29, štev._V Kranju, dne 21. julija 190(1._VII. leto.
GORENJEC
=====: Političen in gospodarstvi lisi ======
Izhaja  vsako soboto zve<"r — Stane u celo leto 4 K, zu pol leta 'i K, za četrt Uredništvo in upravn.istvo ho nahaja v hiši št. IM nasproti i;iipno
leta 1 K. Za Urfya dtiave stane Kw 6*60, Posamezne številke po 10 vin. — Na <*crkve. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije,
oaročbe brez" istodobne vpoiiljatvc narornine se ne ozira. — Za oznanila se oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu, pa dopisi in boVlcfl,   - Dopisi plačuje za [»etit-vrstt« 10 vin.,    se tiska enkrat, za večkrat primeren popust. naj se izvolijo fmnkiriili. — RokrJplii se ne vračajo.
Mesečna priloga:
„Slovenski Tehnik".
Ne glejmo pretemno!
v kamniškem cNašem Listu* v predzadnjih dveh številkah hekoo dpkuzuje, da je narodno-napredna stranka na kmetih sploh zgubilo svoja Ha in da se na deželi nihče več ne zmeni zanjo. Cenjeni list-sosed nam bo menda že oprostil, če smo mi povsem nasprotne«! mnenja. Notranjsko pustimo kar na stran, ker ho temu vsak, komuf" so razmere ondi količkaj znane, vendar ptitrdil, da je na Notranjskiu večinoma vse, kar količkaj poseduje, se piav pošteno liberalno. Tudi v dolenjskih okrajih imamo prav, prav veliko liberalnih postojank na deželi, pa tudi naša najbolj ki«likalna (Jorenjska ni tako črna, kakor so splošno sodi. Pričnimo prav na severu! Prva slovenska občina Rateče ima liberalni občinski zastop, tudi v Kranjski gori ni posebno ugidnih tal zn klerikalizem, ravno tako se dovški občinski zastop no more prištevati klerikalnim, ena najvažnejših občin Jesenice ima narodno-nnprednega župana, istolako Koroška Bela. Bled je v na-rodno-naprednih rokah, v Lescah in Begunjah so ravno pretekle dni zopet sijajno zmagali naprednjaki, ovsiški občini načtluje narodno-napredni župan in tako bi mogli našteti še
PODLISTEK.
Nekoliko o Rembrandtu.*)
Angleški spisal U i ,*a .1.
V bližini mesta Lajdena stoji mlin, pri njem pa stara hiša, pri kateri je na oglu širokega dimnika vrezana številka 1560. Tu se je rodil leta liiUb' Pavel llembrnndt.
Zn rane mladosti je kazal silno trmo, katere mu oče ni mogel izbili. On je hotel sina prisiliti, da mu pomaga v mlinu, misleč, da mu bo la posel koristil, pa deček se je poprijel posla s tako nevoljo, da so je oče odločil, da ga da študirat za duhovnika in ga je poslal v Lajden. Vsakdo ve, kako se kak mladenič s 15. leti, obdarovan z zdravo
•) Pretekli teden seje svečano obhajala tristoletnica rojstva t'-.ril svetovno »lavnega, niloiemskeg* slikarja.
več občin, ki nikakor ne plešejo tako, kakor jim godejo gospodje iz larovžn. In ali ni ljudstvo toliko dozorelo, da se skoro v vsaki vasi že deli v dva tabora in da odločujejo pri raznih volitvah načelna politična vprnsanja in ne le krajevni, oziroma osebni interesi, ki so še pred desetletjem bili edino odločujoči? Ali so v kranjskem in kamniškem okraju občine res le v klerikalnih rokah? Naj omenimo le eno največjih občin na Kranjskem, Šenčur*, kjer je t'arovški vladi pred kratkim popolnoma odzvonilo. In ali so Dražgoše, Stara Loka, Selca, Zabnica, Poljanska dolina, Moravče, Radomlje i. t. d. res večinoma klerikalne? No, ne, kljub slabi organizaciji naše stranke so djpii tudi na deželi in dani se zlasti na zgorlijem koncu fio-renjske. (limbolj izobraženo postaja ljudstvo, čimbolj se mu z razvojem industrije in prometa s tujci širi obzorje, tembolj začenja misliti svobodno, tem hitreje se otresa verig, ki ga priliskajo k tlom, tem prosteje začenja dihati in se vladali sam, ne pa s pomočjo jerohstva duhovščine.
V nnšeui kmetu tiči prav dosti svobodomiselnosti, samo v teku stoletij so ga prisililo razmere, da je moral pred «gospodi» zakrivati ta čut. Toda hitri napredek v svetovnem gospodarstva tudi ne more iti mimo našega kmeta, ne da hi zapustil svojih sledov. In, kdor ljubi napredek, ljubi tudi svobodo in sovraži vse,
telesno močjo in obilnimi duševnimi sposobnostmi, rad brez sile poprime latinske slovnice. Toda Rcmbrandt ni maral zanjo. Njegova trma je premagala učiteljevo potrpežljivost in poslali so ga nazaj v mlin, kjer ga je oče pretepel tako, da je drugi dan pobegnil v Lajden, ne da bi bil pon/slil, kako bi živel. Po sreči je našel zatočišče v hiši vrlega umetnika van Zvvaanenberga, ki jc poznal njegovega očeta.
— Povej, Pavel — vpraša prijatelj
— kaj misliš, da bo iz tebe, ko ne maraš biti ne duhovnik, ne mlinar. Oba sta poštona poklica; eden daje hrano duši, drugi pa skrbi za telo.
— Popolnoma prav — odgovori deček.
— Toda jaz ne mislim tako, ker se je za duhovnika treba učiti latinski, če pa hočeš poslati mlinar, treba je prenašati batine. Kako si Vi služite svoj kruh?
— Dobro veš, da sem slikar.
kar nm jemlje prostost, sovraži tudi napredku i n omiki sovražne element e.
Gospodarske razmere v krajih ob zgornji Savi in
SOČi. Dalje.
Poljedelstvo je v Trenti na mnogo nižji stopinji kakor v savski dolini. Zemlja ne donosu skoro nič. Travniki in polja se sicer gnoje, ali *e tako se nn njih živi v Trenti vsega 10 do 12 krav, v Logu no mnogo več. Sir Tronlarji ves prodajo, snmo odpadke pri mleku porabijo za domače potrebo. V vsaki knei zakoljejo po zimi po navadi nekoliko koštrunov in jih posuše, tudi meso divjih krm se snši. (ilavna jed je polenta, kruh le v nedeljo, goveje meso enkrat ali dvakrat na loto. Obrti sploh ni nič. Večino potreb mora Tren-tar zadovoljili z delom v tujih služhnh. Značilno jo za Trento, da ji1 cena krompirja dvakrat večja — nego na spodnjim toku Soče, n. pr. v Kobaridu, čeprav je lamoftnjl krompir mnogo bolji nego v Trenti, Tren-tar je navezan z vso dušo na svojo zemljo, zelo nerad zapusti svojo rodno dolino. Košček zemlje, ki mu omogoča ostati v domovini, ima subjektivno zelo visoko vrednost; skoro bi mogli govoriti o protium allectionis. Zaman sem izkušal določili ceno kake hiše. Trentar si po navadi postavi svojo kočo sam z rodbino; les za stavbo in streho ima zastonj iz občinskih gozdov; kamenja za podstavo in za napravu jc v izobilju. Ni se do
— Dobro, tudi jnz hočem biti to, go-sped Z\vanncnberg. Ali hočete iti jutri k mojemu očetu in mu povedati moj sklep, zelo Vam bom hvaležen.
Blagi umetnik rado volje prevzame to misijo in izroči sinovo namero staremu mlinarju.
— Samo eno reč moram vedeti — pravi mojster Rcmbrandt — nli si more osigurali prihodnjost s slikarstvom?
— Seveda, mogoče je tudi doseči premoženje.
— Dobro, Če hočelo, poučujte ga, jaz sem zadovoljen.
Tnko je postal Pavel učenec van Zvannen-bergov in jo lepo napredoval v svojem poklicu. Mojster se je čudil njegovemu posebnemu načinu, kako grupira sliko in izvrstno uporablja svetlobo in senco. Prva lekcija, ki jo je imel v perspektivvi, ga utrudi in zato
zgodilo, da bi kak tujec hotel kupiti domo vnlišče v Trenti, sicer bi mu pa tudi nihče ne prodal svoje domačije.
V resnici neznatne so zabave teh ljudi če bi jih merili po mestnem merilu. Malo slabega tobaka in dvakrat na leto pijača v gostilni, ki se konča po navadi s pretepom, so jim glavni užitek. Alkoholizem, ki je dru god na Slovenskem tako razširjen, tu še ni našel tal. Toda pri vsem pomanjkanju so ljudje v Trenti v celoti srečni; prosti zrak v naravi jih nagradi za marsikaj in če se jim potoži po divjem razkošju, imajo nad seboj skalnate stene ter na njih črede divjih koz, in divji lov je za mladega planinca največji užitek.
Ne sme se pregledati, da so ti kraji ob zgornji Savi in Soči z nezadostnim obdela vanjem zemlje, toda s sicer čilim in spretnim prebivalstvom, nalašč ustvarjeni za po tujčevanje se strani tujega velikega kapitala. In dr. ta veliki kapital svoje zvanje v tem smislu razume, so nam dokaz Jesenice. Ali ponemčenje teh krajih bi imelo za razvoj razmer na slovanskem jugu naravnost kata strofalne nasledke. Ne samo, da bi za večno izginila nada za zopetno osvojitev južne Koroške, temveč odprla bi se tudi prosta pot tujemu navalu na slovenske kraje Kranjske in Goriške, kjer imajo že sedaj Nemci pozicijo za nas žalostno, čeprav še ne nevarno.
Treba je iskati pomočkov, kako bi se dala zabraniti ta nevarnost. Tu ne zadostuje snovanje društev, knjižnic i. t. d.; politiške razmere gredo roka v roki z gospodarskimi in treba je iti zlu do korena, k gospodarski slabosti. Da bi so spravil skupaj slovanski kapital za snovanje obrtnih podjetij, na to še sedaj ne moremo misliti. Toda je neka druga gospodarska panoga, ki jo recimo — nazivajmo »tujska industrija*, s katero bi mogli dobiti dobro obrambno sredstvo.   Konec prlh,
Slavnostna otvoritev
bohinjske železnice.
(Izvirno poročilo nascgii posebnega poročevalca.)
Dovršeno je delo; javni uporabi je izročena velikanska zgradba, za katero smo se morali pol stoletja boriti z ozkosrčnimi, pravi interes drŽave in posameznih njenih narodov nerazumevajočimi vladami. No — dovršeno je! Ves Čas, ko se je gradila nova železnica, zanimali so se najširši krogi v domači in celo v sosednjih državah za njeno napredovanje, željno pričakujoč, da se kmalu in dobro izvrši. 030-bilo med nami Slovenci ni nikdar ponehalo zanimanje zanjo, kajti prav za nas je bohinjska
železnica življenske važnosti — bodisi v gospodarskem, bodisi v na rodno-političnem oziru. V prvem oziru se imamo brezdvomno nadejati od nove železnice najboljšega — si gumo bode ona izboljšala gospodarski po ložaj vsaj precejšnjega dela našega naroda. V drugem oziru pa nam ne obeta ista nič dobrega. Gotovo smatrajo naši ljubi nemški sosedje doma in iz rajha novo zelenico kot nov in mogočen steber svojega «mostu do Adrije*. Skušali si bodo pridobiti in utrditi ne le gospodarsko, temveč tudi politično po stojanko ob novi svetovni cesti in — upo šlevaje davno znane in v najnovejšem času nanovo v našo škodo dokazane nakane avstrijskih vlad — se opravičeno bojimo, da bodo iste najkrepkeje podpirale stremljenje naših «nase zemlje lačnih* narodnih sovražnikov. Oboroženi z največjo paznostjo in neustrašeno odločnostjo moramo stati na straži ob novi progi, v čemur nam bodijo simbol one male trdnjavice ob novi železnici, ki naj čuvajo dragoceno napravo proti tihotapskim in nenadnim napadom zunanjih sovražnikov. Zdrav, čil in zaveden narod biva ob nji, in ako ga bodemo neprestano bodrili k vztrajnosti, ako bodemo v vednem stiku ž njim in ga ne prepustili samemu sebi in pa skritim in očitim našim sovražnikom, potem upamo, se nam ni bati za njegov obstanek. In čim-□olj se bode okrepil in osamosvojil v gospodarskem oziru vsled velikanskega prometa, ki se bode v kratkem razvil po teh divnih naših krajinah, tem samosvestneje in sigur-neje bode stal na svoji postojanki, na mili rodni zemlji ob Savi in Soči. Prizori, ki nam jih je nudil slovenski narod o priliki slavnostne otvoritve, kljub nasprotnemu prizadevanju nekaterih vladnih organov, navdali so nas z najboljšo nado v bodočnost.
