. Pred vojno je tudi kandi* diral pri državnozborkih volitvah, pozneje pa svojo kandidaturo odstopil O. Gaben ščku. Naj poziva v miru!
— Nova zaplembe. «Istarska Rijec» it, «Novice» sta bila ponovno zaplenjena.
— Primorci v tujini. V Dijonu v Fran* ciji so si primorski izseljenci osnovali društvo «Jaka». Društvo marljivo deluje in je že poslalo prve denarne darove za šolske namene v Julijsko krajino.
— Protest istrske trgovske zbornice, v Puli Je zborovala istrska trgovska zborni, ca, ki je sklenila oster protest proti kampanji nekaterih dunajskih listov, xi etrašijj občinstvo pred jadranskim i kopališči radi malarije. Zbornica je poslala protest mini. strstvu v Rimu s prosojo, da se poskrbi za dementiranje alarmantnih vesti, ki škoduje, jo istrskemu obrežja.
Sodišče
— Žalostne rodbinske razmere. V Za-
griču pri Vel. Loki živi zelo hud in prepirljiv privžitkar, bivši Amerikanec Janez Hren. Pred leti je izročil posestvo sinu Antonu, nato pa se priženil k neki bajtarici, ki pa ga je kmalu s pomočjo svojega sina vrgla iz hiše, nakar se je priselil zopet k sinu. Dne 2. aprila 1. 1. sta se s sinom v kleti sprla zaradi krompirja, pri kateri priliki je oče sina zaklenil v klet, da ga je šele sestra rešila. Ko je nato šel sin za očetom ter ga vprašal, zakaj ga je zaklenil, ga je oče t težko palico udaril po glavi s tako silo, da se je onesvestil in dobvl pretres možganov. Ko je bil oče zaradj tag a obsojen na 14 dni zapora, je šel tudi on k zdravniku po spričevalo ter vložil proti sinu tožbo, češ da ga je z motiko udaril dvakrat po nogi In mu io izpahnil. Vse priče pa so potrdile, da je prišel stari že iz Amerike s pohabljeno r.ogo, doma je še enkrat padel s sviseli, drugič pa so ga sosedje v prepiru pretepli hi mu znova pokvarili nogo. Priče potrdijo, da se je oče drugi dan po kritičnem dogodku hvalil, kako je sinu dal, da je kar skup padel. Hudobni in škodoželjni starec je s svojo tožbo pogorel, ker senat je sina oprostil.
t Bohinjski »komimist!«. Obtoženi s* Bohienjci Jože Gašperin, Fr. Šiler, Fr. Og-rin in Anton Zarnik, da so dne 7. decembra 1. L v Ogrinovi gostilni surovo psovali in dejansko napadli podpreglednika finančne kontrole Rožiča, ko je ta hotel napisati dejanski stan, ker so v gostilni brez dovoljenja harmoniko igrali. Obtoženci so kričali; »Če se ne azoubiš, te vržemo na cesto! Kaj nam rriar Pašič in Korošec, mi smo komunisti! Frnancnrski butelj! Ti bomo Že pokazali, kaj smo Bohinjci!« Pri tem so l-pihnili luč, a muzikant Gašperin jc pri odhodu Rožiča Še sunil z nogo od zadi v stegno. Obsojeni so bili: Gašperin na tri tedne, Ogrin na en teden, Šiirer na pet dni, Zadnik pa na 150 dinarjev globe.
ür. I. L.
Pretf Amtiml leti
(Dalje.)
Le neradi smo ae vrnili z dvorišča v naše temne prostore. Toda ure, kakorkoli dolge, so bile polne pričakovanja. Vedeli smo, da se tam zunaj odločuje naša usoda. Danes, ali jutri, ali pojutrišnjem. In porem pridejo »osvoboditelji« prej, preden nas bodo utegnili odpeljati naprej. Pred bombardiranjem smo tu pod temi oboki popolnoma vami: sicer pa Italijani vedo, kdo je na Gradu... In ko pride ura odločitve, se bomo vsul i z Cradu v mesto, še bolj imenitno bo gorel kres, ker nas bo toliko, da bomo delo temeljiteje opravili. To bo nrav zanimivo, fsmo da bi čim preje začelo grmeti tam kje na jugu. Italijani so bili potni najfantasti-čnejših novic. Nekdo je baje pravil, da je vojna že napovedana, «■ v LJubljani se to prikriva, da ne bi nastala vstaja proti Avstriji. Trst je baje že padel. Iz Benetk v Trst je vendar tako blizu. In italijansko vojno brodovje je primfesd-mo na svetu. Najbrže se bodo prikazale italijanske Čete tam čez Vrhniko preden se bomo zavedli. To bo en sam pohod. Morebiti pridejo kar po železnici, ker se bo Avstrija udala brez odpora. Takrat bomo planili ven in — zavzeli Grad. *
Opoldne smo dobili nekako menažo, dobili pa smo tudi zvezo s kantino in smo si kupili nekaj sira In salam. Popoldne je potekalo v nemirnem pričakovanju. Solnce se je že nagibalo na zapad In od nikoder ni bilo ni kake jasne vesti. Zlezel sem n* «^u*o j*r*d obokom in pogledal na meeio
pod seboj. Bila je binkoštna sobota. Ljub-
| Ijana je ležala belo razsvetljena, binkoätno
j razpoložena v svitu za padajočega sotnea.
' Ulice so bile živahne, praznične: razločno se je videl Marijin trg, frančiškan siri most, del Prešernove ulice Sn pisane strehe hiš lesketajoče ee v poslednjih solnčnih žarkih. Ljudje so hodili po ulicah, nikjeT ni bilo videti nikakega vznemirjenja, Ali nt nič novega? Ali sploh more biti še kaj novega v teh Čudnih časih. V šentklavžu so
i zvonili zvonovi. Svetlo slavnostno so doneli ubrani glasovi nad tihim mestom. Tam zadaj se je videl tivolski drevored kakor zeleni plašč ki obdaja staro kraljico z mlado krasoto. Ljubljana, Ljubljana, kako si lepa pogled ari a iz tega okna ob tem trenutku v svitu majskega solne a. Nikoli te niFem videl krasnejše! Kakor da ponosno
ndano čakaš na svoj čas! Dolgo sem gledal tako izza zamreženega okna. že so se začele od Rožnika sem spuščati prve večerne sence, kakor skrivnostni zastori, ki padajo ob oknih prelestne lepotice, kadar s*» bliža noč polna razkošja in pričakovanja. Ozrl sem se nazaj 'in zagledal poltemen prostor pod seboj in zopet tisto množico ljudi, ki že ves dan stoji tako in sama ne ve, kaj naj počne. Moje oči, ki so bile Se pome svetle slike, ki so jo gledale ravnokar pred seboj, so v tem trenutku zagle. dale vso žalostno resnico naše sedanjost?: tam zunaj je solnce, tam zunaj je dan, tam je svoboda, krasota, tu pa je tema in smrad, sužnost in smrt. Tod tam od daleč prihaja nekaj velikega, novega, osvobodilnega na vekomaj. In mi sužnji teh temnih prostorov bomo prišli na dan, da postanemo delavci novega življenja. Spustil sem &q z vi-
sokega okna in si poiskal zopet ležišče v kotu ob vlažni steni. Kako dolgo Se!
Drugi dan je bila nedelja — binkoštna nedelja. Jutro se je začelo kakor prejšnji dan z vpitjem in ropotom nestrpne množice. Komaj da se je za trenotek slišalo zamolklo zvonenje šenklavških zvonov. Zunaj je bil jasen dan. O, da bi mogel zdaj tja v cvetje ^n zelenje iz tega strašnega morečega zidov* j a. Končno zajuterk. Naval, prerivanje, kletve, vpitje in vrata so se zopet zaprla. Čakamo na sprehod in nova poročila, Bogve, kaj je novega tam zunaj. Sprehod. Množica na Gradu je od včeraj zopet narasla. Pobrali so po vsej deželi ljudi italijanskega poko* ljenja, ki so že desetletja živeli pri nas. Mnogi iz njih niso niti italijansko več znali. Ravnokar so orožniki zopet pripeljali stare* ga moža; menda je gostilnčar nekje z Do« lenjskega. Ko tako hodimo v kolobarju okrog in se oziramo po oknih in hodnikih okoli dvorišča -— opazimo v prvem nad* stropju neke ljudi, ki nam dajejo z name« nja. Kmalu nato pride nekdo k nam in nam pravi, da naj se javimo «marod-». Tako je baje naročil dr. Zupan. To sporočilo nas je seveda zelo razveselilo in Pustoslemšek je javil takoj vojaku, da mora k zdravniku. Ko je prišel v prvo nadstropje, je našel tam našega znanca dr. Zupana, ki se je infor* miral o našem položaju in takoj kot vojaški zdravnik vsled želodčnih bolečin, glavobola in drugih bolezni ukazal vse Slovence odpe* ljati v posebno sobo. Obenem je potisnil Pustoslemšku pri iskanju bolezni igralne karte v žep. Rasto se je vrnil med nas z veselo novico, da smo za enkrat rešeni. Drugi niti na marod*vizito nismo šli, ker je vsegavedni g. zdravnik »m vedel, kaj nam manjka. Takoj po sprehodu so nas preme«
stiK; zapustili smo podzemsko klet in smo odšli po raznih hodnikih in stopnicah na* vzgor. Stopili smo v precej čedno sobo, od koder se je videlo daleč okoli. Ko sem se nekoliko ogledal, sem videl, da smo v stol* pu poleg vrat. V sobi je bilo kakih deset železnih postelj; poleg nas je prišel v to sobo neki Nemec, mlad visok človek, ki jc nemirno meril sobo s svojimi koraki. Imenoval se je Walter. Pravil nam je, da je storil državi mnogo koristnega, ker ji je dobav* Ijal riž iz Italije. In še sedaj zadnji mesec je spravil čez mejo nekaj vagonov; sedaj pa glej, tu imaš plačilo! — Vsa ta njegova zgodba nas ni posebno zanimala, legli smo na posetlje in po par dneh peklenskega trp* ljenja uživali čisti zrak, red in mir, ki nas je obdajal. Kmalu nas je prišel pozdravit naš novi — sluga. To je bil mlad fant, Gori* čan, vedno veselega smehljajočega se obra* za. Bil je že dolgo na Gradu in je poznal vse razmere. Rekel je, da so ga zato pripc* ljali sem, ker ni hotel iti na fronto.
«Ma mene ga ne spravi na fronto», je pripovedoval z istim veselim nasmehom, v pristnem goriškem dialektu, <*pa tudi ni tre* ba; jaz sem tukaj zadovoljen. Boste videli, kakšne dobre kave vam bom prinesel. Ma mene ima gospod major rad. Midva se vse pogovoriva.* Njegovemu odkritosrčnemu pripovedovanju smo se od srca nasmejali. Sicer je bil nekoliko prismuknjen, a to je znal dobro izrabiti v svoj prid. Imel je sli* karski talent in je spodaj v pritličju poslikal vso kantino. Da se je tudi v kuhinji spo* znal, se samo po sebi razume. Sicer je baje imel že večkrat iti na fronto, ampak on se vedno pravočasno izmaže.
