Tzfiaja vsak petek popoldne. Velja z* c^elo leto 10 lir; za pol leta 5 lir;' i za tri mesece 2 liri in 60 stot Posamezna štev. 20 stot. — Uredništvo in uprava Trst, via delle Zudecche štev. 3. Telefon 19-50. — Dopisi naj se pošiljajo na uredništvo. Nefrankirana pisana se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone 80 mm. Finančni oglasi po 1 liro; osmrtnice, zahvale, poslanke in vabila 80 stot.Oglasi trgovcev in obrtnikov po 60 stot. Plača se naprej. Oglase sprejema ins. oddelek „Dela“.
V Trstu, dne 28. maja 1920
DELO
Sami pravite, da ste pametni, pa prenašate, če vas kdo usužnjuje, prenašate, če vas kdo objeda, prenašate, ako vam kdo jemlje, kar ste pridelali, prenašate, ako vas kdo v lice bije. In na vse to pravite, da ste pametni in da niste slabotni.
Sv Pavel.
OLflSIliO SOCIALISTIČNE ZVEZE V JULIJSKI BENEČIJI
Leto I. - Štev* 15.
K. Radek:
■sli do m
kratične države, v kateri je klika velekapitalistov, združenih z agrarci — na čelu katere so stali Hohen-zollemci — vodila usodo nemškega naroda. V onem času je skušal Lassalle napraviti iz delavskega razreda faktor, ki, čeprav ne ,bi bil v sitanu odločevati samostojno o poteiku zgodovine nemškega naroda, bi moral vsajj iztrgati iz rok vladajočih razredov koncesije. V svrho te omejene naloge se je uporabljala komunistična propaganda. Kljub tlačenju v reakcionarni Bismarckovi dobi, je skušal dati .komunizmu čimbolj mogoče nedolžno obliko. Mladi lev, katerega kremplji niso bili tako močni, da bi mu dovolili se boriti zoper nasprotnike in jih premagati, se je moral kot ovčica, vsemu pokoriti. Lassalle si je prizadeval da pokaže komunizem kot gibanje, kojega »ramja o karakteristiki kapitalistične družbe. Srditi j cilji se dado doseči tudi mirnim potom. Potom s p los-
Evolucija socializma od utopije k znanosti.
Ka* je komunizem? Mladi Friderik Engels odgovarja na to vprašanje v neki črtici »Komunističnega Menifesta«, v 1. 1847- tako le
»Komunizem je nauk o pogojih zmage delavskega razreda«. — Na podlagi te trditve, v kateri že tiči pravi duh znanstvenega socijalizma, je stremilo delo Marsa in Engelsa za tem, da dobita v razvoju kapitalističnega razreda razvoj pogojev za zmago delavskega razreda in da vstvarita iz teh pogojev izhodišče komunistične akcije. — S tem je bila udejstve-na evolucija od utopije k znanosti.
Predhodniki Marxa in Engelsa, — to je »utopisti čni socijalisti« — so imeli nedvomno globoka na-
Fourier. ki je to družbo bičal in jo do golega razkrinkal; blagi in ženijalni Saint-Simon, ki je v kratkih besedah in z bliskovito naglostjo orisal celo dobo 5krveške zgodovine; Owen, ka je proniknil z Ijebez-cajo globoko v človeško narav, ter z živo besedo in s spisi pokazal nje odvisnost od gospodarskega razvoja. Vsi ti so s svojimi deli pripomogli k veliki zgradbi znanstvenega socijalizma. Brez njih ne bi fcilo mogoče si misliti delo Karla Marxa. Kljub globoki, pranikajoči kritiki kapitalistične družbe, pa niso mogM predhodniki Marxa dobiti v njej one sile, ki bi bile v stanu jo premagati. Da rešijo človeštvo 90 si morali iznajti nove socijalne sisteme, ki so bili fantastični, neizvršljivi in radi tega že od začetka obsojeni — kot utopije — na smrt. Marx in Eengels sta pokazala, kako prehaja pod vlado kapitalističnega sistema razvoj produktivnih sil vedno bolj v nered in v odvisnost mas ter kako ustvarja ta razvoj močni delavski razred. S tem pa, da se napolnjuje misel in srce delavskega razreda z duhom novega reda, in s tem, da se mu udahne železno vo*Ijo, da se ta uresniči, se ustvarja istočasno tudi podlago socializmu. Marx in Engles sta .pokazala mednarodnemu proletarijatu zgodovinsko potrebo cmage socijalizma. Ona sta mu tudi istočasno pokazala, da pri gotovem stadiju razvoja ne bo prišla ia zmaga sama ob sebi temveč, da se bodo morali neposedujoči in usužnjeni truditi za njo v potu svojega obraza, boriti se neprestano z umom ter se bojevati dan za dnem proti buržuaziji, na vseh poljih družabnega življenja. Povedali so mu tudi, da bodo delavci to zmago končno dosegli v direktnem revo-lucijonarnem boju. v boju razreda proti razredu. Ta končni revolucionaren boj, ki bo prešel naposled v železno diktaturo proletarijata nad drugiini razredi, bo pripeljal delavski razred v obljubljeno deželo: v sodjaiizem.
Nauk Marxov in Engelsov., to je na ^j th>? ""'.h proletarske zmage, nauk komunizn a 'd ju 1 i tni, kakor mogočna granitna ;	<**.• •	'•>" r. *r
časa ni izpreroenil. Prešlo je že 70 let odkar so bili ženijalni mladeniči prosvetljeni od bližajoče se revolucije in so videli jasno pred seboj bodočnost človeštva. To bodočnost človeštva so nam ;o pokazali v nepozabnem »Komunističnem Manifestu«. V teh letih je nastalo v uredbi kapitalistične družbe mnogo izprememb, zlasti glede centralizacije, koja je bila problem Marxa. Ta problem pa se ni razvijal vedno po njegovih, Marxovih načelih.
Kljub temu pa se niso izpremenile najpoglavitnejše črte razvaja in šele danes, v prvi socijalni revoluciji ki jo vidi svet, nam je dano umevati popolnoma nauk komunizma.
Prva socijalistična revolucija in njena neizogibna (potreba, nam pričajo o logičnosti prorokovalne sile naših učiteljev. Komunizem je nauk revolucije in zatoraj ga je mogoče razumeti v vsej njegovi globokosti, edinole v periijodi revolucije same. Iz tega sledi, da je bilo v mirni, predrevolucijcnarni razvojni perijodi le nekaj globokomislečih oseb, ki so bile v stanu razumeti komunistični nauk vsestransko in natančno tako, kakor se je porodil tekom revolucijonarne peri-jode porajajočega se kapitalizma v mislih sinov tega burnega in vspodbujevalnega časa: v mislih Karla Marsa in Friderika Engelsa.
V dobi mirne razvojne dobe so se primešali temu na-uku raznovrstni nekomunistični pojmi in so na ta način nastali ped imenom socijalno-demckratskih poimov, raznovrstni nadomestki .komunizma, ki jih mora sedaj delavski razred odstraniti, ako hoče biti kos svoji nalogi. Baš falzificirani in potvorjeni komunizem ovira evropskemu delavstvu umevanje ruske revolucije in ovira temu delavstvu, da bi jej sledilo. Ako hočemo toraj, da se proletariat osamosvoji, moramo rešiti najprej oni problem sedanjega časa, ki narekuje, da-se mora izločiti od komunizma vse kar .je v njem nečistega. Do tega se lahko pride, ako spoznavamo potem objektivne zgodovine razvoj posameznih falzifikacij komunizma, ako se učimo spoznavati tereD, na katerem so te falzifikacije zrasle.
Falziiikacija komunizma
Marxov nauk, katerega prvi obris se je pojavil v desetletju od l. 1850. do l. 1860., se je razširil med najširše sloje ljudstva šele v desetletju od 1880. do 1890. leta. Ko se je v dobi od 1860. do 1870. leta za-pričelo nemško delavsko gibanje in sicer ped vodstvom Ferdinanda Lassalla, ni bil tedaj znan delavstvu noben Marxov spis*), Komunistične ideje so postale njemu dostopne šele potom malih vzpodbu-je vatnih brošuric Lassalla, v .katerih pa .je bil Marxov nauk precej zavit, če že ne popolnoma falzificiran. Ferdinand Lassalle je skušal pričeti z delavskim gibanjem v dobi, v kateri je utrdil proč vit kapitalizma protirevolucionarne sile v vsej Evropi. Kapitalistični procvit pa je dajal prctirevolucijonarnim silam možnost, da rešijo velike .probleme tedanjega časa, ki so bili na dnevnem red.u.
V Nemčiji je skušal ruralizem (junkerstvo) skupno z buržuazHjo rešiti važno vprašanje o ustanovitvi enotne kapitalistične države. Sile. ki so skušale usta-noVti v Mu 1848, revoluci.;onarnijn potom nemško
so sc fak.*	To,
Itar niso bile v stanu ustvariti te sile, — namreč kapitalistično državo kot organ nemške burzoazi,e -sta vstvarila buržuazija in ruralizem. Ta dva razred* sta svojo nalogo izvršila s tem, da sta dvignila, rcakcijcsnamo stavbo združene kapitalisticno-biro-
*i Betel pripoveduje v svojih spominih, da je bil „Ko ’.......... —	jf l•» ----- -	generaciji, ki se je po
ne volilne pravice naj bi delavci pridobili moč v državi, da bi potem z njeno pomočjo dosegli organizacijo produktivnih zadrug, ki bi morale izpremeniti polagoma kapitalistično družbo v socijalistično. Ta propaganda je porodila v delavskih vrstah pravcato oboževanje državne misli, ne oziraje se na to, jeli država v rokah kapitalizma, ali pa v onih zmagovitega delavskega razreda. V kolikor se je to pojmovanje nanašalo na razmerje napram Bismarckovi vladi, ije bilo postavljeno pred trdo izkušnjo v po-četku dobe nečloveških preganjanj nemškega delavskega gibanja v 1878.-1890. letih. V tej perijodi so povzročila grozovita preganjanja in izzivanja tedanje vlade v predstraži delavskega gibanja veliko sovraštvo proti kapitalistični vladi. In ravno to je porajalo .upanje, da se bo ta država kmalu zrušila pod uda/rci socijalne revolucije. To razpoloženje duha delavskega razreda je .bilo še bolj podkrepljeno >po dol-gotrajajooi krizi, ki je težila nad Evropo od 1880. do 1890. leta. To pa ni bilo nič drugega, nego prekinje-nje procesa .reformističnega potvarjanja komunizma, ki se je vršilo po ustanovitvi evropskih kapitalističnih držav v dobi od 1870. do 1880. leta. Koj na to, ko si je delavsko gibanje nekoliko opomoglo od udarcev in se nekoliko okrepilo ter so izginile najbolj brutalne forme kapitalističnega zatiranja, se je proces potvarjanja komunizma zelo razširil po vseh deželah. K temu je še pripomogel hitri ekonomični razvoj in procvit kapitala, ki se je v zadnjem desetletju prošlega stoletja razširil povsod, posebno pa na polju elektrike in kovinarske industrije. Vsled razvoja .ameriškega .poljedelstva —v dobi od 1880. do 1890. leta, — sc se znižale cene žita in tedaj so se začele višati mezde vsled dobičkonosne trgovine. Predstraža delavskega razreda, takozvana »delavska aristokracija«, je kar .poskakovala od veselja. Na ta nafrim so bile vlade prisiljene odnehati s .persetkuci-jami, it er so pričele obljuibovati reforme. Delavci so po vsod dosegli zastopstva v parlamentih. Delavstvo pa je prejemalo dobre plače, in zato se je v njem vko-reninilo mnenje, daje revolucija faza, ki jo je že prekoračila buržuazna evolucija in, da bo delavski razred prisilil buržuazijo dajati vedno nove koncesije, ki bodo končno preobrazile buržuazno gospodarstvo tako, da bo odgovarjalo interesom delavskega razreda. To razpoloženje duhov je dobilo svoj izraz najprej v oportunističnem parlamentarnem delovanju, v politiki onih delavskih voditeljev-parlamentarcev, ki so upali ,povzdigniti stanje delavskega razreda, ne da bi ibiK s tem oškodovani interesi buržuazije, nadalje z omejevanjem njihovih zahtev in odnehanjem z revolucijonarno propagando. Teoretično je ta tendenca prišla do izraza v naukih reformizma ali revizionizma, ki so ga skovali Edvard Bernstein v Nemčiji; Jaures na Francoskem; Treves in Turati v Italiji.
Ako hočemo izraziti nauke reformizma z eno samo formulo, obstoji ta formula v tem, da je reformizem ali revizijonizem poskus, ki hoče dokazati, da kapitalistična .evolucija ne poostruje konfliktov med buržuazijo in proletarijatom, temveč da jih ublažuje. Za svojo emancipacijo pa, da mora ubrati proletarijat pot sodelovanja z inteligentnimi sloji buržuazije in da se ne sme .posluževati revolucije.
Reformizem je zanikava! možnost socialistične revolucije in jo ije nadomestil z reformistično soci-jalno evolucijo. Reformizem je bil in je še protirevo-lucijonarni nauk. Ta je skušal in skuša še danes predstavljati misel o revoluciji delavskega razreda kot otročjo slaboumnost v delavskem gibanju. Ta tendenca je našla najjasnejši izraz v člankih o diktatur: proletarijata, ki jih je priobčil Bernsteinov učenec Edrvard David v 1. 1903. v reviji »Socijalistische-Mo-natschefte«, to je, v glavnem organu mednarodnega reformizma. Ne revolucija, temveč parlamentarna akcija, .korporativna in zadružniška gibanja, je ono sredstvo, katero je reformizem priporočal in priporoča popolnoma odveč še danes delavskemu razredu.
(Dalje prihodnjič.)
Gospodarski položaj na Ruskem vedno Boljši.
Polagoma prihajajo v Evropo tudi časopisi iz Rus;ie. Iz teh je razvidno, da je gospoda: ski položaj te sovjetske dežele vedno boljši kljub novi vojni, ki jo mora voditi ljudstvo proti Poljakom. Seveda bi bilo znatno bolje, ako bi se smelo to ljudstvo mirno razvijati in si ustvariti polagoma vse pogoje novega življenja. Toda na Ruskem šo se že privadili ognjusnemu postopanju evropskega meščanstva, ki meri na te, da izstrada radi svojih kapitalističnih profitov cel svet.
Jemljemo iz ruskih* listov sledeče uprav zanimive podatke.
Število strojev za rabo v rudnikih premoga se je več nego podvojilo. Izdelovanje jekla v Petrograjskih tovarnah je dalo najboljše sadove. Delo za vzpostavitev železniškega prometa je v najlepšem tiru. V zadnjih tednih so tovarne izdelale vse tozadevno in preračunano blago. Poleg tega pa še 463 vozov več nego je bilo preračunano. Železniška uprava je radi tega čestitala delavcem. Vse trdo vinsko brodovje na Volgi je bilo že popravljeno v zadnjih tednih. To dejstvo je velike važnosti.
Toda tudi v Sibiriji gre z delom lepo naprej. Iz železniških tovarn v Omsku je prišlo ven izdelanih 1704 strojev in 2744 vozov (va gonov.
To industrijelno življenje Rusije je, tako se zdi, nadležno ententi radi česar napoveduje ruskemu proletarijatu vedno nove vojne. Ententa misli, da bo tako kaj dosegla. Toda vse je zaenkrat in za vedno zaman. Z Rusijo je danes ves proletarijat.
Italijanska socijalistična misija odpotovala na Rusko.
Dne 20. t. m. je odpotovala iz Milana v Moskvo italijanska socijalistična misija, sestoječa iz zastopnikov vodstva socijalistične stranke, parlamentarnih zastopnikov, iz zastopnikov splošne delavske zveze in konsumnih zadrug. Med zastopniki sta tudi so-druga Serrati in Bombacci. Tej naši misiji želimo najboljši uspeh in da nam ob enem prinese iz Moskve bodrilo in voljo za nadaljne boje.
Sze^sfi v Itaiiji.
Povodom nacionalistične proslave petletnice napovedi vojne Avstriji od strani Italije, je prišlo v mnogih italijanskih mestih do izgredov bodisi med nacionalci in socialisti, bodisi med nacionalci in kraljevo gardo. V Rimu so ubili nacionalci 5 belih gard in trije civilisti so tudi umrli vsled ran.
Reakcija torej žre svoje sinove.
Buržuazija ima še vedno nekaj podrepnikov.
Novo ministerstvo v Italiji.
Novo ministrstvov Italiji je sestavil zopet Nitti. In sicer skupaj s klerikalci in liberalci. Buržuazija se je združila proti delavstvu. Pa naj bo. Smo pač radovedni kaj bodo naredili. Socialistična poslanci so napovedali tudi tej novi vladi boj do skrajnosti. In tako je prav.
Reakcija v Jugoslaviji.
Nova jugoslovanska vlada nadaljuje delo bivše klerikalne vlade s tem, da razpušča vse občinske svete v katerih so imeli komunisti večino ali pa razveljavlja komunistične mandate.
Oj, ti srečna »osvobeje-aa domovina«.
Izid občinskih volitev na Hrvatskem in Slavoniji.
Na podlagi uradnih pcdatlkov j® uspeh občinskih volitev v Hrvatslki in Slavoniji sledeči:	Parlamen-
tarna zaednica 1335 mandatov, demekratsko-socijaiistični blok 769 mandatov, neopredeljeni 904 mandate, Radičeva seljačka stranka 592, pravaši (frankovci) 62, komunisti 436, republikanci 6, sionisti 5, nanedni delavci 27, srbska ratarsika zadruga 2, obrtniki 9, Nemci 6, uradniki en mandat. V parlamentarni zaednici so dobili: Hrvatska zaednica 781, ljudska stranka 286, radikalci 268. V demokratsko socijalističnem bloku so dclbili: Demokrati 613, so-cijalisti pa 156 mandatov. Ožje volitve se morajo vršiti še za 96 mandatov.
Nič vojakov in nic orožja proti Rusiji.
Solidarnost proletarijata v Italiji z ruskimi proletarci.
