312
Novice.
Deželni zbor kranjski.
Deželni zbor otvoril se je, kakor smo poročali, 9. t. m. Deželni glavar g. Detel a pozdravi gg. poslance in deželnega predsednika g. barona Winklerja in pokliče trikrat „Slava" presvitlemu cesarju. Deželni predsednik gosp. baron Winkler pozdravi poslance in izreka nado, da bo zasedanje   koristno   za   deželo.    Za   reditelja   volita   se poslanca:
313
Kersnik in baron Lichtenberg, zi verifikatorja pa poslanca: Stegnar in dr. Schaffer. Na to volita se finančni ter upravni in gospodarski odsek. V finančni od?ek so voljeni gg. Miirnik (načelnik) baron Schwegel (nemestnik), dr Papež, Žitnik, vitez Langer, Hribar, Klun, Luckmann, Suklje, Višnikar in dr. Vošnjak. V upravni in gospodarski odsek so voljeni gg,: Kersnik (načelnik), baron Lichtenberg (namestnik), vit. Langer, Kavčič, Lenatčič, baron Rechbach, Murnik, Pakiž, dr. Papež, Povše in dr. Tavčar.
V drugi seji dne 15 t. m. izroči se najprvo več računov, proračunov in prošenj finančnemu odseku, neka cestna zadeva upravnemu odseku, na to pa poročajo v imenu finančnega odseka: 1. Poslanec Klun v računskem sklepu nor-malno-šolskega zaklada za leto 1891. Pri resoluciji glede strogega iztrjevanja šohkih glob vnela se je debata, katere €0 se u^ieležili poslanci gospodje: Klun, Stegnar, Lenarčič, Kavčič, Suklje in Hribar. Naposled obvelja resolucija finančnega odseka, da je vlado naprositi, da se skoro iztirjajo zaostale šolske globe Računski sklep se je vzel na to odo-brilno, na znanje. 2. Isti poslanec o izkazu glede gospodarjenja s kranjskim učiteljskim pokojninskim zakladom za 1. 1891. Izkaz se odobri. 3. Isti poslanec o proračunu zaklada učiteljskih pokojnin za 1. 1893. Potrebščine jo 27 990 gold , pokritja pa 10 064 gld., torej primankljeja 17 944 gld., kateri se bode pokril iz deželnega z;jklada. Proračun se potrdi. 4 Posl. Hribar o računskem sklepu deželnega posojilnega zaklada za 1. 1891 , kateri se vzame odobrilno na znanje. 5. Isti poslanec o proračunu tega zaklada za 1. 1893. Skupna svota pokritja znaša 127.330 gld., potrebščine 210 740 glo , je torej primankljeja 83 410 gld., kateri se bode pokril iz deželnega zaklada. Proračun se potrdi. 6 Poslanec Žitnik o prošnji odgonskega sprevodnika Karola pl Novaka v Ljubljani za zvišanje plače. Plača se mu poviša od 360 gld. na 400 gld. 7. Isti poslanec o prošnji več posestnikov iz Smartna pri Litiji in drugih za odškodnino povodom preložitve <;este čez Wagenšperk. Prošnja izroči se deželnemu odboru v rešitev    —  Na to se seja zaključi.
