PRIMORSKI DNEVNIK ZA SLOVENSKO PRIMORJE S? III - Cena 10 lir - 6 iueolir - 2.50 din TRST četrtek, 23. oktobra 1947 UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1. I NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807 Rokopisi s« ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 • Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 240, četrtletna 700, polletna 1300, celoletna 2400 lir; Cona B: 144, 414, 792.1440 jugolir; FLRJ: 55.165,330,650din. Čekovni račun na ime »Ljudska založba*: Trst 11-5J5C: Reka 45-301; Ljubljana »Primorski dnevnik* — uprava 60-4045-34. Poštnina plačana v gotov,m Sp~(i.2ione in abbon. postal« Stev. 727 gftl /A KONFERENCA PO PROTI VOJNI IN ZA MIR febori naša ljudska fronta, SIAU, zveza kmetov, delavcev !? delovne Inteligence, predstavnica večine prebivalstva kratkim je bila prva kon-^ STO-M po ustanovnem ijtio -iU’ na kateri & Je razpravic pri nas, k; je nastal po ^ 0 mednarodnem položaju v ttront Poslovanju nekaterih ttvi kompartij ji po ustano-^»formacijskega urada v Beo ^naslednjem prinašamo glavne Kij** Jih je podal v svojem po-C* ^vni sekretar KP STO-ja V u ® Babič, ki je naglasil naj-Pomembnost varšavskega poit, . ^hja samega, poudaril vzroki „ 'Cd; katerih sta se Amerika Britanija borili y zadnji 4. .*« vojni, k; sestojijo v tem, Skl *'**»» *** v btiU) ^ m 86 hoteli znebiti svojih glav-tk"*Per:alističnib tekmecev Nem- J. ,_________________— &jw.T_ JaP;nske. medtem ko so se •iitie j . rv’eza in ostale demokra- kUmdr^ve borile, da bi uničile t .-.ri’ okrepile demokratične sile t.'lu i' ^ ^raip~a4n® k°že, da se borba v nam daje linijo ljudskih front., obsodbo in nakazuje borbo proti vsaki iluziji, da je mogoče priti do zmage preko navadnega parlamentarnega boja bhržuazne demokracije. Deklaracija nam torej jasno nakazuje osnovno linijo borbe, ki jo morajo imeti vse komunistične partije, to je borba za mir za nacionalno neodvisnost in suverenost svojih dežel proti vsakemu poskusu političnega in ekonomskega zasužnje-vanja od strani svetovnega imperializma, kot je to poskus Marshallovega plana. Hkrati pa deklaracija tudi pove, da. je mogoče preprečiti vse načrte imperialistov po zasuž-njevanju in poskusu izzvati novo vojno, če bodo komunistične partije na čelu svojih narodnih množic stale čvrsto na braniku miru. Sile miru so danes tako močne in velike, da bodo vsi načrti imperialistov doživeli poraz, če bodo te sile neomajne in vztrajne v obrambi miru. Ne smemo pozabiti, kakor pravi deklaracija, da so vojne grožnje imperialistov v veliki meri bolj sredstvo strahovanja in pritiska na slabe in omahljive ljudi, da bi od njih dosegli popuščanje v svojih imperialističnih zahtevah. Ena od važnih konstatacij, ki nam jo daje deklaracija, je, da med željo in možnostjo imperialistov, da organizirajo novo svetovno vojno, obstoji ogromna razdalja, in če bodo demokratične sile čvrste in brezkompromisne v obrambi miru, bodo te želje doživele popoln poraz. Konstatacija, da za delavski razred predstavlja danes največjo nevarnost podcenjevanje svojih lastnih sil in precenjevanje Sil imperialističnega tabora, pomeni, da so danes demokratične sile v svetu nad-močne in da smo — v svetovnem merilu — v dobi odločne ofenzive demokratičnih sil, na liniji splošne antiimperialistične in demokratične platforme, ne glede na to, če v eni ali drugi državi začasno prevladujejo reakcionarne sile, in da se ta ofenziva more končati samo s porazom imperializma in z zmago demokracije. Deklaracija devetih partij nam torej daje poleg analize političnega položaja tudi konkretno orientacijo borbe proti imperializmu. Nato je tov. Babič poudaril, da ustanovitev informacijskega urada nikakor ne pomeni obnavljanja Kominterne, k; je svoječasno vrši-la važno zgodovinsko nalogo ‘n u-sposcbila posamezne Kompartije za samostojno borbo. Njeno nadaljnje ohstojanje v prejšnji obliki bi pomenilo oviranje posameznim partijam pri uspešni prilagoditvi razredne borbe nacionalnim razmeram posameznih držav in je zato prišlo do njenega razpusta. Informacijski urad pa predstavlja na višji stopnji to koordinacijo v svetovnem merilu, povezavo in izmenjavanje izkušenj v borbi puščajoč pr; tem samostojnost posameznim partijam. Nato je tov. Babič prešel na analizo politične situacije pri nas in nadaljeval: Zdi se mi potrebno, da v zvezi z varšavskim posvetovanjem detetih komunističnih partij potegnemo tudi za nas, za našo vsakodnevno ozemlja, da ustvarimo iz ljudske fronte - SIAU trajno vseljudsko organizacijo vseh naprednih ljudi slonečo na politični in organizacijski enotnosti vseh naših ljudskih množic, tudi v nacionalnem pogledu na liniji bratstva narodov . konkretno italijansko-slovanskega bratstva pri nas. Hkrati pa mora naša ljudska fronta - Slovansko italijanska antifašistična unija, biti sestavni del splošne proti-imperialistične fronte v svetu. V svojem poročilu se je nato govornik podrobno bavil z napakami, ki se delajo v naših množičnih organizacijah, in poudaril, da mora biti načelo naših množičnih organizacij: Odpreti vrata vsem, ki ho- ka partija, ki bo poleg borbenosti in aktivnosti svojih članov, prekaljenih v svakodnevni borbi, še oborožena i marksistično-leninistično teorijo, bo sposobna v polni meri izvršiti svojo dolžnost. Po poročilu se je razvila živahna in obširna diskusija in nato Je ponovno povzel besedo toy. Babič, ki je poudarili da je KIP STO-ja popolnoma na liniji z varšavsko deklaracijo devetih Kompartij, ki se jim torej politično pridružuje, svoje predstavnike pa bo informacijskemu uradu poslala tedaj, ko bo to postalo potrebno. S Tržaške razstave Kakor javlja tiskovni urad Tržaške razstave, je v torek dopoldne formacijskega. u^ja“v Beogradu! mu zlato nm orozle uiaii stresla ne uo naroda« sveta oplašilo Govor tajnika komunistične stranke ZOA na velikem zborovanju - Proglas poljske socialistične stranke New York, 22. — V New Yorku narodom od strani Wall Streeta. je priredil list «Daily Work«r» množično zborovanje, na katerem je tajnik ameriške komunistično stranke William Foster razložil »kiepe evropskih komunističnih strank v Varšavi in ustanovitev in- službena delegacija jugoslovanske čejo stopiti vanje. Poudaril je na- | Trgovske zbornice obiskala oddelke j Glede zadnjega je Forster pouda-to še yažnost temeljitega študira- ' tehničnih in industrijskih 'zdelkov i ril- da bo ustanovitev tega urada nja varšavske deklaracije in govora maršala Tita na II. kongresu ljudske fronte, ki nam daje vse izkušnje in misij o ljudski fronti, posebno pa v zvezi z današnjo situacijo, ih sveje poročilo zaključil z besedami: Mi smo partija kadrov, partija voditeljev ljudskih množic in le ta- in prišla v stik z raznimi rajstav-Ijalci. Ob koncu obiska je bila članom delegacije prirejena zakuska s tipičnimi italijanskimi produkti. Popoldan pa je obiskala razstavo delegacija italijanski gospodarskih strokovnjakov. V prihodnjih dneh pričakujejo predstavnike Trgovskih zbornic z Dunaja in iz Celovca. dala rtaredom možnost braniti njihovo neodvisnost, gospodarski napredek, demokracijo in mir, ki ga ogirožajo brezvestni agenti ameriškega monopolističnega kapitala. Foster je še poudaril, da informacijski urad ni bil ustanovljen proti narodom zapadne Evrope in ŽDA. Opozoril je na nevarnost, k: grozi mmSk FlUCeSIl IIADA Sela skupščine sklicani za 28. t. m. - Kiiub dolarski pomoči se združeni reakciji ni posrečilo oslabiti komunistične stranke * Faz!? KP demokratičnim množicam Pariz, 22. — Pariški tisk se še vedno bavi z izidi zadnjih občinskih voKtev. Tak<> piše .nforma-cljski list «Liberation», da hoče imeti De Gauile peto republiko. Za prevzem oblasti akcijo, potrebne zaključke. Naša ^-a^-razpust parlamenta, nove r ... . .... . nnl-r. ene vniitve .« srwemev> ieni«, osnovna partijska linija podana na ustanovnem kongresu, linija brez1 goče oslabiti komun-stične stranke, ki je svoj vpliv v državi še okrepila. Danes §e je sestala vlada. Pri tej prilik; so podali v£i ministri razen zahteva revizijo Ramadiera ostavka. Parlament- je kompromisne borbe proti imperializmu za ekonomsko in politično neodvisnost našega teritorija, na liniji najširše protiimperialistične fronte, je brez dvoma v duhu linije. politične volitve s spremenjenim voiivnim zakanom in priobči tev poslanice predsednika republike, v kateri mora potrditi, da je četrta republ.ka propadla. Socialistični «Le Populalre* priznava da je RPF dosegla uspeh, ki pa ne ob- ki nam jo daje varšavska deklara- stoji to;iko v številčnem napredo J J vanju glasov reakcije kakor v str- cija. SIAU ima enotno vodstvo razširjeno na nacionalno enotnost narodnih skupin STO-ja tC)^ ______________ _________ i^e in B^nu od strani Sovjetske .