List 32. ^ t j / 2 rr v • lecaj XLIY i i Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jem po pošti pa za eeio leto 4 gold. 60 kr. ie za celo leto 4 gold., za pol leta 2 grold. 40 kr./za eetrt leta 1 sold. 30 k za pol leta 2 gold.. za eetrt leta 1 gold., pošilj V Ljubljani II. avgusta 1886. Obseg: Mlekarske zadruge. (Konec poročila. Trgovinska in obrtna zbornica. Poziv vodstvom ljudskih šol, oziroma krajnim šolskim svetom razvoj Janskijeve dogodbe. Naši dopisi. Zemlje- in narodopisni ob Novičar. Šolska letna razi. Mnogovrstne novice. Daljni Gospodarske stvari. pogostcma moral čuti protijavljam to da deluje Mlekarske zadruge. (Konec.) Ni treba bati se, da bi mlekarski pridelki ne našli v Gradcu mlekarska zadruga, ki pošilja mleko noter na Dunaj! Imamo toraj mi vendar-le veliko krajšo pot do Trsta, Beke in Pulj Graška mlekarska zadruga čala je v minulem letu 1,571.488 litrov mleka azposlala in razpe kupctv, če so le pravilno izdelani lahko proda fino pi Tako Tisoče liti m in v dalj kraje (puter) v Trstu pr. se kaj okraj celo iz P ul j celo z Ali ni žalostno za naše kranjske vole teleta i. j mleka prihaja na Dunaj iz daljnih Ogerskega. Preskrbljene so železnice (vagoni), v katerih prevažajo zakl kmetovalce, da morajo trgovci ljubljanski iskati na To s Českeg z Nemčije v Par minskem finega presnega masla (puter) mi kedo ugovarja, da ni najti kupcev. O tem sem se sam prepričal in res jako nejevoljen obžaloval malo skrbnost naših kmetovalcev presno maslo prodaje se pr pnpomočjo leda zamore, se mleko tako ohladiti m potem naj sposobno za dalj da ------_ —- -»uum, uci je vožnjo. Celo v poletnem vročem kraj, toliko bolje, ker fino, ohlaj času pride mleko lahko popolnoma zdi če je ga dovoli bilo po kilogr,! Pa tudi posebno je le blago res dobro Za sedaj naj so gld lahko 15 kr Za do Bog daj gld da tenmi se mleko v dalj 25 kr pusti sir je dovolj kupcev po ceveh preteka po molžvi do dobrega z ledom posebni hladilni aparati, s kana m reč vodo. ohladiti zamore. Mleko se cevi pa so obdane z katera se še z ledom ohlajuje. Ako bo dokaj di kratke vrstice namenjene ži- mlečne kov zbralo se brez težave bodo priskrbeli,' da bodo toi ejcem po vaseh, ki so preoddaljeni od Ljublj se ne bodo zamogli vdeleževati namenjene glavne mlekarske zadruge v Ljublj tako spel če za časa najhujše da ne bo na kraj določeni ikdar mleko pokvari obložili z ledom skisano do morda se prepričajo o dobri strani tega nasveta ter sebi v korist prečno s takimi zadrugami, o katerih bom naj jih premišljujejo, skupnim, združenim močrm Vsa ta previdnost bo mogoča zmogel posamesnik bi tega ne skušal z dokazi računov še pisati, ako bo uredništvu ljubo. (Prosim Vred.) njati Glede stroškov za transport morem le toliko da je cenik ali tarif za mleko orne- Kedor toraj dobro računa, kmalu se bo prepričal, visoke tarife da je mlekarstvo ena najvspešnejših strok kmetijskega močno razširila odmerjen celo na južni železnici jako nizko ki ima sicer precej gospodarstva Sedaj mi preostaja se govoriti o mogočosti izva-ževanja mleka. Uže cene kažejo, da je po onih mestih pomanjkanje mleka; resnično dobro mleko našlo Ko bi pa se zadruga — kar upam mogoče ji bo še posebej z vodstvom južne železnice in z bo kupcev, saj se v Pulj njenega liter mleka gospoda ondi živečega pozvedam kakor iz pisma veleče- lesni trgovci, katei pogajati se , „ v „ . ^ -- --------teljstvom ces. državne zelezmce dajo polajšave onim. ki veliko bla°"a pošiljajo, posebno pa redno skoz vse leto. Zato tekmujejo če tudi zelo oddaljeni veliki trgovci skoro po mleka in tudi vode kateremu je primešanega tudi ovčjega v • ^ vožnja lesa, kakor malega posestnika , na pr manj stane pre ki —... po 14 do 16 kr.! Preverj da bodo posebno uradniški krogi še hvaležni1 sem > če jim mogoče po enaki ali celo zmerniši ceni kupovati „ * - ___ par vagonov blaga odposlati zamore. Toraj tudi ta slučaj nam jasno spnčuje pomen združenja posamesnih sil v eno celoto. resnično dobro kravje mleko. V Opatijo in v Eeko bo tudi mogoče pošiljati mleko, posebno^ pa po jako visoki ceni fino surovo maslo. Trstu naselili so se celo iz Italije nekateri mlekarji in tudi iz Italije naravnost prihaja veliko mleka na trg. Ugovoru, da je vendar-le neverjetno, da bi bilo mogoče tako daleč pošiljati mleko, kakoršnega sem Za nas bi bil 10. uri iz Ljublja vožnjo mleka, kei mešani" vlak kakor nalašč ki odhaja zvečer ob do zvečei odredj za pr ' "" "J ^ ivci U U t družniki mleko v Ljublj belo do 10. ure za odpošiljatev! Ob posestniki, na pr. oni ob Savi bi lahko mleko bi lahko pripeljali žabi se nadalje 3 oskr- stanujoči danskim poštnim vlakom oni na pr. iz litijsk (na pr. grajščine Grmače, Črni potok ganik itd.) bi se celo lahko posluževali Pono 50 zovlaka. Omenjati moram, da vodstvo železnic vstreza zdravnik hlev od časa do časa željam občinstva ter dovoljuje, da se more mleko tudi krav in o načinu krmenja. . « « ^ « « ■ . e i « a • • v ■ /i « m __%J 1 da se prepriča o zdravja izjemno z brzovlakom odpošiljati, ne da bi bila tarifa velika. Morda se nam posreči, dobiti posebne olajšave od vodstva južne železnice, ki ima v Opatiji (Abaciji pri To nalogo bo gotovo nameravana zadruga drag sprejela v svoj delokrog ter služila zdravstvenim nameram mestj s tem jako dobi (o ti Taka zadruga bila bi lahko tudi temelj podvzetja Reki) velikanske restavracije in hotele, katere bi naša da se sploh kranjskim mlekarskim izdelkom (fini puter zadruga zamogla zakladati z mlekom in finim putrom. Celo z gorenjske strani bi zamoglo mleko še ob maslo sir itd.) pridobi v svetovni pravem času priti, da bi z „mešaninr4 vlakom nadalje Prepričan sem, da bodo nastale trgov kupcev dr-o po deželi, katere bodo po anjše mlekarske za- ledu Bohinjcev jl x / " ... U ---—o £ 7 w — "- — -7 v v v vav \J jl ^ jl v j m. u \J ix 1 uj \J v , šlo. Se ve da bi morala biti na pr. v Kranju posebna Tirolcev, Švicarjev i. dr. skupno podelovale mleko in poddružnica ljubljanske zadruge, ki bi mleko pravilno tem naj pripravlja glavna ohladila in za odpošiljatev do dobrega pripravila. njih pridelkov. Bodimo edi zadrug in vš pot a izvožnjo trajni ter sami skr Tako bi se zamogle napraviti poddružnice