60                                                                   Listek.
bilo vender že po drugih operetah, bodisi tudi starejših ; saj so nekatere jako melodi-jozne in se tudi pridobe' brez posebnih troškov. Prijala je prav za prav le gospodičiua Daneševa;  sicer se je igralo  prezaspano.
Predstava dne" 13. grudna: »Revček Andrejček«. Narodna igra s petjem v petih dejanjih. Nemški »'s Nullerl«, spisal Karol Morre. Poslovenil J. Beden ek. — »Revček Andrejček« se je predstavljal že pogostoma in vselej še privabil mnogo občinstva, tako tudi ta večer. Gospoda Borštnika Revček Andrejček je, kakor znano, jedua najboljših njegovih nalog, takisto je dovršena gospd Borštnikove Franica. Zal, da so se nekateri prizori predstavljali  premrtvo.
Predstava dne' 20. grudna: »Ubožan plemič«. Igrokaz v petih dejanjih in sedmih slikah. Spisal Octave Feuillet. Poslovenil F. Se h. — Dandanes se izvestno težko dobč ljudje, kaker.šen je marquis de Champecy, junak tega igrokaza, in kakeršni so tudi drugi v tej drami. Gospod Borštnik je igral premišljeno in zmerno, dobro je prijal tudi gospod Verovsek, sosebuo hvalno pa je omenjati gospe Borštnikove. Nekateri drugi igralci zopet niso  vedeli nI besedice o svoji nalogi.
Predstava dne" 26. grudna: »Prvikrat v gledališči«. Burka v jednem dejanji. Poslovenil Jak. Alešovec. — »Cannebas«. Komična opereta v jednem dejanji. Uglasbil Fr. pl. Suppe". Poslovenil Jak. Alešovec. — O burki bi bilo škoda sleharne besede, ker ni bila kar nič naučena. Rajši ničesar, nego take predstave! Občinstvo že sme" zahtevati  vsaj  to,  da se  igralci uče-,  ako ne drugega!   —  Opereta je ugajala popolnoma.
Predstava dnd 27. grudna: »V vodnjaku«. Opera v dveh delih. Spisal R. S. Poslovenil Fran Gerbič. Uglasbil Viljem Blodek. — Ta opera prija vselej, kadar se uprizori; vender se je pela ta večer slabše nego zadnjič, ker je imela vojaška godba prvikrat normalno uglašene instrumente. Vender so se izvajale posamične točke dobro, takisto je bil po  volji močni mešani zbor,  ki je  krepko  vztrajal zaporedoma dva večera.
Anton Cerv, bivši spirituval v goriški bogoslovnici,  umrl je dne   14. grudna 1. 1. v voji rojstveni hiši v Koritnici na Tolminskem. Porodil se je dne 20. prosinca 1846. leta, a za mašnika je bil posvečen dne" 24. prosinca 1809. leta. Bil je zelo nadarjen in klasiški izobražen duhovnik ter izvrsten cerkven govornik.  Kot jezikoslovec je gojil najbolj  ruščino,  češčino in francoščino.    Imel je jako spretno pero in   se je pokazal posebno  dobrega  humorista v spisu   »Časopisje  na   trdih   kmetih«,   katerega je s podpisom   »Job«   priobčil  v goriški »Soči«   leta   L878.  št.   II.,   17.  in   18.    Trentarsko dolino  je opisal leta   1874.   v   »Glasu« št. 42.—150,  Zadnja leta je pisal v »Rimskem Katoliku«  »Črtice o ruski cerkvi« in »Ljudska šola v Rusiji«.   Kot   sa.mostalno   delo je izšla   njegova   knjiga   »Sveta   Gora   pri   Gorici«. (Gorica   1883.   Natisnila   Hilarijanska   tiskarna.   Založil L.   Rutar),   v   kateri   je   korenito opisal postanek in  razvitek te imenitne   božje poti ter vsega   tega,  kar je ž njo v zvezi. Skoda velika,   da ni   zadnja   leta pisal nič več šaljivega,   ker tako   zdravega  humorja ne najdeš iz lepa,  kakor pri pokojnem Červu.  Lahka mu žemljica ! *
Dva nova groba. »Ljubljanski Zvon« je izgubil minulega meseca dva vrla podpornika in sotrudnika: dne" 19. grudna je umrl namreč Vojteh Valenta, mestni blagajnik v Ljubljani, ki je pred leti, dokler ga še ni potrla bolezen, v našem listu korenito oce-njal domača in druga glasbena dela ter sploh priobčeval marsikatere zanimljive novice iz glasbenega življenja. — Istega dn6 je umrl v Dunajskem Novem Mestu c. kr. inženir Radivoj Paznik. Pokojnik je rad delal na književnem polji in zlasti zbiral narodno blago, katerega je nabral že jako mnogo. Tudi je leta. 1879. na Dunaji izdal »Slovanski almanah«, v katerem so bili natisnjeni spisi v vseh jezikih slovanskih. Drugi letnik »Slov   almanaha«   pa je  bil zaradi  maloruske  pesemce zaplenjen,   in  Poznik je zategadelj
Listek.