^flih demokratičnih dr "Clh vn* o _Tneri’rr razvija na liniji *ke fronte in obrambe fc 'tu narodov. Komunistič-h k* posameznih držav posta-,°r vodilne politične sile, ki 2? (ahmniino bnrii° na neodvis . ^ Itamrinis L-i l^Jo ' narodov, ki v tej borbi i, % °9 sebi vse zdrave sile V^sjfco , orQanizirajo v široko ■' Ta monto proti imperializ-%0 Jlenk da je ljudska fron- 'foiZacuQF0(a in pravilna oblika \ Uspe,■ iudskih množic in n ji- r>rJ,ne borbe proti imperia-tuj*«« novi vojni irT za mir. \ It J1« mnogo širši osnovi i,!1 b vri?0 Parlamentarni način grm. no -j«._______ T ** 'tv, ”ene demokracije, bodo C na liniio astvar- V^fto, fr°nt> že bodo hote-* borb sv°ie ljudske mno- i, k-* Proti imperializmu in Tin 1 n U 7. ~ l, .. čobl čadska fronta v pred- V) jnr so posamezne partije med ,?*fe /J?. v°lni opustile linijo ltt ' onte in 10 skušale nado-tke« m«*ou Ravno o tej naši širini proti- na partija ni samo formalen imperialistične fronte se mi pa zdi član ampak vodilna sila v njej. E rimo0’m i :kc° VečJfnT Komunistična partija stoji na vorimo. Malo prej smo rekli, da v v J morajo komunistične partije vseh nafe ljudske fronte, nase dežel pri ustvarjanju najširše pro- antifasi- tiimperialistične fronte v lastnih stične unije in ji ravno ona da- državah nujno voditi politiko ja-čanja in ustvarjanja ljudske fronte, kjer še ne obstoja, ker edinole tako bodo lahko organizacijsko in politično Uspele mobilizirati najširše ljudske množice. Pri nas predstavlja Slovansko-italijanska antifašistična unija dejansko organizacijsko, politično in programska enotno ljudsko fronto z enotnim vodstvom, razširjeno še na nacionalno enotnost tu živečih narodnih skupin, na liniji bratstva narodov. Naša ljudska fronta izražena konkretno v je tisto demokratično in borbeno vsebino, ki jo kot ljudska fronta mora imeti. Komunistična partija nima drugega programa, kot je program Slovansko-ltalijanske antifašistične unije in si ni mogoče zamisliti partijca, ki ni član Slovansko-italijan-ske antifašistične unije in ki aktivno ne deluje v njej. Mikoli ni mogoč noben sporazum komunistične partije z o- SlObansko-italijanski antifašistični \ stalimi meščanskimi partijami uniji, predstavlja v celoti slovensko mimo Slovansko-italijanske amin hrvaško prebivalstvo, široke de- j ufašistične unije, ker bi to de-lovne množice in druge poštene de- . ,.. , mokrote italijanske narodnosti, Pomenilo razbijanje Slo- predstavlja zvezo kmetov, delavcev jvans^ko •italijanske antifasistic- no partijo ter prišle K Ugi Pa lahko imajo v eni in r iavi začasno različne 0°Ca^ne st0Dnje- < > u ^* ustvarjanju in obli-front je enotnost ir Iju*J* ^jonska enotnost ši množic. Cim moč-bo enotnost od spodaj, tem Kahnovih liu.dske fronte tu-11 ®nu . v odnosu z ostalimi in političnimi skupina-^Hsb.e,:entue,no tvorile vod-' tosop, te- Hkrati pa potovanje v Varšavi, ki in delovne inteligence ter tako predr stavlja večino našega prebivalstva. Ce nismo med italijanskim prebivalstvom še uspeli v celoti mobilizirati vsega, kar je resnično demokratičnega, tiči delno vzrok v posebnih nacionalnih in političnih objektivnih okoliščinah, ki tu pri nas obstojajo. Preteklost fašistične ne unije, razbijanje naše ljudske fronte. Sporazumi z ostalimi meščanskimi strankami, morajo služiti samo krepitvi enotnosti demokratičnih sil, naše ljudske fronte - Slovansko-italijanske antifašistične unije ne pa obratno. Osnovno pa je u- vzgoje, sloneče v glavnem na na- j stvarjati enotnost širokih ljud cionalnem sovraštvu in ki se da- j skih množic od spodaj in na nes od strani istih fašističnih sil na- osnovi vsakodnevne konkretne daljuic, kar omogoča tem silam Še t « . . . . v. . danes odvajanje enega dela Ualijdn- - ^«rbe ™ intefese teh množic, ja. skih množic od resnično demokra- <-:a l politično diferenciacijo v tičnega gibanja in zavajanje istih na protiljudske pozicije. V nadaljevanju svojega referata je tov Bab.č iznesel nekatere pomanjkljivosti pri praktičnem delu aktivistov v SIAU in nato poudaril: Slovansko-italijanska antifašistična unija predstavlja pri nas najširšo organizacijo ljudske fronte, v kateri komunistič- ostalih meščanskih partijah in povezovati te množice v naše masovne organizacije v Slovan-sko-italijansko antifašistično u-nijo. Vsakodnevno se moramo boriti na osnovi konkretnih vprašanj in na liniji dosledne ter brezkompromisne borbe proti imperializmu za ekonomsko in politično neodvisnost našega nltvi njenih sil okoli enega človeka. De Gauile je zbral okrog sebe glasove francoske reakcije. «Humanitč» pripominja, da bi po izjavah glasnikov reakcije lahko kdo verjel, da so desničarji v nedeljo dosegli popolno zmago. Na ustih imajo samo besedo o reviziji ustave, referendumu in plebisc-tu ter se obnašajo kakor gospodarji. «Humanitč» zaključuje; «Ne tako hitro, go.-podjeT Izid; volitev potrjujejo v resnici utrditev in okrepitev položajev komunistične stranke ,n to kljub združenemu napadu prot: njej. Od vsa k Ji treh Francozov je glasoval eden za komunistično stranko, katere sila je zadnjo nedeljo ostala neokrnjena.« Madžarski list «Nepsava» razglablja o vzrokih De Gaullovega uspeha in ugotavlja da je temu vzrok pomanjkanje tesnega sodelovanja med delavskimi strankami v Franciji, kar je reakcija izkoristila. Pariški dopisnik lista «Szabad Nep» piše, da je sedanj; volivnj zakon, izdelan od socialista Depreuxa, neugoden za komuniste, toda kljub temu ni bilo pr; vsej ameriški finančni podpori za te volitve mo- Ameriške družbe t Romuniji sobotirajo pio zvodnjo petroleja Bukarešta, 22. — Na kongresu sindikatov petrolejske industrij" v Ploestiju so sprejeli resolucijo, ki strogo obsoja delovanje nekaterih petrol .jskih družb z anglo-amert-škim kapitalom" ki namenoma ovirajo povečanje proizvodnje, da s tein spodkopavajo demokratični režim v Romuniji. Resolucija zahteva, naj ministrstvo za delo pod vzame stroge ukrep; protj družbam z ameriškim kapitalom, ki sabotirajo proizvodnjo. Delavci zahtevajo tudi večje izkoriščanje petrolejskih vrelcev in nacionalizacijo podjetij, da se zviša proizvodnja. Napredovanje ljudske vojske v Mandžuriji Nanking, 22. — Radio ljudske vojske poroča, da je ljudska vojska v Mandžuriji zasedla 20. oktobra mesto Teh Hwei kakih 80 km sevSrno od Cangčunga. sklican predčasno za 28. t. m. in to glede na zapletenost ;n težkoče gospodarskega in socialnega položaja. Glede na to, da bodo prihodnjo nedeljo volitve po občinah z manj kakor 9000 preb.vaici, si bo zbornica prihodnji torčk ob zasedanju že na jasnem o končnih izidih. Na ta načni bo imela zbornica priliko, da razčisti tudi položaj glede vlade. Politični urad komunistične stranke je izdal poziv na demokratične delavce ;n domoljube, naj se združijo za prihodnje volitve in naj pri izvolitvah županov onemogočijo, da bi to funkcijo spremenili' v torišče ljudi RPF, nasprotnikov republike in orodja tujega imperializma. Pariz, 22. — Ramadier je sestavil novo viado: predsednik vlade Paul Ramadier, državni minister (tako se imenuje sedaj podpredsednik vlade) Yvon Delbos, notranje zadeve Depreux, pravosodje Andre Marie, vojska Philippe Teitgeo, finance Schuman Robert, delo in socialno skrbstvo David Mayer, Industrija in trgovina Robert Lacoste, kmetijstvo Roclore, prosveta Neegeelen, javna dela in promet Jules Moch, zunanje zadeve Bidault, državni tajnik pri predsedstvu vlade in minister za kolonije Bechard. V novi vladi je 7 socialistov, 3 elani MRP, 2 radikalna socialista in 1 neodvisni republikanec. Paul Ramadier je takoj po objavi liste nove vlade sprejel novinarje in izjavil: »Pravkar sestavljena vlada ni nova, temveč je ista iz januarja t. 1„ ki evoje delo samo nadaljuj«. To delo pa je sedaj zelo težavno in u-tegne postati zelo težko, ker bo v vsakem primeru zahtevalo strogo postopanje vladnih organov. Vsak Francoz bo moral na gospodarskem, finančnem in političnem polju pokazati vzorno disciplino. Da bi narod mogel Živeti, je potrebno, da se državljan; združijo in da dobijo občutek skupnega interesa. Ce tega občutka ne bo, se lahko vse kompromitira bodisi valuta in finančno ravnotežje kakor tudi vse gospodarsko življenje in zato tudi režim in mogeče celo tudi obstoj države. Prepričani smo, da je potrebno v tem trenutku dati vladi možnost hitrih odločitev in v to svrho osredotočiti avtoriteto vlade v rokah majhnega števila ljudi. In zato smo se odločili za redukcijo in koncentracijo vlade za povečanje potrebne avtoritete ter jo postaviti na edino zakonitost, ki naj pride v republiki do veljave, to je na avtoriteto parlamenta, ki je edini čuvar državne suverenosti. In zato smo se odločili, sklicati za prihodnji torek narodno skupščino in republiški svet. Prepričan sem, je izjavil Ramadier ob koncu svojega govora, da bodo vsi Francozi razumeli težave, trenutka in potrebo neomajne volje in da bodo vsi odgovorili na peziv, s katerim smo se ml nanje obrnili*. C teiji.