Slavnostna otvoritev bohinjske železnice izvršila se je na res sijajen način ob najlepšem vremenu in ob ogromni udeležbi naroda na vseh postajah (z nekaterimi, popolnoma upravičenimi izjemami) dne 1(J. t. m. Slavnost se je pričela na Jesenicah. Lepi trg nadel si je praznično obleko. Z vseh hiš so vihrale mnogoštevilne zastave — ponajveč ponosne naše trobojnice, vmes pa tudi cesarske črno-rumene in belo-rudeče. Drugačnih je bilo le malo — naš narodni čut žaleče nobene. Oso-lito je bil kolodvor najlepše okrašen. Dekoracije je oskrbel nalašč z Dunaja poklicani
si je sam izmislil krajši način in zase našel perspektivo.
Neko njegovo enostavno delo je prišlo v roke lajdenskemu meščanu, ki se je izpoznal v slikarstvu. Jezen na nekatere pogreške, ker je izpoznal talent, ki ga je iznonadil, pošlje po mladega umetnika ter mu da priporočilo na nekega izvrstnega slikarja v Amsterdamu, kjer bi imel več prilike, izpopolniti svoje znanje, kakor pri sedanjem učitelju. Medtem se mu je silno poslubšal finančni položaj. Uvidevši oče, da ne more dočakati koristi počasnega napredka, odvzame • lenuhu* vsako pomoč. Pavel se ne ustraši. Čeprav je videl šele v daljavi ugoden položaj, zanesel se je trdno mi svojo moč in se je odločil, da služi najprej za denar in potem za slavo. Nekateri njihovi tovariši so, duvršivši prve nauke, šli v Rorenco, Bologno in Rim, on se pa odloči, kakor pravi, da ne izgubi svojega sloga v posnemanju istih izvrstnih mojstrov,
da gre k očetu. V začetku je bil povratek podoben vrnitvi izgubljenega sina. Oče je v začetku mislil, da je sin prišel zalo, da prevzame mlin, in bi! je gorko razočaran, ko je
zpoznal, da sin noče pustiti slikarstva. S težkim srcem je dovolil sinu, da nadomesti mlinske vreče v sobici pod streho z enim oknom. Tam je Pavel naslikal svojo prvo dovršeno sliko. Predstavljala je mlin. Na platnu se je videl starec mlinar, držeč svetilko v
oki, ko daje povelja ljudem, ki imajo opravila z vrečami. Žarek svetlobe je padel na milo, sveže lice njegove matere, ki se je ustavila na prvi leseni stopnici. Rembrandl nese to sliko v Haag in jo proda za 100 goldinarjev.
Veliko je bilo veselje očetovo. Slednjič se je to sovraženo slikanje, ki ga je tolikokrat razlogotilo, izpremenilo v zlato in starec je začel vse drugače misliti.      Konec priti.
dekorater. Dva tira sta bila radi večjega prostora nalašč za ta dan zasuta. Na peronu je bil postavljen oder za gledalke, na koncu perona pa dva okusna šotoru — eden za prestolonaslednika, drugi za cerkveno opravilo. Na mnogih krajih so bili slovenski napisi, mlaji, venci, preproge — zares prekrasna živobarvna slika! Vmes pa te množice ljudstva, ki so privrele od blizv in dalefi — kljub temu, da je bil delavnik, da vidijo visokega nenavadnega gosta — nadvojvodo prestolonaslednika in da so navzoči pri tako pomembni slavnosti. Deželni predsednik Schvvarz je prišel že prejšnji dan na Jesenice. Prvi gostje so dospeli kmalu po 0. uri iz Ljubljane z navadnim vlakom. Pripeljali so se med drugimi iz Ljubljane deželni glavar pl. Detela z deželnimi odborniki, predsednik dež. sodnije Levičnik, nadškof goriški dr. Sedej, škof ljubljanski dr. Jeglič, dvorni svetnik Lubec ter državni in deželni poslanci Tavčar, Ferjančič, Plantan, Hribar, Povše, Pire, AHco, Košak, Pogačnik, Žitnik ter še drugi odlični gosti; med njimi več čeških poslancev kakor Žažek in drugi. Na kolodvoru so se postavili: jeseniški Sokol, požarna bramba, rudarji, godba, šolska mladina z učiteljstvom in drugo občinstvo. Kmalu za prvim vlakom pripeljal' je drugi, posebni, z Dunaja preko Trbižu železniškega ministra z mnogimi dunajskimi gosti. Še pred enajsto uro pričelo se je i razvršče-vanjem društev, javnih korporacij, udeložencev pri gradnji železnice i. t. d. Točno ob napovedanem, času ob 12. uri 25 minut se pripelje dvorni vlak, v katerem se je vozil z mnogim odličnim spremstvom prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand. Pokanje mož-narjev se podvoji, godba zaigra cesarsko pesem in mogočno zaorijo gromoviti <2iviolin <Slava»-klici, šolska mladina kakor pisano morje, maha z narodnimi in cesarskimi zastavami, v zraku plapolajo robci in se dvigajo klobuki. Bil je res lep moment Začuli nismo ni enega nemškega klica, dasiravno je prvotno ukazala tovarna svojim sto kot rudarji oblečenim delavcem, pozdravljati s Heil»-klici, kar pa je menda okrajno glavarstvo radovljiško taktno prepovedalo. Rudarji so menda mesto tega klicali stori nemški pozdrav «Gluck auf!» — a zbok viharja slovenskih pozdravov jih ni bilo slišati. Po spre-emu običajnih naznanil v dvornem vozu, izstopi prestolonaslddnik in izvršil se je pozdrav. Prvi ga je pozdravil deželni glavar r obeh deželnih jezikih, končuješ «Slava!>, kar je zopet izvabilo prisotnemu občinstvu cel vihar navdušenih «Slava»- in «2ivijo»-klicev. Prestolonaslednik se je zahvalil z lepimi besedami, želeč, da bi od nove železnice imela kranjska dežela mnogo koristi. Zadnje stavke je govoril slovensko. Zatem nagovori prestolonaslednika železniški minister, 'kateremu je isti itak odgovoril in si dal predstaviti bližnje tri župane, med njimi jeseniškega, radovljiškega in koroškobelanskega ter se z vsemi prijazno razgovarjal. Sledila so predstavljanja nekaterih drugih slavnostnih gostov, potem pa se je podal prestolonaslednik pod dvorni šator in pričelo se je cerkveno opravilo. Nadškof dr. Sedej je ob asistenci ljubljanskega škofa in drugih duhovnikov blagoslovil novi železniški tir in vozove. Po končanem opravilu so se poklanjali prestolonasledniku še. azni drugi dostojanstveniki, s katerimi se je kratko razgovarjal, kar pa je vendar trajalo
I. prlloja „Gorcnjcu" It. 29 \i 1.1906.
precej časa. Potem je korakal mimo razpostavljenih društev in šolske mladine neprestano spremljevan od zvokov cesarske pesmi. Spored je bil končan. Prestolonaslednik se je zopet podal v svoj voz, hitro za njim so zasedli vlak spremstvo in nekateri gostje — in vlak se je jel pomikati dalje. Prestolonaslednik je stal pri oknu v zadnjem vozu, vojaško pozdravljaje in se zali valje vaje za nepretrgane »Živijo*- in »Slava»-klice, ki so se polegli šele. ko je vlak že popolnoma zapustil kolodvor.
Splošno je napravil prestolonaslednik na vse navzoče najboljši vtis in sigurno mu je sledila marsikatera tiha želja ter se zopet užgala marsikatera, že ugasla nada . . .
Vsekako pa je moral uvideti isti že tu, na Jesenicah, da je stopil na prava slovenska tla, da tu biva čisti slovenski rod, ki se zaveda in se ne bode dal tako lahko zalreti, ki pa je tudi tako rad hvaležen in tako lahko pridobljen že z nekoliko pravičnostjo in dobrohotnostjo. Prepričani smo, da se je visoki gost od Jesenic dalje vozil po slovenskih tleh z drugačnimi nazori, kakor jih je morebiti imel do Jesenic.
Takoj po odhodu dvornega vlaka se je jel pomikati drugi, otvoritveni vlak, ki je bil namenjen tudi le povabljenim gostom. Točno pol ure pozneje se je odpeljal tudi ta — in za Jesenice je bila slavnost končana. Vožnja je šla potem dalje mimo lepo okrašene Dobrave na Bled, Lepše slike si skoraj ni mogoče misliti — kakor se je nudila popotnikom na tej postaji. V ozadju prekrasno blejsko jezero, obdano od visokih gora — v ospredju pa kolodvor ves v zelenju in zastavah, narodnih in cesarskih, potem pa ljudstva na stotine, vse v praznični obleki — domačini in domačinke v narodnih nošah, ki so prestolonasledniku in vsem spremljevalcem očividno vrlo ugajale. Po olicijelnim pozdravu nagovorila je prestolonaslednika tudi gospodična Petcrlenova, gčna. Vovkova pa mu je poklonila lep šopek z narodnimi trakovi, On pa je podaril v spomin gčni. Pcternelovi krasno zlato ovratnico (collier), a drugi prav tako zapestnico. Pokazal je dobro voljo tudi s tem, da je poizkušnl tudi slovensko odgovarjati gospici Peternelovi, pa mu — Žal — ni šlo posebno od rok. Nagovoril je tudi vse tri navzoče župane: blejskega, kateremu je rekel, da mu zelo ugaja gorenjska narodna noša, gorjanskega in belanskega. Pri odhodu je pevski zbor zapel nalašč harmonizirano pesem: -V Gorenjsko oziram se skalnato stran*. Nadvojvoda je bil vidno presenečen in je pri slovesu še stisnil roko marsikateri zali Gorenjki.
Vožnja jo šla dulje. Prestolonaslednika je zelo zanimala vožnja sko?i prekrasni Bohinj mimo lepo okrašene Boh. Bele, kjer je zopet čakalo na stotine ljudstva, do Boh. Bistrice, kjer se je zopet vršil pozdrav in sprejem, ljudstva vse polno in zastava pri za-stuvi, komor si se ozrl, skoro izključno narodne. Ob prihodu dvornega vlaka poje šolska mladina cesarsko pesem. Močan mešan zbor bohinjskih pevcev in pevk pa: «Oj planino!* in »Domovina, mili kraj», «Savico» pa moški zbor. Prestolonaslednika je pozdravila tudi hčerka nadučitelja Humeko, tri druge deklice so obesile na sprednji stroj (vlak je imel namreč dva stroja) venec z nnpisom: »Pozdrav z Bohinjske Bistrice*. Tudi ta sprejem
je bil izredno prisrčen in prazničen. Z Bohinjske Bistrice vozeč, zavil je vlak takoj v znameniti bohinjski predor (6339 m dolg). Vožnja skozi predor ni prav nič neprijetna; ni kake za to I dosti, nikake vročine, hladno pa je bilo tako, da so se od diha orosile šipe. Tudi tema ni bila nikakor nadležna; vlak je bil tako dobro razsvetljen, da se je moglo prav lahko čitali in pisati. A ni dolgo trajata ta vožnja globoko pod zemljo — nekoliko minut in zopet smo na prostem, Do bohinjskega predora smo imeli občudovati toliko naravnih krasot, da se za železnično progo nismo bogve kaj zanimali, A sedaj se to hipoma izpremeni. Ze predor sam mora vzbuditi občudovanje vsakega človeka in čim dalje se peljemo po dolini ob Bači, Idrijci in Soči, tem večje je naše občudovanje tega velikanskega dela moderne tehnike. Na mnogih krajih pa imamo tudi tu priliko občudovati krasne pokrajinske slike in jasno se nam kaže ter glasno nam doni nasproti: Tudi tod biva slovenski narod — tudi to-je slovenska zemlja! Tja do Gorice so nam doneli nasproti izključno slovenski glasi in pozdravi in povsod tukaj je prevladovala slovenska trobojnica. Občno se je opazil pri Podmelcu velik napis »Zivio, slovenski narodi* pod podobo Vodnikovo. Na mnogih krajih so vihrale daleč stran od proge na gričih in visokih drevesih mogočna belo-modro-rdeče zastave. Šele v Gorici, na kolodvoru brez napisa, se je .umaknil globoko užaljeni slovenski narod in prepustil prostor in slavnost — ljubim, od vlade toliko negovanim Italijanom in La-honom. Vendar se je celo tu čul marsikateri »Živio*, ki je morebiti nehote ušel kakemu .Italijanu*. Čudno in neprijetno nam je bilo na vožnji skozi sežanski okraj — da na nijedni postaji nismo videli narodnih barv — izven postaj, kjer dobrohotno oblastvo ni imelo več upliva, smo seveda videli tudi dovolj naših trobojnic in prav do Trsta in še v Trstu samem. Italijanskih barv nismo videli nikjer, bratci neodrešenci si niso upali ali niso smeli ž njimi na dan. Zato pa so si pomagali drugače. Kakor jih prime krč, ako vidijo zastavo belo-modro-rdečo, tako jim postane blago v srcu, ako zagledajo italijansko trobojnico belo-rdeče-zeleno. In da si privoščijo tega užitka, razobesili so v Gorici in dalje na nekaterih postajah skupno avstro-ogrsko trgovinsko zastavo, ki ima omenjene tri barve 1 Iredenta — pa avstro-ogrskn skupnost! Otročaji.