«Na fronto jaz ne grem,» je rekel, «tarn je slabo. Lahko bi me kdo ustrelil. Orka,
rajše sem tu. Veste, imam dobro minažo Jaz vam prinesem vsega dovolj.»
In res: opoldne je prinesel nam ogrom» ne porcije kosila, ponujal nam ga je s takim navdušenjem, da smo ga  res poskusili in smo videli, da ni slabo. Toda med tem smo dobili že zvezo z mestom in prijatelj Kra* pež je posla Rastu obed. Tako se je na ču* den način ta binkoštni obed spremenil v celo pojedino, ker nam je naš sluga tudi iz kantine prinesel vsega, kar smo želeli. Tu bi se tako dalo živeti za silo in vojska gre med tem brez nas lahko naprej. V tej sobi so prebivali prej dalmatinski duhovniki, ki so bili internirani zaradi svojega narodnega prepričanja. Pred našim prihodom so odpra* vili vse naprej, ali iz strahu pred Italijani, ali da bi napravili prostor za nas, Bog ve. Bili smo skoraj dobre volje in smo po obe* Hu celo igrali na karte. Samo to smo mislili, da smo tu gori manj varni pred italijanski« mi bombami nego tam doli v kleti Skozi naše okno se je videlo po vsem grajskem drevoredu proti šancam; košati kostanji sa dvigali proti nam svoje cvetoče vrhove ka* kor dolga vrsta šopkov. Zunaj  je bil lep solnčen dan. Z grozo smo se spominjali na podzemsko klet. Sporočil ni bilo od nikoder, dasi je imel naš sluga sijajne zveze z vojaki in z raznimi ljudmi, ki so hodili v mesto. Tako smo preživeli binkoštno popoldne v pričakovanju novih dogodkov. Gotovo je, da smo bili za naš «maroden*Zimmer» dok* tor ju Zupanu zelo hvaležni. Naš sluga nam je zagotavljal, da se bomo še prav dobro imeli. Če ne pojdemo naprej; on da ostane tu do zadnjega, ker se z majorjem tako dobro razume. Gospod major se vedno za« vzame za njega, če je treba, zato se on riti vojakov ne boji       (Konec ptihodr/^
stran' 4___i$lUVCNSm   N A K U !J«öne^D  maja 132a.____> i *
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne
f Ivan Masten, profesor v Kranju v pokoju, je v nedeljo 24. t. m. ob 4. popoldne v krogu svoje družine preminul. Rojen je 20. januarja 1878. leta kot sin revnih staršev v prijaznem Središču ob Dravi v mariborski oblasti, je dovršil na mariborski gimnaziji svoje gimnazijske Študije leta 1899. Po doshiženem prostovoljnem letu pri bosanskem polku se je posvetil študiju klasične filologije na vseučilišču v Gradcu ter nastopil leta 1905. kot izprašan suplent službo na mariborski gimnaziji. 2e po poteku enega leta je dobil definitivno mesto profersorja na kranjski gimnaziji, kateri je ostal zvest — do smrti. Kratki in suhoparni so ti živlienski podatki, a krijejo v sebi polnost globoke vsebine. Blagi pokojnik je bil nadvse vesten učitelj klasičnih jezikov, ki je umeval z vso resnobo svoj težak posel: nedorasli mladini vtisniti pečat pravega človečanstva, jo vzgojiti za plemenite viteze človeštva (humani homi-nes) ter jo ohraniti v idealnem mišljenju. Ni bil le dober »filolog«, »ljubitelj besede«, ljubil je z žarko ljubeznijo našo pesem, narodno kot umetno. 2e kot dijak na gimnaziji je vodil pevski zbor ter enako nadaljeval na vseučilišču v Gradcu in kot profesor v Kranju. Tu je bil aktivni član pevskega zbora Narodne čitalnice ves čas svojega življenja, sodeloval pri neštetih koncertih an nastopih zbora, otožno zapel marsikateremu kraneiskemu meščanu naše večno lepe žalostinke. Bil je med ustanovniki Glasbene Matice v Kranju, njen spreten učitelj petja in teorije, dokler ni svetovna vojna uničila tudi ta kulturni pojav. Kljub svojemu poklicu kot klasičen filolog je imel Masten obilo smisla za sedanjost in bodočnost našega naroda. Bil je ves čas svojega življenja izreuno marljiv in zanesljiv odbornik najrazličnejših društev in korporacij, ki se ni izogibal nobenemu delu, naj je bilo priprosto ali zamotano. Vsako mu poverjeno delo je opravil z njemu lastno energijo, naj je bilo ta za Slovensko planinsko društvo, uradniško društvo. Čitalnico, Jugo-slcvensko Matico, za občinski odbor itd. Dijaško kuhinjo je dvignil kot večletni, požrtvovalni tajnik do vzglednega humanitarnega zavoda. Ko ga >. pred poldrugim letom zadela kap kot posledica njegovega napornega dela v šoli in javnosti, skrbi in žalosti med svetovno vojno zaradi političnega osumljen ja hi trpljenja v ruskem vjet-ništvu, je dajal še z vso mu svojsko vnemo navodila iz postelje, kaj vse se naj ukrene v prid Dijaške kuhinje. Dragi Ivan! Ljubil si svoj poklic, ljubil mladino, ji z besedo in dejanji pomagal, ljubil pozitivno delo za po-vzdigo našega kulturnega življenja, ljubil si našo tudi s tvojim trpljenjem prdborjeno svobodo, ljubil si naše gore, našo pesem, a eno nisi umel: »poganjati se za posvetno blago ter lahkotno, brezskrbno življenje!« Zato pač »umrješ brez d'narja4«. Mir tvoji duši, ave, anima Candida! Pokojnik zapušča ženo s hčerko. Pogreb bo v torek ob 17. popoldne iz hiše žalosti. Ave, anima candidada! Mir njegovi duši in blag mu \poimn!
— Uspeh našega izuma v inozemstvu.
Na pariški mednarodni razstavi dekorativnih umetnosti bo v našem oddelku v veliki palači razstavljen tudi izum našega rojaka g. drja. Dojka Bogojeviča iz Beograda in srcer rrčunski stroj metrično desetnega sistema za direktno metodo, v kateri so zastopani vsi modemi principi pedagogike: princip očiglednosti, princip samostojnega ■dela učenca, princip koncentracije in stvarnosti, kakor tudi princip fonomimike. Tehnično stran stroja je izdelal industrijalec g. Ljubomir Stanojevič iz Beograda, točno in precizno v največje zadovoljstvo. Ta stroj so si ogledali v pisarni prosvetnega oddelka našega poslaništva v Parizu francoski strokovnjaki, inšpektorji ministrstva prosvete in so se v o njem izrazili izredno pohvahio. Zanimanje za ta jugoslovcnski izum je v Parizu tako veliko, da se bo tam ustanovila tovarna za izdelovanje tega računskega stroja. Za našo državo že obstoja tovarna v Beogradu, ki jo vodita gg. Lj. Stanojevič in dr. Bogojevič. Mnogo naših ljudskih šol ie že kupilo ta stroj, brez ka-
r ~ ----- ~
25 maja 1925.
terega bi ne smela biti nobena ljudska šola. Prosvetni Savet v Beogradu je v ple-numu odobril ta model in ministrstvo pro-svete ga je priporočilo v nakup. Gospod dr. Bogojevič bo na prošnjo francoskih oblasti razložil v praktičnih predavanjih na Sorboni širšim" pedagoškim slojem ta izum. Ko se bo vračal v Beograd, se ustavi tudi v Ljubljani, da pokaže merodajnim šolskim krosom ta epohalni izum. Oba gospoda sta kot pri nas tudi v 36 drugih državah dala patentirati njiju izum pod imenom: Računalika (računski stroj) drja Bogojeviča - LjubomiTja Stanojeviča. Čestitamo takemu lepemu nspehu naših rojakov, ki dviga naše ime v inozemstvu.
— Osebna vest s pošte. G. Ivan Koso v i n c v Ljubljani ni pomaknjen v višjo plačilno stopnjo, marveč je imenovan za direkcijskega sekretarja s činom II/2.
— S pošte. Postavljeni so za pripravnike (pripravnice) v 4. skupini III. kategorija, 1. stopnje osnovne plače: Alojzij Jur-javčič pri III. terenski brzojavni in telefonski sekciji v Ljubljani, Jožica Což na Bledu 1, Krista Raznožnik v Mariboru, Josipi-na Fujančič v Mariboru, Anica Hudales v Ljubljani, Nikolaj Puhan in Glzela Gumilar v Murski Soboti, Erna Korenini v Ljubljani, Albina Ukman v Ljubljani 2, Miroslav Mihora pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu. — Pemeščene so uradnice: Mara Štrukelj iz Trebnjega na glavno pošto v Ljubliaeni, Milena Mursa iz Križevcev v Prekmurju v Loko pri Zidanem mostu, Anica Kos iz Loke pri Zidanem mostu na Zidani most, Danica Serajnik iz Beltincev v Maribor, Mara Kocjančič iz Radovljice v Ljubljano, Ela Killer iz Tržiča v Kranj in Elza Leb an iz Pesnice v Maibor.
— Iz državne službe. Premeščen ie od mariborske k ljubljanski oblasti tajnik II. kat. Ivan Verbič. Na lastno prošnjo Je upokojen davčni upravitelj v Slovenjgradcu Karel G a b r o n. — Imenovan je za tajnika pri oddelku ministrstva trgovine m industrije v likvidaciji v Ljubljani komerci-jalni adtunkt istega oddelka Ivan Lazar. Iz Dolenje Lendave je premeščen v Ljubljano carinik Andrej Košir, iz Ljubljane v Dolenjo Lendavo pa . carinik Viktor F a b j a n.
— 80-Ietnico svojega rojstva je v nedeljo praznoval gospod sodni svetnik v pokoju Ferdinand Stare v Ljubljani. Jubilar je kljub visoki starosti čil in zdrav, duševno še mladeniško svež. Dolga leta je bil predsednik Splošnega kreditnega društva v Ljubljani, ki se je pod njegovim spretnim vodstvom razvilo v cvetoč zavod. Bil je vedno zvest pristaš napredne stranke in kot tak vedno poln narodnega navdušenja. Svojega narodnega mišljenja ni nikdar zatajil in je vsikdar rad izpolnjeval svoje strankarske dolžnosti. Na naš list je naročen nad 42 let. Gospod Ferdinand Stare je družinski poglavar znane odlične narodne rodbine in tast g. dr. Majarona, predsednka odvetniške zbornice. Radujemo se z njim te?a redkega slavlja in mu presrčno čestitamo. Na mnoga, še vesela leta!
— Pedavame o zdravstvu. V torek dne 26. t. m. se zaključi ciklus lepo uspelih predavanj, ki jih je letos priredilo zdravniško društvo v Ljubljani v okvirju tukajšnje ljudske visoke šole. Predava gospa dr. Tekla K en k, asistentka v zavodu za soci-lajno higljensko zaščito dece v Ljubljani, o predmetu: Higijena matere In dojenčka v otroški postelji. Predavanje se vtšt od 6. do 7. zvečer v veliki dvorani univerze. Pristop imajo samo ženske. Z ozrrom na veleaktualno poglavje iz narodnega zdravja, ki ga hoče gospa predavateljica obdelati, bi to predavanje pač zasluz'lo čim številnejši obisk.
