>ni ' st ol 0 3 S - 'V ‘ s 'ik e POJ: H “krn zk e n TU je 8w 0stl >ii) "•S, Sa* Vt ; > v. S Ji ^ Maša naloga: * probuja in napredek naroda! | Maš namen: ... , I V edinost in slogi do cilja! g VESTNIK NATIONAL HERALD. «5- °+% cp A ‘3*%, 'M®’® ij« Največji slovenski lik >& |j v Zedinjenih dn ^ |j The Largest Semi-We fjj the United States of An -a. * L ]RADNQ GL A SILQ SLOVEN S KEGA KAT. PODP. D RUŠTVA SV. BARBARE, FOREST CITY, PA. — OFFICIAL ORGA N OF THE SLOVENIAN CATHOLIC BENT SOCIETY ST. BARBARA, FOREST CITY, PA. 'j 7L DULUTH, MINN., THURSDAY, SEPTEMBER 3,1914. — ČETRTEK, 3. SEPTEMBRA 1914. Volume IV.—Letnik IV. Sedež francoske vlade se premesti v Bordeaux. _ Porodila naznaniaio poraz vojne sile zaveznikov. DESET KOMPANU NARODNE STRAŽE PRED BUTTE, MONT. 1 ° b pirnJ »otjoi. 8 - mi jf*.« ,: ’ 1 ,na ^ 94 . 00 . 3,TTI « odboj 8 lCT a. Ir » 1 tOCHEVAB u J"* s 1 *-™«. «: tudi uJJ «JJtl nait 4 sv ' Petra 2VBt ' To društvo sp 1 rtrvatsko Zvezo v| Ledne seje društva k ™ ' ' nedeljo v meseci?! - url popoldne Društr*< ■' vse Slovence in Hn ; Hrvatska Zven a za svoto Ufj.fi :-T'uJe: za izgubo eseJ • I '00, za Izgubo a| kom 1300,00, za eno (iti > polovico stopala na d« h. Izgubo treh prstordia ika na eni roki J. • a 1100.00; za v prst $50.00; za li„ !a na nogi $20.1)1); ŽIi «4 mora podvreči oi 61 $5' ‘ . ' idov. dobi v s .koliko podpora i obe pri p ;1 $MKb NEMCI SO ODDALJENI OD GLAVNEGA FRANCOSKEGA MESTA SAMO ŠE 40 MILJ. — MED FRANCOZI IN NEMCI JE ŽE PRIŠLO DO BITKE V ZRAKU. — POSADKA V ANTVERPEN STRELJA NA NEMŠKE ZRAČNE KRIŽARKE. — TRIJE ARMADNI ZBO- RI AVSTRIJE, MEDTEM TRETJI, V KATEREM JE NAJVEČ SOVENCEV, SO BILI OD RUSOV POPOLNOMA KONČANI. — 30.000 AVSTRIJSKIH VOJAKOV V RUSKEM UJETNIŠTVU. — MANJ USPEHOV IMAJO RUSI V VZHODNI PRUSKI. — AVSTRO- OGRSKI POSLANIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH POROČA O ZMAGAH AVSTRIJSKIH ČRT. — NEMCI NAZNANJAJO, DA SO POGNALI ČETE ZAVEZNIKOV NAZAJ, MED¬ TEM, KO NAZNANJAJO TI, DA SO SE UMAKNILI V SVRHO ODPOČITKA. — NAZ¬ NANJAJO SE GROZOVITOSTI, KATERE UGANJAJO BAJE RUSI IN AVSTRIJCI. Pariz, Francija, 3. sept. — Francoska vlada je izdala | sek , kateremu pripadajo znani čia- nroelas, glasom katerega se bode premestil sedež vlade iz ni ® merik nnske kolonije, in ki si Pariza v Bordeaux. rroklamacija je podpisana od ministra j ministra dati dokaze, da so nemški za notranje zadeve m pravi, da zahteva položaj, ad se sedež j letalci v resnici metali bombe v ' mesto. ‘Poslanik je sklenil brzoja¬ viti svoji vladi, da je ta način voj¬ skovanja proti človeštvu in proti določbam haaske mirovne 'konfe¬ rence. Pozval bode zvezno vlado, naj energično protestira proti te¬ mu pri nemški vladi. POROČILO OČIVIDCA. Kodanj, Danski, 2. sept. — “Hannover Kurier” prinaša sle¬ deče podrobnosti o smrti princa Viljema von Lippe, ki je padel v bitki pri Luettichu. Nemce so belgijske čete obkolile od vseh Strani. Na povelje princa so nemški vojaki napravili krog. Na pomoč jim je prišel tudi mo¬ čan oddelek. Princ je ležal na tleh. potem se pa dvignil, ter dal zasta¬ vonoši povelje, naj dvigne zdsta- ŠPANSKI KRALJ. UM- • vlade premesti. - Pariz, Francija, 2. sept. — Danes zvečer se je vršila nad mestom Pariz bitka v zraku. Pojavili so se trije nemški letalni stroji, proti katerim so bili poslani francoski letalci. Letalci so streljali drug na drugega, in Francozom so poma¬ gali še od spodaj. Kljub temu se je posrečilo nemškim letal¬ cem uiti. London, Anglija, 3. sept. — Oficijelna poročila naznan¬ jajo, da se je nad Antvverpnom pojavil zopet nek nemški zra- koplpv, na katerega so pa začeli iz utrdb streljati, kakor se Friedrich sklepa, z dobrim uspehom. Nemška zračna križarka se je mo¬ rala vrniti. podpore; t v slučaju t? o obeh w irlčevalo; n i za izgubo obe „i,fh oM (».«: , i.5l Slani M* 1 . v slučaju not«, ,. n če se ponesrw »ijInpHShSf rvet< - mr 7 , bolnega ' ‘ lobo M" .odpora s® NEMCI IN AVSTRIJCI NAZNANJAJO ZMAGE. Poroča se, da je ruski generalni slab pripoznal veliki poraz ruske .ade v Vzhodni Prusiji. Narev- armada baje beži proti meji .j. Kraljevca . (Koenigsberg) ne oblegajo. Rusi sploh niso ■h dalj, kot do polovice pota velikih nemških trdnjav. Zdru- icni Avstrijci in Nemci so zasedli Lot, znamenito tovarniško mesto p iiu$ko-P olj siki. Loč je o-Ida gen d Varšave samo dve uri s žele¬ znico. Tudi z bojnega pozorišča v Franciji poročajo Nemci zmage. Nemško čete se nahajale od Pa- raa samo še 40 milj daleč. V doli¬ nk Somme, Aisne ter 'Oise se vr- a J“ budi boji. Zavezniki so se mo Povsod umakniti nazaj. KUSI ZMAGUJEJO NAD AVSTRIJSKIMI ČETAMI. ^Petrograd, Rušita sept. — vojni urad naznanja ofici- r‘ a °' •La se je vršila med ruskimi Arijskimi četami sedem dni O JV- ^""“joea bitka okoli utrjenih po- Vjiij j g' ! a8 K 'blizu Lvova (Lemberg) v t,V e Ui- Včeraj s ! o se morali Av- ‘' ■'d umaknin z \ clikimi izgu- ‘’ 1 Zasleduje jih Konjenica. • 1 atrijska armada, ki je ope- s J' a ; v _'bližini Lvova, je bila se- j- Loja iz tretjega enajstega in U.IO V rtidtop«):* fill L k. p «'•5 »JM četek jvetega tedna Sedanje vojske vidi Nemce na pohodu v Pariz. Zavzeli so že Compiegne, 40 milj daleč od Pariza. Velika druga bitka na zapad- pem v ojnenu prizorišču. ki je mo¬ goče odločilna, se vrši že. več kp.t tri dni. Nemci se trudijo odbiti levo krilo armade zaveznikov. Franco¬ ska uradna poročila naznanjajo, da so Neinoi že potisnili francosko in angleško vojno silo tega krila nazaj. ‘Zavezniki naznanjajo, da se na¬ hajajo njihove čete v dobrem raz¬ položenju, in da so vsi prevzeti vojnega duha. Zavezniki se umi- eejo radi Strategi črnih ozirov. bodo vedeli prijtrte-lji-,--kjejsi-mpatizira,-s ' j PARNIK V PLAMENIH NA MICHIGAN JEZERU. j Prisotnosti duha kapitana se je za hvaliti, da se nesreča ni kon¬ čala z veliko katastrofo. /MVj .t-Mt-,-. Iz IMadridtrdrrzoja vljajo, da na- Chicago, 111., L sept. — Življe¬ nje tristo potnikov na izletniškem parniku “Cit/ of Chicago”, ki se ,jc vnel na Michiganskem jezeru kakih dvanajst milj daleč od tu¬ kajšnjega pristanišča, je rešil ka¬ pitan Oscar Bjork s prisotnostjo duha. Ko je naprava za brezžično br- zojavljenje odpovedala, je ukazal (kapitan Bjork obrniti ladjo in voziti s polnim parom nazaj. 45 minut pozneje je pristal parnik ob vladnem doku. Častniki in, možtvo so bili vsak na svojem mestu, ter so neglede na nevarnost mirno opravljali svojo službo. Da se prepreči pa¬ nika. so obvestili večinoma v ka¬ binah speče potnike šele tedaj o nevarnosti, ko je bil parnik že 'blizu pristanišča. Vse potnike so srečno spravili na suho, kjer so jim dali odeje, da se zavarujejo pred mrazom. Ogenj na parniku se je pozneje posrečilo pogasiti, in bode čez ne- P0VELJNIK MILIČNEGA VOJAŠTVA JE DOBIL OD GU¬ VERNERJA ZAPEČATENO POVELJE. — V MESTU JE PROGLAŠENO VOJNO STANJE. — VSE GOSTILNE MO¬ RAJO BITI ZAPRTE. — JAVNA ZBOROVANJA SE SME¬ JO VRŠITI SAMO S POSEBNIM DOVOLJENJEM. Butte, Mont., 2. sept.'— Deset kompanij narodne straže je dospe¬ lo sem. Miličarji so se utaborili na nekem pobočju pred mestom. Major D. J. Donohue, poveljnik oddelka* je dobil pred odhodom iz Helene zapečateno povelje guver¬ nerja Ste\varta. Ko je dospel vlak z vojaštvom na kolodvor, je bila tam zbrana velika množica ljudi. Čete so pri¬ šle v jeklenih vozovih; vojaki so pripeljali seboj tudi štiri strojne puške. Množica na kolodvoru se je pri prihodu vojaštva zadržala mirno. V mestu je bilo proglašeno voj¬ no stanje. Župan je naročil poli¬ ciji, da se naj takoj pri prihodu milice javi v glavnem stanu in prepusti varnostno službo mili- čnim četam. 'Proklamaciji o vojnem stanju je pristavil župan Donohue slede¬ če določbe: Vse gostilne morajo biti zaprte. Javna zborovanja se smejo vrši¬ ti samo s posebnim dovoljenjem. Zenske se po osmi uri zvečer ne smejo prikazati na cesto. Sodišča ne poslujejo. Vsi pre- greški se bodo obravnavali pred miličnimi oblastmi. Vojaškemu sodišču predseduje major Jesse R. Root, kot' generalni adjutant. govarjata Nemčija in Avstrija kaj časa ladja zopet rabna za fr. Špansko, naj se jima pridruži. — žri jo. Skoraj neverjetno je, da bi se kralj Alfonz d-d vjeti. /Prebivalstvo FRANCOSKI USPEHI Pariz, Francija, 2. sept. — Tu- veliko v , hk<> a 05 ^ ^ajstega L, vojnega zbora, ter de i v ' p f 1 Wm, i » v* V* /0 ' .J rA i fii/D , IJ" o? »et 1 rf 'A it. j a a sedmega in štirinajstega. j 0t a'v°' |na s U’a je bila popolnoma oij s °. za plenili vsega skupaj ' s, LjceV 150 topov. SlJ AJNA ZMAGA RUSOV. d0 >°00 UJETNIKOV. la ? ^ rano L a ) 2. sept. — Iz ‘ in lr , 1 2 °U a V 1 j a j o listu Temps, da nova L’ ™“'>o ruških čet naravnost bri- ; llaa brz H :;: Fati zmago ruških C*Sf kiD,i >Mn ac j e . esuo krilo avstrijske ®o. Sn .2 e Popolnoma uniče D padlo v pest 30,000 so ve čkrat napadle ^b r , so se bajoneti. Ruski vo- vojskovali z izredno kakor tudi avstrijski. s ° s & morali Avstrijci po " od Poru podati. N EMci prodirajo j P7t °Tl PARIZU. idadoii ,i .... e ttn Cfl '.'folija, 2. sept — 44. •tke prj Srdanu in za¬ kaj je vladalo nekaj dni razburjenje radi tega, -ker so pri¬ hajala poročila z bojišč le pored¬ koma. Ljudje so ugibali to in ono, zato jih je tem bolj razveselila vest, da so se morale na severu operirajoče* neruske čete umakniti, Lille, Torncoing in druge efcsponi- rane točke so očiščene nemških čet. PROTI PARIZU. London, Anglija, 2. sept. &o- r oče valeč lista “Mail” naznanja iz Boulogne, da se nemške čete^ oči vidno bližajo od vseh strani, izku¬ si iz juga, proti Parizu. Poročeva lec “Ohromele” brzojavlja, da se vrši od nedelje huda bitka vjgo- renji CM- dolini. Angleške čete so se morale umakniti. bitke v zraku. Pariz, Francija, 2. sept. - Ka¬ kor vse kaže, se ‘bodo v resnici vr¬ šile bitke visoko v zraku. To je sklepati iz ukrepa vojnega coskega urada, ki je izdal naredbe, kako nastopiti proti nemškim le¬ talcem, ki mečejo iz višine bombe v mesto. V torek zvečer je bilo u- radno naznanjeno, da se je orga- nizovala skupina oboroženih le¬ talcev, ki bodo nastopili proti nem škim. pni zadnjem napadu iz zraka v torek zvečer je vrgel nemški leta¬ lec v mestu dve bombi. Napravili nista nobene škode. Nekega nem¬ škega zrakoplovca se je posrečilo odstreliti. PROTEST. Pariz, Francija, 2. sept. — Ame- riikanski poslanik je sestavil od- so. Ko je zastava zaplapolala v zraku, so začeli Belgijci zopet streljati, in eden izmed prvih je bil zadet princ von Lippe, ki se je na mestu zgrudil' mrtev na tla. Zastava je bila odstreljena. GROZOVITOSTI VOJNE. »“V/ashingiton, D. C., 2. sept. — Časopisi poročajo, da uganjajo ruski vojaki v Vzhodni Prusiji strašne grozovitosti. Neki materi so odrezali prša ter nataknili nje¬ ne otroke na kole. Štirje kozaki so baje posilili v pričo moža neko ženo. Tako se vsaj glasijo nemška poročila. Iz Pariza pa naznanjajo verodostojna poročila, da so te¬ kom obstreljevanja Belgrada Av¬ strijci streljali na neko bolnišni¬ co, s katere je vihrala zastava Rdečega križa, ter jo popolnoma razrušili. Pod razvalinami je na¬ šlo smrt nad sto nedolžnih otrok! RUSKI PORAZ. London, Anglija, 2. sept. — Glasom porodi iz Petrograda pri¬ znava ruski generalni štab poraz ■dveh armadnih zborov in ujetje treh generalov. ANGLEŠKE IZGUBE. London, Anglija, 2. sept. — U- radno naznanjajo tukaj izgube angleške armade. V bitkah v Fran ciji je padlo dosedaj 36 častnikov in 127 mož, ranjenih je bilo 57 častnikov in 629 mož. pogreša se pa 95 častnikov in 4183 mož. NOV “ZEPPELIN.” London, Anglija, 2. sept. — Iz Geneve poročajo, da je bil dovr¬ šen v Friedriehsha:en nov Zeppe¬ lin, ki je odplul na fronto. OBSTRELJEVANJE ANTVER- PNA. London, Anglija, 2, sept. — Reuterjevi časnikarski agenturi •naznanjajo iz Antverpna, da se je pojavil danes zgodaj zjutraj nad mestom zopet nek Zeppelinov zra koplov, ki je Vrgel doli več bomb. Napravile niso posebne škode. S fortov so streljali na zračno ladjo, katero je pogodilo več krogel. Zra¬ koplov je nato izginil v južni smeri. (Nadaljevanje na 8. strani.) FARMER SEŽGAL DENAR IN SE POTEM USTRELIL. 'Iowa Ci'ty, Ta., 2. sept. — Pre¬ možen češki farmer Josip Kloubcc je včeraj segnal svojo družino iz hiše, vtaknil za več tisoč dolarjev bankovcev v ročno torbico, kamero je 'zapaliil, ter si potem s strelom v srce končal "življenje. Velik del denarja je izgubljen. Možu se je zmešalo. UBIL TOVARIŠA S PESTJO RADI ŽGANJA. Bottineau, N. D., L sept. — V prepiru radi steklenice žganja je ubil s pestjo Thomas Dodd svoie go tovariša Edvarda Burke. Uda¬ ril ga je s tako sdo po glavi, da se je njegov nasprotnik takej zgrudil na tla. Dodda so prijeli. POŽAR POVZROČIL VELIKANSKU AKOUO. Tacoma, Wash., 2. sept. — Vsa glavna poslopja Carstens Packing družbe so zgorela, fkoda se ceni na $700,000 do $1,000,000. Na sto¬ tine glav goveda, ovac in prašičev se je posrečilo rešiti. POŽAR V HOTELU. Tacoma, Wash., 2. sept. — Vsled eksplozije svetilnega plina je na¬ stal v drugem nadstropju hotela “Best” požar, ki je napravil ško¬ de za nad $20,000. Človeških žr¬ tev požar ni zahteval. ETBIN KRISTAN UREDNIK PROLETARCA. -Chicago, 111., 1. sept. — Pisatelj in bivši občinski svetnik ljubljan¬ ski, -sodrug Etbin Kristan je z da¬ našnjim dnem prevzel uredništvo “Proletarca.”' Dosedanji urednik, sodrug Frank Šavs prevzame s prvim oktobrom upravništvo li¬ sta. -Sedanji upravnik sodrug Fr. Petrič^pa prevzame s prvim okto¬ brom glavno tajništvo “Jugoslo¬ vanske socialistične zveze.” — So- drugu Etbin Kristanu 'želimo v novi domovini mnogo uspehov, soc. stranki pa 'čestitamo k tej no¬ vi izvrstni moči. “BELI VOLK” MRTEV »San Francisco, Cah, 1. sept. — Semkaj je prišlo brzojavno poro¬ čilo, da je bil zloglasni bandit v Severni Kitajski, t ikozvani “Beli Volk” v nekem mfstu v provinci ITonau ustreljen. BENEDIKT XV. SE IMENUJE NOVOIZVOLJENI PAPEŽ. KARDINAL DELLA CHIES4 JE BIL IZVOLJEN NOVIM VR¬ HOVNIM POGLAVARJEM RIMO-KATOLIŠKE CERKVE. Rim, Italija, 3. sept. — Vrhovnim poglavarjem rimo katoliške cerkve in naslednikom umrlega papeža Pija X. je bil izvoljen kardinal Della Chiesa. Novi papež si je nadel ime Benedikt XV. JAPONCI MED SEBOJ. Bellingham, "VVash., 2. sept. — V tovarni za konserve George & Barker v Point Roberts sta se čela prepirati dva Japonca. Eden teh je potegnil samokres in oddal na svojega protivnika pet strelov. Napadalec, je pobegnil. BRZOVLAK PONESREČIL. Grand Rapids, M D h.. 2. sept — Pet oseb je bilo ranjenih, ko je včeraj 'zjutraj ob štirih skočilo več vozov “Nortliland Limited” iz tira. Nesreča se je zgodiL Mi¬ zi} Kalamazoo. Uradniki železnice zatrjujejo, da ni bil nikdo smrtno nevarno ranjen. ŽALOSTNE RAZMERE VLADAJO V DOMOVINI. “Hfvatdki Svijet” v Ne iv Tor¬ ku je prinesel te dni slcde-če-po- rocilo: Milan, Italija, 26. avgusta. — 'Secolo’ pripoveduje, kako o- kruto postopajo avstro-ogrske o blasti - proti ljudem, iki so znan! naprednjaki ter stojijo v ospredju javnega življenja Naprednjake zapirajo, boječ se v slovanskih de¬ želah ustaje. Nek -slovenski oegunee pripo¬ veduje, ^da je bil v Dubrovnik i vržen i ječo mestni župan dr. Čin- grija; nadalje župan mesta Šibe- niak, predsednik rovinjskega tri¬ bunala, policijski načelnik v Opa¬ tiji, en poslanec iz Dalmacije in dubrovniški knezoškof. LASTNO MATER V BLAZNOSTI UMORIL. Cambridge,- Minn., 2. sept. — 30 let stari S. Lindon je ustrelil svojo lastno mater, ter potem zbe¬ žal v gozdove. Morilec je blazen, in oblasti, menijo, da bode v go¬ zdovih najbrže izvršil samoumor. Kardinal Giacomo Chiesa, ki je bil danes izvoljen po¬ glavarjem rimo katoliške cerkve kot naslednik papeža Pija X., je bil imenovan za kardinala 25. maja t. 1. Bil je nadškof v Bologna, Italija. Rojen je bil v Pegli, v škofiji Genes dne 21. novembra 1854, ter je bil posvečen v mašnika 21. decembra 1878. Od leta 1883 do 1887 je bil prideljen papežkemu nuncijatu na Španskem kot tajnik. Leta 1907 je bil imenovan papežkim nuncijem v Madri¬ du na Španskem, toda to imenovanje je bilo preklicano tri dni pozneje, ko so ga imenovali nadškofom v Bologni. Novi papež je hud nasprotnik takozvanega modernizma med j duhovščino. PONAREJALCI DENARJA. Chicago, 111., 2. sept. — Da reši svojo ženo in otrok* lakote, je za¬ čel 29 let stari Roy Fowler p)na- rejati denar. Zvezni tajni agenti so aretovali včeraj njega in nje¬ govo zb pet let mlajšo soprogo Ano, radi izdajanja ponarejenih 10 dolarskih bankovcev. Oba sta priznala krivdo. Mož je delal de¬ nar, njegova žena ga je izdajala. Zagovarjata se s tem, da sta do rila to vsled pomanjkanja. Fowler je goljufal na ta način, da je iz bankovcev po 1 in 2 dolarja nar°- jal bankovce za višje zneske. SPOMINJAJTE SE OB RA4- NIH PRILIKAH SLOVENSKE GA ZAVETIŠČA V AMEMRIH3 ZAKONSKA CAILLAUX UMOR¬ JENA? Usmrtil ju je sin Calmettov. V Berolinu se govori, da sta za¬ konska Caillaux umorjena. Kakor znano, so pariški porotniki po zelo senzaeinelni razpravi, ki bi bila v inozemstvu povzročila še večjo po¬ zornost, kakor jo je, ko bi se ne bil ves -svet pečal z uvodom sedanje evropske vojske, oprostili morilko Cailiauxovo. Popotniki, ki so do- šli iz Pariza v Berolin, pripovedu¬ jejo, da je maščeval Calmettov sin smrt svojega očeta in da je umo¬ ril bovšega francoskega ministra Cailla>uxa in njegovo ženo, moril¬ ko -svojega očeta. Vojska, ki je prekinila zvezo med Berolinom in Parizom, je preprečila vsako mož¬ nost, da bi dobili jasnost o teli govoricah. — Brzojavka, došla “Neues Wiener Tagblattu”, izva¬ ja: Popotniki iz -Pariza trde, da je Calmettov sin usmrtil zakonska Caillaux. I I PODP. DRUŠTVO SEFI C SVETE BARBARE ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Inkorporlrano dne 31. ianuarfa 1902 v državi Pennsylvanla. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 95, tVilloek, Pa. I. podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa. H. podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 299 N. Cor. 3rd St., Rock Springs, \Vyoming. Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. II. Tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest Oity, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIC, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR_ 1004 North Chicago St., Joliet, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC, 900 North Chicago Street, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Predsednik: IGNAC POUVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. I. nadzornik: JOHN TORNIC, Box 622, Forest City, Pa. II. nadzornik: FRA!NK PAVLOVCIC < Box 705, Conemaugh, Pa III. nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 lssler Avenue, Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, East Mineral, Kansas. I porotnik: MARTIN STEFANČIČ, R. R. No. 2, Pittsburgh, Kansas. 'I porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 169 Victor Ave., Detroit, Mich. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D., No. 2, Box 11%, Bridgeport O I. upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135 Broughton Pa g P ’ II. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402', Witt, 111. ’ Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN P O Bo* 707 Forest City, Penna. ' ' '• Društveno glasilo: “NARODNI VESTNIK”. IZ NOVE DOMOVINE. MINNESOTA Duluth. — Na povratku iz sta¬ re domovine v Hibbing, Minn., je pripovedoval iPoljak James Ada- movski, da je imel čez morje zelo slabo vožnjo, in da je celo prišel v vojno ujetništvo. Peljal se je s parnikom “Ryndam”, katerega je na visokem morju izajela neka nemška križarka. Pozneje se mu je pos-rečilo uteči. — V Sheboygan, Wis., bivajoči John Škerjanc, brat dne 1. maja t. 1. v nekem jezeru v Ely, Minn., utopljenega Jakoba Škrjanc, je vložil pri pristojnem sodišču v Duluthu prošnjo, da se mn izroči zapuščina. Jakob Škrjanc je po¬ toval po slovenskih naselbinah okoli z zlatnino, in je vredna nje¬ gova izapuščina kakih $1500. Bil je tudi naš zastopnik. Starši živi¬ jo v Avstriji. — Govori se, da se bode na Steel Plant začelo zopet delati' še pred 1. decembrom t. 1. Koliko je resni¬ ce na teh govoricah, ne vemo. V Steel Plant zaposlene delavce so skoraj vse odslovili, dela jih sa¬ mo še par. Tudi prahama (ce- metna tovarna) ne obratuje. — Rojakom znani veliki restav- rant “Delmonico” na štev. 417 'Superior Street je zaprt. Lastnik, W. A. Wagner je izjavil, da se mu to podjetje ne izplača. Samo na¬ jemnine je moral plačati $625 na mesec, in v času, odkar je imel restavracijo na tem prostoru, je izdal za poprave nad $15.000. Se¬ daj bi bilo treba zopet nekaj po¬ pravil, katerih lastnik poslopja ni hotel dati izvršiti na svoje stroške. Zato je Wagner restavrant zaprl. — Rev. Father K. Sokolinski, pastor narodne cerkve sv. Jozafa- ta naznanja, da se je cvetlični dan jako obnesel. Poljakinje, ki so pro¬ dajale rdeče cvetke po duluthskih ulicah v narodnih nošnjah, bo pro¬ dale cvetja za okroglo $940. Čisti dobiček pride v blagajno omenje¬ ne cerkve. i - — Meseca novembra bodemo imeli v Duluthu čast slišati enega najboljših govornikov, kar jih pre¬ morejo suhači. Prišli bodo Chaffin, Hanley, Sheldon in drugi “odlič¬ nejši” člani “svete vojske”. Z datumum prihoda teh svetih voj- skovalcev za danes žal še ne mo¬ remo postreči, ker še ni določen dan ko se bodo tukaj ustanovili ti možakarji. M našem uradu so se zglasi¬ li: Lovrenc Paškvan, gostilničar iz Chisholm, Minn., po opravkih. bila že mrtva, ko so j i dobili n* površje, ostali trije pa so se pozne¬ je zavedli. Frank Škerjanc »n Andrej Zor man sta kopala v vodnjaku, ter naletela pri kopanju na zbirališče plinov.'Onesvestila sta se pri priči. Ostale tri so plini tako hitro oma¬ mili, da niso mogli ne priškočiti na pomoč, in ne se rešiti. K sreči je bilo poleg lodnaka nekaj ljudi, ki so takoj začeli z rešilno akcijo. Ko so spravili po nesrečenee na površje, so začeli z umetnim dihanjem, toda vsa po¬ moč j 3 bila pri Frank Škerjancu in Andreju Zormanu prepozno. Ostali so se kmalu zavedli. Čudno je v resnici, da se je mo¬ gla zgoditi ta nesreča, ko vodnjak ni bil globji, kakor nekaj malega nad 22 čevljev. Tak; plini se po¬ javljajo tudi v rudnikih, toda ne¬ varni ravno niso, ker upihnejo luč, in so rudarji takoj s tem ob¬ veščeni o nevarnosti, da se morejo rešiti. Naši rojaki sc pa kopali podnevi, da niso rabil; Inči. Pred- no so si mogli biti svesti nevarno¬ sti, je bilo že prepozno. Frank Škerjanc je bil oženjen ter zapušča ženo z otrokom. Zor¬ man je bil samec. Večen jima pokoj! ^ biti denar. Ljudstvo mesta Eveleth i je izvolilo župana Gleasona, ko¬ misarja Brince in druge člane ob- [činskega sveta. Ti imajo torej od- 1 ločevati. Jeklarska korporacija plačuje svoje delavce tako slabo, da se prav težko preživljajo. Toda to ji ni dovolj, organizirati je začela delavce, da bodo tako volili, kakor bode nji ljubo. Komandirati hoče vse, ne samo delavce, amp*ak tudi občinski zastop. Da gleda pri tem samo na svoje koristi, mora biti vsakemu jasno. Pod županom Gleasonom in ko¬ misarjem Brince so dobivali mest¬ ni delavci $U.50 na dan. Izpolnila sta vse, kar sta obljubila pred vo¬ litvami, gledala sta na to, da se izboljšajo razmere delavcem. Ir ker se nista dala v roke kompani- stom, so ju začeli ti preganjati. ; Kompanijsti trdijo, da je ljud¬ stvo pokazalo svojo nezadovoljst¬ vo s tem, da se je potom glasovan¬ ja izreklo proti najetju posojila, ki bi se porabil za potrebne na¬ prave. To pa ni res. Ljudstvo je le iz strahu glasovalo proti poso¬ jilu, ker je tako zahtevala kom- panija. Saj smo videli, kako so letali kompanijski podrepniki o- koli in nagovarjali ljudi, naj voli¬ jo proti. Plašili so jih z visokimi davki z izgubo dela itd., da so res prestrašili marsikoga. Ako bi bilo posojilo dovoljeno, bi preskrbelo i mesto za prebivalstvo lastno elek¬ triko, ki bi bila mnogo cenejša. Prebivalstvo pa kljub temu ne bi plačevalo večjih doklad, ker pla¬ ča skoraj 90% davkov družba. Družba bi pač morala plačevati večje davke, ne pa prebivalstvo. Zato je njeno upiranje razumlji¬ vo. Tudi je proti tlakovanju ulic iz istega vzroka. Mesto Eveleth je sedaj edino mesto na Mesaba Range, ki nima tlakovanih ulic in lastne elektrike. Čas je, da ljudje izpregledajo, in da obdržijo može, ki so se izkazali, da jim je delav¬ ski dobrobit pri srcu. Glasujte to¬ rej pri volitvah dne 15. septem¬ bra vsi za župana Gleasona in ko¬ misarja Brince, da vas 'kompanij¬ sti ne bodo še bolj pestili. J. Pogačnik. rojakov po Aetna Rd. v Nevburgu I’o cesti so razgrajali in policist Pel e rt h od 7. policijske p ostaje je ustavil enega izmed razgraja¬ čev ter ga držal, dokler ne bi bila prišla policijska patrola. Toda o- stali rojaki so začeli metati ka¬ menje na policista, katerega so podrli na tla. Policist, ležeč na Beli, je zagrozil, da ustreli onega, ki bo še zagnal kamen. Ludvik Žele, 24 let star, res zažene kamen in policist je ustrelil. Žele ima prestreljeno glavo in leži v bolnici sv. Alaša. V teh teških časih de¬ lati škandale po cestah, je narav¬ nost škandalozno. Kaj se mladim vročim glavam nikdar ne bo strez¬ nila pamet! >:"• ILLINOIS. Joliet. — G. Joseph Muhič in jrdč. MamieLeslie sta bila poroče n .a v pojiedeljek, dne 17. avg., ob 9. uri dopoludne v cerkvi Srca Jezusovega v Lockportu, kamor spada nevesta. Poročil ju je g župnik 0’Brien. Bilo srečno! CALIFORNIA. San Francisco. — Tukaj se je pripetila pri družini Plutovi groz ^ ~ ~ ~ - Y ' r-i - T Tr J na nesreča. Gospodinja Katarina Plut je hotela napraviti ogenj v peči, ker ji pa drva niso hotela takoj zagoreti, jih je polila s pe¬ trolejem. Ko je zažigala z žvep- lenko, je šinil iz peči plamen in ona je bila po preteku nekaj tre¬ nutkov vsa v plamenih. Nesrečni¬ ca je začela klicati na pomoč, pri¬ hitela je njena hčerka, pokrila jo je s površnikom in deloma pogasi¬ la ogenj. Nesrečnica je izadobila take opekline, da je po preteku nekaj ur umrla v strašnih boleči¬ nah. Tukaj zapušča sedem že pre¬ cej odraslih otrok. P. v. m.! Ely. — Sodnik Scliafer je nalo¬ žil denarno.-gi flbo pjq $5-00 Matt Drenenu, Joe ter Frank Steh ih Antonu Detriču, ki so si izmislili to “zabavo”, da so po nepotreb- em alarmirali požarno brambo. Sodnik jim je tudi napravil prav oioljeno pridigo. Calumet. — Na section 16 so v petek prvič začeli obratovati s parno lopato. V kratkem jih bodo namestili še več. — A. E. Guthrie družba je za¬ čela obratovati v Lenox rudniku s polnim parom. Delavskih prilik pa ni, da ni nikomur svetovati, hoditi sem za delom. Aurora. — V nedeljo se je zgo¬ dila tukaj strašna nesreča, katere žrtev sta postala naša rojaka Fr. Škerjanc in Andrej Zorman. O- menjena sta v družbi s Joe Šker¬ jancem, Frank Sekonačičem in Joe Stepičem kopala vodnjak Ko so dokopali v globočino nekaj nad dvaindvajset čevljev, so jih orna mili vodni plini (dušik). Frank Škerjanc in Andrej Zorman sta Chisholm. — Bivši ruski vojak in eden vodij v finski revoluciji leta 1904, eapt. John Cook je iz¬ javil tekom predavanja v finski metodistovski cerkvi tukaj, da bo¬ do Rusi gotovo premagali Nemči¬ jo. Mogoče je, da bodo imeli skra¬ ja nekaj neuspehov, toda končna zmaga mora biti njihova. Hibbing. — Od tukaj in iz oko¬ lice je odšlo kakih 70 “Avstrija- kov” v New York, odkoder so se namenili odpeljati v Evropo, da se vdeležijo vojne. Sedaj so dobili tukaj ostali znanci od teh junakov pisma iz New Yorka, v katerih na¬ znanjajo, kako se jim tam slabo godi, in da dozdaj še niso dobili prilike, da bi odšli. Konzulat jih je nastanil po umazanih luknjah, in kdor nima lastnega denarja, mora stradati. Prav jim je! — Pretekli ponedeljek je udari¬ la strela v hišo O. L. Manthny-a, ter jo vnela. Ogenj je napravil škode za kakih $100. — Ker si je že v drugič hotel vzeti življenje, je poslalo pristojno sodišče James Kellerja za deset dni na delavsko farmo, da se mu pomirijo živci. — Tukaj se je začela akcija, da si omisli občina lastno električno razsvetljavo. Ljudje niso zadovo¬ ljni z razsvetljavo, katero dobiva¬ jo sedaj od St. Louis Poaver druž¬ be, ki je vrb tega še zelo draga. C0L0RAD0. Pueblo. — V sredo dne 26. avg. zvečer je po 'zelo dolgotrajni bo¬ lezni umrl John Jelenich, član dr. Sv. Trojice. Svoječasno je delal kot mesar za trgovca M. Geršika, in pozneje t?a vse naslednike Ger- šikove > tr glivi ji h- Pri tem delu si jo nakopal revmatizem, katerega s pomočjo vsakovrstnih zdravil in zdravniki ni mogel pregnati. Pri slabem zdravju se je nahajal nič manj kot 15 mesecev in smrt ga je konečno rešila brezmejnih muk. Blag mu spomin! MAJHNE POSLEDICE, IZ KA¬ TERIH NASTANEJO VELI KE VOJSKE. Eveleth. — Oliver Iron Mining družba je vendar dosegla, da se bodo morale vršiti nove volitve na mesto odpoklicanega župana Glea¬ sona in komisarja Brince, ki je Slovenec. V sredo je bila občin¬ skemu svetu predložena peticija s podpisi onih, ki so zahtevali od¬ poklic. Župan Gleason in komisar Brince sta izjavila, da bi lahko ovrgla peticijo, ker jima je znano več imen, ki so prišla zvijačnim potom na peticijo, da pa tega no¬ četa storiti, in da se zadovoljita z razpisom novih volitev. Ljudje so se podpisovali iz strahu pred Oli¬ ver družbo, bali so se, da izgu¬ bijo delo in zaslužek, ako se ne podpišejo. Občinski zastop je dobil sedaj še ukaz, da prihodnje leto mesto ne sme porabiti več kot $225.000. Ta prepoved je naravnost nesram¬ na, kajti občinski svet bode ven¬ dar vedel, koliko in za kaj sme ra- Virginia. — V ponedeljek se je tukaj začelo šolsko leto. V šolo po¬ haja letos 2,700 otrok. — Dne 12. septembra se bode vršil tukaj takozvani “farmerski dan”. — V Melntyre bolnico so pri pdljali gozdnega delavca Frank Hoffmana, kateremu je nek vlak Canadian Northern železnice od trgal nogo. Hoffman si je izbral za ležišče železniško progo, in ta ko se je zgodila nesreča. OHIO. Cleveland. — Poročili so se Jos. Prijatelj in Mary Tekavčič, Josip Smik in Ana Vesel. — Zastavo bo razvilo dr. Marije Vnebovzetja, J. S. K. J. na delav¬ ski dan 7. sept. v Stanešičevi dvo¬ rani v Collimvoodu, Več društev se korporativno udeleži te veselice. — V nedeljo dne 30. avg. zju¬ traj se je vračalo nekaj pijanih Kakor splošno znano, je nastala sedanja krvava evropska vojna vsled umor jen ja avstrijske presto- naslednikove dvojice, umor je iz vršil nezrel mladič ki se v svoji prenapeti domišljiji gotovo ni za¬ vedal svojega čina in mogočih po¬ sledic. Radi tega dejanja je sedaj vsa Evropa v plamenih, kri že te¬ če v potokih, in tisoče in tisoče mladih ljudi bode moralo zapustiti svoje življenje na bojišču. Žrtve bodo ogromne v vseh ozirih, vse to radi nepremišljenega čina pre¬ napetega mladiča. Zgodovina nam kaže perijode, ok so bili vsi narodi v vojnem raz¬ položenju, da je zahtevala samo' majhna iskra, da je vzibruhnil ve¬ likanski požar. F arija vojske je planila na plan časih iz tako ma¬ lenkostnih vzrokov, da zgodovino¬ piscem skoraj ni mogoče verjeti. Tako si je dal francoski kralj Ludovik VII. na priporočilo nad¬ škofa iz Ro ne n odstriči svojo lepo dolgo brado, da se ne bi razlikoval od dvorjanikov, ki so bili vsi glad ko obriti. To, na sebi tako brez¬ pomembno dejstvo, je neposredno zapletlo francoski narod v vojno, ki je trajala s presledki 300 let Ko je prišel francoski kralj brez brade pred kraljico, se je ta tako ujezila, da sta se začela prepirati. Prepir se je končal s tem, da se je dal kralj ločiti od svoje žene. Po ločitvi se je poročila ločena lizirali, sledila je bitka med voja ki obeh držav. Iz teh prask se je razvila vojska, v katero je bila zapletena polovica Evrope, in ki je spravila sardinskega kralja v do smrtno ujetništvo. Lord Palmer- ston je nekdaj rekel, da vedo sa mo trije možje za resničen vzrok zapijetljajev v Sleswig-Holstein, iz katerih sta se razvili dve veliki vojni. Dva teh mož sta takrat že umrla, tretji je bil on, in ta je po lastni izjavi pozabil vzrok. Španska vojska, v kateri je igral vojvoda Marlborugh veliko \logo, je nastala radi kozarca vode na plesu v Tuilerien v Parizu. Ena dvornih dam je želela kozarec vo de. To željo sta slišala španski in angleški poslanik, ki sta, takoj pri hitela s zahtevanim okrepčilom. Medtem pa je dama poklonila ples nekemu francoskemu dvorjaniku. Angleški diplomat je sedaj sklepa se, da ne nalašč — zadel ob Španca, da je temu padel kozarec z vodo na tla. Iz te malenkosti je nastal prepir najprej med posla nikoma, potem med narodi, in voj ska je sledila. Vojsko med Rusijo in Turčijo je nastala baje vsled tega, ker je nek kovač v Hercegovini s kladivom ubil davčnega iztirjevalea, ki je nadlegoval njegovo hčer. Ker je nek Maver ukradel neki dami iz Cailie čipkasto spodnje krilo, so se vojskovali Španci z Mavri več let. Ker je izpraznil nek meščan iz; Florence škaf vode na glavo ne¬ kega Milančana, se je začelo voj¬ skovati več italijanskih provinc, in ta vojska je zahtevala mnogo človeških žrtev. Radi pipe tobaka se je vnela državljanska vojna med rodovi Parnirs in Afganistan. Vojska, ki je trajala skoraj 50 let, je nastala med Milanom in Pizo radi nasprotnih mnenj o so¬ rodstvu kač. Da je nastala sedemletna voj¬ ska, je vzrok ta, ker je želel Fri¬ derik Veliki v svoji čestihlepnosti, da pride njegovo ime večkrat v li¬ ste. Tudi nemško-francoska vojska 1. 1870—71 je nastala baje vsled pomote Bismarcka, ki je bil takrat pruski minister za zunanje zadeve. Francoski poslanik je odšel v Ems, kjer se je začasno nahajal cesar "VVilhelm I. Hotel ga je na¬ potiti do tega, da bi odobril pote govanje princa Leopolda za Špan ski prestol. Cesar ni hotel dati do¬ ločnega odgovora, toda kljub te mu je princ Anton Hohenzollern takoj umaknil kandidaturo svoje¬ ga sina. Poročilo o konferenci je bilo naznanjeno brzojavnim po¬ tom Bismarcku, s dovoljenjem, da je objavi. Bismarck je objavil vspeh konference v nekoliko iz- pramenjeni obliki, ali nalašč ali ne, se ne ve, in ta izprememba se je glasila za Francijo tako neu¬ godno, da se je začela vojska. Tudi za sedanjo evropsko voj¬ sko ni pravzaprav nobenega vizro- ka. Umora prestolonaslednikove dvojice v 'Sarajevu ni naročila srb¬ ska vlada, torej tudi ni mogla biti odgovorna zanj. Narodi se voj¬ skujejo, ne da bi vedeli, zakaj se gre. Majhna iskrica je zanetila velikanski požar, ljudje se 'kolje¬ jo in streljajo, vse za prazen nič, ne v svojo korist, ampak v korist majhne peščice ljudi, ki samo žan¬ jejo, a nikdar ne sejejo, in ki po¬ šiljajo ljudske mase po kostanje v ogenj. 40 * fr a Fina obleka za s 0 l a Oprostite, gospe, če mi oglašamo nostjo našo jesensko obleko za dečk ZVs °' v . • v našo trgovino z vašim sinom, se boste nK ° ^ i naše blago v resnici tako izvrstno rl» 1 v i i vi iti -■ ’ Uc * DOst^ $ Ufi* poročala deško obleko, katero imJ COLUMBIA ma v zal Vitu l0 §i k. M' rU eŽ lC The “Little Columbo’ po $4.90 i e v resnici tako dober izdelek, da ga s ponosa lemo našim odjemalcem. To našo obleko jj» r 3' J ,iF s Seh' pl it« % o0 de C., si (T0» __--- iu našo obleko s r ; ' l M v dV f St spopolnjevali, dokler m danes ena najboljših r ; ' > lfr '- ' v l • J 1 9[)lf šolarje. u St"' Mi smo kupili najboljše blago in najboljši so delali to obleko. Naš glavni cilj je bil i " obleka in cena je $4.90 zato ker Večina “Little Columbo oblek ima dv e \ Suknje so vse v Norfolk obliki, nekatere imajo pase, druge ne. Nekatere imajo pase samozack ge okoli. Vse kratke hlače ^ je pr i * e Pa.h smo Mini: >-r< h' _pase Sel ge okoli. Vse kratke hlače so obložene m proa.. Blago je serž, ševijot, kašmir, kurdoroj j nh klo^^ 1° - T B- L 1 in to blago je v drugih trgovinah dražje. Dulučk. Minn. Superior St. in 3. Ave. - — - — Clolhing Ca Najboljša trgovina za dečke. Mi prodajemo močne čevlje za dečk lirrbe 1 ' 1 regl^ 6 til že P 01 K 05 *' ^ie J a''g- lf vjsdie 1 '- >•* Pavla ta«*«; 111 2- h e - e n dne ^ 5 ' počiva’ jcaznjeDcl ' u perio r B, L'T Ur o>du 1. ure •rije kazuj 01 •'.j delavnic °«*aJ KDOR ČITA POLUTEDNIK “NARODNI VESTNIK NAJNOVEJŠE NOVICE IN PODKUJE SE V VEDAH ZA PRAKTIČNO ŽIVLJENJE POTREBNE l ?-■ i ■m p 1-0 ^ 1 ptavivši se p 0 kratkem ! ra drugim v s prepisni daveč, je tre j vodo in ut Dne 31. ju' Sovodnjein u cinika Frane k štev. 3. zarai Oxd se je posestnik «J o. logatca pn a obešenega ^_itar je bil 27 ftaski lovci obsti meja Potočnika Bornu v Pristav ulili tatinski al. Ustrelj m so ga Lahek račun. Ni Vam treba mnogo računati, da doženete. da je dobre mo-ke speči dober kruli. 10fW i mu je omrači lica v Ljubi j 1. avg. t. 1 a Primorske išič. kateremu Bi poročil on auega je na blodečega po e Bele na Gor » ga v ondot r ?a je doma 1 deželno bolnic * Gorenjsko, ne Imel je tud: kalni! Duluth Universaf mo (Najboljša moka za kruh) 'Posiku-si-te našo čisto pšenično moko—najboljšo is DULUTH UNIVERSAL MILLING % čarobne kartel iCijena lOc, tro; Jje za 25 centi kraljica z angleškim kraljem Hen¬ rikom TI., in ta ženitev je povzro¬ čila krvave vojne med Francijo in Anglije. V stolpu katedrale v Modeni v Italiji visi še danes železen kotel, ki je povzročil pred 900 leti stra¬ šno dolgotrajno vojsko. Vojaki iz Modene so iz hudomušnosti vzeli seboj kotel javnega vodnjaka v Bolognn, in ga niso hoteli dati na¬ zaj. Državi sta že dolgo časa riva- Pišite po cije-| nik knjiga. o o— I KNJIG0TR2NICA ŠOJAT & JURKOVICH Box 448 DULUTH, MINN. 95 AKROV NAJBOLJŠE ZEMLJE je naprodaj v slovenski naselbini na Greaney, Minn. Zemlja je bli¬ zu šole in cerkve. Za podrobnosti se obrnite v slovenskem jeziku na (9—17 z) PAT GREANEY, GREANEY, MINN. VAŽNO ZA ROJAKE. Kdor hoče imeti dobro narejeno obleko naj pride v mojo krojačni- co. Imam mnogo vzorcev vsako¬ vrstnega blaga, da si lahko vsak izbere > Cene primerne za delo jam¬ čim. Imam v zalogi tudi vsakovrst¬ no opravo. Frank Žagar. krojač in trgovec, Chisholm, Minn. V založbi Narodnega Vestnika je ^ DELAVSKI ODŠKODNINSKI ZA DRŽAVO MINNESOTO ir -^ fantje. V ned ’\ So Prišli pi , f m Pri Med ^ ,Jo zef i n vl^ter Lar , eel > so rZ^ rati * te •prašal T . v " atl: “In ' tri ar, ^ so >, v a: . Hem nas k P (Minnesota Workmen s Comjbensatior Cena 30 Centov Navodila kako mrt? lpr - ega : 9.