Naj podamo še kratek opis vožnje od Podbrda do Trsta. Na vseh postajah mnogo ljudstva, šolska mladina z učiteljstvom, z narodnimi in cesarskimi zastavami v rokah, a od Štanjela dalje le s cesarskimi in deželnimi. Na nekaterih krajih deklice z venčki na glavi, sredi množine ljudstva pa so je tuin-tam dvigala visoko nad glavami orjaška nn-rodna trobojnica. Na postaji Sv. Lucija-Tolmin sta pozdravila prestolonaslednika tržaški namestnik princ Ilohenlohe in goriški okrajni glavar. Prestolonaslednik se je z vsakim nekoliko razgovoril in ogovoril tudi bivšega kranjskega predsednika barona \Vinklerja in poslanca Gabrščeka. Po daljšej vožnji se je ustavil vlak zopet onkraj solkanskega mostu, kjer so izstopili vsi potniki, da si ogledajo in občudujejo to krasno delo — potem pa dalje do Gorice, kjer je pozdravil prestolonaslednika deželni glavar samo v ita-
lijanščini in so mu bili predstavljeni razni dostojanstveniki, Komaj dospevši z goriškega kolodvora pa so nas takoj pozdravljale naše slovenske trobojnice.
Na nadaljnem potovanju se je ustavil vlak še na postajah lHiernberg in Štanjel-Kobdilj. iBolj ko smo se bližali Trstu, tembolj je bila zastražena železnična proga od orožništva in finančnih stražnikov, skoraj da so si podajali roke. — Prevozivši predor pri Opčinah, zazrli smo krasno sliko: doli pod nami veličastno morje z nebrojeni ladij in ladjic in bogati Trst. I .dino ta krasni pogled že je vreden dolgega pota, ki smo ga prehiteli v nekaterih urah. Vlak se spusti strmo navzdol mimo Verdele hi Hocola. Zalibog smo zapazili le malo znakov, da tu prebiva itak slovenski narod. Malo slovenskih pozdravov, a čim pogosteje italijanski »Kvviva« — premnogi najbrže iz nezavednih slovenskih ust! Tržaški Slovenci so se odtegnili, užaljeni, da se hoče pri novi železnici v Trstu prezreti slovenščina. Vendar smo tudi v tržaški okolici videli marsikako zastavo, ni jih bilo mnogo, a vse so bile slovenske. Ob tri četrt na osmo uro zvečer dospe vlak na državni kolodvor tržaški pri Sv, Andreju. Iz-stopivšega prestolonaslednika so pozdravili najprej nadvojvoda Ludovik-Salvator, potem župan in deželni glavar dr. Sandrinelli in razni civilni, duhovski in vojaški dostojanstveniki. A po celem mestu ni bilo najti kakega znaka, da je današnji dan velepomem-ben ravno za to mesto. Čudna ta razlika med tem velemestom in neznatnimi slovenskimi vasicami ob Bači, Idrijci in Soči!
Prestolonaslednik se je odpeljal potem v namestniško palačo, ki stoji lift morja. Tu je bil'dvorni obed i it sprejem razne gospode. Mej tem pa je prasketal proti nebu in čarobno razsvetljeval morje, ladje in nabrežne palače umetalni ogenj, koji je občudovalo na tisoče ljudstva. Nekateri parniki pa, med njimi »Leda*, «Bohcmia> in »Stadion* so bili krasno razsvetljeni z lampijoni in bengaličnimi bakljami, — Potihnil je končno šum, umolknili so topovi in velikomestni hrup — a ob 1. po polnoči so je odpeljal prestolonaslednik zopet po novi progi proti Dunaju, Konec slavnosti. Udeležniki te znamenito vožnje in pomembne v dveh ozirih so ponesli dorriov različno utise, prijetne in neprijetno, dal bog, .da so bili najmerodajnejši ugodni za slovenski narod.
Poziv!
Dne 12. avgusta t. 1. se odkrije ob 11. uri dopoldne v Postojni na glavnem trgu M. Vilharjev spomenik.
K tej narodni slavnosti, kntere spored se pravočasno v listih objavi, vabi podpisani odbor uljudno vsa narodna društva, čitalnice, telovadna društva, gasilna društva i. t. d., da se slavnosti korporativno, če le mogoče z zastavami, ali vsaj po deputaciji udeleže.
Zasebnih vabil odbor ne bode razpošiljal,
Za slučaj, da se odzove vabilu zadostno število udeležencev, priredita se posebna vlaka iz Ljubljane in Trsta.
Da se more za udeležnike vse potrebno preskrbeli, obrača se podpisani odbor do slavnih društev s prošnjo, da nam najkasneje do 5. avgusta t. I. sporoče, ali se udeleže slavnosti in vsaj približno s koliko člani.
V Postojni, dne 14. julija 1906. Odbor za M. Vilharjev spomenik i
Josip Lavrtnolo, ]>re<l«cJnik.
Novice iz medvodske in sorske okolice.
— Veselica gasilnega društva v Sori je dala mnogo dela znanemu dopisniku iz Sore, ki je lagal v »Slovencu* take stvari, da ga mora biti sedaj po veselici sram, če je človek.
— V Sori je 46 hišnih številk in razen treh hiš vse skupaj drži in so bili vsi vneti za veselico, pa so tudi delali za njo. Sedaj pa pride črni general in vpije po »Slovencu*: »Prcpovejte veselco, življenje mirnih državljanov je v nevarnosti, pošljite orožnike in vojake 1» Take oslarije je prinesel petkov »Slovenec*, ljudje v Sori so se pa smejali in pripravljali za veselico. Črni general pa je kuhal jezo, ker je videl, da nihče ne posluša njegovih laži, ker tiste tri hiše vendar niso v nobeni nevarnosti, ker jih še pes ne povoha, ne pa, da bi jim bila veselica nevarna.
— Orni general pa laže še dalje po veselici. V »Slovenca* je pisal, da je bilo na veselici le nekaj Brcetovih in Grmekovih pristašev, drugi ljudje so bili pa v Kafolovi gostilni. Za poč t! Tisti, ki ste bili na veselici se lahko prepričate, kako laže iz Sore tisti, ki pijie v »Slovenca*.
— Lažni k iz Sore piše v »Slovenca*: Ko je začel govoriti Brce, so vstali loški gasilci in so odšli. Resnica pa je, da so vrli loški gasilci šli zadnji izmed društev in sorski gasilci so jih spremili z godbo, Dopisnik, ne laži tako neumno!
— Brajčevi pristaši bi bili radi delali zgago na veselici. Seveda ne pristaši iz Sore, ker teh nima Brajc toliko kakor prstov na roki, temveč od drugod so jih najeli, Upali pa si ni niso reči niti besedice, šele zvečer je eden kazal pištolo, pa jo je moral naglo odkuriti. Za ta dogodek ni skoro nobeden vedel izmed udeležnikov veselice. Videli ( bodemo, ali bodo sovražniki storili svojo dolžnost in poizvedeli, kdo je tiahujskal tistega fanta.
Nezgoda pri vožnji se je zgodila, kjer se je vozil župnik Berce. In »Slovenec* *6 veseli te nezgode, kakor bi bilo kdovekaj v korist klerikalnim lumpom. Kolikokrat se je prekucnil kdo izmed klerikalcev, n. pr. dr. Šušteršič, ko se je vračail s shoda. Kaj je vzrok tisti, ki se pelje, če se konj splaši?
~ Brajec se od jeze peni, ker se je veselica taka sijajno izvršila, Mi mu ne moremo pomagati, če se razpoči od jeze.
— Proti veselici v Preski nismo mi prav nič agitirali, čeravno bi bili lahko. Drugič bode pa druga. Ker pa sedaj še ne pusti nesramni lažnik iz Sore sorske veselice, priobčili bodemo prihodnjič, kaj vse so počeli na veselici v Preski. Na vrsto pridejo devičarice in devi carji, kako so se upi-janili in vlačili po grmovju, kako je kaplan Brajc šel obhajat pijano Marijino devico o polnoči i. t. d. Sedaj se pa le pripravite, da jih bodetc slišali, ker ne daste na noben način miru.
Šolska izvestja.
Na cesarja Franca Jožefa državni gimnaziji T Kranju so zvršili šolsko loto 1005/6 dne 14. t. m. z zahvalno sv. mašo, katero je služil dr. Frančišek Perne; po maši so razdelili izpričevala. Tiskano izvestje se začenja s člankom: P. Tom. Burke (1830-1883). Značajna slika iz zgodovine cerkvene zgovornosti. Sestavil dr. F. Perne. V uvodu podaja kratek obris irske zgodovine, potem pa obširno opisuje življenje dominikanca Bur-keja, ki je slovel med svojimi rojaki kot iz-vanreden govornik. Opis Hurke-ovega delovanja v zadnji dobi in oceno njegove zgovornesti odlaga pisatelj za poznejši čas. — Iz letnega poročila posnamemo tele podatke: Razen ravnatelja je delovalo na zavodu 10 učnih moči (12 stalnih in 4 nado-
mestni učitelji), — Gimnazijo je pohajalo 336 rednih učencev in 3 privalistinje, ki se porazdelijo na 11 razredov, ker je imel l., 2. in 3. razred po dva oddelka. — Od teh učencev jih je bilo 30 iz Kranja, 269 iz Kranjske sicer, 13 iz Koroške, 15 iz Primorske, 10 iz Štajerske, 1 iz Nižje Avstrijskega in 1 iz Her-r cegovine. — Po materinem jeziku je bilo 6 Nemcev, 332 Slovencev in 1 Čeh. — Po veroizpovedanju so pripadali vsi učenci rimskokatoliškemu obredu. — Uspeh klasifikacije smemo imenovati ugoden; prvi red z odliko je dobilo 44 učencev, prvi red 210 učencev in 3 privatistke, drugi red 23, tretji pa 12; ponavljavni izpit je dovoljen 46 učencem, dodatni izpit zaradi bolezni pa 1 učencu. — Šolnine so plačali učenci 5250 K, pristojbin pa 1071 K. — IMnnove je uživalo 43 učencev v znesku 6737 K 35 vin. — Iz gimnazijskega podpornega zaklada so dobili učenci 095 K 15 vin. (za obleko, za učila, za hrano in podporo v bolezni). — 16 dijakov je stanovalo v dijaškem konviktu (nekateri izmed teh brezplačno). — V dijaški kuhinji je obedovalo 69 učencev, od teh 18 brezplačno; 12 jih je plačevvlo mesečno po 1 K, 29 po 2 K, 9 po 3 in 1 po 4 K. Za 15.876 južin in 15.506 večerij jo plačal odbor dijaške kuhinje vsoto 5981-08 K. — Sprejemni izpiti v I. razred se vrše dne 16. t. m., dne 17. pa se začno zrelostni izpiti.
Iz letnega poročila petrazredne dekliške ljudske šole v Kranja posnamemo, da je v šolskem letu 1905/6 na zavodu poučevalo 9 učnih moči s kateheti vred. Zavod je obiskovalo 186 učenk in sicer v prvem razredu 32, v drugem 32, v tretjem 49, v četrtem 45 in v petem 29. Vse so bile rim-sko-katoliške vere in razen dveh Nemk vse Slovenke.
Na štirirazredni deški ljudski šoli t Kranju so poučevale 4 učne moči. Šola je štela 180 učencev, ki so bili vsi rimskokatoliške vere, po narodnosti pa 176 Slovencev, 3 Nemci in 1 Srb. Obrlno-nadalje-valna šola je štela 77 učencev.
Tedenski politični pregled.
Pri dopolnilni državnozborskl volitvi v kmetski skupini celjski dno 17. t. m. je
bilo vsega skupaj oddano 2679 veljavnih glasov. Za poslanca je bil izvoljen dr. Fran Voušek, višjesodni svetnik v Mariboru, z 2518 glasovi.