— Nj. C. in kr. Visokost nadvojvoda Karol Lu-"dovik pokrovitelja namestnik avstrijske družbe „Rudečega križa" pripeljal se je v sredo zvečer z meš. vlakom v Ljubljano in se nastanil v hotelu pri Maliču, kjer so se mu poklonili gg. €es. kr. deželni predsednik baron Winkler in F. m. L. vitez Schilhawsky s tukajšnjim štabnim šefom. Včeraj zjutraj ob ^/2 8. uri udeležil se je nadvojvoda kot v dan obletnice smrti njegove prve soproge Margarete, umrle dne 15. sept 1858. 1. v frančiškanski cerkvi sv. maše. Ob V2 ^- ^^'^ vsprejel je v dvorani deželne vlade g. c. kr. deželnega predsednika, potem odbor gospejnega društva „Rudečega križa", kateremu so na -čelu gospe: Sehiffrer, bar. Wurzbach in Rudesch, nadalje odbor deželnega pomočnega društva „Rudečega križa" in sicer podpredsednika gg. ces. svetnika Murnika in vladnega svetovalca ^r. Keesbacherja in gg. odbornike : ^ dr. viteza Bleiweisa, stotnika pri veteranskemu društvu Čika, stotaika gasilnega društva Do-berleta, župana Grassellija, železničnega inšpektorja Habita, le-karja Piccolija, dr. Stare-ta. Vsakega izmej imenovanih počastil je Nj. Visokost s posebnim nagovorom. Nato posetil je tudi gospo soprogo deželnega predsednika bar. \Vinklerja in si v spremstvu podpredsednikov deželnega pomočnega društva gg. ces. svetnika Murnika in dr. Keesbacherja, župana Grasselija in vojaških društvenih svetovalcev višjega štabnega zdravnika dr. Stangel-a, stotnika Blabolila in intendanta Suyer-ja ogledal zalogo raznih stvarij za bolnice gospejnega društva na Bregu, monturo transportne kolone „Rudečega križa" v vojaški bolnici, zalogo deželnega pomočnega društva v Špitalskih ulicah, prostore za rekonvalescente na starem strelišču, prostore za bolnico v mestni vojašnici, v mestni bolnici za silo   in  na  južni
železnici. Pred odhodom gorenjskega vlaka opoludne, s katerim se je Nj. C in kr. Visokost nadvojvoda odpeljal v Beljak bil je obed na južnem kolodvoru, h kateremu so bili povabljeni g-g : ces. kr. deželni predsednik in oba podpredsednika dež. pomočnega društva. Nadvojvoda se je večkrat in posebno še pred odhodom zelo pohvalno izrazil o delovanji obeh društev „Rulečega križa" na Kranjskem in preverjeni smo, da bo to Najvišje priznanje gotovo ne le odbora, ampak tudi druge vspodbudilo k nadaljnemu vspešnemu delovanju.
—     Prošnje za vsprejem učencev v kmetijsko šolo na Grmu. Vsled odloka veleslavnega deželnega odbora z dne 6. septembra t. 1. št. 7920. naznanja s tem vodstvo imenovane šole, da se prošnje za vsprejem in za deželne ustanove vlagajo še lahko d o 30   sept e m b r a t. 1.
—   Otvoritev deželnega gledališča. Odbor dramatičnega društva je sklenil slovesno otvoriti novo deželno gledališče dne 29.  septembra t   1
—   Takozvani «češpljev» semenj, ki je bil minoli pondeljek v Ljubljani bil je le srednje obiskan. Konj in volov prignalo se je na živinski trg 1055, nadalje 395 krav in 61 telet, vsega skupaj torej 1511 glav. Najživahneja je bila kupčija s konji posebno z žrebeti, katerih se je res precejšnje število in lepih prignalo na semenj.
—   Davica. V Kranji in v okolici pojavila se je davica. Zbolelo je več otrok, par pa tudi že jimrlo.
—   Pri občinski volitvi v Št. Lambertu v Litijskem okraji voljen je županom posestnik g. Val. Vozel iz Golč, svetovalci pa posestniki gg.: Val. Boltin, Frid. Berdajs in Jan. Grošelj.
—   Umrl je v Trstu dne 8. t. m č. g. kanonik Ivan Nep. Legat. Pokojnik bil je nečak tržaškega škofa dr. Jerneja Legata in se rodil dne 23 aprila 1842. 1. v Naklem in je bil v mašnika posvečen dne 13. avgusta 1865. Legat bil je blag človek in dober rodoljub. Blag mu spomin!
—   V ljubljanskem semenišču prične se prihodnjo šohko leto dne 1. oktobra. V prvo leto vzprejetih je doslej 24. Vseh bogoslovcev bo 86.
—   Posvečevanje dveh cerkva. Na rožnivenško nedeljo, t j. dne 2. oktobra t. 1. vršilo se bode v Kranji posvečevanje prenovljene podružnične' cerkve sv. rožnega venca, dne 16. oktobra pa posvečevanje popravljene ondotne mestne župne cerkve in na to delitev sv. birme.
—   Loterija. Ministerstvo dovolilo je kmetijski podružnici v Novemmestu, da priredi v korist kmetijskim namenom 1.  1892 efe^ktno loterijo.