+ Je Je '> Pa v r . T»;, l ; ag al lr ati >a ' »4f « w,i je i*';', i ,p polisi i , lb*,č **> >«s' S, u berJ 0 feT, °%4 KRANJSKO ,«*- Ilustrovanega Ted- v Ljubljani je državna ob- j^5f ustavila. jj es reča. Na Ježici pri Ljubljani . De ki konjenik tako nesrečno g f l s konja naravnost na gl a . da se mu je lobanja prebila • revež na mestu izdihnil. ,Bj ■ o 1 Umrla je na Selu pri Žirovnici „ a Gorenjskem gospa Marija Ko¬ pi. Kondenheim, vdova c. ga sodišča predsedni- Ževar tr- deželnega * poroka v dveh urah. Trgovski gotrudnik Alfred Stadler se je ho- le l pred odhodom v vojsko poro- iiti z vdovo Kristino Kranjc roj. ješ. Oglasil se je pri Sv. Petru v jani okrog 5. ure popoldne. uri Ljublja¬ ni jato je preskrbel vse potrebne li- atine in spreglede. Ob pol 8. jveeer je bil že poročen. Smrtna kosa. Iz Mozirja poro¬ gajo. Dne 6. avg. je umrl g. žup¬ nik Fischer. Ranjki je bil roje Q St. Pavlu pri Preboldu gn e 10. januarja 1849, v mašnika Vbil posvečen dne 27. julija 1873. j a j v miru počiva! Pobegli kaznjenci. V ponedeljek ' 0r 'tyjl a vg. okrog 1. nre popoldne, po¬ begli so trije kaznjenci iz ljubljan jke prisilne delavnice s polja na Kodeljevem proti Gruberjevemu j^analu. Ustavivši se na bregu in :oeili so po kratkem premišljeva¬ li drug za drugim v vodo. Dočim jo dva preplavila in utekla po¬ len v Golovec, je tretji kmalu iz¬ ginil pod vodo in utonil. V B1»’ d - V VEDAH.EI ; OIREBNE. Požar. Dne 31. julija je pogo -1 Remškarju v L je bil le lahko ranjen. Nesrečnež pa je prišel pod kolesa vlaka. Si¬ cer se je vlak takoj nato ustavil, toda bilo je že prepozno. Truplo nesrečneža je bilo popolnoma raz¬ mesarjeno, glava strta in vsi udje polomljeni. Perc je bil star 45 let. Jubilej slov. .izumitelja. Dne 7. avg. je preteklo 50 let, kar je umrl kaplan Janez Puhar, ki je prvi izumil fotografiranje na ste¬ klo. Pariška akademija ga je ime novala svojilni članom in ga v di¬ plomi, ki se hrani v kranjskem de¬ želnem muzeju, imenuje naravnost “inventeur de photographie sur verre”. Puhar je bil rojen pred 100 leti v Kranju (26. avg. 1814). Janeza in njegovega brata Matev¬ ža Puharja, ki se je kot nakelski kaplan udeležil Prešernovega po¬ greba, omenja parkrat župnik BI. Blaznik v svojem dnevniku. (Prim Vrhovnik, Iz dnevnika Blaža Blaznika. Izvestja muzejskega društva za Kranjsko 1909.) Pod vlak skočil. Dne 6. avg. ob pol 12 ponoči je skočil pri želez¬ niškem prelazu pri Trubarjevem parku Fran Kalan iz Selc, okraj Kranj pod vlak ki mu je odtrgal obe roki itn zmečkal glavo. Na po¬ licijsko odredbo so prepeljali raz¬ mesarjeno truplo nesrečneža k Sv. Krištofu v Ljubljani. Vzrok groz¬ nega samomora je neznan. Utonil je, 29 julija je padel v domač vodnjak 701etni posestnik Ivan Remškar iz Loga pri Brezo¬ vici ter utonil. Čegavo je motorno kolo? Pred tedni je prišel k posestniku Frane SPfflftlM® :un. da J e! ,ika i e o' na Sovodnjem mlin m supa, jjst posestnika Franceta Eržena iz Sovodnja štev. 3. Obesil se je zaradi domačega prepira posestnik Jožef Sterle iz Jludega Rogatca pri Želimljah. šli so ga obešenega na drevesu t gozdu. Star je bil 27 let. Tatinski lovci obstrelili žagar ja. Jerneja Potočnika, žagarja pri baronu Bornu v Pristavi, so pono- obstrelili tatinski lovci, ko jih ■preganjal. Ustreljen je bil v ramo in so ga prepeljali v ko. Duh se mu je omračil. V dežel- fbolnišnico v Ljubljani so pripe »li dne 4. avg. t. 1. vika’rja iz pjb® na Primorskem g. Ed v. težnarši«, kateremu se je vsled »jskinih poročil omračil duh. »oranega je našla vojaška -aža blodečega po polju okolu ‘“foške Bele na Gorenjskem. Pri fljah so ga v ondotno župnišče, noder ga je domači g. župnik e jjal v deželno bolnico. Kako je . na Gorenjsko, ne ve ničesar Imel je tudi poškodbe J glavi. Nasilni fantje. V nedeljo dne 2. v ?- z' ečer so prišli pred hišo na- ® ni ka mlekarne Marka Brada- V * ver jem pri Medvodah brat- ® Dez > Jožef in Franc Rozman ^ “ avec^ Peter Laingebholtz iz ' r ^' ^ a čeli so iz neznanega t y e ^ sc edirati ter so hoteli h vrtna vrata. Ko jih je Bra- A,? ^Prašal, kaj da hočejo, so jj. 1 dričati: “'Mi hočemo tvojo u'^ 1,0 | no požgali in pobili!” |t, Vo ,|! s ? i e dvakrat ustrelil iz "aatij 1 ' 1 ’ da P res traši fante. se oddajili, kmalu pa so I, i 11 ie f začeli hišo obmetava- Tedaj pa so prišli C ter Tse tri aretovali. Jaj|; e ^ a 80 našli. Pred tedni so L jj Q De fem jarku pri Trati, ob- »di 0 ? 6 ’ ™rtvega posestnika [V ( j , a ^ika iz Dol pri Idriji. 1 , ,ft °bilizacije je šel k voja- - "n., pa so ga poslali ) s e je vračal domov, ga Ir »e kV V Trati VI> gla božjast. i**f si „ a v Ve del, je šel v gostilno ,;h- steklenico piva, če- j precej \injen. Go- P e t.ial na skedenj, f Piistip 1 ^badnik pa je izginil n . Od , n . a Senu klobuk in suk- fii ,, e . da i so ■L - so £ Dfi ga pogrešali. Se i našli mrtvega- Peko malo močvirje ter '°^ a nesreča. Polno Dne 27. julija m jv. ei Se je peljal gostilni r ' f ‘Hji 'V Alojzij Perc proti ? MezVV ^ajbrže ni slišal Szil ega Predstojnika in Privozi Progo ’ ravno ko je 4 ie Zov 1 Postajo. Lokomo- 'L.*?*,*trla. 1 'rgel na stran in jogu pri Brezovici neki neznan fant, ki se je izdajal za sina nekega veletržca ter mu dal shraniti motorno kolo s pri¬ pombo, da se mu je pokvarilo in da bu kmalu prišel ponj. Fanta pa ni bilo več. Na kolesu je navad¬ na papirnata tablica s črko “J”, in štev. 511. Kolo je bilo najbrže ukradeno. Fant je star 12 do 19 let. Oblečen je bil v sivo obleko s hlačami do kolen ter imel črne nogavice, siv površnik in sivo športno čepico. Strah pred papirnatim denar¬ jem. Tzhruh' vojne je’ menje, da se oživi ljudska masa. 'Sedaj poroča nekdo, da so Srbi poizkusili zastrupiti vodovod, dru¬ gi zatrjuje nov atentat na kakšne¬ ga vladarja, ki se pa izkaže v ne¬ katerih urah kot neresničen. Splo¬ šno pa se razširja bojazen pred papirnatim denarjem, katerega smatrajo bojazljivi in neomikani ljudje kot ničvrednega. In vendar je papirnati denar — in to nagla- šaitno z vsem poudarkom -— iste vrednosti kakor srebrni, bakreni, nikelinasti denar itd. Menjajoči de¬ nar, katerega brezglavi ljudje skrivajo in odtegujejo prometu v mnenju, da ima radi kovine vred¬ nost, ima taisto veljavo kot papir¬ nati denar. Ta denar, tudi komadi iz srebra, dvekronski in petkronski tolarji, niso ničesar drugega kot na kovini vtisnjena državna pla¬ čilna nakaznica, to se pravi, nje¬ gova kovinska vrednost kot pla¬ čilo, katero nakaže država. Ko¬ vinska vrednost je v splošnem ta¬ ko malenkostna, naj se zgodi, kar hoče, maigari v najhujšem sluča¬ ju, in so papirji po človeški pame¬ ti ravno toliko vredni kot srebrni, nikelnasti ali bakreni denar. Za¬ vrnitev papirnatega denarja je tudi kaznjiva. Veliko važnost in hitro odstranitev denarne panLse naj bi trgovci in dragi gospodar¬ ski interesentje izrabili v poja- snenje ljudstvu. “Slovenec”. PRIMORSKO. Stavka zidarjev v Opatiji. Stav¬ barski odbor v Opatiji jc sklenil, da z ozirom na politični položaj prekine stavko. Odbor p Mvlaj vse stavkujoče, da pod starimi po¬ goji zopet stopijo v delo. p r e Id tod na Sušaku. Dne 3. avg. je bil razglašen tudi v Suša- ku°preki sod, ki obsega vso kra¬ ljevino Hrvatsko in Slavonijo. Strašra smrt dečka. Iz Reke poročajo; ŠestinpollMo, deček J. Pavlovič je, ko matere ni bilo do¬ ma. zlezel na okno v petem nad¬ stropju hiše. Od tega okna do sosednega je bila napeljana vrv za sušenje perila. Otrok se je obe¬ sil na to vrv ter se hotel v višini 15 metro gugati. Toda vrv se je utrgala in deček je padel na tla ter se ubil. ŠTAJERSKO. Ob hišnih preiskavah pri neka¬ terih ptujskih Slovencih ve poro¬ čati “Marburger Zeituing”. Isti list poroča tudi o aretaciji raznih oseb v ptujski in mariborski -oko¬ lici. Umrl je na Polzeli v Savinjski dolini vpokojeni župnik Fr. Leber. Iz Gradca. Bivši graški župan dr. Robert pleni. Fleischhacker,.59 let star, je šel prostovoljno k vo¬ jakom. V vodo je skočila in utonila 20- letna Fani Zohrer v Fohnsdorfu na Zgornjem Štajerskem, ker moral njen ženin k vojakom. Samoumor v blaznosti. Celjski gostilničar Ant. Bezenšek, “Pri Jelenu”, bi bil moral pod orožje. To in razburljivo delovanje v go¬ stilni je povzročilo, da je 3. avg. nenadoma zblaznel. Grozil je svo¬ ji rodbini, ki se je morala skriti. Podil je tudi goste iz gostilne. Dne 4. avg. zjutraj je izginil, pre dno so ga prijeli, so ga zvečer na¬ šli mrtvega za pokopališčem v Ga lorju. Nesrečnež se je v blaznosti ustrelil. Zapušča vdovo s tremi nepreskrbljenimi otroci. RAZMERE GORENJSKIH KMETOV OKOLI L. 1500. je RAZMERE NA KRANJSKEM. Kakšen položaj mora vladati na Kranjskem, je precej razvideti iz sledeče notice, katero prinaša ljubljanski klerikalni “Slovenec” z dne 7. avg. Notica se glasi: “Kakor nikdar poprej, je zlasti sedaj potrebno za slovensko kmeč¬ ko ljudstvo, ki je ostalo na domo vih, da pridno dela in obdeluje svoje polje! Žene, starčki, dijaki in otroci vsi na delo, da ne bodo polja zanemarjena! Gorje vsem, vojakom in onim, ki so ostali do¬ ma, če ne ibodo kmetije pridno in vestno obdelane. Vsi morajo skr¬ beti, da pridelajo mnogo pridel¬ kov, ker jih rabimo tudi za celo armado. Skušajte z dobrim gno jenjem in skrbnim obdelovanjem njiv in polja tem več pridelkov pridobiti iz rodovitne 'zemlje. Vsak košček je treba izkoristiti!! Vemo prav dobro, kako naporno je delo, ker ni možkih moči niti ni konj, toda požrtovalnosti in prid¬ nost žen, otrok in starejših mož bode nadomestila že vse! Vsak naj dela z zavestjo, da se trudi za ce¬ loto, da žrtvuje svoje moči svojini TiTižnpm. svojT domovini in olaj¬ šava bedo vojakom, ki ne smejo trpeti pomanjkanja pri svojem trpljenju. Ne pozabite tudi na dolžnost, ki nam jo nalaga sv. e- vangelij, da si posebno v sili drag dragemu pomagamo, da si prisko¬ čimo na pomoč in se podpiramo, 'Častita duhovščina in učiteljstvo naj pazi na to, da poljedelsko delo na deželi gre svojo staro pot na¬ prej. Sedaj je modrih mož in mo¬ drih svetovalcev krvava potreba, ki svetujejo našemu ljudstvu: Ne jokati, ampak na delo! (Dalje). Vpraša se, s kakšnimi novimi davki so obteževali graščaki svoje podložnike kako so si množili do¬ hodke in kako si ravnali pri tem? Nove terjavščine so bile ali vz- višani davki v denarjih in pridel¬ kih. ali težja tlaka. Navadno je graščina množila svoje dohodke s tem, da je nalaga la premakladne (Ueberzins). Kme¬ tu se je naročilo, da mora za uži¬ vanje svojega zemljišča razven ur barskih davkov posebe še plače¬ vati naklado, katero so imenovali prenaklado. Ako je bilo zemljišče dobro in naklada zmerna, izhaja¬ lo se je še; ali poroča se nam, da so nalagali kmetom toli visoke na¬ klade, da so morala višja oblastva posredovati in pomagati. Tako so ukrenili cesarski poverjeniki oko- lo 1500. leta, da se odbije presež¬ na naklada, katero je jemal bleski graščak, Hartmana pl. Krevg 0 d nekaterih kmetov v Češnjici in Bi¬ strici, in da se pravično ravna z ubogimi tlačani. Še več dobička so imeli graščaki od kupne pravice. Že v XIII. sto¬ letji je bilo obično, da so vlasteli- ni dajali tlačanom svojim in dru¬ gim podložnikom kupno pravico do zemljišč; s to je dobil podlož¬ nik pravico, ne da bi kratil nad- vlastnikovega prava, prodati zem¬ ljišče ali pa za dedščino zapustiti potomcem svojini. Zajedno je za¬ varovala kmeta, da se mu niso sa¬ movoljno zvišali davki. Le kdor je pustil zemljišče v puščo ali ob- delaval nemarno, ali se branil tla- čaniti, izgubil je kupno pravico. Ker so baš ob obratu' XV. veka graščaki vzvišali vse davščine in terjali težje tlake — pripetilo se je večkrat, da so se zadeti kmetje . | upirali. V takem slučaju so jim vzeli kupno pismo ali pa so razve¬ ljavili kup. Ako je hotel kmet zo¬ pet dobiti kupno pravico, moral je drugič plačati kupnino ali se pa odpovedati koristi kupne pravice. Zaradi takega izvrševanja kupne pravice so se pritožili bleski kmet¬ je proti graščinskemu metiniku Juriju pl. Pueheimu: “ Omenjamo tudi to, da je dajal svojim kme¬ tom kupna pisma in urbarje po 10 gld;; tOita za judmj .Sena, -ko. si jo VARNOSTNE ODREDBE V KMEČKIH OBČINAH. Vsi orožja sposobni možje so se odzvali cesarjevemu klicu in ce¬ lo iz manjših krajev je odšlo po 50 do 100 mož, da za cesarja in domovino zmagajo ali umrjejo. V teh težkih časih je temvečja dolž¬ nost onih, ki so ostali doma, da podpirajo orožnike in druge va¬ ruhe javnega reda, da se vsak ne¬ mir v kali zaduši. Kakor uči iz¬ kušnja, porabijo razni temni ele¬ menti ravno take prilike za izva¬ janje svojih črnih činov. Zato naj se v vsaki občini pod županovim vodstvom zbero vsi do¬ ma ostali možje, da sodelujejo v vzdrževanju javnega miru in var¬ nosti. Postopačev in dragih tem¬ nih individijev naj nikjer ne trpe. Sedaj je povsod dovolj dela. Kdor se ne more pravilno izkazati, naj se takoj odda na.jbližnji orožniški postaji. Posebno pozornost je po vaseh posvečati požarnim nevarno stim; povsod naj se nastavijo stražniki v zadostnem številu, da bo vsako presenečenje po ognju izkljdeeno. Za to službo je pač’J sposoben vsak vaščan, ki naj se na straži menjajo drug za dragim. Strogo je gledati tudi na zapiran¬ je krcem in gostiln; čez 10. ali k večjemu 11. uro naj se nikomur ne dovoli imeti odprt lokal, saj je ■znano, da ravno alkohol povzroča največ izgredov in neredov. Proti razgrajalcem naj se najstrožje postopa. Sumljivih elementov naj se nikjer ne trpi, tujce je hajstro- žje nadzirati. Zlasti orlovska dru¬ štva so v prvi vrsti dolžna služiti splošnemu blagru.” kmet že postavil stan na zemljišči vzel mu je pismo, in tako je izgu¬ bil kmet to, kar je dal svojemu go spodn. Če so graščaki iz navede nega vz'roka preklicali kupno pra vico, trdili -so smelo, la niso niko m ur vzeli imovine kritično ali brez pravega vzroka, vendir je bilo po mislih kmetov takšio ravnanje krivično, ker jim gmščina ni po¬ vrnila denarja, katerega so potro šili za zgradbo svojejo doma in jih ni oškodila za trud katerega so imeli z obdelovanje! zemljišč. Vendar tudi oni podložniki, ki so natanko izvršenli dolžnosti svoje, niso bili goto! koristi kup¬ nega pisma. Če niso meli graščaki formalno pra-vegrf pvoda razve¬ ljaviti kupne pravie, odkupovali so kupna pisma in s oddajali zem Ijišča kmetom, ki scobljubili pla¬ čevati večjo naklao. V Srednji vasi (Bohinj) si je ovojil Jurij pl. Kreyg, povrnivši kpnino, plerne- nitaško posestvo, o katerega je plačeval neki Mari po 20 šilin¬ gov, nato mu je na žil letno pre¬ naklado pol marke jingov. Jurija Kreyga naslednik Iirmann se je tako še bolj okoristi 'ker je jedn-o zemljišče, prej pripJajoee imeno¬ vanemu posestvu, čdal za 10 ši¬ lingov cerkvi sv. Arje te, drugo pa tlačanu, ki mu j plačeval dve marki; takisto so mu plačevali štirje drugi tlačanjiPrav tak.) je odkupil Hartmanu . Krevg kup¬ no pravico do neke) zemljišča v Bistrici in jo preoblbl z naklado. Glede na prvi o-dk) so ukrenili cesarski svetovalci,inj vzame pl. kreyg denar, s katom je odkupil pravico, nazaj, in \ip posestvo v Srednji vasi. Zarac drugega slu¬ tnja se mu je narclc, naj se iz¬ priča, ali ima prav> nalagati na¬ klado cesarskim poožnikom. “Ne vem”, odgevorilje Hirtinann Krevg, “katero zei.pščc imajo v mislih, tudi zanj n m mogel po- /v. deti; če xs je ptako ravnalo, kakor se je poroča, to je, ee se je mavica odkupil zakaj ne bi užival svojega postva po svoji prav c-i in nalagal klad po svoji potrebščini? Pra tako odločen bodi moj odgovor ui na pritož¬ im zaradi Friderikega zemljišča v Češnjici. Tudi v slednjih lotih so odkupovali graščaki kupna pi srna, kakor vidimo iz suplikacije Blejcev 1515 leta, in to je napotilo tudi blagomisleče kmete, da so se pridružili upornikom. Nadalje so se kmeti pritoževali zaradi mrtvašnice. Po strogem pravu je pripadlo po smrti hišnega gospodarja vse občinstvo grašča¬ ku, toda že v starih časih se je ravnalo pravičneje in mileje. Na¬ vadno je vzela graščina od zapuš¬ čine mrtvaškega vola, to je naj¬ lepšo živino v hlevu,, po smrti go¬ spodinje nje najlepšo obleko. Mno gi graščaki na Kranjskem še tega niso jemali, ker se jim je zdelo krivično in malo dostojno. Izpre- gledali so jim posebno takrat, ako je zapustnik kaj volil cerkvi. Na¬ vadno se je dajala primerna od¬ kupnina: na Kranjskem dvanajst šilingov in četrtinka vina. Ali že ta vsota je bila previsoka, zakaj na Štajerskem je znašala odkup¬ nima le 30 ali 32 vin. Ob obra¬ tu XV. stoletja so jeli graščaki za¬ htevati po 10 in še več goldinar¬ jev. “Ako umrje kmet, ki ima de¬ diče, takoj pride gospod in jim vzame vso imovimo; kaj ostane po¬ tem dedičem? Če hočejo otroci o- -stati na domu, morajo plačati po deset goldinarjev in še več, sicer jim zapade; po stari navadi smo dajali po dvanajst šilingov in ee- trtinko vina, in -dasi je oče obda¬ ril cerkev v oporoki, ali postavil stan na zemljišči, izgube vendar otroci, kar je. pripravil oče. Da se pomnože graščinski dohod ki, izumili so graščaki nov davek: stavbnino. Vsak kmet, 'ki si je po¬ stavil na zemlji svoje občine hišo ali drugo poslopje, plačal je gra¬ ščini 12 šilingov. Izvzeti so bili, kakor trdijo kmetje, le malini ob občinskih potokih in rekah. Jed- nako prednost so imele hiše, katere so si sezidali slobodni podložniki na 'svoji zemlji. Od začetka XVI stoletja so pobirali graščaki za stavbinsko dovolitev isti davek od slobodnih podložnikov, kakor od kmetov tlačanov. Vrhu tega je bi¬ lo strogo prepovedano, brez gra¬ ščakove privolitve staviti maline ob občinskih potokih in rekah; za GLualit v in if A ^ Every Minute:’ THEO.HAMM BRESVJNG CO. ST. PAUL JAY W. ANDERSON, zastopnik za Duluth 352 WEST MICHIGAN ST. Telephone Grand 1800J B. BUSH, zastopnik za Virginia, Minn. (Nadaljevanje na osmi strani.) Stephan Zgonc javni notar in gostilničar Rojakom jamčim za dobro postrežbo, pristnimi pijačami in unijskimi smodkami. CI1ISH0LM, MINN. Telofon 83. 109 Lake Street JOEL HILLMAN lastnik “Harvey’s” AVashington. “Tuxedo je dober in zdrav to¬ bak, ki ima posebno milobo in duh Vedno ga kadim z veseljem.” Tobak, ki učinkuje dobro na živce T UXEDO blaži živce. On je ravno prav mil, da drži nervoznost človeka v ravnotežju in nje¬ gove mišice živahne. Tuxedo gori vse drugače kot drugi tobaki, namreč počasi in hladilno. Če ska- dite tudi funt Tuxedo, Vas ne bo pekel jezik. Znameniti pevci kadijo Tuxedo ravno pred nastopom. Javni govorniki pričajo, da je blago¬ dejen. Zdravniki ga priporočajo onim kadilcem, katerih grla^so občutljiva. L. S. BROWN glavni zastopnik Southern želez¬ nice v Washington. “Tujcedo je dosegel In obdržal prvo mesto med tobalcl. Noben tobak ni tako hladilen, mil in blažilen.” The Perfect Tobacco for Pipe and Cigarette Prednosti tega tobaak se dosežejo potom tajnega “Tuxedo procesa”, potom katerega se od¬ pravijo vse neprijetnosti tobaka. Drugi vzrok je, ker je Tuxedo napravljen iz najboljšega tobaka, najlepšega, najzrelejšega, naj- omlajenejšega listja Burley tobaka. Tuxedo ima mnogo ponarejevalcev — ven¬ dar nikomur se ni posrečilo napraviti tako dober tobak) kot je Tuxedo. Pojdite danes v tobakar- no in kupite škatlo Tuxedo. Dal Vam bo veliko veselja in veliko zabave. TUXEDO SE ZAMORE PITI VSEPOVSOD. KU- PH1UP R. GOODVVIN “V vsaki fajfi Tuxedo je osr- oenje. Kolikor poznam tobaka, je Tuxedo naj slajši in najbolj bla¬ žilen.” Znamenita zelena škatlja z zla¬ timi črkami, narejena tako, da gre ravno v žep. Pripravna vrečica, podvlečena znotraj z vodovarnim papirjem V stekleni 5c AMERICAN posodi 50c in 90c. TOBACCO COMFANY AVAVAVAVAVAVAv Av y v A VA V A V £ -i/ 4 N A R o D N r v RSTN1K 1014' “Narodni Vestnik 99 National Herald Slovenic Saml-Weekly. 0wnefl and published by the Slovenian Prlntlng & Publisbing Company a Corporation. Plače ot Business: Dulutli. Minnesota, 405 W. Michigan Street. National Herald Issued everv Monday and Thursday; subseription yearly $2.00 The best Acvertlsing medium among Slovenians In the Northvvest. Rates on appllcatlon c ntered as secend-class matter May >i. 1911 at the post Office Duluth, Mlnn., under the id March 3, 1879.“ _ »NARODNI VESTNIK« Izdata Slovenska tiskovna družba, Duluth, Mlnn. ibaja vsak ponedeljek In četrtek zvečer na 8. straneh Naročnina stanei Za Ameriko za celo leto za pol leta Za Evropo In Canado za celo leto $ 2.00 $ 1.00 $3.00 Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne sprejemajo. Denarne poslljatve in dopisi se naj pošiljajo na naslov: "Narodni Vestnik”, 405 VV. Michigan Street, Duluth, Mlnn. Telephone, Melrose 1113. NAČELNIK AVSTRIJSKEGA GENE- RALNEGA ŠTABA. Kakor že poročamo v našem listu, je na čelu avstro-ogrske armade Konrad pl. Hotzendorf, o katerem zatrjujejo, da je izvrsten vojsko¬ vodja. Konrad pl. Hotzendorf je bil rojen 1. 1852 v Penzingu pri Dunaju kot potomec voja¬ ške rodbine ter je bil tudi sam celo življenje vojak. L. 1876. je bil generalštabni častnik pri neki konjeniški 'brigadi, 1. 