tudi bimo za-se, nikar se ne zanašajmo na pomoč družili po Notranjskem, na pr. na Vrhniki ako bi tem ne Preostaje mi še seznaniti kmetovalce saj z bilo umetniše pošiljati mleko za konečno obravnavo s venimi in glavnišimi paragrafi pravil in opravilne s t 3 popoldanskim vlakom v Ljubljano, in ena v Postojni, reda za mlekarsko zadi Konečno bi še rad pomirljive besede spregovoril nijo z notranjo vredbo nasproti mestjanom, ki bi morda mislili, da bo potem presoditi vsebino in vrednost^zadi zadi da se do dobrega sezna ter da bodo zamo za Ljubljančane trda, ker bo mleko v ceni poskočilo, od kmetijske družbe vabilo o ko lo prejeli Tega ni se bati! Sedaj velja bokal mleka na trgu ter pristopu v zadi ka 10 kr., časih tudi 8 kr.; boljše mleko na dom pošiljano pa plačuje se po 12 kr. bokal. Res je, da se bo dokaj naj bi se še v tej jeseni ustanovila in pričela če ne prej, saj z novim letom svoje delovanje > j mleka izvozilo, toda ne pozabimo darjev v okolici ljubljanski, ki bi iz srca radi pošiljali mleko v mesto, da bi le dobili naročnikov. Popolna pravila so uže pripravljena, katera da je še % gospo- odbor kmetijske družbe pregledal in potem zadružni kom nasvetoval. Iz teh pravil hočem se ve da skrai šano le nekatere važniše odstavke podati, da se iz teh Mlekarska zadruga pa bi še celo pomagala mest- važnih in glavnih toček spoznati in presoditi morejo janom do dobrega mleka, ker, ko bi mali mlekarji I10- vsa prav teli brezvestno izkoristiti položaj ter prinašali mest- Tako bi janom slabo vodeno mleko, lahko bi mestjani obrnili § ažal en društv skupno prodajo mlek ki je: s in mlekarskih pridelkov zago se do zadruge, katera jim bo prav rada izvrstno zdravo, toviti živinorejcem zanesljivo prodajo, kupcem pa za nesljivo zdi ki so pošteno mleko po 12 kr. bokal donašala na dom. interesu toraj malih mlekarjev, ali recimo, naših mle-karic bo, da bodo nosile svojim naročnikom le prav dobro mleko. Zadruga bo toraj koristila večjim posestnikom pa tudi malim kmetskim gospodarjem, ki bodo domači trg od vsaj oskrbovali z mlekom. Zadruga večjih posestnikov bo iskala kupcev za mleko v daljavi, s tem torej tudi tal 2 3 določuj 111 nepokvarjeno bla d d azpravlja pogoj e sprej slehern v zadrug zadrugo, ki se zaveže kr talen kmetovalec more stopiti v v zadrugo vedno pošiljati mleko ✓ iv t , določuji o loži t v tanovneg kap manjšim posestnikom koristila, ker jim bo pripustila vplačajo deleže, in sicei domači trg, ako bodo ti le modro in pošteno postopali. 30 gold., torej, kdor jih ima 5* 150 gold ki se spravi skupaj iz vplačil družnikov na pr. od vsake krave L)a bo zadrugi moralo biti novo geslo: »poštenje Kei 111 skrbnost", je razumljivo, kei bo našla dobrih in stalnih kupcev. le poštena zadruga kater ima zadruga potrebo ustanovnega denarj s edi glavno ali ediš mlekarno potrebnimi aparati in pohištvom, razumno Mestjanom pa bi zadruga še v tem lahko veliko rajo družniki zložiti po deležih ustanovno svoto uslugo storila, da bi prodajala posebno mleko za „do- tei nekako tudi jih da vstrajajo v zadi z vsemi da mo- ka-sicer jenčkeu. Koliko^ nedolžnih dojenčkov prav po mestih bi naj manjša jiepovoljnost jih odločila, da bi popa ali takoj vplačajo ali pa v ne pomre, ker jih matere pitajo z mlekom, neznanega stili zadrugo. Ti deleži se izvira. Ni dovolj, da je mleko naravno dobro, ampak obrokih, in prodati se smejo deleži le drugim kmeto ------------JV mvi ni nv Ki.wK7i.wj ctm^cnv uuiurv.ni, III piuuaLI ac fclliejU ue dojenčki potrebujejo mleka, katero je od krav, katere valcem, ki so uže družniki ali so zdrave ne s starim mlekom 3. ne v previ- sprejema ajo sposobnost soki brejosti, 4. krmene s suho zdravo klajo. Ne smemo zamolčati, da od starih krav je vsaj navedene so dolžnosti družnikov na družnik mora toliko deležev kolikor ima krav ogla tretjina bolnih na pljučnih tuberkulih! Staro mleko je šenih, prevzeti in vplačati, 2. mleko od oolašenih krav težko prebavljivo, prav tako provzročuje mleko od vi- le zadrugi pošiljati. 3. izpolnovati vse določbe društ soko brejih krav pogosto bluvanje dojenčkov, ki do- venih pi bijo tudi pogostoma drisko po mleku, ker so krave opravil itd sprejemati po izvolitvi mu naloženih dobivale slabo pičo, morda kak plevel, ali zeleno slabo travo ali deteljo. O tem sem do dobrega prepričan iz ker po želji zdravnikov odredil sem lastnih skušenj na šolski kmetiji, katero sem oskrboval, da so za dojenčke odmenjene krave dobivale vedno suho zdravo klajo in prav hvaležni so bili stariši, kakor tudi zdrav- Občni zbor ima pravico voliti ravnateljstvo 1 2 določevati nakupovanje uprav ali stavb, kar nad 500 gold. stane peljav niki, ki so se zatekli do zavoda po tako mleko, ko pregledati in odobriti račune, določevati način razdelitve skupila za mleko sprejemanje in izključenje družnikov itd > so jim dojenčki hudo oboleli na bluvanji in driski in __________u_________________ w ___________ veliko jih je potem ozdravilo in se krepko opomogle, bornikov, ki "se volijo za' dob o enega leta Ravnateljstvo sestavljeno je iz načelnika in Tako skrbijo tudi nekatera mesta iz zdravstvenih smejo biti zopet izvoljeni, pa tudi morejo vbraniti se izvolitvi . _ ... J • n i i . 7 --------------------~w" T rUU.VAI. uiun/ju »uiaum oc i^vuinvi L ozirov za dojenčke s tem, da pospešujejo posebne mle- naslednji dve leti. Ravnateljstvo vodi vso kupčijo: kanje, katere oskrbujejo krave po priporočenih nasvetih mlekom in se udje menjavajo v nadzorstvu uprave 111 katere se podvržejo dolžnosti, da nadzoruje živino- Ravnateljstvo sprejema v službo potrebne delavne moči • • 251 določuje ceno mleku in izdelkom in oskrbuje vsa kup čijska opravila. 