252
Listek.
baš tako se ne morem ogreti za ^Izgubljeni cvet", ki se mi zdi nekoliko — prisiljen. — ^Briška budnica'1 pa je zopet prav dična skladba. — Mešani zbor: „Le pevaj, ptička" je nekako preveč cerkven in tekstu ni povsem primeren. Isto tako je ^Rožici" tekstu neprimerna skladba, katera bode težko tekmovala z napevom, ki ga je pokojni Avgust Leban zložil istim besedam ,,Doli v kraji sama za-se." — ^Slovan na dani" pa je skladba, pred kojo se je treba odkriti — izborna! Jako nežna, srce božajoča pesemca je tudi „Pri zibeli", ki bode povsod naredila efekt, ako se bo pela precizno. Krasna je tudi „Lehko noč". Posebno takti, ki izražajo voščilo: ,,lehko noč!" izborno so pogojeni. Z neskončno milobo ti objemata dušo zadnja dva takta, kjer voščilo ,,lehko noč" s svojim pp. in rit. nekako odmira na pevčevih ustih.
Ako še omenim, da so pričujoče skladbe v obče melodijozne, pravilno harmoni-zovane in ne težke, povedal sem o njih vse, kar sem imel povedati.
Iz dna srca čestitam vrlemu mlademu skladatelju, da se z gotovimi vspehi kaže svetu slovenskemu, ki sme od njega pričakovati še mnogo krasnih glasbotvorov! Želim pa tudi iskreno, da ga narod slovenski podpira z obilim naročevanjem. Učitelju z letnimi 400 gld. je plača itak tako skopo odmerjena, da mora biti v vednem boji za eksistencijo svojo. Ce pa takov za glasbo nadarjen mož sam še svoje skladbe zalaga, to je vendar naša rodoljubna dolžnost, da ga podpiramo, da si s tem ne poslabša, temveč da si poboljša materijalno svoje stanje! Kakor smo dognali iz gotovega vira, g. Volarič je do zdaj pri svojih izdavah še vselej — izgubil, in tudi pri sedanji izdavi se mu kaže — izguba! Ni li to sramota za nas ? Narod slovenski! podpiraj nadarjene umeteljnike svoje, drugače se kažeš nevrednega, da ti jih je dalo nebd! — ,,Gorski odmevi" se dobivajo pri g. skladatelji, H. Volariči, učitelji v Kozani (p. Cormons bei Gorz).                        Janko Leban.
Za Levstikov nagrobni spomenik je nabralo pisateljsko društvo doslej 489 gld. 84 kr. Predavanje prof. Fr Levca o Levstiku in njegovem pomenu v slovenskem slovstvu dne" 26 marcija t. 1. v dvorani ljubljanske čitalnice dalo je 90 gld. čistega dohodka. Pri predavanji so bili navzočni tudi preblagorodni gospodje deželni predsednik Andrej baron Winkler , deželnega sodišča predsednik Fr. Kočevar, župan ljubljanski Peter Grasselli, mnogo duhovnikov in veliko druge odlične gospode ljubljanske — vseh skupaj nad 250 oseb, da je bila dvorana vsa polna. Ta živahna udeležba nam je lep dokaz, da se vedno bolje spoznava, kako velike in važne so zasluge Levstikove za slovensko jezikoslovje,  za pesništvo  slovensko  in za  ves splošni razvoj književnosti naše.
V. Mandelcu v spomin. Kolikor je meni znano, bilo je 1856. leto prvič, da so dijaki ljubljanski ob počitnicah v večjem številu pohodili naš rajski, takrat še skoro popolnem nepoznani Bled. Cveterospev (oba Klinarja, Razboršek in Bohm) pel je v Mal-nerjevem novem salonu poleg nemških tudi več slovenskih pesmij ter si pridobil veliko pohvalo  sicer ne mnogoštevilnega občinstva.
Poznejša leta pa je bilo potovanje na Bled že tradicijonaluo. Na Velikega Smarijina in prihodnji dan bilo je vse polno slovenskih dijakov od blizu in daleč, izmed katerih se je vsako leto odločilo manjše krdelce »v Bohinj, v Bistriško dolino« Tako je bilo tudi 1858., ko smo nekoliko prekrasnih dnij prebili v idilični krčmi »Pri Tončku«, a se pri tem seznanili tudi z neko ljubljansko  gospodo, ki se je tedaj hladila na Bistrici.
V rečene gospode preprijetni družbi obiskali smo dne" 19. avgusta Bistrice prekrasni slap, katerega naj bi pač noben turist ne pustil na strani, potem pa čudovito Savico, od katere smo se popoludne vrnili na svoj glavni stan, k Tončku na Bistrico, kjer se nas je zbralo prav prilično število. Bili so v naši družbi pokojni Mandelc, Tusek, Erjavec, poleg njih pa mnogo   drugih, še sedaj živečih  gospodov.   Zabava je bila uprav