Parlamentarni položaj je skrajno kritičen. Vladi se ne posreči doseči kompromisa med Čehi in Nemci glede Češke in Moravske. Odsek za volilno reformo sedaj nima sej, da more vlada nadaljevati kompromisna pogajanja. V četrtkovi seji je govoril poslanec Gessmann zelo ostro proti Nemcem, češ, da jim krščanski socialisti slede tokrat zadnjikrat, ako bodo vstrajali pri svoji trmi. Nestrpne nemške stranke naj prevzamejo same odgovornost, ako se volilna reforma razbije ter nastopi kriza nedoglednih posledic. Izjavi pa, da bo glasoval za Pergeltov predlog, naj se da Nemcem na Češkem osem novih mandatov brez vsake konpenzacije. Tudi posl. dr. Adler je govoril ostro zoper nemške šoviniste ter izjavil, da bo glasoval proti Pergeltovemu predlogu. — Poslanci dobivajo dannadan grozilna pisma.
Število poslancev v bodoči avstrijski zbornici. Po predlogih princa Hohenloheja bi štela bodoča naša zbornica na podlagi splošne volilne pravice 70 poslancev več, nego sedanja, ki šteje 195 poslancev. Po sedanjih razpravah v volilnem odseku pa se je to število prekoračilo tako, da lahko pridemo na 518 poslancev. Če bi se to zgodilo, bi imel
naš državni zbor primeroma več poslancev nego večina tujih zbornic. Na 50.000 prebivalcev bi približno prišel en poslanec, dočim pride na Nemškem s 397 poslanci 151.000 ljudi na enega poslanca. Na Ogrskem zastopa en poslanec povprečno 42.000 prebivalcev, na Francoskem 66.000, na Angleškem 52.000, v Italiji 65.000, v Španiji 43.000 in / združenih državah ameriških 180.000.
23 novih mandatov nameravajo še poleg Hohenloheovih ustvariti, tako da bi iznašalo število poslancev bodoče zbornice 518. Razdelili bi se ti novi mandati sledeče: 8 na Češko (5 nemških, 3 češki), 3 za Moravsko (i nemški 2 Češka), 4 za Gališko (1 rusinski, 3 poljski), 3 za Tirolsko (2 nemška, 1 laški), 2 za Štajersko (7 slovenskih in 1 graški), 2 za Kranjsko (Kočevski in 1 za Ljubljano), l za Dunaj.
Rnskl dogodki. Vojno ministrstvo zahteva od vseh poveljnikov zapisnik vojakom, ki se bavijo s politiko. — V Petrovem dvorcu so vsa vrata zastražena s četvorno častniško stražo. — Na dvoru se car več varnega ne čuti. Oklici pozivajo k snovanju revolucionarne narodne biambe. Mornarji so se uprli in niso hoteli k pogrebu umorjenega admirala Čuknina.
Ruska duma in dvor. Silno razburjenje vlada v vojnem ministrstvu in na dvoru. Čuje se, da nameravajo dumo radi revolucionarnega značaja razpustiti in razpisati nove volitve na podlagi splošne, enake in direktne volilne pravice.
Godovi prihodnjega tedna:
22. Marija Magdalena, Pribma. — 23, Apolinar, Godemir. — 24. Kristina, Ratimir, Preda. — 25. Jakob, Boljedrag. Ljepava. — 26. Ana, Bratoslav, Jana. — 27. Pantaleon, Dušan, Gleda. — 28. Inocencij, Boleslav, Je-lenica.
Sejmi na Gorenjskem prihodnji teden:
22. na Jesenicah, 26. v Radovljici, na Bitnjah, v Bohinju in v Domžalah.
Novičar.
Odlikovanja. Cesar je podelil povodom otvoritve železnice županu jeseniškemu, g. dr. Fr. Kogoju in župniku z Bohinjske Bistrice, g. Iv. Pibru zlati zaslužni križec s krono; županu z Bleda, g. Jakobu Pelernelu in županu z Gorij, g. Jakobu Zumru zlati zaslužni križec; županu z Ribnega. g. Burji in županu z Bohinjske Bistrice, g. Arhu pa srebrni zaslužni križec.
Ob otvorjenjn nove železnice, 19. t. m., je na Jesenicaii to železnico blagoslovil nadškof goriški dr. Sedej, naš kranjski knezoškof dr. Jeglič mu je pa le p o m a -g a I. Ljudje sedaj radovedno povprašujejo, kako to, da mora iz druge dežele priti škof, da blagoslavlja p r i n a s ? Saj tudi ni prišel tržaški cesarski namestnik na Jesenice pozdravljat nadvojvodo Franca Ferdinanda, čeprav je zraven še p r i n c , naš deželni predsednik jo pa le preprost uradnik. — »Slovenec* ali pa »Domoljub* naj to zadevo malo pojasni, da ne bo naše dobro ljudstvo nazadnje mislilo, da ljubljanskega škofa blagoslov morebiti premalo izda.
II. priloga »Gorenjcu" šf. 29 I;
leta 1906.
Včerajšnji shod narodno - napredne stranke, ki so je vršil v Ljubljani ob velikanski udeležbi — okrog 1000 ljudi — se je moral vslcd razgrajanja kakih (50-70 klerikalcev zaključiti.
O priliki slavnostne otvoritve bohinjske železnice je naš list poslal dva poročevalca na Jesenice, odkoder sto se odpi ljala čez Gorico v Trst. Ker nismo dobili nobenega povabila od deželne vlade, smo so obrnili v zadnjem Ircnulku do okrajnega glavarstva v Radovljici za vstopnice. Pohvalno moramo pri tem omenili hitro in prijazno posredovanje g. nadkomisarja Fr. Schittniga iz Radovljice, ki je izposloval vse potrebno.
Premestitve na državni železnici. Pristav Gustav Forstncr pl. Bi 11 a u pride kot postajenačelnik na Bled; Ivan Zupane je premeščen z Jesenic v Kanal kot postajenačelnik; asistent Lavrencij Testen gre iz Ljubljane kot postajenačelnik v Podbul>; Ivan Mrak pride iz Škofje Loke kot postajenačelnik v Prvačino.,
Točno poročilo o bohinjski slavnosil ima uradna (Laibachurica». Med drugim piše, da se je nadvojvoda Franc Ferdinand na Jesenicah pozdravljal z navdušenimi »Hoch* (?) in »Živio*, na Bledu z navdušenimi »Hoch*. klici, V resnici je pa «Hoch» zaklicalo le par dvornih svetnikov, česar zadaj stoječe občinstvo sploh slišalo ni, sicer se je pa klicalo navdušeno le noš »Živio*!
Županom v Skolji Loki jc izvoljen g. Niko Lenček, c. kr. notar; svetovalcem pa gg.: Um o Sušnik, Konrad Pecher, Gašpar Čarmnn in dr. Anton Arko.
Pri volitvi občinskega starejšinstva v Šenčurju dne 8. julija je bil izvoljen za župana Matej Barle z Luž, za svetovalce pa Jakob Koželj iz Olševka, Blaž Kepic s Police, Miha Ropret iz Šenčurja, Jakob Šter z Visokega, Muiiiii Rogelj iz Tupalič, Valentin Selsn iz Trate, Jožef Golob iz Šenčurja ter Janez Sajovic iz Veksovega.
Matura na tukajšnji gimnaziji se je vršila 17. in 18. t. m. pod predsedstvom deželnega šolskega nadzornika gospoda Frana Hubada. Delalo jo je 16 kandidatov, od katerih so jo napravili 3 z odliko, 12 z dobrim uspehom, 1 pa je padel za 2 meseca. Napravili so maturo ti-le kandidat je: Jože Bertoncelj iz Železnikov, Janez Cegnar iz Stare Loke (z odliko), Fran Gogala iz Kranja, Jože Gogala iz Kranja, Matej Justin iz Lesec, Anton Porenla iz Sp. Brnikov, Andrej Snoj iz Vižmarij (z odliko), Janez Stanonik iz Žabje vasi, Fran Steinbauer iz Kranja, Fran Štele iz Tunjic, Josip Stuller iz Sp. Dupljan (z odliko), Peter Šprajcar iz Strahinja, Fran Weber iz Zalega Loga, Krast Vidic iz Železne Kaplje in Konrad Višner iz Škofje Loke.
Shod zaupnikov sklicuje odbor katoliško političnega društva za koroške Slovence na dan 26. julija v Celovec. Odbor je mnenja, da koroški Slovenci ne marajo in ne smejo vtaknili tega nečuvenoga udarca v žep.
Sulferaju v Spodnji Šiški. V Spodnji Šiški so ustanovili podružnico nemškega šulferajna.
Slov. bralno društvo v Kranju priredi v začetku prihodnjega meseca vrtno veselico s koncertom in plesom,
Kegljanje za dobitke »Gorenjskega Sokola« se ne vrši danes zaradi abilunjenUke voselice.
Netopirji na Gorenjskem. 'SI. Narod« piše: Ob vsakoletnem šolskem sklepu se prične gonja za škofove zavode in od vseh strani zganjajo duhovniki učence v Št. Vid. Mi bi se končno na tako agitacijo ne ozirali, če bi se držala mej dostojnosti in olike. Navadno se pa pojavlja pri tem manevru umazanost in le prerado tudi slabo prikrita želja, škodovati drugim zavodom, pred vsem pa kranjski gimnaziji, katero pohajajo dijaki premožnih Gorenjcev. To nclepo nalogo izvršujejo s posebno vnemo klerikalni profesorji kranjske gimnazije. Zadnji »Domoljub* je v če* trtek, torej ravno ob času •sprejemnih izpitov, ponatisnil pred tremi tedni izišli članek iz »Slovenca*, v katerem jc hotela propalica izliti gnojnico svoje nečedno duše na profesorje naprednega mišljenja. To sračje zma-šilo se je hotelo podložiti meščanskim krogom, dočim je dobro znano, da si kranjski meščan, odkrit in pošten kakor je, s takim natolcevanjem ne oskruni rok, in da odločno obsoja napad na priljubljene profesorje, ki, sami domačini in ožji rojaki, skrbe za duševni in gmotni prospeh dijaštva, kakor se je to pokazalo zlasti pri zadnji veselici v prid dijaški kuhinji, h kateri so složno prispevali vsi sloji raznega mišljenja, izvzemši jato klerikalnih profesorjev, ki so ta dan morali na božjo pot. Omenjeni napad jo imel prozoren namen, odvrniti pokornost občinstva od slavnega pedagoga s palico prof. Remica, ki so mu dijaški krogi v »Omladini* krepko posvetili zaradi natrganih krvavih ušes, in ki na osnovane in povsem resnične trditve niti odgovoriti ni mogel. Kakor umeva ta mo-dorni Pestalozzi vzgojo v šoli, tako jo izvaja ludi v svoji družini: svojo lastno je ženo pretepal s pasjim bičem, katerega mu je posodil njegov lepo zaliti kolega, ki si v potu svojega obraza brezuspešno išče petično ja-rico in je pri tem doživel že marsikako tragikomično storijo, ki bi bila hvaležna snov kratkočasni nekoliko modernizirani novelici o klerikalnem lisjaku in liberalnih tisočakih. Podjetni, v svojih uspehih ne ravno srečni ži ni to vanjski kandidat, je vrhutega obširen plagialor in s posebno spretnostjo pod lastno firmo presaja proizvode tujega duha na domače klerikalne znanstvene livade. Ce bi boleli vračati šilo za ognjilo, bi se lahko razkrila še pikantna zgodbica iz pogosto obiskovane božje poti med Kropo in Radovljico. Vsi ti klerikalni bratci uganjajo zdaj svoje burke s protialkoholskm gibanjem, četudi ve ves Kranj, kakšni veseli liči so bili pri kozarcih, ko so v lidelni bratovščini z ošabnimi in neosobnim* duhovnimi posodami imeli svoj kratek čas, o katerem bi se dala očitali še marsikaka silhueta. Naj torej klerikalni kozlički ne bodejo preveč, drugače jih znamo še nekoliko potrkali.