10. določuje o pošiljanju mleka. od ki ki so v visoki dobri brejosti ali pa prve Družniki so krav noben krav v mestu zavezani vse mleko od oglašenih in ne sme edno in pošteno pošiljati zadrugi družnik poleg še prodajati mleko od drugih Ta določba ima namen zabraniti da dni po teletenj od krav, ki so se vse vtrujene iz daljnih trgov še prignale. Te naredbe so potrebne, ako hoče zadruga obva- ampak tudi rovati se škode in zgube ne le denarne ... ------11 U.11 HUUlCUllli, vic* J1J UI se ne snujejo iz lastnih družnikov tekmovajoča pod- dobi moralne, ker s pokvarjenim mlekom bi kmalu zgubila vzetja. Red mora biti povsod 12. določuj č čun enj ime m s tem kupce Nadejam se, da iz te razprave bodo zamogli kme Koncem leta sklenejo se računi z družniki. Glavni katero tovalci do dobrega spoznati namen mlekarske zadruge računi z vsemi prilogami imajo se vsakateremu druž niku poslati na dom z vabilom asvetujem želim da bi moj nasvet našel pravlj občnemu zboi ki odmev vsaj za začetek pri večjih kmetovalcih o čun ima še potem 14 dni biti ačunu in ga odobri, ter odobreni ra bi se v velikem številu zbrali ki naj smejo ugovarjati m te ugovor razpolago družnikom, rem ske družbe vablj " y uivjuij xvi 11 ci ko bodo od si. kmetij posvetovalnemu shodu, v kate ravnateljstvu, katei pismeno ažati di ti se bo zamoglo marsikaj še določiti ali prenare sklicati ako je mora izreden občni zbor zopet kakor bodo gospodj dobro spoznali. Jaz sem temu letnemu računu. (Razvidi pet družnikov vložilo ugovor proti temelj podal svoje nasvete in radosten bom niki največjo pi toraj, da imajo dr kanjenja.) Dj užnik do računov, toraj se ni bati pi bodo ki bo sigurno "v korist kmetovalcem ako gospodarji združili se v mlekarsko zadrugo ? Kar mi bo moč, podpiral bom rad zadr dobijo potem izplač sicer pa more družnik takoj ^ • i • .... J svoje deleže ima po mojem prepričanji prelep o ki važno nalogo za preteku prvih 8 predka našo domovino, ki gotovo potrebuje vsestranskega na- plačil: V ) je pričel pošiljati mleko, dobivati pred na račun nriimpmn m-nnvim'. vrmcUn^o posebno pa v kmetijstvu, stebru naše clomo A * « n H _ ačun primerno množini vposlanega mleka, bo vse doseglo se, ako je način določitve vrednosti mleka, katero stvar v vine. Ne strašimo se ne nekoliko težkoč, z dobro voljo se ceni po vsebini tolšče oke ta namen mesec teljstvo račune na klep sleher peha, koliko pripada na en liter mlek podlagi kupčijskega katere bodo pripomogle, da bodo zamogl štirikrat v m Zato se darj bodo res skrbni možje vzeli kmetovalci potrebujejo zadrug, naši gospo- Le po poštenih cenah spečavati svoje pridelke mlek nika specifičn kuje na ki od slehernega di zadruge bodo zamogle našim pridelkom pridobiti kup cev tudi v veliki sveto\ kupčij tež leka ebino tolšče in sicer se preiskuje po teh morajo se ravnati kmeto\ ovim kremometi z gostomerom, smetana z Che mleko do 1 £0 Kot pr elj 9 da ima stati in propasti > Ca ak i so drugi ) nočejo Fr. Po v zao- 033 tolšče nima. topline imeti specifične teže od l.0O9 Posneto smatra se ono mleko, katero še 30/ o Poziv vodstvom ljudskih šol 7 Preobširen bi postal, ko bi hotel preračunenja vrednosti mleka esti cel način mm šolskim svetom oziroma kraj dai da ne toliko naj še pou ^ LUlJiVU 11 Čl J ko mleko se enako plačuje Visoko c. kedor pošilja jako dobro tolsto mleko prejel od onega, ki pa bolj pusto mleko, kakoi molznih ampaic bo za liter več na podlagi odloka iz dne 25 kmetijsko ministerstvo junija v zadrugo sicer pošteno podporo šolskim vrtom na Kranjskem 300 št lovolilo je 8361 mih krav ali od holandsk pa malo tolstega mleka daj je na pr. od mlado\ 9 svoto razdelil bode podpi old i v ki ki sicer veliko ačin se mi dozdeva šol, orna krajnim pravičen, kaj dobro oj ker sicer bi oni, ki bi imel holandske ki mleko bo obrajtano od kup kaj masla. zadruga pa trpela ker > pa rabiti edino le tolsto skega vrta prošnji dokažejo potrebo sani odbor s tem poživlja". Dana'podpoi sani odbor v skim svetom podpore; k k o j o odstvom ljudsl , kateri v svoji ter za zbolj jih podpi sme se po oziroma ustanovitev šol tudi iz takega bo zahteval dokumentova bode podpisani odbor v svojem času izk Slehern mesec mora ravnateljstvo te obračune vred nosti v mesecu doposlanega mleka naznaniti družniku pore o porabi prejete pod Prošnje za podporo vložiti je zadnji čas do 13. razpravlj o rezervnem klad 23 avgusta o p r e p i r i h se zkljnčljivo po cenivcev podpisanemu odboi razsodbi poravnavajo in voli družnik svojega, zadruga ojega in glavni odboi Prošnjam za podporo v namen zbolj v m i • ^ • ti uže ob ske ojega načelnika tej kr. kmetijske družbe kranj- stoječega vrta je pridjati priprost načrt' vrta, risan 16 topit odni skuj mei 1 100 v določuje pogoje, pod katerimi je mogoče i z z a d ril f P "Vfifl Irsi t.P.v mnro Vatipatvi lnf n J IZ katerega je razviden sedanji stan vrta iz različnih kultur. Popisati je tudi način, kate izstopiti iz zadruge seca pred sklepom leta druge. Vsakater more koncem leta* rega se učitelj pri obdelovanj vrta dar mora to naznaniti me- 1 določuj pogoje za razpust zadruge Prošnjam za podporo v namen vega šolskega vrta je pa dodati doka ki bode vi t ustanovitve no- da je učitelj Poseben opravilni red, katerega občni zbor odobriti šolsko vrtnarst\ v oskrbi, zmožen praktično izvrševati ima, določuje opravilnik, ki se slehernem družniku vstopu izroči in po katerem se ima družnik strogo ravnati pri 1. krmenji ki 2. pri molži jenju in shranitvi ter prevožnji mleka 9 pn hla Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe za Kranj s k o. Ta opravilnik podučuje, kaka krma se ne sme snažnost ne po pokladati, kako se mora paziti sode, ampak tudi pri molži, katero mleko se ne sme pošiljati, in sicer mleko od krav, ki so bolne na vimenu ali sploh bolne Ljubljani 3. avgusta 1886. Gustav grof Thurn m. predsednik Gustav Pire m tajnik. * Šolske stvari prometu c. kr. poštno-hranilnične urada vsled česa v - — ^^ ^ w m—m a 9 v JkJI ^^ AaJK m * ^ J^ £ J^ ^^ jj^ ^^ ^^ ^^ ^^ j ^ j ^ ^ ^ zelo mnogo časa in dela trgovskemu svetu in držav Šolska letna poročila. Iz poročila 1. mestne peterorazredue deške ljudske nemu uradniku preostalo za druge namene VII Gosp. zbornični svetnik Fr S po šole v Ljubljani pod vodstvom nadučitelj Andreja Praprotnika posnamemo: da je podučevalo čitelj šolo pa 2 učitelj v pripravil Ljudsko la tej šoli obrtnijsko roča o ulogi glavnega odbora c. kr. kmetijske družb na Stajarskem, naj bi kranjska trgovinska zbornica pod pirala njegovo prošnjo, Katero je predložil obema zoor nicama državnega zbora in ministerstvu za poljedelstv obiskavalo je koncem m trgovino leta 497 učencev, med katerimi je bilo 488 slovenske narodnosti, ostali