Efcjs. Hofbibliothek ^ieri V Gorici, 18.julija 1884. „So5a" izhaja vsak petek lu velja po poStiprejemana a!i vr Gorici na dom poSfljaua: Vse leto ..... f. s.lo Pol Iota ...«.„ -.'.20 Cetvrt ieta ....,, I.to Pri ozcanilih in rak.i tudi m-i „jn>- slanieah" se plafiuje za navadito tristop- 00 vrito: 8 kr. fe se tiska I krat 7 n „ », „ 2 „ 6 ,» „ „ „ 3 ,, Z» vein crk^ j*o prwstoru 1XVI Posamezne Stevilke se dobivajo po 8 kr. v tobakarnicah v gosposki uiici blizu „mo2uim bo narofinina Buiitt, ako so oglaie pri opravuiitvu, Gorica pa irredenta. Citatelji „Scce* uaj se ne ustra§ijo, ko bodo brail naslov, ks je na cVlu terau &pisu. Ne bom pisai 0 bombah, katere bi bill trMki in videmski prija-telji pripravili, da bi 2 njimi Sloveuce pozdravili na igorigkth tleh. Nameuil sera so. le opisaii ulogo, ka-tera je odlo&ua goriiki dezeli v programu irredente, in kako odgovarja onerau programu neko gibauje na Prsmorskem, ee tudi pospesevalci ttga gibaiija, kakor trdno npain, ne naoieravajo zadnjib posledic tega dela. Program irredente je znao, v Italiji in drugod u2e toliko krat proglaSen, da ui vredno pooavljati po-sameznih njegovih tofick. Irredenta hod; priklopiti itaiijanskemu kraljestvu vse tiste deiele, v katerib se govori italijauski jezik, ceto date, v katetih govori le roanjsina prebivalstva italijanski. Izmed avstrijskin deM bi morale priti po M}i irrcdvitte pod italijan-sko kraljestvo naslcdnje: ju^no Tirolsko,-Gori§ ko, Trst, Istra s kvarnferakimi otoki, .in po zahtevah ne-katerih napetezuv tudi I)almacija in Kranjsko. Naslov aii dozdevua pravica, pod katero zahtcva irredenta te di'iele za italijai^ko kraljestvo, je, kakor gem oponmil, italijanska g 0 v 0 r i c a. Ker govori pa ljudstvo po muogih ten dezelah vccinom ne-italijanski, namrec slovanski jezik, zato zeli irredenta, da bi se ljudstvo poitalijanCilo, da bi tako irredenta dobiia vecjo dozdevoo pravico do vpitja. Poitulijan-iev&uje se Siri oajla&t po 6u1ab, po uradib, po strogo italijunakih tilovesnostih z italijausko podlago, po ka-pitaiu, po zalji'iiji in poniievanji dritgih narodnosti. Po tvra lahko utnemo, zakaj se irredenta veseli, ako se siiijo slovanski otroci v italijanski? sole, ako uradi sloveuskcmu kinetu italijanski dopisujejo, ako sc na-pravljajo veschee se strogo italijauskim znatojem, ako je slovanski n.irod odvisen od iulijanskega kapitula, ako se neitaiijawsko, to je slovansko ljudstvo zarad njegove narodnosti sratnoti, 2ali in k odpadu sili, V v^eh teh prik.izoili vidi irredenta najkrepkcjSo pod-poro in najmoeQeji pospeh svojih prizadevanj. Na GoriSkera je furlanska ravuina po govorici italijanska, a po srei je, posebno gled6 ni^jega Ijud-stva popolaoma avstrijska. Gorica je v uradnem pomenu glavno mesto ?se deiele, a po Iegi, prebival-ciht opravkib, kap5»ji in. vsakorinem prometu je glav-no meat® le sloveoskega dela gorilke deiele. Irredenta bi veliko dala, ako bi mogta Furluuijo priklo- LISTEK. O koleri. Spinal dr. Ferdinand Rojic, zdravnlk v (.orici tikoma zlatega aagela, aogelo d' oro. (Pooatiioeno U SoLe 1. 18S1. It. 8 in 0.) l'ripravimo se na liudo, ki nas zna zadeti, da nas najde nle pripmvyene, ako pride. Kolera je bolezen nagla ia huda; vsakdo ve, ki je irael priliko videti take bolnike; ona je pa tudi kuSca, t je se od cnega prijemlje drugega in torej, ^e pride v delelo, razsaja hudo ia bitic bolj ko no-beoa druga v M§ih kiajih do zdaj poznana bolezen. Znamenja kolere so sledeca: Cloveka se loti po casi driska, lijavina in kro-lenje po trebuhn. Ta driska je dalje ali pa kratko casa majhna, potem se pa spremeni hitro v naj§ilni§o drisko, in poleg vsega tega zacne clovek §e iz sebe metati, Wjuvatu Ta nagla driska in metanje iz sebe vsega, kar bolnik zaviije, pripravi cloveka v malo u« rah — v najhujSem slacaji — na rob groba. En sum tak sluCaj sem jaz imel do zdaj zdraviti, eno gospo-difino 17 let staro iz Trsta, mislim da leta 1873 v jeseni. Nekega dne zjutra ob 7. uri jo je kolera na-radla, do takrat je bila §e popolnem zdrava in Cvrsta In ob eni uri popoludan tistega dne, ko sem priSel v prvo k nji, kna§el sem jo sicer Se 2ivo, pa vso pre-padeno, kot mrtvo, po teleau akor mrilo, ravno tako piti na Gorico z ozjo vezjo, nego je dosedanja; zato I pogosto govori 0 piauuri (planjavi) in 0 solidarnosti ojenih mo^ z GoriCatii; ali to le ji nikoli ne posrefii, \ dokler teLo Sofia mod Gorico in Gradi§Cem. I Furlanski promet z Gorico je tolik, da ne bi rcdil iiitl cnega kremarja in niti cnega §taeunarja v Gorici. Furlani ne kuptijejo razen zelenjave v Gorici nobeae stvari; tisto malo kolomjalnega blaga in oglja, ki ga speljejo na svoj dom, ne zasluiEi, da se oraeni; izmed obrtuijakih izdelkov kupijo v^asili kako lokov-§ko grobo stolico, vse diugo dobivajo od drugodV-V Gorico pa dova^ajo: vino, Lito, /ivino in obrtuijske izdelke, posebno stolice in pletenice. Nekaj tega blaga elu2i Goricanom v porabo, v§e drugo posebno vsa turcica in mnogo viua prodaje Gorica Slovencem. Fur-laui poSiljajo svoje blago v Gorico v velikih masah (mnogo na enkrat); veckrat se vidi cela vrsta vozov, nalo^euih z vinom, tur.sico ali pieuico, s prav toliko poganjaci, ki vozijo blago svojega gospoda. Prometa s turlauskim ljudstvom pa nima Gorica. skoro niS. Zato je (iorica le v uraduem pomenu glavno mesto Furlauije, nikakoi* pa tie po legi in kup&ji. Vse drugace je Gorica gled6 na eiovenski del de2cle. Gorica je obkoljeua na vse strani po sloven-skih obciuah in stoji 11 a s 10 v e 11 s k i z e m 1 j i. Go* rica una |se slovenskimi deli dezele: g Kaualskim, UolSkiiu, Cerkljattskim, z Vipavako dollno, s Krasom, z gorisko okolico in % Brdi zemljepisno in 2ivo kup-fiijsko zvuzo. Vsi ti okraji lauajejo v Gorico proda* jat svoje blago; ali z denaroui, ki ga skupijo za pro-dano blago, ue dclajo kakor Furlani, ki ga zavijejo v mu&ujo, pa gredo kupovat svojih refcij v Trst, Be-ii(;tke, Vidcm in Palmonovo, ampak za ves tisti deuar, ki ga Slovcuci primejo v Gorici, in Se za drug, ki si ga po svetu prislu^ijo, kupujejo raznovrstno blago v Gorici ter dajejo zaslu^ek Stacunarjem, krimarjem, me§etorjem in vsakemu, ki si zna pomagati. Kaj bi pomagalo Gorifiauom furlansko vino in 2ito, ako bi Slovcuci ne hodili viua,pit in 2ita kupovat? Splesniio bi jini njili furlansko in drugo blago in vino bi se jim zveiiio, sami pa bi sestradauimi ocrai Strleli v napise: Piazza grande, via Bante. Slovensko Goribko je po svoji legi in gospodar-skem prometu navezano na Gorico, kiije le kot glavno mesto slovcnskega Gori§kega to, kar je. Ako napra-vimo v Pevmi, v Solkanu in y Sempasn slovcnska skladi§ca (uarodne magacine, nage trdojave) potem je je bii njen jezik mrzel in tudi sapa, ki jo je dihala iz sebe. Zila na roki ji ni veC bila, in glasu za go-vor bolnica ni veL iuicla. Videl si jo govoriti, sliial pa ne. To so skrajne meje mo5i cloveSkega telesa, pri katerih more zivljenje Se obstajati, pa se ve da ue za dolgo 6asa. K vsemu temu se pritakuejo §e hudi krei v rokah in nogah, ki bolnika BtraSuo trpiu-cijo, Na kratkem receuo, so tedaj ta tri znamuja kolere: 1. driska. 