Dne 21. t. m. so se zbrali v Milanu na povabilo železničarske organizacije, zastopniki vseh proletarskih organizacij in vseh onih delavskih strank, ki so sprejele načelo sovjetov. In sicer so bili navzoči: Benazzi, Cicognani, Caudi in Pasetti za organizacijo (sindakat) želeaničarjev; Gaetani kot zastopnik splošne delavske Zveze; Borgiu, D'Andrea, Soriani in Scarpini za italijansko sindikalno zvezo; Giulietti Dom. za zvezo pomorskih delavcev; Gennari in Bel-lone za vodstvo socijalistične stranke; Cinti, Seni-agllieri in Špinači za komunistično-anarhistično udnu-ženje; Serrati je zastopal list »Avanti«; Malatesta in D’Alioni sta zastopala anarhistični dnevnik, ki izhaja v Milanu »Umanita nuova«. Seja, ki ji je predsedoval sodrug Soriani je trajala nad 4 ure. Namen seje je bil, da se vsi imenovani proletarski organizmi dogovore glede načina, po katerem naj bi se preprečilo odpošiljanj? in izdeiLovanje orožja in drugih vojnih sredstev za države, ki se nahajajo v vojnem stanju z Rusijo. Govorili so vsi navzoči in je sklenila seja končno sledeče:
»Sestanek zastopnikov igcriimenovanih organizmov odobrava nastop železničarjev, pomorščakov in vseh onih organiziran, delavcev, ki so odrekli svojo pomoč reakciji s tem, da so preprečili odhod vojnega materijah, ki je bil namenjen za boj proti Rusiji in smatra sestanek, da je nujno potrebno intensificirati proletarsko akcijo v bran ruske socijalistične republike in v korist mednarodnega revolucionarnega gibanja in sicer:
1. potom propagande med prizadetimi množicami in z drugimi sredstvi, kr.tere bodo imenovani organizmi pripravili, da se prde potom njih najprej do kontrole in, da se pozneje prepreči izdelovanje vojnega materijala v tovarnah, koje je ‘raba transformirati v korist proletarske civilizacije;
2. s tem. da vsi transportni delavci in njim sorodne kategorije delavcev preprečijo, dogovorno s proletarskimi organizmi, da bi tak vojni materija! odpotoval za boj proti Rusiji;
3. da se zagotovi solidarnost 'Asega proletarijiata v boju proti reakciji.
• • *
Enako ‘kakor v Italiji nastopajo delavci tudi drugod zato, dla ne bi dobile države, ki so v boju proti Rusiji, nobenih vojnih sredstev na razpolago. Tako hočejo stavkati delavci na Dunaju in delavci na Nemškem. Angleški pomorščaki in pristaniščni delavci so kar kategorično iz a j vili, da noben parnik ne bo odpctcval z orožjem proti Rusiiji. *
Delavske vrste se združujejo v zavedni nalogi. Braniti morajo proletarsko revolucijo in njene uspehe. To bodo storili vsekakor in z vsemi sredstvi.
Slovenske delavce vabimo tem potom, da se ravnajo po imenovanih sklepih in naj korakajo roka v roki z revolucijoniarnim proletarijatom celega sveta.
Pisma iz Jugoslavije
(Dopis iz Ljubljane.)
Zemlja in svoboda v nevarnosti.
munisti&ii manifest* nepoznan
6eia (ribat v des tlenju od 1870. do 1880. leta Iz druzih ▼iror m*nio, je šele Engel-onov spis -Duliringova trin4onnacija znanosti", objavljen v letu ISiO., zarno-gol napraviti deiavš vu dostopen marxizem, kot enotfci uvetovnsga. nazirunja.
IZ SOVJETSKE RUSIJE
Evropska meščanska demokracija je prisilila ruski proletarijat, da mora nadaljevati, v svojo obrambo, vojno proti svojim meščanskim sovražnikom. Mislila si je meščanska demokracija, da bo utrudila ruski proletarijat. Pa ji ni šlo po olju.
Iz vseh ruskih bojišč prihajajo vsak dan vesti o ruskih zmagah. Poljaki so tepeni in so si zaželeli miru. Boljševiške čete so zavzele Kijev in danes vemo, da je v Ukrajini uspostavljena skoro povsod sovjetska vlada.
Na kaspiški strani so dosegli boljševiki svoj cilj. Prišli so do kaspiškega morja in zajeli vse Deniki-nove ladje. Komunisti napredujejo povsod in to ije naše veselje. Saj so zmage boljševikov naše zmage Iz Londona je prišla še nepotnjena vest, da so zasedli boljševiki tudi Lvov. Ako je to res, tedaj je odklenkalo poljski šlahti za vedno.
In odklenkalo bo njej in drugim šlahtam.
V London je prispel delegat ruske sovjetske vlade, da obnovi trgovinske vezi z Rusijo.
Mir med Rusijo in Georgijo.
Med Rusijo in Georgijo je bil sklenjen mir. L;sti iz Tiflisa, iz glavnega mesta Georgije, po ročajo, da je bilo ljudstvo zelo navdušeno radi sklepa miru. Ko^ ko se je zvedelo ?a to vest, je zavzelo rr.esto prrzn;čen značaj. Člani vlad:' so bili navdušeno pozdravljeni in množica je pela ruske komunistične pesmi.
Znamenje časa.
Beda> stavke in nemiri na
Tudi Španija se nahaja v veliki gospodarski krizi. Njen denar je v .tujini vreden sicer še vedno kakor italijanska lira. Vendar se vrše doma neprenehoma stavke za stavko, ki končujejo premnogokrat v pouličnih demonstracijah in nemirih. Kakor povsod so tudi tam cene živilom višje od delavskih in uradniških mezd. Zlasti nekatero blago je doseglo cene tako visoke, da jih delavski žepi ne zmorejo pri najboljši volji. Zlasti pa še' primanjkuje ži ta in moke, kar mora Španija že od nekdaj uvažati od zunaj. Ljudstvo dobiva vsa živila na izkaznice in odmerki so zelo majhn'. Tako majhni, da ne zadoščajo niti za človeka brez apetita. Zlasti so odmerkji premajhni za delavstvo, ki ni v stanu, da bi lačno delalo.
Radi tega in še drugih težkoč, prihajajo od vsepovsod vesti, ki govore o stavkah in nemirih.
V Valenciji je prišlo do izgredov, ker je bil kruh, ki ga je dobilo ljudstvo tako slab, da ga ni bilo mogoče zauživati. Prebivalci so uprizorili veliko protestno demonstracijo, udrli so v pekarne in druge trgovine, ter odnesli kar je bilo sploh mogoče.
Zvečer je izdal prefekt manifest, v katerem je naznanjal prihod živil.
Prej pa teh živil ni bilo od nikoder. Slaba je pač ona politika, ki čaka, da je ljudstvo do mozga izstradano preden se mu da kar mu gre.
Med demonstranti in žandarji je prišlo do spopada, vsled česar je bilo nekaj delavcev umorjenih.
V Cartageni je prišlo do demonstracij samo radi tega, ker je podražila oblast kruh. Demonstracije So uprizorile ženske. Tudi tu so udrli demonstrantje v trgovine in v skladišča. Nastopila je kraljeva garda in ubila, kakor po pragmatiki, nekaj oseb. Mnogo oseb je ranjenih.
V Šivilji manjka kruh že tri dni in vse pekarne so zaprte, ker nimajo kaj peči. Ljudstvo hodi kupovat kruh na kmete, kilometre daleč ven iz mesta. Seveda mora kruh drago plačati. Komisija cbčinarjev se je podala v Madrid, da protestira pri vladi.
Demonstracije in spopadi med demonstranti in kraljevo gardo so se vršili tudi v drugih španskih mestih, kakor n. pr. v Sargozzi, v Salamanki, Lo-gronji, Alikanti, Hueski Malagi, Badajecu in drugod.
Sedaj pa preidemo k stavkam. V Asturjah stavkajo rudniški delavci že več tednov. Stavkujoči so brez sredstev. Podpira jih le (in to je pač naravno) organizirano delavstvo. Delavci zahtevajo pofceljške na plači in druge priboljške. Poleg tega stavkajo še krojači v Radojozzi, mornarji v Ferroi in drugod. Pričakovati je na Španskem splošne stavke.
Vcjna ni prizanesla niti nevtralcem.
In kdo ne bi blagoslovil vojne?
Vlada črne reakcije je padla; njeno postopanje za časa železničarske c.taivke ji je zadalo poslednji sunek. Tri mesece je gospodarila po Jugoslaviji,'tri mesece povečevala anarhijo in ugonobljevala že itak podrto nar-cdno gospodarstvo, ki ga je zapustila njena predhodnica. Leto dni »delovanja «takozvanega narod nega predstavništva je popolnoma opravičilo sodbo in sklep lanskega velikonočnega kongresa naše stranke, da to »narodno« predstavništvo ni za delo, ne odgovarja ljudskim interesom in potrebam in da ga mora naša stranka bojkotirati. Celih 15 mesecev niso sklenili niti enega važnejšega zakona. V 10 mesecih so ostala odprta, nerešena, a deloma pozablje na vsa pereča vprašanja — konstituante, ustave, osnovnih zakonov, izjednačenje zakonov, agrarna reforma, socijalna zakonodaja itd.
Še več! One reformistične zakonske predloge in odredbe predhodne demokratske in socialnodemokratske vlade, četudi so bile samo senca in karika tura modeme buržuazne demokracije, je črna re-akcijonama vlada tri mesece teptala, sistematično ugonabljala in smešila.
Posledice takega vladanja in gospodarjenja so postale še neznosnejše za delavno ljudstvo. Draginja se je podvojila in izziva odkrite nemire med delavstvom in kmeti. Besna izvozna špekulacija je spraivila onstran meja veliko več pridelkov, nego to dovoljuje naša gospodarska bilanca. Izvažalo se ni tega, česar ima dežela odveč in uvažalo se ni nujno potrebnih predmetov — temveč, kar je prinašalo'največ dobička lakomnim izvoznikom-verižni-kom. Vsled tega so se silno podražila živila — če tudi jih imamo v izobilju — in pa najnujnejše potrebščine: obleka, obutev itd.
Draginja je zadeva, ki tlači samo revne sloje — bogataši žanjejo v njej ogromne dobičke; z vse večjo silo in naglico vali buržuazija težko breme vojnih posledic na rame delavnega ljudstva.
Vse to je izpodmaknilo opolzka tla črni reakcionarni vladi in ona je demisijonirala. Čutila se je preslabo, zadržati pritisk nezadovoljnega delavnega ljudstva in je poklicala na pomoč demokratski blok. — zastopnika kapitala. Med njima se je sestavila nova vlada, kjer so zastopane vse meščanske stranke, ki zastopajo koristi veleposestnikov zemlje in kapitala.
Boj, ki se je vršil med:	reakcijonarnim	blokom
Protič-Koroščeve vlade .in demokratsko socijalno-patrijotično Davidovič-Koračevo, je bil boj za to, kdo bo vladal nad 4 milijone hektarjev makedonske in bosanske veleposestniške in cerkvene zemlje. Prvi zahtevajo, da to zemljo bdržijo v rokah fevdalci, veleposestniki in pravoslavni, mohamedanski in katoliški duhovni, drugi pa bi hoteli, da potom odkupa dobijo to zemljo v roke banke. (Niti eden niti drugi ni mislil na to, da se da to zemljo v roke
malih kmetov in najemnikov, ki obdelujejo v potu svojega obraza teh 4,000.000 hektarjev zemlje).
Ta boj se je danes končal in oba bloka sta se združila v koncentracijsko vlado, pod kakšnimi pogoji in ustopki, ne vemo. Ali vse kaže, da so se pogodili v sledečih vprašanjih:	agrarno vprašanje
bedo rešili tako, da bo en del veleposestniške zemlje, približno dva 'in pol milijona hektarjev ostal veleposestnikom, drugi del pa (makedonske in bo-saiKika čifluke") bo dobil v obliki odškodnine, .ki jo bo moral plačevati potom bank bosanski in makedonski kmet — v roke bančni kapital. Delavska zakonodaja bo rešena po Koroščevih metodah. To odseva iz točke, ki govori o delavskem, vprašanju. Kakšne ®o te metode, je proletarijatu še preveč dobro znano. Stavke, ki so po zakonu dovoljena sredstva delavcev in ki so utemeljene v osnovni človeški pravici, da delavec dela pod pogoji, ki si jih sam postavlja, bodo dušili s silo.
Na dveh točkah sta se sporazumela veleposestvo in kapital: kmetom iztrgati zemljo, ki jo obdelujejo in delavcem vzeti svobodo dela. Tako so se združili veleposestniki zemlje in kapitala v enotno fronto.
Enotni fronti veleposestnikov in kapitalistov mora odgovoriti enotna fronta delavcev in malih kmetov enotna fronta proletarijata. Samo v tesni zvezi vsega delavnega ljudstva —. delavcem, kmetov, .kaif-žarjev, hlapcev — bo mogoče priboriti zemljo tistemu, ki jo obdeluje, bo mogoče osvoboditi delavce od izkoriščevanja kapitalistov.
Zavedni delavci cele države so se že ujedinili v enotne močne strokovne in politične organizacije, ki štejejo četrt milijona — zavednih članov.
Kmetje, kajžarji, hlapci! Organizirajte se politično v naši socijalistični delavski stranki Jugoslavije (komunistov), a strokovno v »Delavsko-kmečki zvezi«.	--‘-'i	~
Edino te dve organizaciji zf>s:.op*ta v resnici vale koristi, edino one zahtevajo, -da se takoj razpišejo volitve v konstituanto potoan splošne, tajne, direktne in proporcionalne volilne pravice za moške in ženske.
Da se takoj vzame vsa zemlja brez odškodnine veleposestnikom in da kmetom, najemnikom in hiap-yem v obdelovanje.
Da se zadružništvo centralizira in prevzame ob-skrbovanje dežele z vsemi potrebščinami namesto današnjih verižnikov in oderuhov.
Da popdnoma sami odločujete v svojih lokalnih zadevah potom delavsko-kme&kih sovjetov.
Na obrambo zemlje in svobode v en tabor z delavstvom! ;
» ft •	^	«
Socijalistična delavska stranka v Jugoslaviji (Komunisti) je izdala na delavstvo poseben proglas v katerem se delavstvo pezi vij e naj bo mirno, naj ec obupa in naj se pripravlja. Se’ so na svetu ljudje, ki se ne boje klerikakto-liberaine reakcijc. Glede obupa se mora odkrito povedati, da ga med tukajšnjimi delavci ni. Danes so delavci bolj navdušeni za komunizem kakor kedaj peprej. Kdor je sejal točo, bo gotovo žel vihar. Sicer pa saj ve^ic s fcfcCi se boriti slovensko delavstvo. Prej so bili vsi klerikalci in vsi liberalci velikanski avstrijakantji. Prej so molili v cerkvah boga zato, da bi zmagalo avstrijsko orožje ali so z balkonov opozarjali slovenske fante naj se bore junaško proti srbskemu sovragu. Danes so ti ljudje strebri jugoslovenske reakcije.
Sodrugi, ki so bili zaprti so vsi kpuščeni na svobode. Golouh, Lemež, brata Žo:ga in kar je bilo železničarjev in rudarjev. Baje niso mogli dokazati nobenemu ničesar. Sodrug Gustinčič, ki naj bi bil r.aivečji krivec, je dobil celo potni list za Trst.
Kje bo neki končala ona smrdljiva klerikalno-liberalna in nacijonalna ovaduška stavba.
Naj bo za danes dovolj. Naše delavstvo se ie pridno organizira in bo morda kaj kmalu pokazalo mogotcem zobe, da jih bo strah.
Iskren komunističen pozdrav.
IZ STRANKE
Komunistiens posojilo
Vsled sklopa strankinega sveta v Milanu je izdalo vodstvo naše socialistične stranke v- Italiji proglas v katerem se poživlja delavstvo, da podpise komunistično posojilo.
Strankin svet v Milanu je naložul strankinemu vodstvu velike in težke naloge. Potrebno je razširiti komunistično propagando povsod. Potrebno je, da uresniči ono vez .med vsemi deli stranke, ki ste potrebno je, da se izved© ono organizacijo in, da se uresniči ono vez med vsemi deli stranke ki ste potrebni ako hočemo biti kos težavni nalogi, ki nam jo je naložila zgodovina in, ki nam jo je naložil proletarijat.
Posebno je potrebno, da se izvede najintenzivnejšo agitacijo komunističnih načel v južni Italiji, ki \e že zelo zaostala ifi od kode? zajema buržuazna reakcija svojo kraljevo gardo in sv-oje karabinjerje.
Vse to in vse drugo kar se mora še izvršiti, se bo lahko izvršilo le ako bo imela stranka na razpolago ona gmotna sredstva s katerimi naj bi se tako akcijo podprlo.
Naša stranka ne dobiva od nikoder nobene pomoči in nima na razpolago nobenih reptilnih fondov iz katerih naj bi zajemala. Proletarijat mora skrbeti sam, da da svojii stranki na razpolago vsa potrebna sredstvi. To je sveta dolžnost proletarijata, ki jo mora izvršiti.
V trenotku, ko se obrača stranka do delavstva s pozivom na.j podpiše komunistično posojilo je .potrebno povedati, da nima strankino vodstvo namena doseči le neko gotovo večjo ali manjšo svoto. Posojilo ostane odprto vedno in bo, seveda, vspeh strankine akcije tem večji, čim večjo svoto bo doseglo to naše komunistično posojilo.
Zato poživljamo tudi naše slovenske in hrvatske delavce in sodruge naj pridno podpišejo to komunistično posojilo in naj tako dokažejo, da umevajo svoje dolžnosti in dolžnosti, ki jih nalaga proletarijatu novi čas.
Delež komunističnega posojila znaša 25 lir in se ga more izplačati tudi v mesečnih ali tedenskih obrokih. Posojilo se naj sprejema v vseh naših strankinih- skupinah in organizacijah. Posojilo naj podpišejo tudi naše organizacije. Za vsak delež od 25 lir se dobi lepo v umetniški obliki izdelano potrdilo.
Tajništvo deželne zveze za Julijsko Benečijo bo c izdalo potrdila za mesečne ali tedenske obroke.
Vsak delavec mora storiti svojo dolžnost, vsi morajo agitirati in delati na to, da doseže naše komunistično posojilo največji vspeh.
O ustanovitvi sovjetov v Italiji.
{Dalje.)
c‘lfek^v' »ai se po njih ravna strankino Vodstvo pni ustanavljanju sovjetov, so, ne da bi se spuščali v podrobnosti ali v docela izpolnjene načrte, določene v naslednjih točkah:
- /.	I.	‘
a) Mestni sovjet.
Volilci. — Pravico do glasovanja pri volitvah ddegatov v sovjete imajo vsi oni, ki so nad 18 let stari — brez razlike 'spola in narodnosti — ki se žive od svojega, družbi koristnega dela. Radi tega •torej se smejo udeležiti volitev v sovjete delavci, tehniki in uradniki vsakršne tovarne, vsakršne tvrdke ali vsakršnega ijavnega ali privatnega obrata; kmetovalci (tudi oni kmetovalci mali posestniki, ki obdelujejo sami svoje polje); člani delavskih družin, ‘«ci so uposleni v domačih opravkih; neprostovoljni brezposelni delavci in pohabljenci.
