■--------------------■
Izhaja v Trstu
vsaKo soboto ojolndiie.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Uredništvo in npravništvo
ul. del Lavatoio št. 1,1.
Telefon 18-67.
Posamezne štev. »e prodajajo po 6 stot.
Inserati se računajo na milimetre v Siro-kosti na kolone, in sicer po 8 stot. za vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru. Naročnin a za celo leto K 4.—; za pol in četrt leta razmerno.
■—■---------------1 I
Glasilo „Narodne delavske organizacije" in „^Veze jugoslovanskih železničarjev".
Slovenski delavci!
S 1. februvarjem t. 1. se je otvorilo v krilu N. D. O strokovno tajništvo. Na čelu mu stoji tov. Anton Ekar, ki ga je N. D. O. nalašč v to svrho najela. Stem je N. D. O. napravila velik korak naprej v smeri povzdige svojega notranjega ustroja.
Strokovno tajništvo bo odsedaj naprej | matica, okolu katere se bo Josredotočevalo ! vse katerokoli strokovno delo, sploh vse, kar spada pod pojem politike dela. Strokovno tajništvo je poklicano, da ustvari podlago za uravnavo vpraševanja |po delu, otvoritev novih delavskih tržišč in izravnavo odnašajev med kapitalom in delom. Stalno poslujoč urad za pre-skrbljevanje dela, hitro p o-.He d-o vanje v vseh sporih, raznolistne intervencije, vodstvo mezdnih in sploh delavskih gibanj, dajanje navodil in nasvetov vsak dan ob stalno določenih uradničnihurah, stalna e v i d en c a in v zv e zi s t e m priob-čevanje periodičnih poročil o delavskem gibanju, to in marsikaj drugega bo naloga in smoter novoustanovljenega strokovnega t aj n i š t v a.
A neglede na gori omenjene nove naprave, bo strokovno tajništvo z vsemi močmi, z živo in pisano besedo delalo neprenehoma na učvrščenju že obstoječih in na snovanju novih strokovnih (profesionalnih) organizacij. V tem oziru si moramo priznati, da je treba še veliko in veliko dela. Ne smemo prezreti, da je podlaga, rekli bi, izvtr vsake modirne, svoje naloge zavedajoče se organizacije, samo v združitvi poedinih strok v posebne strokovne (profesionalne) skupine. Da se to doseže, je potrebno dolgotrajno, vztrajno in smo-treno delo. Strokovne skupine morajo imeti na razpolago voditelja, ki jim bo vedno stal na razpolago, da, ki si je ustanavljanje in napredovanje strokovnih organizacij izbral kot poklic. Temu primerno smo si najeli posebnega uradnika, strokovnega tajnika. Lahko rečemo, čaka novo življenje naše strokovne organizacije in stem N. D. O.
V boju za emancipacijo proletariata zavzema časnikarstvo veleodlično mesto. Dobro urejevan strokovni list je predpogoj vsakega na široki podlagi zasnovanega delovanja. Tudi temu je odbor N. D. O. ustregel. Odsedaj naprej bo »Narodni Delavec" zadobil popolnoma novo lice. Po premaganih težavah, se bo delalo na to, da izide dvakrat na teden. Za sedaj naznanjamo le to, da bo .Narodni Delavec" v smislu od vseli strani izraženih želj s prih štev. začel izhajati v petek zvečer.
Slovenski delavci iz mesta in okolice ! Časi so resni. Tega se zaveda odber N. D. O. Zato vam je, da si z velikimi žrtvami, otvoril strokovno tajništvo. Zavedajte se tudi vi resnosti trenotka, ki kliče na ves glas: slovenski delavci iz mesta in okolice, vsi v Narodno delavsko organizacijo!
Veliki ples iroOnee delavstva
tako smemo po vsej pravici imenovati ples, ki ga priredi „Narodna delavska organizacija* na pustni torek zvečer v tržaški-gi „Narodnem domu*, bo gotovo združil v veseli zabavi vse, kar čuti slovensko in obče slovansko narodno v Trstu in njegovi okolici. 1q prav je tako ! Ako kdo zasluži poštenega razvedrila, je to naše slovensko delavstvo. Ni dovolj težkega dela in napora od jutra pa do mraka, ni dovolj, da se delavec-trpin ubija noč in dan, da zasluži pred vsem delodajalcu, kar zahtevh od njega, daleč potem zadaj pride šele njegova težka skrb, kako naj vzdržuje sebe in svojo družino, a to ni dovolj, najbrid-kejši občutek ga mora obdajati, ko vidi, kako pritiska nanj tujec povsod, kako rastejo sovražniki proti njemu, kakor gobe ob dežju — in naj ne bi potem ta uboga para slovenski delavec smel vsaj enkrat v letu imeti veselega večera, dobre in poštene zabave ! Smešno, naravnost smešno ! Ako kdo zasluži take zabave, je zasluži on. Zato pa narodno delavstvo Trsta in okolice, v torek vse na tvojo lastno prireditev, tebi samemu v zabavo in razvedrilo ! Obenem pa smemo pričakovati tudi z vso gotovostjo, da bo ostalo narodno občinstvo vedelo ceniti to prireditev, tako kakor v resnici zasluži, zlasti še, ker je čisti dobiček namenjen bolniškemu in podpornemu zaklad. Torej le med nas. naše žuljave roke so pripravljene, da Vas prijateljsko objamejo, da se v bratski ljubezni poleže, v vaše. — Torej v torek, ko ves Trst, kar ni našega, naravnost blazni v svojem res pustnem navdušenju, pridite vi vsi, narodni delavci in njihovi prijatelji, v ..Narodni dom“, da preživimo lep večer v pošteni, prijetni zabavi! Na svidenje torej ne v najobilnejšem, pač pa v polnem številu !
Veliki ples ,.nerodne delavske organizacije" se vrli na pustni torek v tržaškem ..narodnem domu". ZuCetek ob 6 url zvečer, vstopnino l K.
•• ZVEZA ■
JUGOSLOVANSKI! ŽELEZNIČARJEV.
Poziv slovenskim železničarjem.
Volitve v zavarovalnico proti nezgodam.
»Zveza jugoslovanskih železničarjev, ustanovljena sicer šele meseca oktobra lanskega leta, kliče vse slovenske železničarje prvič k volitvam, ki so zelo važne za naš stanovski interes.
Voliti je treba delegata in na-mfestnika v ..Zavarovalvico proti nezgodam avstrijskih železnic'4 za okraj tržaškega ravnateljstva c. kr. državnih železnic, ka era volitev se bo v kratkem vršila'
»Zavarovalnica proti nezgodam«
je za nas železničarje velovažnega pomena, in to ne samo za nas, ampak tudi za naše žene in otroke.
V
Radi tega nam je treba paziti, da dobimo v ta verevažni zavod zastopnike, ki bodo odločno zastopali naše interese.
Vsak naj vqH kandidate, priporočene po zaupnikih »Zveze jugoslovanskih železničarjev«. Ti kandidati se ne bodo zbali ničesar, povsod #in vselej liočejo zastopati naše stanovske interese in nas braniti proti krivicam, pa naj bi bile nam zadane od te ali one strani. ’
Pravico voliti imajo vsi železničarji in železniški delavci ; vsak mora dobiti glasovnico.