* »ahteva od nas V Tšolžnosti, naše akr * v nooskima — do-tN' *’ i tuw, U fr”1 znamenju, se n<^ kratek razgovor • Razgovor ob obisku dveh visokih francoskih gostov na sedežu ASIZZ m drugih demokratičnih organizacij imenovati i tlr ’™ rvrrcn« r or-'m.tvi du m onte, ki M mr fvonne du m me pierrette For. >',iJf]rar,r.Lepnib,ikanske skup-Ki‘>\ Č]°in Ume Plerre/te v' lv'* «» . J® šef socialnega r* sta se vrača- S v držam preko /t® 'i.*/0’ ustmnle v nar t *h* obiskale se- druO>h d-mokra-ISc1 sta se , iJV° ASIZZ. Sešli iiSk tik Pred nfr- kodJ^0ti Staniča v ® * It**.. , V0 sfa 99 kasneje iŠA kQ l m Proti Milanu. " ko zaprosili za ura-mi v ro-■. ko pa na, čas ^ kjjuj, \ pSikOtt V času okupacije delovala v ilegali, šteje danes tOO tisoč članic. Velika večina teh članio ni organizirana v nobeni strank i. Po svoji številčnosti je Zveza francoskih žena najmočnejša in se z njo *Un'ja sOclrlističnih žena, žena katoliške lige in podobnih organizacij, ne more niti od daleč primerjati. Glavni namen organizacije je skrb za francoskega otroka, francosko mater in družino, za emancipacijo fi-ancoske žene, njeno vstopanje in uveljavljanje v javnem življenju, za širjenje demokratične miselnosti in za krepitev borbe za mir. V svojem delu v otroških vrtcih, za omogočanje počitnic potrebnim otrokom itd,, no uživajo v okviru svoje organizacije nobene pomoči od države. Država namreč sama skrbi za zaščito otroka, vendar pa podvzema različne korake le na iniciativo Zveze, odnosno posameznih članša, od katerih je preko £000 v občinskih svetih. Sevdd ostane mamkatera iniciativo Zveze samo na papirju, kar je ob sedanji francoski vladi či- sto razumljivo. Članice Zveze dajejo pobudo in sodelujejo pri obnov i. Mme Ivonne du Monte In Mme Plerrette Fornelli sta z«lo navdušeni izjavili, da bosta ob svojem povratku na sedež or gam i-nizaoije v Parizu, sporočile preko Izvršnega odbora, ki šteje KO članic, irsem francoskim ženam in francoskemu narodu o močnih vtisih, ki jih jima je zapustil njun obisk v vzhodnih deželah, zlasti pa v Bolgariji, kjer s ta prisostvovali ženhkemu kongresu. Ob čašici cognaca sta nam pripovedovali z bleščečimi očmi o izrednih, nepojmljivih uspehih in delu žena t> vzhodnih dežeidh, o njih delovnem poletu u obnovi (n širokem političnem obzorju. Vi sla ga pri njih zasledili. Cas je neusmiljeno bežal in v naglioi smo jim zastavili še nekaj vprašanj. V odgovorih sta izrazili svoje globoko občudovanje nad borbo demokratičnih množic Rezultati občinskih volitev v Franciji sta ju presenetili in na vprašanje, kaj mislita, odnosno, kaj mislijo francoske množice o De Gaullu., sta odvrnili le: «Ja-sno je, da je gen. De Gauile v Franciji dvignil zastavo reakcionarnih sil, ki so pripravljene služiti tujim imperializmom.* tOdnos Zveze francoskih žena — sta nadaljevali — do politike gen. De Gassllea je popolnoma jasen. Francoske žene so pripravljene čuvati prijateljstvo z Ameriko — toda le pod pogojem, da ostane ohranjena Franciji popolna neodvisnost.* Na to poslodnje vprašanje sta odgovarjali že stoje. *Saj bi Is rade ostale v Trstu* — sta zaključili — «da bi bolje spoznale više delo in borbo. Toda ustaviti se moramo za hipec še v Itai-iji in potem hitro domov! Imamo pač premalo čaeal In današnji ččs zahteva silno veliko!* Razumeli »mo se popolnoma. Stisnfii smo » roke kot stari prijatelji, prekaljeni v bojnem tovarištvu za mir in demokracijo v svetu. Konlfi Pogafanja v Rimu 2.a izvolitev župana Rim, 22. — V pokrajin; Firenze je 22.000 državnih nameščencev stavkalo 24 ur. Stavkali so v znak protesta, k e? jim vlada ni priznala prilagcditve plače tržnim cenam. V Gravini (pokrajina Puglia) je bila iz solidarnosti z brezposelnimi poljedelskimi težaki proglašena splošna stavka. Stavkajoči so blokirali vse dohode v mesto, pri čemer je prišlo do spopadov s policijo. Med vlado in slavnim udruže-njem dela je prišlo do sporazuma, na .podlagi katerega bodo državni nameščenci prejemali posebne dra-ginjake doklade. Rimski mestni občinski svet se bo sestal koncem tega meseca. V evrho izvolitve novega župana so pričela med strankami pogajanja. Demokritjani so pripravljeni po njihovi izjavi sodelovati z vsemi strankami, razen z ljudskim blokom. Slednji pa se protlvi pripustiti v Občinsko upravo predstavnike italijanskega socialnega gibanja, ki jih smatra kot fašiste in monarhiste. Kljub milijardam, ki jih ZDA trošijo v Evropi in kljub onim, ki jih bodo še trošili, uničujejo svetovno proizvodnjo. Nasprotno pa države vzhodne Evrope, ki so toliko trpele zaradi razdejanj v vojni, vedno bclj napredujejo v smeri večjega življenskega standarda, kakor so ga imele pred vojno. Tajna tega naglega razvoja je v gospodarskih in političnih ukrepih revolucionarnega značaja. Ob zaključku svojega govora je •Foster ostro ohsodil vse vojne hujskače in je dejal, da predstavlja knjiga bivšega zunanjega ministra Byrnesa «Govoril sem svobodno* poziv na. napadalno vojno. Toda narodi Evrope in vsega sveta so si zbrali pot, cd katere jih ne bo odvrnilo niti zlato, niti orožje, s katerim razpolaga Watl Street. Za Fceterjem so govorili še mnogi drugi znani Američani, ki so vsi obsojali Trumanovo doktrino in Marshallov načrt poudarjajoč njihovo nevarnost. Iz Varšave poročajo, da je izvršni odbor poljske socialistične stranke izdal poročilo o mednarodnem položaju, v katerem izjavlja, da predstavljajo ZDA simbol upanja svetovnega kapitalizma. Spomenica nadaljuje, da se vse evropske in prekooceanske stranke zbirajo okoli ofenzive dolarja in da so v mnogih deželah desničarski socialisti podlegli pred to ofenzivo, s čemer služijo koristim ameriškega kapitalizma. Na drugi strani stojijo Sovjetska zveza in države ljudskih demokracij, ki zbirajo napredne sile, da pomagajo demokratičnim gibanjem v zapadni Evrcpi in da podprejo o-svobodilna gibanja v kolonijah. Na tej strani je tudi poljska socialistična stranka. Glede varšavske konference poudarja poslanica, da je naloga poljskih socialistov, uresničiti mednarodno skupnost komunističnih in socialističnih delavcev. Ravno tako so vsi napadi proti ustanovitvi informacijskega urada samo mane-ver, de odvrnejo javno mnenje od nove ofenzive svetovnih temnih sil. so nastali, ker delavci zahtevajo takojšnjo osvobrdltev sindikalnih in komunističnih voditeljev, ki »o bili aretirani. Aretirali so še drugih 300 voditsljev, kj jim pripisujejo za to odgovornost. Češkoslovaško zunanje »mnistr-stvo poudarja, da so češkoslovaška d piomatičua predstavništva v inozemstvo zvesta načelu nevmešava-uja v notranje zadeve držav, kj-:r so akreditirana. Izključuje se tudi vsaka možnost češkoslovaškega vmešavati ja v čilske notranje z&-devet Bevlnove izjave London, 22. — Bevin je irpel na laburističnem zborovanju v VVands-w>cru govor, na katrrem je .zjavll, da noče vezati Anglija svoje usode niti r.a Moskvo niti na Washing-ton, da ti raje videl angleške vojake delati v tovarnah, kakor v vojski, da pa bo vzdržal takšn; vojne sile, da ne bi Anglija prišla ponovno v nevarnost, kakor se jr zgodilo to leta 1989 pod Chamberlainom. Surovo ravnanje cmerčške policije Nevzdržni izgovori čilske vlade Praga, 22. — Vest o prekinitvi diplomatskih odnosov Cileja s CSR je presenetila politične in dtplo-malične kroge v Pragi. Čilska vlada navaja namreč ket vzrok za prekinitev odnosov nerede, ki so nastali v n;kem rudniku, češ da sta za te odgovorni sovjetsko in češkoslovaško poslaništvo. Neredi Beograd, 22. (Tanjug) — Po treh mesecih, ki jih je preživel v ameriških zapsrih psi nevzdržnimi pogoj;, ne da b; mu bili dali pojasnila o vzroku aretacije, ki jo je ameriška vojaška policija izvršila 12. julija v "Trstu, je urad-dn;k jugoslovanskega zunanjega ministrstva Lado Pohar podal izjavo tisku. Izjavil je, da je bil pet dni zaprt v zaporu v ul. Ti-gor v Trstu skupno z navadnimi zločinci. Nato' mu je poveljnik zaporov sporočil, da je prost. Na vratih pa sta ga prijela dva Američana, k; sta ga s silo odvedla v goriške zapore, kjer je bil zaprt pod drugim imenom. V dveh mesecih, ki sem jih preživel v tem zaporu, je dejal Pohar, me niso nikoli izprašali, čeprav sem večkrat protestiraj proti tak#mu. -avnenju. in sem po ravnateljstv i zapor; poslal pisan protest ameriški policij;. 