leto LXVH
Poštnina plačana ▼ gotovini.
V Ljubljani, v petek, "dne 20. januarja 1939
Stev. 16 a Cenal.50din
Nuročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
Telefoni uredništva in uprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjntraj razen ponedeljka in dneva po prazniku
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011. Praga-Du naj 24.797
L prava: Kopitarjeva ulica štev. 6,
Grof Ciano v Belem Manastiru
Italijanski zun. minister je bil od vlade in ljudstva veličastno sprejet
Posvet v Belju
Sloviti italijanski časnikar Virginio Gayda je v svojem listu »Giornale dTtalia« o sestanku med italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom in našim ministrskim predsednikom dr. Milanom Stojadinovičem napisal članek, ki je v izčrpni obliki razodel pomen tega dogodka v okviru evropske politike. Ker Virginio Gayda piše po virih, ki jih je dobil na najvišjih mestih italijanske politike, je treba tudi njegovemu članku o posvetu v Belju ter o odnošajih med Jugoslavijo in Italijo pripisati polslužheni značaj, ki nosi odobritev odgovornih voditeljev italijanske zunanje politike.
Po izpovedi Virginia Gayde bo na lovskem sestanku v Belju, ki je bilo svoje dni last princa Evgenija Savojskega ležalo nekaj zelo važnih vprašanj, ki tičejo sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo na splošno in v podrobnostih, kakor tudi ureditve političnega ravnovesja v Podonavju in na Balkanu.
Italijansko-jugoslovansko sodelovanje si pol-uradni tolmač rimske zunanje politike zamišlja na treh ločenih področjih, na kulturnem, na gospodarskem in na političnem polju. V zadnjih dveh letih od podpisa italijansko-jugoslovanske prijateljske pogodbe z dne 25. marca 1936 pa do danes so bili doseženi lepi uspehi na vseh treh imenovanih poljih. Kulturni stiki so postali zelo živahni in bodo po zelo uspeli razstavi italijanskega portreta sedaj v razstavi italijanske knjige — razstave, ki bo za Belgradom prirejena tudi v Zagrebu in v Ljubljani — dobili nov polet. Gospodarske zveze so se znatno okrepile in imata obe državi interes na tem, da se še bolj utrde. Politično sodelovanje pa je v veliki meri pripomoglo do tega, da se je v burnih prošlih letih v tem predelu Evrope ohranil vzoren mir med narodi. Italijanski in jugoslovanski državnik bosta med posvetom našla nove ideje, kako in kje bi se dalo trojno sodelovanje med obema državama poživiti, razširiti in poglobiti. Padli bodo zanimivi predlogi, ki jih bodo gospodarski ljudje veseli. Če dobi zamisel jugoslovanske svobodne luke v Trstu ter načrt krepkega italijanskega sodelovanja pri izgradnji avtomobilskega cestnega omrežja po Jugoslaviji med posveti v Belju stvarno obliko, bomo smeli reči, da je obisk grofa Ciana odprl novo dobo v gospodarskem razmahu naše države. »Odločna podpora Italije«, o kateri piše Virginio Gayda, bo dobrodošla, tembolj, ker bo prišla od prijateljske države, ki v srednji in južnovzhodni Evropi po lastni izpovedi nima nobenih osvoje-valnih namenov. Med najbolj važnimi predmeti beljskih razgovorov pa ho brez dvoma smotrena izgraditev zunanjepolitičnega sodelovanja, ki mu ,Virginio Gayda posveča posebno pozornost.
Veliki cilj italijanske zunanje politike je, če smo prav razumeli ravnatelja Giornale dTtalia«, da odstrani vse obstoječe razprtije v srednji in južnovzhodni »Evropi in da ustvari takšne življenjske pogoje, da se bodo države, ki na tem prostoru žive, v svojih mejah čutile trajno varne. To je visok in hvalevreden cilj in se italijanskemu zunanjepolitičnemu delovanju ne bomo mogli dovolj zahvaliti, če ga doseže. Razumemo, da bi popolnoma pomirjena srednja in južnovzhodna Evropa, ki živi v občutju popolne varnosti, prišla posebno prav imperiju Italije, ki ima na Sredozemskem morju načrte, ki zahtevajo osredotočeno pozornost vseh sil v državi, toda za srednjo in južnovzhodno Evropo samo bi bil neprecenljiv dobiček, če se po potresih koncem lanskega leta vzpostavi ravnovesje na osnovi odkritosrčno prijateljskih odnošajev med vsemi v poštev prihajajočimi državami.
