Večaj III. V četertck 14. listopada (novembra) 1850. last 46. r Zlati časi. CPo ilirskem.) Vagudni svet se toži, Časi da so zlati Preč, — i da v sedajnih Težko je obstati. Oj, ti svet prečudni! Čas tud' naš je zlati, Glej povsodi vidiš Zlato blisketati. Zlata zora sije Vsaki dan za gorja, Čisto zlato lije Z njenega se morja. Iz globoke zemlje Tersck se vzdiguje, Zlate nosi kaplje, Serce nam raduje. Iz globocih persi Pesnika čuteča,*) Tečejo potoci Zlata ti eskeča. 'Z serca, kjer nedolžne Misli se rodijo, Zlate se ljubezni Strunice glasijo. Vroča se molitva Vsaki dan razšira Proti nebu, odkjer Zlati mir izvira. Qj ti svet prečudni! Čas tud' naš je zlati, Glej, povsodi vidiš v Zlato blisketati. S — Trije bratje. (Narodna pripovedka. Spisal Janez Valjaveo.) C^ Bili so trije bratje^ ki so od svojiga očeta vsaki pol mernika denarjev podedovali. To zve bogat, *) Po slaroslovanski, kakor na Koroškem še t navadi, namesto: »čutečega", in dalje 1 eskeča namesto s „leskečega". 362 sile skop gospod. Tolikaj so ga ti denarji mikali, de se en dan k tim trem sinovam napoti. Kako de jih bo za denarje zvil, se že vnaprej prav serčno veseli. Pride do imenovanih bratov. Ravno stern so želf. Pokliče nar staršiga zmed njih k sebi ter ga prijazno nagovori: „Slišal sim, de so ti oče pol mernika denarjev zapustili, veš kaj? Pojdi k meni služit, jaz ti jih bom še pol mernika dal, de jih boš cel mernik imel. Samo to ti povem, ako boš prej jezin kot jaz, denar zapadeš. Tako dolgo boš pri meni, de bo eden jezin: Boš ti prej jezin, jih ti zapadeš, ako jez, jih jez zapadern. Napravil ga je skopuh de mu obljubi priti. Kuj ko pride, mu na polje proso sejat veli. Sonce je bilo silno vroče, neusmiljeno ga je peklo, ker se je že malo solnca iznavadil od kar je obogatil. Ves ne/voljen pride. Nu, ali si vsejal? Sim, mu j odgovori. Ako bi mogel še enkrat v taki vročini se-* jati, raji vse popustim koj danes, mu verh lega. ves ' nevoljin reče. Pa ne de bi bil jezin? Kdo bi ne bil jezin v taki vročini celo jutro na polju biti, ako mu še treba ni. —'¦ Si že zapadel denarje, zdaj si le drugod službe iši, ako ti denarji ne diše; pri meni si že doslužil. Od jeze ves omamljen jo mora iz grada potegniti — de je še svoje denarje zgubil — to ga je čez vse peklo. Zopet ga začno denarji mlajsiga v oči bosfi, tudi te moram dobiti si misli. Kot perviga ravno tako druziga napravi. Tudi ta mora proso sejat iti. Vseje ga. Ko domu pride, ga gospod pobara če ga je vsejal. Hlapec mu poterdi. Zdaj pa pojdi in vse od kraja poberi. Kaj si le ne domislite, kako ga pač pobrati morem, ker je tako drobno. Mar mi kaj druziga delati dajte. Kaj ne, ti si jezin, de si tako zmislim, ga gospod vpraša. Kdo bi se vendar nad takimi neumnostmi ne jezil, vas vprašam. Ljubi moj! ti si že pri meni doslužil, le iši si drugod službe, denarje si verh tega še zapadel z svojo jezo, grajšak njemu beseduje. Zdaj jo še k tretji mu pobere in ga ravno tako misli nabasati kot je bil ta dva; tode de-siravno sta ga brata neumniga mislila, je bil vendar bolj prebrisan kot ona dva oba. Ko se pogodita mu 363 roče imenovani brat: Pol mernika je premalo, še uni mernik mora zraven biti ki sta ga brata pri Vas pustila. Dovoli mu, za kar ga je nagovoril: Gotovo mernik boš dobil>v ako bom jaz prej jezin kakor ti, mu gospod reče. Še ta mora iti proso sejat. Ker je vedil, de ga bo mogel potlej pobrati, si na koncu njive jamo skOplje in žakelj va-njo dene. Potim jo domu pomede. „Zdaj ga pa pbberi" mu zopet gospod