11. septembra je b.T Pohar zopet izpuščen ;n takoj nato aretiran. Po 12 dneh, ki jih je p-elivel v samic;, je bil surovo zaslišan in končno 6. oktobra izpuščen. Ameriški vojaki' rili niso vrnili listnice in drugih predmetov, je izjavil Pohar. Poudarjam, da sem prišel v Trst po osebnih opravkih. Za časa bivanja v zaporu so z mano ravnali na najslabš; nač.n in mi niso dal; nobenega pojasnila o vzroku moje aretacije. Moralen poraz ZDI glsde gršftssa nprašanla Prebivalstvo ČSR Flush ing Meadovvs, 22. — Kakor smo že poročali, je glavna skupščina OZN izglasovala ustanovitev trajne kom's:je za Balkan. V njej bo sodelovalo JI članov ;n sicer zastopnik; Avstralije, Brazilije, K,-tajske, Mehike, Hjlanclske, Pakistana, Anglije in ZDA. Izvoljena sta bila tudi delegata Sovjetske zveze in Poljske, ki pa sta se skupno z Jugoslavijo odpovedala sodelovanju. Nova komisija, k; bo pričela delovati v 30 dneh, bo imela svoj sedež v Solunu in bo morala za prihodnje redna zasedanje glavne skupščine, ki bo v septembru 1948, predložiti poročilo. Predlog glede ustanovitve navedene komisije je bil sprejet s popravkom, kakor sta ga predlagale Franclja hi Belgija, tako da besedilo ameriškega predloga, češ da so Jugoslavija, Bolgarija in Albanija sodelovale v grški državljanski vojni in da jih je treba zaradi tega obsod.ti, n; bilo izglasovan^. Ker je bilo ravno vprašanje o odgovornost; za notranje grške razmere najvažnejše, je Višinski označil navedeni francoski popravek kot navadno kupčevanje. Ta okol-nost, tako Je ugotovil sovjetski delegat, je ravno dokazala, da je bila ameriška trditev tako šibka ;n brez podlage, da se ZDA nišo upale gnati stvari do konca in obsoditi osedov Grčije. Za Sovjetsko zvezo in za njene zaveznike je edini vzrok za sedanjo napetost .na Balkanu angleško-ameriško vmešavanje v grške notranje zadeve. Kljub močni utemeljitvi je bil nato sovjetski predlog za takojšnji umik angioameriških čet iz Grčije in glede ugotovitve, da je bila ameriška pomoč Grčiji uporabljena sama v korist grškega ljudstva zavrnjen. V komisiji za Palestino j« v smislu poročila večine preiskovalne komisije Sovjetska zveza predlagala izvedbo tega predloga. Komisija je odklonila ta predlog kot preura-njen in Je izglasovala ustanovitev treh pododborov, ki naj skušajo doseči spravo med Arabci in 2idi. se zediniti glede tplošnlh načel za razdelitev dežele in preučiti predloge raznih arabskih držav ter rešiti egiptsk; ugovor glede nepristojnost; OZN za odločanje o palestinskem vprašan ju. Glede na to da se delegati niso mogli sporazumeti o sestavi posa- meznih pododborov, je komisija za Palestino počblastiia predsedn'ka komisije Evatta, naj sam imenuje člane teh pododborov. Ustanovljen pa je bil pododbor za spravo med predstavniki arabskega odbora in med židovsko agencijo. Končno je komisija .zavrnila predlog Kolumbije, s katerim zahteva ustanovitev posebnega pododbora za proučevanje vprašanj razseljenih oseb v Evrop,'. Danes se je sestal odbor za ustanovitev «male glavne skupščine. Delegata Sovjetske zveze in Češko-slovaške se te seje nista udeležila. Politična komisija je razpravljala o sovjetskem predlogu o vojni propagandi in hujskanju na vojno. Višinski je izjavil, da skušajo ZDA s pomočjo dolarjev podjarmiti države, ki so v finančnih težkečah, druge pa skuša oplašiti z atomsko bombo. Nato je podprl svoj predlog glede svobode tiska, pri čemer je poudaril, da bo ameriško ljudstvo sprejelo z veseljem tozadevne Sklepe. Zastopnik Avstralije in Peruja sta bila preti sovjetskemu predlogu. Debata se bo nadaljevala Jutri. Praga, 22. — Koncem avgusta 1947 je im:!a CSR 12,202.000 prebivalcev. Od teh živi 5638.000 na Cešktm, 3,147.000 v Shziji i« na Moravskem in 3,417.000 na Slovaškem. Od 1. januarja 1947 je prebivalstvo narastlo za 126.000 oseb. Na progi Oral-Eibasan delo naglo napreduje Drač, 22. — Glavna komanda brigad na mladinski progi Drač-Elbasan poroča, da bo 30. oktobra pripeljal v Pekinje prvi vlak, in sictr sedem dni pred dolečmim rokom. To obvezo so mladinci prevzeli ob 39. rojstnem dnevu generala Envera I-Iodie. Grubsr o odnosih s FLRJ Dunaj, 22. — List «Wiener Zei-tung» objavlja članek zunanjega ministra Gruberja, v liste mn izjavlja, da so se avstrij3kojugc-slovai.ski odnosi nekoliko zboljšali, enako tudi avstrijsko-češkoslovaški odnosi. V teku so tudi pogajanja za majhno sprtmembo meje s CSR in z Italijo. Gruber pravi na koncu, da se mora Avstrija vzdržati udeležba v katerem koli bloku. i KRATKE VESTI; PRAGA. — V Prago so se vrnili delegati, ki so se bili udeležili konference slovanskih turističnih a-gencij na Poljski-m. Konference so s« udeležile bolgarska agencija »Balkan*, jugoslovanski »Putnik*, poljski »Orbis* ir. češkoslovaški »Celok*. MOSKVA. — Novikov je bil imenovan za sovjetskega poslanika pri indijski vladi. PRAGA. — Ministrski svet ju odobril osnutek zakona o izrednem davku, ki ga bodo morali plačati tisti, ki so lastniki nepremičnin, vrednih nad milijon kron in tisti, katerih letni dohodki presegajo 120.000 frankov. Le srd pogled... Kakor je bilo pričakovati, so novi /očisti pri eVoce libera* po izgonu g. Kureliča dobi« doslej nevidno potuho za svoje sistematično blatenje nove Jugoslavije. In res: predvčerajšnjim so ponovno zlili preko svojega uvodnega članka novo golido gnojnice. Nqlašč smo počakali in novega umotvora nesramnosti, ki so jo sposobni le cinični in licemerni tobjokovalci* zločina nad malo Milko Vrabčevo, včeraj sploh nismo omenili. Radovedni smo bili, kaj bo to pot ukrenila vojaška oblast, ki se za, gnjus na primer znane «Cittadelle*, izmečka po fašistični vzgoji zastrupljenih možgan, sploh ne zmeni — in ki je znala, biti tako radikalna proti reškemu elnnooentcju». Jasno je, da je morala na de-sr,o vsaj grdo pogledati,‘če je že na levo dala broo. Ta grdi pogled je tak-lt: Trst, 22. (AIS) — Obveščevalni urad Zavezniške vojaške uprave za Svobodno tržaško ozemlje je danes objavil naslednje: V zve« s člankom, ki je dne 21. oktobra 1947 izšel v listu «La Voce libera* z naslovom: »Ozadje razstave* (Retroecena di una mostre) glede odhoda pomočnika šefa jugoslovanske gospodarske delegacije, akreditirane pri Zavezniški vojaški upravi britsnsko-ameriškega področja Svobodnega tržaškega ozemlja iz Trsta, opozarja Zavezniška vojaška uprava odgovornega urednika lista *La Vooe libera*, da ne bodo tolerirane tako tendenciozne, izzivalne in prostaške opomb?, ki zdaleka presegajo meje poštenega žurnalizma, ki kaj •** na svoj ugled. PRIMORSKI DNEVNHC 23. oktobra 19^- 6. Miani ne da dvorane Vojaške oblasti pa nimajo dovolj policijskih sil Kot smo že javili, je demokratična organizactja SIAU zaprosila mestno občino za dodelitev dvorane v ul. Valle za svoj II. kongres. Vendar pa zvesti svojim načelom so gospodje mestne občine to prošnjo odklonili. Proti takemu zadržanju mestne občine demokratično prebivalstvo protestira z resolucijami, ki jih pošilja na mestno občino, na vojaško upravo ter na conski svet. Protestna pisma so nam poslali v uredništvo tudi demokrati iz Skork-Ije, iz II. rajona, iz središča mesta, Skoljeta in Uslužbenci Acegita. V teh pismih označujejo to odklonitev kot napad na demokratična načela, ki jih kršijo prav oni ljudje, ki jih je na svoja mesta postavila VU, ne da bi ljudstvo zato dalo pristanek. Svoja pisma zaključujejo antifašisti z zahtevo, naj mestna občina prekliče svoj od-govor. Demokrati iz okrajev mesta pa prav tako obsojajo vojaško upravo, bi je prepovedala zborovanja ob priliki II. kongresa SIAU-j a z izgovorom, da nima dovolj policije na razpolago. Smešnejšega izgovora gotovo ni mogla dati oblast, saj že vsak otrok ve, da imamo več kot lt tisoč policajev. Poleg tega pa vsakdo ve, da ljudstvo ne potrebuje čuvarjev. Ukrep vojaških oblasti pa žali naše ljudstvo, ki je toliko doprineslo v osvobodilni borbi. Včeraj zjutraj so predstavniki