—    Šentpeterska moška in ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Ljubljani napravita v nedeljo dne 18. t. m v Schreinerjevi pivarni veselico v korist družbe sv. Cirila in Metoda. Na programu veselice je slavnostni govor, katerega govori g. arhivar in kurat Koblar, potem deklamacija, petje in godba. Začetek je ob 7. uri; vstopnina 20 kraje,
—   Nove ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. V Logatci ustanovila se je te dni ženska podružnica sv. Cirila in Metoda. Podružnica ima že zdaj nad 50 udov in so ji na čelu vrle in za narod jako vnete rodoljub-kinje. Isto tako snujeta se ženski podružnici v Sežani in v Idriji. — Te nove podružnice so gotovo krepek odgovor na neopravičene napade na našo prekoristno šolsko družbo.
—   Izlet „Ljubljanskega Sokola" na Jesenice, ki je bil v nedeljo dne 11. t. m. obnesel se je v vsakem oziru prav sijajno Udeležba bila je prav mnogobrojna, pozdrav in vzprejem v Jesenicah prav prisrčen in zabava vseskozi prijetna. Tekmovalna telovadba je pokazala, da „Sokol' prav vrlo goji svoj pravi namen, kajti izvajale so se razne vaje tako dovršeno, da se je moral vsakdo čuditi spretnosti in izurjenosti vrlih „Sokolašev". Vsakemu udeležencu ostane ta lepi izlet v najlepšem spominu.
314
—   Predavanje o živinoreji. Kmetijska podružnica v Novem mestu priredi povodom razstave goveje živine za politični okraj novomeški popotno predavanje o živinoreji, in sicer dne 18. t. m. v Mirni peči, 25. t. m. v Št. Petru in 2. oktobra t 1. v Toplicah Predaval bode podružnični predsednik g.  V. Eohrman, pristav kmetijske šole na Grmu.
—   Idrijska podružnica sv. Cirila in Metoda priredi v nedeljo dne 18. t. m. v korist družbi sv. Cirila in Metoda slavnostno veselico s prijaznim sodelovanjem idrijske čitalnice in delavskega bralnega društva.
-- Novi Savski most mej Zbiljami in Smlednikom pričeli so graditi minoli torek.
—   Duhovniške premembe v ljubljanski škofiji. Gosp. Franc Perne, prefekt v deškem semenišču „Collegium Alojsianum v Ljubljani, je premeščen za 11. kapelana pri mestni fari sv. Jakoba v Ljubljani. Na njegovo mesto pride gosp dr. Andrej Karlin, ki je imenovan ob jednem za veroučitelja na tukajšnji c. kr. višji gimnaziji, namesto g. kanonika profesorja Josipa Mama, ki je šel v pokoj. G. Matej Pintar, ekspozit v Trnju, je nastavljen^ za provizorja v Stari Oselici. G. Franc Kregar, kapelan v Št. Vidu pri Zatičini, gre za provizorja v Javorje nad Skotjo Loko. G. Franc Lakmaier, kapelan v Naklem, gre za ekspozita v Trnje. Premeščeni so gg.: Jakob Pokorn, kapelan v Smledniku, v Poljane nad Skofjo Loko, Anton Nemec, kapelan v Šenčurju pri Kranju, v Naklo; Gustav Schiffrer, kapelan v Škocijanu pri Dobravi, v Šenčurje pri Kranju ; Franc Košir kapelan v Škocijanu pri Dobravi, v Smlednik Luka Smolnikar, kapelan v Eadečah pri Zidanem mostu v Škocijan pri Dobravi ; Anton Bojanec, kapelan v Št. Janžu,  v Škocijan
v                                                                                                                                     v
pri Dobravi; Ivan Cebašek, kapelan v Poljanah nad Skotjo Loko, v Št. ^Vid pri Zatičini; Josip Mensinger, kapelan v Smarjeti, v Št. Janž — Na novo so nameščeni gg Karol Čik, v Eadečah pri Zidanem mostu; Franc Žvan v Smarjeti; Anton Medved v Semiču. — Nadalje so premeščeni gg. Ignacij Fertin, kapelan v Mošnjah za kurata ženske kaznilnice v Begunje: Simon Šmitek, kapelan na Vihniki, v Mošnje; Fr. Fik, kapelan na Toplicah, v Ribnico; Franc Avsec, kapelan v Trebnjem, v Mengeš; E. Kosobud, kapelan v Gradu (na Bledu), v Trebnje. — Na novo so nameščeni gg : Franc Pavlin na Toplicah; Štefan Rihar na Vrhniki; Josip Gruden v Gradu (Bled).