zavkaže. Gre na polje in vzame žakelj iz jame. „Ti si pa že malo bolj pametin", si misli gospod sam pri ?sebi, se ti pa kaj gorkejiga poiše. Zdaj boš pa krave v brezje gnal, mu gospod veli. Ko že malo časa pase, ga jame dolgčas treti. Kar jo primahajo trije kupci k njemu. Krave nam prodaj, ga eden zmed njih nagovori, ker jih imaš toliko. O kaj če jih le kupite, vse prodam, kolikor jih imam. Samo en rep si zgovorim, en rep bo moj. Kmalo so za vse naredili in naštejejo mu denarje. Ko kupci s kravami odidejo, beiž v bližnjo brezo spleza in omenjeni rep na vejo priveze. Potim je šel domu, si misli, če bo kaj po kravah vprašal bedak, mu bom rekel, de so v nebesa ušle, samo ena je v znaminje, de so res v nebesa ušle, rep v brezi popustila, in potim ga vlečem v brezje,1 ako se mu bo iti poljubilo, če jni neverja-me. Ko to gospodu naznani, se- je ta šembrano kislo deižal, tode reči ni smel nič na to. Drugi dan mu prešiče na močvir gnati veli. Tudi vse od kraja proda, samo rep od vsaciga si naprej izgovori. Zopet denarce vleče. Kupci pete odtegnejo, on pa repe v tla zabijati^jame*" Zopet jo je dobro gospodu vkrenil. Domu pridšiz žalostnim glasam k gospodu tako govori: Spreljubi gospod! vsi prešiči od kraja so mi v tla ušli, samo repe še iz močvirja vun mole. Pojdite z menoj de vsaj morebiti še ene rešiva. Vlečeta, vlečeta, vlečeta, ali vsak se jima-spuli. Žalosten in truden se gospod domu poda. Zdaj še le mu dobro začne po glavi šumetij kako se bo ta reč izšla. Škoda taka velika — pa mi še večja žuga, kaj bo — kaj bo! Te in take misli ga obhajajo. Berž ga zopet od doma s šenico v mlin pošlje, ter mu počakati veli, de se izmelje. „Potlej jo pa domu pelji, mu prav na ser-ce položi. Mlinar zmelje, on pa moko na svoj dom vleče. Prazin pride na grad. Nu ali je že doma moka, ga vpraša žalostno. O že davnej, Mati že bra-tama gotovo iz nje žgance kuhajo. Zopet se vstraši. Jojmene! jojmene, ob vse bom, ob vse — jame kla-vernovati. Kako bi se pač iz pota spravil? Berž hiti kuharco vprašat, ker si misli, de ga ona bo gotovo !| iz te silne zadrege izmotala. Začne ji pripovedovati kako blizo pogina je že poldrugi mernik denarja, ker v jeze se več zderžati ne more. Dajte mu dajte puško, ! ki je že sedem let nabasana, de jo izstreli, puška se \ bo izletela, in on se bo gotovo vsmertil. Tole se bo tako naredilo: V vertu je lepa hruška, katera je letos zlo polna. Vi mu rečete de naj stražit gre ker so jeli jo ljudje obirat hoditi. In če na trikrat „kdo je?u nič odgovora ni, naj brez skerbi ustreli. Gotova smert ga čaka. Na hruško bom pa jez šla, mene gotovo ne zadene ker ni s kroglo basana, on pa brez vse skerbi pade. Dobro, dobro, odgovori na to gospod. — Ze je na straži zvečer hlapec, komaj čaka de bi kaj prišlo. Se eno kroglo bom v cev djal, bo saj bolj gotova smert, gospod je morebiti premalo va-njo djal, ker je tak skopuh. Ko zabija kroglo, se priplazi kuharca v ve rt, ter se počasi na hruško spravlja. Ko začne na hruški šumeti berž pogleda kaj de je. Kar zapazi osebo na nji, ki že hruške obira. Na muho jo den, zabliska se — tresk —¦ kuharca je mertva v kervi na tleh. Berž gospodu naznanit gre. Gospod vstaiie in gre s svetilnico gledat ali je res mertva. Zlo se je prestrašil, ko kuharco že merzlo v kervi najde. Veliciga straha celo nič ni oči stisnul. Še le drugi dan zvečer k hlapcu pride. „Nocoj mi moraš tako posvetiti, de mi še nikoli nisi tako, kadar se jez domu pripeljem. Ob enajsti uri sim doma, le skerbi de mi lepo posvetiš", zavkaže