6i
prebil dokaj bridkih izkušenj tudi v javni svoji službi.  — Obema odličnima  pokojnikoma bodi s temi  vrsticami  ohranjen hvaležen   spomin v našem listu!
Matica hrvaška je izdala letos nastopne knjige: i. Oton Ktičera: »Črte iz magnetizma i elektriciteta«. 2. Er. Valla: »Poviest srednjega vieka.« Prvi del. 3. Ivan Lepvšic': »Slike iz Bosne«. 4. Evgen Kumičic: »Obiteljska tajna«. Veseloigra v treh dejanjih. 5. Dimitrija Demeter: »Teuta«. Zaloigra v petih dejanjih. —¦ »Grobničko polje«. Pesem. Uvod napisala Vlad. Mažuranič in Fr. Markovič. 6. Jos. Kozarac: »Medju svjetlom i tmiuom«. Povest. 7. .,»Slike iz svjetske književnosti". Prvi zvezek; Pesniški prvaki v prvi polovici XIX. veka. 8. Sandor-Gjalski: „Iz varmegjinskih dana". Portreti, akvareli in razni nariski, 9. Plutarh: ,,Izabrani životopisi". Drugi del: Životopisi znamenitih Rimljanov. Preložil, uvod in opomnje spisal Stjepati Senc. — Prvih osem knjig dobč člani za obični donesek, deveto pa za 1 gld. — Te knjige so jasna priča, kako se trudi ,,Matica hrvatska" ustrezati svojim članom, zatd je upati, da ji ostanejo zvesti dosedanji  člani, da ji pa pristopijo tudi novi.
Akademija češka in jugoslovanska. Češka akademija znanostij in umetnostij je imela dne- 31. vinotoka 200.229 gld. založuega imeuja. Za leto 1891, je izdala 47.402 gld. Poleg obrestij iz zalogov dobiva i o. 000 gld. podpore od dežele in irj.ooogld. od države. — Glavnica akademije jugoslovanske pa znaša 413.008 gld. 92 kr., ali 14.986 gld. več nego lani. Nje pokrovitelj biskup Strossmayr ji je poklonil tudi letos 1000 gld.  za izdavanje slovarja.
Nov glasben list hrvaški je ustanovil V. Klaič v Zagrebu. Naslov mu je »Gusle«, prinašal pa bode razprave o glasbi in nje šolski in cerkveni uporabi, oziral se na zgodovino glasbeue umetnosti, ocenjal glasbena dela in glasbene produkcije, priob-čeval biblijografijo in končno tudi odgovarjal vprašanjem, katera bi se pošiljala uredništvu. »Guslim« se bodo dodajale glasbene priloge, katere uredujeta Ivan pl. Znjc in naš rojak A. StockI, dočim bode oni del, ki se tiče tamburice, oskrboval Milutin pl. Farkaš, Prva številka je izšla z jako zanimljivo vsebino. »Gusle« izhajajo vsak mesec na jedni poli in imajo pol pole glasbene priloge. Naročnina znaša za vse leto 3 gld. in se pošilja   lastniku Vekoslavu  Klaiču, Zagreb, Ilica štev.  60.
Nov roman Evgenija Kumičiča. Uredništvo hrvaškega ilustriranega »Doma i Sveta« nam naznanja, da izide v novem letniku najnovejše delo cenjenega hrvaškega pisatelja Evgenija Kumičiča, in sicer veliki zgodovinski roman »Urota Zrinjsko-Fran kopališka.« Kumičic je pazno proučil oni del hrvaške zgodovine, in zato bode njega delo izvestno vrlo zanimljivo. »Dom i Sviet« stoji za vse leto samo 6 gld , za pol leta  3 gld.  iu  za četrt leta   1   gld.  50 kr.
Novo gledališče v Zagrebu. Hrvaški ban je izrekel v proračunskem odboru, da se jame prihodnje leto graditi  v Zagrebu   novo deželno gledališče
Obča glasbena in gledališka razstava bode letos na Dunaji. Hrvaški listi poročajo, da se bode tedaj tudi v posebnem gledališči, katero se postavi v Pratru, predstavljala hrvaška igra, bržkone Gunduličeva  »Dubravka«.
»Balkanska carica«. Poročali smo že lani, da je Diouizij de Sarno San-Giorgio v Kotoru uglasbil to dramatiško delo črnogorskega kneza. Opera je sedaj izšla v založništvu C. Schmidla in dr. v Trstu, prirejena za klavir, s podloženim tekstom v cirilici. Ukusna izdaja ima na zavitku alegoriško sliko po načrtu J, Rendiča, pred naslovom pa sliko pisateljevo. Delo obseza 234 stranij in velja 6 gld. Dobiva se pri založniku v Trstu ali  pa v   »Dionički tiskari«   v Zagrebu.
»Uspomena na izlet Srba i Ceha iz Srbije na izložbu u zlatui Prag« (6. jula 1891.  god.).   — Vsebina te lične knjižice, katero je spisal g.  Jos.  Zd.  Raušar-Zuborič  v