Veselica v Sori. Prejeli smo še nasl dnje poročilo iz druge roke: Pretičeno nedeljo jc imelo gasilno društvo v Sori svojo — prvo ustanovno veselico. Mlademu društvu se je ta prva veselica sijajno posrečila. Vas je bila okrašena z mnogimi mlaji in s hiš so vihrale zastave. Postavljeni so bili tudi slavoloki pred vusjo. Udeležba na veselici jc bila vi likanja, bilo je nanmč do tisoč ljudi. Prihitela so v Soro sleduču gasilna društva: Spodnja Šiška, Št. Vid, Dravlje, Vižmarje, Tacen, Pirniče, Šenčur pri Kranju, Škofja Loka in Stara Loka. Iz teh krajev so prišli še tudi drugi gostje, posebno mnogo jih je prišlo iz Ljubljane, Škofje
Loke, Spodnje Šiške, Pirnič, Smlednika in Medvod in iz cele sorske okolice, celo iz sehke doline so prihiteli. Pri sprejemih ga« silnih društev in pri koncertu je svirala meščanska godba iz Kranja, ki je žela mnogo priznanja. Pevski zbor iz Sore je zapel jako lepo pet pesmi, skupni zbori pa so zapeli mogočno Morje, Slovenec sem in- Lepa naša domovina. Vrla domača dekleta so prodnjala srečke, med katerimi so bili jako lepi in številni dobitki. Udeležniki so se posipali s korijandoli in metali serpentine. Vladalo je neprisiljeno veselje, ki je doma med poštenimi ljudmi. V posebni sobi jc bil ples z narodno godbo, kjer se je vso mlado hitelo sukati. Ginljivo je bilo pogledati na udelež-nike veselice, kjer se je poleg kmečkih mož in žena zabavala kmečka gospoda in v najlepšem soglasju s tem kazala, da ni razlike med njimi, Na veselici je bil tudi navzoč župnik Brce, ki je na željo in prošnjo So-rancev imel nagovor, v katerem je v lopih besedah priporočal medsebojno ljubezen s posebnim ozirom na gasilna društva. Ves čas so spremljali njega govor Živio in dobro klici. Po končanem govoru pa je množica viharno mu klicala: Živel naš župnik — Brajc proč! Proti večeru so začela odhajali gasilna društva, katerim je naše društvo v slovo klicalo prisrčni »Na svidenje!* Večina gostov pa je oslala še dalje in se razveseljevala z godbo, petjem in plesom. O mraku so zagoreli pisani balončki in užigali so umetalni ogenj. Po odhodu godbe je zapel domači zbor še več lepih pesmi, ples pa je trajal skoraj do julra. Kako prija le I j sito vlada med ljudmi v okolici Sore, se uvidi iz tega, ker so vse vasi pripomogle k veselici. Mlaje so darovali kmelje iz Pungarta, Gosteč in Drage, postavili pa so jih draški, dolski in sorski fantje. Vence so plclla dekleta iz Ladije, Rakovnika in Sore. Po godbo so šli s konji posestniki s Svetja. Pri srečolovu so sodelovale mladenke s Svejja, Ladije, Rakovnika, Sore, Drage in Dola, Dobitke so darovali iz vseh imenovanih vasi, posebno lepe iz Medvod: G. Fran Jarc, (stensko uro) ga. Josipina Jarc, (stropno svetilko); gosp. Jesih, (dva venca klobas); gosp. Noviji u, (velikanski kruh v obliki srca) i. t. d. To lepo soglasje kaže, da prebivalce iz sorske okolice veže ljubezen do poštene stvari, t. j. do gasilnega društva. Zastonj jc tedaj vsak poskus, napraviti razpor, kakor izkuša umazani dopisnik iz Sore v »Slovencu*. Gasilci sorskega gasilnega društva, kakor vsi župljani sorske župnije pa so lahko ponosni na nedeljsko velico.
Resnicoljub.
Profesor Metelkovo ustanovo v znesku 6247 K je deželni Šolski svet i podelil gospodoma: Juliju Slapšaku, učitelju v Vodicah, in Ivanu Šcmerlu, učitelju v Lescah. 1
Krasno zlato tabatjero je nadvojvoda Fran Ferdinand izročil stavbenemu vodju in višjemu nadzorniku Opitzu na Jesenicah.
Prememba posesti. H. Suttnerjevo vilo na Primskovem pri Kranju je kupil minuli ponedeljek g. Anton Jeršin, mesar in posestnik v Ktanju, za 14.100 K.
Nov vožnji red stopi v veljavo s prihodnjim ponedeljkom tudi na gorenjski Železnici Ljubljana-Trbiž, in sicer se razlikujejo vlaki iz Ljubljane v Trbiž takole: popoldne vozi vlak točno ob 4, uri (razlika 2 minuti pozneje); iz Trbiža v Ljubljano: dopoldne 11 '16 (razlika za 2 minuti pozneje). Večerni vlak, ki je prišel v Ljubljano ob 8.46, prihaja sedaj ob 9 01 (razlika cele Četrt um). V Kranj privezi ob 816, torej celih 19 minut pozneje. Pozor torej!
Opozarjamo, da se danes zvečer vrši na vrtu g. Petra Mavrja abiturijeneska veselica z godbo, petjem, g.ivori in plesom. Vstopnina 1 K za osebo, za družino 2 K, K obilni udeležbi vabijo       ( abiturijenti.
Kegljanje za dobitke se zaključi v soboto, dne 4. avgusta ob 10. uri zvečer.
Velika ljudska veselica na korist dijaško kuhinje v Kranju. Svojemu tozadevnemu poročilu v 28. številki imamo dodali, kar je zadnjič po neljubi pomoli izostalo. Glavna zasluga za prireditev sploh in za /i vahno agitacijo, ki je pripomogla k nepri čakovano dobremu uspehu, gre g. dr. Ed Šavniku, ki je bil duša blagemu podjetju Omeniti nam je nadalje   gospico Anico Mavrjevo, ki je v upinv umetniškem okusu naslikala izborno podobo, nckaff dosti šaljiv grb odbora dijaške kuhinje, nad glavnim vhodom na veselični prostor, in dva druga druga grba. Gmotni uspeli veselice pa je bil sledeči: Dohodki v «Zvezdi»  2G78-70 K stroški 1032-50, torej čisti preostanek za dijaško kuhinjo 1G4G'20 K. Posamezne da rove v denarju in v blagu bode izkaza odbor dijaške kuhinje v svojem letnem poročilu.
Neirečl. Hlapec zastopnika mengeške pivovarne v Lescah g. Lavrenčiča je pade pri prevažanju pohištva z voza in si zlomi desno roko. Prepeljali so ga v deželno bolnico.
Premeščen je C kr. gozdni eleve gosp .lončić iz Radovljice v Šmohor na Koro< skem. Na njegovo mesto pride Nemec, ki ne zna besedice slovenski. Slovenci smo pač tako pohlevni osli, da prenesemo vsako batino. Zato nas sploh ne upoštevajo višja oblaslva pri oddaji službenih mest.
V trgovinski register se je vpisala tvrdka Jošef Košir, lesna trgovina v Kranjski gori St. 71).
Pobegnil je 17. t. m. prisiljenec Tomaž Pretnar, doma z Bleda, ki je delal pri gradbi gimnazijskega poslopja na Poljanski cesti v Ljubljani.
V pokoj je Šel v Kamnik prestavljeni glavni kontrolor g. Valentin Aschmann.
Cigani vlomilci. Iz Ribnegn poročajo: V noči od 1H. na 19. t. m. sta skušala dva tatova vlomiti v prodajalno Marije Oblak poprej zadružno. Dve uri sta se trudila, iz drla sla že nekaj močne železne ograje, razbila okna, a sta bila še o pravom času od-podčini. Za njima so slodovi krvi, ker sta se z oknom obrezala, raztrgana vrv in zlomljen jako močan kol, Bila sta najbrž cigana, ki sta se po dnevu klatila tu okoli z dvema ženskama. — Sploh je tu vedno polno ciganov. Da bi jih poklicane oblasti nekoliko razgmle!
Vojaški novinci o in kr. vojne, letošnjega nabornega leta, bodo klicani k vojni službi na 8. oktobra, enoletni prostovoljci in novinci mornarice pa na 1. oktobra t. I. Osemtedenska vojaška izučba nadomestnih rezervistov se prične 3. oktobra t. 1.
Popnstak na zemljiškem in hišnem divkn, znižanje pridobninske glavne vsote in določilo prdobninskega davka od podjetb, zavezanih javnemu dajanju računov za leto 190b'. Po ukazu c. kr. finančnega ministra z dne 2(i. maja 190G se je v smislu členov IV do XI postave z dne 25. oktobra 189G, za leto 190G. 1.) določil popuslek na zemljiškem davku na 15 odstotkov in na hišnorazrednem in hišnonajemniškem na 12>/i odstotka. 2.) je ostalo znižanje pridobninske glavne vsote kakor pretekla leta ter se jo 3.) določilo davčno merilo za javnemu dajanju računov zavezana podjetja postave o neposrednih osebnih davkih navedena v § 100, odstavek 1 in 5 omenjene na 10 odstotkov.
Poroka na smrtni postelji. V Plladelfljl se je nedavno poročila na smrtni postelji mlada deklica Besic Regent z možem, ki je zakrivil njeno smrt. Deklica jo namreč razkazovala dan prod poroko svojemu ženinu razna poročna darila, ki jih je dobila od sorodnikov in prijateljic. Med darili jo bil tudi krasen revolver. Ženin si je orožje ogledoval, ki je bilo nabilo in se na zagoneten način sprožilo, tako da je krogla zadela deklico naravnost v prsi. Ko se jc v bolnišnici zavedla, je zahlovala, naj jo poročo z njenim nesrečnim ženinom. Poročili so jo v postelji, a kmalu po poroki jo umrla.
Na novi železnici se odpre redni osebn in tovorni promet s prihodnji pondeljkom dne 28, t. m.
0 kamniški meščanski korporaciji se piše iz Kamnika: Dne (i. julija t. I. je raz delila meščanska korporacija v Kamniku svo jim opravičenim meščanom drva in hlode, in sicer jo dobil vsak upravičenec po 80 kv metrov drv in 2 kv. metre hlodov.  Da so opravičeni meščani s to letošnjo razdelitvijo povsem zadovoljni, je umevno, kajti pod spretnim, previdnim in strogim vodstvom nadgozdarja gospoda Ignacija Krejčija se je letošnja plavba veliko ceneje izvršila, kakor prejšna leta in je tudi celo gospodarstvo v Kamniški Bistrici pod njegovim vodstvom do kaj napredovalo, za kar so mu vsj opravi ceni meščani hvaležni. Želeti bi le bilo, da bi naš nadgozdar gospod Ignacij Krejči s svojo pridnostjo in spretnostjo kakor tudi s popolno znanostjo dosegel napravo zložne vozne ceste do izvira Bistrice, ker bi se potem dalo pač marsikaj iz bistriških gozdov izpeljati, kar bi donašalo kamniškemu mestu znatno večj dohodek. To želeti je tudi radi lepe lege kamniško Bistrice, kamor bi tujci trumoma poleteli, utrujeni od zadihlega mestnega živ ljenja, odpočit.
XXI. redna velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so vrši, ka kor že oznanjeno, v Logatcu, in sicer v četrtek, dne 2. avgusta 190G, leta.
»Jeseniško Stražo* smo danes izpustili, ker se itak v »Gorenjcu" večji del tiče skoro edino le radovljiškega okraja.
V Ratečah so — kakor se nam piše vojaki lovskega bataljona iz Trbiža in dve stotnije deželnega brambovskega polka št. 4 imeli dne 20. t. m. ostrostrclne vaje. Do mobranci so došli iz Ukev že dne 19, opo-ludne. Nek pešec je bil vsled napora in silne vročine tako oslabel, da se je mislilo, da bode umrl. Ko se je odpočil in naspal, bil je zopet dober. Lovci so došli pa 20. zju traj naravnost iz Trbiža, kamor so sc po poldan vrnili, brambovci pa nazaj čez Travnik pod Mangartom proti Rabelju. R
Družbi sv. Cirile In Metoda v Ljubljani jc oddala elomača pivovarna «G; Auerje\ih dedičev v Ljubljani* prvi prispevek od pro danega piva v korist naše družbe v znesku 501 K 12 v. Ako bodo Slovenci razumeli ilic »Svoji k svojim* tudi dejansko, upamo, da dosežemo v kratkom večje uspehe iz do mdkov družbinega piva. Zato Vas vabimo ponovno: Zahtevajte povsod pivo iz pivo-arne »G. Auerjevih dedičev v Ljubljani*, cer podpirate s tem slovenskega podjetnika n obenem našo šolsko družbo. Vodstvo.
Na letošnjih jesenskih vajah bude domači pešpolk št. 17 v sledečih krajih na Koroškem prenočeval oziroma po nekaj dni ostal: 1. avgusta v Školičah, pošta Vrba; 9. avgusta v Malleslig-u; 8. avgusta v Podkloštru; od 9, do 19, avgusta v Trbižu; 20. in 21. avg. v Beljaku; 22. in 23. avgusta v Feldkirchenu; od 24, do 2G. a\gusla v Št. Vidu na Glini; 27. in 28, avgusta v Kolarčah, — Rezervisti n nadomestni rezervisti tega polka bodo letos klicani k jesenskim orožnim vajam samo enkrat in sicer na 19. avgusta, izvzemši bodo oni nadomestni rezervisti, kateri bodo morali radi dopolnitve stanja pri polku k osemle-denski orožni vaji priti in pa bivši enoletni prostovoljci, kateri niso aspiranti za častniška mesta, ti bodo klicani na 8. avgusta t. I.