2. metanje iz sebe, 3. krei, — Naj-vefio muko, trpljenjej prizadeva takemu bolniku metanje iz sebe, ne precej od zacetka, ker takrat Se lahko gre, temufi kasneje, ko ve5 moCi ni, da bi Slo-vek iz sebe metal. Vsled ten bolo&n boluik tako ginljivo milo jeCi, da gre zdravemu Sloveku tako re-koC skoz mozeg in kosti. Za tern so krfii, ki bolnika uujbolj mucijo. Ta hofiem !xirej napisati, kolikor se mi zdi, da je prostema Cloveku potrebno, da si zna v tej hudi bolczni pomagati, dokler ne pride zdravnikova pomofi. Poprej pa §e nekaj v obCe: Ako kolera v dezeli razsaja, naj pazi vsakdo, da, ako prej ni, vsaj od zdaj naprej redco 2ivi, t. j. da j6 in pije, kolikor je zdravemu potrebno in 0 svo-jem fiasu; da 0 svojem 6asu k po&tku gre in 0 svo-jcra casu zjutra vstane. Vino se sme piti, kolikor zdravemu pristoji. Na delu ni ti biti prenaglemu, t. j. ni tako delati, da se Clovek ves poti. Kopanje, 5e tudi v topli4vodi, skoduje. Obleka naj bo pri-merna casu. Vsakdo naj rabi le svoje strani§Le za avojo potrebo. Ako zaCae cJoyeku po trebuhu kroliti, voriti m Gorica se svojo velikostjo pri kraji. Ves promet so obroe v tiste kraje in Gorica bo morda spot odviBna od solkanske fare kakor je go bila. Gorica je kot glavno mesto slovenskega Goriakcga bogata in mocnn, kot glavno mesto Fnrtanije je nhoga vaaica. Gorica je so slovenskim GoriSkim eno tolo, ka-terega glava je Gorica. Kakorina Llava, tako telo, meni irredenta; zato dajmo Gorici italijanski obra/.; ae velja Gorica za izkljufiljivo italijansko mesto, sine se tudi 0 dezeli, ki je na mesto navezana, lagati, da je ital.; potem ima irredenta povod, da zahtevaiGorico italijansko kraljestvo. Ta je zadnji smoter; ki ga ima hrepenenje po posilnem in zvija&nem ita-lijauaenji Gorico. Tega pa Slovene! nikakor ne more-mo pustiti. Gorica je nas a, ker prebivamo v nji prav tako kakor Italijani, in ker je glavno mesto go-riSke Slovenije, ki je del one veliko Slovouije, ki 10 raztega po Korol&eui, Stajerskora, Kranjakem in Pri-moiHkcm, ki ima svoj obstoj lo v Avstciji. Goriiki Blovenci hoLemo obraniti svojo uarodnost, zato pa no-eemo, da bi m Goriika razglasila m izkljuCljivo italijansko mesto, ali da bl te prodala irredonti, all da bi se priklopila italijanskemn kraljestvu. Gorica naj ostane, kakor je, v gospodarskcm oziru glavno mesto slovenskega GoriSkega, v iiolitiCnem ozitu glavno mesto vsega Gori§kega pod avstrijskim iez-loni. Podavstrijsko vlado no bo Gorica nikoli samo italijaaska, ker Avatrija in njo preslavni viadarji so razglasili vsestransko r a v n o p r a v n o s t kot na Lelo, po katcrem naj se vladajo razlicni narodi Sirno monarhije. Gorica ostane vedno v kupftijski zvezi se slovensko de2elo, zato bo obcevalni jezik v kupgiji vedno slovenski. Gorica dobiva svoj naraScaj vefiioom z deiele, in ta je slovenski. GoriSki Stacunarij in tr-govci bodo morali biti Slovencem pravicui v. narodaem oziru, kajti ljudstvo po dezeli se zav6da svoje narodnosti in zahteva, da se spoStujo. PoStea slovenski trgovec bo v Gorici vedno dobro izhajal; novim Sta-cunarjem ne bo treba, da bi se preoblekli v furlansko obleko, kakor do zdaj, ampak emi veSja bo njih zvestoba do narodnega jezika, tem vefije bo zaupanje Ijudstva do njih iu toliko bolje bo napredovala njih kupeija. Slovenci imajo kot kudevalci z Gorico mofi v svojih rokah, da si zagotovijo v Gorici oni vpjjiv in ono spofitovaoje, ki jim gre kot rediteljetn mesta. — Gorica bi postala le tedaj izklju^ljivo ltalijanska, ako se kot na drisko napravljati, tedaj hitro v posteljo, in se odej toliko z odejo, da se dobro, topld pocutiS. Ako moras iz postelje k svoji potrebi, glej, da bo pri tem ne prebladiS, t. j. ko iz topic postelje izsto-pi§, obleci se hti z gorko obleko, in tudi na noge si obuj nogovice in cevlje. V postelji ostani toliko dni, da prejde vse 2uganje kake driske. Jedi v^ivaj tople, ce le mogo&e dobro mesno juho. Tu naj tudi opomnim, ceravno ni na pravem mestu, da za dobro mesno juho je potrebno dobro rnso goveje ineso brez kosti, naj boljSG od srednje debelega vola. Tudi telecjih nog ne pridevati, ker one za juho bolniku niso dobre. Ako se je kolera lotila Cloveka, tedaj je treba, dokler zdravnik ne pride, tako le & njim ravnati: 1. Soba, kjer bolnik le2i, naj bo zracna, t. j. Le le mogoce prostorna, veiika in z vac" okni, zato da List zrak laie prihaja. Ako je poled in vrocma, tedaj naj bo eno okno* ali €e jib je vel na] tisti strani ali steni zidu, tudi ve6 odprtih; pa to mora imeti tako lego z durmt sobnimi, ktere se morajo vedno zapirati, da prepih, ki vleCc od okna ali oken k durim, ne gre cez bol-uikovo posteljo. Prepih jc sploh 2e zdravemu cloveku Skodljiv, toliko veC pa bolniku. 2. Bolnik 7 postelji naj bo toplo odct, in treba ga je Se ogrevati, kakor navedem pozneje. 3. 