mestnega SIAU šli k odvetniku Mianvju, da bi se pomenili glede uporabe telovadnice v ul. della Valle. Toda odvetnik Miani, ki se je najbrie kot pokorni sluga dobro navadil običajev svojih gospodarjev, je bil eslučajno* odsoten. Policijski teror y Škofijah Preteklo nedeljo je civilna policija v Škofijah, o kateri zadnje čase večkrat čujemo, pa nikoli nič dobrega, zopet podala spričevalo o svoji ie mam brutalnosti. Okrog 10. ure zvečer je bil delavec Viktor Božič skupaj z drugimi tovariši v neki gostilni v Škofijah. Božič je zaprosil tovariša, ki je imel s seboj harmoniko, naj bi zaigral kakšno partizansko pesem, kar je ta tudi storil. Takoj nato pa se je približal nek civilni policist in ukazal harmonikarju, da naj Igra kaj drugega. Božič se je temu uprl in je dejal, da harmonikar lahko igra, katero koli pesem hoče. Policaj je tedaj ukazal Božiču, naj gre z njim na prbsto. Pred gostilno so ga čakali še trije drugi policaji in vsi skupaj so ga začeli divje pretepati in ter ga nato odpeljali na policijski sedež. Tam se jim je pridružil le peti policist v civdu in vsi skupaj so ga še nadalje pretepali do krvi. Nato so Božiča spravili v zapor, kjer je ostal do jutra. Naslednje jutro je prišel k njemu policijski podčastnik, ki ga je naivno vprašal, zakaj je v zaporu. Nato so Božiča,, ki v resnici ni ničesar zakrivil, izpustili. Take metode' civilne ' polici je so vzbudile ogorčenje in razburile vse škofijsko ljudstvo, ki mora že teč Mesecev prenašati izzivalne brutalnosti , civilnih policistov, ki ji je vsbk najmanjši Tarok dovolj, da lahko razgrajajo proti'ljudstvu in ga terorizirajo. Nedeljski dogodek je še bolj razburil ljudstvo, ki zahteva, da odstranijo civilno policijo iz Škofij in da oblasti kaznujejo one policaje, ki pretepejo nedolžne in mirne Ijiidu RŽAŠKI DNEVNIK Mesini svet ima kratek spomin Sinočnjo sejo občinskega sveta je počastil s svojo prisotnostjo čudi predsednik mestne občine odvetnik Miani. Pritekli so pa tudi vsi občinski svetniki razen enega. Poleg tega pa so bili še precej zgovorni, več kot običajno. Stvar je bila takoj pojasnjena. G. Miani je ob tretji tpčki dnevnega reda, pri razpravi o načrtu, da bi od 1. januarja prihodnjega leta m osi na občina v lastni režiji izterjevala trošarine, precej živahno svetoval občinskim svetnikom, naj odobrijo ta predlog, kajti že vse italijanske občine, katere je on obiskal (1), so otresle podjetja Trezza, ki je imelo v podnajemu trošarinske urade po italijanskih občinah. Tudi svetnik Bo-netti se je odločno zavzemal za predlog, kajti to bi bilo v korist meščanstva, ki bi se na ta način otreslo zasebnega podjetja, ki je na račun davkoplačevalcev že obogatelo. Samo svetnik odv. Pre-s ca se je temu predlogu uprl, trdeč, da bi na ta način mestna občina manj zaslužila z znamenito ugotovitvijo. da je zasebni uradnik bolj debičkanosen kot občinski uradnik. Vendar pa se je večina svetnikov pridružila mnenju odv. Mianija in svetnika Bonettija ter izglasovala predlog, da s 1. januarjem prihodnjega leta prevzame mestna občina trošarinski urad, ki bo pa še nadalje deloval kot avtonomen urad v okviru občinske uprave. Za tem je inž. Forti prebral pismo, ki ga je poslala družba za industrijsko pristanišče v Trstu, ki Je obenem predložila načrt, da bi se proglasil za svobodno oono tudi industrijski del pristanišča v 2avljah. V pismu je namreč predstavnik družbe inž. Bona zz; zaproeil, naj bi se občinski svet zavzel za ta načrt piri VU. Inženir Forti je predlagal, naj bi svetniki v glavnem priporočili ta načrt, toda ker je prebral, da so ta načrt s pismom poslali tudi trgovski zbornici in OOSS, se je pa oglasil svetnik Rinaldini, ki se je v glavnem strinjal z načrtom, vendar pa je najprej hotel imeti tečne podatke, kdo so člani te družbe. Končno se je pa izkazalo, da ima 41% delnic v rokah tržiška, miljska in celo tržaška občina, 23% IRI, 16% zavarovalnica in banke, 3% javna skladišča in drugi. Svetnik Bonetti se je še enkrat oglasil in vztrajal, da mora občina na vsak način podpreti ta predlog, kajti edina rešitev za današnji gospodarski položaj mesta je poživitev industrije (na pomorstvo so med tem svetniki še pozabili, kajti ladje je odnesla mati Italija). Svetniku Bonetti ju se je pridružil odv. Miani, ki Je potožil, da prav za prav stoji mastni svet ob strani, kajti nihče ga ne obvešča o kakšni industrijski obnovi. Tržaška mestna občina pa bi si morala po njegovih besedah vzeti za vzgled angleške občine, ki usmerjajo trgovsko življenje mest. Zadeva pa še ni bila rešena s temi ugotovitvami. Svetniki so še precej govorili, toda končno so le izglasovali predlog, da ee načrt priporoči pri VU. Pridržali pa so si pravico, da bo posebna komisija preštudirala načrt v potankostih. Kljub temu da je občina soudeležena v tem podjetju, pa očitno vsi občinski svetniki niso vedeli, kako bi prišli v to ustanovo. Eden se je končno le spomnil, da so že nekaj let delničarji podjetja. Zato so sklenili, da bodo zahtevali primemo udeležbo v upravnem svetu. Končno pa še niso ugotovili, ali je to podjetje predložilo predlog oziroma načrt za ureditev svobodne cone industrijskega pristanišča z namenom, da si pridobi upravno pravico ali pa da samo uresniči načrt. Vsekakor je tokrat občinski svet pokazal, da nima baš glave na mestu. Za tem pa je nek svetnik začel govoriti o kampanji za nočno tišino. Govora je bilo tudi o nekih pseh, ki so kalili nočno tišino. Ker je zadeva postojala dolgtačasna, je naš urednik zapustil sejo. Razprsve proti političnim Špekulantom Dne 24. oktobra ob 8. uri zjutraj se bo začela v Kopru na okrajnem sedišču razprava proti Kocijančiču, Peochiariju in Vattovani Roži. Obtoženi so, da so iz propagandističnih > Vladimir, prof. Ravbar Miroslav. Natečaj za pionirsko himno 'Centralna komisija za povirje STO-ja je razpisala natečaj za besedilo pionirske himne STO-ja. Besedilo mora vsebovati vzgojni pomen pionirske organizacije. l. Pionir je v prvi vrsti dober šolar, ki ljubi šolo, starše, učenje in svoje učitelje. t. Pionir mora ljubiti vse narode STO-ja. Slovenski, 'firvatski in italijanski pionirji so si bratsko podali roke. S. Pionirji bodo postali dobri členi človeške družbe, če se bodo vzgajali v zdravem in delovnem duhu lastne narodne kulture. j. S telovadbo bodo razvili svoje telo. s. Na vseh področjih dela bodo razvili skupno življenje in smisel za tovarištvo. g. S pesmijo na ustih gredo skozi življenje trdno verujoč v demokracijo in napredek. Besedilo bodo morali oddati natečajniki do 25. novembra centralni komisiji pionirjev STO-ja fpiazza Ponterosso št. 6, II. nad.) Ocenjevalno komisijo bodo sestavljali sledeči tovariši: Gašperini Leopoldo, prof. Ferlan Oskar, Domini Vincenzo, Pescatori Davide, Pahor Drago, dr. Bartol namenov delili testenine in druga živila med pripadnike krščanskih demokratov v Semedeli. Testenine, ki so jih obtočenci delili Jim je dala papeška komisija v Trstu. Samo sklep ocenjevalne komisije bo veljaven. Pisca dveh najboljših besedil bosta nagrajena z denarno nagrado lir 5000 in sooo. Tržaško življenje v septembru Se vedno preveč priseljencev - Visoko število porok - Naj mlajša in najstarejša mati Politični in gospodarski krogi že nestrpno pričakujejo guvernerja, katerega imenovanje se vleče v nedogled. Povsod se govori in piše in razpravlja o tem vprašanju. Kljub temu pa gre dnevno življenje svojo pot dalje. Iz podatkov občinskega statističnega urada vidimo, da tudi meseca septembra znaša presežek priseljencev nad izseljenci 683 ljudi, dočim je bilo v tem mesecu rojenih 273 otrok in je umrlo 227 ljudi, tako da Je znašal naravni prirastek v tem mesecu 46 ljudi in šteje sedaj Trst 270.746 prebivalcev. V primeri s preteklim avgustom opazimo, da se je naravni prirastek znižal v septembru za 6 ljudi, dočim se je zvišal priseljeniški prirastek za 176 ljudi. Vendar je ta prirastek še vedno znatno nižji, kot je bil v juniju in juliju, ko je dosegel v.šek s 1090 in 1152 ljudmi. Porok Je bilo ta mesec 230, od katerih 218 cerkvenih in 12 civilnih. Največ parov so tvorili fantje 4n dekleta namreč 196, dočim je poročilo 10 fantov vdove in 16 deklet vdovce. Ostali odpadajo na vdovske zakone in na ločence. Število porok Je enako kot septembra lan- KOLEDAR Četrtek 23. oktobra Domicij. Pribislav Sonce vzhaja ob 6.30, zaha) ob 17.04. Dolžina dneva l<«*-Jutri 24. oktobra Rafael, Semikc Spominski dnevi 19J,S so partizani napadli nemško postojanko v Oplotnici pri Ko-njioah. 