Izprememba učnega načrta za gimnazije. Naučno ministrstvo je izdalo naredbo, po kateri se določuje, da se bo odslej v sedmem razredu poučevala lizika štiri ure na leden. V drugem polletju ste dve uri določeni za kemijo. Obenem je ministrstvo odpravilo grške šolske naloge (iz nemščine v grščino) v sedmem in osmem razredu ter jih nadomestilo s prevodi iz grščine v nemščino.
Doktorat na poljedelskih visokih šolah. Ministrstvo za uk in bogočastjo je odredilo, da so sme tudi na poljedelskih visokih šolah
podelili doktorat, če se slušatelj s. kakim znanstvenim delom in z ugodno izpadlim rigrozom (izkušnjo) izkaže za to sposobnega, „Nova domovina", list, ki izhaja v Ne\vyorku, je postal dnevnik. Tako imajo ameriški Slovenci, katerih je kakih 100.000, sedaj dya dnevnika in sicer »Glas Naroda-ter »Novo domovino*.
Roke proč od naše mladine! Piše se nam iz Novega mesta: Klerikalci dobro vedo, da jim je zmaga mogoča le, če dobijo mladino v svoje kremplje. Zato napenjajo vse sile, da jo prav zvilo in hinavsko med se spravijo. In ko smo mi spali, prišel je zavit v plašč najostudnejšega hinavstva sovražnik in vrgel med novomeško dijaštvo ljuliko. V koliko se je ugnezdil okužljivi rimski vzduh med našim dijaštvom, naj kaže naslednje: V soboto, dne 7. t. m., so se zbrali dijaki — častno število 13 — v gostilni g. Gačnika k nekakemu shodu in posvetovanju. Razdajali so med višješolce neka vabila. Za tem shodkom sc baje skriva tudi neki gotovi profesor! — Kovali so razne naklepe, kako se drugo šolsko leto organizirati in loviti med se nevedneže. Za potrebno izobrazbo bodo že skrbeli gori — nota bene pri uredništvu »Slovenca* — katero pošilja cn izlis »Slovenca* zastonj in enega za polovično ceno. Ustanovi naj se ludi nekaka knjižnica in raznoterosti, katerih pa nisem mogel dovolj natančno zvedeti. Med posvetovanjem pa so pridno srkali vince — 30 litrov, katere je oskrbe) abiturijent K. — kajti to je splošno znano, da so dijaki s klerikalnimi nazori najboljši pivci in navztraj-nejši krokarji — in že je kazala ura Čez dve po polnoči, ko so se razšli. To kaže jasno dovolj, da niso imeli samo tega shoda, ampak že med lelom j h je moralo biti več, samo s tem razločkom, da se niso upali narediti tako splošnega in javnega. Ostalo dijaštvo pa jc bilo zelo razburjeno vsled te predrznosti in nesiamnosti, s katero nastopa klerikalno dijaštvo. Seveda, naj si je tudi prišlo profesorjem to do ušes, zgodi se jim nič, saj imajo več uplivnih protiktorjev. Ali da bi storilo n.-predno dijaštvo kaj tacega, gorje jim, pognali bi jih meni nič, tebi nič z gimnazije. Sicer pa bomo v prihodnjem letu vestno zasledovali vse gibanje našega dijaštva in pridno bilježili. G. Krilov.
Z mrtvim poročena. K praški policiji je prišla nedavno neka 30letna žena ter povedala, da je njen mož neznano kam izginil. Joročena je bila ž njim šele par mesecev. Predložila je njegov krstni list in domovnico, z teh dokumentov pa se je izkazalo, da se glase na ime nekega moža, ki je že pred dvajsetimi leti umrl. Opravičen je sum, da si je pobegli mož na kak način prilastil dokumente pokojnikove ter se na podlagi teki dal poročiti. Policija sedaj išče zagonetnega moža. _
Odprto pismo*)
gospodu P. URBANCU, krojačn v Kranju.
Ker me po javnih gostilnah obrekujelc, da ste pri meni dobili bolezen, Vam lahko dokažem, da to ni resnica. Vnša bolezen je že stara. Pri meni pa se lahko prepriča vsakdo, da jc izključena vsnkn nevarnost, ker delam z zdravstvenimi sredstvi. Poleg tega pa obiskujejo mojo brivnico nekateri včasi čeprav občutljivi gospodje, kateri pa, kakor mi je znano, so z menoj zadovoljni, kar si štejem v posebno čast.
Vaše obrekovanje je navadno maščevanje, cer nisem hotel ustreči Vaši želji, katero Vam ia povem, ako me ne pu-tite v miru, pri odniji, kjer si bodem iskal zadoščenja. Ondi pridejo na dan še nekatere stvari, o katerih sem popolnoma prepričan, da Vam ne bodo posebno ljube. Jaz Vas smatram za navadnega obrekovnlca, kar Vam lahko dokažem. Spoštovanjem
Anton Ebuer
. brivec in lusničar v Kranju.
)Z» vst-liino loga ju urudniHvu odgovornu le toliko, kolikor zakon.
Gospodarstvo.
Tedenski sojem t Kranja dne 16. t. m.
Prignalo se jo 171 glave goveje živine, 16 telet, 403dom. prašičev, 170 ovac in hrv,kozlov. 50 kg pšenice K 8*—, prosa K 6*—, rž, K 6-50, ovsa K 9—, ajde K 6*50, fižol,rib-ničan K — *—, koks K —*—, krompir 2'—.
Mestna hranilnica t Kranju. V mesecu juniju 1900 je 30« strank vložilo 74.910 K 71 vin., 309 strank dvignilo 98.237 K 22 vin.. 12 strankam se je izplačalo posojil 42.720 K — vin. Stanje hranilnih vlog 3,973.521 K 67 vin. Stanje posojil 2,300.892 K 38 vin. Denarni promet 997.975 K 79 vin.
Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu juniju 1900 je 256 strank vložilo 99.039 K 18 vin., 211 strank vzdignilo 105.794 K 59 vin., 35 strankam se je izplačalo posojil 37.760 K — vin., denarni promet 394.541 K 31 vin.
Mestna hranilnica ▼ Kamnika. V mesecu juniju 1906 je 180 strank vložilo 73.645 K 46 vin., 193 strank dvignilo 68.692 K 34 vin., 4 strankam izplačalo se je hipotečnih posojil 4.500 K — vin. Stanje hranilnih vlog 1,463.720 K 36 vin. Stanje hipotečnih posojil 1,052.820 K 28 vin. Denarni promet 379.541 K 49 vin.
Poročilo 0 poslovanju okrajne hranil niče in posojilnice v Škotji Loki za čas od 1. januarja do 30. junija 1906: 885 strank je vložilo na hranilne vloge K 221.229*23; 549 strank je dvignilo na hranilne vloge K 187.803*77; 33 strank je prejelo posoji K 82.642*16; vloženo v tekočem računu K 24.485'34; dvignjeno v tekočem računu K 14.634; vrnjena posojila K 39.461 56; denarni promet K 750.215'30. Stanje per 410. juni 1906: Blagajna K 14.161*82; posojila K 670.675-73; inventar K 1.771*41; naloženi denar K 48.072*27; prehodni zneski K 9.091; vrednostne listine K 4.000; hranilne vloge K 715.280*67; deleži K 5.694: tekoči račun K 9.851*34; rezervni zaklad K 6.900-95; dividende K 281.19.
Kdor si hoče prihraniti sitnosti, ki se neizogibne pri takoimenovanih »cenenih* šivalnih strojih, naj si kupi lo riznano dober izdelek, kojega večja . orabnost in trpežnost bogato poplača višji izdatek. Posebno je to pri Pfaffovih šivalnih strojih, ki so vedno tako močno zahtevani, da mora tvornica svoj obrat raz-si rje vat i vsako leto, samo da zadosti m no-žečim se naročilom. Boljšega dokaza za posebno dovršenost PfatTovih šivalnih strojev pač potreba ni. Natančni ceniki s podobami so na razpolago po zahtevi.
Naročila železniških vozov. Državne železnice naroče pri tovarnah za železniške vozove 2000 voz za prevažanje blaga, ki se morajo napraviti do konca tega leta. Stroški bodo znašali okoli deset milijonov kron.
Žetev na Ogrskem. Ugodno vreme v zadnjih tedmh je obudilo veliko upanja na bogajo žetev na Ogrskem. V zadnjih dneh so •dospeli prvi vozovi letošnje pšenice na Dunaj ki sicer še ni sortirana, ali kot kaže barva in teža je zelo dobre kakovosti. Tudi o ostali pšenici obetajo zelo veliko in splošno mnenje poljedelcev in kupčevalcev je, da bo letošnja pšenica prekašala pšenico drugih let in to velja večinoma tudi o drugih poljskih pri' delkih, edino rž se bo nekoliko slabeje ob tnesla in to glede barve in kakovosti. )Najno vejši listi poročajo, da se je jesenska pšenica vsled sedanjega deževja na dunajski borz podražila, na pomladno pšenico pa to vreme nima dosti vpliva, ker je večinoma že požeto to velja tudi glede rži. Na oves pa deževje ne bo veliko vplivalo, ker se z žetvijo še ni pričelo in je za njega sedanje vreme prej ugodno kot slabo.
Cene mesa na Dunaju. Cene mesa zadnjem času silno naraščajo. Iz vseh mest prihajajo take pritožbe. Na Dunaju so cene mesu tako poskočile, da je bil magistrat pri siljen, ustanoviti lastne mesarije, da vsaj nekoliko varuje probivalstvo pred odiranjem mesarjev. Cene zadnjemu telečjemu mesu s priklado so narastle od leta 1897 do majnika 1906 od 1 K 42 vin. na 1 K 72 vin.; prednje telečje meso od 1 K 23 vin. na 1 K 50 vin Svinjsko meso s priklado je poskočilo od 1 K 42 vin. na 1 K 77 vin.; mlado svinjsko meso s priklado od 1 K 39 vin. na 1 K 77 vin <!ene prekajeni svinjini so narastle od 1 K fiO vin. na 1 K 90 vin.
Loterijska srečka dne M. julija 1.1.
Gradec:       32     19     31     14 85
Da majhni otroci pogostoma kriče, daše hipoma zbude in da se kažejo pri njih še drugačni bolezenski znaki, to je, kakor trdi zdravstveni svetnik dr. A. Lutze, ne malokdaj posledica temu, ker doječe matere ali dojke pijo močno vznemirjajočo zrnato kavo. Jako malo je takih, ki to vedo, in zategadelj opozarjamo na ta vzrok. Z obilim dodatkom Kalhreinerjeve Kneippove sladne kave kavina pijača ni samo prijetnejša in milejša, ampak ludi škodljive lastnosti zrnate kave se odpravijo skoro docela. Za matere in dojke pa bi bilo dosti bolje, ako bi pile Katbreinerjevo Kneippevo sladno kavo popolnoma čisto, ker apeši zdrave in ker je redilna in krvotvorna ter jako dobro tekne zaradi svojega vonjive-ga, kavi podobnega okusa. Otrok sploh ne bi bilo več navajati nobene druge kavine pijače. Uporabljajte pa vedno le pristno Kathreiner-jevo kavo v zaprtih izvirnih zavojih, ki so edini porok za čistoto in fini kavin vonj; zahtevajte izrecno pri nakupovanju «Kathrei-nerjevo kavo« in pazile na znamko »župnik Kneipp»!
Protinake in »krninasle bolečine bodenje v slraneh, trganje v udih, krie, bolečine v hrbtu, živcih in milicah, trgnnje v leljih, izpahe ild. ozdravi po izjavi tisočerih zahvalnih pisem Fellerjev lepo dišeči rastlinski esenčni fluid z znamko „Elaa-Fluld'ij 12 malih ali 16 velikih steklenic stane franko 5 K, 24 malih ali 12 velikih franko 8 K 80 v. in Fellerjeve odvajajoče rabarhara-krogljice z zn mko „Elaa-Pil-len" 6 Skatljic franko 4 K pri izdelovatelju E. V. Fellerju, lekarnarju v Stutiiol, Elzin trg št. 202. Hrvatsko. — Priporočati je, da se naroče Fellerjeve odvajajoče rabarbara • krogljice z znamko „Elaa-Plllen" skupno z Fluidom 6 skat-Ijic za 6 K; iste vplivajo čudovito pri bolečinah v želodcu, neredni prebavi, slabosti, zaprtosti itd. — Pravega balzama je dobili ne 1, ampak 2 ducata za 8 K franko. — Zagorski prsni in sirup za kašelj 2 steklenici 8 kron. — Prave švedske ielodčne kapljice 8 K franko. 48/b 10—B
Današnja številka ima kot prilogo .Slovenski Tehnik*.
Zastopniki
za kmetijske stroje tvrdke K. R. Ježek, Blansko se sprejmejo proti proviziji za vse večje kraje na Gorenjskem.
Zglasiti se je pri glavnem zastopniku t Ljubljani Ivana Komatiču
127-3 na Dunajski cesti št. 31.