(Nimajo pa pravice do glasovanja v sovjete: oni, ikn 'zrablj.a;*o tu;e delo v svoje koristi in v svoje d<o-’ bičke ali pa, ki žive od dohodkov industrijelnih obratov ali od dohodkov zemljiške posesti; trgovci in ^posredovalci; umobolne osebe in osebe, kii so pod vamuštvom; oni, ki so kaznovani radi sramotnih zločinov ali radi činov izvršenih v dobičkonosne name me. (Ti bodo smeli glasovati le po rehabilitaciji); vsi oni o katerih je znano, da niso vredni da bi sodelo vali pri upravi javne oblasti,, ali pa služijo kot kru murji ali na drug način kot podkupljivo orodje ka pitalizma.
Izvoljenci. — Izvoljeni sinejo biti vsi vc4alci, ki so Člani ene politične ali gospodarske (strokovne) organizacije, ki deluje na podlagi razrednega boja in je sprejela sovjetsko načelo.
Volilna navodila. — 'Volitve delegatov v sovjet se bodo izvršile vsikdar ‘kadar bo mogoče, na mestu dela jemajoč ;po možnosti v poštev kot »podlago tovarno ali obrat.
V tovarnah in obratih kjer je uslužbenih od 50 do 100 delavcev, izvole delavci enega delegata.
V večjih tovarnah bo tvorilo vsakih 100 delavcev |po možnosti združenih po delu) eno volilno skupino. Vsaka izmed takih skupin bo izvolila po enega -de legata.
Ono tovarne in oni obrati, ki imajo manij nego 50 delavcev, bodo združene v posebne volilne skupine.
Za delavce v malih obratih in delavnicah, za delavce, k; delajo na domu, za brezposelne in pohabljence, »e bo dioločilo volilne skupine jemajoč v poštev bodisi okraj bodisi delovne kategorije.
Na enak način, toda separatno, bodo volili tehniki in uradni']#i.
Kmečki delavci, ki prebivajo v občini v kateri bo Ustanovljen mestn sovjet, smejo (izvoliti v sovjet po enega delegata za vsakih 100 delavcev ali za vsakih 50 družin, kakor je pač razlika v kmetijski konduk-ciji in v smrslu določb glede sovjetov na deželi.
■Vollce ali družine se bo razgrupiralo (združilo) po vaseh, vaških oddelkih ali po kmetskih stanovanjih, ki so raztreseni po polju dotične občine.
Volilni odbori: Stranke in organizacije, ki imajo pravico, da popijejo v sovjet poleg svojih izvoljenih Se gotovo število pridjanih delegatov, bodo sestavile volilni odbor, v kojega bo poslala vsaka stranka najmanj dva delegata in vsekakor enako števito delegatov.
Volilni odbor ima nalogo, da sestavi volilne liste (jemaječ v poštev izjave onih, ki imajo in ki hočejo izvrševati svojo volilno1 pravico); .da združi in raz-grupira manjše delavnice in obrate, da sestavi okrožne in delavske volilne skupine ter da neguje m predseduje vsemu volilnemu aktu.’
Volilci prizivi: — Na svoji prvfi seji bo izvolil sovjet iz svoje srede komisijo za pregledovanje mandatov, katera bo mela tudi nalogo, da razsodi v prvi instanci prizive glede na pravilnost volitev. .Prizivi f1®?0 biti vloženi vsaj po dveh članih vojilnega odbora, sli pa po osrednjem sovjetskem V. O. (volH-nem odboru) ali pa po V. O. vsake sekolje. Vsak voli le c sme prizvati pri sekciji, kateri spada njegov delegat.
V drugi -nštanci je dovoljen priziv na plenarno Skupščino .mestnega sovjeta. Z ustanovitvijo višjih sovjetsk h organizmov se bo uredilo tudi nadaljno postopanje glede eventuelnčh prizivov.
Dodeljeni člani: V vsako sekcijo sovjeta bodo imele podati stranke in organizacije, ki slone na sta-llsou razrednega boja in sprejmejo sovjetsko-načelo, poleg izvoljenih delegatov še dodatne člane, ki jih bodo imenovale direktno stranke in organizacije same. Taki členi bodo imeli enake pravice kakor izvoljeni delegatje in se jih' bo smelo izvoliti tudi v izvrsevalne odbore osrednjih, sovjetov in sovjetskih sekcrij. iV.hcvo števiLo pa ne sme prekoračiti 20 odstotkov izvoljenih delegatov in bo razdeljeno tako:
15 odstotkov bedo imenovale stranke prporcio-oeteo po štev ilu delegatov izvoljenih iz list, ki so jih stranke predlagale in 5 odstotkov bodo imenovale organizacije prcpcrcirnelno po številu njihovih izvoljenih delegatov ali izvoljenih iz liste predlagane po strankah s katerimi so organizacije zvezane Delovna doba izvoljenih: Splošne volitve v sovjet se bodo vršile za izvoljene kakor za dodane člane vsake tn mesece.
n liani iuim si
o pristopu v stranko
O skupinah.
čl n.
V vsaki občini ali k občini spodajočemu okraju se sme ustanoviti le po eno strankino skupino.
Le v izjemnih slučajih sme dovoliti strankino vodstvo ustanovitev medobčinskih skupin.
Radi agitačnih potreb se sme ustanoviti v večjih središčih krožke s separatnimi sedeži.
V zadevah političnega in upravnega značaja do-tičnega kraja, mora odločati vedno le plenarno zborovanje strankinih pristašev dotične skupine.
V slučaju, da se skupina proti vi ustanovitvi krožkov, je ^opuščena pritožba na strankino vodstvo.
C!. 12.
Osrednje strankino vodstvo ne bo priznalo novih skupin ako ne bedo predlagane bodisi po deželni zvezi, po kaki že vpisani skupini, po članu .parlamentarne skupine aH strankinega vodstva, po kakem propagandistu strankinega vodstva ali pa po kakem strankinem svetovalcu.
Čl. 13.
Skupino sme izbrisati iz stranke strankino vodstvo radi sledečih razlogotv:
a) Ako je njena ustanovitev, ali so njeni sklepi' ali je njeno delovanje sploh v nasprotju s strankinimi načeli, z določbami strankinih kongresov ali z določbami predstoječih pravil.
b) Ako ni plačala strankinemu vodstvu tekom prvega četrtletja vsakega leta v 5 členu teh pravil omenjenih prispevkov.
Radi izključenja se sme pritožiti skupina na strankinem kongresu toda pritožba ne odloži izvržbe sklepa strankinega vodstva.
Čl. 14.
Skupine, pri katerih se je izkazalo, da imajo več članov nego so jih naznanile strankinemu vodstvu in, da so oni člani, ki presegajo število poslano vodstvu, opremenjeni z izkaznicami, ki ne odgovarjajo temu številu, bodo pozvane, da stvar urede tekom enega meseca. V slučaju, da skupine ne bi hotele tega storiti, se jih bo, po preteku enega meseca, brez Opravičevanja in opozorit ve, črtalo iz stranke.
Čl. 15.
Sodrugi, ki se izselijo iz italijanske države za gotovo dobo v letu, imajo pravico in dolžnost biti člani onih sekcij naše stranke, ki obstoje v državi v katero se izsele. Seveda le v slučaju, da res obstoje sekcije, ki pripadajo socialistični stranki v Italiji.
Ako ne obstoje take sekcije, tedaj imajo dotični sodrugi dolžnost, da se vpišejo v socialistično stranko dotične države.
Čl. 16.
One skupine ali sekcije, ki so ustanovljene v inozemstvu med italijanskimi državljani in, ki so regu-'arno pristopile ali se priglasile socialistični' stranki r Italiji, imajo, enake pravice 'in dolžnosti in, v koli-cor bodo materijalne okolnosti' dopuščale, vse one ugodnosti, ki jih vživajo strankine skupine v Italiji.
Poleg tega imajo dotične skupine dolžnost, da vzdržujejo stalne odnešaje s socialističnimi strankami držav v katerih se nahajajo.
Čl. 17.
Vsaka skupina ima dolžnost, da se natoči na osrednje strankino glasilo in na krajevni ali' deželni perijodični strankin list.
O ženskem gibanju.
*	Čl.	18.
Ženske, ki se želijo organizirati po principih in pravcih socialistične stranke, morajo bti učlanjane v sekciji svojega kraja.
V socialistični' stranki imajo moški in ženske enake pravice.
Čl. 19.
Ženske, ki niso še 20 let stare, se morajo vpisati v mladeniške organizacije.
Socialistične žene smejo ,radi proučevanja in propagande ženskih problemov, ustanoviti poleg socialistične ekcije še posebne ženske skupine.
O mladinskih organizacijah. /
Čl. 20.
Vsaka strankina skupina ali sekcija ima obvezno nalogo, da ustanovi in organizira, poleg sebe, še svojo mladinski skupino ali organizacijo., ki mora biti sestavljena iz mladeničev, ki imajo manj nego 20 let in, ki stanujejo v deloikragu strankine skupine. Ko dosežejo mladeniči starost 20. let, nehajo biti člani nlladinske skupine ali organizacije in se marajo uradno vpisati v strankino skupino dotičnega kraja.
Čl. 21.
Mladinske organizacije ali skupine, ki so sprejela temeljna strankina načela, so smatrana kot pripadajoče stranki sami. Vendar so avtonomne v vsem kar se tiče njihove notranje uredbe in glede propa-
gande, ki ima namen, da vpliva na bodoče generacije.
Čl. 22.
V osrednjem odboru mladinske zveze ima član osrednjega strankinega vodstva sedež in glas. Poleg tega se bodo ustanovili vzajemni odnošaji tudi med krajevnimi strankinimi in mladinskimi skupinami.
O zvezah.
Čl. 23.
Skupine v eni deželi imajo dolžnost da se konstituirajo v deželno zvezo, in to z namenom, da vspore-de in razvije delovanje stranke v vsakem deželnem okrožju na način, ki bo koristil splošnemu gibanju.
Takoj ko se je ustanovHa taka deželna zveza, mo,na njeno vodstvo to naznaniti strankinemu vodstvu, a katerim bo morala biti v stalni zvezi.
Čl. 24.	■	*•
* '	v	\	V
Odbor deželne zveze rešuje:
a) v prvi inštanci one zadeve, .ki nastanejo med posameznimi sekcijama zveze. Proti tozadevnim sklepom deželne zveze je dopuščena pritožba na strankino vodstvo.
b) v drugi inštanci pritožba proti sklepom sekcij, zadeve lokalnega in osebnega značaja.
Čl. 25.
Sklepi deželnih kongresov so veljavni, v kolikor ne nasprotujejo določbam pravil, sklepom strankinih kongresov ali referenduma ter so veljavni samo v okvirju intereirane dežele. Na deželnih kongresih smejo prisostvovati posvetovalnim glasom, zastopstva delavskih strokovnih organizacij, ki imajo značaj razrednega boja.
Čl. 26.
Deželne zveze določajo, potom svojih kongresov in potem zastopstva strankinega vodstva, plitične, deželne in upravne (občinske) kandidate, ki naj se jih mora izbrati med vpisanimi sodrugi in po starostni pripadnosti kr ker je omenjeno v čl. 8.
ČL 27.
Ako deželna zveza ne obstoji, bodo proglašeni politični kandtdatje od strani skupin tozadevnih volilnih okrajev z intervencijo delegata strankinega vodstva in sicer po predpisih, ki jih določujejo pravila.
O strankinem vodstvu.
   "
On mora skrbeti za vse navadne posle: za to, da se izvrše sklepi strankinega vodstva; negovati mora organizacijo in disciplino v vseh strankinih skupinah; skrbeti mora za ureditev propagande; za rešitev navadnih sporov; dopisovati mora s sekcijami in zvezami; skrbeti za imenovanje in odpust uradnikov, katerih število in službene pogoje določa strankino vodstvo.
Čl. 33.
Upravni tajnik ima nalogo upravljati, sporazumno
s političnim tajnikom, strankina finančna sredstva; skrbi za: varstvo centralne blagajne; mora dopisovati s skupinami v vseh onih zadevah, ki se tičejo gmotnih dolžnosti'vpisanih skupin.
Čl. 34.
Trije pregledovalci računov izvoljeni na kongrecu, bedo nadzorovali in pregledovali upravo strankinega vodstva ter bodo o tem poročali na prihodnjem strankinem kongresu.	(Konec	prih.)
Delavci! Naročajte In širite „DELO“. To le vaš list, list Iz koriifeitih in brezpravnih.
Domoa vestnik
svoj boj, svojo (bitko, da si 2 090 odpre pot ▼ svojo, v delavsko, v komunistično bodočnost.
Temu proletarijata smo stegnili tudi mi svmfo desnico. Stegnili smo mu jo ne kod Slovenci, marveč kot proletarci. Stegnili smo mu jo z globokim prepričanjem, da nam je pisana enaka usoda, da nam je predpisana enaka pot, da nam je naloženo enako breme;, enaka naloga. Temu proletarajitu zaupamo, zaupamo, ker smo mi v njem, ker je on v na«. Ker smo Vsi eno in ker vemo, da za moremo rešiti z njim, in edinole z njim vsa vprašanja, ki zadevljejo njega in nas, ki zadevljejo njegov in naš narod, ki cibsegao ves svet. Ta proletarijat, vzraatei iz grenkih skušenj, ta proletarijat, ki ga je vojna oplodila s silno voljo in sposobnostjo, on je in bo eridar naše in njegove sreče.
Krivice ustvarjajo le oni, ki imajo od njih svoj interes. Proletarijait nima tega interesa. Proletarijat bo dal vsakemu kar mu gre po pravici. Vsakemu ljudstvu kar potrebuje za svoje kulturno in gospodarsko življenje.
Taka je naša misel, tako je naše prepričanje, taka so naša dejanja. Kdor nas hoče radi tega križati, prosto mu. Pripravljeni smo tudi na (take žrtve, vredne naše globoke ljubezni do resnice in pravice.
Italijanski nacijomakn nas imenujejo, da smo ju-gcslovenski puntarji in nacijaaalcL Slovenski nad' jc-nalci nas imenujejo, da smo izdajalci domovine. Nismo ne eno ne drugo. Človek lahko leda kar r*3V in se zavzemlje lahko po čemer hrepeni.
Vemo, da nas vsi ne morejo še razumeti. Kako naj pojmnjejo to našo veliko idejo ljudje, ki si mislijo, da uči socijalizem razdeljevati bogastva. Kako naj nas razumejo ljudje, ki očitajo sodrugu, čemu ne razdeli on svojega imetja. Kako naj nas razumejo ljudje, ki so jim možgani premali, da bi lahko objeli z njimi trpljenje vsega sveta. Naš nauk je nauk za proletarce. Nbš nauk ni za bclne duše, ki jim je narodnost edini in največji Ideal. Naš nauk je jak, ker r<e resničen, ker je sad hrepenenja po rejnici in ije ustvarjen samo za silne, močne duše, ki imajo dovolj poguma, da gledajo resnici v obraz tudi kadar je neprijetna.
Teda mi gremo preko vsega tega, preko vseh cčitkov, preko vseh anatem. Mi moramo naprej, ker je to naša usoda. In vemo, da je naša pot ona, ki bo privedla- naše ljudstvo do vseh njegovih pravic, do vsega	pravega in dobrega,	po	čemer hrepeni.
• • •
Ob tej priliki naj povemo še enkrat naše mnenje glede onega uspeha italijanske vojne, ki je dovedel do tega, da je Italija okupirala vso Julijsko Benečijo in lep del	Notranjske. Okupirala	je	to ozemlje baje
iz stališča	in	na podlagi samoodločbe narodov.
Čl. 28.
Strankino vodstvo je sestavljeno iz 15 članov, od katerih je 14 izvoljenih na strankinem kongresu, in ki naj bivajo po možnosti v raznih italijanskih deželah. Le te se mora izbrati med člani, ki so najmanj pet let člani stranke. Petnajsti je tajnik parlamentarne skupine. Vodstvo bo imenovalo iz svoje srede ravnatelja »Avanti-ja« in političnega tajnika. Ono imenuje uradnike, katerim se bo izplačevalo, radi njim predpisanih izvrševalnih funkcij, primerno nagrado.
Čl. 29.
O vodstvu! .
a) vodstvo zastopa m vodi stranko v njenem mno-gcetranskem delovanju in sicer v soglasju s sklepi kongresov; .	|
b) odločuje v vseh važnih zadevah, ki so mu izročene, kakor tudi v vseh onih, katere smotra, radi splošnega interesa, da je potrebno jih proučevati iz vidika splošnosti;
c) vrši najvišje politično nadzorstvo nad dnevnikom »Avanti«, kakor tudi sploh nad vsem socialističnim tiskom;
d) skrbi za propagandistično delo in ga nadzoruje, kakor nadzoruje sploh vsa socialistično organizacijo;
e) mora biti v stalni zvezi s parlamentarno socialistično skupino, ter zavzema tudi potrebne inidja-tive zato, da obrani parlamentarno akcijo v smereh, ki so določene cd strankinih kongresov;
f) vzdržuje stalne ednošaje s splošno delavsko zvezo (Ccnfederarione generale del lavoro) in sploh z vsemi tuzemnimi strokovnimi organizacijami, z vodstvi socialističnih strank v inozemstvu, kakor tudi z ono (III) Internacionalo, h kateri je pristopilo.;
g) imenuje upravnega tajnika;
h) vrši vse one druge funkdje, ki mu jih nalagajo predetoječa pravila in strankini kongresi.
Čl. 30.
Vodstvo se zbere na plenarna sejo vsaj vsak drug mesec.
Čl. 31.
Vodstvo ima pravico izreči svoj »veto« (prepoved) napram sklepom skupin in zvez, ako bi ti sklepi nasprotovali s predstoječimi pravili in s sklepi strankinih kongresov.
Čl. 32.
Strankino vodstvo zastopa politični tajnik in ima kot tak pravico prisostvovati pri zborovanjih poslanske skupine.
Ob petletnici
24. maja 1915 je napovedala Italija Avstriji vojno.
Tako se je postavila Italija, bivša avstrijska zaveznica, na stran entente. V tistem času je bila v Ita-l?ji ena sama stranka, ki je vojni nasprotovala in hotela preprečiti vstop Italije v svetovno vojno. To je bila socialistična stranka. Priznati je treba odkrito in možato, da se je ravnala socialistična stranka v It: liji tako, kakor bi se bile morale ravnati vse one stranke, ki so se po vsej krivici imenovale socialistične. Italijanski sodrugi so vedeli že tedaj, da vojna ni vzklila radi narodnih vprašanj, marveč samo radi kapitalističnega profitarstva, da je nastala rsdi gespedarsknh razmer, ki jih je vstvaril kapitalizem in kapitalistična konkurenca med industrijalnimi kapitalizmi posameznih držav. Kdor je to spoznaval, se ni mogel navduševati za nobeno vojno. In zmota je bila na strani enih, ki so pričakovali, da bo re šila vojna vsa narodna vprašanja. 'Kdor se ni zavedal tega v dobi, ko je tekla v jarkih sveža kri ljudskih sinov, se lahko prepriča danes, ko so mu dejstva povedala kar smo pravili mi že dolga desetletja. _
Neg boljša revizija narodnih ali političnih me,a, ni j Narode pa ni vprašala za svet. Dobro ve, da odgovor vredna kosti enega samega vojaka, ni vredna naj- j ne ^il njej prijazen, kakor ne bi bil prijazen nobeni od obstoječih držav. Tukajšnje slovensko in
manjše žrtve.