2a pijaCot ker ga silno zeja, je najboljSa vo-da od kuhanega je5mena ali rajza, in naj ne pije po mnogo na enkrat, ker veC ko pije, prej in ve6 niece iz eeb9, Ywaa na je treba giliti mesae jubet 8^nj^ bi se zelje irredente izpolnile, ker tedaj bi Tolminci \ in Vipavci dobili zvezo s Eraajskim, Kra§evci bi se j naslonili nekaj na Vipavo in nekaj na Trst, italijan- i ska Gorica bi pa labko burke agaojala, ker nikdo bi J je ne motil. I Nasi some§5ani italijanske narodnosti naj se tega I ne bojijo. Kakor so bili do zdaj Italijani, tako smejo I tadi naprej ostati; Slovenci jib ne bomo motili v I njih pravicafc; bratovski bomo med seboj 2iveli, ka- I kor ule davna stoletja. Le tega ne pnstlmo in ne I smemo pnstiti, da bi se Gorica priitevala izkljuCIjivo I italijanskiui mestom, da bi sc goriski Slovenci sma- I trali kot tujci, da bi se Slovencem z dciele, ki pri- 1 hajejo v svoje glavno mestot branil slovesen vhod 1 vanj ali nedolzen sprevod o slavnostnih prilikah. Ono I nacelo, ki se poudarja od nekaj casa po Gorici, da I Slovenci niso meScani, da Gorica Jo samo laSka, I da italijanska narodnost ima Bog ve kake izkljufljive I pravicc v goriSkera mestu, ali pa da posteni Italijani I ne marajo mirno bivati se Slovenci, — ono nacelo I odlofuo zavratamo, ker jevnajozji zvezi z nameraroi I irredente, ker dosledno tira Gorico na slabo pot. I Goriski Italijani vetiuoro niso italijanskega rodn, 1 ampak so slovenskega pokoljenja. Denar in omika sta I pomagala, da so se poprijeli onega jezika, ki ga go- I vore. Dandanes tudi Slovenci napredujemo; imamo I nekoliko kapitala in razumniStva imamo vsaj toliko 1 ko Italijani. Ako torej vsled novih razmer nofiemo 1 prebajati k italijanstvo, ako ostajemo zvesti svojemu I uarodn, kdo nam more zarad tega Gorico zapirati? 1 Ali bi nam jo zapirali nekateri gospodje, ko bi I mi zapustili nas jezik? ali bi nas ne objemali in po- 1 ljubovali kot brate, ako fii zatajili svoj slovenski rod? I Nasa narodnost je torej nckaterim na poti; pa j ne vsem, ampak le mali, inali peicici. Ti niso pravi- 1 Lni, kajti pravica zahteva, da se pusti vsakemu svoje. | Narodne pravice goriskega mesta, kakor se v zadnjih j casih poudarjejo, so izmiiljave, ki pripravljajo mesto I irredenti. Gorica je Gorica in niC drozega. I Izjavljam p nazadoje, da nocem nikomnr nic I podtikati, ni slabih lastnostij ni slabib namenov ali I dejanj. Bad verajem, da mozera, ki delajo pri nas za j italijanstvo, je v prvi vrsti narodna Cast in slava pred 1 ofimi, da ne nameravajo greiiti proti Avstriji ali pro- I ti Slovencem. AH dobra vera ne zadostuje, potrebno I jo tudi preprrtanje in gotovost, da se ne sega v I tuje pravice ali da se ne ruSi podlaga srecnemu druz>1 beoerau zivljenju. V soglasji s wSoclnimia nauki o I narodnosti kliccm z ozirora na Gorico Slovencem in I Italijanora: oboji imate pravicc v mestu, 1 oboji stepoklicani, da varnjete skupnostdrZavej na skrajoib njenih inejah. Gorica je avstrijska, s 1 o- j vensko-laSka, nikakor pa ne samo laSka. Kdor I drugace trdi, seje veter in bo zel viliar, katerega naj I nas cava mill nebeSki oce f I „Corrieru" in njegovim pristasem. Ka sebi Cisto nedolzno, nepoliticno sveeanost blagoslovljenja zastave clovekoljubju in omiki name-njenega „bralnega in podpornega drnStva v Gorici" smatrala je neka goriSka straaka za silomer, na ka-terem vsakdo lehko svojo moL poskusi. Na videz se je poskus te stranke dobio obueseL Hujskajoci clanki v „CorrieruK, nezaslisan, Slovecce v dno srea zaleci ali z enim jajejim ramenjakom in od casa do casa J tadi po nekoliko dobrega vina samega, ne z vodo po- I mesaaega. Ako se vidi, da mu moCi hiiro vpadajo, J ginejo, tedaj ran je treba veCkrat dati: en jajcji ru- I menjak s tremi ali Stirimi zlicami mleka in nekoliko ] sladkorja, cukra, tolcenega, kar se vse vkup stepe; I ali pa en jajcji ramenjak s tremi zlicami dobre mesne I juhe in z eno zlico pikolita; ali en jajcji ramenjak 1 s tremi zlicami mocne erne kave in eno zlico pikolita I vkup stepen. To vse zato, da se bolnik obrani ko- I likor mogoce pri moSi. I Proti kreu pa, tudi proti najhujsemu v koleri, I je sledeee gotovo zdravilo: I 1. Bolnik je v postelji dobro odet z odejo in I obklada se z ogretim navadnim peskom, ki se nasu- [ je v zavezane zakljifc, podobne dolgim ^enskirn no- I govicara, se ve da pesek ne sme biti preved gorek, I vrofi, ker bi se druga^e bolnik oparil; tak mora biti, | da je prijetno topel. Takih 2akljiCev ali vrecic mora i biti toliko, da v tern ko je bolnik uze ves I njimi ob- i lo^en, jib §e imamo kakih §est ali osem drugih pri- [ pravljenih z novo ogretim peskom, in denirao jib hi- I tro tje, kjer se je kak zakljig pri bolniku nze ohladil. | To opazi bolnik sam precej, ker komaj se nekoliko | obJadi kak 2aklji6 pri njem, ga bitro zgrabi na do- I *iea«n mestu krfi, da bolnik zajeel in zvije obraz. I — ZakJjici ne smejo biti popolnem napolnjeni s pes- I kom, zato da se Me obhzejo okoii bolnikovih udov. I 2. Boioik se mora zmirom, neprestano, niazati j po celem telesa z raztopljeno mastjo, neslano in ne I iaJtavo, zjojem ali oljem. To mora biti nekoliko sogre- I to in sicer toliko, da ^lovek, ki mai'e in omenjeuo I maziio zato vlije na svoj dian, tf> labko dr2i dalje 5a- I sa na svojem Olwu ia se m opari. Ako bi ojega I ' protest, z nekaterimi podpisi, interpelacije v mestni i hisi, pritisek na g- zupaua dosegli so svoj namen: { naznanjena svecanost je bila odpovedana. A zdi se, j da pouzro&telji teb komedij niso zadovoljni z uspe-I bom silnega posknsa. Duhove so klicali, ti so I pri§li, a sedaj jib je kurjajpolt oblila, groza jihye pred I ujimi; sedaj naznanjajo svetu, da niso oni klicali du-I hov, temved par blovenskib rogovileiev. I Pravica in resnicoljubje nas silita, da o tern I resno par bescdi izpregovorimo-I Kaj je hotelo slov. .bralno in podporao dru§tvo I v Gorici* ? V dopolnitev prvega paragrafa svojih pra-I vil kupilo sr jc zaatavo, katere natan€en popis je I predlozilo visokemn c kr. namestnllvu v Trstu, in to I jo zaatavo po prejetem popisu dovolilo in odobrilo. I PovabUo je drastvo k namenj .ni sve€anosti — kakor I obieajno — vse sorodnike po krvi in po plemeoito-I sti naCel, torej vsa slo?en^ka drustva brez ozira na I njihov smoter in vsa italijanska druSt?a ozje na§e do-I movine, vezana z na§im po jednakib smotrih, n. pr. 1 triaSko italijansko delav^ko dru^tvo, gorilko dro§tvo I .mutuo soccorso0 in vsa podporna dru&tva v Furla I niji. Mora li najti trezen in mirno mbM ilovek v I teni kaj nenavadnega, goriike mettane italijanske na-I rodnosti razialajoicga? TiCi li v tern le trohica Sfia-I vanja in demanstraeije ? I In kako se je obnaSal v tern biazeni 8Corrierett? I Po uavadi price noja, ki se misli popolno varuega, ko I zarije glavo v grin, zaeel je v ctuuku „La grande I Slovenia" sumni6iti svoje budezelanc, slov. narodaotsti, [ da nameravajo veliko dexnonitracijo. Na podlagi iz-| misljcio visti, da bofejo Slovenci svoje bile isti dan I z narotl »imi barvamt ozapati, kar sicer ne bi bilni-I kak greb, Scuval je Gorifiane zoper Slovene©. I Iz nevudiio-tti ali siabe volje javlja meSfianom J goiiSkim, da bod«» zastavi kumicu