—   Premovanje konj. Pii premovanji konj v Lescah, ki se je vršilo dne 6. t. m dobili so darila za kobile z žre-beti posestniki: A. Keižišnik iz Žerovnice 35 gld., Tomaž Preširn iz Lesec 20 gld., Franja Rozman, Jeru. Božič iz Nove-
vasi in Jan. Cotelj iz Zgoš po 15 gld., Fran Zupan iz Smo-kuča in Ant. Žnidar iz Zgoša pa srebrni svetinji. Za mlade breje kobile dobili so darila posestniki: Fr. Koželj iz Smokuča 25 gld., Mart. Eozman 20 gld , Luka Grilc 15 gld., Janez Kolman in Val Papler srebrni svetinji. Za jednoin dveletne kobile: Jožef Eesman in Fran Benedičič po 10 gld , Janez Marovt, Jan. Preč in Jan. Svetina srebrne svetinje. — Dne 27. t. m. vršilo se je premovanje konj v Kranji in so se priznala nastopna darila: Za kobile z žrebeti posestnikom: Jan. Kražič iz Golnika 35 gld., Jan. Maikun iz Bele 20 gld., Ant. Golob in Jos. Križnar iz Stražiša in Jak. Basaj iz Suhe pe 15 gld , Fr. Dolžan iz Golnika in Jan. Pogačnik iz Kovora vsak srebrno svetinjo. Za breje kobile posestnikom: Jan. Grob iz Goric 25 gld., Fr. Dolžan iz Golnika 20 gld., Eok Merkel iz Podbrezja 15 gld., Jan. Vehovec iz Voklega in Jan. Sink iz Čirčič vsak srebrno svetinjo. Za jedno in dveletne žrebice posestnikom : Ant. Golob iz Stražiša in And. Kočevar iz Zapog po 10 gld. Mat. Barle iz  Luže, Fr. Jenko iz Podreč in Jan.
v
Strupi iz Ciičič vsak srebrno svetinjo.
—    Nova kmetijska podružnica ustanovila se je dne 8. t. m. v Cerkljah na Gorenjskem Predsednikom izbran je g.  okrožni zdravnik Edvard Globočnik.
—    Novomeško pošto pripravljeno je ministerstva podržaviti, ako mestna občina preskrbi v to primerne  prostore.
—   Na Vrhniki sklenili so z ozirom na zdravstvene razmere zapreti jeden javni vodnjak ter napraviti vodovod, ki bo v dolžini treh kilometrov dovajal zdrave vode v trg.
—   Kolera. Na Euskem jela je kolera po nekaterih gu-bernijah pojenjavati. Veliko žrtev zahteva ta bolezen le še v treh gubernijah. — V Hamburgu razsaja kolera še vedna močno. Vsaki dan umrje jih povprečno okrog 200. Do 10 t m. zbolelo je ondi za kolero 13.238 osob, umrlo pa 5805. če se primerjajo navedene številke s številom mestnega prebivalstva, ki znaša 640.400 duš, se razvidi, da jih od vsakih 1000 oseb 20'7 oboli, in 9 1 umrje. Obolelih umrje torej skoraj polovica. — V Berlinu, kjer je kolera tudi že par žrtev zahtevala, zadnje dni ni nobeden umrl. — V Parizu umrje jih kakih 30 na dan. — V našem cesarstvu se dosedaj še ni pojavila kolera. To se imamo pa v prvi vrsti zahvaUti strogemu nadzorovanju zdravstvenih oblastij, ki vse čez mejo došle predmete in potnike natanko preiščejo in vse potrebno ukrenejo, ako najdejo kaj sumljivega, da tako odvrnejo nalezenje te bolezni.