Sprejmem
učenca
v trgovino z železnino in špecerijo 182-2    Franc Ooersa v Kranja.
posamezne steVillje ,Gorettjca4
prodajajo po 10 vin. v Kranja g. Karel Florian, knjigotržec ;
Škof JI Loki g. M. Žigon, trafika, glavni trg;
Radovljici g. Oton Homann, glavna trafika;
Jesenicah g. Jakob Mesar, gostilničar in posestnik;
flruiici g. Štefan Pod pa c, trgovec;
Bohinjski Bistrici g. M. Grobotek,
trgovec;
Kamnika g. Marija A i man, trafika;
Ljubljani gdč. Jerica Dolenc, Prešernove ulice št. 52
sprejme takoj v svojo špecerijsko trgovino
145-t Josip Likoiar v Kranja.
^•^^•^^c^^^^^^^^^ ^^^^^^f^^^^^^fa^^ ^^^^ .^^^^ ^al^P     .^^a^? ^^a^^? ^^a>? !^^a^? ^^^^ ^^^^?,^^t^? .^^S? ^^al^? .^^i^^ ^^i^^.^^i$^.^^^^.^^i^^^^^^B^^^^t^w^
PriiMiMiili
Anton Mamic
pri Miti ScbMiicr k Verovat valjani
prevmame 1, avgusta 1906
dobro znano trgovino i galanterijskim blagom
g. JU. JCillerjeve v Kranju.
141
Slav. občinstvu naznanjam, da sem otvoril v svoji hiši v Kranju, Savsko predmestje štev. 37
(tri banj'i in eno prsno kopelj). ki bo od danes naprej odprta si. občinstvu vsak dan od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer.    141 -2
Mrzla kopelj 40 vin., gorka (3e-360) 80 vin., gorka prSna kopelj 1 K za osebo.
Priporoča se    Matija Ažman
mizarski mojster v Kranju.
L
y
Svoji k svojim!
i TI
MM
zavarovalna zadruga v Zagrebu, stoječa pod pokrovitelj^vom slob. in kralj, glavnrga mesta Zagreba, sprejema vsake vrste zavarovanja proti ognju po zelo nizkih cenah in z gotovim jamstvom.
Jam cevna glavnica 500.000 K. Temeljna glavnica flJO.OOO K.
Dolžnost jo pač vsakega Slovana, da se zavaruje pri domačem zavodu že za to, da ne gre denar v tujino.
Vsa zavarovanja sprejema ter daje pojasnila naš zastopnik i:$5-2
Pavel Bizjak
posestnik v Kranju štev. 102.
Fod to znamko je spoznati prodajalne,
v katerih se prodajajo samo Singerjevi šivalni stroji
Singer Go., akc. druž. za šivalne stroje
33-21 Kranj, glavni trg 192.
69—B
Tonnies
tovarna za stroje, železo in kovino-livarna v Ljubljani priporoča kot posebnost iage  in vse
fltrojo za obdelovanje lesa. Francis - turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-genera-torski plinski mu t ori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro.
Šivalni stroji in koles*'
TovarniAka zaloga 71- 38
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
tfegdUn/
priporoma svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
■•'iiilii se dopoftljejo na zahtevanje zastonj.
Najbolje za zoba
Dobiva snU i K, SavniKa v Kranlo
Najcenejša in najhitrejša vožnja je s parniki
,Severnonemškega Lloydac
iz Bremena v Jiew-york
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II., Kronprins Wilhelm, Kaiser Wilhelm der Grosse. — Prekomorska vožnja traja 5 do 6 dni.
Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino le pri
EDVARD TAVĆAR -JU v Kolodvorskih ulicah št. 35
nasproti občeznane gostilne «Pri starem Tišlerju*.
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto, Vsa potovanja .se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorabo, Muiciko, Californija, Arizona, Utah, Wyoming, livada, Oregon in VVashinglon nudi nafte društvo posebno ugodno in izvanredno ceno čez G al d es t oh. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko H al t i more in na vse ostali! dele ivelu, kakor Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. 186—37
26
III. prlloja „Gorenjcu" il 29 Iz leta 1906.
Razglasila mestnega županstva v Kranju.
Razglas. Znradl odmprc davku od hišm najemnin«' za leti 1907 in 190H imajo vsi hišni posestniki mesta in prednusla Kranj za leti 190» in 1906 ilobljeno naj« mnino do konca avgusta I90ii napovedali. V to svrlio poslužiti se je ukazom c. kr. finančnega ministrstva z dne T), maja 1897.1., št. lOodob renih tiskovin za napoved in hišni popis. Napovedi ler popisi spišejo naj se rnitHnko po določilih poduka z dne 26. j'mija 1820 (zbirka deželnih zakonov leta 1H21. strnn 2.-S7) in zakona z dne 12. julija 1906, leta, drž. zak. št. 120. Tiskovine za izpovedi ter popis«1 so se strankam vročili in se imajo oni hišni posestniki, ki takih dobili niso, v najdalje 8. dneh pri podpisanem uradu oglasiti. Pri napovedu in popisu se je ozirati na sledeči navodilo: 1.) Vsako v mestu ali predmestjih ležeče poslopje, katerim se imajo v smislu veljavnih peslav tudi gospodarska poslopja prištevati, je navesti v hišnem popisu z vsemi prostori, naj so isti v najemu ali ne. Zatoraj je treba našteli ludi one prostore, katuni ima gospodar sam v uporabi ali kateri prazni stoji-. 2.) V napovedi o najemnini se imajo ustaviti oni najemninski zneski, kateri so bili pogojeni za vsako polletje 1905. in 1906, leta Najemnini se imajo prišteti vsflkortnu prgo-jene postranske dajatve, kukor: delo in dajatve v naturi, prispevki k davku, doneski za poprave i. t. d. .'5.) Ako se ne plačuje vsa pogojena najemnina samo ga stanovanje, ampak tudi za pohištvo, perilo, postrežbo, za zimljišča. kak obrt i. t. d,, ima se vendar napovedali vsa najemnina, potem naj se pn v rubriki -1 pomba* razloži, koliko najemnine spada na pohištvo, postrežbo i. t. d. Una sla novanja. katera hišni lastniki sami uporabljajo, ali sorodnikom, hišnikom i. t. d. v uporabo pripuščajo, se imajo primerjali z najemnino drugih stanovanj iste ali sosednjih hiš in se imajo rapovedati v onih na jemninskih zneskih, kateri bi se dobili od tujih strank, ali pa so se prej res dobivali. Vrednost najemnine se ima vpisati tudi za prazna stanovanja. Da so vpisane najemnine resi.ične, potrdili morajo dotični najemniki stanovanj z lastnim podpisom. Izrecno so še opominja, da so tudi najemniki kazni pod vržen)« oko bi neresnično napoved kot res nično potrdili. Za resničnost napovedi odgovorni so hišni lastniki ter mora vsako napoved podpisali lastnik hiše lastnoročno, V napovedi se ima poleg imena in priimka najemnikov označiti tudi njih stan ali opravilo.
O elektriki.
Statistika Švice kaže, da obstoji ondi 896 postaj za proizvajo elektrike le z vodno silu; nekatere teh proizvajajo do 12.000 konjskih sil. Vsa moč teh postaj zastopa 17;*).000 konjskih sil. Ce računaš delavniku 10 ur, tedaj se prihrani s to silo na dan 15.000 ton premoga. Vendar Švica Še daleko ni izkoristila vseh pnrabljivih vodnih sil. Namerava se dalje izrabiti iz odtokov curiškega in vienvaldstiidterskega jezera še po 80,000 konjskih sil. Švicarski inženerji računajo na l milijon konjskih sd, ki bi jih bilo lahko pridobiti iz vodnih sil. Tozadevni napravili troški bi znašali 350 do 7(10 kron na konjsko silo. (lena vodne konjske sile menjava v letu med 47 in 49 K, slane sedaj povprek 70'5 K. Primerjaje paino konjsko silo, katera stane 244 K na leto, se prihrani na leto na ta način z vodno proizvBjo 178*5 K pri vsaki konjski sili. Obrat Simplon- in Gotthard-predora bode tudi elektriziran. Mnogo gorskih železnic gonijo v Švici s ceno dobljeno električno močjo.
V indijskem mestu Bombav se je osnovala družba, katero tvorijo bombajska tvrdka Tata in londonski financirji, ter si je nadela ime: Bombay Hydro-Electric Sindicate. Ta družba priredi napravo, ki ima nalogo loviti dežnico, ki pade v bližini mesta ob monsu-
mu (deževni dobi) v (Jhat«gorovju, jo voditi v Bombav ter ondi pretvori v električno silo potom turbodinnmičnih strojev. Preteklo zimo so inženerji preiskali načrt ler dognali, da je možno izvesti tako podjetje. Družba je sedaj vložila pri vladi prošnjo za koncesijo ter je vlada projektu naklonj«'na. Napravo prično delati še to jesen, i/gotovi se v treh letih. Mesto Bombav ima 79 predilnic, katere rabijo najmanj (10.000 konjskih sil. To podjetje jim bede v posebno korist, ker je preračunano, da si pri električnem obratu prihranijo 20° „ obratnih troškov napram kaloričnim silam.
fifaiBflfOlI (Coltimbia)
srednje velikosti z dobrim glasom in malo rabljen se proda po nizki ceni. """"pO" Zraven je tudi 44 različnih komadov igralnih talic. — Več se zve in se ogleda lahko vsak dan pri K. Kroaalu v Ljubljani. r>javčeva cesta št. I'., 1. nadstropje. 128—»
HOTEL „ILIRIJA"
*Ljubljana Kolodvorske ulice št. 22
3 minute od južnega kolodvora.
Shajališče vseh Gorenjcev.
Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema najnovejšima biljardoma ameriškega sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. — Kopalne sobe v hiši. — Točijo sc najboljša štajerska naravna vina, pristni dolenjski cviček iz Gadove peči, kakor tudi priljubljen hrvaški pelinkovce. — Izborna kuhinja. Postrežba točna. Cene nizke.
Za mliogobrojcn obisk prosi spoštovanjem
Fric Novak.
^^^^ ^^^^ 5a^*^V
M. Podkrajšek
frizer za dame in gospode
Ljubljana, Sv. Fetra cesta 35. Filijalka 140—2   nasproti hotela „Union"
1
$yxtem Balite
priporoča za gojitev las in za umivanje id ve svoj zdravniško priporočeni jrorko in mrzlo zračni sušilni aparat. Su*i brez nadležne vročine. Ne provzrocuje skrčenja las. Vpliva dobro na pospeševanje rasti Ins.
Ziioia vsaknmii" vpieik sinjemu in
zmenili las Oddelek ta dame s separatnim
vhodom.
Dobro iiloča gostilna blizu tovarne, z kegljiščem, malim posestvom, lepo nasajenim sadnim vrtom in drugimi gospodarskimi prostori,
takoj ali s 1. oktobrom 1.1. proda
pod zelo ugodnimi pogoji. Ogleda sc lahko vsak dan pri lastniku
Jerneju Kovačičn v Rakovnika št. 15
117-f)   pri Medvodah (Gorenjsko).
Pozor! PozorI
Slovenski trgovci!
Jano prVa HranjsHa Marna finih pilotov1 E. BRANDT v Kranju
razpošilja
lfiO kosov finega potiva a 2 vinarja za . . 2 krone •75   »      »      .   . 4    »    » . ., 2 »
v krasnih kartonih po 1 ali 2 K.
221—30       Večja naročila še ceneje. '
■   Najnovejša iznajdba! 'mmmam
lfiO litiionadnih praškov po 2 vinarja za . 2 krone.
44
m 9
v Spodnji Šiški pri Ljubljani
ob glavni cesti nasproti ljudski Soli.
se priporoča slavn. občinstvu za mnogobrojni obisk. Točijo se pristna bizeljska, ljutomerska, dolenjska in vipavska vina ter mengiško dvojnomarčno pivo.
Gorka in mrzla jedila ob vsaki
uri. PoBebna soba za večje družbe je na razpolago.
Velik vrt s teraso in krasnim razgledom na Kamniške planine in Šmarno goro.
126-»
Za tujce novo opremljene sobe: postelja 1 K, soba z dvema posteljama 2 K.
Jako ugodna prilika za leto-
viščarje, za katere se cena primerno zniža.
Na razpolago so vsi domaČi listi.
jiF Cene navadne! Točna postrežba.'
Z odlič. spoštovanjem
ANTON MAVER, lastnik.
B$D
Popolno nov
„Bllckensderfer"
je za prodat. Kje. se izve pri upravnistvu i(lorenjca». i:i7 2
Poštena
142-1
v
uee
ki ima veselje do trgovine, se sprejme v neki tukajšnji trgovini.
Več se zve v upravnistvo »Gorenjca*.