gospa grofinja Lan-I tbieri, po rodu Kranjica (kar ni res), da bi meS6a-I nom dokazahnsCuva!nett uamene v svoji faotaziji ro-I jenih flpanslavistov" A potem pride Se le v nebo v-I pijoca krivica: „Slovenci bodo roraali v masab na I Kostanjevico, kjer se nova zastava blagoslovi; pri I Katarinu bo velik banket, ob 6, uri v istib prostorib I zabava, kjer bodo svirale godbe in se bodo prepevale I slovenske pesni itd., napovedujejo se za to priliko tudi posebni viaki". Iz tega se razvidi, nadaljuje I Corrieiov modrijan, da se od strani panslavistuv ntC I ne opusti, da bi sveSanost ne imela ostrega zuacuja I demooStracije in provoKacije zopur Italtjane. J Ne vemo, bi li stnneli nad naivnostjo ,Corrie- j rovoB, ali bi milovali mesfiane, katerim so one vrste j namenjene. Mi bi v Jednakem sluSaji smatrali tako j pisavo kot naskok na nas zdravi razum. Za Boga t I je li res ze romanje na Kastanjevico samo na sebi I demonstracija in provokacija Italtjanov v Gorici ? Se I li ne pravi cloveka za nos voditi, ako kdo trdi, da je I banket v Katarinijevib prostorib, katerega bi Slovene! I sami plafcali, provokacija Gori&mov? Ni li razzaljivo [ za izobrazenega Cloveka, ako mu kdo trdi, da je za-I bava na Katarinijevera vrtu, kjer svirajo godbe m se I pojejo slovenske pesmi, sama na sebi deraonStracija I in provokacija? In ve«S ne ve niti Corrierov inodrijau | povedati. Je li mogofie, da se bojijo Goricani pred po-I sebnim vlakom, kateri bi imel pripeljati tr^a§ke SIo-1 vence in Italijane v Gorico, in pred par 2iviokltci ? I In to oni Goricani, kateri so primorani ob^evati I vsak dan s Slovenci, katere vezejo stotiae niti so- I peklo, ne sme bolnika mazati, dokler se ni mr;;;ilo, I kakor navedeno, pri memo ohladilo. — Pri tem ma-j zanji je treba bolnika tudi z roko, katero se maze I in ko se raa^e, nekoliko pritiskati t. j. skuSati sktee-1 no meso z iabkim pritiskanjesn in mazanjem kakor j da bi ga hoteli omebcavati. I Dalje, ko se vse to dela t. j. z zakljicl, z gor- I kirn peskom bolnik neprestano obklada in maze z I gorko mastjo neprestano v postelji pod odejo, moraS I paziti, kadar gre§ z roko z iakijicein ali z mastjo pod I odejo k bolniku, da odejo le prav labko in poCasi I prizdigneS, in le kolikor je potreba, da dene! roko I noter, ker ce ne, se ondi naredi veter, ki na dotiSnem j mestu precej kre provzro6i bolniku. j Za vse to delo je treba oscm oseb ia sicer: ene, I da greje v kotlu pesek na suhem na ognji; drugc, da I polni in zavezuje 2akljifie; tretje, da nosi iakljige gor-[ ke k bolniku in ohlajece od njega spet k ogoju od-j na§a; Stirih, da bolnika neprestauo z gorkimi ^aklji-I fit obkladajo in ohlajene z gorkimi nadomestujejo in [ z mastjo mazejo, in ene, da mast v ponovi topi in j greje. I Po taki poti se da ukrotiti v 2 ali 3 urah tudi j najhujSi kre v koieri, ako so delavci pridni, in ako I vestno delajo. Se ve da se mora tudi kasaeje skrbeti, I da je bolnik vedno gorek in topel pod odejo, Se ne, I se kre vrne. Kakor je razvidno, je pri tem treba do-I sti truda, iu tudi postelja, odeja se bolj ali manj po-j kazi; pa ali ni eno gloveSko zivljenje veliko vec* vied* I no, kot vse to? j Toliko morejo v koleri prosti ljudje storiti pri j bolniku, dokler zdravnik ne pride, in Ce so vse to j storili, mora se reci, da so mnogo atorili, in da so roda, prijateljstva in drugih interesovs Sloveni? I Ko bi pri§H Zulu-kafri ali Hotentoti v Gorico ter bi iraeli v placanib Katarinijevih prostorih s svojimi novci placan banket, s svojimi novci placano godbo in pe-tje, b; jim li Gorifiani tega veselja ne dopustili, bi smatrali ta faktum sam na sebi ze za demonstracijo? In ako bi imeli tukajSnji Nemci ali Madjari ali kateriKoli narod svoje podporno druStvo in bi hoteli druitveno zastavo biagosloviti ter bi tudi svoje brate k tej sve-canosti vabili, bi se jim li to branilo ? Ne, gotovo ne; poznamo predobro gostoljubnost gorisko in menimo, da bi mestu in meScanom krivico delali, ako bi le trenotek o tem dvomili. In kar bi bilo viakemu dru-gemu uanodu dovoljeno, zakaj ne bi bilo tudi Sloven-cu ? B.ije zato, ker smatrajo nekateri prenapetezi Slo-venee kot'pleme ni^je vrste, kot B§fiavett, ki nimajo druge pravice ii«'g> placati in molcati. MeSfani 1 je li res Va3a narodnost tako plitvo vkoreninena v Vaiibsrcib, d&seza njo bojite, ako praznuje tukaj slo-vensko dru§tvo slovesno blagoslovljenje svoje zastave ? jn li res, da se tresete pred siovetiskira banketoni, pred slovenskim petjem in par zivioklici ? Je li bilo putrebno in mestu dostojno, da se je mestni zbor vsled tega alarmiral ter da je bil 2upao primoran pri visokeiu narnestniStvu v Trstu ponioci iskati? (Je je Gorica res tako italijanska, kakor Corrievovci trdijo, Cemu protest, (emu toliko hrupa, take mobiIizacije zoper nedolino slovensko evefianost? — Je li bil res jedini smoter, kakor se fiuje, temu hrupu ta, da bi se Slovenci v dno srea Mili in poni^evali ? — Ako je temu tako, smoter je doseien ; a Slovenci odbijamo odiocno od sebe \>ako odgovornost za nasledke, ki so izvirali iz tega in ki bodo najbrze Se izvirali. Corrie-rovci so sejali veter, kaj iemo, ako zaujejo sedaj burjo ? Pozivljaroo imenovani list, naj nam pov6 in do-ka^e, kedaj so Slovenci motili mir v mestu? naj ob-javi, v cem so bile na§e zahteve krivifine ali Muvalns. V zrcalu naj se ogleda pa bo videl ouega, ki sej« razpor — iu deta nemir. Ni li on ze v drugi svoji stevilki kratil Slovencem pravico, rekoc, da smo Slovenci a Gorizia in lie di Gorizia.? Ni on v uaslednjib hfevilkah popisoval na§e kmete na tak nacin, katere-mu zastonj i§6es para? Ni li on me§al m v strogo na5e domace razmere, v naSe volitve? Ni on sedaj iznaSel v naSej nedoUni svefiano^ti provokacije in de-raonStracije ? Ni on hujskal H0mo$cano proti n»§i slo* vesnosti? Ni vladal v meatu najlepii mir, dokler nt ta na cudni podlagi slonec list prifiel bujskanja zoper Slovence in druge some§Cane? In on nas hoce ufiiti poiititue dostojno^ti, ki je pred kratkim prineael huj-skajoCo notico proti slov. profesorjem na tukaj-§njsh srednjih Solah, katero je moral preklicati, dofiim mofcl o krahu nekega gospoda iz svoje srede. Zacetkom so trdtli gospodje, ki sodelujejo pri BCorrieru," da v Gorici je par slovenskih kricaCev in agitatorjev, za katere pa ljudstvo ne mara. Sedaj, ko so to ljudstvo ua nezasltSau naCin ^alili, ko