— Borba proti tuberkulozi. Po skupščrn-skem zaključku delegatov oblastnih odborov Pomladka društva Rdečega križa z dne 2. in 2. maja 1924 se ima v tekočem šolskem letu izvesti v naši kraljevini borba proti tuberkulozi. Glavni odbor Pomladka v Beogradu je sklenil, da se ta akcija izvrši sporazumno z drugimi društvi, ki se bavijo s čuvanjem in negovanjem narodnega zdravja. Akcijo v celi državi vodi Poduila-
| dek Rdečega križa. Borba se bo vršila pt» J možnosti o binkoštih 1925. Na podlagi chto-1 brenja ministrstva proevete z dne '6n aprila 1925, P. br. 4164, bodo po SClah predavali o tuberkulozi šolski m drugi državni in zasebni zdravniki. Tozadevni odlok Je ge rz-dal veliki župan. KJer pa ni dobiti takih zdravnikov, bodo predsedovali učitelji, ki dobe v ta namen tiskane vzorce predavanj. Tudi se bodo na dan predavanj brezplačno razdeljevali letaki »čuvajnio se jetike!« In prodajali znaki »Lege proti tuberkuloz!«. Denar bo služil kot osnovna gk-vnica za osnovanje Lige proti tuberkulozi. Izven šole se bodo vršila poljudna predavanja, prirejale J-Tedstave, po večib krajih manifestacije i. dr. Razen te??a bodo skrbeli odbori Podmladka in člani druStra, da izvajajo svoj program glede na euvanje zirav-ja: Čiščenje in beljenje šolskih poslopij, preskrba higijeniene vode, na1 ava pljuval, nikov in odrgačev za Čevlje po š")lah, prirejanje zletov v prirodo in bivanje v teb dneh na čistem zraku. Predsednik: Josip Wester.
— Ladislavov dečj! dom v Crkvenlci bo sprejemal tudi tekoče leto od 1. j ni. do 1. septembra deco, ki potrebuje oV/epljenja ob morju. Sprejema se deca od 5. do 13. leta, ki ne boleha na nobeni nalezljivi bolezni in ki ne potrebuje posebnega nadzorstva. Dnevna pristojbina na vsakega otroka znaša 40 Din (štirideset), za uradniško deco 30 (trideset) Din, ki se plačuje upravi doma v naprej. Roditelji morajo pripeljati sami v dom otroke poedince, aüi pa v skupinah s skupnim spremIjevalcem in Jo na isti načtn tudi odvesti z doma. Ker je vedno več prosilcev za razpoložljiva mesta, naj roditelji že sedaj v svrho pred-dom more nuditi (kopališče, solnčenje, deč-nameravajo poslati 1. juHja ali 1. avgusta v dom, nakar jim pošlje n prava prospekte, tz kterih bo razvidno, kaj ima vzeti aeca s seboj (perilo, obutev, obleko) in kaj Jim dom more iuditi (kopaflišče, solnčenje, deč-ja igrišča in spalnice, hrano in zdravniško nadzorstvo).
— Izlet v GorHfane. Umetnostno-zgodo-vinsko društvo priredi ob vsakem vremenu v sredo 27. t. m. izlet v Gor:čane pod vodstvom msgr. V. Steske. Društvo je dobilo dovoljenje za ogled baročnega gradu (pristava lj. Škofov), notranjščine s štukatura-mi in Metzinger j evimi slikami. Sestanek ob 14.45 na glavnem kolodvoru v Ljubljani, cilj Medvode. Prihodnji izlet se vtŠ! v nedeljo 7. junija k sv. Primožu nad Kamnikom.
— Iz Rogaške Slatine. Koncem maja se zaključijo razna olepševalna in druga udobnosti gostov namenjena dela po parku po poteh in po gozdovju naokoli. Povsod se opazi velika slcrbnost ravnateljstva, katero upoštova razne želje, ki mu jih izražajo gostje. Gozdna pota se lepo pometa In nad Zdraviliškim domom je postavljena razgledna lopa. Vse je čisto, lepo urejeno. Za one, ki se hočejo z noži in svinčniki ovekovečiti po klopeh, pa je napisal na neki klopi neki hrvatski goet povsem umestno: »Imena Inda nadje se svuda!« — Narava oblagodarl Slatino s krasoto, ki pri-tegr s nase srce tujca, umetno vrtnarstvo jo še okrasi tn odiči, tako da je pred otvoritvijo velike sezone divna in očarljiva. — Letos se obeta mnogo gostov Iz Madžarske. Med gosti se nahaja pravoslavni episkop Sergije Crnomorski, doma iz Novočarkaska v Rusiji, bivajoč stalno v monastira Slsa-tovac v Jugoslaviji.
— Poljski prijatelji Jugoslavije v Beogradu. Včeraj zvečer so prispeli iz Varšave v Beograd člani Društva prijateljev Jugoslavije. Na kolodvoru je sprejelo goste Društvo prijateljev Poljske. V Beogradu ostanejo Poljaki 2—3 dni ter prirede tri predavanja o poljskem pravu.
— Taksa za ribarske knjižice zvišana. Uradni list z dne 16. maja 1925, St 44, prinaša naredbo velikega župana v Ljubljani, s katero se zvišuje taksa za ribarske knjižice na ozemlju bivše Kranjske na 100 Din za kalendarično leto.
— Skupen izlet v Pariz — na umetno obrtno razstavo. »Probuda«, gospodarski cdsek, priredi dne 5. julija 1925 s posebnim vlakom izlet preko Milana in Ženeve v Pariz. Med potoma je pa enodnevni ogled Milana in Ženeve. Prihod v Pariz je pa 8.
julija zjutraj, povratek pa 13. julija zjutraj preko Basel - Zürich - Konstance - Innsbruck - Beljak - Jesenice. Prihod v Ljubljano 14. julija zvečer. Istotako bode tudi preskrbljena hrana in prenočišče. Celokupni stroški za vožnjo, hrano in prenočišče bodo znašali približno Din 1600 do 2000. — Prijave k udeležbi, kakor tudi vsa pojasnila daje »Gospodarski odsek Probude« v Ljubljani, tehniška srednja šola. 1059n — Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani vabi svoje.člane in člane ostalih zdravniških organizacij na mesečno zborovanje, ki bo obravnavalo važne stanovske zadeve. Zborovanje se vrši v mali sobi restavracije »Zvezdac v petek, dne 29. maja t. 1. ob 8. zvečer s sledečim sporedom: 1. Zaščita zdravniškega stanu v napredujoči socijalizaciji medicine. 2. Ministrstvo narodnega zdravja in njega odnošaji napram zdravniškim društvom. 3. Ministrska na-redba o pravici izvrševanja prakse. 4. Letna skupščina jug. lekar. društva, naši referati in referenti. Odbor.
»Hera« stavbna reglstr. zadruga z o. z. v Ljubljani naznanja svojim zadružnikom, da so razgrnjeni načrti v zač. zadr. lokalu na Martinovi cesti 5t. 3 v hiši g. Iv. Banketa v dneh 26., 27., 28. ta 29. t. m. med 19. in 21. uro v svrho deflnltivne odločitve zgradbe eno-dvodružinskih h*š, ki se prične graditi v prlhodnjoi dneh na zadružnih parcelah. — Vabi se zadružnike, da se v lastnem interesu čimpreje in točno odločijo za vrsto (tipa) zgradbe hiš. Načelstvo.
1062-n
— Avtomobilska nezgoda se je pripetila ljubljanskim izletnikom včeraj med Višnjo goro in Stično. Avto je na hudem ovinku nepričakovano srečal vprežen voz ter je — da se Izogne karamboln — zdrknil v potok ob cesti. Razen neprostovoljne kopeli se ni nobenemu Izletniku ničesar zgodilo,  avto je  dobil  izdatne poškodbe.
Izginuli dragulj. Ravnatelj podjetja Balkan film Evgen Löwenberg je izročil zlatarski delavnloi Klem in Freidauer velik diamant, osalne oblike, vreden 25.000 Din, da mu ga vdela v prstan. Tvrdka je diamant sprejela, sedaj pa javlja zlatar Uman, da mu je dragoceni kamen iz delavnice izginil. Obstoja sum, da je diamant ukradel neki trgovski potnik, ki je bil istočasno v trgovini.
Samomor na progL Dne 23. t. m. je na
progi Tuzla—Doboj legel na železniško progo krojaški pomočnik Radoje Strahinja iz Tuzle. Vlak mu je odtrgal glavo.
Za deviško čast. V Gacku v Bosni so našli te dni obešeno mlado devojko Andjo Cupič iz sela Čemerna. Andja je bfla najlepša devojka na se!u ter iz imovite, dobro znane rodbine. Pred kratkim jo je zapeljal neki lopov ter jo nato zapustil. Onečašče-na devojka je šla iz sramote nato v smrt.
Excella
je najboljši in vendar najcenejši stroj za rodbino in obit — Nadomestni deli za vse stroje.
J. GOREČ, LJUBLJANA
palača Ljubljanske kreditne banke*
Iz U»b!uwe.
— Novolmenovane in prekrščene ulice še vedno brez tabel. Že leto dni je tega, kar so klerokoirnmistf prekrstil! stare ulice in imenovali nebroj novih, pa še danes je večina teh ulic brez tablic in številk. Kakor je bilo imenovanje površno, je bila tudi naročltev tabel površna in zanikrna. Kakor čnjemo, bodo te table stale mestno občino nad četrt milijona dinarjev. Ali bi se ne bile dobile doma ceneje in preje kakor pa v inozemstvu? Umestno bi bilo, da bi dala mestna občina popraviti ali z novimi nadomestiti tudi razne razbite tn razdejane velike table po parkih m hišnih vogalih.
— Promocija. Gospoda Kajetan Gantar iz  Idrije  tn AnatoTij  SpakovsklJ jz I Petrograda sta bila na ljubljanski univerzi promovirana za doktorja filozofije
— Ljubljanski odsek društva mešč. šol. učiteljev zboruje v soboto, dne 30. maja v risale" o: mešč. šole na Jesenicah ob 9. dopoldne Na dnevnem redu je predavanje g.
oblast,  šol.  inšpektorja    W e s t r a: Podrobnosti o končnem izpitu na mešč. inlan Udeležba obvezna. Načelnik.
— Smrtna kosa. Umrla je gospa Julija
Kisel, soproga uradnika drž. železnice. Pokojnica je bila vrla Slovenka, plemenita žena, navdušena za vse dobro in lepo. Bila je narodnega in naprednega nvšljenja Ln Je rada čitala naš list, katerega naročnica Je tudi bila. Pogreb bo v torek ob pol 16. fz Nunske ulice 12. Blagi gospe bodi ohranjen trajen spomin! — Na Emonskl cesti je umrla gospa Marija Zajec, roj. Cesar. Pokoj-nica je bila žena plemenitih lastnosti, skrbna gospodinja in mati, ljubeča soproga. Bolehala je dlje časa, sedaj jo je smrt rešila vsega trpljenja. Pogreb bo danes v ponedeljek ob 16. Pokojnici bodi ohranjen prija zen spomin!