Za okraj tržaškegi ravnateljstva
se priporočata sledeča kandidata, katerih imeni naj zapiše vsak slovenski železničar na svojo glasovnico:
DELEGAT:
Stekar Ivan,
postajni ekspedijent, Trst. NAMESTNIK:
Prosen Avgust,
kurjač v Gorici.
Minulo povišanje plač delavcem.
Akoravno minulo povišanje plač delavcem državne železnice ni bilo bogve kako izdatno, vendar se ga je razveselil sleherni, ki ga je bil deležen. Povišalo se je samo za 10 vinarjev na dan, vendar pa je vsaj v trenutku vplivalo dejstvo, da je bilo to veljavno nazaj od 1. jauuvarja do 31. dec. 1009. Ministrstvo je dovolilo v to kredita K 52.000.—. Ni ravno velika svota za celo območje tržaške direkcije in bi se menilo, da se tor.-j ta svota tudi pošteno porabi, ker je c. kr. železniško ministrstvo prepustilo popolnoma c. kr. ravnateljstvu v Trstu, kako in komu naj razdeli to svoto. Ravnateljstvo je šlo torej na delo in razdelilo seveda zopet tako, da j 9 bilo dosti upravičenih pritožb. Upravičenih, pravimo, ker ravnateljstvo je postopalo krivično. Mislil bi vsaj človek, da se denar, kateri je namenjen za poboljšek plače železniškemu delavcu, tudi res porabi v namenjeno svrho. A kaj še ! Pojavili so se zopet birokrati, ki pri krasnih svojih plačah ne čutijo pomanjkanja, in to od ravnatelja do zadnjega predstojnika, ki je imel nalogo, osrečiti uboge delavce z malenkostnim poviškom njihove dnevne plače. Ti gospodje, ki ne vedo, kaj se pravi težko delati celi dan, izrabljati svoje telesne moči takorekoč tudi njim v prid, ti gospodje seveda tudi ne čutijo, da potrebuje delavko za okrepilo svojega telesa tečne hrane io da ima večinoma tudi družino, ki mora tudi živeti.
In ti gospodje so s hladnim birokratskim srcem pritrgali marsikateremu delavcu namenjeno povišanje plače in so dali delavcem namtnjeni povišek zopet nazaj v blagajno c. kr. železniškega ministrstva, ker je odredba tako imenitna, da mora denar, ki se ne izplača v starem letu, nazaj in naj bi bil ravnal dotični predstojnik še tako krivično nasproti svojim izročenim mu žrtvam.
Najlepše pa se je zgodilo v centrali sami. Za centralo 'je bilo namenjenih K 1G00.— izplačana pa menda ni bila niti ena krona. Tam imajo namreč mnogo pomožnih moči, ki se uporabljajo za administrativno in tehnično delo. Kadar gre za povišanje plač delavcem, takrat se jim reče, da niso delavci, akoravno se štejejo za delavce. Kadar pa prosijo morda za
povišanje svoje plače kot pomožne moči, jim pa dajo pod nos, da so v jkategoriji delavcev, in se jim plače radi drugih ne morejo povišati. In tako se izrabljajo taki reveži po 3 do 6 let in več z dnevno plačo K 2.80 do K 3 20.	\
Prašamo zdaj slavno c. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu, zakaj je prikrajšalo upravičenim ubogim delavcem vseh kategorij nazaj»do leta 1906 pobljšek in položilo nazaj v blagajno več tisoč kron ? Ali se morda hoče na ta način prikupiti c. kr. železniškemu ministrstvu? Odgovor bi bil prav interesanton !
C. kr. vzdrževalnem odseku železnice Trst. — Vzdrževalnemu odseku (sekciji) bi položili na srce, da naj ravna z delavci pri vzdrževanju proge, in to posebno v prosti luki, malo bolj človeško. Mnogokrat se pripeti, da pridejo delavci, svesti si svoje dolžnosti, na delo ob predpisani uri zjutraj. Vreme je malo deževno in jih ne ovira pri delu. Železniški mojster pride ob 8. uri v službo in spozna, da je za upravo železnice bolj ugodno, ako se delo ustavi. Dobro, ne imeli bi bogve kaj proti temu. Ali ko so delavci srečno napravili v prid železnice že četrt dnevnine, naznani železniški mojster, da naj puste delo in gredo domov, ker dežuje./1— In za to njih delo ne dobe nobene odškodnine. To je zloraba prožnih delavcev, in bi se prosili sekcijo, kakor ravnateljstvo, da se tako krivično ravnanje z delavci ustavi. Naj se jim plača dovršeno delo, pa mirna Bosna.
Najbolj pa se odlikuje v zatiranju de- ( lavcev stavbni komisar Luzzatto, ki oblastno kot visok gospod smatra vsakega delavca za nekakega sužnja. In ko so se delavci pritoždi nad prikrajšanjem svoje plače, je . odgovoril mogočno in samozavestno : to vam mora plačati železniški mojster. Kdo -bi se ne smejal takemu modrovanju? Iz «j tega sledi, da tega prikrajšanja plače ni kriv železniški mojster, ampak dobrosrčni (?) stavbni komisar Luzzatto, ki pa more ravnati tako vendar le v sporazumu s c. kr. sekcijo za vzdržavanje proge Trst.	y
Zopet terorizem. Izvedeli smo iz ( Sv. Lucije, da se tudi tam odlikuje nekdo v pritisku na delavce, ki nočejo pripoznati mednarodnega boga ali internacionalne or- . ganizacije železničarjev in so se kot značajni sinovi slovenskega naroda vpisali v ■ „Žvezo jugoslovanskih železničarjev1*. Na- j šim članom in somišljenikom priporočamo, I da se teh lažipropovednikov enakopravnosti čisto nič ne boje, in ako jih kak mednarodni sodrug očividno pritiska, naj se obrnejo do centrale. Enakopravnost naj bi res veljala, ali ne samo za sodruge, ampak tudi za druge.
Društvo oficijantov c. kr. drž. Železnice. Dne 13. januarja se je vršil ustanovni shod ..Društva oficijantov c. kr. drž. žel.4* za podružnico Trst. Shod je bil dobro obiskan. Oticijanti so se združ li v posebnem društvu, ker jih železniška uprava izrablja službeno skoraj brez izjeme za uradniška dela, in sedijo na mestih, ki so jih prej večinoma zavzemali uradniki. Ako jih rabi za uradniška dela, potem naj jih uprava, oziroma c. kr. ministrstvo tudi za to primerno odškoduje in jih postavi s plačo in stanovsko pozicijo v vrsto uradnikov v posebnem statusu do gotove plače. To doseči je namen društva, in ja gotovo tudi pričakovati, da društvo doseže ta namen. Ža predsednika je bil izvoljen oficijant Hochmfdler, za podpredsednika .Testadt, za tajnika Sagadin in za blagajnika Lavrenčič.