Italijanski sodrugi niso megli preprečiti vstopa Ital; e v vojno. Prešibki so bili in preveč je bilo francoskega in angleškega denarja v Italiji. Zgodilo se je kakor so betele meščanske vlade. Potom svojega meščanskega časopisja so navdušile ljudstvo, da je položilo svojo dragoceno kri na altar buržuatzne domovine. Teda 24. maja 1915. je potekel in sijajni dnevi navdušenja so se izpremenili v dneve težkega žrtvovanja. Bili so dnevi upa in obupa. A bili so predvsem dnevi zločinskega krvoprelitja. Prešlo je prvo, drugo in tretje leto in prišel je mir. Z njim tudi krvava bilanca. Pol milijona mrtvih; pol milijona pohabljencev; pol mii;čona vdov in sirot; milijon ranjencev, 01-7 j ar d e dolgov, miljarde tmičemega bogat-stva. Italija ima Trentin in Trst. Poleg ima Še svoje reško vprašanje, ima z jugesjavijo vred še nerešeno jadransko vprašanje lil še nafrrija v gospodarski krizi, ki je enaka gospodarski krizi premaganih držav. Bila je pač zmaga, a bila je Prrova zmaga. Proieta rijat ni dobil ničesar. Krona zmage je sestavljena za kapitaliste iz cvetk in rož ,za proletarijat iz trnja. Kapitalistične blagajne so pc?ne a ne še site. Nacionalistični duh ni še popolnoma strt in še sanja o nadaljnih vernah, o nadaJjnih zmagah s krvjo... pro-letarijata.
Ta poslednji se je pa zavedel. Proč z v^jno, proč s krvoprelitjem, proč z nadonahitičnimi burkami. Njegova domovina nima mej, zato ni treba mu popravlja'?! nobenih mej.
Proletarijat je uvidel zlo in se ga hoče sedaj ubraniti. Za svoje žrtve, za svojo zmago, hoče svoj delež, in ta delež, ki ga zahteva glasno in energično, je večji, nego mu ga ponuja meščanstvo. Proletarijat, ki je trpel in zmagoval za droge, hoče vse.
Pet let je preteklo od tedaj. Pet trdih let trpljenja in krvi. A buržuazija noče biti premagana. Po petih letih proslavlja letos svoje slavne dneve iz maja 1915. in hoče vneti narodno navdušenje, kjer ni več zanj prostora. Proletarijat se spominja onih dni z gnevom in kesanjem. Spominja se svojih žrtev, svojih solz, svojega trpljenja. Nič več nobene vojske v meščanske koristi Nič več krvi darovane za na-cijonalizme ia ampeiijaHzane. Spoznanje je prišlo, kasno in drago spoznanje, ali dragoceno je to spoznanje. Vredno več od vseh domovin. Iz tega spoznanja se je porodila človeška zavest v proletariatu. Njegovo srce ne bije več za domovine, marveč za ljudstva, za revna, vsa enako izkoriščana ljudstva. Ne vpraša se več kje so meje. Preko njih sega v roke proletarcem vsega sveta in s temi boče pričeti
italijansko prebivalstvo je izgubilo vse zaupanje v take csvobcditelje, ki prihajajo s puškami in žan-darji. In prav imajo naši ljudje.
Vsaka agitadja, ki 'bi šla za tem, da vzbudi kako iredentistično ali patrijotično gibanje, je vredno, najstrožje cbsodbe. Toda, povedano 'bodi enkrat za vselej. Kakor smo proti vsakemu takemu gibanju, ki bi šlo za popravo meja In, ki bi nas zamoglo dovesti do novega krvoprolitja, tako smo tudi proti vsakemu narodnemu nasilstvu, proti vsaki taki politiki italijanskega nacionalizma, ki bi hotelh od-jesti našemu ljudstvu kar si je priborilo na kulturnem polju v dolgih in težkih bojih. # Ne, da bi se odrekli našemu prepričanju iz katerega sledi, da ni megoče tArediti nobenega resnega miru med narodi do’ ' -> obstojal kapitalistični sistem, povemo, da	v	»dno	branili vsako resno stremljenje
in delo v „ .ist ljudi tva, torej tudi v korist narodnih t. j. jezikovnih pravic. Kdor bo trpel krivico in se bo boril za pravico, bo imel vedno v nas one, ki ga bodp pri tem podpirali. Proti vsaki krivici — toda za nobene predsodke, za nobeno tako politično gibanje, ki bi dovedlo proletarijat do novega krvoprolitja.
Bojevniki smo in taki hočemo ostati m sicer ▼ prvi vrsti bojevniki tza proletarske pravice.
Kdor nas hoče razumeti, kdor nam boče slediti, ve odkod izhajamo in kam vodi naša pot. In kdor bo šel z nanni po naši poti, ne bo mu žal in storil bo v vseh ozirih veliko koristnega.
Naj proslavljajo drugi svoj 24. maj. Mi ga proslavljamo v objemu z italijanskimi sodrugi fet s pro-letarstvom celega sveta.
Proč z vsako vojno.
Živel komunizem.
H. TUMA:
Kem! Bffr&ass e In ojegoo romon „Ciartču
. Ne ismem° zamenjavati ideje z ljudmi, preteklost je mrtva, sedanjost mine, le bodočnost nam je dana.
— 1 reba je pravice in ne milosti. '.Dobrota je sramota. Usmiljenje te spoji z onim, ki se ti smili.
->porocilo (tradicija) veže umetno sedanjost s preteklostjo, ustvarja verige tudi tam kjer ni nobene vezi. Iz tega izhaja vse zlo. Jemlje svobodo razumu ter ga nadomešča s pravljicami.
»In morala, o kateri govoriš, ni li sporočilo?« vprašala ga je Marija.
»Ni nobenega sporočila, nobene tradicije o dobrem, ideja pravičnosti nastane od slučaja do slučaja, ni nikdar že narejena. Morala je avtomatični zakon splošne koristi. Vir ji je razum.«
— Ideja domovine ni napačna, a je majhna ideja, ki mora ostati majhna. Le ena je splošna korist, le ena je moralna dolžnost, le ena resnica, katere no-sitelj je vsak človek zase.
— Besede pravičnosti in pravice se ne dado vkleniti v lastna imena.
Narodi, ki se tesno dotikajo, sanjajo sanje, ki nimajo mej. Hranimo ljubezen . domovine v naših srcih, a vrzimo idejo domovino s prestola. Človeško usodo ovirajo dve obliki spročila: v' času podedo-vanja in v mejah prostora.
Zgodovina je sveto pismo zmot.
Videl sem vedno blagoslavljati vse, kar je vzdrževalo, zlo. Videl sem nositelja zakona morale, ki jo je Jezus Kristus vedno preganjal,
- Moramo odpreti ne le oči, moramo iztegniti lakti, razprostreti krila!
— Socijalna resnica je priprosta. Reči: evo.  to
je — in potem, — evo, to mora bati! Priprosta je resnica, vesoljno ljudstvo pa se je prilasti, talisman kakor se je moraš prilastiti tudi ti.
— Dokler er,a sama republika ne bo obsegala vsega sveta, niso vse narodne svobode skupaj nič druzega nego začetki in znamenja.
— Ljubezen do stvari je strast, kakor ljubezen do
— Socijalna organizacija nima namena, da bi uničevala čuvstva in zadovoljstva, nasprotno ima namen jih razširjati.
— Človeški duh je ustvarjen za neskončnost, .srce ne. V zmotnjavah čurvstev in idej so utopije. Vzajemnost in skupnost ste intelekfruelni.
— Resnica ni revolucionarna, vendar ustvari nered v zmotah. Revolucija, to je red.
— Konečno se duhova in telesi Pavlina in Marije dobita: »Poltna ljubezen ni vsa ljubezen« pravi Pavlin, »vendar je ljubezen,« trdi Marija.
Pavlin ji razkrije vse svoje nekdanje lažnjivo življenje ob njeni strani: »dva poltna zaljubljenca nista prijatelja, sta dva egoizma, eden proti drugemu. Srce je močno in lepo, a je blazno in lažnjivo. Ljubezen se ne polasti vse misli drugače kakor z na, siljem. Pesniki in zaljubljenci, enako nevedni in zaslepljeni, jo dičijo z velikostjo in globokostjo, katerih nima. Na pretvarjenem obličju, vlažne ustnice mrmrajo: »C est subine d čtre foul« —Vzvišeno je biti blazen.
'»No, ako je ta ljubezen iluzija, kaj še ostane?« zavrne mu Marija ugaslih oči.
Pavlin se ji bliža, jo motri in na njenem obličju uvidi izraz globoke misli. Pavlin se začuti neskončno vezanega na to žensko. Jeli iz navade? Ne, je več. Je nekaj več med njima. »To si ti?«
— »Jaz, nisem nič.«
— Da ti si, vsa za me. Vstala je, zajecljala in položila roke okoli mojega vratu ter se me oklenila. Nesel sem jo kakor otroka v naslanjač v kotu sobice. Pavlin se zavede vse svoje moči. Ne čuti se več ne ranjenega, ne bolnega.
— »Ti si vsa zame, ker si ti in ker te ljubim vso.«
In jela sta misliti skupaj.
— Ti si živo bitje, ti si človeška oseba, ti si neskončnost, ki vso in vse kar si, me veže k tebi. Tvoje bolesti, tvoja žalna čuvstva nad razvalinami mladosti, sanje tvojega ljubkanja, vse te reči me ve-
žejo s teboj, ker jih čutim in ker jih delim s teboj. Taka kakor si' in tak, kakor sem jaz, ti sedaj konečno rečem: »ljubim te.« »Ljubim te, ker si 'isti-nita in 'ker mi podvajaš moje življenje. Vse tvoje misli, vse tvoje želje, vse tvoje ideje, vse tvoje volje, imajo mesta tudi v meni in vem, da imaš prav tudi takrat, ko niso enake mojim. Dal hi življenje za te, in odpuščam ti že naprej vše, kar bi kedaj hotela storiti, da bi bila srečna.«
Nalahkoma me je stisnila k sebi, čutH sem njene solze in njene besede, ki so mrmrale enako mojim.
Zdelo se nu je, da je v najini mali sobici resnica zavzela svoje mesto in se uživela in se med nama razodela najtesnejša vez, ki more vezati dve bitji, velika vez, katere nisva poznala in ki je ves blagor: »enkrat sem te ljubil zaradi sebe, danes te ljubim zaradi tebe.«
Kedar se gleda naravnost naprej, se zagleda neznanski dogodek smrti. Le ena reč je, ki znači dejanski celo naše življenje, to je naša smrt. Ob tej strašni luči presodijo oni, ki umro, svoja srca. Vem dobro, da bi pomenila v meni Marijina smrt mojo smrt in zdi se mi, da na celem svetu živi le v njej ves moj obraz.
Ne bojiva se več odkritosti, ki sega do stvari in govoriva o postelji, ki naju čaka, neizogibno, kakor je narejena, da se v njej ne zbudiva več. Ne bojiva se več misliti na spolno vez in govoriti o njej ter reči, da sva bila tako navezana eden na druzega, da sva se spoznala celoma, da ste se najini telesi strnili. Ta spomin, ta znak v našo polt ima globoko
Demonstracije
Tudi v Trstu smo imeli nacijonalistične demon-stradje ob priliki napovedi vojne od strani Italije. In te demonstracije so pokazale, da skuša tukajšnji italijanski nacijonalizem zamanj se oživeti. Priredili so shod, ki je bil slabo biskan in demonstracije se je udeležilo ja ali ne 1000 oseb. Proslavljali so dneve krvi. Proletarijat se ni zanje niti zmenil. V sredo so 6e demonstradje ponovile in so hoteli de-monstrantje, po večini sinovi izkoriščevalcev, napasti »Lavoratore«. Dobili so odgovor od sodjali-stične mladine kakor se je spodobil.
Re<juescat in pace, vojna.
dovja. Izmučeni vojak, ki omahne v lasten pljunec nazaj, je izraz zadnje vojne gnusobe.- Rešenje napetega čuvstvovanja iz črta in gneva proti vojni pa najde čitalec v vstajajočem upanju ponižanega človeštva, ki sredi grozote, gnjusobe in samouničevanja vojne pride do novega spoznanja, ki mu kaže novo pot srečnejše bodočnosti. Ravno ta napetost čuvstvovanja po vseh slikah grozote in gnjusa vojne, ta izliv in zadnji klic: »sporazumljenje neizmernosti, kruta vera«, je visoke estetične vrednosti.
Manj enoten je roman »Clarte«. Tehnično izvaja njena sem bila proti cerkvi, ne maram več. Le ma- Barbusse posamezne slike še lepše, dejanja in slike likovalci	in	slabotneži so,	ki	imajo	potrebo	iluzije.	pa se ne nizajo tako skladno eno za drugim, kakor
Zdravi pa	imajo	potrebo videti,	gledati	in	sp rego-1	v »Le Feu«. V »Le Feu« se nam zdi kljub razdrob-
V0Titi <<	’	I Ijenosrti v sEke in prizore, eno samo yeliko dogajanje.
more jako baviti z več, nego z enim samim. Le enega samega soseda imamo tu doli.«
— Živeti, to je, biti srečen ker živimo. Izliv življenja nima mističnih oblik, katere se sanja zaman. Ima nasprotno bilko nemira, trpljenja in slave. Srce ni storjeno za abstraktno formulo sreče, ker tudi resnica stvari, ni storjena za to. Srce bije za nerr^ir in ne za mir. To je vsa težkost r e: niče.
»Prav je, da si tako spregovoril. Beseda je kakor nagrada. Morda edina nagrada. Bila sem kakor soha — ti si me oživil, ti si me spremenil v ženo. Obr-
NasmehniSa se je, lahka kot angelj lebdeč v čistosti večera med svetlobo in globino. Tako blizu sem bil pri njej, pa sem moral poklekniti, da sem prišel še bližje. Objel sem njen vlažen obraz in mehke ustne, držeč njeni roki med svojimi rokami.
• * •
Ako primerjamo vrednost dela »La Feu« in »Clartč« vsacega zia* moramo takoj priznavati, večjo umetniško vrednost prvemu, vsied enotnosti dejanja, stopnjevanja, čuvstvovanja in duševnega zadoščenja, katerega imamo, ko knjigo dočitamo. V »Le Feu« se dejanje niza na dejanje, slika na sliko iz jednastavnejših k širšim ki večjim. Intuicija je živa ter oboja enako živo intuicijo v čitatelju. Kolikor je sploh mogoče vstvariti podobo vojne v čitatelju, Id sam m' videl dogodkov fronte, je Barbusse gotovo
vrednost in hrepenenje, ki olepšava vzajemno dve I uspel izmed vseh pisateljev, katerih je ogromno šte bitji kakor najini, je stvorjena iz vsega kar imata, vilo, tekom dolgih peterih let in med vojujočimi se
iz vsega, kar sta imela. In Marija me je spoznala »Vidiš resnica je lepša cd sanj!«
»Kar nema je prišlo na pomoč, da sva se našla, to je priprosta resnica. Resnica nama je dala življenje. Nežnost je ena največjih čuvster človeka, ker je iz spoštovanja in svetlobe. Limeti, biti enak resnici, to je vse, in ljubiti, to je isto kakor poznati in spoznati. Razumeti življenje in ljubiti do dna bitja, evo nalogo bitja in evo njegovo delo. In nikdo se ne
kulturnimi narodi, najbolje. »Le Feu« ostane mo nument svetovne vojne v besedi. Pri tem »Le Feu« ni enoličen, ker Barbusse ve vriniti na pravem mestu med vojno podobe, prizore in slike družinskega in tovarniškega življenja. Kriza vojne v navalu in povodnji je gradijozna slika. Na prvi mah se zdi, da je predolga. No Barbusse hoče zbuditi vtis neskončne puščobe povodnji in gnjusobe vojne ob enfem pa brezmočnoi ti vojne v konfliktu s prirodno silo v< -
V »Clartč« pa imamo mali svet v francoskem mestecu .pred vojno, intimno notranje življenje mladega para med njim, vmes pa zopet prizore vojne, ne dovolj vezane med sebojnim vse polno filozofičnega premotrivanja in premišljevanja. Dočim se dejanja v »Le Feu« stopnujejo od slike do slike, skoraj do konca dela, po povodnji, ima v »Clarte« prvih devet slik vspenjenih eno poleg druge, sledč, kakor vrinjene, vojne slike, ki iščejo velicega, odločilnega dogodka v navalu in ranjenost Pavlina. Dočim je velika slika navala in |>ovodnji v »Le Feu« res kriza v dejanju, ki združi mase vojakov v eno samo vzajemno čuvstviovanje, in je razlaga misli izmučenih vojnkov na vojnem polju prav naravni rezultat vseh poprejšnjih dogodkov Medenja. Ranjenega Pavlina na bojnem polju ne moremo izvajati iz vojnih dogodkov v »Člarte«, ako nismo že čitali poprej »1« Feu« in jih iz njega izpopolnili. Njegovo hladnost, ko se vrne iz bolnice, moremo izvajati le iz samotnosti in ničevnosti vojaka, ki so ga tedne in tedne zapirali in gonilv od kraja do kraja brez cilja, kateremu so vzeli vso iodiriduefoost. Mračnost bledenja je mojstersko izvedena, zmedene polusanje ranjenca tvorijo kaos, iz k«ter«ga se pozneje izločajo jasnejše misli. Doživetje vojne in nemoč je uničilo prejšnje čuvstvovanje in mišljenje Pavlinovo.
(Dalje prihodnjič.)