19)5 je prestopili Rdeča armada meje vzhodne Prusije. . V Divači popravljajo vse [ in vrste avtomobiov, moto n u. IZ SLOVENSKE ISTRE Tabor partizanov v Pobegih FIZKULTURA V kolesarski dirki »Osvoboditev Pulja" je zmagal balkanski prvak Poredskl ~ Odličen uspeh Tržačanov, ki so se plasirali med desetoricn najboljših V nedeljo je bila v Pulju velika kolesarska dirka «Osvoboditev Pulja*, pri kateri so sodelovali najbolj« jugoslovanski in tržaški kolesarski tekmovalci. Na 115 km dolgi prog; se je od starta do c.lja razvila ogorčena borba, katere glavni nosilci so bili tržaški tekmovalci s Kuretom na čelu. Tržačani bi z nialo več odločnosti lahko dosegli Se leo*i uspeh, predvsem Stefilongo Bruno, ki je užel vsem tekmovalcem in sl pridobil naskok 2 kilometrov, katerega pa ni znal izrabiti. Na cilj v Pulj je privozila skupina 12 tekmovalcev, katere je v zaključnem sprintu prehitel balkanski prvak Poredskl in zmagal za dolžino prednjega kolesa pred Tržačanom Pekijarlčem. Tehnični rezultati so: 1. Poredskl Milan (Partizan) 3 ure 50 minut 6 sekund; 2. Peklja-rič (Ollmplja-Trst); 3. Rozman (Partza®); 4. Strain (Hrvatska); Košarka za Delavski pokal V torek zvečer sta bili na igri-žču Delavske športne zveze odigrani dve tekmi v ko&irki za Delavski pokaj. V prvi Je Čermelj A po lepi tehnični igri premagal Cenrelj B z rezultatom 34:16, v drugi pa je Eoa slav la zmago nad Greto z rezultatom 27:18. Nocoj bodo na istem igrišču odigrane sledeče tekme: ob 19 30 DSZ-BkedenJ; ob 20.30 Skoljet-Arzenal; ob 21.30 Tomažič-BarkoVlje. Sovjetski nogometaši na gostovanju v Češki in švedski V bližnjih dneh bodo sovjetski nogometaši gostovali v Češkoslovaški in Švedski. Sovjetski nogometni prvak CDKA bo odigral več tekem v Češkoslovaški, moskovski Dinamo pa v Švedski. Uspeh sovjetskih boksarjev na Poljskem Po zmagi sovjetske boksarske reprezentance nad poljsko reprezentanco so sovjetski boksarji še dvakrat nastopili. V Katovicah so premagali reprezentanco južne Poljske z rezultatom 12.4, v Gdansku pa reprezentanco severne Poljske z rezultatom 14:2. Nov svetovni rekord v teku na 25 km Na lahkoitletski prireditvi v Stockholmu je Finec Heinsttom postavil nov svetovni rekord v teku na 25 km s časa® 1.20.53.1 (stari rekord je držal Finec Kamila s časom 1.21.27). Tudi drugoplasirarni Sved Eklund in tretjcplas:rani Finec Hietanen sta s časoma 1.21.03.3 in 1.21.17.4 tekla boljše od starega rekorda. Objave ZDTV Nogometni odsek. Verificirane so vse tekme zadnje nedelje razen tekme Izola-Costalunga. Zaradi grobe igre se opominjajo Depase Gtovanni (Izola) in Romano Sergio (Costalunga). Telovadni odsek. Iz tehničnih razlogov so tekme vrst in poedinccv na orodju zopet preložene. Tekme bodo v nedeljo 9. novembra v Kopru. Pričetek tekem bo ob 8. uri. Vrste, ki se še niso prijavile lahko to store do 30. t. m. v prostorih ZDTV v ul. Machiavelli 13. V nedeljo se je v Pobegih pri Kopru vršil' prvi tabor bivših partizanov in političn-h preganjancev. Iz vseh rajonov so se zbrali oni, ki so med prvim; pograbili ea puške, pustili domove ln z vzgledom ponesli besedo upora in borbe še daleč izven meja Istre. Prišli so na ta tabor borci, ki so se borili v Dalmaciji, Liki, Kordunu, BeH Krajini, itd. Mnogi izmed njih' so nosili na prsih odlikovanja -n čine častnikov. Vas je bila za to priložnost okrašena s slovanskim; m italijanskimi zastavami. Tabor se je pričel s paradnim maršem. Borci so v četve-rOredu m s titovkam; na glavah prikorakali skoz; vas, -navdušeno pozdravljen; od vsega ljudstva. Sredi vas; je bil pripravljen govorniški oder, pred katerim so se po maršu uvrstili v četverokot. Tu jih je pozdravil tovariš Primožič, kateri Je podčrtal važnost ZPP. «Ml smo sestavni del SIAU-Je», je dejal, «in je nujna da tudi v bodoče predstavljamo skupno z političnuni preganjanci tisto 2druženo in udarno moč, ki bo znala kot do sedaj odločno branit; vse pridobitve našega trpljenja v borbi.* Nato je pozdravil borce v imenu glavnega odbora ZPP tovariš Jaksc-tich. Poudaril je, da so danes vsi bivši partizani del t-ste velike družine, ki je pričela najprej v strogi konspiraciji, nato pa z odločno borbo ižganjati :n uničevati okupatorja svoje domovine. «M1 nismo potrebovali pozivov, naj se upremo. Uprli smo se že veliko preje, ker smo preveč trdo občutili tujčevo peto :n jarem* Očrtal je nato položaj v svetu jn priporočal budnost, ki bo preprečila kot do s*daj vse nakane reakcije, ki Se mše zmage tako boji. Mala pionirka Pečarič je nat® deklamirala 2upančičevo ■»Val d’Ol-tre*. Po govoru predsedujta okrožne ZPP. so zaigral; partizansko »Na juriš*. Tabor se Je zaključil s prosto zabavo. rotnim sediščem zaradi dogodkov v uL Gatteri, kjer sta bila ubita nek partizan in nek podčastnik policije. Bil pa je oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. Včeraj pa se je Cenni zopet zagovarjal z znano formulo, da je ob vsaki priliki pomagal partizanom. Državni tožilec Je možu takoj verjel in za tega kolaboracionista zahteval samo 3 leta ječa Odvetnik Bologna pa je bil še velikodušnejši. Zahteva! je colo popolno oprostitev. Sodišče se je najbrže usmililo Cenija in ga spoznalo, da je kriv samo za ukradeno usnje. Obsodba se je glasila na 1 leto in 4 mesece zapora. Kazen pa mu je bila spregledana in je na pogojnem odpustu. Vsekakor res prava obsodba tukajšnjega sodišča. Kolaboracionist, ki se je 2e dvakrat izognil zasluženi kazni Včeraj je porotno sedišče sodilo Ernesta Cenaija, bivšega pomožnega policijskega agenta, uslužbene-ga na inšpektoratu Bellosguardo. Obtoženec je za časa okupacije aretiral nekega čevljarja, pri katerem je policija odnesla večjo količino usnja. Čevljarja pa so seveda odpeljali v koncentracijsko taborišče v Nemčiji. Obtoženec sam je že imel opravka s izrednim po- DIJAŠKI TEDEN 18.26.*. Ki ji eden kosil, ji drugi kradel V torek okrog poldne se je pripeljal Henrik Moretti iz ulice E-remo 6 z avtomobilom Fiat 1500 pred restavracijo »Fortuna*. Tam je voz ustavil, in, ker Je čutil praznino v želodcu, iz restavracije pa je zelo prijetno dišalo, je vstopil in naročil kosilo. Cez eno uro se je vrnil na cesto in presenečen opazil, da mu je med tem časom nekdo odpeljal avto ki nos; evidenčno številko MI-5502. Včeraj je dobila policija poročilo, da so avto, ki ga cenijo preko milijon lir, zasačili v Cervignanu in ga bodo vrnili lastniku. Olajšate šolanje našemu dijaštvu! Prispevajte v dijaški sklad! Nesreče pri delu Delavec Franc Biagi iz Ricmanj št. 94 je zaposlen pri tvrdki Sicelp, ki gradi cesto pri Kat: n ar:. Prejšnji dan okrog 17.30 pa je tako nesrečno padel s 6 m visokega zidu, da se je močno poškodoval c.a desni nogi. Odpeljali so ga v glavno bolnico, kjer se bo moral zdraviti dva mtseca. Tudi 23-letni delavec Umbert Grego iz ul. Muzio 7, ki je zaposlen pri isti tvrdki, je moral isti dan v bolnico. Ob 16. uri ga je namreč zadel žirjav za izkop zemlje in ga ranil aa ččlu. skega leta, ko smo imeli rekord zadnjih 8 let. Pa tudi v primeri z drugimi letošnjim; meseci, je to število precej visoko, saj imamo samo v juniju več pocok (253). Kakor po navadi so ženini za nekaj let starejši od nevest, v 7 primerih celo od 14 do 16 let in pri 3 parih celo nad 16 let. Pa tud; 5 nevest je omožilo ženine, k; so bili Od 8 do 14 let mlajši, in eden je bil celo na 14 let mlajši. Ne gle- de na razliko v letih jim želimo, da bi za prihodnji september dosegli nov rekord v rojstvih, če se bodo seveda mestna občina in druge u-stanove pobrigale, da zg rade dovolj domov za naraščajoče prebivalstvo, ne pa kakor lani in letos, ko imamo sicer nekaj hiš v gradnji, a je le malo dokončanih. Izmed novih Tržačanov, od katerih so tistj, k; so prišli na svet po 15. septembru pravi STO-jevei, se jih je rodilo doma 109, pq raznih bolnicah in zavodih pa 154. Tokrat imajo prvenstvo dečki, ki jih je 147, dočim je deklic le Ul- Od celokupnega števila Je le 29 nezakonskih otrok Najmlajša mamica je imela v tem mesecu komaj 15 let, dočim je najstarc'ša že prekoračila 45 leto. Izmed umrlih jih Je 59 preminulo na domu, 139 v bolnicah in 10 zaradi nesreč po cestah ali v morju. Bolezen na dihalnih organih je pobrala 26 ljudi, zaradi raka in uljes jih je tudi umrlo 26. Rekord pa 1-majo krvne bolezni, bolezni prebavnih organov in spolnih bolezni ki sq zahtevale 83 žrtev. Nič se ne bojmo, nič se ne strašimo dnevnega trpljenja, ne zakrivajmo oči pred grozotami