vidijo razburjenost in so sprevidelt, kako skodo so naredi li soiaeSCanom, sedaj bi ae radi otresli svojega dejauja, sedaj zavrafiajo vse na par agitatorjev v Gorici, ki naj bi bili to zakrivili. A uverjeni smo, da so Goricani prerazumni, in da ne bodo te nova zvijace ve-rovali. Sicer povemo 0CorrieJU8 ia vsakemu, kdor hoce sliSati vnovic, kaj boCauio: ravnopravnost. Pravice, ki nam gredo po boiji in ^lovelki postavi, ne datno si veC kratiti. Pravifini nam bodite 1 in mir je zagotovljeu. Nikdar ni Slovenes modi VaSih kio-gov, nikdar Vam ui delal najmanjsih neprilik, kjorkoii in kaderkoli ste se zdruievali in delovali v prospeh omike, napredka in koristi Vasega ljudstva. Da, ceio v vsaki priliki pomagai Vam je po svoji skromni mo-cl v dosego dobrodeltiih namenov. Toda da bi Vi nas psovali, zasramovaii, nam na§e pravice kratili in da bi mi Vam §e roko poljubovali ali saj v to molSali, za to so casi minoli. Jasno Vam povemo, ko boste nam na kateri koli naCin na§e pravice kratili, naUli boste ne.par agitatorjev, temvefi narod proti sebi, na-rod kateri si je svest svojih pravic, kakor svojih dol-^nosti do cesarja, do dr2ave, raeata in tudi do Cor-rierovih sodelovalcev. Ta narod bo svoje doUnosti izpolnoval in pravice zahteval tudi tedaj, ko bi 8Gor-riere" mogel uresniciti svoje v predzadnjem listu ozna-5ene 2elje, da bi branil slovenskim deklam in delavcem v mesto in vse pridelke zajemal le iz Furlanije. Konecno opomuimo, daje skozi leta in stoletja vladala najvefija harmonija med sode^elani dveh tukaj §njih ple-menindabi vladala §e dandanes, ako bine bil aCorriere* zvil prepira, kjer ga ni bilo treba. Dopisi. I Iz goriike Okolice, 16. t. m. — VroCina je I velika. To ne more biti ugodno zdravju, posebno ker se temperatura pogosto menja. S Francoskega doha-jejo lalostne vesti. Svet je vznemirjen 1 ni tedaj cudo, Lftlco se po fseU vecjih isestib delajo priptave, d% bi se ubranil pribod kuzni bolezni. V mestih u2e skrbe* __kaj pa po vaseh ? NiL! Lani, ko je bila kolera v Aleksandriji, so se bile sestavile nekake zdravstvene komisije, katerih vspeh v tem obziru je bil v istini dober. Po vaseh jc bilo vse snaino. Isto tako bi se moralo tudi letos vpeljati in to tem vec\ ker smo omeujenej bolezni blizu. NaSi ob&nski stare&ine ca-kajo gotovo visjega zaukaza — vse dobro pride od zgoraj. $e bi bilo slabo, ako bi bi obSine same iz-brale takSnc komisarje, kateri naj bi pazili na saaz-nost v obcinah. Saj to je povsod, za vse in vedno potrebno. Da se pa lahko ta neprijeten gost tudi k nam prikiati, razvidno je iz tega, ker se mnogi nasi cb6i-narji in ob&narice bavijo po svetu. Aleksandrinke n. pr. potnjejo veekrat po Grskem, Franeoskem, Italijan-skem itd. Lahko bi se prigodilo, da jo tudi k nam zanesejo. Ker sem priSel na Aleksaudiiukc, ne mo-rem, da bi o njih nekaj ne spregovoril, dasi je bilo o tem uze mnogo govorjenja. Aieksandrinke so v istini sreLni stvorovi! V Hilovej cleieli se nauc*L warsikaj, kar n© pristuje naSi dezeli. Ni 4udo, da prinasajo tudi sero le taksne jutrove razvade. Sijajne izglede tak-inin razvM-tam doma&fa, dajejo posebuo dekleta. — In vendar ni mogoce priti; temu vandranju v okom. Nekako potuhe dobivajo eeld od takih oaeb, ki bi morale biti proti temu izseljevanju. Hekatere ebcine v tem okraji so v fcasti lanske-ga zasedanja nalega dezelnega zbora vlozile proSnjo za samostalnost. Zbor zboruje uze zopet — a re§enja le ni. n . — Gorjao. !z Bat, 15. juiija. -— Sprejmi draga „Soea" zalostno poro&lo ter ga dalje uaznaui! da je ucmila gnirt pobrala nadepolnega, preljubljenega nam utttelja g, Janeza Valcntincita v cvetu zivljenja, §e le 24 let starega. — Kako je bsl izrofieniw mu ottofiicmu pri-ljubljen, pricale so bridke, goste solzice, ki so rosile iz stoterih nedolzuih ocij preteklo nedeljo 13. t. m. po m. BiaSi, ko je doSIa iz Kanala, kainor se je bil podai za cas bolezni k roditeljem zarad postrezbe in zdravoiske pomoci, zulostua vest, da je njih ueitelj, srini ijubljeuec ob 8 zjutraj svojo blago du§o izdihnil, in ko so tuini glasovi zvonov po osupnjcni obfiini ta talostni dogodek razlwgali. — Siuzboval je raujki e-dino le v tej obaini od 20. oktobra 1879 ter je preteklo leto napravil preskuSnjo ined mnogimi kot edcn najboljih ter je bil s tekocim §olskim letom denui-tivno nastavljen. Za glasbo in petje eaako nadarjeu in navdulen je opravljal tudi sluzbo cerkvenega organist* in pevovodje od zaCetka 1.1883. Koliko je tudi v tem obziru vplival. priia zboljiano cerkveno petje in krasne nedolzne pesmice, kt se po pasnikih iz ue-dolSnih otroCjik ust razlt'gajo. — Kedd bi bil slutil 21. junija na dan sv. Alojztja, ko je vse otroke svojo lole in tudi mnogo takih, ki so ji ze odrasli, peljal k eno uro hoda oddaljeni cerkviei M. D. sueznicc, ki stoji v Podlaki na samotni gorski planoti, ki je bila takrat zavita v najlepSi pomladauski cvet, da ravno takrat, ko bodo kose sekale ta tratni cvet, pozanje smrtna kosa tega fivrstega, lepega v cvetu zivljeuja stoje^ega mladen^a? Ked6 bi bil siutil, da se bodo oCi, ki so se takrat radosti svetile okolossvojega ljub-Jjenega oaenika, ze Cez 3 tedne za njim bridko sol-zile ? in da §e bojo iz grl, ki so veselo na trati pred cerkvico in v nji med presv. opravilom pobozno pre-pevala, danei Cult Moatai zdinljeji po dragem u&telji: tni ga ved in tacega oikdar ne dobimo?" A bilo je zadnjikrat 21. janila, ko je bil uCitelj med svojimi oeenci in oni okolo njega, presrdno se radovaje. Bil je ze takrat okuien &mrtue bolezni golice ali moeuha (typhus ambulatorius ji pravijo zdravniki), ki nadle-guje to vasico it dalje casa, ter je prehodila ze vse hiSe, ne da bi bila do sedaj koga smrti izrocila razen uditelja, kateriy jo je nalezei prej ko ne obiskajoC svoje bolne ueence. rle drugi daa 22. junija, 3. nedeljo po binkoitih v god kronanja M. D. na sv. Gori, podal 8e je po sv. maSi, pri kateri je zadnjikrat orlal, od tu na svoj dom v Kanal z nado, da se v kratkem zdrav povrne, poalovivii se od podpisanega. Isti dan imajo Kanalci od nekdaj slavno procesijo na sv. Goro, kjer so pevci popraSevaje po svojem tovariSu, ki jira je prej vSelej pri tej priiiki evrstopeti pomagal, zve-deli iz ust podpisanega, da je za omenjeno boleznijo bolan odsel na dom. K^io se je on sreno veselil nove, krasne Sole, ki je ravno sedaj dodelana in je bila 11. t. m., dva dni