pa Nemci. Za višji razred je sposobnih spoznanih 363 učencev. Obrtuijsko pripravnico pa obiskavalo do konec leta 124 učencev, med njimi Srb. Letno poročilo četverorazredne ljudske šole v Po- r tej prošnji se poudarj za resnično da j najvažnejši koral inoreje ta, da se j tvo avstrijskega kmetijstva, oziroma ži prla Trgo meja ruski z živino je oživela samo 5 Nemcev čelo povzdigovati kmetijstvo obrtnija. rumunski živini za in počasi se je za z njim v zvezi sto.eč, podaja nam „z e m lj e p i s n i i n zgodovinski stoj ni opis Postojne", spisal nadučitelj iu vodja Janez T h uma. Podučevalo je v tej šoli 6 učiteljskih moči. Solo j^ obiskovalo izmed 386 za šolo godnih otrok 367, katerih je bilo Vzrok temu to ni dolgo trajalo živi bil da 178 učenk, izmed namreč 189 učencev in 237 spoznanih sposobnih za višji razred, odlikovalo se je 5 učencev četrtega iu 3 tretjega raz- ževalo. Cena avstrijskemu cena živini, cena mesu od iskati denar, katere ui je cena zopet padla se je loja mnogo v Avstrijo uva ju je padla kočila. ker in s tem tud je mesar mora b sadjereji Ako v J živ pri loji izgubil dober kup vendar reda; v ženskih ročnih delih pa 8 učenk IV., 8 učenk III. in 5 učenk II. razreda. mesa. Dobiček pa ima inozemski uvoz. Pričakovalo mes epremožnemu prebivalstvu je težko kupiti je, da se bode vlada na to ozirala in vse storila odvrne škoda da se Iz letnega poročila štirirazredne ljudske šole v so celo pisali to se do zdaj odilo in časopi Vipavi posnamemo, da j teljskih moči v 4 razredih, katere tej soli podučevalo 5 uči ? iti. Ko da ss namerava uvoznina na loj odp koncem leta ob se uvoznina na loj odpravila se s tem delalo na korist inozemskemu kmetijstvu, domačemu iskavalo 154 učencev in 111 učenk, kmetijskega poduka na kvar. Z ozirom na navedene se razreda Med letom umrla sta deleževalo 55 učencev tretjega in četrteg azlog P da izstopilo 30 učencev, vstopilo 6 uvoznina na loj in živalske masti na 12 gold. povečala Odsek z ozirom na to, da tij družbe utemelj prošnja štajerske kme in so enake razmere tudi Kranjskem, predla na Slavna bornica naj jo pri državnem zboru vis Trgovinska in obrtna zbornica (Dalje.) Iz Londona se danes poroča cena srebra od 47.31 penze za Standard-uncijo. Ta cena ugaja relaciji srebra zlatu, po kateri se 903/4 funtov srebra dobi za 1 funt zlata. Cena srebra je torej v primeri z vrednostno repo latinski denarstveni uniji dolo- kr. trgovinskem ministerstvu podp Predlog se vsprejme. VIII Gospod zbornični svetnik o prošnji mestne ob Pakič poroča >> Črnomelj za dva nova semnja z živino in blagom. Enaki prošnji predložili sta se zbor % • 1 ^ # ^ mm a ^ _ __. niči uže čila. ker 1870 1877 in sta ostali brez priporo v črnomaljskem okraji dosti semnjev in ima lacij katera čila, padla za blizu 27 odstotkov. Razmerje srebra avstrijskemu bankovcu je vsled tega tako nastalo, da mestna občina C zdaj razmere niso sprem potreba za več semnj sreberni goldi kot zako plačilno sredstvo v ce- jajo tej dovolitvi tudi sama uže ( semmev. Ker se enile, se ni pokazala nikaka Ker opravičene občine ugovar-. kr. okrajno glavars vo prošuje skoro 5 odstotkov več velja, nego na svetov sarstv nem tržišči, kj cena srebra Z enim kilogramom kovanega srebra se v ne priporoča, torej ni nikakega gospodarskega povoda jemlj v poštev samo količina porav Avstriji lahko vsaka terjatev v znesku 90 gold. v tem bi se z isto količino srebra v inozemstvu plačati moglo samo 85 gold. 50 kr. Če bi bilo danes v Avstriji kovanje na račun privatnih oseb možno, bi se z naku- za pomnožitev semnjev. Odsek torej predlaga se prošnji ne ugodi. Predlog se vsprejme Zbornica naj vetuj da (Dalje prihodnjič.) pom srebra, katero se tu v oldi lahko dosegel dobiček najmanj treh odstotko prekovalo mogla bi se dva odstotka znašali 100 gold. s stroški 97 gold valutne razmere v Avstriji to je po pokritji vseh stroškov, kateri bi komaj poravnati vsaka terjatev, znašajoča takim posledicam vodijo e, da za Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. Jaroslav« prava sreča daj tega uplivanja na efeKtne cene ni opaziti (i To pojasnilo opravičuje mnenje, da bi carinski do » če finančno ministerstvo dovolilo denar, vreden 20 mark hodki vsled menjajoče se valute manj zmanjšali 35. Sredozemno morje. Med Malto in Sicilijo, pa do one linij glavo Bon z zahodno stranjo sicilijansko, morje boko sprejemati za celih 10 gold. v zlatu da Tu kedaj pa kedaj nalete na plitvost 30 m spaja glo- mesto vplačevanja z efektnim srebrom sprejemali ban se tudi tudi 13 m. Malo Kje je tu globine 340 m j kovci z vsakratnim nadavkom razločku zlata To je podmorski plateau, ki deli sredozemno morje primerno k vrednostnemu na dva ogromna korita. Eno se pričenja pri Malti Ce se širi tje do Sir Največa globina mu je po preisko bi pač nič bolj se temu mnenju na višjem mestu pritrdilo, vanju Spratta 4334 m. Drugo tako korito leži na za ne pravilo promet priprostejši, nego hodu do morske ožine giberaltarske, in največa da se dovoli plačevanje carine po check- in clearing- bina mu je med Algirom in Toulonom. namreč 3334 253 Sredozem ožini bilo bi globine nekako 900 m. Morda je nekoliko pretirana, ker tokova, ki tu vladata, mogoče, da sta pri merjenju zanašala svinčenico. Med Trafalgarom rist mornarju. Vendar se morej morje nima tokov tako točno oprede ljenib, da bi se mogli navesti na karti na porabo in ko in bpartelom se vzdiguje podmorska gora, katere vr- deli h zaznamovati oni pre-po katerih se v raznih časih skozi leto pojavljajo stoji pod površjem morja samo 55 m. Na vzhodu tokovi sedaj z večo, sedaj z manjo silo nje pa se vleče dolina nekaj nad 3000 m. globi Neki geologi trdijo, da je sredozemno morje bilo stojati kaka stalnost "v tokovih, kako nekdaj ogromno jezero, kakor je še dandanes morje h Sredozemno morje je premajhno, da bi mogla ob- na oceanu. Dosti močna in čutlj pa sta vendar dva tokova Pr linsko, prav za prav da je bilo troje, četvero, ali še več oni, ki se iz atlantskega oceana preliva v sredozem takih velikanskih pri Carjemgradu ropo Italij Afrika blizo Španjske Dardanelah bili ste spojen se držala Grška Sardi Azij z Ev Afrike morje, drugi je oni, ki prihaja iz ruskega