Ustanovni shodi Z. J. Ž. Dne 2. februarja t. 1. sta se vršda ustanovna shoda »Zveze jugoslov. železničarjev" za
si Pustni torek: naš veliki ples! s*
podružnico Dutovlje in Kikenberg. Oba shoda sta bila nepričakovano mnogoštevilno obiskana in se je priglasilo in upisalo povsod do 30 članov. Več poročamo v prihodnji številki.
Dutovlje. — Na ustanovnem shodu podružnice Dutovlje Z. J. Z. so zbrali navzoči železničarji K 3'30, katera svota se je namenila podpornem fondu.
Kanal. Podružnica „Zveze iugoslov. železni čar j ev“ in- podružnica N. D. O. za Kanal in okolico priredita dne 8. februarja t. h, to je na pustni torek, v prostorih hotela pri * Zlatem levu“ v Kanalu plesni venček. Začetek ob 7. uri zvečer. Svirala bo godba iz Kojskega. — Vstopnina za člane Z. J. Z. in N. D. O. K 1*50, za nečlane K 2’—. Dame proste. Vstop je dovoljen izven članov le po-vabljenim in po teh vpeljanim gostom.
Željezničarjem! Priporočamo železničarjem v Trstu in tistim, ki prihajajo v Trst, gostilno članov N. D. O. v Trstu, ki se nahaja v bližini južnega kolodvora na vogalu ulice Gliega in Carradori.
Trst, državni kolodvor. — Sodrugi hite zdaj, da izvlečejo še zadnje ostanke slovenskih železničarjev v Via Boschetto. Posebno v skladišču se trudijo in je postavljen zato poseben agitator, da prisili vsakega, ki je količkaj ustrašljiv, da pristopi v njihovo organizacijo. Potem pa trobijo v svet, kako pristopajo železničarji v njih organizacijo. V resnici pa posameznike privlečejo vanjo le z največjim terorizmom. Zato je Z. J. Z. res lahko ponosna,, ker se njeni člani vpisujejo iz lastne svoje volje, in ne mine skoraj dan, da bi se ne priglasil eden ali drugi železničar. Take člane pa, ki jih vlečejo za lase v organizacijo sodrugov, pa jim prav radi privoščimo, akoravno se nam reveži smilijo, da jim šiloma vlečejo kronce iz žepa. Tako stoji sedaj po 1. februarju neki delavec v skladišču na državnem kolodvoru na straži in sili delavce, da naj se vpišejo v socijalistično organizacijo. Dosti požrtvovalno je, da plača železničar mesečni prispevek samovoljno, naravnost boleti pa ga mora, da se mu šiloma trga prispevek iz žepa in to še za organizacijo, za katero ne čuti njegova srce.
Še enkrat povemo in kličemo slovenskim železničarjem! Ne bojte se soci-jalističnih teroristov, in kdor ima željo vpisati se v organizocijo Z. J. Ž., naj se mirno priglasi, mi bodemo jže poskrbeli, da se ne bo nikomur bati sodrugov, še manj pa, da bi koga kdo pritiskal vsled tega ali da bi se mu delala kaka krivica. Kdor opravlja pošteno svojo službo, mora imeti tudi mir pred strankarskim preganjanjem ! Za to hočemo poskrbeti!
Z. J. Ž. Ta mesec se je vpisalo že mnogo železničarjev v Z. J. Z. in s tem
smo prekoračili število pol tisoča.
Divača. — Časi se izpreminjajo in tako tudi razmere različnih organizacij. In zakaj ? Zato, ker je marsikdo izpoznal, da je zabredel na krivo pot in uvidel, da je v organizaciji — sicer s precejšnjimi žrtvami — pridobil morda nekaj trenutnega, ali ni premislil, da škoduje s tem celokupnosti slovenskih železničarjev. Gojili smo gada na svojih lastnih prsih.
Tako je zapihala danes za internaci-jonalno organizacijo železničarjev na jugu precej ostra sapa. Slovenski železničarji so spoznali, da jim vendar le ne cveto v mednarodni organizaciji nebesa, ampak da
P OD L ISTE K. ...
Boljša bodočnost.
Spisal Jakob Purkart,
Preprost človek sem, siromak, in vendar mi pravijo »Boljša bodočnost*. Vrag vedi, zakaj se me je to ime prijelo. Morda zato, ker včasih na glas mislim ia nisem lahkomiseln. Kakor bi se hoteli norčevati iz mene, nadlegujejo me vsi: Znanci in prijatelji, siromaki in tudi bogatini me vedno izprašujejo, kdaj da sploh pride ona toliko zažGjena „Boljša bodočnost*. Šleve! Vsak je svoje sreče kovač, marsikdo si sam uničuje svojo srečo.
če mi misli uidejo v preteklost, se žalostne povrnejo, da me spomnijo bridkosti, prebolenih in onih, ki mi še zdaj grenijo borno življenje.
Domislim se tudi čudne povesti, ki sem jo doživel.
Nekega lepega pomladanskega dne nabašem si potno torbico, oprimem se palice in jo mahnem v daljni svet, v tuje kraje, s trdnim sklepom, da se poprej ne povrnem, dokler ne najdem sredstva in poti do v rejnici boljše bodočnosti. Po
so tam le grobokopi slovenskega železničarja. Voditelji so od naših najhujših nasprotnikov plačani agitatorji, zato so nas tudi vedno bolj udtujevali našemu narodu.
Zavedeli so se slovenski železničarji še o pravem času svojega položaja in so začeli premišljevati, kako dolgo bo še trajalo, da bomo še hlapci tujemu elementu, ki prodira vedno bolj in boli v naše slovenske kraje in se masti ob bogato naloženi mizi, katero mu mi slovenski železničarji polnimo.
Upamo, da je še o pravem času zapihala druga sapa, in le na slovenskih železničarjih je ležeče, da naše škodljivce, rdeče sodruge popilme iz površja. Čutijo to sapo še precej hudo in videti jih je po njih agitatorji kakor na potapljajoči se barki potnika, ki se oprijema jambora, v upanju, da se še reši gotovo svoje smrti.
Opčina. Dne 5. februarja t. 1. napravijo sodrugi železničarji na Opčinah železničarski rdeči ples. Z ogorčenjem pa smo morali opaziti, da se predrznejo sodrugi žaliti slovensko prebivalstvo celo na Opčinah z nemškim jezikom, in so se cei|p predrznih poslati taka žaljiva vabila poznanim narodnim rojakom. To ni nič drugega, kakor hujskanje in zbadanje na domači slovenski zemlji. Upamo vsaj, da se nobeden zaveden Slovenec ne udeleži tega narodno izdajalskega plesa rdečkarjev. Odločno pa morajo zavrniti tako početje slovenski železničarji, ki še niso popolnoma zastrupljefti v svoji narodni zavesti, kajti isti si nočejo nakopavati na rame sovraštva od občinstva radi takega ravnanja nasproti slovenskemu občinstvu. Tukaj se zopet jasno kaže, da internacijonalni železničarji niso druzega, kakor predstraža Bismarcka.
Sežana. Kakor je že naznanjeno, vršil se je v nedeljo dne 30. t. m. ustanovni shod podružnice „Zveze jug. žel." Shoda so se udeležili vsi služi>e prosti železničarji, kar je najlepše znamenje, kako se upošteva ta zveza.