časa — pogumno jim glejmo v lioe! (Ivaa Cankar) Preskrba Odrezke za mleko naj dvignejo danes vse mlekarne pri občinske*® prehranjevalnem uradu za drugo polovico tega meseca. Enake odrezke naj dvignejo danes podeželske občine pri Sipralu. Zaradi premoga v zapor Pristaniška policija v novem pristanišču je aretirala 36-letnega Tva-ca Vesnavsrja iz ulice Galleria 12 in 42-letno Frančiškovič Marijo lz ul. Torrebianca 22. Sumijo ju, da tta soudeležena pri tatvini 50 stotov premoga, ki je zmanjkal v pristanišču. Njega so odpeljali v zapore v.ulico Tigor, dočim čaka ona v Coroneu na izid preiskave. POZOR V prihodnjih dnevih bomo priložili naročnikom iz Jugoslavije poštne položnice. Zamudnike prosimo, da nam nemudoma nakažejo zapadlo naročnino in da na položnici označijo svoj točen na-Uprava. slov. DAROVI IN PRISPEVKI cPrimorski dnevniki je edini slovenski dnevnik na STO-ju. Zato mora Mi vsak Slovenec njegov naročnik! Bertos Margareta daruje za Ljudski dom 500 Ur, za stavkajoče 500 lir, za družino Castagna 500. Za politične preganjance so darovali: tov. Furlanr za ASL2Z iz Sv. Alojzija 130 lir, tov. Tarčon za »Glas mladih* 500, iz Sv. Vida 1339, iz Kolon J 3 1730, tov. Barej 400, zbirka pri »Primorskem dnevniku* 23 506, tov. Oocettj je' zbral v II sektorju, L teren n. okraj STAU 4.000, tov. Nedok Amalija je zbrala v L okraju 2.000, tovariši mizarske obrti iz HI. okraja 1300, tovariši iz pekapne Mulič 1430, iz ladjedelnici Svl Marka 2.822, tovariši Re-belli,' Lukas Paoli Marija iz III ekraja 3.125, tov. Giaoomini Berta 50, tov. Suhadolnik je zbral v Kopru 2.996, tov. Bauli iz IL okraja Sv. Ivan 1.315, »Lavcratore* 25.257, ASI2Z Opčine 3.712, N.N. 100, SIAU iz Sematorice 495, tov. Per-tot Albin (Nabrežina) 150, zbirka ob poroki v Gabrovici 1005 IH. okraj na Usti 10.388, N.N. iz III. okraja 3.602, na zbirki ;z HI. okraja 3.939, zidarji Sv. Marka 320, iz različnih zbirk 14.725, delavci Delavskih zadrug 1300, ASIZZ TL o-kraja 2.586, tov. Turkovič iz HI. okraja ASI2Z 669, tov. Terčeti Draga, Nedok Amalija iz L okra-ia 1000, iz IH. okraja L sektorja ASI2Z 600. tov. iz lad jedilnic e Sv. Andreja 1725, Suhadolnik iz OOP Ferosea 1060. • Prostovoljni prispevki ob priliki vrtne veselice, ki jo Je priredila Bolniška blagajna v gostiln; pri »Cvetličarki*, ul. Costalunga 66. 3.912 lir, družine Zorzenon, Komč. Mohorčič 360 Ur, zbirka v gostilni Kačun in Rihaldrio 1.736 lir. Na poroki tov. Košute Viljeaa iz Križa pri Trstu so svatje nabrali za kongres SIAU 1300 lir. V isti namen je daroval. 150 lir tov. Kojanec Milan iz Nabrežine. Za tiskovni sklad je dala vas gamatorica 1000 lir, za kongres SIAU 3000 lir. Staro perilo so kradli V ponedeljek ob 14.30 je perica Alojzija Hrvatič iz ulice Plavje 16 pobrala umazano perilo od svojin klientov v ulici Carducci 22 in ga spravila pri vratarici. Ob 18. uri je prišla ponj, pa je morala ugotoviti, da so tatovi medtem s ponarejenim; ključi odprli vratariči-no stanovanje in odnesli vse nabrano perilo, ki je vredno 35 tisoč lir. Crechici Natal«, 29-letni uradnik iz ulioo Sonnino 48, je pustil čez noč več kosov perila, na dvorišču, kjer je bilo pritrjeno na vrvici, da bi se posušilo. Drugi dan o tem perilu ni bilo ne duha ne sluha. Crtchici ima okrog 12 tisoč lir škoda. Tudi v ulici Bazzoni 15 so bili tatovi pa obisku pri 38-letni Reiecr Pavli. V noči od ponedeljka na torek »O preplezali vrtni zid, vlomili v, neki zakoj pri hisi in odnesli Iz njega več osebnih prvdme-tov vrednosti preko 15 tisoč lir. Napad na kočijaža Marti Guido, 46-letni kočijaž, .« prejšnjo noč čakal v bližini postaje na morebitne nečue klient*. Ko je bilo precej samotno, sta pristopila k njemu dva neznana mladeniča in se z njim dogovorila, da jih bo prepeljal na trg Barkačam Ko so prispeli na cilj in Je kočijaž ustavil voz, da bi izstopili, ga je eden neznancev tako močno udaril po glavi, da se je onesvestil. Ko so je kočijaž zavedel, ni Mio za neznancema več sledu. Z njima vred pa Je izginila tudi njegova listnica, v kateri je bilo 900 lir, io 5W;WiVAVA%VVWAW fliVAAVAV. WANDA WAS/IJEVSKA: ERNEST BEVIN NI PEPELKA Nekoč je živel.- Da, živel j* nekoč neki deček. Rodil se je prod šestdesetimi in več leti v majh:u angleški vasi. Bodil je v šolo, v navadno vaško šolo. Ko mu je bilo komaj deset let, pa je moral pustiti učenje in pričel je delati na farmi. Petem je s farme odšel v mesto■ tam je služil v neki restavraciji kot natakarček. Ko jo malo zrastel, je poslal šofer, kasneje tramvajski sprevodnik, pa trgovski pomočnik. Toda kasneje polnih pčt. let n* nikjer delal — kakor se je to često dogajalo in se še dogaja v njegovi domovini — zaposlitve tvi mogt, namreč najti. > ln glej, potikal se je, glddoval in se boril s pomanjkanjem. N< sam. Priš‘l je v vrsto nezaposlenih, ki so e muko iskali dela in kruha m posta/ je njihov sekretar. In takrat so njegovo ime prvikrat slišali širši krogi. Potem je postal član in predstavnik sindikata pristaniških delavoev. A potem... Toda, ta e potem* se je začel razpletati povnem drugače. Ni s-njega dotaknila čarobna polica. Do spremenitve je prišlo brez kakršne koli čarovnije. Ta epremenitev se ni -zgodila v pravljici, ampak v življenju* v življenju, v katerem se je Urnost Bevin spreminjal kakor v pravljioi. Kakof Bevin t Da. da, to je prav on, tisti, vaški fantič iz grofije Hummersst, o katerem vam hočem pripovedovati. Šestindvajsetletni Ernest Bevin )» bil vodja brezposelnih. B tridesetimi leti je Bevin že večkrat vodil delavske štrajke. Toda l. 1926 se je zgodilo nekaj, česar ne moremo nazvati s povsem odrejenim imenom. Ernest Bevin je dosegel, da so stavkajoči rudarji presta ti na povratek v rove ob manjši plači, kot so jo Imeli pred štrajkom. Kako bi morali imenovati takega voditelja štrajkaf Bmatramo de ni potrebno izgovoriti te sramotne besede. Po tem dogodku se je pričel Bevin naglo vzpenjati. Postal je član redakcijskega odbora laburističnega časopisa, prerinil pa se je celo do mesta predsednika generalnega sekretariata delavskih sin-dikatov. S tega položaja je leta 1931. z zapovedovtUnim glasom izjavil, da se protivi štrajku avtobusnih delavoev, ki »o zahtevali povišanj- plač. Razumljivo je, da je bilo ntobhodno potrebno tako nastopiti... Strajk avtobusnih delavcev bi zamračil sijaj svečanosti kronanja. Ernest Bevin ne bi mogel napraviti take netaktnosti. In za tom — v času vojne — je Ernest Bevin v-dno z ostrimi besedami napadal stavkajoče. Ni vstajal proti kapitalistom in indu-■itrijoem, ki so izkoriščali vojne dogodke in prejemali velikanski profite, vstajal je proti delavcem. Od delodajalcev ni zahteval niti žrtev niti odstopanj. Od delavcev pa bi zahteval, da sami prenašajo vso težo dolžnosti do domovine. Ze v tem času so je Ernest Bevin naučil odlično shajat’ s podjetniki. In zato ni nikako čudo, če je bil avtor novega reakcionar* * ga zakona o vzpodbudnikih štrajka — »ikona, ki je bil v Angliji sprejet l. 19ii- — PraA> delavski voditelj, bivši pristaniški delavno Ernest Bevin. \ . »a časa vojne je bi/ Ernest Bivin zelo skriven. Med ostalim s« je zanimal tudi za vprašanje druge fronte. Gotovo se temu ne čudite... Pa saj je on dela/veo po rodu, ves prežet z vročim antifašizmom in tudi sam o tem neprestano govori. Medtem pa je postal Ernest Bevin znamenit prav kol nasprotnik druge fronte. V času, ko je Sovjetska zveza krvavela v strašni borb t, je ta tdelavski voditelj* mnogokrat potrdil pred svojimi sonarodnjaki, pa tudi pred vsem svetom: »Tisti, ki kriče o drugi fronti, napeljujejo ■odo na Bitlerjzv in Goebbelsov mlin, Druga fronta ni edini način dobiti vojno.* Tako in podobne izjave pa niso zastirale Bevina, da ne ti trdil, ta »nobena dežela v zgodovini človeštva ni mobilizirala svojih človeških rezerv v toliki meri, kot je prav to uspelo Angliji.