, Pred činsniftkl ssstaank *>
Malo po malo jest ne vol ja natjerala, da se orga-tiizira i činovnički stališ zajedno sa svim državnim uslužbenicima. Tako jest dne 23./V. 1920 urečen sa-stanak za ocnutak sindakata, koji če se obdržavati na trgu N. Tommaseo br. 2, I. kat, u Trstu. Za sli-čan sastanak najneorganizovaaili iskoriščenika moralo bi se posvetiti kudi kamo više zanimanja, ne-goli se na žalost opaža. Današnje doba nije niti najin anje zgodno za cjepkanja i nehaj. Svi državni na-mjeStenici u juliskoj Mletačkoj morali bi li-stom upi-sati se u jedno j edino udruženje (sindikat) kao sa-stavni dio Radničke zbornice (Camera di lavoro). Pametniji, to jest svi <mi, ioji žele stabških pobolj-Sica pozvali su sve drugove na okup, našto se več mnogo njih dragovoijno odazvalo. Ali ima još žali-i>ože mnogo takvihr koji su daleko zaostali od sa-vremenoga napretka. Mnogi i mnogi drže više do Strančarskih razmirica, negoli do jake medjusobne sloge, koja je jedino kadra izvojevati činovništvu onaj materijalni položaj, kojim bismo mogli živjeti život dostojan čovjeka-radnika. Nehaj za plodonos-nom organizacijom prejako zaudara po natražnjaštvu, što je poslijedica duboko ukorijenjenoga buržuaz-noga pokvarenoga odgoja. Mislim, da bi bilo več doba da se svi mahom otresemo raznih pkjesni i otrovnih korova. Kad se radi o našem boljitku, o [ blagostanju naših obitelji, moralo bi jednom za uvjek izčesnuti svaka nesuglasica i svako strančarstvo. Dok bade opstojao medju nama razdor radi raznih političkih stru(ja, nečemo nista dobra posfciči, več čemo ostati j nadalje osjetljivo izrabljivani na čast i slavni kapitalista, kojim a smo prepreni slugami i puzavci. — Ne treba, da krivimo nikoga, dali sami sebe, ako čamimo u bijedi i nevolji. Naše srce, naša volja utučeni su, te nema u nama snage, da se podig-nemo i otresemo sa sebe teškr jaram. Ne velim, da je baš tako sa svima, ali barem sa znatnom množi-om. KoEko je još ureda, koji nisu se odzvali hvale-vrijednom 'pozivu trščanakih sudrugova? Eh, da, ima Mi na pretek, koji Jute kao oglušeni. Neznadu energično naspati, več ropski očekuju višu milost, koja ne donaša ni hijeba ni mesa, nego samo puste i oglodjane kosti. Sasma pogriješeno je slično staja-lište kratkovidnosti. Mislim, da je doba, da otvo rim* i mi radnici peta svoje oči, te da složno krenemo onom pravom stazom, koja stalno vodi do bolje budučnosti. Stazom jakoga udruženja (sindikata) kraknuti nam je svima, a ne puštati malo njih da se bez os Iona i potpore bore za naše življenje. Hotjeti postiči koristi, a da se nije zato ni slamčicu ipamoči pridonijelo za zajedničke svrhe je neznačajno d nedolično inteHgentnoga čovjek*. Sada se pruža najljepša zgoda, da pokažemo javno svoju zrelost, da se organizujemo poput ostalih radnika raznih zaT nimanja. Nemojmo razdvojiti naše snage iz glupih i jalovih razloga, več svi u kolo socijalizma kao vrli radnici. Današnje kao, i prošlo malo činovništvo nije ništa drugo nego jadni i bijedni proletarijat. Sve to što velim za činovništvo vrijedi takodjer za učiteljstvo. Jednima i drugima ovisi spas u tome, da slijedimo ona načela, koja širi socijalizam. -Izvan njega ne preostaje nam drugo, več da budemo i nadalje rzkoriščivani za potržavanje kopitalističkih pijavica. Doba je pak, da se toga modernoga rop-stva otresemo složni i odlučni. Orgaizovano rad-ništvo čitavoga svijeta nas na to pozivlje. K njemu jedino i pripadamo. Ne učimo li to, sami sebe pre-ziremo i zakopavamo se u beznadje. Tko da nam pom ogne, ako si sami pomoči nečemo? Ludjak je svatko, koji ce nadarda če mu iz nekakvog milosrdja pomoči oni, koji ga danomice izsisavaju, te plivaju u slasti i lssti dobro štečeni i branjeni cd kukavno plačen ih pcdržavatelja nesncsnoga režima.
‘) članek smo dobili že pretečeni teden, t. j. resnično pred sestankom. Došel je pa prepozno in ni ga bilo mogoče objaviti. Ker je res interesanten in še vedno aktualen, ga objavljamo v današnji številki.
mače Smez), veliko vrtno veselico, pri kateri bodo sodelovali: 1. društvena godba z izbranim vspore-dom pod vodstvom kapelnika Josipa Flego; 2. pevski zbor izobraževalnega društva »Karel Lieb-knecht«; 3. pevski zbor pekovske skupine, pod -vodstvom pevovedje E. Ceroochija; 4. dramatični odsek društva »Karel Liobknecbrt« c enodejanko »Sedmi november«; 5. lastni dram. odsek c enodejanko Anarhist«.
V dvorani bo ples pri katerem bo svtra! društveni orkester pod vodstvom učitelja Miklavčiča, ples pa bo vodil učitetj V. DrioH. Med odmori, 4aljiva poSta z različnimi dobitki. Za pogoičenje bo na mzpolago bulfet v lastni režiji.
Podružnica pri Sv. Ivan, obvešča vse stare člane, da se bo vršil v najkrajšem času redni občni zbor. Novi člani ki se žele vpisati, naj se priglase pri Čepar Pavlu, Udovič Francu m Mislej Vincencu, kakor tudi vsako sredo od 20.-22. ure v društvenih prostorih.
• • •
USTNICA TAJNIŠTVA.
Naprošamo vse podružnične odbore, da se drže natančno po navodilu poslanih okrožnic, ter se z glase do 30. t. m. v uradu v svrho uravnave, zlasti, ker prihodnji teden ne bo tajnika v pisarni.
Upravni tajnik.
Delmskl nreaied
Angleški in francoski začetni in nadaljevalni
tečaji ter tečaji za deco in trgovsko korespondenco na ex CM šoli na Acqnedottu 20. L nad. Opozarja se vse one ki so se že vpisali, kakor tudi one ki bi se še želeli vpisati, da se prične pouk s prvim junijem. Priporočamo najtopleje našim Jjudem, da bi se v čim večjem številu prijavili k učenju teh važnih svetovnih jezikov. Prijave se sprejemajo še do prvega
Čcgava krivda? Petru Peternelu, trgovcu v Trstu je umrl pred tednom brat, ki je bil nameščen kot železničar na postaji Plave pri Kanalu. Ko je z bolel je šel pok. Štefan Peternel k okr. železničarski blagajni v Gorico, katere zdravnik je g. dr. De Fiiore, ter naznanil, da je bolan. Omenjeni zdravnik pa ga ni hotel preiskati, čeravno je bolnik to zahteval. Šele na ponovne prošnje je prejel neke praške. Z boleznijo je šlo vedno na slabše. Njegova žena je bila med tem pri zdravniku v Gorici, telefonirali so službeno iz postaje ponj in tudi ga ni bilo. In bolnik je čakal in čakal. V skrajni sili, ko je bolnikovo stanje že bilo obupno, so poklicali vojaškega zdravnika iz Kanala, kateri je napravil in poskusil vse, kar je bilo v njegovi moči. A bilo je že prepozno. In ko mu je brat Štefan umrl, pride železničarski zdravnik iz Gorice in ko zve za njegovo smrt, se mu ni zdelo niti vredno konstatirati smrti ali vzeti na zapisnik bolnikovo bolezen. — Vprašamo sedaj, kdo naj bi bil odgovoren za to nezaslišno nemarnost Zdravnik ali vodstvo okr. žel. blagajne? Kaj bo sedaj z ženo, ki je bolehna, kaj z otroci, ki niso še do-rastli? Kdor pozna razmere v naših krajih, tisto bedo, ko vlada vsepovsod, bo z grozo pomislil, kaj bo sedaj z družino, odkar ji je odpadel oče. — Nadalje si dovoljujemo vprašati g. župana iz Ložic, kdo mu je dal pravico zabraniti vhod k mrliču? Kanalski vojaški zdravnik, ki je pokojnika zdravil, ni to prepovedal. Torej cdkod ta samolastna prepoved? — Brat rajnika, Peter Peternel, se vsem prijateljem železničarjem ter vsem vaščanom zahvaljuje za lep sprevod, za krasne vence, ki so jih poklonili nepozabnemu šiefanu.
Gibanje opekarskih delavcev v Biljah in okolici ni Se končano. Podjetniki nočejo tugoditi delavskim zahtevam. Preteklo nedeljo se je vršil v Bukovci shod delavcev iz vseh opekam, na katerem je poročal sodr. Pete jan o koncesijah, katere so podjetniki dovolili. Po obširni debati je sbod odklonil dane koncesije in je naročil odboru, na§ se nadalje pogaja. V torek je bila deputacija zopet pri zastopnikih opekarn, ali tudi takrat se ni prišlo do sporaruma. Delavci so pripravljeni stopiti v stavko raje kot sprejeti to kar podjetniki pomuajjo.
Radi tega naj nihče ne išče dela ▼ Biljah, iRenčah, Bukovci in Vodčjidragi.
Stavka opekarskih delavcev je začela v torek zjutraj ter je popolna. Navdušenje je veliko. Opekarne so vojaško zasitražene.
Stavka pri tvrdki Faccanooi traja dalje. Tvrdka se ©oče udati, ker pričakuje, da bodo delavci prišli prosit za delo. Upamo, da se to ne 'bo zgodilo, ker tako umazano ne plaoulie svojim delavcem nobena tvrdka. Faccanoni je plačeval do stavke svoje delavce po lir 1.10-1.30 na uro za tako mučno delo, kakor j-e delo v kamenolomu. Te dni je Faccanoni skušal dobiti stavkolomce — prosil je vojaško -upravo (Genio militare), da bi mn poslala svoje delacve; ta je bila seveda takdj pripravljena pomagati kapitalistu —^ ali dela vci ki so bili poslani na delo — so to iz solidarnosti odklonili, in vojaška uprava jih je radi tega odpustila iz dela. Delavci so izgubili raje delo, kakor, da bi šli za stavkolomce. Vsled pomanjkanja kamna je Faccanoni ustavil delo na cesti iz Opčin proti Trstu in s tem spravil drugih 30 delavcev ob kruh. Delavci so solidarni in hočejo vstra-jati do zmage. Organizacija stavtbinskih delavcev jih bo podpirala čeravno so se šele sedaj organizirali. Trdovratnost Faccanonijevo je treba zlomiti, ker drugače gorje delavcem ne samo v Trstu ampak itudi v Nabrežini, kjer je pričel delati predor za vodovod.
Radi tega naj nihče ne sprejme delo pri omeni eni tvrdki.
Vsem azistentcm in delovodjem pri tehničnem oddelku (Genio dvule) se sporoča, da so določene minimalne plače po 22 lir na dan vstevši nedelje. Nad minimalno se zvišajo po sposobnosti posameznih. Toliko na znanje interesirancem.
Kmetfisftj pregled
BRaseBSsarsa^aMBaBBaaBammsaHEianraa
|| Prošeisrci vseh dežel S| 11 zdniSItt se! 18
s ■
ssaaaaaa Baaasaaaaaaa
IS
Dekani. V nedeljo 30. majnika ob 16ih bo ustanovni občni zbor podružnice v Dekanih na katerem bo poročal v imenu osrednjega vodstva upravni tajnik sodrug Lovko. Oibčni zbor se bo vršil z običajnim dnevnim redom.
Opčdna. V nedeljo 39. t. m. ob 17ih .predavanje Openske podružnice v dvorani Kette. Predaval bo sodmig I. Regent.
Sovranišče. V tcrek 1. junija ob 20:h ustanovni občni zbor podružnice. Poroča upravni tajnik osrednjega vodstva. Vabijo se vsi člani da nihče ne manjka.
Komen. V nedeLjo 6. junija ob 11 ih predavanje komenske podružnice v dvorani Žigon. Predaval 'bo sodrug I. Regent. — Veselica podružnice pa se je prenesla na 16. junija z istim vsporedom kakor že objavljeno.
Skedenj. Tukajšnje mešano delavsko izobraževalno društvo, priredi v nedeljo 30. majnika na vrtu kinematografa »Adria« (gostilna vdove Sancin, ,po do-
»Kmetijska in vrtnarska zadruga v Trstu« ima v
nedeljo 30. t. m. ob 10. dopoldne v prostorih »Delavskega konsumnega društva pri sv. Jakobu« (nasproti cerkvi) svoj izredni občni zbor s sledečim dnevnim
redom:
1. Dodatek k pravilom: a) zadružna zavarovalnica goveje živine, b) zadružna hranilnica, c) o podružnicah;
2. Protest glede določevanja tržnih cen poljskih pridelkov;
3. Slučajnosti.
Kmetje zadružniki, vsi na shod, ker se bo razpravljalo o velevažnih zadevah!
Popolnoma brezkoristno je, da tarnamo po raznih kotih. Javno in visoko dvignimo svoj glas: Naše delo mora biti primerno plačano!
V samopomoči je rešitev! Naša zadruga je zadnje čase sprejela vse polno prošenj za podporo v slučajih nezgod pn goveji živini. Podpora se more deliti le v mali in prav nič izdatni meri. Zadružniki, pomagajte ustanoviti našo zavarovalnico proti nezgodam pri goveji živini! Le na ta način pridemo, do uspešnega delovanja tudi na tem polju. Vse drugo je in bo le beračija, ki zla ne uniči.
Zadružniki, ki v teh časih še kaj prihranite, kam oddajate svoj prihranjen denar? Zavodom često, ki vas s pomočjo vašega denarja le še bolj odirajo. To ne sme biti! Strnimo vse sile v naši zadrugi.
0 vsem' tem bo govora v nedeljo na shodu pri sv. Jakobu v Trstu. Torej vsi na shod!
»Kmet. in vrtnarska zadruga v Trstu« (ul. Raffine-ria 7) naznanja sledeče kmečke sestanke:
30. maja (v nedeljo) ob 6. pop. sestanek v Padričah-Gropadi, v kraju kakor zadnjič. Predmet: Kmečka zadruga in mlekarstvo.
3. junija (na T&lovo) ob 3. popoludne v Prešnici sestanek kmetov glede kmet. zadruge in mlekarne.
13. junija (v nedeljo) ob 4. popoludne sestanek na Opčinah (prostor sestanka se še določi) glede ustanovitve podružnice »Kmet. in vrtnarske zadruge v
Trstu«.
Vseh teh sestankov se udeleži zadružni predsednik in govornik iz Trsta.
Kmetje okoliležečih vasi udeležite se sestankov polnoštevilno, da se pomenimo o naših križih in težavah ter položimo temelj za boljšo bodočnost. Sami ste se oglasili pri nas, pridite torej na shode ki ste si jih želeli. Novi časi so rodili nove potrebe in nove misli, naj rode tudi nove ljudi, ki bodo te misli spremenili v plodonosna dejanja.
»Kmet. in vrtnarska zadruga v Trstu« ima svoje skladišče v ulici Ralfineria 7 dnevno odprto do 2 ali 3 popoludne. Prodaja zadružnikom vse kmečke potrebščine (poljedelsko orodje, semena, žveplo, modro galico, otrobe, moko za živino, testenino za krmo prve vrste, laneno seme, mehe, žveplalnike, kose, grablje, vedra, kopače, sekire, metle i. t. d.) Sprejema od zadružnikov v svrho prodaje sadje, zelenjavo, krompir in druge poljske pridelke.
Podružniška skladišča poslujejo v Plavjah, v Bo-ijuncu, pri sv. Antonu, v Ospu. Snujejo se nove podružnice v Padrifcah - Gropadi, v Šempolaju, v Borštu, na Opčinah, v Prešnici. Sprejemajo se člani dnevno. Pristojbina 1 L, delež 20 L. Zadružne objave se vrše v »Dela«.
Občinstvo se op-zarja na zadružna razprodajališča zelenjave na tržaikih trgih.
Zadružništvo
(Vsem zadružnikom v premislek!)
Čuditi se mora človek, ali isti n a je, da najdel še danes ljudi, — in niiti med najbolj zabitimi, — ki še vedno ugovarjajo zadružniški misli, češ, da zadružništvo nima pomena, da je le nekak malovreden su-rogat, in da je višek modrosti in zemeljske sreče — »svobodna« trgovina. Zadružnik moj dragi, ti veš, kakšno ceno je dati takim deloma naivnim, deloma pa zlobnim ugovorom; dobro pa je, da znajo tudi drugi, ki se z zadružništvom ne pečajo tako tesno kakor ti. Zato naj slede te vrstice v pouk nepoučenim in v bodrilo prepričanim zadružnikom. —
Kar je bilo gnilega — to smo jasno videli vsi, je vojna kratkomalo požrla. Zadružniško gibanje pa v vojni ni niti prenehalo, niti ni ošibelo, temveč je ravno v tej kruti dobi zadobilo novih moči. Zakaj to? Zato, ker so v vojni dobi ravno zadruge očividno dokazale svoje koristi konsumentom napram izse-cujočemu sistemu privatnih špekulantov ter podra-ženju živil, povzročenemu potom teh brezvestnih odiralcev.
Kdor danes govori proti zadrugam katere si koli vrste, onemu zabrusi v obraz kruto, a opravičeno psovko: o&Talec in goljuf! Kdor ne misli z zastrupljenimi možgani odiralskega »trgovca«, mora zadružništvo pozdraviti kakor najbolj zdravo gibanje v medvojnem in povojnem času.
To zadružno gibanje se je v tem času odločno iz-raževaio v treh smereh.
Vprvrč so gotove vlade med vojno, in še bolj v sle-deti ji revoluciji (n. pr. Rusija) pripoznale zadružništvo kakor mogočno silo, ki jo je upoštevati pri porazdeljevanju živil med državljane.
Vdrugič smo opažali, da se je v tem času število zadrug skrčilo, ali obenem se je število zadružnikov pomnožilo in tako se je pomnožil tudi orjaški promet zadrug. To pomeni, da se zadruge čimbolj osredotočijo ali centralizujejo. In čimbolj je zadružno delo osredotočeno ali centralizirano, tem uspešnejše je. Centralizacija ima gotovo svoje pomanjkljivosti, ali te izginejo v primeri s potroškom časa, dela in denarja, če mesto ene pokrajinske zadruge posluje 20 do 30 malih krajevnih zadrug.
V tretje pa se je pokazala in se bo bolj in bolj pokazala vzgojna sila zadružniškega dela. To se je izkazalo na-jočšvidnejše v Rusiji, ali tudi pri nas ne manjka izgledov. Pri nas smo n. pr. ustanovili »Kmetijsko in vrtnarsko zadrugo v Trstu«. Eden izmed najbolj vnetih pristašev te zadruge je bil od prvega dne naprej njen odbornik iz Plavaj, kjer šteje danes zadruga krog 50 članov. Kako jih je ta odbornik, pri-prost ali veleinteligenten kmet pridobil? Sam se je izrazil: »Težko je bilo, sila težko! Kolikor podružni-kov sem pridobil, toliko — govorv sem moral držati; pomislite — petdeset govorov, jaz, ki nisem ne govornik, ne učen človek! Ali zmagal sem, in ljudje mi vedo danes hvalo!«
Ni li to zgled, kako zadružniška ideja zmaga vse težave, kako dosledno vodi do samovzgoje?!