Veliko zadovoljnost pa moramo beležiti, da se tudi drugi Sežančani zanimajo za ta pojav, kar priča lepo število onih, ki so se udeležili tega shoda.
V lepih besedah nam je tovariš Škrjanec naslikal pomen Z. J. Z. poudarjajoč, da je le v tej organizaciji naš spas.
Tovariš Bufon pa nam je v daljšem govoru karakteriziral položai, v katerem se nahaja slovenski železničar, poživljajoč nas, da naj se združimo v močno armado, ki naj prepreči izpolnitev srčne želje Bis-markovih potomcev, kojim se še vedno sline cede po lepi naši Adriji.
Most, katerega so do danes podpirali Slovenci v taboru internacij onale, se bode razsul, kakor hitro vsi Slovenci spoznajo zmoto.
Po splošnem odobravanju, ki je sledilo govoroma obeh govornikov izvršila se je izvolitev odbora, ki se je pa že preje izbral in na shodu glasno potrdil.
Za N. D. O. je govoril tovariš Godnik. Tudi njegovim izvajanjem smo sledili vsi pazno in upati je, da se bode v najkrajšem času ustanovila podružnica N. D. O. v Sežani.
Po končanem zborovanju se je vršil ob udeležbi številnega občinstva plesni venček v restavraciji Gulič, in pevsko društvo »Zorislava1* nas je zabavalo z lepim petjem.
glavni cesti, katero sem si odločil, bilo mi je iz začetka prijetno, ali dolga hoja in zmerom hujša vročina me je skoraj popolnoma utrudila. Tudi želodec je zahteval svoje. Da se nekoliko oddahnem in pokrepčam, izbral sem si prijeten senčnat kraj poleg bistrega studenca. Tu opazim človeka, popotnika, vsega izmučenega in izstradanega. Usmiljeno mu ponudim del svoje južine, kar je z velikim veseljem in hvaležno sprejel. Okrepčavši se še s hladno studenčico, ga takoj vprašam, odkod prihaja, kako da se mu tako slabo godi m kako da se sploh imenuje.
Radoslav mi je ime, in odkod prihajam, ti tudi povem. In če ti je prav, povem ti takoj vse svoje dosedanje življenje. Ker si pa bil toliko prijazen, da si me okrepčal in mi sploh pomagal, bi tudi jaz tebe vprašal, odkod ti, prijatelj, prihajaš in kako ti je ime.“
»Prijatelj, tvoji želji prav rad ustreženi. Prihajam namreč iz bližnjega trga. Imenujejo pa me »Boljšo bodočnost", in ravno to ime me je napotilo v tuji svet. Ne vrnem se prej, dokler ne najdem jpra-ve poti in ne proučim sveta in vseh čudnih ovir do boljše bodočnosti".
Izrekamo tem potom zahvalo vsem onim, ki so preplačali pri vstopnini kakor tudi vrlemu društvu za prijazno sodelovanje,
Rojnnčani in meščani!
Zahajajte o ll. skladišče kon-sumne zadruge članov N. D. o. (ulica Niramar).
Protestni shod N. D. O.
v veliki dvorani „Nar. doma" 23. januarja igro.
Dr. Mandič je nadaljeval: Mi nimamo prav nič proti regnikolom, pač pa se obrača vsa ost našega protesta proti onim ljudem, ki bi morali delati razloček med padaniki avstrijskimi in italijanskimi. Tedaj, kadar bo avstrijska država klicala v vojake tudi regnikole, kadar bodo pošiljale avstrijske davčne oblasti tudi njim plačilne naloge, kakor ih pošiljajo nam, tedaj naj se pa postopa tudi ž njimi enako kakor z nami. (Burno odobravanje !)
So pač v Trstu ljudje, ki nočejo razumeti, da morajo enakim dolžuostim odgovarjati tudi enake pravice. L s pogleite v našo okolico in videli bodete vso silo posestnikov, ki obdelujejo svoje posestvo edino le zaradi davčnih oblasti, ker morajo plačevati toliko davka. Zato pa tudi pravimo : najprej delo domačinom, če bo pa dela dovolj, naj ga pa dobe drugi vsekako pa smo prvi mi! (Živahno odobravanje),
Komu naj velja naš protest ? Mi hočemo, da bi vlada uvidela, da izhaja protest naravnost iz delavskih slojev. Zakaj tudi protestiramo ravno sedaj ?
Trst se širi in se širi, vlada si prizadeva, da bi napravila iz Trsta velik emporij. Italijanom očitajo vladni krogi, da so nehvaležni' vladi! Mi naj ji pa morda bodimo hvaležni, ker odpira nova skladišča za tujce, za nas pa ne !
Svobodna luka je nekaka republika sama za-se. Načeluje ji dvorni svetnik M i n a s, do katerega mi ne moremo imeti zaupanja in ga tudi nimamo. Slovenski delavci se naravnost prezirajo. In najboljše pri celi stvari je to, da Minas noče nikdar biti kriv, vedno se sklicuje na druge ljudi. To so razmere, ki se zde naravnost ne verjetne pošteno mislečemu človeku. In take razmere so pri državnem podjetju, kar je treba še prav poaebno poudarjati. V svobodni luki vlada terorizem, a glavno besedo imajo socijalisti. Kdor ni član njihove okrajne bolniške blagajne, ne sme dobiti dela v prosti luki. Seveda, samo, da se zliva denar v njihovo blagajno, za kaj drugega jim ni mar. Zato tudi ri čudno, da socijalisti niso nikdar nastopili proti regnikolom, da, bili so celo odborniki kooperativi znanega Zolie.
O njih se nam ne zdi čudno to, pač se lahko čudimo na ves glas, da je uprava javnih skladišč mog'a dopuščati kaj takega. V drugi državi bi bile take razmere naravnost nemogoče!
Take so bile razmere v prosti luki še pred pol letom.
»Ako hočeš, mi odgovori Radoslav, ti lahko jaz s svojo lastno izkušnjo mnogo pomagam.
Prebredel sem že skoro celi svet. Videl sem vse ljudske navade in šege, slabosti in kreposti. Moji doživljaji, dragi prijatelj, so ti lahko v velik pouk. če me hočeš poslušati.
Moja povest, začne takoj Radoslav, je dolga in m vesela. Rojen sem pod ubogo kmečko streho. Pokojni starši, reklo se jim je pri »Lužarju", so im li poleg borne koče tudi nekoliko polja, katero so prav pridno in marljivo obdelovali, tako, da pri nas ni nikoli primanjkovalo potrebnega vsakdanjega kruha, in tudi upnikov ni bilo, da bi hodili na vrata trkat. Jaz kot edini sin nisem žalibog nikdar v šolo zahajal, kajti takrat ni bilo toliko šol. Pri nas je sploh ni bilo.
Vse svoje dosedan;e življenje sem to hudo občutil. Se kot mlad dečko sem po magal svojim staršem po svoii moči vedno doma in na polju. Saj je bilo v resnici prijetno pri nas.