morja in lez v grško otočj Povsodi po sredozemnem morj se vulkanske sile na- Zaaimivo je pri toku gibraltarskem da se vedno penjajo, da je še nadalje preobrazujejo. Leta 1881. j na nekem kraju se pojavil oto£ Julija ali Ferdinandejž To mesto je naznanjeno na hidrografskih kartah z zna kom 1831. in drži afrikanskega kraja. Ta tok j i. Ta zahodni vetrovi, a slab e spodaj stoji št. 7, to se pravi da tu čejo Maury pripominja v srezozemno morje, izparivanje inočneji, ked vle- še to-le: .Malo velikih kedar vlečejo vzhodni. rek se izliva je na njem vsekako iem metrov globine. Omenj začel se tu valiti slop di veliko, in voda, katero mu vale reke, ne more te zgn.be da se leta dne 10. julija nadomestovati. Zato se površje morja znižui visok nad 600 m. vzdržuj težje med enim in dru Osem dni pozneje se je pojavil na površju morja vrhu- ocean, ki ostaja viši, preliva o )rjein tedaj nec otokov vijalo. površj ) katerega j .idalj Mrtve ribe so plavale pomešane s prahom po aima se raz- morje. Tok, ki tako postaja, površen vodo v sredozemno e. ker je voda a - Otok se je neprestano vzdi 24. julija prof. Hoffman a ko ga je bil je 30 m. visok je obseg 1200 m. na okrog Dne avgusta segal uže 5 klm. Do tisoč metrov visoko se j ter ) ob- valil gosti, črni dim iz kraterja tega novega gosta sredozem-nega morja. Ali ko so jele slabeti notranje sile, jelo je tudi zmanjkovati otoka. lantskega oceaua lagljeja od vode v sredozemnem morju. S časom bi sol, ki se v sredozemnem morju nabira, na- polnila vso globi da se iz sredozemnega morja tok. Ali priroda odstranjuje to s tem, izliva v atlant podmorsk ob tok dm In ta tok je tudi huji ob afrikanski obali, kakor ropski." Mnogi učenjaki so pobijali ta podmorski Toda protivniki ti so omolknili, ko je nek pot laki se bila potopila pri Ceuti, najdena bila malo H koncu oktobra videl se je še kot jednostaven pozneje zunaj morske ožine ob zahodni obali afrikanski nasip, in predno je napočilo novo leto, pogoltnili so ga valovi, in površje morja se je potegnilo kot zavesa nad tem pojavom podmorskega besnila. Dvajset let popreje se je bila pojavila tudi blizo Azorov slična hči morskih ponorov, katero so imenovali Sabino, pa je v kratkem času. Sredozemno morje je največa in najvažneja veja atlantskega oceana. Njegove v oceanu. Da ni tega podmorskega toka, gotovo ta la d i j kdar ne bi bila zapustila dna sredozem o moria tudi zginila Mnogovrstne novice. * Židovski denar sveta vladar. Pred nedolgim vode oblivajo obale naj- časom bil je na Ruskem nek gosp. G. imenovan ravna- obdelanejših krajev. V starem času je ono tako vspešno teljem vsem državnim rudnikom z letno plačo 8000 rub- ielovalo na razvitek kulture za časa Hebrejcev, Feni- ljev, ker ga je tudi pokojni car zaradi njegovih vednosti čanov, Kartažanov, Egipčanov, Grkov in Rimcev, da bi m nadarjenosti visoko čislal, ne bilo današnje evropske kulture brez njega. Ta kul- tura je porod sredozemnega morja kajti da ni njega, Rotschild Pri tem ravnatelju oglasil se je nekega dne ruski g. Gtinzburg, posestnik inuogih rudnikov na nas na jugu bi dušila morda afrikanska lenoba, one bolj Uralu ter ga poprašai, če bi k njemu v službo presto- pna severovzhodu pa bi trla sibirska puščoba. piti hotel. „K Vam? To ni mogoče'1" reče ravnatelj. Od 854 vrst rib, katere žive po evropskih vodah, »Kaj nečete postati najviši oskrbnik mojih posestev na gre jih v sredozemno morje 444, in od teh v jadransko Uralu s plačo 35.000 rubljev (po 1 gld. 60 kr.) na leto?* morje 320. Naše morje je trikrat bogatejše v količini vrst od Angleške in Norveške, ali prav to je tudi vzrok, je silna. Težavno mu je Ravnatelj postane zamišljen, kajti zapeljivost bila bilo, toliko da je ribarstvo pri nas slabejše, kakor gori. imenitno državno Od vseh službo pustiti, pa na zadnje ga vendar-le denar pre teh vrst. ki jih mi imamo, samo stotina ima vrednost, maga. Cez nekoliko dni poda se k carju ter ga prosi ostale ali nič ne veljajo, ali so ribarstvu škodljive. Tudi kit se dobiva pri nas, če tudi redkokrat. Dne 9. februarija 1877. 1. vjeli so ribiči v zalivu tarentskem živo babico kitovo. To je osupnilo mnoge strokovnjake, da-si se je nekaj enakega bilo dogodilo na obalih ligu-rijskih uže 1842. 1. Trdijo pa, da je to bil prvi kit, ki ga je človek našel v sredozemnem morju, odkar se pomni. Glasoviti Reclue meni, da pri nas kit ni tako redka prikazen. Vsak je slišal govoriti o morskem psu, ki se je pri •nas dvajset let sem za čudo pomnožil. Vsak je slišal odpusta. Ko car izve za vzrok, postane uevoljen in reče: „Toraj mojo, državno službo hočete z židovsko za-meniti?" Veličanstvo!" izgovarja se ravnatelj n jaz imam družino in nisem bogat." „Vam poboljšamo plačo, ako imate premalo! u reče car. j? Veličanstvo! Gtinzburg ponuja mi 35.000 rubljev letne plače, mi država le polovico tega da, ostanem." Ako To se pa ni zgoditi moglo in ravnatelj vseh držav- -o delfinu konj * o katerem vele primorci, da je razumen kot nih ruskih rudnikov postal je prvi židovski komi ter se podal na Ural, kjer za ogromno plačo menda še zdaj bogatemu Židu služi. *) ) da je prijatelj človeku. Koliko delfin čuti za člo veka, ne vem, ali vem, da mornar goji pravo prijateljstvo do delfina. To morda zbog tega, ker javk vjetega delfina je prav podoben glasu človeškemu. Zato prevzema nekakošen tajnosten strah mornarja, in ga nikdar *ad ne lovi, samo da ga ne sliši javkati. # Pa ta ravnatelj bojda ni bil ruskega, ampak naj* brže tevtonskega rodu. 254 Politične stvari. Daljni razvoj Janskijeve dogodbe. S potovanjem ministerskega predsednika Tisze v Išel na cesarjev dvor storila je, kakor vse kaže, ogerska potem bo konec oholosti, kakoršna se je prikazala pri Janskijevi dogodbi in celokupnost drage nam domovine ne bo več v nevarnosti. Naši dopisi. vlada prvi korak, da bi se nekako poravnaja strani hudo zavožena Janskijeva dogodba. Časniki" po- tamošnjega gosp^ župnika z njene Z Ricmanov V Istri naznanja tržaška ^Edinost" smrt ročajo, da in gotovo je je bil Tisza i da ure v avdijenci pri rju doljuba I gorečega slovenskega ro ta: Nemila kolera je slovenskemu vsa dogodba Janskij bil razgovor ta tako resen, kakor narodu vsekala globoko