V Rusiji se je 15. septembra 1918. ustanovil »Vseruski zadružniški zavod«, ki pripravlja priproste delavce k sposobnosti, da zavzemajo kterosibodi odgovorno mesto v kterisibodi panogi zadružništva. Delavci sprejemajo v zavodu pouk o zadružništvu, o pravni vedi, o ekonomičnih in socijalnih vedah, o zgodovini delavskega gibanja, o kreditu, denarnem trgu, o socijalogiji, o občinski upravi itd.
To je vzgojno delo, ki bo neslo obilne obresti, in izvršeno je na podlagi zadružne misli! Kje je zda oni »boteger« in oni »dohtar«, ki zanika zadružni misli vsako idejalno in materijalno korist!?
Sicer pa govore številke! Pred močjo številk se je moral ukloniti Še vsakdo. Zato je dobro, da navedemo nekaj teh številk, ki naj zamašijo širom odprta zlohobna usta.
Po deželah hočemu tu razpredditi in pojasniti zadružno gibanje zadnjih let.
Na Angleškem kaže Zadružna zveza sledeči napredek:
.... 1510 —	1474
. .. 3,188.140 —	3,895.000
Lst. 55,704.695 —	80,473.150
Lst. 138,373.025 —	248,979.686
Lst. 15,204.098 —	17.702.567
. .	148.264	—	164.383
Lst. 9,313.464 —	14,734.383
Vidimo takoj, da je število samostojnih zadrug padlo, vsled centralizacije istih, a da se je število zadružnikov dvignilo za okroglo 700.000, istotako se je dvignila prodaja (za 110,000.000), glavnica (za 11,000.000) in dobiček.
Dvignila se je pa tudi skupna plača uslužbencev pri zadrugah (za 5,000.000); kar je pravično in pravilno, ker dobre moči, ki zadrugi podajo potrebni polet, je treba dostojno plačati.
Zadruge za nakup na debelo (C. W. S.) so svojo razpredajo skoro podvojile (od 35 milijonov v letu 1914. na 65 milijonov 1. 1918.)
Francoska je 1. 1914. štela krog 600.790 članov z 280 milijoni razprodaje; 1. 1918. pa krog 1,130.000 članov s 570 milijoni razprodaje.
Španska omejuje svoje zadružno delovanje večinoma na Katalonijo. Tam je bilo 1. 1918. krog 220 zadrug z 19 milijoni pesetas prodaje.
Grška je imela 1. 1918. približno 917 zadrug 45.070 člani ter z glavnico treh milijonov.
Danska je štela 1. 1914. krog 1407 zadrug in 220 tisoč zadružnikov s 70 milijoni razprodaje, 1. 1918, pa 1604 zadrug z 250.000 zadružniki in 74 milijoni razprodaje.
Nemčija je imela 1. 1914. krog 1.110 zadrug s krog 1,800.000 člani ter denarnim prometom 492,980.519 mark, 1. 1918. pa 1.090 zadrug s 2,231.917 člani in s prometom 670,753.153 mark.
Bivša Avstrija je štela 1. 1914. krog 508 zadrug z 298.605 člani, a 1. 1917. 498 zadrug s 367.538 člani.
Ogrska šteje danes (1918.) 1940 zadrug s 468.263 člani, med tem ko je pred vojno (1914.) štela 1307 zad-rug z 228.400 člani.
Češko-Slovenska je imela 1. 1914.	285 zadrug z
71.504 člani ter denarnim prometom 27 milijonov kron. L. 1918. pa je štela 433 zadrug s 139.727 člani s prometom, ki je presegal 94 milijonov kron. Zadruga za nakup na debelo je imela 1. 1910. nekaj nad en milijon razprodaje, danes (1919.) pa 113 milijonov samo v prvem poluletju!
V Poljski vsled vojnih dogodkov zadružno življenje še kipi in vre. L. 1917. je bilo 2260 zardug s 370.000 člani.
Balkanske države {Srbija, Bolgarska in Romunska) so pred vojno štele nad 500 zadrug (231 na Romunskem, 200 v Srbiji, 76 na Bulgarskem). Novejših podatkov nimamo, ali dvoma ni, da se ravno v novt Jugoslaviji zadružništvo čim krepkeje razširi. In to bi bilo mladi državi, ki ne poseduje preobilico zasebnega kapitala le želeti v njeno korist. —
Preskočimo zadružno gibanje, ki se nam kaže v drugih manjših državah v sila lepih slikah, pa preidemo na
Rusijo. Pred številkami, ki govore o zadružniškem gibanju v naši »matjtiškl«, človek kar obstane. Zadostuje samo, da doznamo, da je pod carizmom v Rusiji životarilo krog tisoč zadrug. Ob pričetku vojne jih je bilo deset tisoč. L. 1917. pa štejemo že dva|set tisoč zadrug.
Ni ga zgleda, ki bi oči vidneje oitemeljeval potrebo, moč in življensko silo zadružništva^ kakor je zgled, ki ga podaja Rusija. Koncem 1. 1918. so štele zadruge krog 10,300.000 zadružnikov; danes je to število prekoračilo že dvanajst milijonov! Vendar so v teh dvanajstih milijonih všteti le — družinski glavarji. Ker če štejemo družinske člane, dospemo do orjaškega števila šestdeset milijonov zadružnikov, ali na zadružni podlagi živečih ruskih bratov! To je več negoli četrtina prebivalstva Rusije. Značilno je, da prihaja na 100 zadružnikov 80 kmetov. To bodi nauk za one — »rodoljube«, ki v zadružništvu vidijo škodo kmeta)
Zadrug šteje Rusija danes krog 25.000 z denarnim prometom nad eno milijardo na leto. Zadruge vodijo tudi obratna podjetja, ki letno proizvajajo blago v vrednosti 150,000.000 rubljev. Poleg tega izdaijajo letno dvesto časnikov ter krog deset tisoč poučnih knjig v nakladi petih milijonov izvodov.
Med rustko revolucijo so se ustanovile še nove zadruge in zadružne zveze, proizvajajoče in kmetijske, po vsej obsežni deželi. Tako tudi zavarovalnice živine in dr.
Pod boljševiško vlado, so se ne samo ohranile vse zadružne zveze, temveč so ‘se ustanovile še nove. Ustanovile so se zadruge sadjerejcev, zelenjadarjev, proizvajalcev krompirja, žita itd., tako da danes (1920.) štejemo v Rusiji že preko petdeset tisoč zadrug.
Ogromno delo je to! Ves narod je vstal, ves, po gnili buržuaziji tlačen in izsesan narod in spoznal je svojo pravo pot, ki vodi preko zadružništva do gospodarske svobode, kakor jo je predvidjal že Karel Marks, oni Marks, ki so ga nekateri že hoteli izobčiti v — podstrešje.
V zadrugi je moči Proč od izsesalcev in izkoriščevalcev) Strnite te delavci in kmetje krog svojih zadrug, da pridete do boljšega umevanja, do lepšega življenja, do moči in zmage.
Kdor govori proti zadrugam, pljunite au v podlo drzen obraz, ker on ni ne prijatelj delavca, ne kmeta!
Urh.
'NB. Prihodnjič hočemo podati natančnejše po datke o zadružništvu v Italiji.
Delavci!
Malte m Me „Deio“. ro ]e vaš list, list izlio-riščanlh in brezpravnih!!
DOPISI
Zadrug . . Zadružnikov Glavnica . .• Prodaja . . Dobiček . . Uslužbencev . Plača uslužben.
MATULJE.
Bio sam' spisao za »Delo« kao odgovor na Komu-nističkd raj, ali pošto opazio sam u 14 broju »Dela« vrlo vrijedan odgovor, i zato ga nišam htjeo poslati. Samo preporučio bd1 »P. Prijatelju«, da i nadalje nastavi »voj rad, o komunizmu i komunista m a jer stime učiniti če najbolju; uslugu i agitaciju, za pobjedu komunizma, Samo naprijed gospodo; Vi ste najbolji naši agitatori.
U istom 20 broju Pučkog Neprijateljia, pojavio se dopis iz Sv. Mateja, obč. Kastav. Siromašni dopisnik se tuži, da je prava izdaijnička nabot« svako cepamje, svako oslabljivanje nrodnog (edanstva. Kaže počelo se širiti svuda nekakva ideja posebnog socijaMzma-koraunizma, i da je prvi agitator, sigurno za dopisnika izdajnička ideja naš drug A. Sirola, koji tobože muli tamošnji narod te obeoujuči raj na zemlji? Jest, jest gospodine i -gospodo; mi hočemo raj na zemlji. Iz zemaljskog pakla kojega su vaši pradjedovi sa buržuazijom stvorili, m.i hočemo stvoriti raj komunizma n*, zemlji čovječanstvu cijeloga svijeta.
Gospodo pa tri joti zrna: Mi nismo samo za narodno, več za internacionalno ujedinjenje sa narodima cijeloga svijeta, da srušimo truležnd kapitalistički sistem tiranije i sve vama slične prepine i ulezice medjunarodnog kapitalizma. Komu mizam .jeste jedan, od najboljih 1 jekov a, protiv sivega zla i prokletstva, protiv svake bolesti i zločina koje su uzrok današ-njeg nepravednog društvenog poredka. Gospoda pa-trijote, i Pape biskupi i popovi željeli bi, da se opet povratio ako je ikako moguče srednji vijek inkvizicije, sa kojem su u ono doba u ime vjere i boga po-činjali najužasnija barbarska nasilja nad slobodoum-nim borcima i mučeni,cima za istinu i pravdu. Sjetiirro se Galileja, Giordana Bruna, Jana Husa, i na stotine i tisuče drugiih boraca i mučenika, koji su bili u ime vjere i boga mučeni, i na lomači živi spaljivani. Sj-e-timo se unatrag dvadeset vijekova, kad je čovjek iz Galileje govorio proštom narodu, i taj narod ga je slušao. I doveli su tog čovjeka, komunistu pred pi-slušao. I doveli su tog čovjeka, komunista, pred pi-vjetnike i suče, ovi rekoše: on propovjeda opasnu nauku. On je boljše vik!
I razapeli su ga na križ u bližani Jeruzalema, da bude opomena budučim stolječima. Ali od tog vremena je križ, na kojim je on visio, bio znamen, za koji su tisuče i tisuče 'Ljudi p<ošli u smrt sa največim odiu-ševljenjem. I od tog vremena su ljudi d žene moralne snage govorili istinu, koju su jednom ugledali. Oni su bili zlostavljani i ubijani, kamenovani i spaljvani, a pepeo njim je vjetar raznosip pu cijelome svijetu. No ove ljude se spominje, a oni koji su njih osudji-vali i ubijali leže negdje u mračnim, sramotnim gro-bovima, da niko za' njih ne zna i ne mari.
I zato naijme vi gospodo učitelji znajte, da ste i vi umni kao što smo i mi fvžički robovi kapitalizma, protiv kojega trebaio bd da se zajednički borimo, i da srušimo trubežni kapitalistički sistem tiranije, koja se vrši nad šiirokim slojevma radnog naroda.
Kako dopisnik piše, da je našem drugu Sirole za sada glavno: dolje sa crkvama, školama, učiteljima, knjige izgoreti? To nije dstina; komuniste nisu takvi nasilnici i barbari kao što je to buržuazija i njezrini agenti. Ako li je dopisnik pri čiste saVjesti, i ako mu je i koliko poznato o Ruskim komunistima, on če pisati istinu. Kada su Ruskd komunisti uzeli dr-žavnu v lasi, oni nisu rušili crkve niti škole, več su dali svima vjerama slobodu. Komunistička sovjetska vlada, jednostavno rastavila crkvu od države, tako da sad posteji jednakost izmedju svih crkva u Rusiji. Katolik, protestant i jevrej se može moliti koliko hoče. Sovjeti su učinili prvi veliki pokužaj da pro-vedu u život nauk Isusa Krista. Isus je zagovarao društveni poredak, gdje bi svaki čovjek uživao slobodu; a to upravo i čini sovjet. Škole su danas u Rusiji preobražene i na stotine otvorHi su novih škola, i kazališta. Ruska Sovjetska vlada izdala je sedam bilijona rubalja za narodnu naobrazbu. I danas u Rusiji putuje fino urešerai vlak sa knjigama i novinama po svim malim i velikim gradovima. Ta^ vlak je putujuča knjižnica, sa najboljim poučnim knjigama, za narodnu istinsku nauku i prosvjetu.
To nije više stara Rusija, sa krvavim Nikolajem, kojega je naša jugoslavenska buržuazija u Americi u vrijeme rata kovala u zvijezde. Jugoslav. buržoaski no v in ari prikazi vali ga kao oca osvoboditelja jugo-slavena itd. AH ipak najmočniji tiran Ruskcg carstva, koji je bio tobože postavljen po božjoj volji, morao je pasti, a i šnjime buržuazija, sa ejelom državnom mašinerijom.
Gospodo oko P. Neprijatelja, uzaludom je vaš trud i agitacija protiv komunista i komunizma, koji če na koncu konca ipak pobjediti, a vama če suditi po zasluzi.
Uhvatite se poit en og prosvjetnog rada dok je vrijeme. Ugledajte se u Rusko umno radništvo, u profe-sore, učitelje, doktore, koji danas sporazumoo-zajednički rade sa r?dnicima velike oslobodila&k« Rusije.
IDRIJA.
V nedeljo 23. t. m. je praznovala socialistična mladinska organizacija v Idriji desetletnico svojega obstanka. In priznati moramo, da jo je praznovala lepo in dostojno. V soboto na 22. t. m. zvečer je .priredila domača godba koncert na* trgu. Ob 9 zvečer pa .je tbila veselica v rudniškem gledališču. Drugi dan, t. j. v nedeljo ob 9 dopoldne je bilo predavanje v telovadnici ljudske šole. Predajal ije sodrug Regent o krščanstvu in socializmu. Popoldne pa je bila v Podroteji veselica na odprtem. Vse se je izvršilo v naijlepšem redu in povsod je bil obisk velik, 'kar je znamenje, da vživa naša mladinska organizacija ugled pri domačem delavstvu.
O godbi, ki je igrala na trgu in na nedeljski veselici, bi dejali, da je napredovala od 1. maja prav močno in občutno. Ako pojde tako naprej, je upati, da bodo imeli v Idriji prav kmalu godbo prve vrste. Le nekoliko truda še, pa <bo dobro. Moči, s katerimi razpolaga godba so dobre in dobri so inštrumenti. Seveda gre zasluga v prvi vrsti za vse kapelniku, ki se v vseh ozarih zares trudi, da naredi iz te godbe najboljšo moč.
O tamburaškem zboru ne moremo izreči enake pohvale, akoravno priznamo, da so se potrudili na sobotni predstayi v gledališču kar najbolje. Nekatere komade so igrali izredno dobro. To bi pomenilo, da bi lahko tudi druge komade igrali dobro. Seveda je delavcu, s svojo težko roko vajene težkega orodja, neprijetno udarjati na tamburico. Toda, kjer je dobra volja in sposobnost, se prenese vse. Nekaj več šole in več negovanja, pa pojde dobro tudi pri tamburicah.
Pevski zbor je še mlad in šibak. Potrebuje Še nekaj dobrih pevcev in bi bil kmalu dober. Priporočali bi pri petju več življenja, več sile in več paž-nje na tempo, ki ni bil .povsod dober. Morda ne bo slabo niti ako dobi nekaij novih lahkih delavski zborov.
Dramatični odsek je nastopil z raznimi točkami kakor za poskušnjo. Izbrali so si šaljive prizore, prizore iz delavskega, kmetijskega in salonskega življenja. V splošnem ni bilo igranje slabo, pa tudi ne preveč dobro. Treba foo vsem še veliko vaje, da izgine strah pred občinstvom in da nastopi (bodisi tudi le diletančna rutina. Mlademu režiserju priporočamo naj gre s sve jim delom naprej da 'ustvari Idriji dobro domače gledališče. Z energijo, ki je pri vajah potrebna, bo izučil vse one elemente, ki se jih da izučiti in bo dobil lake elemente sam ven iz osobja s 'katerim razpolaga. Igralci pri kmetu in fotografu so bili premalo živi. Boljši so bili prizori na sodniji in med sodnikom in njegovo ženo. Zlasti poslednja je pokazala, da razpolaga iz dobro voljo in precejšnjim znanjem. Toda diletantom se mora pač marsikaj odpustiti. Priporočamo samo za prihodnjič več vaj, in bolj pogumnega nastopa. Režišerju bi pa priporočali, naj izbere prihodnjič boljše stvari, ki so obenem tudi lažje. Občinstvo je pa bilo V splošnem zadovoljno in je igralcem ploskalo.
•Dobra je bila tudi lepa deklamacija .Tudi tam bi moral biti mlad sodrug .bolj živ. Upamo, da bo prihodnjič tako.
Predavanje sodruga Regenta je 'bilo dobro obiskano im je predavanje bilo tudi na svojem mestu.
Veselica v nedeljo popoldne lepa in je bila res prava domača delavska zabava.
Naši idrski mladinski organizaciji želimo obilo uspeha v nadaljnem delu.
* • •
Boj za gospodarski obstanek sili tudi prebivalce idrijskega sodnega okraja, da se primerno organizirajo. V svrho intenzivnejšega obdelovanja zemlje posebno pri vrtnarstvu in sadjarstvu se snuje v Idriji »Vrtnarsko in sadjarsko društvo«. To naj bi imelo posebno namen, v vsem idrijskem sodnem okraju tako z dejanji, kakor s podukom pospeševati razvoj vrtnarstva in tudi sadjarstva. Med posestniki in prijatelji vrtnarstva .ter sadjarstva vlada precejšnje zanimanje; v prav kratkem času je pri pripravljalnemu odboru prijavilo svoj pristop k društvu že nad 60 oseb. Brezdvomno bo pa še marsikak posestnik, ali prijatelj vrtnarstva in sadjarstva prijavil svoj pristop k prepotrebnemu društvu ob priliki društvenega občnega zbora, ki se vrši v soboto dne
29. maja ob lA9. uri zvečer v pritličju deške ljudske šole.	*
PR V A e IN A.
Gostovanje članov tržaškega slovenskega gledališča pod vodstvom režišerja Emila Kralja. V nedeljo
30. t. m., bodo gostovali v Prvačini v sokolovi dvorani člani tržaškega slovenskega gledališča. Vprizo-rili bodo najnovejšo pretresljivo Schonherrjevo »Otroško tragedijo« v treh dejanjih, ki je doživela na tržaškem odru popoln uspeh. Posebno na nemškem je bila »Otroška tragedija« sprejeta z navdušenjem. Poleg tega je zelo podučljiva. Glavne uloge so v rokah gdč. Gradišarjeve ter gg. Kralja in Terčiča. Prvačani, pokažite našim dragim tržaškim gostom, da iznate upoštevati njihov trud in da znate ceniti gledališko umetnost s tem, da posetite to predstavo polnoštevilno. Poleg tega je vabljena tudi cela Prva-čanska okolica. Začetek .predstave točno ob 16.