1878 je bil pre¬ stavljen k neki pehotni diviziji, s katero se-je udeležil okupacije Bosne; kakteje je bil divi¬ zijski generalštabni načelnik, učitelj na vojni šoli, polkovnik, brigadni general - m ~ divizijski general v Inomostu. je za žrtev. Mesta elanov te komisije so častna in takega mesta ne more nobeden odkloniti a 1 ! odložiti. § 2 . določa, da ima ta komisija med drugim skrbeti za to, da se izvrše dela pravočasno in sniotreno. Po § 4. so vse v občini navzoče osebe moške in ženske dolžne na odredbo komisije poma¬ gati pri žetvi in obdelovanju polja. Oproščene so le: 1 . Osebe v javni službi, duhovniki, zdravniki in živinozdravniki, lekarnarji, babice in pri oskrbi bolnih zaposlene osebe. 2. Oni, ki zaradi svojega zdravstvenega sta¬ nja za poljedelska dela niso vsposobljeni. 3. Samostojni poljedelci in njih uslužbenci, v kolikor so v svojem lastnem obratovanju zaposleni s takimi deli. 4. Imetniki poljedelskih, obrtnih in drugih pdojetij in njih uslužbenci v kolikor so v vzdržainje podjetja' meobhodno potrebni. 5. Imetniki na podlagi § 1. cesarske naredbe z dne 25. julija 1914 drž. zak. štev. 155. kot od države varovane proglašenih podjetij in njih uslužbenci. § 7. določa, da ima komisija, če treba, skrbe¬ ti tudi za pritegnitev tujih delavnih moči, in mora v to svrho stopiti v dogovor z delavski¬ mi posredovalnicami, skrbstvenimi komisija¬ mi za pridobivajočo mladino, vodstvi mladin¬ skih zavodov, predsedstvi obrtnih zadrug itd. § 9, Proti sklepom komisije ni priziva. Po¬ litična okrajna oblast ima nadzorovalno pra¬ vico nad izvrševanjem 'odredb komisije in ima posebno tudi pravico sklepe komisije preme- niti ali razveljaviti. § 10 . Neizpolnjevanje odredb komisije kaz¬ nuje politična okrajna oblast po ministerijalni naredbi z dne 30. septembra 1857, drž. zak. 198. Zakaj je tedaj poslala država Montana svo¬ je milične čete v Butte? Ali hoče imeti po vsej sili, da bodo tudi tam doživeli mečuvane nasil¬ nosti in krvoprelitje a la Ludlovv ? Močno se narn zdi, in najhrže se ne motimo, ako trdi¬ mo že danes, da so kapitalisti imeli svoje prste vmes. Najprej so se spravili na delavsko orga¬ nizacijo z vsakovrstnimi umazanimi sredstvi, sedaj se pa jim je zaželelo še krvi. Tem raz- meram/omo posvečali posebno pozornost, ker vse kaže, da se pripravljajo v Butte, Mont., lažne svinjarije. Treba je, da delavci enkrat do,dobra spoznajo svoje takozvane “prijate¬ lje , ki hodijo med njimi kakor volk v ov- cjeiri kožuhu! Ofj , □ □ KAKO SE VOLI PAPEŽA? Ko je umrl prejšnji papež Pij X. dne 20. avg. t. L, je ugibal ves svet, kdo postane novi poglavar rimo-kajtoliške cerkve. Kakor vedno v Trstu in | ob takih prilikah, so se imenovali različni kan¬ didati, a tudi sedaj je bil izvoljen papež, s _ , - —o o “ *- Pokoini"prestolonaslednik je najprej spo- katerega izvolitvijo ni mikdo računih Že pa- znal izredne organizatorične in vojaške zmož- pežev državni tajnik Consalvi, katerega je Z, LICI L LZ-.L VUIIV ~- nos-ti pl. Ilotzendorfa, ki se je bil že tudi iz ,-1 I T I 1 __ 1 ^ Q V7 IIU O L J. JJ-I. t) I-~ Jr ^ ^ ^ ■“■vru utu J.V./ l/j. na T3-UC kazal kot eden prvih vojaških pisateljev av- ga najboljših diplomatov, se je svoje čase I ___d „ . noni OOCOVin rT o An v-vv/i ./1 .n "k -M ^ - J _ ... . V stro-ogrske armade; opozoril je nanj cesarja Uq 1 u±)l\j t v*.^ j ~ jp- ti v " -j / . ti x “ -- vuuui nu j ii-vz Nato je bil Hotzendorf poklican na Dunaj in je vsaj približno uganiti, ako bode ta ali ona napredoval v najkrajšem času (1. 1906.) za stvar, iztekla, samo rezultata volitve papeža _ X ^1 hi ^ i-, ~\T K-vioiflz-i Tu lo+ilu to m mnrfinoo nrvTrcrl m « -w ~ -I generalštabnega načelnika. V kratkih letih je ni mogoče povedati naprej. reor ganiziral celo armado in v vseh oddelkih n T T- 1 * A _AJ. 1 _ ’ ^ ^ 1 —- - - . _ - tl'' v>^.***v** v t . xnyuiJCJJ. J K. uvedel reforme. Kmalu je dotlej malo poznani bil poglavarjem rimo-katoliške cerkve kardi- generalštabni šef postal oboževanec celokupne nal, katerega listi pri ugibanju o nasledniku armade. Njegovo delo so vojaške vaje po pravem -'cs-''” — - „ , xyA - L umevno ne nrigamo za to Kao je pa- vojnern načinu. Najprej je s tein načrtom le p . e , žj , toda naša dolžnost da zabel ežimo kot cilnn /to^lrn nrn.rlrl ker SO SC hali D-revellKlh trrtW+vl .: .z. _ ^ , * o jucmi UUVZJZ«. tl Jr O o silno težko prodrl, ker so se bali prevelikih naporov za moštvo in se je pojavil marsikak drug dvom. Toda, kar je Hotzendorf spoznal za pravo, to je tudi izvedel — preko vseh ovir in težav. In doživel je zadoščenje, da so se njegove ideje sprejele tudi v nemški armadi. Na prvi pogled napravi Konrad pl. Hotzen¬ dorf vtis neznatnega generala; je p-riprost, skromen, srednjevisok ’ mladostno suh mož. Njegove poteze so ostre, iz oči odseva resna ognjevitost. Kakor hitro začne govoriti, ima človek tak vtis velike osebnosti. Je to tip pristnega Avstrijca starega kova; tako bi si človek predstavljal Radeckega. Daši je skoz¬ inskoz vojak, mu vendar ne manjka globoka mehkoba avstrijske duše; nekaj nepopisno vi¬ teškega je v njegovem nastopu: Ima štiri si¬ nove, ki so vsi častniki; ljubi jih iz celega sr¬ ca kot oče in vojak obenem. Žena mu je pred leti umrla, živo pa ima še mater, ki je stara krog 80 let. Kadarkoli je na Dunaju, je kot dober sin noben dan ne pozabi obiskati; in si¬ cer prihaja k nji na zajutrek ob pol sedmih zjutraj ter ji čita časopise. Konrad pl. Hotzendorf je velik prijatelj te¬ lesnih vaj ; vsak dan telovadi, jezdi in živi zelo zmerno. Ob nedeljah se. zelo velikokrat poda na semerinške gore na težke ture, da se ohra¬ ni čil in svež. General Konrad, kakor se sam imenuje, je veliko pretrpel, odkar stoji na čelu general- , nega štaba. Zlasti so ga hudo zadeli razni do¬ godki zadnjih let, ki so prečrtali njegove na¬ črte in želje. Lani je imel prvi spor s presto¬ lonaslednikom, nakar je, kakor znano, vložil svojo demisijo, ki je pa cesar ni sprejel. Kmalu nato je od prestolonaslednika prejel pismo z iskreno prošnjo, naj ostane na svojem mestu. Saj sta cesar in prestolonaslednik vedela, da je Hotzendorf nenadomestljiv, kar ve danes tudi vsak vojak v armadi, on natančno prora¬ čuni in pretehta vsak svoj korak na vse strani in vselej natančno pozna resnost in daleko- sežnost položaja. Kar spozna za pravo, to iz¬ vede z brezobzirno energijo. Hiter je v odloč¬ bah in delu ter ima dragoceno lastnost, da vzbuja zaupanje m navdušenje. Cesar Viljem ga izredno čisla in je nasproti Avstrijcem opetovano izrazil svoje občudovanje do Ho- tzendorfa. Po “Slovencu”. označil il Napoleon pred več kot sto leti za ene- n -M-v^T J' 1_J_ • • v izjavil, da je pri dobrem preudarku mogoče To se je uresničilo tudi sedaj. Izvoljen je Pij a X. niti imenovali niso. Mi se umevno ne brigamo za to kdo je pa- vestni časnikarji vsako novico, katero smatra svet za pomembnejšo. In da se svet interesira za to kdo je vrhovni poglavar rimo-katoliške cerkve, je razumljivo. Zanimivo je tudi, kako se voli novega pape¬ ža. V Vatikanu se zberejo kardinali na zboro¬ vanje za zazidanimi vratmi, in to zborovanje se imenuje Collegium Santissimum. Volitve trajajo čestokrat precej dolgo, in ko se zedi¬ nijo kardinali na enega kandidata, itn je naz¬ nanjena večina izvoljenega, ga vpraša kardi¬ nal—dijakom “Acceptasne electionem de te canonice faetam in Suimmum Pontificem” (Ali sprejme svojo kanonično pravilno izvr¬ šeno volitev za vrhovnega duhovnika?), nakar odgovori izvoljeni z da ali ne. Kakor hitro sprejme izvolitev, se odstranijo v svrho po- eaščenja novoizvoljenega vrhovnega cerkvene ga glavarja baldahini kardinalov, s čimur se pokaže, da je konec oblasti “svetega koncili- ja”. Nato stopi kardinal-dijakon pred izvo¬ ljenega papeža z vprašanjem: “Quomodo vis rocari?” (Kako hočete biti imenovan), nakar naznani novi papež, kakšno ime si je izbral. Zazidana vrata se nato poderejo, in z balkona naznani kardinal-dijakon, d'a je bil izvoljen nov glavar rimo-katoliške cerkve. Zvonovi začnejo zvoniti, vsakovrstnega klimbima je veliko, in za nekaj let je potem zopet mir. VOJAKI ZOPER DELAVCE. STRAHOTE VOJNE OBČUTI VSE PREBIVALSTVO. Iz starokrajskih listov posnemamo sledečo odredbo avstrijskega poljedelskega ministrst¬ va, ki je izdalo posebne določbe za zagotovi--*. rac, uuiicurje pa uomov. in tev del za žetev in obdelovanje polja. Odločba 0< i tedaj iz olorade ni čuti, da bi se dogajale se srlasi; Iz Butte, Mont., se poroča, da je bila tjefcaj poslana milica, da skrbi za red in mir. To se je zgodilo radi tega, v ker napredno njisleči rudarji ne marajo več prenašati vsled splet¬ kari j takozvanih delavskih voditeljev povzro¬ čenih neznosnih razmer. Jasno je pa tudi, da so bili ljudje, ki so si -znali pridobiti zaupanje delavcev, že dolgo časa v službi kapitalistič¬ nih podrepnikov, katerim je bila organizacija delavcev v Butte že dolgo trn v peti Za mesto Butte je sedaj proglašeno vojno stanje, vojaštvo ima besedo, in kakor vse ka¬ že, ne bode treba dolgo čakati na poročila o krvavih pobojih. Čudno je v resnici, da je bilo milično vojaštvo poklicano v svrhb vzdrže¬ vanja javnega miru in reda. Oblastim hi mo¬ ralo biti vendar znano izza zadnjih dogodkov v Ludlow, Coio., da so baš miličarski vojaki najmanj poklicani -za to, skrbeti za javen red in mir. Vsem bode še v spominu, da so mili- čnrji v državi Colorado povzročili največ po¬ bojev, da je morala končno zvezna vlada -pose či vmes, da je storila temu počeščenju konec. Poslala je svoje čete, miličarje pa domov. In take nečuvene grozovitosti mad štrajkarji, niilnntnmi ^ „ n • i i * * xiwayciivj gl UhU V IIUS li fttlhlU § 1 . določa, da je v svrho zagotovitve žetve njihovimi ženami in otroci, kakor so se za ča- in obdelovanja polja v vseh občinah, kjer se s a, ko so tam še miličarji “skrbeli” za red in bavijo s poljedelstvom takoj postaviti komisi mir. DENAR V HRANILNICAH VAREN. -C. kr. deželno predsestvo na Kranjskem po¬ šilja v objavo naslednji vladni razglas: Resen opomin vlagateljem. 'Vlada in hranilnice so že opetovano razgla¬ sile in zagotovile prebivalstvu, da se mu v nobenem oziru ni ba-ti kake izgube denarja, ki ga ima naloženega v hranilnicah. V splošnem -je -prebivalstvo tudi z zgledno uvidnostj-o ostalo popolnoma mirno, in spo¬ znalo, da so gotove omejitve hranilnic pri iz plačevanju vlog v danih razmerah skozinskoz potrebne in koristne. Zdi se pa. da so vlaga¬ telji v nekaterih okrajih stavili hranilnicam večje izplačilne zahteve. Vsled tega popolno¬ ma neutemeljenega navala vlagateljev,, ki bi lahko povzročil zmedo, izjavlja notranje mini¬ strstvo ponovno, da varnost hranilnih vlog v hranilnicah in -drugih -zanesljivih denarnih zavodih -ni v nobenem oziru ogrožena. Vseka¬ kor se more izplačevanje zahtevanega denar¬ ja le polagoma vršiti, ker je mnogo uradne¬ ga osobja odšlo k vojakom ter delajo hranil¬ nicam težave tudi druge tehnične, zlasti pa prometne (omejitev poštnega in železniškega prometa) ovire, tako -da jim trenotno ni mo¬ goče popolnoma zadostiti pritiskajočim izpla¬ čilnim zahtevam vlagateljev. Vrhu tega mora biti sedaj prva skrb vseli in torej tudi hranil¬ nic, da se preskrbe z zadostnimi gotovimi sred st-vi v prvi vrsti oni, ld so poklicani v vojno službo. Kakor hitro bo zadoščeno tej trenotni in najnujnejši potrebščini, bo naj večja nape¬ tost premagana. Potem v denarnem poslo¬ vanju ne bo več nobenih posebnih ovir in se bodo polagoma izplačale vse vloge, ki jih bo kdo radi resničnih potreb zahteval. V teh -prvih dneh bo-celokupno avstro-ogr- ško prebivalstvo gotovo pokazalo domoljubne¬ ga duha in čut -solidarnosti, in sicer pred vsem ravno s tem, da se bo vzdržalo nepotrebno prenagljene mobilizacije denarnih sredstev. S tem 'bo omogočilo popoln uspeh finaneielne 11 X 0 lL:iT4-fiaT3-ijc, fcj. j c - J.i d vrl ~~v~0 j r -- -n - ' " Prometa koncem leta 1912 700.5 milijonov kron. — Stanje hranilnih vlog 43 5 miK : zervni zaklad hranilnice | ,330.000 ^ r o n - ' ' kupec t. ;-, iut. . Jdpisa i# obdelovati p< je 120 milj se tta u . -i te zemlje je mo , ii osušiti. Začetek fa nj zemlji bo zvezan s , ' t ;sciio bodo tam g '»leži severno obrestuje po 4^2% brez odbitka. mflf naselbin Za vloge mmči rezervni zaklad hranilnice in mestna OČina ljubljanska z vsem svojim pv, rno ^ vso davčno močjo v vrednosti 50 milijonov kron. Poslovanje nadzoruje c. kr. deželna vlada A Denar posJjajte po pošti, ali kaki zanesljivi banki. Pri banki zahtevajte odločno, da se 'e na “Mestno hranilnico ljubljansko” v Ljubljani in ne v kako drugo manjvarno šparkaso' takoj pišite, po -kateri banki dobimo za Vas denar. Svoj naslov pišite razločno m natančno. Izključena je vsaka špekulacijam izguba vloženega denarja. 'itd, ki 200 - h offl^ eac Ajloo *** -adib z< pripor« skušaj 0 da si ^oBiačije m vstani se res ČEVLJARJI POZOR! Tem potom naznanjam, da sem se namenil opustiti čevljarsko obrt. Tu je jako lepa prilika za dobrega čevljarja. Urejeno imam vse po najnovejši modi. Prodam vse po zelo nizki ceni. Vzrok: sla¬ bo -zdravje. Za podrobnosti vpra¬ šajte na naslov: John Grahek, Box 189, Ely, Minn. '"-nžnosti. £ oraj: ^rzastonjska Zl 10 ' NARODNA KNJIS0TR21 koncu, in ** fd»jo Sl01 5410 WYOMING STREET DULUTH,! priporoča SVOJO VELIKO ZALOGO PRIPOVEDNIH, POUč MOLITVENIH KNJIG. — VELIKA IZBER DRAM IGER. — PIŠITE PO CENIK. « kaj vredne. trs* m Rauch pa a nsnostjo, da nam jo o kakovosti ^ Ta nam bo mog Amerike t kniem -r-f dajati. Vi ste že W: ižJSSSllStRi- IO _ trpljenje začetka -r. in vi ste na poti : gospodarstvu. I i setnadoma karkoli I Lake indijanski re; iejo najboljši ko s v roke, da bo ta i naselbina zrast i kolikor mogoče t ta sosede! . ki ste v indu i vrstah, Vas f ne mučite se sar in zvezami, amp a : ! za sebe, mislite 1 farme, da reš ; in otroke indr * industrijske bede , 82 c « I VA« 100 TB junitAOio® * is. danes. l<«. “LeadsThem ■. In kaj je to, laž ali rmica? Laž je nava¬ dno blago, ki je vedno n-.trgu, resnica pa je redko zlato. Zatorej opreio ravnaj z resnico in ne nosi je vedno na kneu jezika! Laž in resnica sta sestri; ednak opravljeni vedno hodita drug -tik druge in e-dnakimi -očmi gle¬ data v svet. najboljši 4 ai se, ee je dež a m& vse eno 24 v »j porabi vsak ko > >rojo korist. Vp katere ste naredi > je eas, da jih p da je pretekios 1 ianski sneg. števaii preteklo 'ad seboj, češ, < '»pravil, bil bi boljšem kakor s glejte v bodoč .^odočnosti je vaš. v* 1 *'-re danes v rol 0 j vso odločno: ' ^aj kora In kaj so pač darila b:z ljubezni, tople in velike, lijoče v mogb-čni-hjalovih iz srca v sr -1 ce. Mernike zlata siplji naročje komu, a ne daj mu ljubezni, glej, k-a-lr nič so, hre-z cene, brez -bleska, brez koristi.. Kajti človeška ošabnos odkod prihaja? Od ničesar drugega neg od uboštva duha. Človek, -ki se rad bavi zisokimi mislimi, ne bo nikdar pal tako nizk da bi se udal tej usmiljenja vredni človeš-lslabosti. H 1 2 Jatr a Qes izp e ' a i- h cer Kaj ej ženska? Če je sra, ima v-saj to do¬ bro, da bo zmerom stara tala! Če je pa mla¬ da, se pa postara in kaji hasme to potem? Konec je' takšen, -da je v eno in tisto. Pot do -slave je trnjevajb njej raste pored¬ koma cvetica tihe rodbine sreče. Temni ob¬ laki zavisti in brezumnjplavajo nad potni¬ kovo glavo. Neskončno devno trpljenje, ob¬ up in solze so tožni sprenevalci. Blatz Private Stock jil > ie v rilik čad £ vč "n J P ri lik » lo. CTANDS in a class by itself-the most pop* Koov eni JI _ 1 1 /30. ; re ov; t J Ptp -— ^ ——— - t beer sold — pure — wholesome —■ car6 j brewed—carefully bottled—carefully shipP ed p ^ Universally used and enjoyed by Bankers, n fessional Men, Athletes, Mechanics and La A. home drink for evevy membei* of the f Don’t be imposed on. Get the best, it’s ff ‘Blatz Private Stock” — “Leads Tkem v ee k i« tiit" V hL si M J Hi M) ' Ul d ( DULUTH BRANCH Lake Avenue and Railroad Street Phone 62 h« NARODNI VESTNIK 3. se P .tembra 1914. ; %Č' s ■ i * Gospodarstvo, gospodinjstvo in znanstvo^ i i < i._ oZO E ROJAKI! POZOR NAŠI iiomesteaderji V MINNESOTI! 33,000 akrov zemlje za homesteade! Z vezna vlada bo odprla Nett tike indijansko rezervacijo za if mes teade. Okoli 25,000 akrov te Ije leži v Koochiching county ijjoli 8000 akrov - • Minn Oe za — liji živeti predpisani čas m jo bo obdelovati po predpi- fzenilja je 120 milj severno od olutha. Večina te zemlje je močvirnate, . e ja osušiti. Začetek farmerštva M tej zemlji bo zvezan s težkoča *i a končno bodo tam gotovo le- 'imV’ T*"' i n kupec bo moral Sl' 5 siveti predpisani čas ; ~ Jonov t t( 'on.. i. , ‘‘mozenie, ' lna vlada 1 i:na pošlje, anjjo. DULUTH,m leži - ’ rov v St. Louis Cena zemlje bo leži severno od naših sloven jauch, mi, a i farme, _ Ta zemlja .nsldh naselbin Greaney, Silverdale, itd., kjer je na .jenih okoli 200 slovenskih far- ' na homesteadih že več let. Karodni Vestnik priporoča roja¬ kom, da se zanimajo za to zemljiš- Cjn j e naj skušajo dobiti za Testeade, da si vstanove tako ^ne domačije in se rešijo indu arijske sužnosti. $orajžo možje fantje! Zastonjska zemlja je ,koro pri koncu, in naša iskrena idja je, da jo dobijo Slovenci ko- fior je kaj vredne. Na rojake farmerje v Graney, Silverdale in Rauch pa apeliramo i vso resnostjo, da nam nemudo za poročajo o kakovosti prizadete 'NIH, POUČNIH! jemlje, da nam bo mogoče roja- ER DRAMAM kr ^ em Amerike potrebne . r ir * issvete dajati. Vi ste že na home ’***• steadih, trpljenje začetka gre pro¬ ti koncu in vi ste na poti k samo¬ dejnem gospodarstvu. Poročajte W ui nemudoma karkoli veste o ? Jktt Lake indijanski rezervaciji, pridejo najboljši kosi našim lem v roke, da bo tamkaj šna enska naselbina zrastla in da iste kolikor mogoče več Slo- v za sosede! Vi rojaki, ki ste v industrijskih I irahoborskih vrstah, Vas pa opo Jarjamo, ne mučite se samo z jed- i in zvezami, ampak mislite ‘■ ! P rv o za sebe, mislite na zem na farme, da rešite sebe, ; k e žene in otroke industrijskih in industrijske bede! bodo in za svojo neodvisnost. Ko¬ liko vas je, katere so pustili drugi zadaj, drugi, ki so vpoštevald ve¬ ljavo besede “danes”, in niso od¬ lašali na jutri, kar so danes lahko storili. Koliko vas je, ki vidite in pripoiznate, da je tekma med kru- hotborci v industriji, da je tekma v industriji in trgovstvu vsak dan neizprosnejša in srditejša. Koliko vas je, ko vidite in pripoznate, da je na farmah vzlic težkemu delu najsigurnejši kruh in najbrezskrb- nejše življenje. Vzlic temu odla¬ gate in, odlagali ste že leta in leta kupiti zemljišče in vstanoviti si lastni dom. Gledali ste čez morje nazaj v ono domovino, iz katere goni naše rojake pomanjkanje. Nekateri ste se vrnili dvakrat, tri¬ krat iz Amerike v Avstrijo. Težko zaslužen denar je bil lahkomišlje- no zavožen brez vseh vspehov. Vr¬ nili ste se nazaj v Ameriko, in danes vas zopet najdemo v kruho- borskih vrstah brez denarja in brez dela. Fantje in možje, to je slaba navada naša ker zapravlja¬ mo denar z večnim preseljevan¬ jem. Odločimo se, ostanimo tukaj, ne bodimo nomadi, tukaj si vsta- novimo dom, to storimo danes, ne jutri, ker danes je najugodnejši dan, da položimo temelj za svoje gospodarstvo. m }Of' ¥ DANES. pnes je najboljši dan v letu. ^rigajmo se, če je dež ali soln- Uao ima vse eno 24 ur, in teh lur naj porabi vsak kolikor mo T svojo korist. Vpoštevajte katere ste naredili včeraj, [danes je čas, da jih popravite. r es te, da je preteklost vredna P° kot lanski sneg. Zakaj bi Pl vpoštevali preteklost, in 'h rriili nad seboj, češ, če bi jaz to napravil, bil bi toliko in ■mi na boljšem kakor sem. Glej- E aa P re j- glejte v bodočnost, ker Pri bodočnosti je vaša rešitev, lP junete že danes v roke in gre f.^delo z vso odločnostjo zma- |Vw 0 ‘ ma i e kaj korajže bost i- NŠom danes zvečer, kot ste gknes zjutraj. Prilik je danes |*°’ ^ot- jih je bilo včeraj, pri E a Propad in prilik za zmago, ip Vam nu 'di danes ugodna oprimite se jo, in držite L, 2 ^so krčevitostjo in trdo Življenska tekma je ^rastna vse povsod, zato ne E preveč, da ne d ob iste iz \ ® *l a ne bodo drugi danes L, 0 rf*’ ^ ar i e kilo danes do tl kso^da preteklosti vas je r. o držat a v hlapčevstvu, za- f je V , a jte na jutri, ker da- |L, ® da si vstvarit j temelj k ij^.