148-1
Išče se
mcbloVaita soba
če mogoče v sredi mesta, s hrano ali brez hrane.
Več pri upravnižtvu «Gorenjca*.
Angleško skladišče oblek
0. Bematotić
u>:. -7
- Največja ln
•> zaloga konfekcij *
yf za gospode in dečke. *w
Dalje ludi vedno zadnje novosti za dame in deklice po jako nizkih cenah.
Kaj jc
Priznano najboljša, po najnovejših izkušnjah higenlje sestavljena ln večkrat odlikovana kozmetična
ustna voda.
Dobiva se pri gg. I. KraSovicu, A.Trevnu
ter gospe) Jerici Morić. Izdelovalec: O. Seydl, Ljubljana, Špi-talske ulice 7. 76-31»
Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem založil poleg šivalnih strojev in koles tudi
veliko izgotovljenih oblek
za gospođe in dečke dobrega dunajskega izdelka ,,!'-7 v veliki izberi.
Obenem naznanjam, da se dobe kolesa popolnoma nova od 65 gld. naprej, šivalni stroji pa še od 45 gld. naprej.
Velike važnosti je tudi stroj za pletenje nogovlc, spodnjih
jopic 1.1, d., ki je zelo pripraven za vsako večjo družino, na katerem se lahko v enem dnevu napleto 0—8 parov novih velikih nogovic; tudi stare se lahko podplele zelo hitro. Pouk preakl'blm vsakemu ceoj. kupcu brezplačno ter se ga lahko nauči v teku 4—(i dni. — Umetno vezenje in pletenje na šivalnih strojih se poučuje vsak dan v moji hiši zastonj. — Da so .šivalni stroji, kakor „Adler", JJnhbin", „Hingšil'fc i. t. d., katere prodajam jaz, ravno tako dobri in še celo boljši od drugih strojev, koje prodajajo druge Ivrdke. Vrhutega so pa moji stroji Se -lb •/• cenejši. To pričajo mnoga zahvalna pisma od boljših kro-jacev in šivilj, ki so kupili stroje pri meni.
Priporočam se si. občinstvu, d:i se ozira pri nakupu na mojo zalogo, kjer se najbolje in najceneje kupi, ter prepriča, da so moja zagotovila resnična.
Eovrenc Rebolj v pranju, glavni trg st, 189.
priporoča svojo veliko zalogo
pravih .^karsUik žepnih ur
vsake vrste, dalje budilke, ure z nlhalom, prstane in
verižice i. t. d. po najnižjih cenah.
Popravila se izvršujejo v lastni delavnici, točno in po nizkih cenah.
Precizijskc ure kakor: Schairhausen srebrna od gld. 10*50 naprej, «lntact» srebrna od gld. 14*50 naprej, «Omcga» srebrna od gld. M— naprej. Sistem «Kosskopfi ure od gld. 2*40 naprej. — Prava zlata ženska ura od gld.' 9*76 do 18'—. Enaka s 3 pokrovi od gld. 15'— do 29'—. Srebrna pancer verižica 100 gr. težka gld. 4'90, 50 gr. gld.^-oO.
Ceneje kot povsod drugod! Potrebščine za kolesa ln gramofone.
!>7 H
Zaradi kakovosti in nizke cene priporočani posebno preci-zijsko uro »IntacU.
84
516604
04
77
v vseh kavarnah in gostilnah!
mm
[jnHjapa (Kolin)) R. IviVIVG na Marij« Tmztj« cesti
Bogata zaloga pohištvu vsake vrste v vseh conah. Ogle dala, slike v vseh velikostih,
Popolna oprava la vile. specijaliteta: Gostilniški stoli.
Uodrool li žična-tega omrežja, afrl-čanske trave ali žime, prve vrste vedno v zalogi.
Zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
180-3
la spalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan z okraski.
Specijalitete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In v 1. nadstropju.
Oprave za Jedilne sobe, salone, pred-sobe, tele garniture.
Pohištvo Iz železa, otrolke postelje In vozički po vsaki ceni.
Čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 52 gld.
Za sobo; postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
2 S
■M
Najboljša vseh znamk
HT »CERES"-jedilna mast.
223-14
(iz Mos-orehov1)
Najboljša nporaba
>ri peki, praženju in kuhi,
Izdelovaluica redilnih sredstev „Ceres",
Izdelovanje se vrši s kemičnim preiskovanjem od vis. c. kr. linistrstva za notranjo stvari odobrenega preiskovalnega zavoda za dilna in jedilna sredstva na, Dunaju IX., Spitalgasse 31.
KupovaIci te »Ceres• -masti so naprošeui, da pošiljajo y pre-ikavo temu zavodu brezplačno blago, in sicer v originalnih zavojih.
Kdor Unbl kakao in čokolado, Uma bodi prlponcan; Ivano ftoffo
Kanđol-Kakao
kl (nm najmanj MU* t labl, J« torej najlai* pri-bar. n n« proTiroJa nikoli laprtoitl Inja oh najbolj-lan ukinu iiradno pooanl Prlltan Hiunn K imenom Ivan Keff In i Invju vamtVKini juuinik"
Zavoji po'/«kg 90 vinarjev i    . Vi 60
Dobiva i« pnviiid.
Ugodna prilika I
Samo 3 goldinarje
stane poštna pošiljka brulto 5 kg (60 tlo (50 kosov), pri izdelovanju neznatno poSkodo vanega, lepo zbranega, po cvetju dišečega
WkW toaletnega mila i
(vijolica, španski bezeg, šmarniea, breskvino cvetje i. t. d.) Razpošilja proti povzetju podjetje
MANHATTAN se-io
Budimpešta VIII, Bezeredigasse 3.
Aleksander Ambrožih
nrar in trgovec na Bledn
dalje vsakovrstnih stenskih in budilnih
ur, verižic, prstanov, uhanov i. t. d., 79-49    vse po najnižjih cenah.
krojaški mojster
Radovljica it. 41
Jesenice it. 20
priporoča cenjenemu občin stvu svojo delavnico v iz delovanje vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistov-skih in kolesarskih oblek in ogrinjal ter havelokov. Vedno bo gala zaloga angleškega, francoskega iti brnskega sukna. Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in poceni. Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero se jamči. Specijalist v izdelovanju trnkov in salonskih oblek. Isiotam se dobe tudi vsakovrstni dežniki in' solnčnlkl najboljšega izdelki tor so sprejemajo tudi popravila. i:w_;t
Goreojcl? SVoji t< sVojim!
Kadar pridete v Ljubljano, obiščite
kavarno „LE0N"
Spominjajte se
Narodnega Doma v Tržiču!
V Ljubljani, Stari trg Št. 31. j Sprejme se takoj v delo Ondi dobite vsak čas najboljšo in najcenejšo kavo, raznovrstne likerje, pristno vino in priznano dobro vrhniftko pivo. Tudi se lahko zabavaš pri redko se nahajajočem Polvphon-Ocheslron,
136-2       Leon Pogačnik.
Gorenjci ? jfjjj t Mini!
.^piCJHIC   ?C   i U KUJ   V UL'IU
^ključavničarska^
pomočnika«
Ivan Sartori
ključavničar v Radovljici.
188 8
jttestna hranilnica v pranju
obrestuje hranilne vloge
po 4 odstotke
brez odbitka rentnega davka
katerega plačuje hranilnica sama. I 11
Stanje vlog K 3.973.521 67.  Stanje hipotečnih posojil K 2,306.892*38.
Hi JiHalni str oji
so najboljši za družinsko
Šivajo, posivavajo, vežejo, naprej in nazaj.
Glavno zastopstvo:
rabo.
So nedosežni za obrtne svrhe, - Šivajo tr Teko na krogljicab! ~w
Frančišek Tschinkel
Ljubljana
mestni trg |0,
181 3
Kočevje
na gradu.
Pivovarna
G. »uer-jetf h dedičev
1 Hul
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno
marčno in na bavarski način Varjeno piVo
64
5588
North British and Merkantile'
Zavarovalna družba proti ognju.
Ustanovljena leta 1809.
Skupna zavarovalna varščina znaša jiad 524 milijonov kron v zlatu.
Zavarovalna varščina zavarovalnine proti ognju znaša 201 milijon kron v zlatu.
Ta zavarovalna drutba proti ognju je najbogatejša in najstarejša v Avrtriji. je najviše koneeai-jonirana, je odgovorna avstrijski sodni oblasti in se kosa z vsako ilifno domaćo zavarovalnico. Zavaruje se lahko pod najugodnejšimi pogoji
škoda, povzročena po ognja In otreli
na poslopjih, premakljivem blagu in vsakovrstni zalogi, zavarujejo m lahki travn i-Ui in poljski pridelki, dalje relo iivina, ki je morda na paAi od strele zadeta. Zavarovalnina je taka, da z ozirom na nizko reno ne zaostaja za nobeno ie tako solidno zavarovalnico.
Nastala Škoda se hitro pregleda in takoj izplača.
Kazna pojasnila daje in zavarovalne pogodbe sklepa v vsakem večjem okraju obstoječa agentura, pred vsem pa
generalna agentura v Gradcu, Radetzkyjeva ulica št 6. 818-81
TiBttoik; li ircpngar
Drag. Puc
LJubljana, Dunajski cesta 18
zvršuje vsa tapetniška dela ter' ima zalogi tudi vse predmete te stroka astnega izdelka. Vodja podružnične za> oge pohištva prve kranjske mizarski zadruge v St. Vidu nad Ljubljano.
Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1904. 72-41
Najcenejša In največja domača eksportna tvrdka.
Razpošiljanje švicarskih ar na VB« kraje sveta!
Urar in trgovec
H. Suttner v Kranju
priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih švicarskih ur, kakor najbolj slovečih znamk Šafhausen, 0-
mega, Roskopf, Urania i. t. d. Zlatnine in srebrntne, kakor nakras-ki, verižice, uhani, prstani, obeski i. t. d. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokaz, da Je moje blago zares fino in oeno, Je to, da ga razpošiljam po celem svetu in imam odjemalce tudi urarje ln zlatarje glavnih Best. St. 505. Prava srebrna eilin-remontoarjtoskopf, trpežno Ram |e ^ M|l0T6|Ši TOHU CMlk, ŠSf M kolesje, gld. 245, enaka iz ... 1 m k t t xa-- letje in moćni pokrovi, gld pravega srebra gld. 3 95, kateri 80 pOSlJO ZaSlOnJ U pOSUime 186, ista t dobrim auker ista z dvojnatim tršim sre- DTOStO kolesjem gld. 695 in upre, bralni  močnim pokrovom      „ m
gU-5o in naprej.    Moške ure, 2 tretjini naravne velikosti. 138-2
BI 502. Nikelnasta anker-
Traverze, železniške šine
vedno sveži
Portland- in Romancement
kakor vse druge za stavbe potrebne predmete prodaja
po najnižjih penah
98-«
Trgovina z železnino in špecerijskim blagom „Merkur'
peter J«ajd«, Jfeanj.
o
!
N< • •
jI h
*
JOŠ. MII6L
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
81oaiftkove ulio« *1. 4.
StotaMieho li koutrotcllJto UiibTiMi ;lično omretje na stroj, ograje na mirtv dvom, obmejno omresje, veina vrata, balkoni, verande, stolpne krila, štedilnike Itd.
Specijaliteta: 78-53 valjični zastori (Rolibalken).
Večkrat premiranol
Glinaste peči
štedilnike, banje u kopeli, kakor udi kipe, vaze ln druge glinaste izdelke t vseh barvah, trpežne ln cent priporoča 139-2
Avgust Drelse
prvm in največja tovarna peči in glinastih izdelkov - v LJubljani. -
MiMSRiMJvsvNOM coMcouna*
Zobo- mm atriji
Oton 5cyAl
pri g. dr. E.CHobočnikn v Kranju
Zobovja, tudi ne da bi m odstranila korenino, g ali brez nebne plošča, iz kavčuka kakor tudi alata, dalje vrani alaioe ie obturatorjl se izvršujejo po najnovejši* 100-8 metodah. Plombe v alatu, porcelanu, amalgam* in oementn kakor tudi vse aobosdrav-niike operaolje izvršuje tu ■peoljaliat
Odprti vsako nedeljo od 8. io 8. trt,
■
*2
■
Jtafclji liljcr iti rastlinja jrcnčica
vo 0
V ISTI3J
sta sestavljena iz najzdravilnejših planinskih rastlin, podpirata in pospešujeta prebavo, krepita želodec in ž njim celo človeško telo ter sta vsled teh svojih odličnih Jastnosti najboljša izdelka te vrste.
Edini izdelovatelj:
122-4
Anton Jelenec v Idriji
imetelj rastlinske destilacije Jelen".
iiii*jM lunjorcij »Gorenjca.,
Odgovorni urednik Andrej Sever.
Lutoina in Usek Iv. Pr. Lampreta v Kranjn