VIŽ O V L J E.
V nedeljo 2. majnika je naša mlada podružnica »Ljudskega odra« priredila svojo prvo veselico. Spored je pričel s pozdravnim govorom. Nato .je sledila kratka deklamacija, petje domačega možkega z>bora in igra-burka enodejanka »Merkurjev kip«, ki .je izzvala v navzočih Obilo srčnega smeha. Vse je to ljudstvu napravilo še precej dober utis, in v splošnem nas je nastop Vižovcev jako razveselil, ker zaznamuje lep napredek. Le tako naprej!
KOMEN.
Dne 24. majnika se je vršil pri nas občni zbor politične skupine za Komen in okolico. Pomen politične 'organizacije je raztolmačil zbranim sodrugom, sedrug Vrabec. Naposled je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik Anton Pipan; tajnik Adalbert Vrabec; odborniki Alojzij Colja, Kosmina Ludvik in Mihael Avgust. Poleg odbora je v vsaki vasi spadajoči pod komensko občino, primemo število zaupnikov. Tako je postavljena tudi na našem Krasu trdnjava Ul. internacionale.
KOMEN-SEŽANA.
Gostovanje članov tržaškega slovenskega gledališča v Sežani in Komnu. Člani trž. slov. gledališča priredijo v nedeljo 30. t. m. v Komunu, v dvorani takajšnjega društva in v četrtek 3. junija v Sežani v dvorani g. Šmuca veliki varjetetni večer z jako bogatim sporedom. Na sporedu so resne točke in šaljivi prizori, par duetov in en tercet iz različnih operet.
VOGERSKO.
Preteklo nedeljo se je vršil pri nas ogromno obiskan shod, na katerem je poročal sodr. Petejan iz Trsta o sedanjem položaju delovnega ljudstva, ter o potrebi strokovne, gospodarske in politične organizacije. Govornik je v daljšem govoru pojasnil program naše stranke ter izpodbijal argumente naših nasprotnikov glede vere in narodnosti. Zanwmva so bila izvajanja o razmerjuje delavcev .n kmetov med katerimi hoče napraviti buržuazija prepad. Govormk je dokazal ne samo, da ni nobene razlike med oe-lavcem in kmetom temveč, da je neobhodno potreb-
r	■	------
tOO, da se kmet in delavec združit«, ker le ooa sta jg*«m steber -bodoče komunistične družbe. Slednjič :je gorornik povdarjal potrebo izabrazibe, katero ac doseže potom črtanja socialistične literature in ča-»opisja. k .političnih ozirov je potrebno, da *e Siri maš iisit »Delo«. V vsaki delavski in kmečki hiši mora Sbafci en izvod »Dela«.
Govornika so navzoči pazno poslušali ter odo-ifcnajvaJi.
Organizacija stavbinskih delavcev pri nas izvrst-ijjo napreduje. Ustanovili bomo tudi politično orga. Iffišzacijo.
GRGAR.
V nedeljo smo imeli tu že oznanjeni shod. Poročal taam je tovariš Milost. — Odkar <je Adam grešil, je jtdoločeno človeku, da si v potu svojega obraza služi '•rvoij kruh. A vendar si 'ga nekateri znajo služiti, ne ida bti se potili, iker siliijo druge, da za njih ■delajo in slabo -jedo; a izkoriščevalci ne delajo in dobro jedo. To je mogoče le zategadelj, ker so si prilastili ne-Ikateri zemljo in druga sredstva s pomočjo oborožene sil« in duševnega zasu-žnenja vzdržujejo svoje igospodars-tvo. Proti temu se upirajo delavca na zemlji in v fahriki lin streme za item, da se odpravi zasebna lastnina, ki je izvor vsega socijalnega zla. Gospoda je proglasila to za pregrešen, kriv nauk, ki se ga mora preganjati. A zgodovina kaže, da krivi nauki vedno zmagujeijo.Krisita so označili gospodje in farizeji za krivoverca in puntarja; rimska oblast iga je dala križati, a njegova ideja je zmagala. Cerkev je zažgala Giordana Bruna in Husa a svoboda ■vesti se ije vendarle uveljavila. Delavstvo se-je ,borilo proti politični neenakosti; -trd .je bil 'boj a končno je prodrlo. Iz lega spoznanja črpamo pogum, -da dosežemo tudi gospodarsko enakost in da se vsesplošno uveljavi nauk sv. Pavla: Kdor ne dela naj ne je. Za la boj najde delavec in kmet svoje mesto v komunistični stranki, ki si je zapisala v program -diktaturo proletarijata, ito je, da edino kdor dela imej pravico odločali o delu in pridelku.
Iz gospodstvaželnosti je našuntala buržuazija narode tudi na bratomorno vojno, za katero so slovenski duhovniki tako slraslmo agitirali. Papež Pij je tal edini poštenjak, vsi njegovi uslužbenci so divjali kot besni za medsebojno klanje. .
■Za njim se je oglasil duhovnik Filipič, ki nam je obrazložil program komunistov, ker je to pozabil poročevalec. Pravi, da j« itreba pristriči perutnice kapitalu ampak popolnoma ga uničiti to vendar ne gre. Komunisti hočejo odpraviti privatno -lastnino, a to ■se ne sme zgodili, ker je treba lastnino, da človek »dela. Po klošlrih, da delajo skupaj in dobro žive, ampak bo je le mogoče, ker so prešinjeni s krščansko ^vzgojo. (Klic Čenstohov). Tudi da je v programu komunistov odpraviti zakon in vzeti starišem vzgojo otrok in jo izročili državi. Komunisti so proti Bogu. 'Lenin pravi, da je ljudstvo »znašlo Boga le da se reši mizerije. Posebno je bil hud, 'da hočejo komunisti če itreba tudi s silo uveljaviti -svoje zahteve. Tu doseže Ugovarjanje svoj vrhunec. Ko je duhovščina besnela ,«a vojni ples .je bilo -to oznanjevanje krščanske ljubezni. Ti medklici so duhovnika ujezili. Pričakoval 'je, da pride med bolj izobražene ljudi, kjer bi lahko debatiral. Ko ga je Milost pozval, naj počaka na njegov odgovor, pravi, da se mu mudi. -Končno je Milost pozval navzoče naj se oklenejo komunistične stranke in naj požrtvovalno delajo, kajti le tako pridemo -do žaljenih uspehov, do končne zmage, ko se delavsko ljudstvo osvobodi vladajoče ogspode. Ob sklepu je Srebrn A: pri.pročal upisati se vKonsumno za dru-go, ki nas reši sleparskih mešetarijev.
IDERSKO PRI KOBARIDU.
Usianovili smo politično organizacijo socijaldsli-fene stranke. Pristopilo je cikrog 70 članov, med ka itere so se razdelile strankine izkaznice. Izvolili smo ludi odbor, v katerega stavimo zaupanje da bo naša organizacija napredovala in korakala po poti do svo-bode. iRadi bi ustanovili tudi izobraževalno društvo pod okriljem socialistične zveze; kajti tukajšnja naga mladina je željna in potrebna izobrazbe.
Med nami je še mnogo omahljivcev, ki- 'čakajo odrešenja od »zgoraj dol« in ki ne vedo še, kam spa-daijo; zato jim kličemo: pridite tudi vi' v naše vrste, v našo organizacijo, ker čim več nas bo, lem bolje — in zmaga bo naša!
ČRNIČE.
V nedeljo 30. maja se vrši, sestanek fcomunislične pol. organizacije v Balu.jah v gostilni Valetič.
Sestanka se udeležijo vsi listi ki imajo svoje legitimacije in to iz vasi Batuje, Črniče, Selo, Kalovše, Gojače in Rovne. Sprejemalo se bo tudi nove člane
BOVEC.
Iz Bovca smo objavili mal dopis v pretečeni številki. Naj slede danes še te-le vrstice.
Gospodje okolu »Goriške straže« si domnevajo, da smo mi neumni in da jim bomo ploskali ako napadajo naše sodruge zlasti dr. Tumo. S lem kar je (govoril na shodu pri nas sodrug Tuma, se strinjamo vsi. Saj je bilo vse kar je govoril o sistemu o županih o inteligenci i. 1. d. vse je bilo v resnici resnica. Ljudstvo je govorniku pritrjevalo,, ker mu je govoril iz srca v srce, iz duše v dušo. Zato pa pravimo naš»i gospodi, da je bolje ako molči, ker drugače prinesemo na dan še bolj pikantne reči. Naši ljudje so tako salamensko nezadovoljni s sedanjim občinskim zastopstvom, da komaj čakajo volitev v katerih bodo pomedli z vso to staro šaro. Naj vedo naši sedanji občinski bogovi, da niso oni tu radi ljudstva, da ni prav nobena čast za nas ako se ponižajo do nas in, da so že vsi sili lazili okolu njih s klobukom pod pazduho in vpognjenim hrbtom. Pojdite lin ni treba, da se vračale več med nas. Sami smo dovolj zreli in si hočemo odslej kovati sami srečo bodočnosti.
A glejte čudo nad kom se jeze ti naši gospodje. Nad tem, da je omenil naš 'govornik visoke kopice čeveljčkov in žametastih bluz, ki se valjajo nepo-rabne po bogatih stanovanjih in skladiščih. Pa ne, da bi se gospodje razjezili kadar se gospod kaplan »nese nad rutami in nad nepokritimi glavami naših deklet.— Nadalje so gospodje rekli, da zbira naš sodrug okolu sebe same lumpe. Seveda, mi smo lumpi, ker si hočemo zboljšati življenje in odpravil} suženjstvo. Veti, ki ita suženjstvo zagovarjale, vi, ki zagovarjate odiranje in izkoriščanje, vi ste seveda pošteni ljudje. Ali si mislite gospodje, da je tako težko človeku biti pošten ako ima vsega dosti. In vendar, glejte. Več je poštenih med reveži, kakor med gospodo. In stokrat več je vredna poštenost reveža, ker trden je pač oni značaj, ki zamore ostati pošten v današnji družbi. Kadar govori kdo o poštenosti, gc-spodje, imejte zaprta usta. Poglejte koliko služite na dan. vi in koliko služimo mi. Na našem mestu bi postali vi pravcati razbojniki. Eno vedite -gos-podje. Delavci, reveži, oni ki so izkoriščani imajo vedno prav. Ker ima vedno prav oni, ki se hoče otresli svojega izkoriščevalca. — Naša moč, gospodje, je v organizaciji. Le potom organizacije si bomo zboljšali svoj položaj. Kdor je proti naši organizaciji, je naš nasprotnik, nam je nevoščljiv in mi iga moramo pobijali.
Poleg vsega so se gospodje razjezili, ker je povedal naš sodrug, da imamo za seboj solidarnost vsega italijanskega delavstva. In mi ga vprašamo, kje neki naj iščemo solidarnosti ako ne pri delavcih brez ozira na njihovo narodnost? Morda naj jo iščemo pri kaplanih? Dobro smo spoznali solidarnost ka-• planov z delavci. Bag nas varuj take solidarnosti. Ako je to našim magnatom žal, naj dajo, iiz narodne ljubezni, svojim delavcem boljše plače. Toda vi gospodje izkoriščate čut narodne ljubezni v svoje precej umazane in pr.otidelavske namene. Saj vemo ka-
ko je v Jugoslaviji in kakšna svoboda vlada v tej
»osvobojeni domovini.«- Nič ne pomaga ako molči
0 tem narodno časopisje v okupiranem ozemlju. Resnica je prišla vseeno na dan. Naj bo danes dovolj Prihodnji teden objavimo nekaj c 5 glede odškodnine in vemo že danes, da ne bo gospodi prav. Pa bo nam in to je za nas pač dovolj.
Torej gospoda naša, jezik za zobmi in roke proč od sedanjega delavskega in kmetiškega gibanja! MIREN.
Dne 17. maja ob osmih zjutraj je bil napaden na cesti ob »Velikih Rojah« Blažič Leopold iz Mirna. Napadalci so mu »blagohotno« odvzeli vso gotovino in mu razrezali njegovo praznično obleko. Vso zadevo je naznanil karabinjerjem. A glej smolo. Zaprli so njega namesto napadalce; češ fant je lažni-k, bahač. Šele ob 9. zvečer so mladeniča izpustili iz zapora, ko je dobil svoj delež -klofut, ki jih menda dele samo v »svobodnihdržavah«.Vprašamo oblasti kateri zakon daje kr. karabinjerjem takšne pravice. So bili slučaji v Mirnu, da so bili nekateri tako nakleščeni, da so morali po dva dni varovati posteljo. To ve ves Miren ali vsa javnost naj izve, kaj se gospodom kr. karabinjerjem vse zljubi. Kedaj pride prave svobode dan?
BOLJUNEC.
Prosim sodrug urednik, da ibi v našem cenjenem listu potrdili, da nisem jaz pisec dopisa, ki je bil objavljen v št. 14 od 21. maja t. 1, pod naslovom Do-lina-iBoljunec. Izjavljam pa, da se, izvzemši malenkostne izjeme, strinjam z vsebino dopisa. Dopisnik dovolj jasno prednaša naše želje in tudi resnične potrebe. Tudi če se udejstvi upravni svet, ki je med dvema zlema morda manjše zlo, bomo mi vedno in vedno zahtevali razpis občinskih volitev. Ljudstvo mora prosto izraziti svojo voljo, naj bo pa to po voliji vlade ali ne, to nas ne briga. Bratski pozdrav.
Op, ur. Radi priznamo da ni napisal omenjenega članka iz Doline-Boljunca sodrug Sancin. Kdo ga je spisal in poslal, to je naša stvar. Končno ni važno kdo ga je napisal, marveč je-li resničen ali ne. Da je resničen smo prepričani; ker ga ne bi bili drugače objavili.
BUZET.
Želim Vas obavijestiti istinski o našim zemljorad-ničkim prilikama obzirom na širenje naših misli. Ovdje nije jpš pripravljeno čvrsto tlo. Poslijedice na-cijonalističkih borb su još duboko ukorijenjene. To vrijedi osobito za odraslije muževe i starce, koji se kose sa savremenim radničkim pokretom. Još uvjek slijede klerikalno-nacijonalistička zaglupljivanja. Sta-riji kmetovi odani su svečenistvu i učiteljstvu. »Pučki prijatelj« jest večini vodič na putu u sve veče natraž-rijaštvo i mračnjaštvo. Pučanstvo italijanske i jugo-slavenske narodnosti živi u Ijutitom neprijateljstvom kao pas i mačak. Neuke u lom stanju podržavaju razne nacijonalističke perjanice. Ali malo po malo se pučanstvo preobrazuje. Mladež jest naša uzdanica, u koiju polažemo mnogo itade. Rat bio je gorka škola, koja je promijenila mnogo nazore. Iz rala orpi naša propaganda veliki uspjeh kor širenja naših načela. Dosada još uvjek stoje našli sumišljenici razštrkano i bez svake organizacije. Naša stvar nalazi dasta po-teškoča, jer ovdje ima malo inteligentnih radnika. Zemljoradnik je prilično zaostao i nerazvit. Učiteljstvo i činovništvo se nekako nečfca stupiti u naše kolo. Jedni u Italiji, a drugi u Jugoslaviji nadaju se uživati raj zemaljski. Kad bi bila mirna konferenca izkrparila privremeno' svoje zastarjele granice za povod budučim ratovima, bilo bi ipak mnogo lakše dodi do prvoga socijalističkog udruženja . u našim strana-ma. U tom cilju mnogo bolje čemo uspjevati kod ju-goslavenskoga življa nego li kod talijanskoga. Stalno če mnogi postati izpočetka socijalistirna vrše iz os-vetničkog poriva i nagona nego li iz osvjedočenja. Ovakve slabiče trebati' če postepeno izdjelovati. Kad bi bilo -došlo do opčinskih izbora, uvjeren sam, da bi mnogi glasovi pali za sooijalističke kandidate. — To m-oje predvidjenje vrijedi osobito za one kotare, gdje je jugoslavenski živalj u manjini. Tobožnjii ocevi domovine napeti če sve sile, da pokvare slične račune, ali nekadanje (poslušno stado, neče prepokorno
1 nepromišljeno slušati razne vikače. Do danas raza-biren tek nekakav polovičan socijalizam više iz simpatija negoli iz osvjedočenja. Tek nekolicina bivših vojnih zarobljenih, koji se povratiše iz Rusije, ima stalnih podlaga. Šteta samio, da nije bilo još ovdje nikakvoiga našega govornika. Za nas ovdje jest socijalizam još mlada biljka, koja če tek vremenom postati čvrstam granom. — Sadanji opčinski komesar kao zagrizeni talijanski nacijonalist nehotice mnogo doprinaša sa svojim postupanjem, da čemo doskora moči i mi nastupiti. U obližnjem selu Sv. Martin po-stoji »-Gospodarsko društvo«, kome oblasti neče da izdadu obrtnice. Ovo je društvo u predratno doba prilično dobro poslovalo sa trgovinom i g ost ionom. Zemljoradnici su sami sagradili kuču i uložili kapital. Pada, kad ne može, da pomaže ni jedan svetac, čuo sam, da misle u dobroj namjeri obratiti se do socija-lističnog zadružnoga saveza. Prve klice dobro kažu. Neznam što bi vi na to kazali i pcsavjetovali?
Socijainl preobrati o preteklosti
Sedanja velika prehodna doba.
'(Nadaljevanje.)
Na ta način je vsaka iznajdba zrevolucijoni-rala in obogatila človeka in mu dala podlago za nove iznajdbe in poglobila njegovo mišljenje. Čim več je bilo iznaijdb tem hitrejše je tekel njegov razvoj. Prva ali divjaška doba je bila najdaljša, kajti človek je takrat moral začeti na -dnu, kjer ni bilo- še nič. Barbarska doba je bila veliko krajša, kajti barbar je podedoval od divjaka ogenj, primitivni enozložni jezik in mnogo drugih stvari, s katerimi si je pomagal lajšati življenje, jih izpopolnjeval in s pomočjo teh si je pridobil mnogo novih. In kaj je barbarski človek zapustil civilizaciji? Zapustil ji je železo, vdomačene živali, obdelovanje polja, obzidana mesta,'lok in puščico, organizirane armade vojakov, lesene ladje, družinsko organizacijo z očetovskim pravom — sploh vse pogoje za prehod družbe v sistem politične države in privatnega lastništva.
Civilizacija je hitro napredovala, bili so sicer zadržki in reakcije, kakor so še danes — v svojem prvem stadiju, toda pogoji vsega napredka so že bili dani v barbarizmu. Ali civilizacija je zdaj še komaj v prvem stadiju in vse, kar je do danes pridobljenega, bo služilo za podlago napredku v drugem stadiju in še dalje v bodočnosti, o kateri ne moremo ime'ti pojma, vendar si pa -lahko mislimo z vso gotovostjo, da bo človeštvo na višku civilizacije, ki še pride, popolnoma drugo človeštvo kot je danes in najtbujnejša fantazija, ki se je kdaj -porodila v človeških možganih, si ne more predstaviti paradiža, ki ga doživi človek v bodočih stoletjih, tisočletjih, milijonletjiih...