* Mistor Bevin pozablja enako hitro svoje besede in svoja dela. Približevale so se volitve leta 19jS. in treba je bilo pridobiti vO-'ivee. In glej, na nekem predvolhmcm mitingu je Ernest Bevin raz-,-mnil volivcem, da bodo v primer« vo/ivne zmage .laburisti sestavili svojo vlado. Rusija bo zaupa'a njemu. Nastala bo povsem nova atmosfera tn razčistil se bo mednarodni položaj. (Se nadaljuje) pa Čevlji, ki mu Jih tudi nista pozabila sezuti. Marti ima 5000 lir škode. G. Zumin kot pravnik ni vedel da )e podkupovanje javnih uradnikov prepovedano Medtem ko je sodišče majorja Reackesa včeraj ves da® počivalo, se je pa nadaljevala sodna razprava proti gradbenikom, ki jim predseduje kapitan Leaning. Sodišče je včeraj zjutraj nadaljevalo zaslišanje obtoženca Zumina, solastnika gradbenega podjetja INCO. To podjetje se je namreč bavilo z rušenjem vojnih naprav v okolici Devjaa. Svoje pripovedovanje Je Zumin končal s priznanjem, da je imel zaradi nemotenega izvrševanja del pogoste stike s kapitanom Cbckerhamom. Ko sta odvetnika Annoscia, ki je obtožencev zagovornik, in DAngclo končala s svojim izpraševanjem obtoženca, ga je začel izpraševati tožilec dr. Mar-cuccl. Iz Zuminijevlh odgovorov na tožilčeva vprašanja Je razvidno da se je ta diplomirani jurist 1946. leta pr.druiii kot solastnik novoustanovljenemu podjetju INCO. Na zasliševanju je obtoženec podp'sal izjavo, v. kateri Je izjavil, da je s posredovanjem inž Sonnblicherja v večkratnih obrokih dal kap. Cocker-hamu 230.000 lir. Tožilec je takoj zagrabil za besefdo in ga opomnil, da Je kot Jurist moral vedeti, da je s podkupovanjem javnih uradnikov prekršil zakon. Ponižno je obtoženec odgovor.1, da se tega šele sedaj zaveda. Nato ga je dr. Marcuoci Se vprašal, zakaj je podpisal neresnične, izjave. Podjetnik pa je izjavil, da Je Imel tedaj, ko so ga aretirali nekatere važne opravke in da ga ne b; zadržali v zaporu, je ta. zapisnik podpisal. »Torej sto prostovoljno podpisali?*, ga je vprašal še enkrat tožlec. «Prostovoljno, toda s težkim srcem*, je odgovoru Zumin. Ker Je hotel s svojimi ponižnimi izjavami obtoženec' ustvariti videz nedolžne ovce, ki so ga prisilili, da je podpisal izjave, mu je tožilec prebral izjavo kap. Cocker-hama, v kateri je zapisano, da je Zumin dajal kapetanu 10% nakazane denarne vsote za rušenje vojnih objektov v Devinu. Ker je bila skupha vsota nakazanega denarja 2.300.000 lir, Je torej g. Cockerham dobil .230.000 lir in sicer v dveh obrokih po 50 in 180.000 lir. feodišče je razpravo od godilo na danes zjutraj. Rojstva, smrti in poroke Dn« 22. oktobra se je rodilo 10 otrok, umrli so 4 ljudje, porok p« je bilo 5. CERKVENE POROKE: krojač William Lynch in zasebnica Silvan« Eenco, trgovec Alojz Bianchi in zasebnica Terezija Ceschin, šofer Mo-dest Bulaa ln zarehnica Marija Br-nes, mehanik Anteo Millich in zasebnica Karolina Viani, uradnik A-chiUe Maresea in zasebnica Rozalija Sestioh. UMRLI bo: 79-letna Eugenija R»n7»r. 24-letni Ronald Metlica, 1 le —O eiA.o. Au«i i — -.a, 53-ietni Josip Celestino. Enotni sindikati Prehrana. Danes 23. t. m. ob 18.30 bo v uL. Imbriani 5 zborovanje zaupnikov in odborov prehrambene industrijo. Jutri 24. t. m. ob 19. uri bo odborova seja. Urad za tisk. Danes 23. t. m. ob 17.30 bo v ul Monfort 3 sestanek tiskovnih referentov tovarniških odborov srednje in težke industrije. Krojni tečaji bodo pričeli v kulturnem krožku pri Sv. Ani jutri 24. t. m. ob 17.30. Zavarovalnice. Zborovanje, ki bi moralo biti včeraj, je preloženo na jutri 24. t. m. ob 18.30. les, traktorjev, stabilnih in bimih motorjev ter druge eksp + ske moterje. — la. karoserij ter izdelava tapeto °Pprevzama izdelavo veakc^^ osi, batov, brušenje ciUndro _ ventilov itd. — Avtogena ^ nj* - Specialni °6f^;e,oV1h trična dela. popravila ^ese' saljk in šob, izdelava štedilnik slično. Prosvetno društvo »Slavko Škamperle* ^ obvešča, da je danes °b prostorih društvenega donM. rka vaja. Vsi dosedanji pril jeBia. naj pridejo k vaji točno. jo se novi vpiai. _ mor4i bi Izlet v Kcmen, ki bi se ® ti v nedeljo 26. t. m., j« za^,to 9. Pevski zbor ZPP Zveza primorskih partizanov obvešča vse člane pevskega zbera, da v četrtek 23. t. m. ne bo pevske vaje zaradi tehničnih ovir. Obveščamo vse interesirane člane Z.P.P., da se sprejemajo nova vpisovanja v pevski zbor na sedežu Oorao štev. 19. Pionirska šola za ritmiko Glavna komisija pionirjev bo ot-vorila ritmično šolo. Pouk se bo vršil brezplačno trikrat tedensko v kulturnem krožku. »Kraljič*. Vpisovanje se prične od četrtka 23. t. m. dalje in sicer od 9. do 11. in 15. do 17. ure na tajništvu kulturnega krožka »Kraljič*. Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Trstu sporoča svojim članom, da ima žanje na razpolago večjo količino krompirja iz bivše cone B. Zadruga razpolaga tudi z manjšo količino drobnega, zbranega krompirja za prašiče. Krompir lahko dvignejo člani, dokler zaloga traja, in po zmerni oeni v zadružnem skladišču, ulica U.. Foscolo št. 1. - pritličje. Vreče za krompir naj prinese vsak s seboj. ničnih ovir odložen na novembra. nedeU0 ■ Izleti — Predavanje - tečaj , -nre Planinsko društvo v Trstu di v nedeljo 2. nov. plantnf _ ^ Ul V A. Aivsv. i 'AinO w na Dol-Otlico nad AjdovsC ■ ,—, ■ o ob 6.3v. hod iz ul. F. Severo v— r to-tna vanje v trgovini Višin, ul-in v čevljarni Pirc, ul. ne 3 do torka 28. t. m. ^ Alpah* s skioptičnimi «. jA rani Poligrafikov v ul. Tre p cb 20.30. Istočasno bo ^ f nlncev za urejevanje drust dev, izdaja izkaznic itd-tudi prijatelji in simpatijir tudi prijatelji u, - r-, V nedeljo 26. t. m. se bo ^ čaj za planinsko plezan“ . » )e Ščici. pri Boljuncu. Vabljeni se zanimajo za planinstvo^) dsodki Ogkl OibA N no bo izletek na Mali Kr^. ^r. OgRj tf ^ je že, da odpadejo pre: tej panogi planinstva, pa se boste prepričali, 7.30 iz Rocola, od končne tramvaja št. 11.. ob 9. un .(T-ti 0 v skale. Plezalci in kandK^ prinesejo s seboj plezalni* mijaste telovadne čevlje- T# CENE NA 2IVILSKEM KOPER 21. oktobra «V kraljevstvu palčkov* je Ribičič-Grbčeva Bpevoigra, ki jo bo predvajala škedenjska šolska mladina v potek 24. t. m. ob 19. uri v dvorani Doma kulture v Skednju. Izlet v Koprivo k odkritju spomenika padlim partizanom priredi Prosveta - Rpjan 2. novembra. Prijave v ul. Rojan št. 9 do ponedeljka zvečer. Odhod ob 7. uri zjutraj iz Rojana. Pogrebno podporno društvo v Kj&dinu bo imelo občni zbor, ki bi se moral vršiti 26. t. m., dne 2. novembra t. L ob isti uri. Trgovci z živili ki so člani zveze trgovcev t živili ;n imajo šč v zalogi koruzno moko, naj do sobote napravijo prijavo na tajništvu v ul Torrebianca št. 27. Učitelji telovadbe , na srednjih šolah , Višji šolski nadzornik javlja, da so od 20. t. m. na oglasni deski na vpogled razpredelnice za suplente za fizkulturo na srednjih šolah. Interesenti jih lahko, pregledajo vsak dan od 11. do 12. ure. Okrajna zadružna poslovna zveza v Sežani obvešča vse kmetovalca, da se je pri Naprozah pričela zamenjava krompirja za sem.cn.rfci krompir tolminskega in idrijskega okraja v razmerju 1:1 z doplačilom prevoznih stroškov. Opozarjamo, da se bo zamenjava zaključila 15 dni po .pričetku iste, nakar bo krompir stavljen na razpolago dragim okrajem, ki ga potrebujejo. Za naš okraj je določenih 20 vagonov sena, ki bo v prosti prodaji. Razprodajo bedo vršile Naproze v večjih centrih okraja. Cena bo pravočasno objavljena. Koncert v Rocolu V nedeljo 26. 10. 1947. ob 16. uri se bo vršil pri »Lovcu* v dvorani prosvetnega društva »Franjo Marušič* pevski koncert, čigar čisti dobiček gre za postavitev spomenika podlim partizanom, pokopanih na Katinarskem pokopališču. Sodelujejo: pevski zbori Rocol, »Zmaga*, »Rota*, Lonjtr in lonjer-ski pionirji. Pionirji iz Rocola nastopijo s plesno točko, pionirji iz S.M.M. pa z dvema igricam«- — Za vstopnino so le prostovoljni prispevki. Čebelarji Slovenskega Primorja V nedeljo 26 t. m, ob 10. uri bo v Dutovljah (v prostoru Ljudskega doma) ’ predavanje o čebelarstvu in rami drugi razgovori o nabavi sladkorja za prezimljen je čebel. Predaval bo tov. prof. Marinčič, pridflčdnlk čebelarska zadruge v Ljubljani. Ker je predavanje zelo važno, udeležit« s3 ga vsi in točno. Avtoprevozniško podjetje »Kras* v Divači i Okrajno avtoprevozniško pedjet-Je »Kras* obvešča'vse zainteresirane stranke, da je odprlo svojo podružnico s kovaško in mehsniško delavnico v Komnu. Živila kg Oen» n* de*«-0 lir o.droU'1’ Hruške L uv. 35.-- tS-c S*'' Grozdje Jag. . 29.— 4«-" » izbrano 40.— 36-" Jabolka uvož. 29,— JBri » dom. H. 15.— 30." Špinača — 30-'' Jabolka Kaki 25.— $■' Kostanj 'I. . . 50.— C-' * H. . . 35.— Sto Orehi ...... 70.— 90." Lešniki .... 75." K M«lagrane . . 20.- iftrompir ,... 21-26 Tto Radič 58.- 60' Solata 50." 3to Zel je v glavah 25.30 80." Zslje kislo . . 63.50 ito Paradižniki 10." 30-" Čebula .... 25." 10" Paprika 8." 3«-" Cvetača .... 30." 25-" Ohrovt .... 20." 60-" Zelena 50." i to Ropa sladka . 10." 13." PetršilJ .... 60." 35-" Mleko liter . . 30." 30" Jajca kem. . . 18." bSHEEBeP^ T D ,sirt ie FENICE. 15.00: »Mr. Hyde», S. Tracy, -