Ali kolo sreče se je opotočilo. Hude vremenske nadloge so nam uničle zaporedoma vsako leto malodane vse pridelke. Davki so postajali zmerom bolj neznosni.
Socijalni demokrati so imeli moč, če ne resnično, pač pa vsaj navidezno, zlasti po državnozborskih volitvah leta 1907, ko je ta njihova dozdevna moč dosegla vrhunec. Toda stvar se je kmalu zasukala. — Pri lanskih občinskih volitvah se je pokazalo, da je bila njihova moč res le samo navidezna in sedaj se je bolj bati Pagni-nija kakor pa Pittonija. N. D. 0. čakajo še hudi boji s Pagninijem, tem hujši, ker igra z odprtimi kartami. Pred kratkim se je v prosti luki ustanovila »Lega di resi-stenza", katere ost je naperjena naravnost proti slovenskemu delavstvu, in to je glavni povod, da se vrši današnji protestni shod. Stvar je tem nevarnejša za nas, ker ima Pagnini veliko zaslombo, večjo, kakor bi kdo mislil, pri italijanskem časopisju in vladajočih krogih italijanskih, ker nastopa v imenu italijanstva.
Iz teh razmer je vzrastla naravna potreba. za slovensko delavstvo, da pristopi v N. D. O. Socijalna demokratična stranka tu ne pride v poštev, kajti oslabela je toliko, da je skoraj popolnoma brez vpliva, pač pa je treba obračati vso pozornost na Pagninija, kajti o tem je vsakdo lahko prepričan, da bo deloval nato, da se bodo v prosti luki sprejemali tudi delavci iz italijanskega kraljestva.
Pred dobrim mesecem je bilo govora o oddaji del v prosti luki, ali naj jih še dobi Zolijeva tvrdka, ali pa naj jih obdrži vlada sama v svojih rokah. Kakor hitro se je izvedelo to, je Pagnini hitel v prosto luko ter deloval nato, da se nastavijo kot delovodje sami Italijani. In res je doseg-1, da so bili nameščeni med 14 delovodji pri hangarjih sami Italijani.
N. D. O. je eden njenih glavnih namenov, da pomaga slovenskemu delavcu do kruha. Zato pa tudi danes tu najod-ločnejše protestiramo, da bi se Slovenci zapostavljali za Italijani, da, celo pred Italijani iz Italije! (Burno odobravanje. Viharni protesti !)
Pri sv. Andreju se dne 28. t. m. otvore nova skladišča, ki jih bo upravljala država, za katera je treba delavcev. Zato je ta otvoritev največje važnosti za naše slovensko delavstvo.
Tržaška okolica šteje veliko število delavstva, ki bi rado delalo, samo če bi našlo zaslužka. Ker pa zaslužka ne dobi doma, mora za njim od doma in tako se dogaja, da se mnogo našega delavstva izseljuje v Ameriko, ker doma ne dobi kruha. Po statistiki mestnega magistrata iz leta 1909 je v naši okolici prav malo posestnikov, ali celo tam, kjer se bavi prebivalstvo s kmetovanjem, zahajajo gotovo eden ali drug član rodbine na delo v mesto. Prav lahko rečemo, da je polovica delavcev v prosti luki okoličanov. Iz tega izhaja, da so okoličani odvisni od dela v mestu, ravno tako pa tudi, da jim pomagamo, da dobe dovolj zaslužka in kruha v mestu.
V mestoem svetu tržaškem so trdili nekateri mestni očetje, da prihajajo slo venski delavci v Trst le iz političnih nagibov, toda temu ni tako. Resnica je sicer da bi se Slovenci v Trstu, ako bi bili vezani edino le na porode v mestu, ne razvijali tako, kakor se razvijamo, ali res je pa tudi, da se delavstvo, proletarsko zbira povsod tam, kjer se razvija industrija. Če se bo Trst razvijal še nadalje tako. kakor se je razvijal doslej, bo v 30 ali 40 letih do polovice slovenski.
Resnica je. da ne smemo deliti ni-kake razlike, ko gre zato, da d lavstvo
Prodati ni skoraj bilo več kaj ; pričeli smo dolgove delati in smo se tolažili, da jih bomo že plačali, ko bodo boliše letine.
Ali kako smo se motili. Prihodnja letina bila je še slabša. Obresti od posojila je bilo treba plačati, davki so nam bili zaostajali, a vrhu t’ga so prišli še novi davki. Ni bilo druge pomoči za ubogega kmeta, ko misliti na novo posodo. Tolažili smo se seveda, da bo pa prihodnje leto kaj boljše od prejšnjih. In takrat se nismo varali.
Prišla je lepa, zorna pomlad. S kakšnim veseljem smo polje obdelovali! — Vsako nedeljo in praznik sva se sprehajala s pokojnim očetom po polju in travn kih in sva hvalila mater zemljo, ker nam obeta tako bogato letino. S srečo v srcu in zadovoljna sva se vračala. In drugi dan sva še bolj zgodaj vstajala in delala še z večjim veseljem. Pa res, tisto jesen smo spravili bogate pridelke srečno pod streho.
Kar nam je preostajalo, smo m' rali takoj prodati, da smo mogli poravnati velike obresti, davke in mnogo drugih stroškov. Ali slabo smo računali. Za ves preostali pridelek smo izkupili le toliko, da smo mogli zamašiti le najsilnejše vrzeli. Grozno
f
n
o
Sl
a
0
f
1
*
l
K
f
I
r
ih
a
dobi zaslužka. Vsakdo ima pravico lo življenja, torej tudi vsakdo do zaslužka. Tako pravico imamo mi Slovenci tudi v Trstu, kakor jo ima vsak drugorodni delaveo. Privatnemu kapitalistu nihče ne more zapovedati, kake delavce naj sprejme v svojo službo, ali drugače pa je z avstrijsko vlado, od katere imamo kot domačini vso pravico zahtevati, da izroči dela v njeni prosti luki in na državni železnici nam domačinom, Slovencem. Ako bo za nas kruha dovolj, ako ga bo nam, ki imamo pač pravico do njega, preostajalo, potem šele naj ga dobe tujerodci regni-koli! (Burno pritrievanje).
Nekaj moramo tu doseči! Saj dobro se nam ne zgodi nikjer, treba je povsod odpomoči. Tako tudi pri državni železnici, kjer razmere tudi niso najboljše, kar po sebno jasno kaže slučaj, ki se je dogodil predvčerajšnjim, ko je b i pri sv. Andreju neki delavec zmerjan, ker je govoril s svojim tovarišem v slovenskem jeziku. — (Viharno ogorčenje). Ako se postopa tako na državni železnici, je to naravnost škandal in sramota ! Če je ta slučaj resničen, potem vemo, kaj nam je »storiti. Ako nam ne bo dajala država, kar nam gre po vsej naši pravici, potem naj nikar ne pričakuje od nas, da bi ji mi dali, kar ona zahteva od nas. (Viharno pritrjevanje). Tiste, ki se zbirajo okrog zastave socijalne demokracije morebiti ugooobe, toda nas, slovenskih delavcev pa ne ugonobe nikdar! (Burno dolgotrajno odobravanje!)