^kojenje vas in vaših Vi L ‘ do včeraj življenska Hi. °risti druzega, vi ste od k ^ °dlaš a li in z odlašanjem A ( u Se ^k ričesar dobrega za kj, ttes > 'd ailes je isti dan, ko L; . s P r ®gledati, ko je treba kje življensko igro na oni, ki ni oče. Koliko je noči, da se zbudim vsled skrbi, ki tarejo moje srce in delajo spanje nem r- no. Da, jaz, kot marsikateri dru¬ gi, se učim kaj pomeni biti oče Vendar, prepričan sem, da vse to ni nič v razmerju z istimi ob¬ čutki, ki težijo mater. Ni ga mo-, ža, ki bi zamogel te občutke kedaj poznati. Ti občutki so prirojeni le materi — noben oče jih ne more poznati. Vendar more vsak oče toliko uvideti, da prizna, da je ma¬ terinska ljubezen oni čudež, ki presega vse v nebesih in na zemlji. Vse vaše zlato, ves vaš denar, vse kar posedujete je nič v primeri z vrednostjo vašega sina — če je ta sin v resnici vaš! Vendar, evro¬ pejska vojska kaže, da človek, ki je bil spočet iz očeta in matere, ni njiju last, ampak je last kronanih glav, katere niso zanj nič občutile, nič žrtvovale, nič storile, da, ka¬ terim je povsem tuj. Ako se vtopimo v barbarično pobesnenje “civiliziranih” evro¬ pejskih narodov, ki se koljejo da¬ nes surovejše in srditejše kot naj- divjejša, najkrvoločnejša zver, prišli bomo do zaključka, da je človeška civilizacija nič vredna, in da je družabni red, ki ceni par vmazanih dolarjev več kot člove¬ ška telesa in človeške duše povsem neozdravljiv. Napad raka človek ne občutij zato naj pa pokliče ta¬ koj zdravnika v sledečih slučajih: 1) Ako začnejo ženski čez 40 let otekati prša.. 2) Neredno mesečno čistemje pr: ženski, ali če čistenje po spremem¬ bi življenja ne preneha. 3) Ako se pokaže pri možkemu nad 45 let rana ali oteklina na spodnji ustnici, na jeziku ali v ustih. 4) Škrbine in slabi zobi naj se popravijo ali odstranijo. Rak napada bogate in vboge. učene in nevedne, zato je treba zdravniškega sveta v vseli gornjih slučajih, ker je rak v začetku o- zdravljiv, če se pa zanemari, je smrtonosen. BOJ PROTI JETIKI V STVI7. HVAL- Razne države so uvedle v teku časa razne sredstva proti razšir¬ jenju jetike, kuge in drugih na¬ lezljivih bolezni med domačim ži¬ valstvom. Nekatere države prepo¬ vedujejo tudi prodajo mleka in mlečnih izdelkov jetičnih živali. Država Kansas dovoljuje proda g.njil. Vse to grozno klanje divjali 0 mesa one živine/ a ero se sumi. le za večjo moč, za večjo čast, za j da je jetična, ^po< ^ pogojem,^ c.a boljše življenje kraljev posvetne POZOR FARMERJI IN VI, KI NAMERAVATE POSTATI FARMERJI! Dobri temelj je prvi pogoj za dosego dobrega vspeha. To velja tudi pri semenu. Dobro seme je prvi pogoj 'za dobri pridelek. Ko¬ ruza je prvi pogoj za vspeh re¬ je vsega domačega živalstva. Za¬ tona j glejte, da boste pridelali na akru zemlje kolikor mogoče več kuruze. Zato je pa treba imeti do¬ bro seme in pa tako seme, ki se prilagodi podnebju te ali one dr¬ žave. .V severnih državah, ne ho j -Vl^m dozorela ‘kuruza južnih držav. Se- 1 rav,la me je treba toraj doma pridelati. V severnih državah je treba saditi kuruzo, ki bo dozorela najdlje v štirih mesecih. Povprečni pridelek kuruze za aker v Minnesoti je bil od leta 1904 do 1908 le 29:8 buše- ljev. Leta 1908 je proglasil guver¬ ner države “Seed Gonu tveek”, to je, določil je en teden, v katerem naj se odbere kuruza za seme. Od leta 1908, ko se je vpeljal ta“Seed Corn wee'k”, znaša povprečni pri¬ delek kuruze za aker 35 :1 bušel- na. To je 5 in tretjina bušelna več za aker. Za kmetovalca je to ve¬ likega pomena, če doseže z istim delom $3.00 več dohodkov iz vsa¬ kega akra. Da se pa ti dohodki še povečajo, priporočamo vsem slo¬ venskim farmerjem, kojih je okoli 350 naročenih na Narodni Vestnik, da naj zberejo na svojih njivah one koruzne Štoke, ki so zreli oko¬ li 15. septembra. Farmer naj g : re po njivi z vrečo na rami in naj zbere zdrave in zrele stroke, sred¬ nje, enakomerne velikosti. S tem si boste zasigurali dobro domače seme in dobri pridelek. Ne pozabi¬ te, da preskrbite seme za kuruzo od 10. do 30. septembra! Ne poza¬ bite tudi, da seme dobro spravite! Štok, ki je namenjen za seme, naj bo kolikor mogoče enakomerne debelosti. Zrnje naj bo enakomer¬ no, vrste naj bodo ravne, in špica naj bo krita z zrnjem. Iz vam redno veliki Štoki niso dobri za seme Naberite dvakrat toliko semen ' kakor ga mislite saditi, ker boste pri drugem zbiranju našli več ko¬ ruze, ki ni dobra za seme. Spravite kuruizo tako, da bo zrak prišel okoli Štoka in pa v suhem prostoru kjer ne zmrzne. sorte ko m za sebe, danes j° u i se je treba ozreti na ič, 0 je treba pljuniti v roke * . rokave ter iti na delo t- 30 bodočnost, za svojo svo- NE VZGOJUJMO SINOV ZA MORIJO. Jaz sem oče. Imam tri sine. Jaz nečem, da naj bi bili umorjeni. Tudi nečem, da naj bi bili morilci. Kot vsaki oče, tako vem tudi jaz, da stane vzgoja sinov denar, de¬ nar katerega moram zaslužiti z de lom, in ne pričakujem, da b! ga kedaj sinovi povrnili. Kot vsak oče, tako imam tudi jaz skrbi, ka¬ terih si ne more niti predstavljati ga blaga. Prip : rosto človeštvo ni¬ ma od vojske nič kot tugo in trp¬ ljenje. Rusija hoče dvajset miljonov krepkih, čilih očetov in sinov, da bodo morili avstrijske in nemške • -trite in sinove. Avstrija in Nem¬ čija ste oborožili cvet svojega inož- kega prebivalstva, da mori Ruse, Srbe, Črnogorce, Francctee, Belgij¬ ce in feritance; tem je pa dan stro¬ gi ukaz: požigajte, vnieujte, opo- stušuj.te, morite vse kar je nem¬ škega in avstrijskega. Rojaki in rojakinje, ali si zamorete napra¬ viti fantazijsko sliko kaj to po¬ meni? To pomeni, da je človek naj surovejše, najdivjejše, najbolj vni- čujoee bitje sveta. Pravijo nam, da .je človek najbližji Bogu; da je človek gospodar vsega stvarstva. Nečem se izraziti v tem oziru ja¬ sno, ker naš narod še ni zrel, da bi sodil stvari iz pravega stališča, rečem pa toliko, da je človek, če- oWlo je po 'božji podobi' vs!var¬ jen. vendar najgrji krvolok. Člo¬ vek mori svojega bližnjega ne za¬ to, da si pridobi potrebnih živ- ljensikih sredstev, ampak on kolje in mesari svojega bližnjega za ko¬ lajne, katere obeša na prša, on kolje in mori za zabavo. Katerikoli časnik primemo v ro¬ ke, vidimo, da so oborožile vlade miljone možtva 'za morijo, klanje in vničevanje. Vse to so zakrivili isti, katerim je vojdka v dobiček. Isti pa, ki imajo od vojske le slabe in žalostne posledice, se koljejo, izdelujejo materijal za morijo in ga spravljajo na polja bitk. To so delavci, to so isti miljoni človešt¬ va, ki se ne zavedajo, da imajo vso moč v rokah, ampak plešejo kalkor njim gode nekaj sto onih, .katerim bi bilo treba zaviti vrat. Delavci izdelujejo puške, tope, meče, smodnik; delavci prevažajo ta morilna sredstva in jih dajo drugim delavcem v roke, da jih rabijo za morijo svojih tovarišev, ki branijo srdito kot levi zastavo človeka, kateri hrepeni podjar¬ mljenju narodov, ki mu niso nič mar, zato, da doseže večjo slavo, večjo moč in večje bogastvo. Na bojnem polju švigajo morilne krogle in delavci padajo v groz¬ nih mukah v grobe, za katere ne bodo oče in mati, žena in otroci nikdar vedeli, in tu bodo ležali- očetje in sinovi pozabljeni na ve¬ ke. Delavci, spreglejte! Prenehajte z izdelovanjem in prevažanjem motilnega orodja, prenehajte s streljanjem, prenehajte z morijo in klanjem. Naša očetje in matere nas niso porodili in vzgojili za to, da bi nas kedo vstrelil, in bi leža¬ li v pozabljenem grobu, ali da binii streljali naše tovariše druge na¬ rodnosti ali druge ve : re. V delav¬ cih je ista moč, ki lahko vstavi vojske in zapove mir. Treba je le, da se delavci združijo, da skupaj delujejo in skupaj glasujejo proti vojski in proti kapitalizmu, ki je vzrok vojske. pregleda mesogledniik meso zakla ne živali. V državi Michigan se sme zaklati in rabiti meso jetične živali le, če jo ogleda pred in po zakla-nju zvezni mesoglednik. V državi New Mexico določi .držav¬ ni živinozdravniški urad, če se sme in pod kakimi pogoji se sme rabiti meso živine, katero je na¬ padla jetika. V državi New Yo-rk je prepovedano prodati jetično ži¬ vino, izven pod pogojem, da se talkoj zakolje; bolezen mora biti natančno -določena v pisani pogod¬ bi; žival, katera se je pokazala o jetični reiskavi za jetično, sme biti prodana le z pismenim dovo¬ ljenjem državnega tajnika kme¬ tijstva. V državi Wiscon‘sin dovo¬ ljuje postava obdržati od jetike •napadeno živinče, ako se upošteva ■karantenska postava. Dovoljeno je pa tudi poslati bolno živinče v drugi kraj pod nadzorstvom dr žavne živinozdravniške oblasti, in to le za slučaj, da še proda tako •živinče človeku, -fcf ju -l ro » »koj »n klal in rabil meso kakor postava določuje. Postava veže tudi lastni¬ ka. da naznani talkoj lokalnemu živinozdravmiškeira uradniku, ako ‘sumi, da je katera žival zbolela. V državi Minnesota se ne sme nobe¬ no živinče vbiti, če je sumljivo kot jetično, prej, da jej preišče živino- zdravnik ter ji v/epi tuberkulin V državi Pe'nnsylmnia zahteva po stava, da nazinain vsalk živino- zdravnik državn žiinozdravniški oblasti, če se ml dozdeva žival sumljiva radi jetke. Dolžan je pa tudi lastnik bolie živine, da jo naznani državnemu živinskemu komisarju, katerimora z vcepljen jem sredstva za ]reskušmjo jetike takoj odločiti v koliko se_ je ta ‘bolezen že razvil. V -državi Ne¬ braska je zavezamvsak prebivalec, da nemudoma niznani guverner¬ ju. ako sumi, da je katera žival jetična. V North Dalkoi zahteva posta¬ va, da se vžge blani živini črka “T” na levo uhi V državi New York je vžgati čko “T” na til¬ niku živine. V -državi Kanss pride lilev, v katerem je bila jcična živina, pod nadzorstvo državnega živinozdrav- nika, in se mora a stroške lastni¬ ka talko razkužit kakor ta urad¬ nik ukaže. V držci Wiscon‘sin za¬ hteva postava, dfse hlev razkuži, ako hoče lastnik iivine, ki je bila vbita radi jetikepovrnitev škode od države. Zatajevanje ječne živine je po vseh državah strgo kaznjivo SVARILO PROTI RAKU. Edino sredstvo za odpravo raka je, da se ga odpravi takoj v za¬ četku. Ako se to zanemari, je rak KMETIJSKARAZSTAVA države Minnesotise otvori dne 7. septembra. Kdorima sredstva in se zanima za kenijski razvoj naj si jo ogleda. Razkva tfaja do .12. septembra in se^rši na “Fair grounds”, Minnepolis, Minn. LEPO ZMLJIŠČE 40 akrov zemlje,' akrov sčiščene- ga, hiša iz hlodf, hlev, vodnjak in kopališče, 3%iilj jugovzhodno od Ely, ima na rodaj . Mike Somero, inish Stock Co. (9—10 z) ELY. MINN. “Kauboji* ozračja se osrčujejo s Peerless AKO VIDITE LUČANJE ŽAREČIH NETOV NA ŽELEZNIH GRUŠTIH 500 ČEVLJEV VISOKO V ZRAKU, TAKRAT ČUTITE, DA JE ČLOVEK DR ZEN IN SRČEN. TE DRZNE IN PREVIDNE ŽELEZOGRADBENE DELAVCE IMENUJE SVET “KAVBOJE OZRAČJA”. IN KADAR SE HOČEJO TI O- SRČITI, TAKRAT SE POSLUŽIJO DOBREGA, MOČNEGA, BOGATEGA PEERLESS Long CutTobacco Demte PEERLESS v fajfo, in zadeli boste pravi tobak. Cikajte ga, in imeli boste najboljši čik. PEERLESS je bil iste zadovoljive narave, skozi 50 let. Danes se izdeluje ravno tako kot se je izdeloval pred polstoletjem, iz to¬ baka, kateri je staran tri do pet let, kar ga napravi omlajenega in in blagega. Nikdar m drugačne kakovosti, zato ker ( imamo v alogi vedno dovolj tobaka, da vzdržujemo ^dobro in enako kakovost. i Demte PEERLESS v žep in poskušajte ga te¬ den dni, pa ga ne boste opustili. Prodaja se povsod po 5 centov. v / Druge velikosti lOc, 29c in 40c v zavojih in 45c v kositerni škatlji. THE AMERICAN TOBACCO COMPANY MOČ IN ČILOST se pojavljata v zdravem telesu sa¬ mo. Ako ste slabotni, lahko iščete vzrok v želodcu. Uživajte Severov eflodčni grenčec (Severa ’s Stomaeh Bitters) v časih, da si obdržite zdravo slast, moč in čilost. Stori¬ te kakor je storil g. Joe Dočekal iz Clutier, Iowa, ki piše: Po po- rabljenju ene steklenice Severo- vega elodčnega grenčeca sem imel boljšo slast in ko sem porabil drugo steklenico, sem ozdravel.” — Zoper zapeko, neprebavo, slabo prebavo, zgubo slasti, ponavljajo¬ čo mrzlico — rabite ‘Severov Že¬ lodčni grenčec. V lekarnah cena 50 centov in $1.00. Zahtevajte Se- verovega. Ako vas lekarnar ne more založiti, vas bomo mi. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iovva. KADAR GRESTE V STARI KRAJ NAZAJ V STARI ZAHTEVAJTE “TICKEr' ZA Baltimore and Ohio železnico CHICAGO do NEW YORKA PIŠITE :R. C. HAASE, Northvvestern Passenger Agent ST. PAUL, MINN. po parobrodno knjižico, ki kaže vdobnosti te žeelznice do parnika. ZEMLJEVID obsegajoč 14 zemljevidnih kart se do-bi pri Narodnem Vestniku za 75c. Zemljevid je posebne veljave z ozirom na sedanjo evropejsko vojsko, ker kaže našo ožjo staro domovino, Avstrijo, vse države Evrope in vse dele sveta. Ta zem¬ ljevid je v slovenskem jeziku; Drugi zemljevid, ki kaže tudi evropejske države, ves svet, a je posebno natančen glede Rusko- japonske vojske, je dobiti za 25c. E L C O THEATRE _ AURORA, MINNESOTA. _ Vam vedno nudi naiboliše nremikaioče slike, uetie in dra¬ matične predstavo. — Kaše predstave so dobro izbrane za mlade in stare. — Vstopnina vedno samo 5c in lOc. — Zače¬ tek vsak večer ob poi osmi uri. Za nedelie imamo posebne programe. NE ZAMUDITE JIH. Mi imamo naiboliše automobile za prevažanje po celem Range. Kadar se hočete peljati, vprašajte pri nas za cene. katere so nainižje. NAŠA POSEBNOST JE ZAPRTI AV¬ TOMOBIL za poroke, krste in pogrebe. Odprto noč in dan. TELEON 64. SANDBERG (SMOLEY) BRATJE, lastniki. SIROTIŠNICE IN ZAVETIŠČA SO ZAVODI SAMA - RITANSKEGA USMILJENJA; ČE SMO KRISTJANI V SR¬ CU, VSTANOVLJAMO JIH. PRIPOROČAM Slovencem in Hrvatom svojo grocerijo in mesnico. V zalogi imam vedno sveže bla¬ go po nizkih cenah. Anton Smolich, Aurora, Minn. PRIPOROČAM NATURAL SANATORIUM K. A. LEE, 331 No. 60 Ave. West Duluh, za vsakovrstne bolezni. Mr. Lee S zdravi z drgnjenjem in svežo vo¬ do. On me je ozdravil medtem ko me ni mogel noben zdravnik. Matt Prijanovič, Virginia, Minn. (9—28 z) Naznanjam Slovencem in bratom Hrvatom, da sem zopet otvoril SALO O N na VIRGINIA, MINN. 207 Chestnut Street. Na razpolago vsakovrstne pija¬ če in smodke. — Jamčim dobro postrežbo ter se priporočam za obilen poset. MATT. PRI J ANOVICH. Ljudje, ki poznajo dober tobak, kadijo HAVANA CIGARE Posku ite cigaro :S. N. P. J.= ki je najboljša cigara Range. VAROS in 1BY so 1 dobre cigare. LOUIS TILLMA* AURORA M narodni vestnik Dop Muilan, Idaho. tajali gospod urednik: ' Prosim, dovoiv-. malo prostora tv -obče priznanem naprednem listu -Narodni Vestalk-’. Nimam bogve Saj poročati, km- so delavsko raz: •more take, kot povsod, namreč SJ Tukaj, v tej severni,_ hriboviti Caai-o, so samo sv m ceni rudnnu, kateri se nahaja j J <>ao1i mest V a laee "VVardner, Keliog, Muilan m jJ i-Vce. Ta m srn so oddaljena drugo od drugega sedem do enajst iullj, tako da ima oni, ki delo išče dosti za obhodit -. sicer jih pa m .veliko zdaj, ki bi delo tekali, ker 'vsak gre proč od tukaj, ako dele iz»uti. Zadnji čas so velike rud¬ nikov zaprli, kljub temu, da ni ce¬ na padla svincu, kakor drugim ko- ivinani. Plača je dobra, ali naspro¬ ti temu so pa tudi življenjske po¬ trebščine zelo drage; zato se de¬ lavci močno izseljujejo iz teli kra¬ ljev, ako nimajo dela. Slovencev ni veliko tukaj, več je Fincev in Angležev. Zabav nimamo nobe¬ nih” živimo vsak zase, ker vsak ima pred očmi slabe čase, in zato ga ne preostaje za zabave; še salooni so skoro prazni. Tako je pač: ako delavec nima, nima ne obrtnik ne salooner. Bogastvo, ki so ga de¬ lavci skupaj spravili, leži na ku - pih, lastuje je le peščica ljudi. Za- !kaj je tako?! se marsikateri dela- ;vec-oče vpraša, ko je treba hrane, obleke, stanovanja, a ni kje vzeti; .vzeti bi že bilo kje, ali ono ni tvo¬ je! Taka in enaka vprašanja ter odgovori se slišijo dan za dnem, peividno je, da si narod želi pre¬ obrata, nadejajoč se boljšega živ¬ ljenja. Preobrata, koristnega za delavca, pa ne more biti, ako je na Tod neuk, ako ne pozna one takti¬ ke, katere se poslužuje kapitalizem napram svojim “podložnim”. Ne iz nasiljem, ampak s znanjem, zdru žitvijo moremo kaj doseči. Veliko je takih ljudi, ki pravijo: kaj ti pomaga znanje, delati moraš vse ■eno. Pa tetau ni tako, ker, ako po¬ znaš dobro, kako nas izkoriščajo, se boš istega tudi ti poslužil in to je volilni listek. Čimveč imamo delavskih zastopnikov, temVeč smemo pričakovati pravic. Zatorej !bi bilo priporočati, >la bi se narod !kaj več seznanil s so.cijalnim vpra¬ šanjem, kajti je še veliko ljudi, ki si socijalizem povse napačno pred¬ stavljajo. Splošno pa naš narod misli, da je naloga socijalizma ve ro odpraviti; tu se zelo motijo. So- fcijalizem nima z vero nič opravl¬ iti, pač pa ima nalogo ljudstvu dati znanja, šole, da se ne bo pustilo v imenu vere izrabljati. Tu je naj- jbolj na 1 " narod prizadet. Hvale- ffredno je, da že večina eita na¬ dredne liste in tupatam tudi kak —gospudov” privrženec pogleda malo noter. Da bi si pa knjige na¬ ročali in brošure o socijalizmu, ta¬ kih je pa zelo malo. Zatorej naj bi listi kaj več prinašali o tem, vsaj *o glavnih vprašanjih socijalizma. Kajti samo tako moremo kaj do¬ seči in se združiti, ako bomo vsi jenega stremljenja, ker, kdor ima pnkrat znanje o tem, ta tudi več ne bode druge stranke volil, nego samo delavsko. Torej neumestno Qe zabavljati samo “čez farje”; [treba se je učiti,, potem bomo la¬ hko šele spoznali, da niso vsi “far¬ ji” graje vredni; grajo zasluži ■vsak posameznik tem večjo, ako ima priložnost se učiti, pa se noče. Premisliti je treba, da je velko farjev” postalo le zato, ker so ga razmere prisilile, da. je moral ibiti to, kar je. Da so pa razmere (take, je zopet krivo delavstvo sa (mo, kajti neuk delavec bo storil Ito, do česar je nagnjen, a preuda¬ ril ne bo, ker ne ve, kaj naj pre¬ udari in zakaj. Še več; za glažek —šnopsa” bo dal svoj glas. Potem pa preklinja “gospodo” in “far¬ je”, češ, oni so taki. Marsikateri duhovnik je za delavstvo, je za narod, ali njegova usta in 'roke so zavezane po njegovih višjih pastir¬ jih. In tako, hočeš nočeš, mora sle¬ diti povelju škofovem, da si svoj — seve ne pretrd — kruh obdrži. — (Marsikateri duhovnik vidi, .da ni prav tako, ali pomagati si ne more in v srcu odobrava socijalizem, a di mir je nasproten, ke'r mo- Na delavstvu sloni vse, in jako niso razmere boljše, smo si sa¬ mi krivi, ter nimamo nobenemu u Par ju nic očitati. Samo delavec ga je gor postavil, a sedaj, ko ga ima, se pa jezi nad njim. Na pri¬ mer: Videl sem, — bilo je v sta remi kraju — moža. ki je iz cerkve grede napram svojim sovaščanom se jezil nad župnikom, češ, da je ves premrzel, ker je maša predolgo trpela in da ta stari — ne sporni - njam se več, kakšno ime mu jc bil dal, vem pa, da ni bil ravno lep — ni za službo, ker je prepočasen! No, jaz sem mu privoščil, da bi ves zmrznil. Torej učiti se je treba, kar nam je v resnici potrebno in koristno; citati knjige, ki so jih pisali napredni možje, kajti samo tetri potoni pridemo v stiko z -nji¬ hovim duhom; pustite razburljive in lažnjive romane, ki niso nic dru¬ gega 'kakor prazna izmišljotina Tem potom se, ne moremo otresti •vseh telesnih in duševnih spon. Te¬ žko je hrbet držati, pa naj bo ru¬ skemu ali pruskemu biču, boli ena¬ ko. Veliko nade ne moremo imeti, pod katerim vladarjem bode feolj- st, ako smo nevedni sami; kot ta¬ ki izkoriščani bomo povsod. Proč z narodno mržnjo, kajti to seme, ki ga med nas trosijo, je kapitali¬ stično, oni med seboj se pa pro- kleto dobro razumejo. Zakaj bi se potem mi delavci ne med seboj, ko