rano, vzela mu je preblazega sila resna za našo državo Ako se T zopet po jev dvor, tedaj je naravno, da časniki dogodbi poda na cesar- sila ogerske vlad izrekoma gla ne morejo molče prezirati te do- godbe. Res so ogerski časniki v prirojeni svoji „skrom »X u l^jik j ^ 1__j m • • 1 1 »1 f • nosti stenj trdili u da bode Tisza pridobil pri cesarju „zado za žali narod čut ogersko Se ve, da so se vsi drugi časniki kar strme čudili taki novi chovinistični teoriji, in so se prašali, kdo je bil v resnici žaljen v Janskijevi dogodbi, jeli vojna ali ogerski chovinisti? Zato pa tudi ogerski časniki tudi začeli piskati iz vse drugih piščali mi avdij T Telegram z Išla ogerskim listom pravi b položaj poj H s e n e d tanj prej s e Sklepom državneg hiralo. Zaupanje pet vrnilo in dosedanja v mogočnost izvan parlamentarne premembe vlade je zginila." To lastno poluradno poročilo ogerske vlade bolj pojasni pravi naš političen položaj kot vsi uvodni članki in prebračanje besedi, kakoršno skih časniki Vsem r v di pri peštan i olitikom bilo je ocl prvega trenutka jasno da Najviše j i poveljnik in osebni zastopnik vojne ne bode tudi ne more trpeti takih dogodeb, kakoršne smo asproti goditi se koncem meseca maja Dalje bilo je vsakemu jasno in videli naši in še dalje v Budapeštu da je postopanj e T in nevarno t prav za prav to vprašanje s tr u- Oseba Tiszova in njegova vlada bila je tedaj, zoper katero se je moralo z ojstrostjo obračati delovanje onih visokih krogov, kateri z vso zavestjo vedo ceniti vrednost in prostak, moč dobi zgojene voj v kateri smel nižji ali višji častnik politikovati na svojo roko Da je Ti prekoračivši mej ega delokro ne samo segel v nedotakljivo področje cesarjevo, temveč se celo v državnem zboru v ojstro nasprotje stavil z vojaškim duhom in čutenjem, to ga je storilo za vselej Zato tudi ni več vpra ©oče za vladi krmilo sanja, jeli gre ali ostane, temveč edi kedaj pojde. to vprašanje Edelsheim na svojem imenitnem mestu ni storil svoje vojaške dolžnosti zato dobil general grof j a če vič nalog, popraviti storjene napake. Pri tem poslu pride naravno v nasprotje s Tiszovo vlado in tudi za tak .... njena memba čaj se je skrbelo, in kakor sedaj beremo, je bila izvan parlamentarna vladina to se pravi še pred shodom ogerskega držav nega zbora imenoval bi bil cesar druge ministre ali gledu Tiszovem pri Hrvatih, vladine po 12 katerem liko oklestiti pa o komisarj > bil nalog, prekošata ogerska drevesa neko- ln tudi drugim, nemadjarskim narodom ogerskega kraljestva izreči oprostilno besedo, da prost tudi hrvatski, slovaški, srbski, n e tam mš ki in romunski od — tako prost in velj djarski. — Te rešilne besede je treba na Ogerskem tem smo še le skupina prostih in zadovoljnih narodov kot ma po katerega srce je bilo polno ljubezni do naroda župnik v Ricmanjih, ki je ob mož i človeštva. Ivan Svet iskoval, tolažil v svoji župniji za kolero zbolele ter jim delil zakramente za umirajoče, nalezel je v plemenitem svojem poklicu kolero, zbolel zadnji petek ljek uopoludne vzdahnol preblago svojo neumorno delal v Istri v Gospodovem dušo vsod čislan ljublj ker polnoval v pone- 34 let je PO zvesto dolž- ogradu nosti svojega stanu, temuč bil je tudi povsod pravi do brotnik ki pravi duhovni pastir vernim svojim ovčicam —--7 ^ • ^ ' * T ^uutil ' VI U1 LU O T V/J 1 m KJ T V^lLCl lli ^ daj za njim britko žalujejo. Nesmrtne so njegove zasluge za domovino in človeštvo Ve mir vrlem rodoljubu in zvestemu Gospodovemu pastirj hvala.) Dobrova 5. avgusta. (Sklep šolskeg leta Javna za tukajšnj šolskem letu za občini bilo je v pretečenem kdanjo šolo 241 zadosta starih otrok. Od teh bilo je pa za šolo godnih in domačo dvorazred nico obiskajočih vsega skupaj 224 dečkov in deklic Godnih ponavlj ponavljavk bilo je skupaj 41 vsi ti so tudi šolski poduk doma obiskovali. Tukajš ljudska dvorazrednica imela je toraj v preteklem šolskem letu vsega skupaj 265 obiskovalcev. Poleg predpisanih predmetov podučevali so se tudi sposobni dečki v kmetijstvu teoretično in praktično. osobito v v ženskih ročnih delih djereji, pogozdova vrboreji, deklice pa obeh slučajih dosegel se je gotovo brez blagodejnega prav povoljen vspeh, kateri sadu ostal ne bode. Med pretečenim šolskim letom pridobila si kajšnja šola več blagomilih dobrotnikov in podporn katerim še enkrat tu presrčno zahvalo javno izrečem tu nosti Šolsko leto bili smo tukaj dne 29 m po mož dokončali. Ta dan bila je zjutraj ob hvaljno pesmijo", katere se sobi ob šolska sveta maša s bila šolska mladi maši zbere se mladina vsakega razreda v svoji šolski v polnem številu udeležila Po kateri bili uri pričel se lipovjem primerno olepšani. Točno 3 preskušnja v prvem razredu; tu je trajala 1 uro; nadaljevala se je potem skoz 2!/2 ura v drugem razredu, kjer e je tudi dovršila. vsakem razredu posebej bili so otroci prec po konča hvalje preskušnji tudi obda Prednostni učenci po učenke dobili so za darila ,,Molitve nike", »Prizore iz otroškega življenja", druge primerne knjižice podobice tudi učenci učenke, kateri so 2 bico dostno napredovali, dobili so vsak po eno podo-v spomin na preteklo šolsko leto. Le oni malo- me- marni in leni, katerih so popolno v smislu u napredek pregovora: 5 bil kako ezadosten delo y šli taso prazni »proč" Da so se pa pridni otročiči tukajšnje šole mogli tako primerno in bogato obdarovati, zahvaliti se je sle-. -----. ^1 dečim blago-milim prijatelj šole: dobrotnikom tuka Domačemu krajnemu šolskemu svetu, kateri je iz šolske blagajnice bil primerno svoto za nakup „Mo- litvenikov" proste volje dovolil; 7) . našima v. č. gospodoma duhovnikoma, župniku Jerneju Babniku in Josipu Lazniku, katehetu, katera. 