V Na vasi je bil halo! Možje so bili razposajeno veseli in glasni. Neki radičevski agitator je prišel na žegnanje, ki pa je žal bilo v drugi fari in torej ni prišel na pravo. Zdaj je stal sredi vasi in začel možem ponujati svoj list. Možje so ga jemali, si fajfo in cigaro z njim prižgali in pieostanek v tla noteptali. Šaljivec pa je pokukal vanj in našel — šalo, ki je nad vse šale. Začel se je smejati, tolči po kolenih, vpiti, da so vsi vkup leteli: »Kaj pa je?« Šaljivec pa sp je smejal dalje ter mahal z listom. Konečno je vendar prišel do sape: »Hahaha! Kaj tako smešno-neum- nega pa še nikoli nisem bral. Tukaj notri stoji dobesedno: »Orjunaši so se v političnem oziru naslonili na — klerikalce in od njih uživali vso pod poro.« In nadalje zopet dobesedno: »Sicer je klerikalna stranka zaščitnica nasilne grupe orjunašev, danes na vladi, toda vsejedno zahtevamo, da oblasti tej podzemni družbi zločincev napravijo konec« — No, če sc temu ni smejati, potem pa res ne vem, čemu bi se še!« In šaljivec se fe zopet smejal na vse pretege. Možje so se mu posmihovali. Gospodar pa se je. resno držal. In ko so se možje ozrli nanj, so se zresnili. Tudi šaljivec. Gospodar pa je dejal: »Prijatelji, to je žalostno! Ne smešno! Žalostno za stranko, ki je danos pod kuratelo demokratov in orjunašev, pa s takimi lažmi zakriva pred narodom svojo zvezo s tomi orjunaši, ki jih istočasno napada! Žalostno je za radičevce, ki nirnajo drugega orožja zoper SLS, kakor tako neumno in zlobno laž! Zlobno, pravim! Kdo more reči, da je SLS kdaj ščitila orjunaše! Ali niso ti ravno nas in pristaše SLS napadali? Ali niso orjunaši vdrli v Tiskarno sv. Cirila in razbili stroj, na katerem se tiska naš »Slovenski Gospodar«? In za to »uslugo« seveda je sedaj SLS zaščitnica orjunašev. Sam belcebub bi se ne znal grše zlagati!« »Fuj«, so ogorčeno zaklicali možje in radičevec je že bil za ograjo pri gostilni. »Možje«, je nadaljeval gospodar, »žalostno pa je to dejstvo, da radičevci danes tako lažejo, tudi za nas kmete. S tem so radičevci zopet pokazali, za kako neumne imajo nas kmete in mislijo, da bomo še take oslarije verjeli. Z ljudmi, ki se iz nas tako norčujejo, moramo konečno obračunati. Z listom, ki nas kmete ima s takimi lažmi za norca, moramo tudi enkrat pomesti! Javno povemo, da ga ne trpimo več v svoji sredini! Ako bi kdo v svoji trdovratnosti in zaslepljenosti še zdaj ne izprevidel, kako se radičevski list norčuje iz kmeta, temu ni pomagati. Temu pa je tudi povedati, da dela srarnoto slo venskemu kmetskemu stanu, ker ra dičevska gospoda, ki se sedaj prav bratsko objema z orjunaši, po teh redkih neuvidevnih kmetih še upa na svojo politično moč. Čas je tu, da ravno v take hiše spravimo sedaj-le za zimo »Slov. Gospodarja« na mizo. Bere naj naš list, da ne bo nasedal bedastočam radičevcev in demokratov!« »Bo res treba na vseh koncih in krajih mašiti luknje v demokratski in radičevski pameti, da se ne bode vsa »modrost« iz njih razlila. Kajti take neumne in tudi zlobne gonje zoper našo stvar še tudi jaz nisem doživel, kakor preteklo soboto.« Tako je posegel v besedo načelnik krajevnega šolskega odbora. »No, kaj pa je bilo?« »Kaj? Videli ste v »Slov. Gospodar ju« naslovno sliko »Prve Čitanke«. Ker sem ravno imel v mestu Ptuju opraviti, pa sem stopil v knjigarno, da bi kupil eno za svojega sinčka. Pa kaj mi pomoli na mizo namesto knjige? Liberalen listič iz Maribora. Kaj ta berem! Pravijo, da je pisatelj te knjige — pristaš SLS, da je knjigo založila Tiskarna sv. Cirila, kjer je generalni štab SLS. Ker hoCejo kle- rikalci »zaraditi«, so izdali to knji- go, ki poleg tega še niti moderna ni. To pisanje se mi je zdelo le malo preveč, pa sem vprašal svojega znan ca učitelja, kaj je na stvari. On je pa povedal tole: Knjiga ni moderna, ker še govori tu in tam o Bogu, o ka- terem ni moderno govoriti in o njem ni treba mladini nič praviti! Zaslu- žilo sc bo strašno pri tej knjigi, po- sebno še, ker je za 2 Din ccneja kot druga in je vsaki 10. izvod darovan za revne učence. Spisal jo je profosor Gabriel Majcen, ki je žo enkrat izdal tako knjigo. Spisati pa bi jo moral najmanj kak tak profesor, ki si je vaaj enkrat v življenju 2« vrat pr«r«zal. Tiskati bi jo pa morala tiskarna »Jutra«, pa bi bilo vge dobro!« Možje so zmajevali z glavami, ker si niso mogli predstavljati, kako je kaj takega mogoče. Nadaljeval je go spodar: »Čudno, da je tnožna taka zloba, taka strankarska zagrizenost naših liberalnih šolnikov, da odklanjajo knjigo, ker jo je spisal naš somišljenik in jp je tiskaJa naša tiskarna. Pa, če je njihova zagrizenost taka, vemo, kaj je naša dolžnost!« »Jaz vem, kaj bom storil«, je dejal načelnik šolskega odbora. »Ako pa mislijo ti ljudje prenesti politični boj celo na to polje, tedaj se naj zavedajo, da bodo oni podlegli, a ne mi!« »Tako je«, so mu pritrdili možje. Gospodar pa je končal razgovor: »Možje, na zgledih in dejstvih ste se prepričali, da imamo opraviti z zlobnimi, nas kmete zaničujočimi ljudmi in sovražniki vsakega našega dela in napredka. Njihovi listi so kakor pljunki v naš obraz, v našo lepo vas! Pri njihovih listih jim bomo sedaj, ko prihaja čas agitacije za »Slovenskega Gospodarja«, povrnili milo za drago!« »Bomo«, so zagotovili možje in se razšli . . .