Kako čitamo preteklost človeške družbe in s čim merimo njen razvoj od stadija, ko pa so najstarejša pisana poročila stara komaj nekaj tisoč let?
Kakor vsakemu drugemu živemu bitju tako je tudi človeku dala natura nagon boja za obstanek. Prvi človek, ki je bil še napol opica svoje vrste, je imel tri inštinkte, ki jih je podedoval od svojih živalskih prednikov; dobava hrane, samoobramba za ohrano življenja in ploditev ali razmnoži te v. Človek je pa imel miselni aparat in pričel si je nabavljati sredstva, da -bi si koli'k<ir mogoče olajšal boj za obstanek. Sprva je cuciil težko, počasi in z velikan-
skim naporom, ali njegov um se je rnsrrfjal in čimbolj se je Širila njegova lobanja, tem boljša so bila njegova sredstva za pridobivanje hrane, za obrambo življenja in za razmnožitev in ohrano njegovega rodu.
Sredstva! Orodje, oblačilo, stavbe, orožje in druge stvari govore jasno k-ot knjiga o pretekl-csti človeka. Na vseh krajih sveta se nahajajo globoko v zemlji ostanki človeškega življenja iz vseh dob. Predzgodovinski grobovi so nam dali okostja, lobanje, lančevino, orožje, nakit itd. Po teh izkopni-nah sodijo arheologi (starinoslovci), v katero dobo spada človek, ki je ležal rv najdenem grobu ali ki je rabil najdeno orodje.
Arheologi so navadno v zvezi z geologi. Geologija (zemljeznanstvo) je zgodovina zemeljske skorje. Vsaka plast zemlje, skale im drugih sestavin je geologu list, ki beleži' gotovo dobo v razvoju naše zemlje. Vsaka doba je imela svoje oblike življenja. Geologi so izračunali, koliko časa vzame, da ena plast pokrije spodnjo plast v naravnem procesu usedanja, razkrojevanja, okamenjevanija. -Na ta način vedo znanstveniki koliko tisoč let so dotične izkopnine ali okamenine ležale pod površjem.
Po Lewisu H. Morganu, znanemu ameriškemu etnologu (narodoslovcu), ki je v svoji knjigi »Ancient Society« tako izvrstno orisal sistem stare družbe, je divjaška doba človeštva trajala 60.000 let, barbarska 35.000 in civilizacija do danes 5000 let. On je računal starost človeštva na 100.000 let. Toda najvišji podatki dokazujejo, da je člatveštvo veliko starejše in gornje število bo treba revidirati. Znanstveniki so si danes edini, da je človek živel že v zadnjem razdobju ledene dobe ip od tistega časa je preteklo najmanj 400.000 let. Kolikor je torej več, gre -nedvomno na račun divjaške dobe.
Življenje človeštva se deli v tri glavne dobe: divjaško, barbarsko in civilizacijo.
Divjaška in barbarska doba se zopet delita vsaka v tri stadije, in sicer v spodnji, srednji in gornji stadij ali prvi, drugi in tretji; prva in druga označba, ki se rabi v tem'Spisu, je pravilna. Doba civilizacije je še vedno v spodnjem' ali prvem stadiju in kakor kažejo vsa znamenja, se zdaj porniče v redni stadij.
Prvi stadij divjaške dobe traja od začetka do iznajdbe ognja. Drugi ali srednji stadij od iznajdbe ognja do iznajdbe loka in pušice. Gornji stadij od iznajdbe leka do iznajdbe lončastva.
Barbarska doba: Spodnji stadij od iznajdbe lončarstva do vdomačanja živali na vzhodu in kultiviranju koruze na zapadu (v Ameriki). Srednji stadij od udomačenja živali in kultiviranja koruze do taljenja železne rude. Gornji stadi od iznajdbe železa do iznajdbe pismenk ali črk.
Civilizacija: Spodnji stadij od znajdbe črk do danes.
Divjaška doba človeštva.
Prvi stadij. — Začetek človeštva. Človeška bitja še vedno žive v svojih originalnih bivališčih v tro-pičnih in poitropičnih gozdovih, človek je v tem času preživel večji del svojega življenja na drevesih, kajti le na ta način se je mogel izogniti napadom nevarnih zveri. Njegova hrana je bilo sadje, orehi in številu in na omejenih prostorih. Ena stvar pa je, bil poraščen z gosto dlako. Organizacije in institucije ni bilo nobene. Človeški rod je bil majhen po številu in na omenjenih prostorih. Ena stvar pa je, katera si je človek, pridobil v tej dolgi perijodi. To je najprimitivnejši jezik, ki je bil sprva gestičen, to je znamenja s prsti in rokami in iz teh znamenj so se polagoma razvile besede, obstoječe iz enih samih zlogov. Družina — ako se sme tako imenovati — je bila konsangvinistična, to je spolno združevanje bratov in sester. Proti koncu te -dobe je človek užival tudi surovo živalsko meso.
Iz tega stadija nimamo najmanjšega sledu. Niti eden narod, kar jih je -prišlo pred oči zgodovine, ne sega tako daleč nazaj. Najprimitivnejši' divjaki, kar jih še danes eksistira, ne spadajo več -v ta stadij.
Srednji stadij. — Začenja z iznajdbo ognja, ki je docela zrevolucijonirala tedanje človeštvo. Označuje se z ostanki ribjih kosti v bližini ali tik človeških okostij. Kjer se najdejo ribje kosti v bližini človeških, je to dokaz, da je dotični človek že poznal ogenj, kajti surove ribe niso užitne. Ribja hrana je divjaka osvobodila prvotnega bivališča in podnebja. Človek se je .pričel seliti na bregove rek, jezer in morja, v katerih je bilo rib v izobilju. Toda človek ni pekel samo rib in drugih živali, temveč tudi gotove korenine in sadeže, ki so drugače neužitni. In kadar je takih živil zmanjkalo v enem kraju, se je divjaška tolpa selila dalje, kjer je našla novo zalogo. To preseljevanj« je bilo nemogoče v prvem stadiju, dokler niso divjaki poznali ognja in ga znali uporabiti v praktične svrhe. Vporaba ognja za dobavo hrane je prvi naj večji napredek divjega člo veka. V tej dobi je divjak tudi pričel izdelovati prvo orodje in orožje iz kamenja in ribjih kosti. Pobral .je ostre koščke kamna na bregu, kjer jih je izgladila in nabrusila voda, in jih pritrdil z rastlinskim vlaknom na gorjačo, katero je odlomil z drevesa. Ker je bil človek v tem času izključno navezan na svoje mišice, je bil nenavadno močan. Gorjača, opremljena z ostrino kamna ali ribje kosti, je bila njegovo’ prvo orožje za pobijanje živali, ki so mu služile za hrano; palice z enakimi ostrinami je imel tudi za ribolov. Takozvane paleolitične izkopine tega orodja in orožja iz »kamene dobe« spadajo brez dvoma v to perijodo. Gorjači, obteženi s kamnom, je sledila primitivna sulica: dolg drog z ostro ribjo kostjo na enem koncu, katero je divjak zagnal iz majhne daljave v žival, katero je mislil ubiti, ali pa v sovražnika. Za sulico je prišel lok s pušico, druga največja iznajdba divjega človeka, ki označuje prehod iz srednjega v gornji stadij divjaštva. V tem času se je pojavil tudi kanibalizem (uživanje človeškega mesa), ki je trajal dolgo časa in ki je lasten vsem divjaškim rodovom v tem stadiju. Človeštvo se je naselilo v velikem številu na otokih blizu obrežja in na rekah, da je bilo -bližje ■ rib in kjer je bilo več naturne obrambe. Stanovanja so bila v skalnatih duplinah ali pa v najprimitivnejših kočah iz ličja in blata. Družinska organizacija se je precej izpopolnila. Zakon bratov in sester je prenehal in prišel je tako-zvani »punalujski zakon«, to je bratje ene matere so imeli vse svoje žene skupaj, sestre iz ene matere pa vse svoje soproge skupaj. Nasledstvo je bilo po materi, kajti otroci v takih razmerah niso mogli vedeti in mati tudi ne, kdo je njihov oče. Otroci so se imenovali po materi. Mati je bila glava svojega rodbinskega krdela. Ona je čuvala ognjišče, da ni ogenj nikoli ugasnil in vsaka žena je skrbela za svoje otroke; možje so pa denašali hrano in branili ognjišče, ženo in deco pred zvermi in sovražnikom. Jezik se je izpopolnjeval in v tem stadiju se je po javilo tudi verstvo, ki je pomagalo primitivnim lju dem razlagati nebrojne naravne prikazni in elemente, katerih si niso znali drugače tolmačiti. Soln ce, ogenj, voda, blisk, grom, dež, luna, ’ zvezde in razne živali so postale božanstva dobra ali slaba, kakor so že človeku koristila ali škodovala. Prva imena, ki so jih dajali sebi, so se imenovala po živalih, kar še danes najdemo pri vseh divjakih.
Sledove te dobe v Evropi, Aziji in Ameriki nahajamo v prej omenjenem orodju in orožju iz kamenja in ribjih kosti, ki se najde s človeškimi kostmi vred. Človeška lobanja iz tega časa, katerih je par dobro ohrajenih, je ozka in koničasta na temenu z zelo veliko, močno in naprej izbočeno spodnjo čelustjo. Možganska votlina je precej plitva.
. .	(Dalj« prihod č.)
HALE VESTI
Rdeči Prapor. Tako »e imenuje novo glasilo slovenskih komunistov. List izhaja v Ljubljani vsako soboto. Odgovorni urednik rau je Rajko Osterc. Tiska se v tiskarni Maksa Hrovatina v Ljubljani. Dosedaj
sta iašli dve številki in priznati moramo, da je list lep in pisan v strogem komunističnem d-ubu. Želimo, da bi ostalo tako tudi v nadalje.
»Ujedinjenje«, ki je izhajalo kot glasilo komunistične stranke m je bilo -po dogodkih v Ljubljani ustavljeno, je pričelo zopet izhajati kot glasilo železničarske socialistične - komunistične organizacije.
Mednarodni kongres vojakov - proletarcev iz svetovne vojne. 4., 5. in 6. t. m. se je vršil v Ženevi mednarodni kongres vojakov-proletarcev iz svetovne vojne. Kotagres je otvoril znani francoski pisatelj sodrug Henri Barbusse, ki je napisal med vojno svetov-noznani roman »Ogenj«. Barbusse je pozdravil vojake vseh držav, posebno one iz Nemčije in Avstrije ter rekel med drugim: Naš kongres ni navaden shod, ampak nekaj drznega in dramatičnega, ki prekaša vse dosedanje mednarodne kongrese. Organizirali se bomo materijalno in moralno. Prišli smo sem, da se upremo svetovni norosti, da izkoristimo v službi razuma moralno moč naših ran, našega trpljenja in naših obljub v strelskih jarkih. Bratili smo se v ognju, toda to pobratimstvo je le pomnožilo človeške žrtve. Pred vojno se je treba pobratiti, zato smo prišli sem, da se pobratimo za slučaj novih vojen. To velja tudi za one, ki pride.c za nami. Zgodovinska doba človeških žrtev sc ir.-cra zaMjučiti.
Nemčija cc more plačati zahtevane odškodnine. Iz krogov, ki c o v tesni zvezi s finančnim ministrstvom, se poroča, da Nemčija nikdar ne bo plačala 100 milijard mark odškodnine. Poročilo se glasi: »Ententa mora biti absolutno prepričana, da je plačilo stomiljardske odškodnine nemogoče. O tem ni vprašanja. Če bodo zavezniki na konferenci v Spaju zahtevali omenjeno svoto, tedaj je najbolje, da jim rečgmo: Vzemite vso Nemčijo kot darilo, kajti račun ne more biti plačan.«
Nemški prezident izobčen iz sedlarske unije. Sedlarska uri j a v Berlinu je izobčila s 1200 -glasovi proti petim Friderika Eberta, sedanjega predsednika nemške republike, ki je bil član te -unije dolgo vrsto let. Izključen je bil na temelju obtožnice, da je podpisal neko smrtno obsedbo. Sklep izobčenja se glasi: »Člani sedlarske unije ne priznajo več Friderika Eberta za svojega brata in sodruga, ker je kršil vse socialistične principe.«
Vojsške barake na Irskem pognane v zrak. Iz Dublina poročajo, da so irski republičani pognali v zrak z dinamitom vojaške barake v Ballydehiobu.
Vlada je naznanila, da bo tajno sodišče kmalu zaslišalo vse irske politične jetn-ike, ki so zaprti v irskih in angleških ječah. Sodišče bo razsodilo o krivdi ali nedolžnosti jetnikov.
Zveza MlnsMli delavcev vitolli
(Sindakat Juiijske Benečije)
razpisuje mesto
I
i
za agitacijski okraj Gorico in Tolmin.
Zahteva se popo-kvo znanje slovenskega in italijanskega jezika, ter org’ a ni za tončno in agitatončno zmožnost. Prednost imajo ponudbe delavcev a* stav-binske stroke. Nastop takoj.
-Ponudbe naj se pošlje na naslov Zveze stavbinskih delavcev. Sindakat Julijske Benečije ▼ Trstu, via Madonoma št. 15.
Tajništvo
Godbo iz Sv. Križa pri ftstu
Jpriredi
v nedeljo, dne 6. junija 1929.
pri Sv. Križu pri Trstu
toči izborno belo in črno domače vino in Ima na razpolago vedno gorke in mrzle jedi- Postrežba točna.
USTNICA UREDNIŠTVA
Etbin Kristan: Se nahaja še vedno v Ameriki in nič ne vemo v kolikor odgovarj-ajo resnici poročila, da se vrne v svojo staro domovino.
Komen: Prihodnjič drugo, za to številko je prišlo vendar prepozno. Objavimo kakor ste poslali.
F. M. Idrija: Vašo zadevo smo izročili našemu pravnemu svetovalcu. Odgovor dobite kmalu po pošti. Stvar je komplicirana in se jo more rešiti le dobro.
P. A. Cerkno: Tudi vašo zadevo smo izročili našemu pravnemu svetovalcu. Dobite odgovor po pošli tekom tega tedna ali pa v prih. štev. »Dela«. Pozdrav.
Buzet: Pošljite še kaj. Jako smo zadovoljni.
Mat ulje: Dobiš odgovor, obširen, po pošti. Zelo nam bo všeč, da nas prideš katj kmalu obiskati. Lepe pozdrave.
Dopisnik Trst: Brez skrbi. Nihče ne more izvedeti imen naših dopisnikov .Seveda zaupamo v dopisnike mi in želimo od njihove strani, da imajo zaupanje v nas in, da nam ne pošiljajo dopisov, ki ne odgovarjajo resnici.
Kontovelj: Lepo poročilo objavimo prihodnjič kot članek. Brez zamere.
Gorica: Čemu je izostalo vsako poročilo ta teden?
Borojevič: Res ne vemo ali je umrl v Celovcu ali v Budimpešti. Sicer nas to ne zanima.
M tata šopu zadrti
v Dobravljah na Goriškem
lino o zadružni kleti vsč sto ML noMeSa naravnega
VINA
po zmernih usaKdanP cenen.
Daje od 56 lite naprej.
BRINJEVEC
prve vrste, 44 stopinj alkohola, kristalno čist, se proda v množini 8 hi, raje skupno a tudi na drobno. V drugem slučaju po 11 L liter, v prvem popust po dogovora. Franko postaja Pazin.
BRflTUVIČ KAROL Pazin (Istra)
Veletrgovina z vinom Iganlmi pijačami In delelnimi pridelki
im
A
TRST - Ul. Torre bianca 22
TELEFON št. 18-07
Izdaja za socilalistlčno zvezo v Julijski Benečiji in odgovarja za uredništvo IVAN REGENT Tiska tiskarna .Lavoratore* v Trstu.
ŽIVEC VINKO, ČRNIČE j
Trgovina z mešanim blagom |
Toči najfinejse belo in črno vino ter vsakovrstne likerje na droDno in na
Postrežba točna in cene zmerne Priporoča se za obilen obisk
er vsako- S o debelo J
nc ;J
r_I
USNJE
Velika zaloga odlikovane sirojarnice
FRATELLI ROCCETTI
Jesi (Ancona)
Pristno usnje« počasi strojeno, zajamčeno po kemiški preizkušnji kr. sedlarske Šole. — Usnje belo in črno za sedlarje. — Jermenje. — Teleta bela. —•_ Junice bele in črne. — Koze Zaloga inozemskega in domačega usnja. — Teleta oskarja, črna in barvana. — Chevreaux. — Polu teleta boks. — Velika izbira vrhnjega usnja za žavije^ Surovo usnje, Inozemsko in domače. — pf" Čevljarske Potrebščine.
Preprodajalcem poseben popust.
Podružnica v Trstu: Prodajalna na trgu Oberdan štv. i, nasproti kavarni Fabris. - Skladišče v u lici Ghega štv. 17.
CevlianKa zadruga v Mio pri Gorici
vpisana zadruga z oni. zavezo
Čevlji
domačem Izdetko
iz tovarne Čevljarske zadruge v Mirnu pri Gorici se prodajajo:
IV Gorici" zadružn. prodajalna v hiši v w »	■	centra|ne	posojilnice	—
Corso Giuseppe Verdi štev. 32.
v TrsftU Z zadružna prodajalna v ul. _	dei	Rettori	štv. 1.
v Vipavi 8 trgovina S. Beltram.
Blago se pošilja tudi naravnost iz tovarne v Mirnu pri Gorici in sicer na drobno in na debelo. Ceniki se pošiljajo na zahtevo vsakomur.
Osvoboditev proletarijata bo delo proletarijata samega!!!!
Ottno konsumno društvo
v Idriji
registrirana zadruga z omejenim poroštvom
Vstanovljeno leta 1898 ima 1127 članov, Lir 5.861.59 rezervenega in Lir 7.333.62 društvenega sklada. Ima 6 lastnih hiš,
valifini mlin
2 električno razsvetljavo, zemeljsko posestvo, gozde in travnike. - Ima centralno prodajalno spremljeno z vsemi potrebščinami, manufaktornim, galanterijskim, kolonijalnim, špecerijskim blagom ter vsake vrste pjač In tri fliPjalke.
Sprejema hranilne vloge ter jih obre-stujejo
po 5 Oll 100
ki so investira?« v blagu katerega vrednost se rentira dočim denar malo vdja. Hranilne vloge se lahko vlagajo osebno ali po nakaznici na zgorajšni naslov, proti takojšni Izdaji hranilne knjižice.
VODSTVO