gospod z gromečim glasam osupnjenimu hlapcu. Čakaj, jez ti bom posvetil, de me boš vesel, sam pri sebi pravi. Ob pol enajstih grad na vsili štirih voglih zažge. Od daleč se že vidi kočija, ki ravno ob enajsti uri derdra. ¦ 365 No, gospod ali vam nisim lepo posvetil, pravi hlapec gospodu? — „Da bi poginul!u — Gospod! saj ste mi zavkazali posvetiti, de vam prej še nikoli nisim tako, drugači ni bilo mogoče, de sim grad zapalil. Pa ne de bi bili jezni? Ali je kje človek ki bi se mogel jeze zderžati, krave si mi zapravil, prešičev nimam, kuharco si mi vsmertil, zdaj mi pa še grad zapališ." „Dva mernika denarja semkej, zakriči hlapec, de se gospod po celim životu trese. Zdaj saj veste de tudi kmetice sin vsaki nima ajdovice v glavi, in de se ne da vsaki koj kot bi mahnul preslepiti, če ravno je iz kmetov. — Dati mu jih je mogel. jrfoj modra pravila. ___ . Andrej se je naveličal prenapetega gibanja po mestih, i sklene svojega živlenja poslednje dni na kmetih dokončati. Serce ga je bolelo, da je toliko ljudi med nevarnimi valovi brez vesel in vodilne zvezde okrog veslati vi-diti moral. Groza ga obletava i njegova lepa diiša joka, ker jih toliko zagledati mora, ki le po posvetnem hrepenijo, svoj boljši del pa — svojo dušo — čisto zanamarijo, da nobena božja iskrica taiste več vneti ne more. On tedaj mestno gibanje zapustili se na kmete poda, da bi se krilu narave med nepopačenim ljudstvom na svoje zadnje dni prav pridno Bogu služiti i se za srečno smert i ojstro sodbo prav vredno pripraviti mogel. Izvolil si je za svoje prebivališče malo selice daleč od mestnega gibanja i hrupa. Pa kmalo se mora on prepričati, da ni tacega ljudstva najdel, kakor si je mislil — priljudnega i nedolžnega. Vidi, da so tudi vaščani na duši popačeni, da mest-jani samo le drugači bolehajo. .,Oj vsimili se, Bog!" zdi-huje pravični mož, „seme hudobije se je že na kmetih med prosto ljudstvo zatrosilo, i žalibog rodovitno zemljo, najdlo, da more svoje korenike poganjati i razširjati na vse strane, ker temu nasproti seme lepih čednosti malo-kje na dobro zemljo pade, da bi lepo i veselo rasti i čedalje bolj se razprostirati moglo!'' 366 V soseski, v kterej seje bil Andrej vselil, so bile večne razpertije. Andreja je to močno v serce peklo. Pa vendar še ne obupa. Prijazno i postrežno se obnaša proti vsim v vasi; zatorej so ga vsi vaščani kmalo začeli ljubiti i spoštovati. Vse je bilo krog Andreja prijazno i do-brovoljno, i malo po malo so se tudi sosedi, ki so doslej v večnej razdruženosti živeli, spoštovati i ljubiti začeli. Ko to srenjski župan zapazi, se mu toliko čudno dozdeva, da ga enkrat prav začuden pobara: „Častiti oče! povejte mi, kako je bilo mogoče, da ste se našej soseski tako prikupili, ker se je vendar žalibog sam peklenski duh med nami vdoinačilV" „Dobri prijatelj! pravi Andrej, sredstvo je prav lahko i očitno. Jaz svoje napake i pregrehe pregledujem, i to mi da toliko opraviti, da mi ni mogoče slabosti i nap-čnosti družin zagledali. Jaz torej nikdar ne od njihovih, ampak vselej le od svojih napak govorim. Hoče li kdo, da bi ga za uro pota spremil, ga spremim dve. Misli kdo, moje drevo mu senco dela, njegovej setvi škoduje, ga posekam i skurim. Me kdo ojstro nagovori, mu odgovorim prijazno. Glejte, tako sim se vsim sosedom prikupil, i vse me zdaj ljubi i spoštuje. Posnemajmo tudi mi, preljubi moji brati, Andrejevo modro ravnanje! Dobrovm: Strašno velika morska kača. .