— Desetletnica vstopa Italije v vojno Včeraj 24. t. m. je poteklo 10 let, od kar je Italija vstopila v svetovno vojno na stran Antante proti centralnim državam. Italijanski generalni konzulat v Selenburgovi ulici je v znak proslave razobesil italijansko trikoloro.
Cerkveni koncert Glasbene Marice v Ljubljani, na katerem se bode ponovil Cesar Francko v oratorij »BlagrU- se vrši v petek, dne 5. junija 1925 v ljubljanski Frančiškanski cerkvi. Vstopnice v Matični knjigarni, cene znižane.
—MestnaOrjuna Ljubljana. Vse članstvo in somišljenike, ki se nameravajo udeležiti kongresa v Beogradu so uljudno vabljeni na plenarni sestanek, ki bo v torek dne 26. t. m. ob 20. uri v dvorani arene Narodnega doma. Naj nihče ne manjka!
— Mestna zastavljalnica binkoštno so boto zaradi snažen ja ne posluje.     10 6 4-t
— Nenadoma zblaznel. Snoči se je na Bregu v hiši štev. 6 (gostilna pri vitemu) odigral žalosten slučaj. Nenadoma je zblaznel krojaški mojster Valentič, rodom Ceh. Začel je kričati in divjati ter klical Boga na pomoč. Njegovi prijatelji so ga skušali pomiriti, a jim ni uspelo, zakaj Valentič je čezdalje bolj divjal. Končno je bila pozvana rešilna postaja, nakar so nesrečneža prepeljali v bolnico na oddelek za opazovanje. Kakor zatrjujejo je bil Valentič zadnje čase večkrat razmišljen in otožen. Mnogo je tudi vplivala nanj neozdravljiva bolezen, kajti bil je jetičen, obenem pa je bil sprt in ločen od svoje žene. Verjetno je, da mu je to šlo k srcu.
— Najnovejše bluze, birmanske »r druge  oblekce  priporoča   KrištofI6-Bučar.
80-L
Iz Celja.
—c Mestno gledališče. Opera atae, katero bi imela vpri-zoriti v torek 26, t. m. v našem mestnem gledališču mariborska opera, je radi raznth zaprek preložena na pozneje.
—c Renoviranje palače Mestne hranilnice. Te dni so pričeli renovirati palačo Mestne hranilnice na Krekovem trgu. Renoviranje je bilo že potrebno in bo palača po končanih delih gotovo lepemu trgu pred kolodvorom v kras. Delo izvršuje stavbenik Nerad te Gaber j a.
—c Uradni prostori na mestnem magl-stratu bodo v četrtek 28. t. m. popoldne m v petek 29. t. m. celi dan radi snažen ja za stranke zaprti. One stranke, ki so za ta dva dneva uradno povabljene na magistrat, se naj zglasijo v soboto 30. t. m.
— Izgubila se Je v soboto 23. maja ob 10. zvečer črna platnena jopica od kolodvora do Streliške ulice in Vojvode Mišica ceste. Najditelja se prosi, da jo prinese v upravništvo »Slov. Naroda« proti nagradi.
— Okrožni zlet gornjeposavskih sokolskih društev celjske iupe se vrši 12. julija i Radečah pri Zidanem mostu. Naprošajo se vsa bratska društva v okolici .naj na omenjeni dan ne prirejajo nastopov, temveč raje pohttö k marljivemu društvu v Raae-če, ki proslavi svojo 15letnico. Zdravo. — Odbor. 1063-n
najfinejši brunš viški (Braunschwel-ger SchneekopO naprodaj. Poljanska cesta 5t. 12, vrt. 1582
Arkadfi Averčenko:
Predrznost na odru
Nekega dne srečam na bul vam mlado, elegantno in vitko dramsko umetnico.
— Zakaj ste slabe volje? — vprašam.
— Oh, gotovo mi ne verjamete: ne morem najti drugega ljubimca!
— Mesalina — pomislim z gnevom. Nato vprašam: — Kaj vam ne zadošča eden?
— Razume se: ne! Ne morem izhajati z enim ljubimcem! Čujte! Ali.hočete pojutrišnjem igrati vlogo drugega
ljubimca?
— Hvala lepa, moje srce ie že oddano drugi.
— Kako srce?
— Draga gospodična — moram vam reči resnico — ljubim devojko in..
— Dovolite,  ali ste kdaj  igrali na
odru ?
Jaz? (Oder me sploh Še videl ni!) Neštetokrat. Oder mi je življenje!
— Potem pa morate vedeti, kaj je drugi liubimec.
— Da, da, mislil sem le, da govorite o zasebnem življenju . . .
Ona me pogleda po strani in pravi z užaljenim glasom kraljice:
— Kako ste mogli misliti, gospod, da imam v zasebnem življenju dva ljubimca?
— Torej, jutri ob i& JJödite.KJÖ^ Na te besede fegjp*
Vloga ni velika, vendar neprijetna. Čitam jo parkrat, nato jo vržem na mizo in se odpravim k znanemu umetniku.
— Dragi prijatelj, mu pravim, razjasni mi, česa potrebujem za uspeh na odru?
— Predrznosti!
— Cesa?
— Cesa?
— Da. Če si dovolj predrzen, dosežeš lahko velik uspeh. Vse ti bo ploskalo. Ne pozabi: bodi brezobziren in ne daj se iznenaditi!
Pomirjen zapustim prijatelja.
Pri vaji zapazim, da je sufler glavna oseba — vsi s strahom upirajo poglede vanj! O svoji vlogi nimam pojma, z zadovoljstvom pa kmalu ugotovim, da v tem oziru tudi ostali ansambl ni na boljšem. Igralec, ki igra vlogo starega grofa, se praska za ušesi in ponavlja vsako besedo, ki mu jo šepeče sufler. Govori: »Pognal sem vse svoje premoženje . . .« Malo sekund pozneje doda: »Ne, jaz vas ne morem vzeti.«
— To vendar niso vaše besede — zakriči sufler — to govori vaša hčerka! —
Hčerka mehanično ponovi besede:
— Ne morem vas vzeti.
V tem pravcu je šla vsa vaja.
e
V prvem dejanju sem moral prileteti na oder v tesni-obleki. Prej so mi še
, porinili v roke raket. Raket pa vržem v
\JJBB m dam m ode*?
— Evo me — kliknem veselo.
— Zdravo — odvrne igralka. — Čujte, tu leti čebelica, bojim se, prosim, dajte mi raket, da jo ubijem . . .
Ona me pogleda vznemirjena tn vpraša:
— Kje pa imate raket . . .?
Raket? Pomagala mi je brezobzirnost ... Vi mislite, gospodična, na raket, ki sem ga pravkar imel? Veste, da je danes moi rojstni dan in da sem ranket zažgal? Bilo je pač veselo ... Pa vi? Kako se počutite?
— Hvala, dobro — odvrne zlovoljno igralka.
Zapalim cigareto in zapustim hladnokrvno oder.
Odidite — kliče pomožni režiser.
— Vem, odgovorim in začnem nervozno brskati po svojih umetnih brkih. Naenkrat mi je srce obstalo — del brk mi ostane v roki.
— odidite — ponovi režiser. Hitro stržem brke, vzamem jih v roke in zle-tim na oder.
Moje prve besede: »Majka, grot je odbil moj obisk . . •«
Sklenil sem, da izpremenim svoj stavek: »Majka, obril sem si brke. Ali nisem brhek? . ..«
Ker so mi brke nagajale, jih postavim na mizo z besedami:
»Tu so brke, za spomin! Lahko jih vložite v medaljon . . . Da, majka, grof je odbil moj obisk!
— Kaj takega! ^ odvrne moja maj-
Tudi ta prizor je potekel gladka Predrznost je zmagala,
V tretjem dejanju so moje prve besede:
— Koj bo tu!
Nato bi moral takoj priti grof.
Pozneje sem slišal, da ga je ta čas žena hudo pretepala. Zajela ga je namreč in flagranti s frizerko!
— Potrpi, koj pride . . . Majka, ostani mirna . . . rečem hladnokrvno in se spustim v naslonjač.
Čakali smo. Minejo minute, grofa od nikoder . . .
— Majka, vi ste razburjeni! . . . Prinesem vam vode! ....
Skočim, zletim za kulise in kriknem besno:
— Vraga . . . Kje pa je grof? . . .
— Za Boga, pomislite — pravkar ga obdeluje njegova soproga . . .
Skomignem z rameni in se vrnem na oder.
— Majka, javljam vam strašno vest . . . Ostanite hrabri .... Grofov avto je trčil v tramvaj, grofa so odnesli domov z razbito glavo in zlomljenimi nogami. Leži v zadnjih zdihih.
V tem trenotku se na odru pojavi grof.
— Poslali ste po me, Ana Nikano-rovna? — vpraša grof.
Igralka gleda grofa brez uma, vsa razburjena.
— Gospod grof, vi ste še živi? — krakneju iaz. — Potem so torei bile ti-
ste vesti o vas nesernične.
Pogleda me blazno. Ostro mi stisn/ roko in pravi:
— Oprostite, milostiva, moram x vašim sinom izpregovoriti par besedi
Ko smo za kulisami, začne ves iz se^ be in kot besen:
— Vi lopov, kakšne gluposti drobite! Vi me spravljate iz koncepta. Zapustite drugič pravočasno oder, poljubit« ob pravem času frizerko in ne dopustite, da vas zaloti žena, dragi moj Casanova! Rešil sem vas jaz! Zakaj si niste ovili glave in prišli na oder v protezah?
— Stopite na oder, gospodje — za-kliče režiser.
V četrtem dejanju se mora junakinj, pred menoj ustreliti. Ana nervozno po vleče miznico in tam — ne najde revolverja! . . . Vsa prepadena skloni glavo in mi potihoma zašepeče:
— V miznici ni revolverja. Kaj na} počnem?
— Kap naj vas zadene — ji pošepe-čem. Vam bom javil strašno novico.
Jaz se odmaknem in s solzami * očeh izpregovorim glasno:
— Lida, bodite hrabri .. . Dolgo sen okleval . . . sedaj vam moram izpovedati: S^ljaki so zažgali vaše posestvo vaša majka, vaši bratje so umorjeni!..
— Oh, vikne Lida in pade na pod. Imeli smo ogromen uspeh. Zavesa
se je dvignila dvajsetkrat. Moja predrznost je žela zame in za avtorja vett kanski usoek
štev. 117.
►SLOVENSKI  NA ROD« dne 26. maja 1925.
Stran o.