pred njegovo smttjo, pohvaljena (ko-lavdirana), zaiibog ne ve6 zanj. — Sedaj pa zelimo in Boga prosimo, da bi nam naklonil dobrega nasled-nika, ki bi b»l vnet za vse sveto* dobro in lepo, ki bi nadaljeval (posebno gled6 petja), kar je pricel ne-pozabljivi nam Janko, blag Clovek, dober uCitelj in natodnjak, ki naj bo s tem v spomin in molitev pri-poroCen vsera svojim prijateljem, soiolcem, tovarilem in znaucem. Naj poCiva v mirul Ant Bozie, vikar. Politidm pregled. Vrocina in politika sti si navadno nasprot- navadno v zadregi z gradivom, zato polnijo pre- | dale listov z raznovrstnim inalovrednim gradi- l yom. Tudi mi smo danes v zadregi s politidaim pregledom, sicer pa ne manjka listu druzega gradiva, za to so skrbeli ^e goriski Italijani dovolj. Moravski dezelai zbor se je ze odprl, v obfie ima vendar drugo lice nego prej§nji. Za-nimivih razprav do sedaj §e ni imel, dasi pi-kanja od nasprotujo6ih si strank ne manjka. — Volitve v slezijski deMni zbor so kon^ane, isto tako v bukovinski, v prvem imajo Nemei, vdru-gem Rumuni vedino. Dalmatinski de^elni zbor je ze dovrSil svoj posel in je bil zakljucen, go-riSki konfia zborovanje v soboto. ZagrcMki sabor je bii to dni zakljuden na povelje vladarjevo, snide so menda ie avgusta meseca, da voii regnikolarno deputacijo. Burnih sej ni manjkalo tudi tam Narodno sobranje bolgarsko sklicano je bilo te dni v Trnovo. Knez je v prestolnem govoru omcnil, da je sklical poslance, da bi poizvedel voljo narodovo. V zbornici se je pokazalo, da ima Karavelov vccmo za se, radi tega mu je knez dal nalogo, da sestavi novo ministerstvc. Na Franeoskem v glavnem mestu Parizu so praznovaii 14. t. m. narodno svefcanost zafietka francoske revolucije. Ta dan obbaja I'raneija, od kar je tam ljudovlada, vsako leto slovesno, letos so nekateri odsvetovali slovesnost radi pre-tcCe ncvarnosti po koleri, katcra razsaja v Tu-lonu in Marsilji jako hudo. V Marsilji je n. pr. 1G. t. m. 09 ljudi za kolero umrlo. Pri tej svefianosti je zapazila pariSka mladina na nekem poslopji nem^ko zastavo, katoro je v hipu na kosce raztrgala. Ylada je izrozila svoje oMalo-vanjo ncmSkcmu poslancu tor se je izgovorila s tem, da vse se je tako hitro vrSilo, da policija ni mogla te demonStracije zapre6iti. Domade in razne vesti, seje. De^elni zbor pori§ki ima zdaj bolj pogoste Bo zdaj ni obravnaval razen racunov nobene | bolj vazue stvarl, ako izvzame§ bolni§ko pra§anje, o katercm borao §e poroCali. Porocevalec dr. Pajer je trdil, da bolui§nica usmiljenih bratov ni javna, dr. Rojie pa nasprotno. V malem semeniS6i imeli so gojenci sku§njo iz petja, godbe in telovadbe, ki se je vr§ila v obliki lepe veselice ali koncerta. Navzoci so bili pri tej pro-dukeiji razen milostljivega gospoda knezo-nad§kofa mnogi dostojanstveniki, ki so se jako pohvalno izrek-li o napredku gojencev v oznacenem oziru. Veselica se je vrSila po naslcdnjera programu: 1. „Tu es Petrua* von Haller. 2. nAdoro te devote*, Gregorianiscber Choral mit Harm. Begleit. 3. Fou: Transscription des Liedes: nPo jezeru* von F. S. Vilhar. 4. „Il Coro della processione nei Lombar-di" del Maestro Verdi. 5. Marchesan Fon: „Auf den Bergen" von M. Hanisch. 6. „Giganitt, zbor in samo-spev, vglasbil Vogel. 7. Sedej Fon: 9Abschied8 von M. Hanisch. 8. BI1 ritorno8. Coro a 4 voci V.o Mer-lato. 9. Jurie — Furlani: wMaria di Rohan" von Donizetti. 10. „Pesem lovieva", za moSki zbor vglasbil Ant. Nedved. it. Marcbesan: nSonatine" von Muzio Clementi. 12. „Moj dom", za moski zbor vglasbil Emil VaSak. 13. Zorn Furlani: Vierhandiges Stttck. 14. Ponton Furlani: „Die Frfihlichkeit8 ,Rondeau von F. Cnotek. 15. BSi faccia silenzio." Coro a 4 voci del M.o Ant. Mazzolani. Protest proti slovesnosti o priiiki blagoslovlje-nja zastave podpornega drustva podpisal je, kakor se nam zatrjuje, g. dr. Aloj/.ij Visini, biysi predsed-nik c. k. okrozne sodnije in iapan goriSki. Naznanje-nih nam je §3 mnogo drugih imcu, katera smo odlo; lili, ker zdaj skoro vsakdo, ce le more, taji, da m podpisal. Prosimo gospode dopisnike, uaj se natanko prepricajo o resniCnosti imen, katera nam naznanjajo, da nam ne bo treba jimenika toliko popravljati, ko danes. Protesta niso Jpodpisali: g. pecolle, prodajalec moke v gosposki uhci; — g. And. Pau-1 e ti g, trgovec s turgico v gosposki unci; -~ g. Ant. Kavs, prodajalec moke v semetiskih ulicah; — dr. J. Licen, odvetnik (zadnjtc je bil priSel po pomoti v prvo vrsto). Izrodena sta nam bila po tiskarskem ugenci Hilarijanske tiskarne dva Hsta pisana v italuanskeia ieziku kot izvirajoeaod g. A. Migbettija, klobu- mtm ghetti & Figlio, z namenom, da naj ju priobciuio v Sofii*. Prvi list se glasi v siovenski prestavi: „Slav-no uredni§tvo ?Sofie" J V Stevilki 28. sSo2e" je pi-sano, da bi bil jaz podpisal peticijo gled6 slavnosti siovenskega podpornega dru&tva, ki bi bila imela biti 6. jnlija t. 1. — To je krivo, na oni peticiji se ne nahaja moj podpis (firma). V Gorici, 14. juiija 1884. Ant.| Mighetti." — Na drugem listu je pisano v ita-lijanskein jeziku: „Kot ob^inski stareslna nisein mo-gel podpisati peticije, ki se je imela izroCiti stare-Sinstvu." — Gospod poroCevalec, na katerega sa je nSoCatt pri <»bjavljei^~M^«vepr~in^nialaSL&i, je odloLno trdil, da je izvedel dan, uro in kraj, kjer je „Mighetti, klobucar* podpisal omenjeni protest. Prosimo torej g. poro^evalca, naj nam naznani, ali je z navedenim izrazom: M. kl. hotel zaznamovati le sploh omenjeno firmo (ditta) ali morebiti posebe sina, ki imazoCctom eno in isto Stacuno, ker, kakor se vi-di iz pnobCene izjave, oCo ni podpisal Ako je pa sin podpisal s pravico zustopati firmo, potem ne vemo, k Lemu toliko upitja. Bratje Bozzini^ trgovel s tursico v ulici sv. Antona ;nu Kornji, poslali so k uredniStvu „So^oa svojega odvetnika, ki je v njih imenu izjavil In I njih castno besedo potrdil, da k njim so steer prlSll ljudje, ki so jih nagovarjali, da bi podpisali znani protest zoper slavnost podpornega druStva, da pa ga niso podpisali, ker bi se to no ujemalo & njih kup-CiJHkimi koristmi. Ker nam je pri vseh naSih poroSi-lih le za resnico, smo'radi sprejeli la popravek. Prav to vclja tudi gledd Caffe E u r o p a na Travniku, ka-tero oskrbuje eden imcnovanih bratov. S kako majhno natandnostjo so se nabi-rali podpisi za znani protest, razvidi se h raznlh slucajev, kt so nam bili objavljeni. K trgovcu s ko* lonijalnim blagom na Sttircm trgu, g. Genuizzi-ju, so prisli po podpis, a gospodinja in gospodar sta do-tifimke odpravila ter prepovcdala sinovom, naj ne pod-piscjo. Kljubu temu podpisal je pozneje eden sin, kl nima v Stucuui, kakor piavijo, niL opraviti, in ujegov podpis, ki je bil dan proti vo|jl in prepovedi rodite-Ijev, se je razglasal kot podpis firme Genuteijeve.