----- Veliko se je že govorilo od strašno velike morske kače; eni so terdili, da res taka kača v morju živi, eni in sicer učeni natoroznanci so pa dokazovali, da je ta bosa. Ali ni davno, odkar so tri brodarski zapovedniki po imenu Sulivan, d'Abnour in Vodvard z vsimi svojimi brod;irji pod prisego povedali, da so veliko morsko kačo vidili. Vodvard jo je vidil celo uro le malo korakov od svoje ladije, kteri je raztogotena sledila, in jo zagrabiti hotela, ker je bil s topom, nabasanim s s.vinčenkami za puške, dvakrat na njo strelil, toda ji nič-storil, čeravno jo je bil pred kot ne zadel. 367 Naj nazadnje je razglasil brodarski zapovednik Ben-son iz Angleškega, da je to strašno kačo, peljaje se po morju iz Mavricja na Angleško vidil. Cez 100 čevljev je bila dolga, daljša od ladije. Za glavo je imela, kakor se je brodnikom zdelo, rog in na njem šopke kosmatin. Voda je okoli nje zlo plajhala; vendar ni ta strašna žival la-diji, kteri se je bila na 60 korakov približala, nič prizadela. Kratka slovnica slovenskega jezika. §. 34. Glagol. (Nadalje.) - IIIIIM ¦ | .... Pregib (pregibovanje) drugih glagolov. Slovenski glagoli imajo troji izhod ali končaj: -am, fCin, -im in se pregibljejo po izgledu „delam" takole: Očitni način ali naklon. Zdajni čas. Edinobroj. 1. dela-m S. dela-š 3. dela-- Dvobroj. delava (ž. in sr. - ve) dela-ta G, „ „ - te} dela-ta („ „ „ - te) Pretekli čas. Viscbroj. . dela-mo ->-|fjot| dela-te dela-jo. 1 E sva, sve sta, ste sta, ste 1 O Davno pretekli čas. 3. je ' (si «* 12 ¦= ° cs » m 1. bodem j-T 0 3. bodeš 3. bode sva, sve sta, ste sta, ste Prihodni čas. bodeva,-ve J , a b6deta,-te bodeta,-te (Dalje sledi.) smo ste so flfi ur bodeiuo b(5dete bodejo i: j|S.«lJjf !)' Pritlikovci. (Dalje.) I)(4{IVI Nekega dne je Hud zon kraljevega kuharja prav 368 otrapal. Naš možak zleze namreč v kozo, v ktero je ho- '] tel kuhar ravno nekaj peči deti. Komaj odvzdigne pokrov, šine mala žaba, kot bi trenul, iz koze, ter vgrizne prestrašenega kuharja, ki je menil škrateljna pred seboj vi-diti, do kervi v perst. Spoznavši ga, mu misli nekoliko I gorkih s kuhanico po glavi dati; ali — smuk— mu uteče j paglavec med nogami iz kuhinje. Natalija, edina sestra znamenitnega Petra Veli-r j kega, cesarja rusovskega, enkrat eno posebno čudno v- ] gane. Sklene namreč redko veselico napraviti, tako lepo 1 in drago, da nikoli tacega — prav po cesarski. Kaj stori? j Toliko pritlikovcov da po vsem Rusovskem poiskati in ki sebi v Petrograd pripeljati, kolikor jih je bilo le dobiti. \ Osemdeset parov jih naberd. Vsi prav lepo napravljeni, 1 so morali v prelepo razsvetleni izbani (veliki izbi) vpričo vse cesarske družine po glasih šumeče godbe plesati. BiH so moški in ženske, nekteri zares malo večji od palčka, . in so s svojim plesanjem in moškim obnašanjem cesarski 1 rodovini toliko smeha prizadeli, da se ni morebiti nikoli \ popred in pozneje tako kratkočasila. CDalje sledi.) ________ - -:- KratKočasnica. Jurček prinese konec šolskega leta gospodu učeniku barilček.(putrih) vina, rekoč, da so oče iz hvaležnosti poslali, ker so se gosp. učenik ž njim čez leto toliko trudili, „Reči očetu, pravijo gosp. učenik, da se prav lepo zahvalim, in da tega nebi bilo treba." — „0, nič ni treba hvaliti za to, samo ne zamerite na malem; oče so tako rekli, da je njim prekislo", odreče Jurček v svojej nedolžnosti in gre. Zastavica. Koliko kaše gre v kakšen lonec ali pisker? •t)dp jjj/jni/ a vjovi as m 'fiou vuuu vsb}[ jan o;»* 'oitf 'wnuvS\ ——a-gMgae—— » Založnica Rozalija Kger. - Odgovornivrednik J. Navratil. V Ljubljani.