Gospodarstvo
Načrt novega proračuna
V finančnem ministrstvu je izdelan načrt novega proračuna za leto 1925'26. Ta račrt pride te dni pred ministrski svet, ki ga prouči, odTedi eventuelne spremembe ter predloži narodni skupščini na eni prihodnjih sej. Ni izključeno, da sam finančni minister prvotni načrt nekoliko spremeni. Ta načrt je izdelan na bazi proračuna za !eto 192425 in izdanih izdatkov v lanskem proračunskem letu. Svota je nekoliko večja. Proračun za leto 1924'25 je znašal 10 milijard 405 milijonov; izredni krediti pa okroglo 1.300.000.000 Din. Celokupna svota novega proračuna bo znašala okrog 12 mi-Hjard. Novih virov za kritje izdatkov po zatrdila merodajndh krogov vlada ni iskala. Ostanejo isti, kakor jih predvideva zakon O dvanajstinah, ker se računa, da bo to zadostovalo. Pobiranje prometnega in invalidskega pridavka ostane še nadalje. Kar se tiče samfh izdatkov, ni predvideno nič novega. Isto velja glede investicij, razen onih, ki se že redno izvršujejo.
Finančno ministrstvo računa s povečanjem carinskih dohodkov povodom nove carinske tarife. Nova carinska tarifa, ki bo Ščitila domačo industrijo, stopi v veljavo prav kmalu. O njenih podrobnostih javnost doslej še ni obveščena. S finančnim zakonom je vlada pooblaščena, da sama brez narodne skupščine uzakoni novo carinsko tarifo. Merodajni krogi motivirajo to z bojaznijo, da bi utegnile nastati v gospodarskem življenju dTŽave silne perturbacije, ker bi se pojavila splošna špekulacija pred nveljavljenjem nove carinske tarife, čije odredbe bi bile znane vsaj v glavnih potezah javnosti, čim bi prišel zadevni zakon pred narodno skupščino. Načrt novega proračuna pride pred narodno skupščino vseka-ko v 10 do 15 dneh.
Položaj na tesnem trgu
fevo« našega lesa v Italijo zadnje čase lepo napreduje. Tudi na Madžarsko in v Švico gre naš prvovrstni les v večjih koli« čmah. Nasprotno pa vlada na francoskem lesnem trgu velik zastoj in naša lesna indu* strija zelo občuti rezerviranost francoskih kupcev. Z druge strani, kar se tiče našega izvoza v Italijo, se zdi, da polagajo njeni gospodarski krogi veliko važnost na konte* renco v Firenci med našo državo in Italijo, računajoč, da bodo na tej konferenci od* stranjene vse ovire glede direktne itali* jansko * jugoslovenske železniške tarife po vzorcu jadranske, ki že pospešuje promet Avstrije in zapadnega dela naše države v italjanskih pristaniščih Trstu in Reki. S tem bi bil naš izvoz izročen na milost in nemi* lost Italijanom, ki pa delajo bržkone račun brez krčmarja, zakaj naša delegacija ne sme pozabiti Sušaka in favorizirati italijanskih, pristanišč na račun naših.
V Zagrebu notirajo: javorjevi hlodi prve vrste 700—900 Din, jesenovi hlodi I. 700 do 900. mehki tesani les 350—500, mehki oblani les 600—800, hrastovi hlodi I. 1500—2000, II. 900—1100, hrastovi hlodi za furnirje 3000 do 4000, hrastove deske do 5 cm 2200 do 2600, bukovi hlodi I. 350—400, brestovi hlodi 500—650. brzojavni drogi jelovi 50—80, žel. pragi hrastovi 30—90, drva buk. I. 2700 do 3600 vagon, II. 2200—2700. V Trstu je položaj na lesnem trgu precej oslabljen. Vzrok je bržkone ta, da sta Avstrija in Madžarska izvažali pred vojno ves les pre* ko Trsta. Avstrijski producenti skušajo zdaj kriti svoje potrebe neposredno, z druge stras ni pa je navezana jugoelovenska produkcija na Sušak in jo Avstrijci v vsakem o žiru iz* koriščajo. Tržaški interesenti hočejo in bi radi izposlovali od vlade, da se izvoz lesa preko Trsta poveča. Govori se tudi, da so se začela trgovska pogajanja med nemškimi lesnimi trgovci in avstrijskimi producenti. Tržaški lesni trg občuti precejšen vpliv Reke na promet, ker je ista v neposredni bližini Sušaka. V Trstu vlada veliko zanimanje za rtalijanskoejugoslovensko konferenco v Flo* renči. Zdi se. da pride vendarle do Italijan* sko-jugoslovenske železniške tarife po vzor= cu jadranske. Položaj na italijanskem les* nem trgu je splošno deprimiran. Zlasti lesni trg v Trstu nima že davno več onega po* mena, kakor nekoč. Avstrija prodaja svoj les direktno Italijanom, dočim ie naše pri* stanišče na Sušaku povsem nadomestilo Trst, vsaj kar se tiče lesne trgovine.
—Z Bosanske slive kažejo letos zeta
dobro. Isto velja tudi za Srbijo. Za izvo* so izgledi izborni, ker so po svetu vse stare zaloge izčrpane. Kupci sliv se že oglašajo zlasti iz Nemčije.
—g Potjedeteko*industriJska razstava in velesejem v Subofici. Od 22.—31. avgusta se bo vršil v Subotici I. velesejem s poljedels sko in industrijsko razstavo. Na razstavi bodo poleg domačih tudi inozemski izdelki, ki jih uvažamo v Jugoslavijo, ker je cilj te razstave pokazati zvezo industrijsko*trgov* skega življenja naše države z inozemstvom. Razstave se lahko udeleži vsaka domača in inozemska tvrdka. Prijaviti se je treba do 1. julija. Posetniki imajo na vseh železni« cah 50 % popust, kar velja tudi za prevoz blaga.
—g Direktni tranzit Poljska - Jugoslavija. Na mednarodni železniški konferenci v Beogradu, na kateri se je razpravljalo tudi o direktnem blagovnem prometu med Poljsko ki Jugoslavijo, je bilo sklenjeno, da se uvede direktni tranzit med obema državama dne 1. julija.
—g Novi vozni red. Prometni minister ie podpisal novi vozni red, ki velja za vso kraljevino. V veljavo stopi 5. junija. S tem jc urejen ekspresni in brzi promet. Za nepotrebne zamude so določene stroge kazni.
—g Tržna poročila. Naše perutnine gre zadnje čase nekaj v Nemčijo tn Italijo. Nemčija se zanima večinoma za mlado perutnino, ki je pa žal še nimamo. Italija plačuje po 12 lir kilogram. Jajca spravljajo večinoma v ledenice. Cene notirajo 0.70—0.80 do 0.85 po pokrajinah. Tendenca na tržišču jajec je povsod labilna. Za boljše štajersko in dunajsko blago se dobi tudi 140 fr., za slabšo kvaliteto — Bosna In Srbija — 100 do 135 švic frankov. London in severna Nemčija je preplavljena z ruskim blagom. Našemu izvozu jajec delata konkurenco Romunija in Poljska. Rusko blago je dobro.
iarija je znižala izvozno ceno od 2.25 na 1.40 leva, carino pa od 0.60 na 0.40.
—g Prodaja fižola, lanolina, etra In razkuževalnega sredstva se bo vršila dne 13. junija t. L pri direkciji državnih železnic v Zagrebu. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
—g Dobave. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 19. junija t. 1. pri inten dan turi komande Vrbaske divizijske oblasti v Banjaiuki in pri Komandi otoča-škega vojnega okruga v Otočaču, dne 20. junija t. 1. pri komandah mesta v Sisku in Gospiču glede dobave petroleja za posamezne garnizije. — Dne 20. junija t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave materijala za čiščenje in glede dobave špage, blaga za zastavice in konopne-nih cevi; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave bandaž. — Dne 22. junija t. I. pri direkciji državenih železnic v Ljubljani glede dobave železniškega ma- j terijala za gornji ustroj: pri direkciji dr- j žavnih železnic v Subotici glede dobave j firneža, terpentina m laka ter glede doba- ( ve električnega materijala; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave stekla. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske m obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
—g Dobave. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 2. junija t. 1. pri intendantnri Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 500 kg petroleja, dne 4. junija t. L pa glede dobave 290.000 kilogramov ovsa. — Dne 6. junija t. L pri komandi Brodarske podoficirske šole v šibeniku glede dobave 2400 m3 drv. — Dne S. junija t. L pri direkciji državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu glede dobave jeklene vrvi. — Dne 12. junija t. I. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave kudelje in bakelj. — Dne 15. iunija t. L pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 100 ton bukovega oglja. — Dne IS. junija t. I. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave vrvic za masen je; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave koksa in oglja. — Dne 19. junija t. 1. pri direkci;i državni! železnic v Sarajevu glede dobave 100 ton bukovega oglja; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave kositra, cinka in antimona. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesei-tom na vpogled.
mestoma i* dokaj Čedno kombiniral, a je pred goaSom odrekel. PerSka je svojim partnerjem pripravil lepe Sanse, ki jih pa ndeo znali izrabiti, Bab« je bft zaLo slab, slabši Pavlekovič.
Potek igre
Takoj v prvi minuti aflen napad Grad. lanskega, ki izsili kot. Naetane par opas. nih situacij pred golom Ilirije in Matko v tretji in četrti minuti z uspehom intervenira. Gradjanski se vedno močno pritiska, napad predvaja leno kombinacijo. — Perška vzorno deli žoge in spretno dirigira ves napad. Kritična situacija nastane zopet v enajsti minuti in Gradjanski do-seže drugi kot, katerega Babic posije v au?~ Polagoma prehaja Ilirija na površje. V 17 minuti Podnje lepo predloži Omanu, k! skuša pobegniti, solo. Dasovič mu na begu žogo odvzame. Gradjanski zopet vehement, no napada in naša krilska vrsta s obrambo vred ima težko delo. Opaža se precejšnja nervoza naših obrambnih igralcev, ki podajajo Žogo zelo nerodno. Videti jim Je, da jtm tudi delajo mnogo preglavice spol-ska t1 a, česar pri Gradjanskem ni opažati. V IS minuti Prrija rlposttra. Krasna akcija Zupančič (krilo) - Podnje konča v kotn. Zupančič strelja kot. Pred golom Gralj. nastane precej kritična situacija in Podnje izrabi ta trenotek ter pošlje pravo bonvrjo is daljave petih metrov na gol. 2o.ga *e odbije od Mihelčičevih rok tik pod prečko ter nato v gol. Viharen aplavz publike. — jedva mine 1 minuta, že pobegne Podnje drugič (solo) ter mimo presenečenega Mi-helčlča plasira v levi kot. Ta usoeh jo bil kronan z velikanskim aplavzom publ k«, KI se kar ni hotela pomiriti. No. modri ne odnehajo, vehementno napadajo ter ustvarijo reč kritičnih situacij pred golom Ilirije. V 32 minut Matko ubrani nevaren strel, ki mu pade Iz rok. pridrvi Potočki ter požene žogo v prazen gol. Rezultat 2 : 1. V 50 minuti kot proti Iliriji, Miklavčič reši. V 41 minuti Deklera zagreši napako, ki bi Ilirijo kmalu veljala gol. V zadnjem b*pu resi ?"o-gačar. V 43 minuti zopet kot proti Iliriji,
Babic strelja v kttU Do konca prvega polčasa ostane rezultat nelzpremenjen.