— V neki Stacuni z obuvalom podpiaal je namusto go-spodarja glavni delavec in podpis je veljal kot izraz miSljenja in zelj goriSkega meSfianatva. — Pripovedujo so, da celo 121etna deklica je dala podpis nauiesto nekega moza in da podpiB se ni zavrnil. — Neki me-Scan je celo pripovedoval, da ni podpisal, a da so mu prasili, da med podpisanci je tudi njegovo toe. — Res, velika Skoda, da se protest s podpisi ni ohjavil, ker bi bil jako zanimiv. ni> Ko za&ejo pasji dnevl, p goUtitoi Casoiki I ferja m Tavaiku, kat«w|a torn w Aut, Mi* Zadnji „Oomere" je prinesel jako sramotiv-no vest o slovenskem duhovstvn na GoriSkem, 2es da milostljivi nadSkof je proti nekemu me§6anu, ki se je pritozil pri visjem pastirji, da je bilo njegovo ime imenovano v zadnji „So5i", odlo6no izrazil svojo ne-voljo sploh zarad panslavistidne agitacije, ki se dela na priznicah slovenskih obfiin, in zarad kaljenja mini, katero pospeSuje slovensko dunovstvo z besedo in y casnikih. —- Iz popolno zanesljivega vira smo izvedel i, da milostljivi knezonadskof teh besed ni g o v o r i 1; zato zantevamo, naj slavni flGorriere* ali njegov po-voCevalec dokazeta resnifinost svoje vesti, ali pa naj jo prekliceta. Siovenski deSelni poslanci niso Btavili in-terpelacije, katero smo bili zadnjie naznaoili. Novolja zarad tega je splosua; radovedni smo, kako bodo poslanci zagovarjali svoje vedenje pred voiilci, ki so nestrpno prifiakovali, da bi se stanje goriSkih Sloven-cev nekoliko pojasnilo. Preteklo nedeljo je bila v Korminu velika svecanost v ^ast tr^aSkemu iupanu, ki se onde zdra-vi. Priiujocl so bili zastopniki iz Trsta in iz Gorice, furlanskih podpornih dru§tev in nekaterih italijanskih listov. Gorico so zastopali: mestni 2upan dr. Mauro-vich, podSupan dr. Verzegnassi, C. g. Fr. Zoratti in Miha Furlani. Ne vemo, ali so tudi Korminei delali tem gostom takih zaprek, kakorsne so delali Goricani slovenskim svojim rediteyem. Pri5akovali so gostov tudi iz Vidma, kakor nam je bilo poro6ano. Vladika Josip Juraj Strosmajer daljena-log ravnateljstvu svojih graScin, da mora vsa poslopja in vse v njih nahajajoce se premiCnosti zavarovati pn bauki -Slaviji". DotiCna pogodba, vsled katero je via-diCino ravnateljstvo pladalo banki Cez 3000 gld. pre-mne, sklenila se je te dni. — Tudi je vladika s posebno okroinico pozval vse zupmke m 2apne oskrb-nike, naj cerkve in druga cerkvena poslopja zayaru-ieio pri tem slovanskem zavodu. Tako ume slavm me-cen na5 pomen gesla asvoji k svojim" 1 Naj bi ga po-snemali vsi narodnjaki, kajti le tedaj bodemo uspeSno in vsestransko napredovali, kadar postanemo tudi v gmotnih ozirih neodvisni od tujega, sovra2nega nam sveta. Osnovalni odbor BTolminskega ueiteljskega druStva" je 3. dan t. m. sestavil pravUa temu druSt-%TjihWalal v potrjenje. Ob enem *. zaCei odbor pripravljati potrebnih reCg za prvo slovesao zbq-rovaoje ffQtt koncu a?gtt8t» y Wtymi SlovensM jezikije vsled zadnjfn dogodkov v Gorici mnogo pridobil. Stacunarji, kavarnarji, pomoc-niki, kupci, katerim prej slovenSctna ui tekla, se zdaj jako pridno urijo v nji. Neki Nomec, npokojen vojak, ukazal je svojim hceram, naj se .uCijo jezik in pesmi tistega naroda, ki se tako krepko in lojalao poganja. za svoje pravice. BolSke velikonemce prosimo, naj bndo ne-koliko bolj zbircni v naslovih, katere daje; ,Soei% drogace jib bomo kiicali na odgovor. O g. Jonku smo porocali, kakor se nam je porocalo; ce ni vse tako, so nam imeli gg. naznaniti. Tako bi bill obcinstvu uatregli in naio hvaleznost zastazlli. Dr. GrekSiC, zdravnik, odprl je svojo pisarno v semeniSkih ulicah, b. St. 3. I. nadstropje. Zlato verigo zgubil je nekdo na poti s Kor-nja do Velike cerkve. Kdor jo je nasel, naj jo priue-se v sakristijo Velike cerkve, kjer dobi primeme obrcstj. Solera dela veiik strah na jninen Fraacoskem, ker zahteva vsak dan vefi itlw in se tudi §iii ce prav ne Se naglo. Iz Tnlona in Marsilje beii, kdor le more, in prav tc je slabo, ker se s tern bolezen Se bolj raznasa; iz Tulona, ki ima okoli 70.000 pre-bivalcev, zbeiala je tretjina prebivalstva, jz Marsilje pa, ki ima 320.000 prebivalcev, okoli 50.000. Poro-cila o koleri so taka le: V Tulonu je uuirlo 11. t. m. 20 osob, 12. pa 30 in 13.11. V tern mestu je v 22 dneh unirlo 135 osob za kolero, v letu 1835, ko je tam prvic razsajala ta bolezen, in je takrat imelo mesto le 36000 prcbivalccv, pobrala je 1735 osob. V Marailji je umrlo 11. t. m. 76 12, t. m. 83. 13. pa Z8 osob. Tudi v mesto Nimes je 10. t. m. umrla za kolero ena, iz Marsilje doSla osoba. 12. t. in. pa v Lionu. Dr. Kocb, ki je 11. t. in. zapusti! Marziljo, izrekel je, da je tam pram azijatska kolera aajbujse vrste; dr. Koch splob veliko hudega proro-kuje, a tudi on vsega ne ve, i nam se zdi, da ima ta Hceni moz §e vec besedi, ncgo ucenostt, ter ima-mo vero, da vidi piecrno. „Ed.tt AkademiSno druStvo ,Slovenijau ima na-men, slovenskim na Dunaji bivajocim visokosolcem biti dusevno in zabavno .srediScc. — Da vr§i to na-logo, goji v druStvenih .st'jah domaco zasnost in pe« sem, vzdriuje knjizuico, naroca se in razposoja udom slovenske in slovanskc novine, a kratka skrbi zato, da nam ne mine iz area ljabav du domovinev bu-dem boji za ostanek sredi tujega sveta, da se jaLi zauimanje za narodno delo, da se Sir! in jasni naie dusevno obzorje. Da se pa ta visoki namen doscze scela, da nstreze nuj.nej potrebi in zelji tukujgnjih slo-venskih akademikov, naraerava „Slovenijaa — edino slovansko dijaSko druStvo na Dunaji brez stalnega druStvenega lokalal — omisliti citalnico zajedno z „Akad. spolkom", se ceskimi kolegi. A brezuspesen ostane ta na§ ukrep, ako nam domace rodoljubje i sedaj ne priskogi, ker drugtvo samo velikih, na Ieto blizu 250 fl. zna§ajo6ih stro§kov za najeranino, narofc-nino casnikev, postreZbo itd. nikakor nc zmore. Po-polnili smo v to svrho druStveua pravila, potrjena vsled dopisa vis. c. kr. namestnistva za Nizeavstrijsko od. 20. juiija 1883 §t. 31888, kojib §. 