355 darovala sta vse podobice pa 23 knjižic iz bukvarnic, katere so se med otroke kot darila bile delile Vrli gospod katehet dal bil je tudi vojih raz- kup premij 3. gospodu dr. Josipu Poklukarj gold. za Neki odbornik se pooblasti skrbi za en kraj na Štajerskem da par nabiralnic pre ki Odbor sklene, podružnicam 'poslati oklic se je za to oglasil sam za šolska darila dvoje bolj obširnih kateri dal bil je vezanih mašnih knjig usnje krasno pa 16 drugih primernih knjižic selicami ali predavanj brez izdatnih dohodkov namena. skušaj množiti prihodke naj z ve- družba ne dose j ker o svojega zapopadka. Ta vrli in blagomili prijatelj šolske še v vsakem razredu po mladine je po vrhu tega tudi dokončani preskušnii najpridnej Vsem podružnicam razposlala se bo tiskovina oarjem bogato obdaroval otroke z gotovim de- udov itd Kateri vodstvu naznanijo svoje so si ga v pravilih izvolile) ficijalno i m na razredu med drugimi najpridnej tako dobil je od njega v stalno (k^ko tem se jim bo ob enem olajšalo nistvo, število deček-sadjerejec u celi v srebru za dar in nagrado točnim odgovorom svojim* ° in se bo omogočila točna Nekaj podružnic dozdaj niti nemu vodstvu. s istratu uradov* vseh podruž ni redno prijavljenih glav- 5 spoštovanemu gosp. Josipu Zorcu posestniku udu tukajšnjega krajnega šolskega sveta, kateri daroval !5aSL,hltr,0..d„08.pej0, od^ori vsled zadnjega odbo rovega sklep poprašanih podruž bil j za nakupovanje šolskih premij 2 gold tega pa še najpridnejšernu učencu in najmarlj v II. razredu vsakemu a po vrhu sjši učenki tega meseca po sreorni goldinar podaril in i j e neimenovanemu, kateri dal bil je za šolske pre seja vsekako uže koncem _ _ aefiuitivno sklenilo o njih zadevah tržaške podružne, ki veseliven. kliče se prihod rn 1 bito akrat se bo o predle je ravnokar dospel in je zelo raz- gotovini tudi 2 gold Vsa darila: kujige, podobice in denar v gotovini, s Ustanovite se je koustituvala dveh podruž katerimi bili so »prednostni", »pohvaljeni" in dru^i nq rnnni«* vuas^vo raaostno \ ££!«25««** is?- J>.SMLiriK*«»• prednostni pohvalj škem in drug ki se ustanovi usta avgusta v Podgradu v Istri iu v ki empasu na Gor vodstvo radostno vzame Jejo, ki rovaui, vredna bila so dosta nad 20 gold...... Vsem tem gospodom, kateri bili so kot mili prija telji in pravi dobrotniki šolski mladi ' vsaj 20 letnih članov zglasi. snu- preskušnj tudi ves čas pri Ljublj e enkrat opozarjamo, da naj podružnice dopisujejo pod naslovom: .Vodstvo družbe sv. Cirila in ZoTv Vodstvo užbe sv. Cirila in Metoda v darovancev imen navzoči, izrekam tukaj v svojem iu vseh ob srca javno zakličem: Bog mili Vam krenejšo zahvalo ter jim iz dna blagovolj Odbor uljudno prosi vse slovenske časopi naj milijonkrat plačaj ! kar iz sprejemali poročila o tej vseslovenski družbi M. Rant naših dnevnikov, da se prihranijo stroški razposlalo Ljubljane ravnokar Močvirskega odbora predsedništvo poljedel- obilna pisarija na vse stra kr. deželni vladi vsenčiliščnega skemu ministerstvu, deželnemu odboru kranjskem društva „Hrvatska nemu odbo abilo za in ljubljanskem _____ _ olitev izvedencev za enketo, katera vršiti dne 16. septembra t. 1. „ovracanje". — 4. Koščica: Viena Z vabilom razposlalo se je tudi 13 vprašanj, na Dih *jesmi"- ~ Majer: „Hrvats fcatere bo izvedencem odgovarjati glede rabljivosti pred- »yumi Marica", bolgarska koračnica n, mest-kr. kmetijski družbi se ima vabilom razposlalo se je tudi 13 vprašanj čitalnici sledečim Far^aš: „ S vračanj pesmi napravi 11 svečer ob sporedom: 1. Jenko: .Naprej t. m. v ljubljanski Potp uri ob vstopnini 30 kr. koncert . Zaj s 12 opere „Zrinjski Koščica M a j . Klaič Vienac slovenskih narod Hrvatski napjevi". loženih dveh načrtov za osuševanj r7 . j močvirj Znano je, kako težku pričakujejo močvirci r Ružici prišli uže enkrat na „suho". Zanimi da (brač tudi Ljublj dežela zboljšanje lepega močvirskega ozemlj fa so pa za osušenje ker je za eba velike važnosti Želimo toraj da bil izid enkete povol bi vsaj prihodnje leto pričeto bilo dejansko delo da ljubi" zbor). Katkič g. Vladoj Koščica Kranj, 13. na Bled ta z (tamburaški sekstet) svira gosp Farkaš: „Potpo^A Tamburaška koračnica Zaje: Koščica 19 Vilhar Domovini 1 spremlj ga 12. t m 9 sevanja Država je pripravij por napravil je svoj koncert Koliko sočutja da ima to društvo hrvatskih pesmi" Ravnatelj zbora je potujejo tamburaši v Prav bodo tudi dali koncert t. m v Zagreb Zagrebu, je najbolj merne podpo klada 9 ker je pa ta odločen samo za 10 let, zato imamo z vsakim letom zgubo časa in podpore, za kolikor se . za osuševanje privoliti pri- f0^2 da se je ondi sešlo na koncert več ne-o 800 tako imenovanega melioracijskega za- JJudL. Pred svojim odhodom v Linhliann „on,«°ns ™ ljudi predsinočnjem še en koncert v Zagrebu Pred svojim odhodom v Ljublj napravili so dejansko osuševanje odloži < imelo sejo. Vodstvo družbe ss. Cirila iu Metoda avgusta t ob v Ljubljani Novičar iz domačih in Navzočni so bili vsi odborniki razven popoludne svojo toplicah bivajoče Vsled sklepa odborovega v enega v tični gospodj nalog. seji izvršili so do Dunaja. Dunaj pomikati, katera sta Dunaj tako le tujih dežel na oklic do slovenskega občinstva, pouk za ustanovljanje podružnic Gospod Iv. Hribar prečita se je v četrtek večer Ministri začeli so se zopet nazaj ministroma Baquehemu in Gauču, pustila, povrnil za malo dni gosp. Svetec navod in raj se je stalno vrnil tudi grof Taaffe minister baron Pražak in vče Gosp Vrhovnik je po tajništvu uže izročil popularen spis o družbi ss. Cirila in Metoda. Vse to se bo po primerni poti v več tisoč izvodih spravilo med naše ljudstvo. Tajnik prečita zadnji zapisnik in _____ r Dr. Vošnjak poroča o doposlanih novcih (glej nik trgovinske pr Sekcijski načel ministerstva imenovan je sedaj tudi ega sekcijskega načelnika v tem ministerstvu Najvažnejše dogodbe tega tedna pa so se vršile v bližini našega nemškega dvora v kopeli G a s t e i n s k tekoče poslovanje, boto dospela j r\h (arUi Nar0(i" --•- Tukaj biva uže krog 14 dni nemški cesar st. 177. „Slovenec Odbor sklene 6. avgusta) tje naša cesarica prejšnjo šoto nedeljo na večer M llJlPtJ*!Je .aaš ,cesar z ministrom vnanjih ustanoviti »otroško zabavišče U v važ zadev grofom Kalnoky-jem nem mestu na Slovenskem Stajarskem ter privoli za to potrebno svoto. o-----je uze n prišel nemški kancelar knez Bismark ko je uže nekaj dni poprej potovanji našega cesarja da je iz Išla tje odrinil v nedelj Gastein se brzojavlja dopoludne ob pol 11 256 uri ter je ob populudne dospel v L en d. kjer je bilo kosilo. Po kosilu vozil se cesar s spremstvom e vel iz različnih govorov in napitnic, poveličaval razun nemških ved in znanosti tudi