Drugi polčas: Gradjansfc? takoj v začetku silno napada ter P Inj o potisna v delno defenzivo. V tretji mluut! Matko ubrani krasen strel Gotza, V četrt*, minuti kot proti Iliriji v slednji Se eden, oba pa ostaneta neizrabljena V 8 minuti prodre Doberlet, ki je zamenjal Peva*eka na ievem krilu ter vzorno odda nepokritemu Omanu, ki plasira mimo JUHbuWAl v gol Rezultat 3 : 1. IMrija je sedaj znamo boljša ter čvrsto pritiska. V 15 minuti «e Omanu nudi druga prilika, ki pa ostane neizrabljena. GradjanskI napada vehementno tn izsJi' dva kota, prvi ostane neizrabljen, drugega strelja Babic kot običajno v aut. Na?.o izmenjajoči napadi z obeh strani, vendar ima Ilirija mnogo več odigre. V 40 minut leva spojka Gradjanskega Artl ostro stre lja na gol, Matko sicer ubrani ali žoga preko njega skoči v gol. Rezultat 4:2. — Ilirija zopet vstrajno napada ter doseže 2 zaporedna kot. pri katerih se Mihelčle" bravorozno izkaže, V zadnji minuti kot proti Gradjanskemu in koflec, nato pa na igrišču nepojasnjen incident, ki so ga men. da zagrešili igralci Gradjanskega. Sod!l je Jako dobro ter popolnoma objektivno s Kramaršič.
HAŠK — ILIRIJA 6 : 1
V predtekmi je družina HaŠka porazila družino Ilirije s 6 : 1. Domačinke tega poraba niso zaslužile, bile so Zagrebčankam enako močne v polju, odredbe pa so pred goalom. Družini sta nastopili v sledeči po stavi; HaŠk: liaranovič - Vidrth - Flick, Tomislovič - Crnič, Zaje, Soukup.
— IHrFa: Križ - Wider - Kanon*, Oman - Legat, Petan, Bemik. Vodstvo je dosegel H. po 6 m v 17 mm., v 18. je Ber-nikova izenačila. V 21. min. zabije Crniče-va 2. goal. Polčas 2 : 1. V drugem halfti-nu doseže Mask še štiri goale ter postavi na 6 : 1. Sodnik g. Modec je sodil dobro, čemu pa ni priznal goala za Ilirijo, ni zr.ano.
To in ono
Sport
Ilirija - Gradjanski 4:2 (2:0)
časten dan Ilirije.       Zaslužna zmaga po-žrtvovalnejše se borečsga moštva. Goale so scortafl: Poduje 2, Oman 2 za II., Potočki, Artl za Gradj.
Včerajšnji dan gotovo ne bo oetaJ! pozabljen v kronfki športne zgodovine Ilirije in slovenskega športa sploh. Prvaku Slovenije, Iliriji, je že t drugič uspelo h kapi. tulaciji prisiliti glaeovite zagrebške >pur-gerje«, klub Gradjanski. Ne negiramo eicer dejstva, da sta manjkali Gradjanskemu dve odločujoči sili, ]>apec in Mantler, vendar je prvega uspešno nadomestoval Götz, dočim Je napad silno pogrešal Mantlerja. — Tudi ne trdimo, da je bida Ilirija boljša, zakaj v polju je Gr. predvedel efektlvnejšo igro, ki pa je ostala brez koristi, kajti njegovemu napadu je manjkala odločilna poteza: prodornost hi strel na goal. Precej je »purgerje» spremljala tudi smola, toda zmage niso zaslužili. V tem ozira je treba priznati, da je Ilirija zlasti njen napad znal boljše izkoristiti nudene mu šanse. — Sploh se domače moštvo izpopolnjuje od tekme do tekme. Tendenca navzgor je bila opažati že od gostovanja Stunna v Ljubljani. Posrečena je tudi sestava moštva in ee bo Ilirija igrate s tako požrtvovalnostjo, brezprimerniin ejanom, voljo do zmage, bo
letos še žela mnoge lavorike. Moštvi sta nastopili v sled nih postavah:
Gradjanski:  MfhelČič — Polič, Dasovič
— Remec, Götz. Kersting — Babic, Per_ ška. Potočki, Artl. Pavlekovič.
Ilirija: Miklavčič — Pogačar. Beltram
— Zupančič Lado, Zupančič — Gabe. De-Weva — Zupančič Janez, Podnje, Mflan, Oman, Pevalek (Doberlet). Glede načina igre je bila med obemi moštvi velika razlika. Gradjanski je pokazal tehnične vrline, razne trike tn finese, Ilirija se je uveljavila z boljšo taktiko. Zlasti je igral včeraj odlično ves napad, kjer sta Oman m Podnje izkoristila vsako priliko. Mtlan je bi! malce neokreten, a je dobro delil žoge. Janez na krilu v izredno dobri formi, Pevalek boljši kot običajno, a Doberlet izvrsten. Krilska vrsta je bila prvi polčas n©sigurna, povspela se je šele v drugem ter je znatno nadkriljevala zagrebško. O Deklev! treba reči, da se razvija v odličnega igralca. — Gabe je bil kot običajno hrbtenica moštva, Lado pa internacijonalu Babiču »ploh ni dal dihati. Oba branilca izredno pridna m požrtvovalna. Miklavčič včeraj ni zadovoljil.
Gostje so imeli najboljše moči v Götzu, Perški in MihelČičn. Izrazito slaba je bila obramba, kjer je Polič delal velike vrzeli. V kriteki vrsti je poleg Götza zadovoljil Remec, Kersting zelo slab. Trio napada je
Amerika se odmika od Evrope
Učenjaki so ugotovili, da se Amerika od nas oddaljuje. To ne pomeni, da se bo ameriška civilizacija polagoma popolnoma odtujila kulturi starega sveta. Amerika se namreč v doslovnem pomenu od nas oddaljuje, to je ves ogromni ameriški kontnent se odmika od evropskega in afriškega kontinenta. Ta trditev se zdi na prvi pogled neverjetna, vendar pa je resnična in njene posledice so zelo zanimive. Na vzhodni Grenlandiji so v zadnjem stoletju trikrat astronomično merili zemljepisno lego po Oice;iv >chn ;n sicer ^ta fefi3. 1669. in 1906. Pri drugem merjenju so ugotovili, da je Grenlandija 42 metrov dalje na_ zapad od Evrope nego je bila pri prvem. Se večja razlika je bila med drugim in tret'äm merjenjem, ko se je pomaknila Grenlandija za 1190 metrov na zapad. Če razdelimo te številke na leta. vidimo da se je oddaljila Grenlandija od Evrope v prvi polovici minulega stoletja vsako leto za 9 metrov, pozneje pa povprečno za 32 metrov letno. To presenetljivo dejstvo so konstatirall tudi v Severni Ameriki. Observatorij v Cambrid-gu meri svojo zemljepisno lego po observatoriju v Greenwfchu nepretrgoma od leta 1866. In tudi tu so ugotovili, da se Cambridge stalno oddaljuje od glavnega meridljana. Povprečni prirastek zemljepisne dolžine znaša letno 3.5 m. kar pomeni, da se s to neznatno ali konstantno brzino ameriški kontinent oddaljuje od starega sveta. V milijon letih bi znašala ta pot 3500 kilometrov, kar pomeni, da bi že davno poprej izginüa Bebringova morska ožina in Aljaska bi se spoifla z vzhodno obalo Sibirije.
Dejstvo, da se ogromni ameriški kontinent že v naši dobi stalno premika, vodi do nedogIedn;h posledic. V prvi vrsti je s tem ovrženo staro naziranie, da so kontinenti nespremenljive celine, trdno spojene in zraščene z jedrom nase zemlje. Premikanje kontinenta si moremo razlagati samo z novejšo teorijo, ki predpostavlja, da je sr.ov v globinah zemlje podobna segretemu vosku, da torej ni še čisto strjena. In v to snov, sestoječo iz težjih plasti, nego jfh poznamo na površini zemlje, se poglabljajo kontmenti tako, da plavalo v nji in na nji kakor zamašek na vodi. Dno oceanov tvori samo nižjo in mehkejšo skorjo spodnje snovi. Globina kontinentalne mase se odpira na 100 km tako, da so tudi največje morske globine v primeri z njo neznatne. Če pa smo si na jasnem, da se ameriški kontinent premika, moramo tudi predpostavljati, da so bili v pradavnih časih kontinenti drugače sestavljeni, to je da se je držala Amerika prvotno Evrope. Če je to res, morajo biti v strukturi obeh kontinentov še danes značilne skupne poteze, ki potrjujejo domnevo, da sta tvorili Amerika in Evropa nekoč en kontinent. In res vidimo te skupne znake v strukturi.
Primerjajte na zemljevidu grobi obris zahodne obale Amerike z zapadno obalo starega sveta, Paralelnost je presenetljiva. Velikemu loku. s katerim se zareže Guinej-ski zaliv v zapadno obalo Afrike, odgovarja v isti višini ogromna izbočen ost Južne Amerike, ki se konča z rtičem Sv. Ročna in rtičem Branco na skrajnem vzhodu Brazilije. Če si torej mislimo, da je Mefri-kanskä zaliv m Karibsko morje poznejša tvorba, kajti prvotno polotok Florida, Yu-catan, Veliki m Mali Antfli ter Bahamski otoki še niso bili ločeni, tedaj je jasno, da odgovarja velik krog. s katerim sega nad-ekvatorska Afrika na zapad. polkrogu, ki ga tvori približno vzhodna obala Združenih držav, Florida, njeno nadaljevanje na otokih ter obrežje Venezule, Guvane in Brazilije. Na severu gre obala starega in novega sveta narazen, prva proti severovzhodu, druga pa proti severozapadu (Labrador). Ali kakor v dokaz, da je ta te-
orija pravima, leži med obema kontinentoma ogromni klin Grenladije, čije vzhodna obala povsem odgovarja liniji evropskega severa, zapadna je pa paralelna z Labradorjem in Bafiinovo zemljo. Grenlandija je torej tretji sestavni del prvotne celine in otoki pri Evropi, Severni Ameriki in Grenlandiji so le izpopolnitev nekdanjega skupnega kontinenta Evrope In Amerike.
Pa ne samo zemljepisni znaki nam kažejo, da je lahko pračlovek potoval iz Evrope v Ameriko peš, nego tudi po geološkem sorodstvu obeh odtrganih delov sveta lahko spoznamo, da je ta teorija pravilna. Grenlandija ima na severovzhodu bogate žile premoga istega tipa, kakor Spitz-bergi, v južnem delu pa iste vrste bazalta, kakor Islandija, Farski otoki in otok Jan Mayen. Iz srednje Francije se razprostira preko Bretague pogorje iz premogovne dobe, ki se naglo konča na Irskem. Ostro je odrezan na morski obali tudi gorski greben Allegbany, ki izvira iz iste dobe. Slič-ne znake prvotne skupnosti najdemo tudi med kapskim in patagonskim pogorjem. Poleg tega nam potrjujejo omenjeno teorijo tudi paralelni morski zalivi ameriškega in evropskega Sredozemskega morja. Isto velja glede botanike in zoologije. Na vzhodu Severne Amerike so nekatere primitivne rastline, polži in sladkovodne ribe enake kakor v zapadni Evropi.