Nadaljni govornik tov. Kranjc je poudarjal, da mora slovenski delavec priti do kruha, do katerega ima popolno pravico. Kar se je dosedaj dogajalo v stari luki in kar se še sedaj dogaja v njej, se nikakor ne sme goditi v novi luki pri Sv. Andreju. Slovenski delavci, ki nimajo dela, naj le gredo k sv. Andreju in naj zahtevajo dela! Energično je treba nastopiti, in uspeh ne bo izostal!
Tov. Križmančičje obžaloval, da na današnjem shodu ni bilo tudi razgovora o razmerah med zidarji in podajači. Ali regnikoli so povsod enaki. Sama prepotentnost jih je, ko se preobjedo kruha. Vsekakor bo moralo slovensko delavstvo gledati nato, da bo zasedlo mesta, ki mu gredo, a zato je treba sloge, složnega nastopa.
Nato se je ob splošnem viharnem odobravanju sprejela sledeča, po tov. dr. Mandiču predlagana
RESOLUCIJA.
Z ozirom na to da je veliko domačih posebno slovenskih okoličanskib delavcev tekom več mesecev v letu brez vsakega zaslužka v trenutku, ko se namešča od strani same državne uprave na delo take delavce, ki so pripadniki tujih držav; z ozirom na to, da se v kratkem izroči prometu nova prosta luka pri Sv. Andreju in da bo vsled tega postalo veliko povpraševanje po delavnih močeh; v svesti si, da so slovenski delavci večinoma domačini ali pa vsaj avstrijski državljani, ki plačujejo državi davek v krvi in denarju, izjavljajo slovenski delavci iz mesta in okolice zbrani na današnjem shodu N. , D. O.
1.	da odločno protestirajo proti dosedanjemu zapostavljanju slovenskih delavcev pri oddajanju dela in
2.	da odločno zahtevajo posebno od c. kr. oblastnij, da vsaj pri onih delih, ki jih iste imajo v svoji lastni režiji, vpoštevajo v prvi vrsti domače delavce.
Državni in deželni poslanec dr. R y -b il r je izvajal, da so Slovenci imeli od tistega trenotka, ko so se začeli razvijati v Trstu, povsod najzagriznejše nasprotnike samo v tist h ljudeh, ki so se priselili od zunaj v Trst in tu hoteli zagospodovati, kakor hitro so se nekoliko ogreli. To so ravno regnikoli. Slovenci so se najprej morali bojevati "z nimi na političnem polju. Regnikoli so bili najhujši proti-slovenski agitatorji, pri vsakih protislovenskih demonstracijah so imeli prvo besedo. Na gospodarskem polju njihovega nasprotstva do novejših časov ni bilo toliko čutiti. — V zadnjih časih pa se ni poostril samo boj na političnem polju, pač pa se mu je tudi pr družil gospodarski boj. Slovenec v svoji domovini ne najde več kruha, mora v Ameriko. Drugod so te razmere popolnoma drugačne, drugod države vse drugače izpolnjujejo svo)e dolžnosti napram svojim državljanom. Res je, da mnogo Slovencev služi svoj kruh naprimer v Nemčiji, ali tam jih samo trpe kot tujce, ker ni dovolj domačega delavstva. Pri nas pa dobivajo kruh tujci, domačini ga pa morajo iskati drugod. Mnogo velikih pod jetij pri nas je v rokah regnikolov. Med njimi so preoblečeni častniki in inženirji tujih držav. Podjetie, ki gradi luko, je v regnikolskih rokah. Edini domačin pri tem podjetju je inženir Piani, drugi so regnikoli. Tako nas sleparijo Italijani. Avstrija bi pač ne smela vzgajati svojih najhujših sovražnikov v svoji lastni hiši. Zato pa najprej nam zaslužka, potem naj pride še le na vrsto tujec ! (Burno odobravanje).
Nato se je še sklenilo:
1.	Sprejeto resolucijo predloži depu-tacija 3 členov N. D O., katere določi društveni odbor.
2.	Poslanec dr. Eybar naj v zvezi s svojimi tovariši poslanci na Dunaju preskrbi zato, da se odpravijo nezdrave delavske razmere v prosti luki.
3.	Slovensko delavstvo naj se polnoštevilno oklene N. D. O. Da bo vspeh še popolnejši, naj se vstvari zveza vseh slovanskih delavcev v Avstriji, ki naj bi imela 09red vje vodstvo na Dunaju a'i v Pragi.
Ko je shod sprejel te predloge, je predsedti k ter dr. Brnčič, zahvalivši se navzočim na veliki udeležbi, zaključil to velepomembno zborovanje.
DOMAČE VESTI.
Članom in nečlanom nazna-
nje! Sklicuje se na oklic, priobčen na uvodnem mestu, naznanjamo, da so se sporazumno z odborom N. D. O. in strokovnim tajništvom določile urudne ure strok, tajništva tako : Ob delavnikih od 4. do 6. popoludne in od 7. do 9. zvečer, ob nedeljah
in praznikih pa od 10. do 12. do-poludne.
Uredništvo „ Narodnega De-layca“ naznanja tem potom, da so uradni postori uredništva v prostorih »Narodne delavske organizacije« ulica Lavatoio št. 1, I. nad. Dopisi, namenjeni uredništvu, naj se nastavljaj strogo le na uredništvo, ne pa na posamezne odbornike, ali druge člane N. D. O. Osebni pogovor je mogoč ob delavnikih od 9. do 12. ure dopoludne in od 7. do 8. ure zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 12. ure dopoludne. Dopisi, namenjeni upravništvu, naj se se pošiljajo le na upravništvo in ravno tako tudi vse denarne poši-ljatve, ker uredništvo ne prevzema zanje nikake odgovornosti.
Deputacija N. D. O. pri namestniku. V smislu sklepa protestnega shoda dne 23. prosinca je odšla deputacija obstoječa iz društvenih članov tov. dr. B r n č i č a, tov. Kranjca in tov. Skalaka k c. kr. namestniku, da mu izroči na imenovanem shodu sklenjeno resolucijo, katero priobčujemo v današnji številki. Namestnik (Dalje na Četrti strani.)
Slovani! Tovariši!
Dajam Vam naznanje, da sem odprl
v novo slovensko v
BRIVNICO
v ulici del Bosco št. 1.
vogal Piazza Barriera vecchia Toplo se priporočam slav. občinstvu za mno gobrojen obisk. Jamčim za čisto in dobro po strežbo.	SVOJI K SVOJIM
S spoštovanjem
Miroslav Kovačič,
brivec.
Novo pogrebno podjetje
seje preselilo v Corso št. 49. (vogal Trg Goldoni).
Zaloga oprave ulica Massimo D’Azeglio št. 18.
Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše vrste v odprti, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih.
Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene rakve : čevlje vence in umetnih cvetlic, kovine, porcelana in perl.
Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE.	Cene nizke, da se ni bati konkurence.
Za slučaj potrebe se uljudno priporočajo
HENRICH STIBELJ in drugi.
Književne novosti:
GREGOR ,IČ: Poezije, zv. IV. ... K 2-20
vezano „ 3.20
GOVEKAR: .Dobra gospodinja11,
gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezano.......„ 2-80
„Štiri ruske slike11, povesti ....	„ —-60
BENEŠ: „Brodskovskl odvetnik* .	„	1-50
Kip Oregorfilfia................4-—
Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah.