skupno Veliko- v vozovih vse vasi so bile, skoz katere se vozil nemško lepo okinčane in ljudstvo vrelo je od vseh strani, po Včeraj popoludne ob '/i 2. uri zapustil je nemški dravljat cesarja. Enako kazalo se cesar Viljem s princem Viljemom kopel gasteinsko po uže deljo živahno gibanje tem, ko sta se naš cesar in cesarica pri njem poslovila v Gasteinu. Ob 10. uri zjutraj peljala se je cesarica Dogovori nemške vlade z Vatikanom zarad prena napravila izlet v okolico Gasteinsko. redbe verskih postav so baje povoljno dogna masi, pozneje pa „ Proti 6. uri zvečer začel se je prostor pred gostilno tudi dogo enako zarad namesčenja nekaterih škofovskih Straubingerjevo, kje novanje in pa med er biva nemški bilo cesarja pripravlj sta asproti ležečim kopelnim gradom, polniti in je bil kmalu natlačen g dežev v Nemčiji. Francoska Pisma vojnega ministra Boul do vojvoda Aumalskega iz prejšnjih časov še pol pol ljudstva, ki je privrelo z bližine in daljine tje. Ob zmiraj obračajo na-se javno pozornost. Ko se uri pripeljala jBtSEEltlt/KBKKKEKtKEtn pred cesarica med živahnim po- kratkem obravnavala postava zarad izganjanja kraljevih dravljanjem občinstva pred kopelni grad in se je po princev in se je Boulanger tudi izrekel za to postavo dala cesarj Viliemu, koj za njo pa vrhovni dvornik je nek poslanec trdil da ekdaj vojni minister voj- baron Nopcsa Proti žico in vse se vodu Aumalskemu pisma pisal, v katerih uri začelo se je živahno gibanje med rano- drugi duh, trdil je minister, da on vojvod oziralo proti Gasteinski cesti Ko pisem pisal. Kasneje pripoznal 5 da j e vel ves u ni nikdar pisal nekaj za čela ura biti, zaslišalo se je zvonenje s cerkvenih pisem, o nekaterih pa je trdil, da so podtaknjena zvonikov, kmalu potem tudi trobenje postilij in Pri teh ugovorih zapletel se je v tolika nasprotja tukaj se je pripeljal tudi cesar med živahnimi pozdravi da so po njem padli časniki vseh občinstva s princem Hohenlohe pred stopnice kopelnega mnenje, da bode odstopil rst ) in ploh je gradu Pruski princ Vilj in mnogo dvornikov prihi Francoska se zelo huduje nad Vatikanom ker je teli so po stopnicah doli cesarja pozdravljat. Cesar je sv. oče ne oziraj princa Viljema dvakrat srčno objel, je potem roko podal nemškemu kancelarju, na kar se je skupaj s princem na njihovo državljanstvo podal gori po stopnicah. se na ugovore Francoske imenoval lastnega zastopnika za katolike na Kitajskem ne glede ~ * sama , Do veži grajski pričakoval je brez posebne pravice, pa tudi edaj Francoska ugovora papeževega cesarica, kjer je sledil opet cesarja nemški cesar in nasa srčen pozdrav in naš cesar o zdravem obličji nemškega cesarja. Vladarja s cesarico samo za svoj imela nalog, varovati enako koristi francoskih, kot dosten izrekal veselje zih katoličanov na Kitajskem, ker je pa to vporabljala katoliški veri malo prijazne mnogokrat umaknila sta se potem v posebne prostore koj na to politične namene, prišlo je v Vatikanu do te tudi pri pa so se vrnili v dvorano, manje z razgovori (Cercle) bilo skupno spreje- kitajski vladi zaželene naredbe. Po nji krha se Francoske na Kitajskem enako, kakor si sedanj pliv fran- Ob a/4 8. uri poslovila se je cesarica, četrt ure kas cosk a vlada prizadeva vpliv papežev na Francoskem neje pa tudi naš cesar, ki se je med živio-klici množice spodkopavati mnogo bolj, kakor pa se je godilo pred peš podal v svoje stanovanje. Ponedeljek in torek odločena sta za politične razgovore leti v protestantski Nemčiji Angleška minister vnanjih zadev pričel skupne obedi in obiskavanje; danes zjutraj pa je uže pismeno vojsko z Rusko zarad krhanja berolin se ima naš cesar vrniti nazaj v Išel. Razsvetljava kresovi, ki so bili namenjeni za te dni, so se odložili ske pogodbe, ker je Ruska batumsko pristanišče zaprla. na to rekla, da jo berolinska pogodba nič ne kakor se govori zato ker se cesar dne 17. t. m. pred svojim rojstnim dnevom namerava zopet vrniti v Gastein Ruska veže, manj i pa Če jo tud i vezala, se vendar Angl naj- podobi, pritoževati se za to, ker je ravno ona na z Med tem pa, ko se v Gasteinu dogovarja naš vladar Bolgarskem vse storila, da se emškim o daljni mirovni zvezi, vrši se med ruskim pogodba , • • i____.__________:___•___j ^ , ^ __ t7rt \t „ rušila mednarodna čarom in starejim bratom cesarjevim, nadvojvodom Ka rolom Ludovikom, nekaj približno enakega za ohranenj proti ečem nasprotstvu proti Ruski in veči prijaznosti Nemčiji in Avstriji znači se ravno nova angleška opejskega miru Avstrijski narodi ga gotovo vsi vlada pod predsedstvom konservativnega Salisbourv d, naj bi minula leta posrečilo, to zgodilo tudi še brez izjeme zadovoljni spremljajo z gorko želj se, kakor se bližnje Ruska Giers. minister njih zadev, dospel prihodnje leta, Ev ohraniti mir Dia v ponedeljek v Beroli gospodarski razvoj za dušev o ga in gmotnega stanj ropejskih narodov Primorska. Za Trst bil je minuli teden glede bolezni kolere nekoliko ugodnejši memo prejšnjih tednov, nasproti pa se je prikazavala v posameznih selih Istre Žitna cena v Ljubljani 7. avgusta 1886. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 50 kr. banaške primeroma jako huda. Vest > po kateri bil nek Lah 7 gold. 27 kr. turšice 4 gold. 87 kr. soršice 6 golil. z \idma v kopeli Grado obolel za kolero, se preklicuje. 45 kr. rži 4 gold. 55 kr. ječmena 4 gold. 6 kr. Zdaj, ko se bližamo koncu pasjih dni, nadejati se je, prosa 5 gold. 87 kr. ajde 4 gold. 57 kr. ovsa 3 gold, da se Primorska kmalu reši te hude nadloge. 25 kr. Krompir 4 gold. 87 kr. 100 kilogramov. Ogerska Po potovanji Tiszovem v Išel pr čakuje se te dni kraljevega razpisa, s katerim se i V Kranj i 9. avgusta. kakor se čuje 5 sedaj nekako skleniti dogodba Janski Hektoliter: Pšenica 6 gld. 82 kr. Rrž 5 gold. 52 kr Edelsheimova. Obširneje o tej zaderi govori poseben Oves 3 gold 25 kr. Turšica 5 gold. 20 kr. Ječmen članek v današnjem listu Nemška V Heidelbergu praznovala se liko svečanostjo 5001etnica tamošnjega vseučilišča z ve- Duh. 5 gld. 4 kr. 2 gld. — k 56 kr. r Ajda 4 gld. 55 kr. Seno 2 gld. 50 kr. Slama 100 kilogr. eh 1 kilogr. Odgovorni vrednik: Gustav Pire. Tisk in založba: Klaznikovi nasledniki v Ljubljani.