Stara teorija je razlagala prvotno skupnost obeh svetov z eksistenco kontinentov, ki so poginili, na njihovem mestu pa se je pojavilo morje. Že pomislek, odkor naj bi se vzele te ogromne količine vode, govori proti stari teoriji. Verjetnejša je nova teorija, ki jo zagovarja prof. dr. Wegner in ki predpostavlja, da so bili prvotno vsi kontinenti združeni in zbrani okrog trdega jedra, čigar središče ie tvorila Indija, nakar so se sčasoma ločili ter se pomikali proti zapadu. Med starim in novim svetom se je začela ta razpoka širiti od juga in edino prvotno morje, ki je nekoč valovilo ob edinem prvotnem kontinentu, je začelo prodirati v to razpoko, dokler ni nastal iz nje današnji Atlantski ocean.
Metuljčkanje
Zvezda. Godba je zaigrala znova in večerni zefir je odnašal sladke melodije po parku, zvoki so se odbijali od debel kostanjev, se prelivali v ozračju in rahlo udar* jalj na uho sladki punčki, sloneči ob železni ogra;'i. Gospod Štefan se je sukal podjetno med množico ljudstva s prijetno zavestjo v srcu, da je sam. sam... To se pravi, da se je malo preje odpeljala njegova ženica na obisk domov k svojim staršem. Gospod Štefan je užival radosti slamnatega vdovca in to ga je neznansko poživljalo, obenem pa se mu je že porajala skrita misel, da bi si poiskal družbe v svojem sam-stvu. Sladka punčka ob ograji je vzdihuila nekam hrepeneče in njen okrogK pikantni obrazek je vzbudil pozornost po družbi hrepenenja šetalca
»Vas zabava godba, gospodfčna?« Sladka dečva se je našobila, pa se še zasmejal a. Vprašanje ü je bilo očivkino všeč.
-»Neznansko...!«
Gospod Štefan se je zadovoljno smehljal saj je našel prijetno dužbo za svoje samstvo. Pričel je govoriti. Iz vsake njegove besede je dihala ljubezen. V živem razgovoru sta se oddaljevala iz sfere Kra-peževe muzike. Stala sta v temi konec ulice. Sladka mladenka se je kazala vedno bolj dostopna za prekipevajoča kavalirjeva čustva. Šepnila je spremljevalcu, da je prispela v mesto šele z opoldanskim vlakom in da so sobe v hotelih gotovo vse oddane ...
Val sreče je objel kavalirja,- gospoda Štefana.
»Mucek, ena, dve. ti. oa sva v mojem j
stanovanju!*
Zavila sta okrog vogla, stopila še pai korakov in zaškripal je ključ v vratih, se vžgala luč in gospod Štefan je stal med štirimi stenami nasproti nočnemu metuljčku. Sladka dečva je bila sijajeno vzgojena deklica izbornih manir in drugih — vrlin. V svojem samstvu se je počutil gospod Štefan, dokler je bedel, izborno. Toda pozneje so ga mučile težke sanje. Toda naenkrat se je zbudil. »Piesk« se je slišalo. OL okno je udarjalo nekaj drobnega kakor pesek In kakor iz daljave je čul glas svoje ženice: »ŠtefanČek, — odpri!< Skočil je prestrašen pokonci in njegovo srce je utripalo, da nikoli tako. Dvignil je s pogledom v stran, sladka punčka je spala tako sladko. Vražji slučaj! Štefan je odpiral okno. poslušal. Da, spodaj je stala ženica :i Se nekdo.
Kot bi trenil, je bila sladka punČiki zbujena in na nogah. Posamni kosi obleke so skakali na njo kot da so začarani. Gospod Štefan se ie hitro odločil. Jadrr.o ie potisnil pTeplošeno vilo vun v temno in jo skril za kup zabojev. Nato jc hitel odpirat. Veš, veš, je gostolela ženica, sreča! sva se na kolodvoru v Grosupljah, pa je dejala mamica, da moram nazaj, ker hoče ona v Ljubljano..:
Ko so prišli v stanovanje, je bila ženici vsa srečna: »Kako si priden,« ga je hvalila. »Trdno sem bila prepričana, da bo? danes krokal!«
Gospod Štefan je odgovoril nekait razdraženo: Kaj ti ne pride na misel! in ni koncu ji je rekel — »dušica!« Šli so k počitku. Tašča je zjutraj kmalu vstala in odšla na trg. Ko je odpirala vezna v^ata, jo je pozdravila mala, okrogla, sočna, malo premražena stvarca, želeč ji: .Dobro j ti r ro« in smuknila skozi vrata.
Amundsen na severnem tečaju
Nekateri inozemski listi so že v sobot* priobčili senzacijonalno vest, da je Amundi sen srečno dosegel severni tečaj in da se že vrača v Kingsbay. V imenu norveškega kralja je zasede! severni tečaj ter nazva! te doslej neznane ledene pokrajine zemlje kralja Haakona. Sam Amundsen še ni poslal n.kakih poročil o svoji ekspedicijL
Zopet potres na Japonskem
Po poročilih iz Tokija je zadel zapadn* del Japonske nov katastrofalni potres. Mnogo krajev je uničenih. Ker pa so bfle pretrgane vse brzojavne zveze, ni podrobnih poročil o številu ubitih in o škodi. Vsa poročila o elementarni nesreči, ki je zopet zadela Japonsko, se pa vjemajo v tem, da ie število ubitih in ranjenih ogromno. Ognjišče potresa je bilo v območju prefektur v fliogo in Kioto. Tri mesta so popolnoma razdejana. Več predorov je potres zasul. Podrlo se je tudi več mostov. V nekateril; krajih so popokale vodovodne cevi tako, da ie prebivalstvo brez vode. Mesti Osaka Ir Kioto je potres močno poškodrval. Najbol; so bili prizadeti kraji na morski obali, ke? je potres dvignil ogromne mase vode, ki sc preplavale vso okolico.
Atentat v češkoslovaškem konzulatu v Krakov«!
Iz Krakova poročajo: V soboto opoldne ie bil izvršen v prostorih tukajšnjega češkoslovaškega konzulata bombni atentat, pri katerem je bil konzularni uslužbenec Kolo-dziejezvk ubit, konzularni uradnik Opatrny pa težko ranjen. Atentator je 60-letni Jar. Lech, o katerem se ne ve, kateri držav' pripada. Atentator je bil aretiran. Atentat je bil izvršen tako-le: V soboto opoldne jc prišel na češkoslovaški konzulat siromašne oblečen mož. Zahteval ie *^«tni list in trdil, da je češkoslovaški državljan. Ko rm: je uradnik Opatrny razložil, da mora doprinesti dokaze, je postal mož aroganten. Uslužbenec    Kolodriejezvk ga je prijel za roko, da ga postavi na cesto. Med veznimi vrati se mu je neznanec iztrgal, prišel je k oknu sobe, v kateri izdajajo potne liste, ter vrgel v sobo bombo, ki pa ni eksplodirala. Nato je atentator naglo potegnil iz žepa samokres ter ustrelil pro:i uslužbencu in uradniku. Kolodziejczyk je bil zadet naravnost v srce ter je takoj obležal mrtev. Opatrny je bil k sreči samo ranjen. Atentator je hotel po svojem zločinu pobegniti, pa ga je občinstvo prijelo in izročilo policiji. Pri preiskavi se je ugotovilo, da je Imel neznanec pri sebi poleg bombe in revolverja tudi še nabito Manlicherjevo ka-rab;nko. Na policiji je izjavil, da se piš« Jan Lech, da je star 60 let in da se je rodu v Sieprowu na Poljskem. Žrtev atentata j« conzularni uslužbenec Kolodziejczyk, rodon Poljak, ki je služil pri čsl. konzulatu že oc . 1920. Atentat je baje posledica ogorčenja, ti se je polastilo Lecha, ko mu niso hoteli dati na konzulatu inval;dske rente.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik VLADIMIR KAPUS
Stran 6.
SLOVENSKI NAROD-   dne 26 maja 1925.
Siev. 117.
OSKAR H.
57
azpad carstaa
Roman zadnjega avstrijskega cesarja.
»Ne bo plačal tega denarja,« je hladno izjavil Wolkenstein, »vendar pa potrebujem njegove bone v druge svrhe. Da rešim žrtev njegove brez-vestosti iz njegovih krempljev. On je nravstveno manj vreden človek. Sumim, da izrablja razmerje svojih hčera v izsiljevanje.«
Baron je obstal. ^Prosim Te, to veidar ne gre. Potem bi on bil vendar kanalja!«
Wolkenstein je zmajal z ramami in se poslovil.
Pred mojim odhodom se še vidiva. Morda Ti potem lahko dam točnejša pojasnila.«
3arona, ki še vedno ni mogel v stvar verjeti, Je pustil samega v dvomih in se napotil v svoj hotel. Preden se je vlegel, je preštel bone, ki mu jih je podpisal dvorni svetnik. Boni so se glasili na vsoto 20.000 K. To je bil znesek, ki ga Horting pri svojih razoranih razmerah na noben način ni zmogel.
Drugi dan zjutraj mu je Toni že pri zajutrku vročil pismo, v katerem ga je dvorni svetnik prosil, naj mu dovoli rok 48 ur. da uredi svoj igral-
ski dolg. Wolkenstein je vedel, zakaj. Horting je hotel nadvojvodo z novim grozilnim pismom prisiliti, da mu da denar, in nastaviti bivšemu liu-bavniku svojih hčera la prsa vijak javnega škandala, »Zmotil se boš,« si je mislil grof, »to pot na-pravkn debelo črto preko Tvojega računa.«
Odpisal je dvornemu svetniku, da si bo dovolil ga posetiti tekom dopoldneva. S pismom je poslal Tonija v Hortmgovo stanovanje. Nato se je oblekel in sprejel agenta detektivne pisarne. Mož je vstopil z radostnim ponosom.
»Gospod grof, ukazali ste mi, da naj danes zjutraj podam svoje poročilo. Zasledoval sem hčerki gospoda dvornega svetnika Hortingi. Dami sta šli v opero in sta se na hodiiku sestali z dvema ka-valirjema. Ta kavalirja sta bila konjeniški častnik poročnik grof Hegessalva in ataše francoskega poslaništva vicomte de Loroullet. Oba para sta bila, kakor se je zdelo, v zelo intimnem razmerju in sta prisostvovala predstavi v skupni loži. Po predstavi so se odpeljali k Homerju, kjer so v senareju šampanizirali. Nato sta se para ločila. Vsak kava-lir se je odpeljal s svo*o damo. Sledil sem gospodični Heleni, ki se je 'Cljala v atašejevo stanovanje in ki se je nato šele ob 8. zjutraj vrnila v avtomobilu domov. Najbrže je prenočila pri kakšni »prijateljic*«, je agent zaključil svoje poročilo s precej zlobnim smehljajem.
»Človek, Vi ste vso v.^z opazovali stanovanje?