itnamb vsi eno nalogo, en cilj. Da se pa črti delavstvo le one vrste, ki nima smisla za socijalizem, o tem sem. bil že neštetokrat prepri¬ čan. Dokler 'bodo narodne mrž- vladale med delavstvom, do nje v listih ki so resnični, ki dajo člo¬ veku znanja in tolažbe. Jasno je, da so nasprotni čtivu samo oni, ki malo kdaj či-tajo ali pa nikoli. Na take se pa tudi nobeden -ne ozira, kaj govori. Čas gre naprej in ani moramo paziti, da ne bomo preveč zaostajali za drugimi. Zatoraj slo¬ žno naprej. Vas pa gospod ured¬ nik prosim potrpljenja s tem do¬ pisom. ako se je preveč zavlekel, in želim, da najde svojo pot v ti¬ skarski stroj mesto v uredniški koš. K koncu pozdravljam vse somi¬ šljenike širom Združenih držav. Geo Gornik. Michigan City, Ind. rv bese Ta biti. tedaj ni pričakovati uspehov. Pri- poročati-je, kjer je le mogoče, usta noviti izobraževalna društva; teh je zelo malo v Združenih državah. Tu bi imel vsak delavec priložnost bistriti si um, in ne bi iskal toliko zabave po -saloonih. Delavci so ža- libog le preveč udani pijači. To ima tudi za posledico vse nesreče, in zaničevanja do “Austrians”, kar smo samo kot državljani bili v starem kraju, v resnici po jezi¬ ku smo Slovenci ne pa Austrijci, kakor se jih veliko izdaja za take. Avstrijskega jezika sploh ni, in zato je tudi neumno, če pravimo da 'govorimo avstrijski jezik. Ako pa mislijo nekateri, da s tem kaj več dosežejo, če se izdajo za Av¬ strijce mesto Slovence kar so v re¬ snici se zelo motijo. -Saj ravno pred Avstrijci imajo malo spošto¬ vanja pred drugimi narodi. Zelo se motijo nekateri tudi, ko mislijo da smo zaničevani ali vsaj manj vredni narod od drugega zato, ker ■smo Slovenci. To ni res, ime je ime kraja ali zemlje (dežele) — krivda leži samo v tem, ker je pre¬ malo sloge. Skoraj bi rekel da ko¬ liko glav, toliko različnih prepri- ani nna naš nar; d. Glavni vzrok nesreče pa je pijača. Slovenec je poznan kot dober delavec, ali tu¬ di kot dober pivec. Ko bi mi imeli kaj več naobraženih društev, bi se lalo več napredka zaznamovat; uverjen sem da bi tudi saloone bolj opuščali. Podpornih društev je res veliko, ali ta ne pridejo za naobrazbo v poštev. Ta društva so koristna v slučaju bolezni ali druge nesreče, za naobrazbo pa premalo, ker se itak malo zboruje in takrat seve večinoma samo o tem kar se društva tiče. Toraj ne radi imena, ampak, ker premalo ali prepočasi korakamo z duhom časa za drugimi narodi, in ker se preveč starih tradicij držimo, smo manj spoštovani narod. Veliko je takili, ki se sramujejo p : red dru¬ gim narodom svoj jezik govorit, in dostikrat pride ravno radi tega do zamere med rojaki, češ: Saj še govorit noče z mano j na “štritu tako je špo ; rt, pa sram ga je po slovensko govorit”. Te vrste ‘ ‘športmeni” v najveeji meri zapo- stavlajo svojo narodnost, ki meni¬ jo, da so že na višku naotbrazbe, ako znajo malo po angleško lomit. Domišluje- si, da je zelo ponižan, ako bi na javnem z “grinerjem” govoril slovensko. Na ta način se¬ ve ne more biti sloge. Poglejmo Fince, njih ni sram svojega jezi¬ ka govoriti nikjer, pa niso zato ponižan narod, nasprotno, še več ugleda uživajo. Kaj ti velja, ako znaš nekaj lomit in se šport nosiš, ako pa si v političnih ali sploh v ekonomičnih vprašanjih neveden, ter nepoučen o najvažnejših in najbolj perečih vprašanjih. Da kaj dosežemo, je treba, kot že re¬ čeno, citati delavske napredne ča snike in kolikor mogoče tudi do¬ bre knjige. Nekateri oporeka češ, da ni vse res, kar je v listu piša no, da zato ga ne mara citat in naročit se nanj. Vse ni resnica, to ve vsak, pa temu ni kriv urednik, ker on noter dene takšne telegra me, kakršni pridejo. So pa članki Cenjeni urednik:— V po-natisek vam pošiljam kratek popis, kate¬ rega blagovolite priobčiti. Mesto šteje približno 25,000 prebivalcev, ter je oddaljeno od Gary 25 milj. Ako se ozremo na vzhodno stran mesta, vidimo novosezidano po¬ slopje, v kateri je električna silo- gonilna postaja (Power House). Od tam se oddaja električna moč za vse mestne potrebe, ter tudi za South Shore električno železnico, katere nova proga je izpeljana iz Chieage do South Bend, Ind. Že¬ leznica vozi s hitrostjo 30 milj na uro. V onem delu mesta stoji tu¬ di Zornova pivovarna, ki slovi da¬ leč okoli po državi Indiana. Vse te delavnice se nahajajjo tik kanala, ki je bil p : red leti pre¬ kopan iz michiganskega jezera. — V mestu je 8 cerkva, ki pripadajo različnim veram in narodnostim. Na vzhodu ob obali jezera se razprostira prijazen park, kjer se je ob vročih dneh prijazno hladiti pod senčnatimi drevesi. Pri vho¬ du v park, stoji 50 čevljev visok spomenik, postavljen v proslavo proglašenja neodvisnosti Združe¬ nih-držav. Na zahodni strani mesta so tovarne ter razne delavnice, v katerih izdelujejo železniške loko¬ motive in vozove. V teh tvoTnicah pa dela sedaj samo 5300 ljudi, me sto 7000, kolikor jih je bilo vpo- sleni-h, ko so bile še boljše delav¬ ske razmere. Ako se popeljemo -s poulično železnico eno miljo ven iz mesta, pridemo do kaznilnice države In¬ diana, v kateri so nekateri jetni¬ ki zaprti za nedoločen čas. Zidov- j'e, pripacRfjtrSe' kaznilnici, obsega četrtino kvadratne milje. Iz tega mesta bi se dalo poroča¬ ti še več zanimivosti, toda ker je danes, ko to pišem, vse suho, tet preveč diši po. prohibiciji, sem jo odkuril v Gary, kjer se nam ni treba bati posušenih grl. Pri sklepu pozdravljam vse či- tatelje N. Vestnika, kateremu že¬ lim mnogo novih naročnikov. N. M. Vukšinič. začeti poslovati, bode vzelo pre¬ cej časa. Do tedaj moramo pač okusiti vse dobrote brezposelnosti. L. L. Butte, Mont. Cenjeno uredništvo:— Med tu¬ kajšnjimi rudarji vlada velikan¬ sko razburjenje, ki je nastalo vsled tega, ker je nek dobičkaže- l.jen urednik iz Helena, 'Mont., pri¬ peljal seboj v avtomobilu časopi¬ se, naznanjajoči, da se mobilizira državna straža (milica) zoper de¬ lavce. Čuje se, da se mobilizira milica v resnici, toda tukajšnji časopisi o teni ne poročajo. V velikem strahu so trgovci, ker so ti zahtevali milico. Delavci so povedali, da se ne bodo obrnili proti miličnim vojakom, da pa bo¬ do mesto zažgali, ako bi hotele priti notri milične ali zvezne čete. Vseh teh homatij pa so krivi ir¬ ski uradniki Weste'rn Federation of Labor, ki so si polnili žepe z denarjem, katerega so vplačali tr¬ pini delavci. Storili so to na kato¬ liški podlagi, in to taiko dolgo do¬ kler se delavcem niso odprle oči. Ko so videli prevaro, so ustanovi¬ li svojo unijo, h kateri je pristo¬ pilo več tisoč delavcev takoj iz- početka. Podkupljeni uradniki Weste'rn Federation of Labor so pa začeli na vse strani rovati pro¬ ti novi delavski organizaciji, in ■danes je jasno, da so -se dali pla¬ čevati od kapitalistov, da bi spravili svoje delavce v popolno sužnjost. Toda delavci imajo od¬ prte oči, ne dajo se več goljufati in varati, in zato so nastale seda¬ nje žalostne razmere. Ne vem, kaj se zna zgoditi, ako pride milica v resnici, vsekakor pa je gotovo, da nas čakajo burni časi. Vsled' težkega dela so moje roke okorne za pisanje, in zato poživ¬ ljam rojake, naj se kdo oglasi, ki je bolj vešč pisanja. Pozdrav vsem zavednim 'Slovencem in Slo¬ venkam širom Združenih držav. Franc Pregelj. V Las Animas kraju so na de¬ mokratičnem shodu sprejeli ostro resolucijo, v kateri imenujejo Cha- seja golo orodje rudarskih družb itd. Te demokratične resolucije so navadni volilni manever. Kje so pa bili gospodje demokrati, ko se je morilo žene in otroke štrajkarjev? Zakaj niso demokratični poslanci v državni leglslaturi posadili go¬ spoda Ammonsa na zatožno klop, ako so res za blagor delavstva? Delavci, ne dajte se varati se¬ daj od demokratičnih politika-rjev. Volitve so v jeseni, in zato -se vam dobrikajo. Potrebujejo glasove ru¬ darjev, zato nastopajo sedaj proti Ammonsu in Chase ju. Delavci! Edina delavska stran¬ ka je socialistična, ki ima jasen in določen program. Glasujte kot en lii-ož za -socialistične kandidate. Tako bodete najhujše zadeli svoje sovražnike — kapitaliste in njiho¬ ve podrepnike. J. F. Bolečine in okorel*,, katere povzroča revmatizem nh - nevralgija se lahko hitro odpravi™' Sttle ten,-. SEVERA’S BB OB BS BB BS BS SS SS SS BS SS SS (Severovega Gothardskega Olial prežene oteklino in odpravi krčV-' rce m okor e * Cena 2S in 50 centov NIČ VREDNA HRANA. Milivaukee, Wis. Cenjeno uredništvo:— Na zad¬ nji konvenciji KSKJ v Mihvaiv kee, Wis., so se delili delegati v dve stranki, in sicer v napredno in “katoliško”, v kateri so bili Jolietčani ter njihovi pristaši. Na pred-na stranka je bila v večini ker so se ljudem že začele odpirati oči, in se ne marajo dati več ko¬ mandirati od raznih samogoltni- kov. Obe stranki sta imeli svoje seje, zanimivo pa je izvedeti, da se je vršila -seja napredne stranke v dvorani in pri prostem vstopu, medtem ko se je katoliška stran¬ ka s svojimi kimavci -zaklenila. Duhovniki so v dvorani kričali in razbijali, da moramo delati za vero in katoliške principe, zvečer so pa popivali in peli v saloonih. Ko se je konvencija končala, se je kakor običajno molilo, toda najbolj vneti katoličani so se mo¬ litvi odtegnili s tem, da so p'rej odšli iz dvorane, in da so molili skoraj samo delegati napredne stranke. Takšno je katoličanstvo nekaternikov. Pozdrav vsem rojakom širom Amerike. Poročevalec. Zeigler, 111. Spoštovani Urednik N. V. :- Tukaj vladajo zelo slabe delavske razmere, odkar je prenehal obra¬ tovati rudnik. Nastal je namreč dne 24. julija v njem požar, ki je tudi zahteval nekaj žrtev. Goreti je začelo ob desetih dopoldne v hišici za ventilacijo. Še predno je prišla pomoč, se je ogenj tako raz¬ širil, da je bilo nemogoče pogasi¬ ti. Požar je uničil hišico in razde¬ jal rov v dolgosti 175 čevljev. Predno bode mogel rudnik zopet Denver, Colo. Spoštovano, uredništvo:— Zdaj so zvezne čete že tri mesece v štrajkarskan okraju, toda razme¬ re se niso veliko obrnile na boljše. Štrajkarji in - drugi prebivalci, ki ljubijo m ir, pravijo, da je sk raja ni čas, da zvezna vlada stori vse, kar je v njeni moči, da konča stavko in pozove vojaštvo iz štraj kanskega okraja. Ko so prišle zvezne čete v štraj- ka'rsko okrožje, se je zdelo, da po¬ stopajo povsem pravično, in da so ikos položaju. (Jkaz vojnega tajni¬ ka, ki se je glasil, da družbe ne sniejo najemati skebov, se ,je izvr¬ šil do gotove lieje. Ukaz, tikajoč se štrajkujoeih rudarjev, se je iz¬ polnil do pičice Take razmere so trajale nekaj tednov. Potem m so se izpremeni- le. Iz vseli delo’ države prihajajo poročila, da se lic ne stori, da bi se zaibranilo skbom hoditi v rud¬ nike na delo. "V nekaterih tabori- Mšči-h so častniki opustili patrulje, j ki -so liodile k Jakom pazit, a-ko se ne pripeljej; skebi. Kako naj preprečijo voj ari uvoz skebov, ako niso na želeniški postaji, ka¬ dar pridrdra vl-k. Večkrat so vo¬ jaki res ustavil: najete skebe. Do¬ godilo se je patudi, da je prišlo tri -do šest skebv, katerim se je dovolilo delati rudniku, dasi je tako postopanj v protislovju z -odredbo vojnega tajnika. Štrajkarji pnvijo, da je rav¬ no tako treba ustaviti enega ali dvajset skebov ki se pripeljejo z vlaki. Uspeh je enak, ako se dovoli- posameniku ali pa 1 več skebom iti nadelo. Prejalislej se morajo na trpa čin rudniki na¬ polniti s skebi. 'Nezadovoljno!, ki narašča med skebi, lahko pezroči tudi štrajk med njimi. Vsa: dan prihajajo v glavni stan štrt-karjev poročila o vedno večji neadovoljnosti ske¬ bov. Premogarski »ar oni bi seveda radi prikrili todejstvo, in izrab¬ ljajo vsa sredsta, da utihotapijo skebe čez črto veznih čet, da b; imeli pri roki šibe proti štrajku- j-očim skebom. John D. in njgovi zastopniki v Colorado -so semedtem naučili, da se premoga 3 spravi na svetlo s žarkometi in jškami. Guvernerja 1. M. Ammonsa, prijatelja rudnikih baronov in generalnega ajutanta Chaseja obsojajo celo o;i somišljeniki na svojih shodih. Hrana, ki ne vsebuje redilnih snovi, je nič vredna. Vsa-kateri bi moral dobro premisliti, katere vr¬ ste hrane mu daje več redilnih snovi. V slučaju, da nastane naj¬ manjša zapreka pri prebavi hra¬ ne, mora se takoj poskusiti z iz- čišeenjem prebavnih organov, in sicer tako, da ne oslabi telo. Zaup¬ no zdravilo za take slučaje je Tri- nerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To zdravilo ne povspeši le odst ranjen j e vseh ničvrednih o- stankov hrane iz notranjih delov telesa, temveč daje tudi dovolj moči, da zmorejo ponovno delovati in to brez -zdravil. Za želodčne bo¬ lezni, bolezni na jetrih in v črevah se rabi Trinerjevo ameriško zdra¬ vilno grenko vino vedno z dobrim uspehom. V lekarnah, Jas. Triner, izdelovalec, 1333 — 1339 So. Ash¬ land Ave., Chicago, 111. Na željo večje število naročil Trinerjevega linimenta. Odločili smo se, da po¬ šljemo na zahtevo po pošti stekle¬ nico tega zdravila za 60c. To je eden najboljših liuimentoV na svetu. (Adverltisement. ) Izborno za toaleto in kopelj. SfYfra’s Medicated ^ ^ DVO l no Milo) V8el >^ * r Skin Soap SEVERAIS TAB-LAX, Sladkorno odvajal “ otroke > odrasle! c "»10l„. Naprodaj v vseh lekarnah. Vprašajte za Severove Pri D nadomestitve. Ako vas lekarnar ne more založiti '; a W. F. Severa Co., Cedar Rapids., KD0R HOČE DOBRO. P0DUČN0 ČTIVO Napo NA ‘NARODNI VESTNIK”. NAJVEČJI SLO® N TEDNIK V ZJEDINJENIH DRŽAVA aS§&J Velika razprodaja fonogr Ta krasna COLUMBIA IV. TALKING MACHINE ima jako mil, čist in glasen glas. Omarica je velika in krasna, ter je izdelana iz hrastovega lesa, je 12 palcev široka in 7 palcev visoka. Bog je črno emajliran, okin- čan z rožami, zlato obrobljen in jaincen za 15 let. Ta stroj je stal $40.00, vendar radi ve¬ like tekme pošljemo ta krasni stroj z 12 naj¬ boljših slovanskih skladb, katere sami zbe¬ rete iz cenika, vštevši 50 igel za samo 5^’vil 111 p S O ,nvib rr. V^i' 13 <,V r l Ž> ka li: .ak8 1? t g N jfzVi 01 "‘i k ujel' mala gtop i , sta lila vo itži P okra ‘ i o use& Ilje prih^ ’ trudno v da sto jo n 1 f »ani 1 nii®a i J« p-)>ti ,v0 Sl - e zap allla ' Jel je< lv£ ZU« 'bo Hasan • : že slutijo. ; ali jih ohesi. ta koj obešal » druge ? ie zdrsnil m z njegovih žilah. Jfcr* 0 {j^kTjih že imajo' .. tako naglo ' tr v kaki p8 tudi ni treba iga na lahka odplačila po $1.00 na mesec. Mi tudi prodajamo znane VICTOR TALKING MACHINE LUMBIA GRAMOFONE na lahka odplačila. Pišite po naš ilustr Poslali ga bomo ZASTONJ. Jtbjtia!” se je zas marsik i izgrn# j,- naposled, dl javi skoraj prt tora. SAUL BIRNS, 117 Second Ave, Depl, 41, IB fj. „ d„ gi lija- je tam na st V prejšnjih letih, 'BITTER-W]NE 'vviNE _ROVO Horke vino b/ JOSEPH TRINER 616-622 S-Ashland Ave- CmCACO ILL Velikokrat slišimo, kako so naši pradedje živeli in tal so bili zdravi. Živeli so vedno po zahtevah narave mbrei« ke razkošnosti. Sicer je pa to absolutno nemogoče za ljiraJ žive v mestih, da bi jim dalo tako življenje zadovoljstvo.* navadno življenje, kakor primanjkljaj svežega zraka ir. >* čne svitlobe, vplivajo zelo slabo na nas in nas prisilijo, ramo iskati zdravila, katera pomagajo vzdržati naše ne organe pri pravem delovanju. Kot tako zdravilo je poznano Trinerjevo zdravilno grenko vino. Prvi učinek tega zdravila je, da očish vse zaostale - ^ i, posebno ostanke ne P ie ^ a ' jf ne, ki ne bi smele biti tam, ne, ki so se vstavili v drobu. Ti stari ostanki jedil za!tl " : celi život. Drugo sredstvo je, ojačiti notranje or § an f!‘ LCf preprečiti ponovno bolezen. Mi priporočamo nada) rabo tega zdravila V BOLEZNI ŽELODCA V BOLEZNI JETER V BOLEZNI ČREVESJA To zdravilo navadno daje popolno zadovolnost in sicer zato, ker p 1 K moč. Ravnotako je v raznih drugih slučajih, kot pri zapeki, nervoznost., bolečinah in ujedi, bledi in rumeni barvi kože, zgubi mo ž i, lenem ZI '° ' apetita in izgubi spanca. DOBI SE V LEKARNAH. ft JOS. TRINER, IZDELOVALEC 1333-1339 SOUTH ASHLAND AVE. TRINERJEV LINIMENT je precej močno zdravilo, lahko se gaP°**Y nim oljem. Večkrat se pripeti, da bolečine v u dih, sklepih in ^ K,ca že pri prvi uporabi. Imejte ga vedno doma pri rokah, da je lahko ta ako je treba. rti gjavri! Ali s > in vso njegov ie!! No, tudi njim Ifn-ih krivcev ne b'o Pf Povest. :. J V de Jal, ' 7 ^ bi jaz 'kaj tuf neumen kake C’ da vas * kmet a/ A Jaz ga bom i K .f! oriti Pri s u denar mi Jj Pa je rdel 0 ,1 i-m. 7 v gostihi c v. «uh f )e de i f j. ’ kl s o pili Cff besed o, Potu 6 ’ 0 -*U “5«' 1 jih i Je s ; -t°' ki bi (i sanico-' . Betoi - le Je A -; niti s; 'kr es . jjjo, 7 a r Pek a ■AV.--.: - ^je Va r a i ,, v r Obijal ? ■'(.iS ‘i h'7,% ?, e «č seP u “ .11— Z A SVOBODO IN LJUBEZEN ROMAN Z BALKANA. Spisal Marko Stojan. • k k ^ X (Dalje.) id no, z neskočno pažnjo in opreznostjo se je dvignil na breo- ;; plflZ il dalje, potuhavaje se ob vsakem najmanjšem Inn u. L ud! Ječal 111 kar Jlh je ’ so mu blh neopasm, ker v svoji moi- Ji obleki m budil niti posebne sumnje, niti morebitne ropaželj- ’ 5 " Za kupom sodov, ki so bili naloženi v bližini velikega italijanske- „ a -nika. sc Je ustalil m si ožel premočeno obleko, kolikor je šlo na L Nato je nadaljeval svojo oprezno pot. Vešč opazovalec bi bil Ll P« njegov’* 11 kretnjah m gibih, da se ozira, neprestano proti Culi”, ki se je svetila medlo -v daljavi. In če bi bil stopil tesno za NARODNI VESTNIK bi ga i. '»» 7 ;a bil slišal mrmrati: • Ju morata priti na suho Koga je čakal ? nikjer drugje burnost, s katero se je potuhnil, 'ko je slišal zopet pljus- glisko' 1 ^ jjiio več tako tiho in oprezno — je pričala if vese ] 10 g e zalezti policista, ki sta prej ogledovala “Florido' ^Saupala k njej. krbno sta stopila na obrežje, ne da bi zagledala Marka: "- . “ n.a . V ijh leži pokraj vode zmerom toliko tovorov in raznovrstnih •• i ^ :_ 1 1 . • Brezsk Jp 848 ”' »: da se skrije izlahka, kdor ima le malce spretnosti in le ko- Ji fctl) 29^ ?° pr j a s ta priklenila čoln, pomomljala nekaj z redarjema in se C °ala len« in trudno v nasprotno stran. Bl jjarko je menil, da storita enako tudi zaptiji, in se je že pripravil, stopi za njima. v . . Toda o':e.'i postavo sta bili c čiv-dno Jrugih misli. Moža sta s .dbi 1 0 kamenje, zapalila vsak svojo cigareto in se začela razgovarja- ; itf ki je ždel jedva pet metrov, od njiju, je razločil do malega lito besedo: ■Xič ne bo, Hasan . . . ■•ji gjavri že slutijo, kaj jih •Kdove, ali jih obesijo . . .’ ••Kdo bo takoj obešal ? Zapro jih, in še to le potem, ko jih bodo čaka!” se jih bo stoinsto. Saj veš, kako je z gjavri v ječah: stražnji oficir se dolgočasi . . . migne z očesom . . . vojaki se razsrde ter jaanejo vla- čiti jetnike ven in jih koljejo- na dvorišču. Preiskave in kazni se ni bati saj je vlada zadovoljna, ker se iznebi procesov. ” “Tudi Srba imajo tam; pravijo, da je posebno opasen razbojnik.” “Srba, da! Ali veš, kdo je tisti Srh? Vojvoda Vuk je, najstrašnej¬ ši komita v Makedoniji. To ti je skoro tako strašen ropar kakor oni, ki je umoril pred leti Hilmija beja ...” “No če so vtaknili gjavre s “Floride” v Geaskalo, ni verjetno, da bi videli še kdaj beli dan.” “Popoldne sem šel tam mimo in govoril z nekaj vojaki. Pravijo, da bo jutri, najkasneje pojutrišnjem velika gostija ...” “Pokolj jetnikov? ...” “Stotnik je obljubil nekaj takšnega; to se pra>vi, pomežiknil je očmi in pokazal na ječe ...” “Eh, da! Žalostna je služba zaptije: tako malo zabave užiješ v našem poklicu.” r “K večjemu tu in tam kako bastonado ...” Marko ju ni poslušal dalje; kratki razgovor, ki ga je prestregel, mu je bil razodel ogromno mnogo. Prvič: Dušan in tovariši so bili jet¬ niki, zaprti v Beas-kuli! Drugič: vojvoda Vuk, njegov vodja, tovariš in brat v svinčeni plohi, je bil v oblasti turških krvolokov! In tretjič: v Solunu so bili nemiri: izvršen je bil atentat na hišo nekega Ahmeda paše . . . Naglo, neopažen od zaptij, ki sta se pomenkovala dalje, je vstal in odhitel proti notranjosti mesta. Novice, ki jih je izvedel tako nepričakovano, so mu bile zmedle glavo popolnoma-; če bi bil srečal zdaj kake nevarne ljudi, gotovo bi bil podlegel v svoji neizmerni osuplosti, preden fbi se mu bila poro¬ dila misel obrambe. A čudno: to, kar mu je rojilo po glavi, ni bilo Dušanovo jetništvo, ni bila usoda njegovih prijateljev. Pisto naravno se mu je videlo, da so padli v sovražne roke — saj so se vendar menili spotoma, da segajo spletke turških mogotcev preko mej Carigrada samega in da ne bodo več varni, dokler hodijo po zemlji, ki ji vihra zastava padišahova. CENJENI ZASTOPNIKI, NARO¬ ČNIKI IN NAROČNICE! Uljudno naznanjamo, da smo primorani z dnem 5. septembra vstaviti list vsem onim, kateri dotlej ne poravnajo naročnine, ali ne poročajo kedaj jo hočejo po¬ ravnati. Na neše prejšnje oporni- 1 , ne se je odzvalo sicer lepo število 11 starih naročnikov, vendar jih je; še nekaj, katerim je naročnina po-,. tekla, in jo naj blagohotno obno- i | vijo, ako hočejo dobivati Narodni Vestnik še za naprej. Precej je tudi taeih naročnikov, j ki čakajo, da jih obišče zastopnik. To sodimo po pismih, ki jih dobi¬ vamo. MACHINE in •Pa one druge?” Marko je zdrsnil in zaškripal z zobmi Silno razburjenje je usta kri po njegovih žilah. ••One, ki jih že imajo? Tudi teh ne obesijo, potolaži se. Dandanes l|ire več tako naglo — AlMiu bodi potoženo !” Saj pa tudi ni treba obešati, ako hočeš, da kdo izgine — ali ne, ,inia? Pozabiš ga v kaki ječi, pa pogine sam od sebe . . .” ■Maha!” se je zasmejal Hasan 'z zločestim glasom. “V takem ibljenju izging marsikdo, ki je prišel te dni za zidovje Beas-kule! ,mrav ip nanosled. da še niso n odrli staretra stolnn • vZini t« «n prav je naposled, da še niso podrli starega stolpa: zdaj, ko so pt v trdnjavi skoraj prenapolnjene, je treba za 'razne puntarje po- ijtefga prostora.” Bolgari in drugi uporniki so vsi v Beas-kuli,” je menil Musa. ^Ce!a stotnija- je tam na straži ...” "Prekleti gjavri! Ali si videl razvaline, kjer so uničili z bombo leda pašo in vso njegovo rodbino?” "Videl! No, tudi njim se ne 'bo godilo dobro ...” "Pravih ‘krivcev ne bodo našli — to je gotovo! . . . A pokorilo ledje živeli in h! narave in km mogoče za ljudi} e zadovoljstvo, k žega zraka in solu držati naše pre^' n /dravilo je dobn rjviln° i o. tj vse za°s tale - anje čafl 10 Po njegovih možganih je rilo drugo vprašanje: Kako je mogoče, da se nahaja vojvoda Vuk v turških rokah? To je vendar več kakor čudež . . . Vojvoda Vuk je bil odšel v Ma¬ kedonijo kratko pred odhodom naših znancev v Carigrad . . . odšel, da se pogaja s Sandanskim, glavarjem makedonsko-bolgarskih čet, najstrašnejšim hajdukom vse balkanske zgodovine. Namesto sovraštva in nasprotstva, namesto medsebojnih bojev in prelivanja bratske krvi naj bi se sklenil sporazum in delitev interesnega področja: to naše — to vaše! Junaki gozdov in 'gora bi si segli v roke v znamenje sprave, in puške bi pokale, bombe treskale, noži peli svojo ostro pesem nad grlom dušmanina složno in močno, v osvobojenje te bedne 'krščanske zemlje, ki jo tlači najhuje nesloga in spor med brati, molečimi se iste¬ mu Bogu . . . Takšna je bila misel vojvode Vuka in drugih; Srbija je •bila od nekdaj dežela spravljivih načrtov. Vuk je dal celo poprašati Sandanskega, in ‘makedonski volk’ je sporočil, da bi videl z veseljem pri sebi tako vrlega junaka. Kdo je slutil, kdo je bil zmožen misliti kaj takšnega? Res je Sandanski bolj haraim-baša kakor četnik, bolj razbojnik nego osvobo¬ ditelj ; njegovo delo obstoja največ v tem, da jemlje tribut od straho¬ vanih turških begov in bije iboj s krščanom in nekrščanom, ako se pro¬ ti vita samodrštvu njega, ‘makedonskega carja’ . . .Ali junak je, ju¬ naštvo mo'ra spoštovati; vojvoda Vuk je potoval k njemu ... in zdaj je v turških rokah! . . . Pa ne, da bi bil Sandandki izdal vojvodo Vuka? . . . Vrnimo se zdaj k usodi peterice, ki je bila zapustila in odšla na kopno. ‘Florido” Prihajač. Povesi. — Spisal Dr. Fr. Detela na 1 “t • (Dalje.) 0 ni nič’-, je dejal, “Vi ste mi prezviti. Vi bi me prekanili de- E ‘ P re den hi jaz kaj čutil. Če bom jaz komu kaj posodil, bom • 151 J e neumen kakor jaz; gospodi pa nič.” "Mor Ite ' ^ VaS kme ' 4 ne inore goljufati?” se je jezil oni. PzaM' ^ ^ az . ° a bom tožil in rubil. Naj pa Vas tožim! Nemški ■k^r 1 Storiti pri sodišču, in jaz bom izgubil. Torej to ni vse ' ar denar ini dajte, pa bode.” Moško je odpiral Lojze de '•^ m P a J e Klel od togote. ne plačam,” reče naposled iStržen, “ko ni nobene priče PS emv ,“co.” B> ; Kav,” je dejal Lojze in šel'dol, kjer je bilo že mnogo več l^i . > & so pili na Lojzetovo zdravje in na njegov račun finilz Se, d e l Mincž, ki je uganjal stare burke, a Lojzeta se ni besedo, tako veljavo je dajal temu denar. Dolgo je tar ittn p • ’ ln n °č se J e bila naredila, ko je prišel Stržen tankov j e šum po sobi, in srepo so gledale vse oči na N d/”’ k* je s tresočo roko našteval Stržen na mizo. Ni ga ^T 10 ’ ki bi ne bil zavidal Lojzetu, ko je počasi spravljal »t.,. 0 denarnico; iz Mineža pa je kar gledala samogoltnost in ~ ~ • • ■ i 'i --1 ker P r ! D - at0 ozn° stl ne rV0 V’ eti^ •Hoki, 80 sl •ki. sta mu zastali, ko je tlači pipo, usta so bila napol odprta, 1 5 Cedile Lojzetovi roki. 'Zgenil se je, ko je Lojze vstal, m z . Se je poznala razburjenost, ga je vprašal, če že pojde. ” 18(1 malo!” je pristavil, “in potlej -greva skupaj, ce pojdes po \ ^ 2a!tl de ^, P ° cesti >” je dejal Lojze France.” Za 'Lojzetom I a sedaj moram iti še % in « “ojzetom je ostavil Minež krčmo; minuli sta ga bili ^ ftrizi in 6Se ^ e ' ^ Pokoja tudi Stržen ni imel. Sedel je nekaj di oq jjj ,. Se Slb 'l šaliti se, potem vstal in hodil po sobi. Kar od- Samokr 1 ^P 11103 - 11 na vrh. Odpre predal v zidu, kjer mu Qs > m zapre takoj zopet. Sede na stol in si zakrije z » ~1-« vv,La i vi -zrTrvo Tvi obr in- az - 'Čez t, - sp j e bo • ne ’kaj časa odpre zopet shrambo in zgrabi orožje. ,i:i Segjb a p e J a 3 v njegovem srcu. Obraz mu je bil brez krvi, in ' S °ga zlg . 1 evito. ‘‘Ni še storjeno”, je mrmral sam pri sebi, ' 51)0 Ušesih miSk ' Obupno njegovo stanje se mu je razgrnilo pred if: De sel n S ° mu donele besede rajnega Mejača: s parizarji je . bo v ruti. “Proklete kosti kmetske!” je zaškripal He •tiskal” "" ’ rUL1 ' Proklete kosti 1 P°s°jii a * a ™°' kres - Domislil se je Lojzeta, ki mu ne da ne ae jeza Sm .Gospodi ne zaupa! — Še ta si 'bo norca delal iz "j e .fj a Stržen in hitel Črez dvorišče na piano. Pod ob- 1 tahek veter, da je šumelo jesens. listje po drev- s Te Kk Je „ Steesel in obstal, gledal v tmino krog sebe in vlekel L>t! Se mu ' 'j* UUSLai ' » u.*-— .m. _ ' a Čelo I' 6 Z kako je mrzla,” je dejal tiho in odmeknil, kak 601 Se j e Z0 P e L ker so mu prišle na misel pravljice ■Ok i 0 v ažn 0 ^ r ° Ži vra S puško, če se šališ z njo. A vrinilo se "C 0 a ° s ti, i n ej ? e P reu d a rjenje, kaj, ko bi ga osledili. Premišlje- 8 ' "še seiu e i- Se nemozno •' kdo bi si upal sumiti nje- Postenjak”, je dejal sam pri sebi, in obšla ga je neprijetna misel na Boga; zakaj brezverec ni bil Stržen, ampak ml a c než, nekaj iz lenobe, nekaj iz napuha, ki se tako rad pomilovalno po smehu je veri preprostega ljudstva. Kakor pa pospešuje lenoba pregre he, tako ovira napuh poboljšanje. Pretresla je bila Stržena dobra mi¬ sel, a stopil mu je pred oči zopet neizogiben polom njegovega gospo darstva in sramota, ko bo moral ostaviti kraj, v katerega je prišel s tako slavo. “Ne, ne; rajši smrt ko sramoto,” je dejal sam pri sebi in izginil v noči. Lojze pa je koračil počasi od Čedina, kjer je bil naznanil materi, da vzame čez teden dni Franco iz službe. Zavil je po polju proti gozdu in v prijetne misli zatopljen jel hitreje stopati; zdajpazdaj je potipat, če , : e denarnica še v žepu. Ko pa je prišel v gozd, so ga obšle druge misli. Začelo ga je biti strah zaradi denarja, in kesal se je, da ni šel rajši po cesti, dasi je bilo dalje. Nikdar se ni še bal za življenje, a se r daj se je zgenil. 'kadar je zašumelo v listju. Pospešil je korake, kolikor se je dalo v tmini. Pot ga je peljala po grapi, ki jo je ločil majhen grič od ceste. Pravijo, da je človeka groza, kadar gre ponoči mimo kraja, kjer se kdo skriva, bodisi tudi brez sovražnega namena; tako je bilo tudi Lojzeta groza, in pot se mu je vlekla brez konca. Snel je klobuk in začel je moliti, da bi jo skrajšal. Ko pa je hitel mimo dveh košatih hrastov, ki sta šumela nad njim, se mu je zazdelo, kakor da bi bil kdo zasopel tik njega. “Stoj ! kdo je?” je zavpil Lojze in odskočil; proti njemu pa sta planili dve črni postavi, in z bliskom je počila pu¬ ška. “'Hudič!” je zarohnel hripav glas pred Lojzetom, in eden izmed napadnikov se je opotekel in telebnil na tla, drug je bil izginil. Lojze pa je bežal brez klobuka proti domu, kar so ga nesle noge, in butnil ob vrata, da so se snela. Prestrašena je pritekla žena gledat kaj da je, m strme sta obstala oba in se gledala. Naposled vpraša ženica vsa vzne¬ mirjena, če ima denar. Lojze pa ni mogel odgovoriti. “Ali imaš denar, Lojze?” vpraša ona iznova, in.Lojze se je zavedel. “Ne vem,” je dejal plah in iskal po žepih in izvlekel denarnico. ' Hvala Bogu, izgubil nisi!” je dejala ona, ko je pregledovala vse bino. Lojze pa še ni imel miru. “Oglej me,” je dejal, “če nisem nič ranjen, nič krvav!” ‘Jaz ne vidim nič,” je mirila ona; “ali te kje kaj boli?” ‘Boli; ipa ne vem kje,” tipal se je po rokah in nogah in se prepri¬ čal, hvala Bogu! da njega ni zadelo. “Potem je pa ustreljen kdo dru¬ gi,” si je oddahnil Lojze. “ A sedaj treba dobro zakleniti vrata, ko je toliko denarja pri hiši.” Zapirala sta in zaklepala preskrbno, in menil je Lojze, da je denar sitnost, “ki se ji bodeta pa privadila,” je dosta¬ vila žena in poslušala, kaj se je bilo Lojzetu prigodilo na poti. Strah ju je bilo, in nista si upala iz hiše. Ko pa -se je zaznal dan, je šel Lojze klicat ljudi in naznanjat nočni dogodek. Prihitelo je ljudi, in našli so v grapi težak kol in po tleh kr¬ vave lise. Krvavi sled jih je peljal kakih petdeset korakov daleč, kjer je ležal Minež ustreljen v glavo. Ostavili so ga, kakor so ga dobili, in se napotili v Dramlje. Srečavali so je ljudje in izpraševali skrivno - stno, ali že vedo kaj novega ; da se je bil preteklo noč vstrelil dramelj- ski župan. Ta grozna novica je vzela ves pomen in vso važnost nesreč¬ nemu koncu Mineževemu. To je bilo strmenja! Zakaj najstarejši Dramljani se niso spominjali, da bi se bil kdaj kak veljaven mož sam umoril v vasi. Radovedna množica je hodila prestrašena gledat groz¬ nega mrliča v Strženovo hišo, kjer se je vse mešalo. Občinski možje so se posvetovali v pisarnici; v štaeuni je prodajala Roza malovestnim ljudem blago pod nič; v krčmi pa so sedeli navadni postopači, burke uganjali z rajnim -Strženom in pili na njegovo zdravje. A trezne ljudi je pretresel ta dogodek, in govorili so na glas o prstu božjem. Prišla je gosposka, izpraševala Lojzeta, Rozo in mnogo drugih in dognala, da je iz Strženovega samokresa priletela krogla, ki je ubila Mineža. Med našimi, zastopniki imamo možakarje, ki so uvideli, da je Na rodni Vestnik za vsakega Sloven¬ ca in za vsako Slovenko vsestran sko podučen in zanimiv časopis. Ti delujejo z vso vnemo med ljud stvom, da razširijo časopis, ki bu¬ di Slovenstvo in je opominja, da je prva dolžnost vsakogar, da re¬ ši gospodarsko vprašanje svoje in svojcev. Ti zastopniki poslali so nam mnogo stare naročnine, in pridobili so nam lepo število no¬ vih naročnikov in naročnic. Iskre¬ na hvala Vam, možje! Žal pa, da imamo med našimi zastopniki tudi nekaj taeih, kojim bi bili prav hvaležni, če bi oni do¬ bili na njih mesto kakega rojaka, ki ima več časa na 'razpolago, in je bolj navdušen ter vnet za raz¬ širjanje časopisa, ki deluje za splošno praktično izobrazbo slo¬ venskega naroda v Ameriki. Izdajanje lista na osmih stra¬ neh s sedmimi kolonami dvakrat na teden s tako vsebino kot je v Narodnem Vestniku stane denar, vendar je Narodni Vestnik najee- nejši slovenski list v Ameriki. Da je njega cena le $2. — na leto, je nam pripomoglo dejstvo, da je list pridobil v kratkem času čudovito mnogo prijateljev, kl so go šarili med našim narodom in, da je imel razmero¬ ma dobro -plačane oglase. Več o- glasov je vsled slabih industrijel- nih in trgovskih razmer v Ameri¬ ki, katerih je deloma krivo gro¬ zno stanje Evrope, prenehalo za nedoločen čas. Ta vdaree je jako -ibčuten. Cene listu začasno neee mo zvišati, da. bi s tem pokrili pri¬ manjkljaj ker vemo da je med de¬ lavstvom slabo za denar. Edina stvar je toraj, da se obr¬ nemo zopet na naše cenjene za¬ stopnike z nujno prošnjo, da obi¬ ščejo stare naročnike, da sku¬ šajo,. pridobiti novih. Imenik na¬ ročnikov imajo vsi zastopniki v rokah. One pa, katerih ne obišče¬ jo te dni zastopniki, prosimo vljudno, da blagovolijo poslati naročnino naravnost. Mi vemo, da so časi slabi, vendar trdno uplmo in se zanašamo na naše prijate¬ lje in prijateljice, da se bodo od¬ zvali tem našem apelu in bodo po¬ ravnali naročnino v kolikor om 0 - gočujejo sedanje razmere. Končno še naznanjamo, da so nam bili vrnjeni listi za staro do- movino z dnem 6. augusta. Na¬ ročnino samovmevno ne 'bomo ra¬ čun ili za čas nepošiljanja. Dne 8 anglista smo dobili zadnja staro' krajska poročila, ker je z Avstri¬ jo ves poštni promet vstavljen. In ker neeemo priobčevati več mese¬ cev stare starokrajske “novice” ki so brez pomena za amerikanske Slovence, prenehali smo s -priob- cevanjem “Stare domovine” za cas, da se poštna zveza z Avstri¬ jo zopet vpelje. Narodni Vestnik. FIRST NATIONAL BANKA DULUTH - minn. Glavnica. $ 500 . 000 . Preostanek in nerazdeljen dobiček-- $ 1 , 550 . 000 . V to banko vlaga država svoje vrednosti. Obresti hranilnih vlog se plačujejo od dneva vloge. MAJHEN NAROD, KI IMA DOSTI ZAVEDNIH LJUDI, JE VEČ VREDEN KO VELIKI, KI OBSTOJA IZ SAMIH SO, □JALNIH NIČEL. ^ Nova “ILIRIJA” Slovenska naselbina pri Merril, VVisconsin. Vsem onim ki se zanimajo za farme; in, ki so nam že pisali, naznanjamo da smo odtvorili novo poslopje s pisarno na postaji v Merrill, kjer se lahko vsak zglasi ki si ogleduje zemljo v teh krajih. Kupujte zemljo samo pri večjih industrijskih mestih; tam je bodočnost. Nova naselbina “New Iliria” leži do pet milj od mesta Merrill, z blizu 15000 prebivalci, veliko cvetočo industrijo, ki se po celej dolini ne¬ navadno hitro razvija. Glavna reka države. M Wisconsin river”, teče mimo mesta ii^ skoz naselbino. Gradite se dve novi železniški progi in več cest v tem času. Eno miljo od naselbine so dve leto stari naseljenci, ki so letos zgradili novo sirarno« Svet je najrodovitnejši v državi; nič peska nič kamenja; zemlja valovita brez vsa- cega močvirja, s dobrim trdim lesom, ki se lahko proda. Cena samo še za maj in juni $16. Plačilni pogoji lahki, in po dogovoru. Kedor ne najde vse natanko ko j« opisano se mu povrne vožnja. Nobenih knjig in podob. Ne hodite daleč od industrij« skih mest v gozde, glejte da bo Vaša zemlja hitro rasla v ceni, kar je mogoče le pri velikih industrijlnieh mestih s veliko bodočnostjo. Pišite po pojasnila na ILIRIA COLONIZATION GO., SHEBOYGAN, WIS. SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved CHISHOLM, MINN. Phone 101. PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. NAJBOJŠA POSTREŽBA VSAKOVRSTNIMI PIJAČAMI. NAŠA BANKA NAJ BO VAŠA BANKA. Z veseljem in brezplačno dajemo mi potrebne nasvete in po¬ jasnila v raznih kuipčijskib zadevah vsem onim, ki se obrnejo na nas v takih zadevah. Posebno pozornost dajemo pri trgovskem čekovnem prometu posameznih oseb, tvrdk ali družb. PRI HRANILNIH VLOGAH PLAČUJEMO PO 3 ODST. MINER’S STATE BANK, C HISHOLM, NINN. ROJAKI! ORGANIZIRAJTE SE NA POLITIČNEM, DELAV¬ SKEM IN GOSPODARSKEM POLJU. V ORGANIZACIJI JE MOČ IN NAPREDEK VSEH SLOJEV ! ZNAK DOBRE OBLEKE Clolhinj Co DVE VELIKI TRGOVINI DULUTH_SUPERIOR Cena za vse enaka. — Obleka za molke in fante; najbolj le blago po primernih ln poštenih cenah. Barrows, Ninu na Cuyuna železnem okrožju. Nova naselbina z evliko 'bodočnostjo. Woodland Park addition je ravno razdeljen v lote. Pravi park z lepim senčnatim drev¬ jem, ravno kot pod, samo nekaj blokov od krasne Mississippi reke in od rudnikov. To je prostor kjer kupite nekaj lot, kate¬ re so sedaj po $100. do $250., na lahka mesečna odplačila. Cene se bodo zvišale, kakor hitro se bo otvorilo več rudnikov in po¬ cestna železnica. Za podrobnosti se obrnite na Barrovvs Realty Co. 312PRDVIDENCE BLDG.. DULUTH, ali FIRST KATI BANK, BARROVIS, MINK RAZMERE GORENJSKIH KME- TOV OKOLO LETA 1500. (Nadaljevanje šeste strani.) vsak že postavljen malin je 'bilo plačati v graščino po 12 šilingov stavbnine. Tudi proti tej R° v j °J 3 ' težbi so se pritožili Češnjičanje in Bohinjci leta 1515. Nadalje so se pritožili kmetje, da terja bleska graščina desetino od vsega in od vsakega kmeta, ki proda hišo, travnik, njivo ali ka¬ ko drugo zemljišče, i Kmetje sice'r trdijo, da tega davka prej ni bilo, toda graščak se sklicuje na staro navado, po kateri mora vsak kranj ski podložnik, ki proda zemljišče, desetino plačati vlastelinu, ta pa napisati prodajno pismo. Kakor povsod, vzvišali so vlastelini tudi na Kranjskem pristojbino za na- pravek prodajne listine, kar so imeli kmetje za nov davek. Silno je razljutilo kmete, da so jih sebični graščaki in oskrbniki preoblagali z globami. Kdor ni iz¬ polnil svoje dolžnosti, kdor ni bil gospodski pokoren ali ji ni izkazal dolžne časti, ali kdor je celo kratil nje pravice, zapadel je globi. Ker so globe imele namen posilno vzdr¬ ževati podložtvo, bile so visoke in so znašale po 10, 20 in še več gol¬ dinarjev. Ko so Blejci blizu gradu ujeli štiri medvede, dva mlada in •^dva stara, ki so požrli mnogo živi¬ ne, zahteval je graščak po svojem oskrbniku, naj mu za plačilo pre¬ puste vsaj kos lovskega plena. Ali kmetje so poslancu pokazal' pot, rekoč, naj jih le zatoži. Nate so prodali ves lovski plen v Radovlji¬ co, dobro vedoč, da bode izkupilo več zaleglo, nego graščakova strel ščina. Pred sodiščem bi se lahko pozivali na cesarjev ukaz. ki jim prepoveduje tržiti po deželi. Ven¬ dar 'graščak je obrnil stvar n;; drugo stran: zaglobil jih ip za 14 oglejskih goldinarjev, ker so se predrznili svojevoljno loviti v gra¬ ščinskem lovišči;. “Saj jih nisem”, zagovarjal se je graščak, “kaznil tako hudo, kakor poročajo: milost Vaša le poglej v ustanovno pismo, kakšno kazen je prisoditi takemu krivcu.” Res, da so bile za lov v graščinskem lovišči in druge pre¬ stopke odmerjene najhujše kazni na življenji in imenji, toda bile so le ustrašilo, dejanski se niso izvr¬ ševale ; zakaj v njih ni bila odloče¬ na prava globa, ampak le merilo, po katerem naj se ceni prestopek zakona. V našem slučaji so kmetje trdno mislili, da je dovoljeno ubi¬ jati zverino, ki je davila njih in graščinsko živino in katere ni bila varna vsa okolica. Zategadelj in ker bi bilo graščini sami skrbeti za varstvo, menili so zaglobljeni kmetje, da se jim je storila krivi¬ ca in zato so se pritožili pri brik- isenskem škofu, teritorij alnem go¬ spodu svojem. Zajedno so postavili v suplikaci jo še drug kazenski slučaj, ki je zanimiv zategadelj, ker kaže, da so se trudili dobiti privržencev pri drugih stanovih. Nekega dne je prišel graščakov pastorek, Krištof pl. Kreyg na Bled in se ugostil pri kmetu Tomaži. Nato ga da graščak Tomaža zapreti, rekoč: “Jaz sem tvoj gospod, ne pa mladi, gospo¬ dič”. Potem ga je še zaglobil za štiri oglejske goldinarje. Po prito¬ žbi kmetov je Tomaž plemiča pri¬ jazno vzprejel in mu postregel s poličem vina; zato se čudijo, kako ga -more zaglobiti zaradi tega. Vse drugače si je mislil Jurij Pucheim- ski prijazno gostilo: menil je, da je bil pri Tomaži skriven shod, pri katerem so mladega gospodiča na¬ govarjali, naj se pri bodoči vstaji pridruži kmetom. To se mu je zdelo tem verjetnejše, ker je prišel k njemu tistega dne, ko njega ni bilo na Bledu, in ker se je vedel kmet pozneje nespodobno. Ko je graščak nekega dne jezdil iz Ra¬ dovljice proti Bledu, psoval ga je Tomaž, zasmehoval ga in kričal: “Ne ti, ampak mladi Krištof je moj gospod!” Ker so kmetje ho¬ teli izneveriti pastorka njegovega in ž njim vred osnovani upor, dal je Tomaža zapreti po vsi ostrosti zakona ;v tem slučaju bi se kmetje zbali ostre kazni in bi bili opustili zavezo in upor, “zakaj isti Tomaž je bil j eden izmed prvih, ki so sno¬ vali zaroto. Skoro ni misliti, da se je plemič Krištof udeležil kmet¬ skega gibanja: kmetje so morda menili, da jim je mladi gospodič naklonjen in da blagovoljno, pod¬ pira njih Užnje, sicer nj bi bili prosili in prosili brikscnskeg.t škofa, naj ga postavi z,-, dediča, ko bi se ne bili nadejali, da bodi' / njim ravnal mileje. AH 'je bsT Krištof res blagega srca, a!', si je hotel P" .tki zaroti hitreje prido¬ biti grašek o in očetovo dedščino, dognati je težko. Prepire 'med kmeti in graščina¬ mi so profil očali tudi slabše ko¬ vani novci, posebno takrat, Talar se j' zahteval davek v ghcviui Da bi se varovali škode, nUo Hote¬ li graščaki jemati v deželi navad¬ nih manj ' rednih novcev, temveč so zahtevali po urbarji le dobrih, polnoveljavnih, takozvandi ‘črnih penezov”. Iz pritožbe Blejcev je razvidno, da je izgubil vsak kranj¬ ski kmet pri “ranjši” po 18 črnih penezov. Vendar so se tudi kmetje izogibali Škode in dajali za goldi¬ nar le po 55 krajcarjev; temu pa so se protivili graščaki, ker niso hoteli pri goldinarji izgubiti pet krajcarjev. (Seveda so kmetje ma¬ lokdaj od graščakov dobivali de¬ narjev. Čudno je, da se kmetje v nobeni suplikaciji ne pritožijo, da jim graščaki vz višnje j o tudi davščino v poljskih pridelkih, Samo Češnji- čane je težilo, da so od 30 ogonov škofovske njive poleg urbarskega davka še dajali po 4 mernike pše¬ nice. To prihaja odtod, da se je narhesto poljskih pridelkov nava¬ dno plačevala odkupnina; od XIV stoletja je bila skoro povsod na¬ vada, da so raznovrstne urbarske dolžnosti .odkupovali z denarjem. (Dalje prihodnjič.) 