NOVOST!	NOVOST
Hokltl zn dvorane In vrte pri :: zabavah ::
v belo-modro-rudečlh barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev.
Vse te knjige, papir in potrebšdine se dobivajo v
Slovanski knjigarni In papirnici
Josip Gorenjec
TRST. — Ulica Valdirivo 40.
Dalmatinska gostilna
(Trattoria dalmata)
TflST, ul. Coroneo 3, TKST
Pri zalil Viškep ta Omiškep raa
prve vrste in
Češko Budjeviško pivo.
Cene:
Vino Viško Opollo po st. 72 liter „ črno Omiško „ „ 64 „ w belo Uvandalec „ 80 „ Pivo Budjeviško „ „ 56 „
Domača kuhinja je vedno pripravljena z mrzlimi in gorkimi jedmi. Za zjutraj dunajske in kranjske klobase prve vrste. Toplo se pripoteča
SIME BAUS.

Filip Ivaniševič
: zaloga dalmatinskega vina :
lastni pridelek v -Jesenicah pri Omlšu
v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405)
v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne „AU’Adrla“ ul. Nuova štv. 11 in „A1 fratelll dalmatl“ ulici Zudecnhe štv. 8 v katerih toči svoja vina I. vrst.
•	a
•	a
Podpisani priporoča sl. občinstvo svojo
žganjarno
o lica Petronlo številka 1.
A. B.
e a e a
Tovariši N. D. O.
Veliko zalogo klobukov, dežnikov, kravat, nogovlc itd.
je odprl naš rojak
□
□
Telefon št. 1402
P
0
Članom N. D. O. pozor!
Poslužite se vsi ur in zlatanine
v ulici del Rivo 26
Velika zaloga žepnih in stenskih ur ter vsakovrstne zlatanine. Izvršuje vsako popravo, ter jamči za 2 leti.
Članom N. D 0. so znižane cene.
udani'
Alojz Povh, uran.
K. CVVENKEL g
TRST, CORSO ŠT. 32
Ker je to edina slovenska trgovina te stroke, priporočamo jo Vam v obisk. — Svoji k svojim!
Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah
Jakob Perhavc
TRST — Via delie Acque — TRST
Veliki Izbor vsakovrstnih naj finejših ln starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo.
Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo
dobroznano žganjarno
v ulici Mlramar I, nasproti kolodvora južne železnice, kjer toči najpristnejši kranjski brinjevec, vipavski tropinovec in prve vrste slivovec itd. Ima na razpolago tudi razne sirupe in druge likerje.
Ferdinand Pečenko.
Podpisani naznanja sl. občinstvu, da je prevzel
pekarno in siadftižarno
Čampo Belvedere št. 2
kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh in razne sladščice, potice itd.
Udani Filip Trobeo.
KUPUJTE VSI
Kolinsko kavino primes!
Člani „N. D. O1 Pozor 1
V trgovini jestvinami
ANTON ŽERJAL, v ulica BELTEDSBE Št 3.
in v Pilijalki A. ŽERJAL, v ul. Commerclale št. 18. dobite vsi K I.— blaga zaston
uko nakupite za K 50.— blaga. Na zahtevo pošlje blago na dom.
Toleton št. 699.	Telefon št. 699.
AVSTRO-AHERKANA - TRST
Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in-Južno Ameriko.
Prvi odhodi iz Trsta:
19. jamarja parnik ,.Oceana1 Nowi-York via Patrasso-Palermo.
3 marca parnik , Columbia" v Buenos-Aires via Almeria-Las Palmas.
Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksoznimi inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav.
Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trstu, ulloa Molla Plooolo It. 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe.
1
VINKO SKERK
PEKARNA in -SLADČ1ČARNA
TRST, ul. Acquedotto 15, podružnica ul. Miramare 9.
V moji pekarni se vdobi vsaki dan trikrat frišen kruh in se dovaža vsak čas tudi na dom. Dobi se tudi najfinejše moke iz najboljših mlinov biškote in posebno pa specialiteto za čaj. — Dobi se tudi veliko izbero buteljk ruma in vsake vrste čaja ter vse to po najnižji ceni.	Spoštovanjem VINKO SKERK.
onsumna zadrusa II. D 0.
Prodajalne: ulica Bosco 17’ :: Telefon : štev. 23-21. ::
II. ul. Miramare lil, v Škednju.
Čisti dobiček tega Vašega prvega go-spodarskeaa podjetja Je namenjen le Vam in Vaši sveti stvari!	:
je sprejel deputacijo zelo prijazno. Reputacija je pojasnila namestniku razmere v prosti luki in stališče, katero zavzema v tej zadevi narodno delavstvo, da nima prav čisto nič protidrugorodnemu delavstvu, pač pa, da zahteva, da pred vsem da zaslužka domsčim delavcem, potem šele tuicem, ne pa, da bi se domačini prezirali in odrivali ; protežirali pa tujci-neavstrijci. Po dolgi konferenci je na mestnik obljubil, da bo proučil naše zahteve, in je tudi zagctovil deputacijo, da se ugodi vsaj nekaterim točkam našega me-muranduma Obljubil pa je še prav posebej da se bodo zahteve našega delavstva upoštevale v novi luki pri Sv. Andreju.
Socialno-demokratična blamaža.
Strahovit je bil udarec ki so ga doživeli soci alisti s svojim memorandumom v zadevi zboljšanja razmer delavstva v prosti luki. Niti ena točka, da, niti pičica njihovih zahtev se ni upoštevala, pogoreli so prav do tal! Najlepše pa je to, kar sledi ! Ko so uvideli socialisti, da je ves njihov trud zastonj, so se krathomalo polastili memoranduma, ki ga je predložila N. D. O. in s katerim je dosegla vsaj delno zboljšanje neznosnih razmer v prosti luki ! Verujemo, da je zabohlo prav do kosti socialistični kolovodje, ko so morali spoznati, da jih je pu&t la vsa njihova modrost na cedilu, Ao pa pomagati si vsaj znajo. Saj ni drugega treba kakor pet prstov, in memorandum N. D. O. je last prečastite socialne demokracije. Saj pravimo : kdor zna, pa zna in sodrugi v ul. Boschetto so se prav hitro navadili dreti kravo s svedrom !
Za zasluge! V raznih listih smo či-tali sltdečo veleznačilno dogodbico, kateri bi se morda našla kaka podobna tudi med gotovimi ljudmi tudi v Trstu. Bilo pa je takole : V Podmoklih na Čtškem so imeli socialni demokrati zborovauje, katerega se je udeležil tudi socialnodemokratski državni poslanec Reitzner. Temu možaku je neki delavec Moka očital, da je sprejel od zastopnika Ttunove pivovarne v Dečinu denarno darilo za svoje — zasluge ! Sodrug poslanec Reitzner je tožil Moko radi žaljenja časti, a sodišče ie obtožence oprosti o, ker je dokazal resničnost svoje trditve. Reitzner je moral plačati sodne stroške. Kake so bile zasluge sodruga državnega poslanca za pivovarno grofa Thuna, se seveda ne ve. Najbrž ga pivovarna ni plačala zato, da bi b i zahteval zboljšanje delavskih plač.