To je bilo odveč! Zadostovalo bi mi dejstvo, da se je dama z atašejem peljala v njegovo staio-vanje,^
»Ne, gospod grof, to bi bilo zapravljanje časa. Povratek gospodične Helene sem poizvedel prt vratarici v hiši, v kateri stanuje dvorni svetnik. Sam sem poskusil priti v stike z gospodično Suzo Tagnerjevo. Ta mlada, prav lepa dama ima razmerje z dvornim svetnikom.«
»Ali se ie Vam posrečilo? Cas ni bil baš ugoden za to.'
»Gospod grof, že pri prvih poskusih, ki sem jih napravil glede dvornega svetnika Hortinga, sem dognal njegovo razmerje z gospodično Suzano. Že takrat sem poskusil se ji približati. S starim dvornim svetnikom se še vedno lahko merim. Včeraj sem te svoje že obstoječe stike izrabil in naskočil Suzano. Sprva ni hotela z barvo na dan, končno pa sem premagal vse njene pomisleke. Dvoni svetnik jo je pridobil z obljubo, da jo spravi na dvorno gledališče. To je sen vsake igralke. Ko je izrazila svoje pomisleke, ji je pripovedoval, da je bil učitelj nadvojvode Karla in da ima najboljše stike z dvorom. Kasneje ji je zaupal, da je bil nadvojvoda z njegovima hčerkama v zelo intimnih, da, lahko bi se reklo, v najintimnejših odnošajih.«
Bila ie to grda beseda k! jo je Wolkenstein udušil med zobmi   Stari Horting, ki je žrtvoval!
svojemu življenjskemu nagonu čast in vest, se mu je zdel kot navaden lopov, ki zasluži samo zaniče-vanje. Srce mu je okamcnelo in odločil se je, dr nastopi proti njemu z vso brezobzirnostjo.
»Ali je to že vse?«
»Se ne, gospod grof. Dvorni svetnik je očivid-no brezmejno za'jubljen v gospodično Suzano.
Obljubil ji je celo poroko, vendar šele, ko bo angažirana v dvornem gledališču in ko bosta njegovi hčerki izven hiše. Obe sta zaročeni. Adela z nekim arhitektom, ki ni več mlad, pa ima veliko veliko ime in mnogo denarja; Helena z nekim mini-sterijalnim tajnikom, ki sicer nima nobenega imet-ja pač pa mnogo častihlepnosti in trdno nado, da mu bo ta ženitev mnogo koristila pri napredovanju.«
Wolkenstein si je delal beležke. »To je že mnogo vredno. V zvezi z ljubezenskimi aferami mladih dam Je to prav ostro orožje.«
»Se nekaj vem, gospod grof. Seveda je pri tem potrebna skrajna diskrecija. Dvorni svetnik Je pripovedoval gospodični Suzani, da ;<e razmerje svojih hčera z nadvojvodo izpletel po želji nad-vojvodef-prestolonaslednika Frana Ferdinanda, in to razmerje tudi netil, ker bi bil Fran Ferdinand rad imel, da bi se njegov nečak kompromitiral v javnosti.«
Chocolat RUFF Bonbons
1408
nSali oqlaGi, *l služilo v posredovalne in socialne   namena občinstva,
vsako besedo 50 nor. Najmanjši znesek Din 5.
Zenitve, dopisovanje ter oglasi strogo trnov* skega znaca'a, vsaka beseda Din 1"—■
Majmanjilznesak Din 10
Službe I
1573
(o, mi ttnßi mm i« p«
Kopalne potrebščine
uafcece^ In nsfboJhšs pri
C. J. HAMANN,
LJUBLJANA, MESTNI TRG STEV 8.
Natakarico
na račun, starejšo, vod« stva zmožno, sprejmem tekoj v dobro obiskano gostilno v Ljubljani. — Ponudbe pod «Kavcija 1581» na upravo «Slovens skega Naroda».
1530
Ob prerani izgubi našega sina, brata, strica in svaka, gospoda
JANKA BERMIKA
trgovca
smo prejeli z vseh strani obilo dokazov tolažilnega sočustvovanja, za katero se vsem iskreno zahval'ujemo.
Posebno hvalo vemo preč. duhov-čini, s'. Cita'^ci in požarni bramb: v Sškf, vsem požrtvovalnim ge. pevcem za ubrano in geni;Ivo petje ter darovaleem Jepih vencev, kakor tudi vsem prijateljem, znancem za spremstvo na zadnji poti. Bog plačaj vsem!
Višnja gora-Ljubljana, 21. maja 1925.
Zaluicča rodbina Bernlkova in sorodniki.
Foto-aparat
9 X 12 (kamera) izvrsten predvojni objektiv, s pri* pravami — se ceno pro* da. — Ogleda se vsak dan od 13.—15. pri And. Adamiču, Ljubljana, Ko« lodvorska ulica 28/L 1571
Starejša dekle,
poštena in skrbna, vaje* na šivanj.'1., kuhanja ter vsega gospodinjskega de* la — išče pri: .eme služ* be. Najraje gre kot opo* ra gospodinji ali samo« stojna gospodinja. Ozira se le na lepo ravnanje in trajno službo. — Naslov pove uprava »Slovenske* 2a Naroda».
Sobarica,
vajena šivanja in dobra Ifkarica ter vajena vseh del — išče službe pri boljši družini. — Nastop takoj. — Ponudbe pod •»Sobarica/1553» na upra* vo «Slov. Naroda».
Likarice
za perilo in obleke, do* bro izvežbane — se ta* koj sprejmejo. Naslov: Belihar i Velepič, Spod* nja Šiška, Kolodvorska ulica 150. 1578
L
Krnim
I
Kavarniški sluga
in vajenec se sprejmeta. Narodna kavarna. 1552
Suhe gobe
(nove) in ZDRAVILNA ZELIŠČA kupuje V. H. Rohrmann, Ljub* ljana. Sv. Petra nasip 27 (za vodo). 1572
I    prodam (
Prodam klavir.
Glede kakovosti pove g. Jurasek, Ljubljana, Wol* fova ulica. — Naslov po* ve uprava »Slovenskega Naroda». 1569
I  Stanovanja |
Sobo išče
uradnica s 1. junijem; gre tudi kot sostanovalka. — Ponudbe pod «Junij/1554» na upravo »Slov. Nar.».
I
Razno
i
Predtiskanje
ročnih del najmodernej* ših vzorcev po izvanred» no nizkih cenah. — Pred Škofijo l/I. 61/L
Naj-
ceneje
se podpletajo raznovrstne nogavice       Pred Škofi jo l/I. 60/L
»Abadie«
cigaretni papir zopet stano na zalogi! — A. Lampret, Krekov trg 10.
D vokolesa I
Najnižja cena in največ* ja zaloga raznih vrst dvo* koles, pneumatike in de* lov. Prodaja na obroke, ceniki franko. — Tribuna F. B. L., tovarna dvoko* les in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesti Št. 4. 65/L
Špago, dreto
in   vse   vrste vrvarsklh
izdelkov ter v to stroko spadajoče blago dobite v skladišču «Konopjuta* LJubljana, Gospoavetskt cesta 2. 103/n
Kovaški premog
(antracit), ^prvovrstni — prodaja na vagone, kolo. dvor Škofljica, na drobno na licu mesta (rudniku) Obniti se je na rudnik «Orle», Škofljica in La* vrici pri Ljubljani.   15 jO
VSAKOVRSTNE KLOBUKE
Nakltene od Dtn 120.— naprej pri STUCHLY-MASCHKE, Ljubljana, 2? "lovska ulica. 69/L
Pri »Solncu«
zrn vodo! K. Widmayct Perilo za gospe, gospode in otroke. Vsa oprava za novorojenčke. Venčke za neveste In birmanke. — Edins zaloga abtahov (peče). Kravate, nogavice, rokavice, oblekce za otro* ke itd. Tovarniška zalo* g« vseh vrat pletenega blaga. Vsakovrstne jopi* ce in jumperji en gros — en detail! S3/L
k5s
1S77
„HOTEL RIVIERA"
Sa velikom terasom na moru tik kupališta. Prvorazredna kuhinja, 60 lijepih soba na raspolaganje, najniže cijene. — Preporuča se vlasnik
1576 P. STRINOVIČ.
Naš dobri soprog, preskrbni ofce, sin. brst. stric in svak. gospod
luan masten
hr. gimnazijski profesor
nas je danes ob poln Štirih popoludne po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, za vedno zapusti.
Pogreb preblagega pokojnika se bo vršil v torek, dne 26. t. m. ob petih popoludne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Vsi, ki ste poznali njegovo blago srce, ohranite mu prijazen spomin,
Kranj, dne 24. maja 1925.
Žalujoče rodbine: Masten, Mayr, Suchy.
»anto laMta ftfaB M\m MET
trati s« Lfublfann 1 okollnv sposobnoga
zas&upuuuia i 8V0, iokal. 0bPa„
titl so glavnom zastopniku za Jugoslavija:
Samuel I. Davlčo, Beograd.
:
1575
ulica Kralja Patra br. 60.
I
■ll
Potrtega srca naznanjam, da je Bog poklical k sebi mojo zlato soprogo
JULIJO KISEL
Pogreb bo v torek, 26. t. m. ob polu štirih popoludne iz hiše žalosti, Nunska nL 11.
Ljubljana, 25. maja 1925.
Franlo Hisel,
1579 uradnik drž. železnice
Jraca Holländer (Subotica)
preporučuju bogato skladište perja za jorgane i jas-tuke od najjeftinije do najfinije vrste. Najbolje poznata eksport firma, potpunu garanciju pruža. — Brza i tačna
pOSlUffa. 54 l
edino uspešno patentirano in zakon, zavarovano sredstvo ...IZ nla^l m izPad«nju las ter prhutnm Za eno ro-PrOll PI65I polno zdravljenje zadošča škatlja po priloženem navodilu. Dobiva se povsod. Po povzetiu za Din 100 (n 10 Din za poštnino) razpošilja Kozmetički zavod LEDA, Zagreb, Nikoličeva 1, poštni predal 35. — Skladišče za LJubljano:   .SALUS* d. d. 113—L
t
i
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša dobra, nepozabna mamica in soproga, gospa
Marija Zajec roj. Cerar
v soboto, dne 23. t. m. opoldne po dolgi, mučni bolezni, večkrat pievidena s sv. zakramenti, vdano in mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb blagopokojnice bo v ponedeljek, 25. maa ob štirih popoludne iz hiše Žalosti, Emonska cesta 4, na pokopat.šče k Sv. Križu.
D ago pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev.
Ljubljana, 23. maja 1925. 1574 Žalujoči o&tall.
2L-
3E
] L
LJUBLJANSKA   K R E n I T li A BANKA
Dia mir-
Skupne« ml B18,
Se priporoča
ustanovljena 1SOO LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA (v lastni hiši)
PODRUŽNICE:
_   g Braue«, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad,
Ptuj, Sarajevo, Split, Trat, Agencija Logatec.
Poštni ček. račun Ljubljana 1C5Q3 Brzojav. naslov: Banka Ljubljana Tel. štev. 261, 413, 502,503,504
B
i
a-?
X
87
2141