22. se glasi: flKdor vplaca na Ieto vsaj 5 fl., imennje se podpornik dro§tva, ter se vodi kot tak v dru§tvenib knjigah". Usojamo se tedaj apelovati na rodoljubno po^itoval-nort vsega slovenskega razumniStva, osobito pa staiib prijateljev in dobrotuikov na§ih, in nekdajnih BSlove-nijanov", proseC jib, da blagovolijo stopiti v vrsto na§ih podpornikov, ter tako pripomofii, da na§e pre-potrebno i za narodni naptedek vsaj posredno vazno druStvo doseze uie enkrat svoj preuzvigeni cilj, biti nam — domovina na tnjem 1 — Iraena podpornikov pripbdijo se ob svojem Casi v vseb slovenskih dnevni-kih. Na Dunaji koneem junija 1884. Za odbor akad. drnStya »SIovenijaa stud. iur. K. T r i 11 er t. »5. pred-Bednik. stud. iur. J. Samotorgan t. L. tajnik. Poslano. Podpisani zatrjuje s Casino besedo, da ni pod-plsal protesta zoper sveCanost blagoslovljenja zastave „bralnega in podpomega duStva ˇ Gorici* ter poziv-Ija javno one, ki iraajo protest v roki, naj mn na-sprotno dokazejo, ako morejo. Podpisani sicer ljubi svoj narod, a spoStuje vse druge; nikoli pa bi mu ne priSlo na nm, sovrazno postopati proti onim, od ka-terih veCinoma zivi. IVAN COSSAK, trgovee s kolonijalnim blagom, via Vogel, v Gorici. Potrebno se mi zdi, da objavim ta sestavek: Govori se; da sem se pokazal o priiiki podpisovanja znane okrp2ijice nasprotnika Slovencem. Naznanjam tukaj javno, da tega nikakor nis-em storil, kakor tudi naCeloma nisem nasprotnik Slovencem, ki so mi dali v knptiji zivljenje in ki me le zdai podpirajo. Prisi-Jjen sem to objaviti, ker imam mnogo nasprotnikov, ki bi mi hoteli po krlvici vzeti zaupanje Slovencev. Gorica, 16. juli»«» 1884. Ant. Orzan. rn255*2 jj*z^*e~s9.'^mn Dr.HU | zOravnik-ranocelnik-porodincar in okulist ff. sianuje v ncMeolsbl ullci W p..^ h. .st. 3. iiivo nadstropje, Wj M SCALETTARMEVA hi^a, Mjj m v Gorici. M Gotov pomo6ek. Vsailko h jo •jui.wv p<» iii-k:it(!n;in (lrgtii;iiji. lUt'Iiiji.'ititro. Izvune H*i*lili'iui;« ruzpo-fi-ja po I gl. [if) kr., Htekleniro z» po.iku-siijo po 1 gl. I. (irolieh v itrmt. Zu-loi,'«: v (iuric;i: Cristofolofti, lekar; v Trd t u : Pav«I Rocuu, lekar v rat-Htui palnci; v Ljubi jan i: FA. Mulvo; v ^m^^r .Imtru: N. Atidrovich. Kotiuruiltiuni riibi ho potato z mpohom tudi proti si aboHti Hpomina iu bol o « t i v {,'!» v i, kur so lahko dokaze au Hpricovuli in zahvnliimi. KB. V inionovanit zalo^ali tlobi an tudi untna karpafika voda Urolicliova, gotova |iumoc zoper vsakorSno bolonjo zob, noobliodno potrefma, da h« oliranJ njih lopotn, izvrntno srodsitvo, da ho obraiiijo in ci-Htijo zobjo, usta in liiana, HOHtavIjitna u zdraviliiih konmik raornvaki'ii Karpnfc; pravo atokluuieo po «() kr. Kar ne pristuje, radi zamenimo. SAMO pri Ignaciji Steincrji v Gorici, nasproti nad^kofijski palafi, more§ si priskibeti po ceni trdno in lepo oble- ko narejeuo ali po mcri. Za pomladanski cas dobiva se tarn : 1000 celih oblek z volnc po gl. 8 do 30 750 povrlmih sukenj z volne B gl. 8 „ 22 2000 voluenih Iila6 „ gl. 2.75 fl 8 1500 voliieuih jop B gl. 5 „ 15 800 oblek z voliitt za deCke in otroke „ gl. 2.50 „ 8 Ogromna zaloga tkanin za obleko po meri. Blago na ogled dobi na dezeio, kdor se oglasi, brezplat'uo in postnine prost'o. Imasvojokrojacnico. Kar ne pristuje, radi zamenimo. Podpisani naznanja slavnemu obcinstvu, da hlevi gostilne „Pri zlatem angelji" (Ali'Angelo d'o-ro), v vseui prenovljeni in priznani kot popolnoma zdravi, so se z danasnjim dnem zopet odprli v pora • bo slavnemu obCinstvu. V Gorici, 28. junija 1884. Alojzij Happacher, lastnik gostilne BPri zlatem angelji". Videl in potrjujem! V Gorici, 28. junija 1884. Zuttioni, 2tvinski zdravnik. ¦IH V vuliko svojo zalost uaScl sem v tu-kaj"nj«.'m slovenskem listu, v „Soci" od zad-ujrga petka, svoju imc med tistimi, ki so podpteali pcticijo proti slovesnemu blagoslov-Ijeujii zastave podporntfga diuStva. Morom izjaviti, da sem so podpisnl ker, mi je bilo receno, naj se pddpiSem, da su zabrauijo ne-rcdi v nuihtu in da so oiirani mir. In \a za-rad tega sem fee podpisal, ne pa iz inrznje proti hlovtMiskenm narodu, katere nitnam in je ne kazem, in moja Stacuna je odprta vsem sodtfzelanom brez razlofika narodnosti. J. Culot, proilajalcc vrtnih •icmen, ro/nih vt'iieev, ?»vi'tiH 'nxlobic in tlru^e ilrulinine v Kastelji. Cudovite kapljice sv. Antona Padovanskega. To priproato in nurnvno /drurik> ji> prava dubrodojiia pomot": in ni truba nmu-gih bcfudi, du h» ilnka/.o njiJiova Oiidnvita iiioiV On no bi rabiju iickoliku dui, ulajSajn in pKv.fiu'jo prnv Kinulu [lajtrdiivratiiinii ie-todiSne boh-sti. I'rav i/.vrntnu vntrc/iijo zu-p«r Ju-ninrojdi', proti bolo>.nim »a jetrlh in na vratlicl, proti irovfjuiiu boiuznim in proti ylistam, pri zonskib niuscctiili nadliv.noMiib, zopor b«Ii tok, bojast, zoper bitju area tor cistijo pokvarjono l$ri. Onn no pri'^.iijajo mmdio omcajonih bolozni, atnpak ims obvarujejo tudi prod v-ialco buluznijo. Prodajojo «•• v vsuh ^lavnili iokamicali na Hvota; za narofbe in po&il'atyu pa edino v Ivknrtiici Cliatotbletti V Gorici, v Trstu v lekarni C. 25anotti in G. B. Hovia in v lekarni Alia Madonna v Konniim. Etta stoklenica .ttauo .'50 novci.-v. Susclt Anton, kupec s kolonijalnim in jedilnimJ,blagom vuJrla,ba,U.«oi v Cjroi*ioi5| priporot-a slavncmu^obuiustva^; razno^blago, katero ima vedno v^zalogi in^po nizkih cenab. Xadi'jaje se obilnega obiskoranja, za-gotarlja hitro in uatancno postrezbo. ty Naznanjam slavnemu obcinstru spostljivo, da sem s pogodbo od due 24. junija B1884. prodajalnico papirja g. Edvarda Seitza, v semeuiscui ulici, ukupil in prevzel ter da jo bom — dostojno zalozeno — pod firmo „MATEJ COPPAG" dalje vodil. Vadil sem se y tej kupCijski stroki dolgo let kot potovalec in kot voditelj tega in drozih imenitnih opravilstev ter sem si marsikaj skusenj in zaanosti pridobil. Smera torej zanasati se, da mi bode mogoce, tudi v samostalaem opravilstvu zahtevam seda-njega Casa in zeljam dastitib mojih kupcev ustrezati. Nadejaje se, da bo si. obfcinstvo z zaupanjem? ki ga je mojemu predniku izka-zoyalo, pofiesdevalo tudi mene, in zagotovivsi, da ne opustim nifiesa, s cemer bi si. obcinstvu ntegnil ustreci, prosimr naj se vzarae podpisana iirma blagovoljno na znanje, ter ostanem z vsem spostovanjem si. obcinstvu polnovdani m^m^ w od|ovo«i weMk; M. KOfipj. — Tisk*; pHilariianska tiakarns« t aorici, SMLAlTJEUT OOJP3PAO.