Veselični odsek N. D. O. ima jutri
(nedelja) ob 3. popoldne jako važno sejo v društvenih prostorih.
Za stavkujoče v Puli. Pri tvrdki Matellich v Puli je izbruhnila stavka. — Stavkujoče delavstvo, ki je učlanjeno v Narodni radnički organizaciji, je silno potrebno podpore. Zato se obračamo tem potem na vse narodno delavstvo in njegove prijatelje, da se spomnijo zlasti ob priliki raznih narodnih prireditev svojih delavcev • sotrpinov. — Zlasti bi priporočali to udeležniknm velikega plesa, ki ga priredi N. D. O. na pustni torek v Narodnem domu. Seveda pa je želeti, da se tudi s cer spominjamo tovarišev v Puli. Tozadevna darila sprejema N. D. O. Izkaz darovalcev priobčimo v »Nar. Delavcu'.
Zeleno-belo rdeča internacijonala se je pokazala v četrtek, dne 3. t. m. v vsej svoji časti in slavi. V svojih društvenih prostorih v ulici Boschetto so naivni socijalisti sklicali shod delavcev iz proste luke v zadevi znanega memoranduma. V razpravi se je oglasil tudi delavec, ki je le za silo lomil italijanščino. Mož je pač govoril, kakor mu je zrastel jezik. In kaj se je zgodilo ! Zasramovali so ga na vse mogoče načine, norčevali so se iz njega njegovi lastni inttrnacijonalni bratci, kričali so mu, da naj rajši molči, ako ne zna italijanski. Ker je pa mož le hotel povedati, kar si je namislil, so ga začeli prerivati in suvat', dokler ni odnehal. Torej ne kruh, ne zaslužek, temveč italijanščina je prvo, kar je treba socialnim demokratom! No, naj le krmijo svoje ljudi z italijansko-narodnim šovinizmom, slovensko delavstvo, kar ga še imajo bo vsaj tem prej uvidelo, da zanj ni mesta' pri zeleno-belo-rdečih internacijonalcih!
Pekarna in slaščičarna
Benedikt Suhar)
TRST, - ulica delHstria št. 12. - TRST
je preskrbljena s kruhom lastnega izdelka ter veliko izbero vsakovrstne moke In mandorlata najbolje vrste. Svež kruh 3-krat na Man.
JPT Postrežba na dom
—Pekarna i sladščičarna —
Josip Pahor - Trst
ulica Madonoma št. 39.
ima na razpolago slav. občinstva 3-krat na dan
svež kruh lastnega Izdelka, vsakovrstno moko, raznovrstne sladščice in Izdeluje najboljše biš-kote. — Sprejema naročila za torte, pince, potice itd., ter postreže na dom. Telefon št. 1190.
Josip Štolfa.
vedere št. 8. izdeluje vsakovrstna mizarska dela
Naročnikom.
Kdor lil še plačal naročnine „Naro(lnega Delavca“ naj stori to čimprej, sicer smo primorani vsem onim, ki so zaostali z naročnino, ustaviti naš list!
UPRAVNI STVO.
Tovariši, Slovenci, podpirajte naš list!
Odgovorni urednik : STEFAN KOS. Lastnica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu.
Tiska: TISKARNA ..EDINOST" v Trstu.
VELIKA IZBIRA
za mo
in otroke. - -
raznovrstnih oblekM ”ike ž"“l"
Bohinec & Po.
Via detle Torri 2 - TRST - Via S. Lazzaro 17 (za cerkvijo sv. Antona nov.)
Za zimo lepe in dobre suknje, kožuhe itd.
— Priznano nizke, stalne cene. —
POZOR! Člani N. D O. dobijo poseben popust.
ni
Podpisani priporoča sl občinstvu in čla nom „N. D. 0 “ svojo
Pekarno, slaščičarno in tov. biškotov
v uliel del Belvedere št. 57. kjer ima na razpolago
ntfT' vedno svež kruh
raznovrstne sladščice in najfinejše likerje. Sprejema tudi naročila za torte, potice pince itd.	Udani
LOVRENC REBULA.
Na novo urejena
: Pehamo Karol Trošt:
TRST, - Čampo S. Giacomo št, 20. - TRST
(nasproti cerkve sv. Jakoba) ima na razpolago vedno svež kruh, vsakovrstne sladščice, čokolado itd., kakor tudi najfinejše likerje.
.TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNICA"
registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Piazza (lella Caserma št. 2, I. n.
(Vhod po glavnih stopnicah).
- TRS P*— V lastni hiši.
TELEFON št. 952.
Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po
wm~ 4V|o **
Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 K. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5°/0—6°/0, na menjice po 6°/0, na zastave po 57j in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru.
Uradne ure : od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt.
Ima najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pušice, s katerimi se najuspešneje navaja štediti svojo deco.
v\w\\\\\\\\:	Poštno-hranilnični račun 8i6’oo4. vs/wjy//y/jw/*.mr/mm
•• Osi Slovenci v slovensko trgovino! **
V. DOBAUSCHEK
TRST, ul. Giosuč Cartlucci 11 (prej ul. Torrente), TRST.
Za zmanjšanje v kratkem času svojo sedanjo veliko zalogo blaga, odločil sem se L .
vse cene zelo znižati, "VI
Obleke za moške in dečke, suknje: Palto, Ulster, Raglan, jopice, zimske jopiče (sac-chettoni), telovnike, hlače, jopice, spodnje hlače, srajce, nogovice, rokovice, čepice itd.
Izgotavljajo se moške obleke po meri od K 28—80 in z dostavljenega lastnega blaga t. j. samo delo K. 16, 18
in 20. Caslna krojačnica.
____ Govori se slovensko. ............
Delniška glavnica
K 10,000.000
Telefon 19-95.
■OSREDNJA BANKA § ČEŠKIH HRANILNIC
Podružnica v Trstu — Piazza del Ponterosso 3.
vloge na knjižice.	Premijene vloge
Q	MENJALNICA. — BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Centrala denarnih
zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/0 bančne obligacije.
Vlog okoli:
K 100,000.000
Naslov za brz.: SPOROBANKA
4J/.%
- JADRANSKA BANKA v TRSTU -
Via della Cassa di Risparmic St. 5 (lastno poslopje).
KUPUJE IN PRODAJA
VKEDNOSTflE PAPIRJE
(RENTE, JBLIGACIdE, ZASTAVNA PISJVtA, PRI d ^RITETE, DELNICE, SREČRE 1. t. d.)
---VALUTE IH DEVIZE

PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH.
fistoijt menic in laso, Mm naročila
SjftFE -t)EPO$ITS
Promese k Vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk.
Menjalnica
4
VLOGE NA KNJIŽICE.
— TEKOČI IN ŽIRO RAČUN — VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA.--------
Uradne ure ; 9 — 12., 2-30 — 5.30. — Brzojavi: . JADRANSKA1 — Tr.t. — Telefon : 1463 in 973.