1. Armadni nadzorniki ki bodo vo Za krč v želodcu ‘Obrambna Čr ; t£i za Ij v o v oni ob- j rabite znano in za- dili armade v sedanji vojski, so stoji iz Krakave in Przemisla, ka-: nes ° l s ' r ° dst ()° ma '' e Richter-jev generalni polkovnik von Prittivitz tera mesta sta močno utrjena, und Gafron v Gdansku, generalni “Poljaki. Slovenci, Hrvati in polkovnik von Hčerihgen v Beroli- drugi 'Slovani se borijo skupno - s nn, generalni polkovnik von Bii- Čehi. Kozaki šo imeli velike iz- loiv v Hanovru, princ Rupreeht|gube.” Bavarski v Monakovu. vojvoda Albert AVurtemberšfci v Stuttgar¬ tu, von Saarbrucken in von Kluck sta v Berolinu. Nemška vojna mornarica je zdaj najmogočnejša 'za angleško. Ust¬ varil jo je iz malih, neznatnih r,o- žetkov sedanji nemški cesar Vi¬ ljem. Obsega 16 dreadnoughtov, 5 vojnih križaric od 19,900 do 2:>,- 000 ton, 20 starejših vojnih ladij, 8 starejših križaric in 30 utrjenih križaric, 143 rušilcev in visokomor skih toTpedovk, 70 torpednih in 23 podmorskih čolnov. V službi j mornarice pa bodo seveda tudi ve¬ likanski morski parniki zasebnih j parobrodmih družo. NEMŠKA ARMADA. ■Z ukazom mobilizacije cele obo¬ rožene sile v Nemčiji je pozval nemški cesar pod orožje približno 5 milijonov v orožju izurjenih mož pod nemške zastave. Kakor se splošno sodi, je nem¬ ška armada najbolj izurjena ar¬ mada na svetu. Razdeljena je v 25 armadnih zborov, ki tvorijo 50 pehotnih in gardno kavalerijsko divizijo. Te divizije sestavlja 106 pehotnih, 55 kavalerijskih in 50 poljskih arti¬ lerijskih brigad, h katerim mora¬ mo še prišteti 5 pešartiljerijskih in 2 železniški brigadi. Polkov je 217 pehotnih, polk šteje 3 bata¬ ljone, 18 lovskih bataljonov, 27 oddelkov strojnih pušk, 110 kava¬ lerijskih oddelkov, 10 kirasirskih. 28 dragonskih, 26 ulanskih, 21 hu¬ zarskih, 13 lovskih na konjih, 4 težki jezdni in 8 bavarskih che- 'vauxleš'kih polkov, 100 poljskih artilerijskih polkov s 3732 topo¬ vi, 497 municijskih voz, 844 opazo¬ valnih voz, 1 pollk pruske poljske artiljerijske strelne šole, 26 peš¬ polkov, 1 wurtem'berški pešartilje- rijski bataljon, 8 pionirskih bata¬ ljonov, kakor tudi 1 pionirsko po¬ izkusno stotnijo. Prometnih čet je: 4 železniški polki, 1 bavarski že¬ lezniški bataljon, 1 obratni odde¬ lek in 2 poizkusni stotniji, 10 br¬ zojavnih bataljonov, 11 zrakoplov nih bataljonov, 1 zrakoplovna stotnija, 1 avtomobilski bataljon. 5 letalnih in 26 trenskih (veznih) bataljonov. Poleg glavne \ojne armade je pa še 25 rezervnih divizij, ki jih iz nadštevilnih KJE SE BODE VRŠILA ODLOČILNA BITKA. ANCHOR PAIN- EXPELLER. AVashington, D. C., 2. sept. Navodilo za vpo- ■ • : ..... - > . v . . -j • j rabo je na listu, ki Amerikanski vojastki izvedenci so j j e OV jt okoli ste- edini v tem, da se bode vršila od-! Menice, ločilna bitka v evropski vojni pri cena 25c in soc AUensteinu v Vzhodni Pruski. Po | v lekarnall ‘ oficijelnih poročilih iz Berolina D ichte r&Co imajo Nemci že 70.000 vojnih n- KAd. KlChter ČC U. jetnikov. 74-80 Washinffton TURČIJA NAPOVEDALA RUSIJI VOJSKO. Street NEW TOBK, N. Y. VOJNI STROŠKI. 'Stroški modernih vojsk zadnjih -i-0 let so nezadostno objavljeni, da bi mogli iz lega izračunati Štro¬ si ! • g % NAŠI ZASTOPNIKI, f ..Vsak tajnik postaje Slov. kat. podp. društva'sv. Barbare je pooblaščen po¬ birati naročnino za “Narodni Vestnik” ter nas zastopati za vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. MINNESOTA: Jakob Delak, Biwabik, Minn. Math. Kapsh, L. Perushek, Ely, Minn John Pogačnik, Eveleth, Minn. Mar Voleanshek, Eveleth, Minn. Jakob Muhvich, Gilbert, Minn. John Jerina, Nety Duluth, Minn. Ant. Mahne, Frank Kochevar C kis holm, Minn. Frank Horvatich, Virginia, Minn. John Dragovan, Soudan. Minn. Ignac Heg-lar, Buhi. Vincenc Mikulich, Aurora. Martin Grahek, Section 30. Marko Majerle, Hibbing in Kitzville Frank Oven, Rauch in Silverdale. sestavijo iz nartstevilnili brigad posameznih armadnih zborov. Pri- ske kake bodoče vojske. Nemčiji naiv.stli stroški v nemško-franco¬ ski vojski leta 1870—71 od -dr era mobilizacije do ratifikacije fran¬ coskega miru so znašali skupno z vsemi izgubami in poškodbami o- koii 2700 milijonov mark. Na fran noski strani so znašale vse pripra¬ ve od 9 do 10 tiso e milijonov, voj¬ ni stroški sami r-o znašali za dobo 245 dni 1529 milijnov mark, ali na dan po 6,240.000 mark. Stroški južnoafriške vojske od 11. okto¬ bra 1900 do 31. maja 1902 so zna¬ šali 5169 milijonov mark. — Iz¬ ključno vojni stroški rusko-japom ske vojske od 20. februarja 1904 j do konca avgusta 1905 so znašali na vsaki strani 2853 milijonov K. na japonski strani pa 2668 milijo¬ nov 7 kron. — Balkanska vojska je stala Turke 1250 milijonov, Bul- gare 750 milijonov, Srbe 750 mil., Grke 750 mil., Rumume 300 milijo¬ nov, skupno so tedaj znašali stro¬ ški balkanske vojske okoli 3800 milijonov. Iz tega bi se dalo pri¬ bližno sklepati, da pride v sedan¬ ji vojski v Avstriji po 7 kron za moža na dan. Nevv York, N. Y., 2. sept. —j Dow, Jones & Co. so priobčili da- nes brzojavko iz Londona, glasom j revo j yer britev in pas za bruše- katere je napovedala Turčija En- ) „ ’ , m • . ‘ v, • , - me Ali moramo razprodati ameri- siji vojno. Poročilo m potrjeno. d 1 .)«- J11 ,uula 1 _ i ške ure in zato damo skozi 30 dni , TURKI PROTI GRKOM'. povsem zastonj z vsako uro lep, London, Anglija, 2. sept. — Iz j $5.00 vreden revolver na 7 strelov, 'Petrograda brzojavi ja jo, da vlada'i navadno $2.00 vredno Cjjtler v tamošnjih- vladnih krogih pre j britev (jamčeno), fin pas iz konj- ,pričanje, da je vojska med Turei-; gke kože za ], ritev brusiti, vreden jo m Grčiio samo se vprašanje, . kratkega časa. Turki z mrzličavo W- 00 > 111 mo “ e ska ^ e - vredne tu J n a gl ost j o utrjujejo utrdbe pri Ča- di $1.00, za $9.0»). blaga zastonj taldži pod vodstvom nemških čast-. in uro, 'za katero jamčimo 20 let, nikov. amerikajiski sistem, lepo gravira- -—-—--- na, vredna $15,30, vse za $5.95. NAZNANILO. i Blago pošiljamo C. O. D. in vsak MICHIGAN: John Flautz, Calumet. Joseph Butala, Ahmeek. Mike Muhvich, Baltic. WISCONSIN: Frank Zajc, Oliver, Wis. Frank Klanchar, Willard, Wis. John Wodovnik, Milwaukee wis. John Stanipfel, Grafton, Wis. Frank Skok, West Allis, Wls. Frank Meh. 243—Ist Ave.. Milwaufcen Alojz Golob, 301 Franklin St Port Washington. Izobraževalno društvo “Sloga” j lahko 'stvar pregleda, predno pla¬ na, Eveleth, Minn., bode imelo svo- j g a . Denarja ne pošiljajte naprej, jb' navadno'mesečno sejo v nede-| gam<) igit naj pošljemo blago, Ijo, 6. septembra, ob tretji uri po- , , . , . v . , T poldne, v navadni dvorani. Proše- da Predajte, m ce je za Vas ni so vsi člani; da se udeležijo v plačate ekspres kompaniji $5.95 za polnem številu, ; ker so na dnev- blago, ki je vredno $24.30. Ta po- nem redu važne točke. Tajnik i nudba velja le za 30 dni. Pišite če i liočete možko ali žensko uro. Pišite po cenik. Z BOJIŠČ NA VZHODU. London. Anglija, 2. sept. — Gla¬ som neke brzojavke iz Petrogra¬ da izdaja glavni stan sicer pored¬ koma, toda vedno točna in resnič¬ na poročila. Zato tudi ne prikriva poraza ruskih čet v Vzhodni Pru¬ siji, ker je ruska vlada trdno pre¬ pričana, da bodo ruske čete izvo- jevale sijajno zmago v odločilni bitki. AVSTRIJSKI POSLANIK O VOJNIH POROČILIH. šteti se mora tu.L deželna hram¬ ba, ki je organizirana v brigadah, li so sestavljene iz vseh vrši o rožja. Deželna Hramba se je že izkazala ob francosko-nemški voj¬ ski leta 1870—71. Samostojno 'po¬ stavijo ob vojski tudi 11 kavale- rijškili divizij. Skupna poljska rmada šteje '70 tisoč častnikov, 2,300.000 vojakov, 770 tisoč konj, 6000 poljskih in 1500 težkih topov, 2200 strojnih pušk in približno 130.000 drugih voz. Prišteti se pa mora še dežel¬ na bramba in črna vojska. Lahko se ceni, da postavi Nemčija na bojišče samo, če pokliče pod orož¬ je prezemtno armado, rezervo in deželn brambo, nad pet milijonov popolnoma v rožju izurjenih, krep¬ kih mož, ki lahko prenesejo na¬ pore vojske. Državne trdnjave proti Rusiji so : Kraljevac (Konigsberg), Torun (Thom), Poznanj (Posen), Gdan¬ sko (Danzig), Groudenz, Marien berg, Borjen, Vratislava (Bres- lau) in Glogova (Glogau). 'Načelnik armade je cesar, po : ro- oujoči glavni pobočnik je general baron von Lyndker, službujoči ge¬ neralni poročnik je generalpol kov-nik von Moltke. Vsa vojna sila je razdeljena^ v 8 armadnih nad¬ zorstev, vsako nadzorstvo bo tvo¬ rilo v vojski eno samostojno z dru gimi armadami operirajočo arma New York, N. Y., 2. sept. — Dr. K. T. Dumba, avstro-ogrslki posla¬ nik v Združenih državah, nahaja¬ joč se začasno v Manchester, N. LI., je dobil včeraj poročilo od voj¬ nega ministrstva na Dunaju o gi¬ banju avstrijskih čet proti Rusiji. Vsebino poročila je naznanil vče¬ raj zvečer tukajšnji glavni avstro ogrski konzul dr. Charles A\ T inter, in i se glasi sledeče: “‘Mobilizacija v Avstro-Ogrski se je izvršila zelo uspešno, ter so jo vzele čete z velikim navdušen¬ jem (?) na znanje. A^si narodi in vsi sloji prebivalstva so prihiteli pod zastave. Dva armadna zbora sta bila poslana v Alzacijo na po¬ moč nemškim četam proti Franco¬ zom. Nemčija je poslala dva armad¬ na žbora iz Saškega in Bavarske na galicijsko mejo, kjer so izvo- jevale združene nemške in avstrij-j ske čete sijajne zmage nad Rusi. “Rusi poizkušajo prodreti v Bukovino. Toda naša armada jih je vrgla z velikimi izgubami na¬ zaj. “V Ruško-Poljski so saški in bavarski armadni zbori začeli z ofenzivo in izvojevali po tridnevn ibitki sijajno zmago nad ruskimi četami. Bojna čuta je bila dolga štirideset milj. “Nemške čete so zagnale sov¬ ražnika nazaj do Lublina. Sedaj korakajo proti Varšavi, kjer bodo takoj ustanovili svojo vlado in glavni stan. “Umik Avstrijcev Iz Lvova pri¬ znavamo. Toda to je bila samo straltegična poteza (?), ker se na¬ še čete brez velikih izgub tam ne bi mogle držati. Lvov je odprto mesto brez varnih postojank. DR. B. J. STAHMAN ' ZOBOZDRAVNIK uraduje za stalno poleg banke, prva vrata od Kovačevega saloona. URADNI URE: Oc} 9. do 12. ure dopoldne. Od 2. do 5. ure popoldne. Od 7. do 8. ure zvečer. Druge ure po dogovoru. Izdeluje vsa v zobodravniško stroko spadajoča' dela brez bolečin. CENE NIZKE. OARROLL GUTLER GO. Dept. 47. Chicago, 111, RAZPRODAJA KNJIG. j Narodna biblioteka, nepopolna, 6 GE Sl ŽALOSTEN ALI OTOŽEN poseti naš Ely Opera House kjer bodeš videl krasne, naj¬ novejše premikajoče slike, <>bse 0 ajoče črtice iz celega sveta. Slike so jako poučljive in tudi zabavne. — Menjava¬ mo jih vsak dan. — Za obi¬ len poset se priporoča VODSTVO. Stoj Jože! Kje si pa bil? Ali ne /eš kje? Bil sem v trgovini in mesnici ANTON STIMAC-A na South Range. On ima najboljšo grocerijo in sveže meso. Pa tudi v saloo n ima najboljšo pijačo. — Pripo¬ roča se Slovencem in Hrvatom v obilen obisk. snopičev,.— ,60c Narodna biblioteka, nepopolna, 14 snopičev,.— $1.5. Vjetnik na Galeji. 20c Kako postanemo stari.35 Poduk novopriseljencem z ze¬ mljevidom Združ. držav ... 35„ Nihilist . 25„’ Roman Johai a.20„ Slov. angl. clovniia.1. — Pravila dostojnosti .—. 25c Pripovedke za mladino ... —. 25„ Solnce in dež ...—. 25„ življenje prestolonaslednika ludolfa .$1.00 Ženinom in nevestam. Spisal škof Ant. Bonav. Jeglič. . .$—,25c Razne nabožne slike po 25c komad Te knjige so iz stare zaloge in ene so nekoliko umazang, ker so bile v izložbenem oknu, zato so cene tako nizke. Poštnima je všte¬ ta. Naročila je nasloviti na: ILLINOIS: Josip Novak, 206—3rd St., La Salle Simon Jesenšek. La Salle, HI. Joseph Blish, Chicago, 111. Joseph Omerza, De Pue, 111. John Kulavic, Springfield, 111. Frank Mally, Joliet, 111. Frank Goličnik, Panama, 111. Frank Brence, VVaukegan, Ul. Tony Prosen, Granville. Dominik Jerše, Virden. Frank Kreffel, Nokomis. , INDIANA: N. M. Vuksinich, Gary, Ind. Anton Tratnik, Clinton. Ind. Prank Baudek, 2605 W. Michisran st Indianapolis. ’ Frank Krebs, Universal. Louis Rudman, 737 N. Holmes Str. In dianapolis. PENNSYLVANIA: Ivan Pajk Conemaugli . Setina, lili Woodwav, Braadock. Matt. Kamin, Forest City, Pa. Ign. Magister, Pittsburg, Pa. Alo.iz Tollar, Imperial, Pa. John Kern, Cannonsburg, Pa. John A. Germ, Braddock, Pa. Anton Klančar Arona, Pa. Martin Klinar.' Johnstown, Pa. Prank Remic, Rusk. John Lamuth, Marianaa. Frank Miklaucich, McDonald. Martin Koroshec, Ralphton. Anton Demshar, Broughton. John Mlakar, Claridge, Pa. Redminak. Yukon. Stefan Guna, Herminie. Vid Vodišek, Moon Run. A. Lavrich, Adamsburgh. Tomaž Previch, UniversaU in okolica. Josip Čebular, Vandling- Math. Petrich, Noblestown in CUff Mine. John Teg-el, 1129 Emerson Ave., Farrel. 7 sep teI ‘-m '^esecu 1 .. Tranciie, r fra bila večina francoski geneia- B pobil cvet nem Jlnaslednik I adu OHIO: Karol Bauzon, Frank Lunka, Cleve land, Ohio. Ignac Prel 'gar, Collinwood, O. Alois Ballant, 112 Sterling Ave., Bar berton, Ohio. Anton Kikel, Ycnngston, Ohio. Frank Guna, Bradley, Ohio. Anton Brelich, East Palestine. Frank Petrich, 1701 E. 29th St., Lorain. G. Bersnak, So. Akron. COLORADO: Euka Bergant, Segundo. John Janežič, LeadviUe, Colo. Frank Skrabec, Denver, Colo. Frank Blatnik, Walsenburg. Anton Udovich, Ludlow. Ffank Repovš, Somerset. Narodni Vestnik, 405 W. Michigan Str., Duluth, Minn. GOSTILNO rojaka JOŽETA ŠUŠTAR 201 East Northern Ave., PUEBLO, COLO. se priporoča vsem rojakom radi prijazne postrežbe z izvrstno pija¬ čo in smodkami. American Exclrange =^ Bank' VIRGINIA — MINN. Najbolj pripravna banka za Slnvence In Hrvate v mesto. Pošiljamo denar na vse strani sveta In prodajamo vozne liste. 31 obresti od vlog. Elco Theatre E L Y , MINN. tEjlMi VAM VEDNO NUDI NAJ¬ BOLJŠE PREMIKAJOČE SLIKE, PETJE IN DRAMA¬ TIČNE PREDSTAVE. ZA¬ TO STE VLJUDNO VAB¬ LJENI, DA NAS OBIŠČETE. aše predstave so dobro izbrane za mlade in stare. VSTOPNINA VEDNO SAMO tOe. Predstave se začno vsak večer ob 8. in 9. uri. — Za sobote in nedelje imamo posebne pro¬ grame, katerih ne smete za¬ muditi, da neboste obžalovali. J. A. GRAVES, lastnik. ^ _ KANSAS: Ferdinand Toman, Stone City John Homec, Yale, Kans. Anton Zajc, Girard, Kans. Mihael Breznik, Frontenac, Kans. Anton žagar, Kansas City, Kans. Simon Reoovš. Columhus. Kans. Jacob Cukljati, Pittsburg. lath. šetina, Franklin, gnac Gabršček, Mulberry. Mike Krnic, Breezy Hill. WYOMING: F. S. Tauchar Rock Spring, Wyo. T ohn Globoehnik. DiamondviUe, Wyo. Frank Koblar, Cumberland. John Slamnik, Superior in So. Superior MONTANA. Kajetan Erznožnik. Red Lodge, Mont. Feter M. Barich, 234 E. Fark Str., Butte. Martin Šetinc, Bear Creek. Frank Suhadolnik, East • Helena. -.eo Sheringer, Roundup. John Kermel, Klein. NEW IORK. Frank Malavašič, 36 Diamond St., Little Falls. Joseph Schneller, 638 Bushwiek Avenue, Brooklyn. OKLAHOMA. Josef Strukel, Bryant, Okla. Frank Skvarš, Adamson, Okla. UTAH. John Sterlekar, Sunny Side, Utah. Joseph Vogrinec, Sunny Side, Utah. Venceslav Branisel, Murray, Utah. DRUGI KRAJI. John Ruzich, Wardner, Idaho. Josef Kersten, Oregon City, Ore. Frank Teropčič, Fort Smith in Jenny Lind Ark. Anton Taškar, Black Diamond, Wash, Dobil sera iz Wuki^ zdravila serialno številk^! prava in koristna. Po dolgem čakanje • čilo iznajti pravo Al mado proti izpadanji lalj dosedaj ni bilo na ; škim in ženskam gosti ii 4 nično popolno zrastej padali in ne osiveli. - stejo moškim v šstik brki popolnoma. Setu in nogah ter križirak i noma ozdravim; kurja r ce, potu e noge in o» ma odstranijo. Da je u ' čim s $500. Pišite po o pošljem zastonj. — JA1 1092 E. 64th St., Cie' Mali ogla J0SIAH COLLINS kvirjev za slike, SO W Tel. št. 766 J. Pripor« Tel. in Hrvatom, grebnika, ali Ce 1 steklo za sliko. V(iB dovoljiva. Cene nii)«^ Iona; ivjem spop • ne sever, od nn n0 Francozi. Nerr ,,ia pod poveljem šo krčevito drža so se morali Nem ? mrtvih m ran j er ing Nevvs” od sv bi poraz za Neme Rim, 7. septembr polja, javljajo ■rajo. Skganski zvestrhabsbi češko vojaštvo pi ških vojakov, k jbolj prosvitljer za zvezo vseh SL z Tirolskega v Švi |,J nijo je pobegnil Petrograd, 7. sepl -e vršijo 32 milj ‘ bitke med Rusi P° vs °d vmika, i n SO v { ' 5 - ter dobili ADRESAR SLOV TRGOVft r. s «tnjskih v, *, : Y lad jm e davs 1 C ^ a - Avstrij tare maček, ostG-i mačku” (Anchor » ; Hibbing, Mining. math. vidas 1 SSS ' imam.občeznan v ° s silo HEL0 [| so > stolet .ai vm a P Cevs ki na rrnpatizu kT ,aN ura n„.. s eptei prodajem krmo j koruzo, mrvo. _ .8. ^l|“ roca * da so 4'? 0ti *ecu ijajo re tudl “» obisk Vi4^ * P °o° »» JOŽEFSEKOU ukaz u naznanja « > .. znižal cene na ” zalogi tnd! 0 ' čajte se o hiat pite drugje- BŠ&V0 pooblastil, marko Minn in cem gos a OPOMINJAM vse one, ki mi kaj dolgujejo tukaj in izven Chisholm-a, da naj mi po¬ ravnajo svoj dolg v kratkem. Ako tega ne storijo, sem primoran sodnijsko postopati napram nji®- Na besedo “nemorem” se nebom več oziral. Math Rihter, P. O. Box 308, Chisholm, Hays Add. No. 117 Ist Willov str. (9—10z) PETER VATS« 1 Jjcfc. S* jaknin- MAT. Dj? kT K Čaje, |, er s ° me Od bani topO' ctli Pok' %o 4o pn s ece b ‘ -e men. L “d c ^tt-juf; sep ffHih! 3e >s °^kov ^JUhn . so ji C1 tah , . Us k 0 v V90. V, ?• No ^šk 0 ; P ' r 0&v jticli-' . f \ !® B Hrva< % ■ JOHN M*® 1 ?, vo«"* i * - Pro' daJa ter' movW° * d °' sep ust ^*i^tvT^ Vs : rj ^h° lrtl elj ' A