V okvir italijanskega načrta, kot ga prikazuje Virginio Oayda spadajo sledeča diplomatična dela, ki jih naj omogoči prijateljsko politično sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo: 1. Jugoslavija mora od Madžarske dobiti zagotovilo, da so njune skupne meje trajne in nedotakljive, nakar bi Jugoslavija še enkrat priznala pravice madžarski narodni manjšini, ki v Jugoslaviji itak nikdar ni imela povoda za pritožbe. Virginio Gayda trdi, da so v tem pogledu že vse ovire odstranjene. 2. S skupno pomočjo Italije in Jugoslavije se morajo spraviti odnošaji med Madžarsko in Romunijo na prijateljske temelje, tako, da bodo za vselej izginile napetosti, ki na teh mejah še obstojajo in ki eni in drugi državi onemogočujejo, da bi se ustalili na stalni, nepremični zunanjepolitični črti. 3. Zopet v tesnem sodelovanju bosta Italija in Jugoslavija pomagali spraviti s sveta še druge težave, če kje na Balkanu ali v srednji Evropi ohstojajo, tako da bi v najkrajšem času mogla nastati velikanska ploskev miru in medsebojnega spoštovanja na vsem prostoru tja do sovjetske Rusije.
Prepričani smo, da bo Jugoslavija radevolje in v duhu prijateljstva, ki obstoja med obema državama grofu Cianu, z vsemi silami pomagala pri mirovnem delu, kajti vodilni smoter jugoslovanske zunanje politike je, da krepi in utrjuje mir okrog sehe in to na čim širših področjih mogoče. Za to želimo važnemu zgodovinskemu posvetu v Belju popolen uspeh.
Posveti v Belju so se že začeli
Beli Manastir, 19. jan. A A. Italijanski zunanji minister grof Ciano se je danes ob devetih dopoldne pripeljal v Beli Manastir, da 6e udeleži lova, ki ga prireja njemu na čast predsednik vlade in zunanji minister dr. S t o j a d i n o v i č.
Predsednik vlade dr. Sto-jadinovič se je pripeljal na železniško postajo pred prihodom posebnega vlada grofa Ciana. 2e zdavnaj pred njegovim prihodom se je zbrala tam velikanska množica ljudi. Skoraj vsi so bili oblečeni v narodne noše. Častne čete mladine JRZ in Jugorasa so v ozadju zavzele svoje mesto, ženske iz mesta in iz okoliških vasi so pa v svojih živo-pisanih narodnih nošah tvorile špalir. Pot do postaje je bila pokrita s preprogami in okrašena s cvetjem. Ko se je pojavil predsednik vlade dr. Stojadinovič, ga je množica viharno in navdušeno pozdravljala. V predsednikovem spremstvu so bili italijanski poslanik Mario Indelli, pomočnik zunanjega ministra dr. Ivo Andrič, kabinetni šef zunanjega mnistrstva dr. Dragan Protič z gospo, šef protokola Marinkovič in tajnik zunanjega ministrstva Manojlovič z gospo. Na pero,nu so se zbrali mnogoštevilni domači in tuji novinarji, med njimi italijanski tiskovni ataše Rizini, urednik lista »Corriera della Sera«, uredik turinskega lista »La Stampa«, urednik tržaškega »Piccola«, urednik bolonjskega lista »II Resto del Carlino« itd.
Dr. Stojadinovič pozdravlja grofa Ciana
Ko je privozil posebni vlak ministra grofa Ciana, je godba zaigrala italijansko himno. Grof Ciano je stopil iz vagona v lovski obleki in se zelo prisrčno pozdravil 6 predsednikom vlade dr. Stojadinovičem. Dr. Stojadinovič in grof Ciano sta obhodila častne čete JRZ in Jugorasa. V spremstvu grofa Ciana, ki ga je na meji sprejel v imenu predsednika dr. Stojadinoviča in ga spremil do Belega Manastira Vladimir Sokolovič, svetnik zunanjega ministrstva, so bili še poslanika Butti in Viccheti, novinar in poslanec Verelli in več drugih uglednih osebnosti. Z njim se je pripeljal tudi naš poslanik pri Kvirinalu Boško Hri-stič s svojo gospo. Ko sta korakala mimo častne čete, sta bila grof Ciano in dr. Stojadinovič predmet burnih pozdravov. V imenu tukajšnjega prebivalstva je grofa Ciana pozdravil poslanec Andrič. Za nagovor se je grof Qi«no zahvalil v kratkih besedah in dejal med drugim:
>ZeIo srečen sem, da sem doživel tako lop sprejem in vide! toliko simpatij. To mi je nov znak, da bom v prijateljski in močni Jugoslaviji zelo prijetno prebil teh nekaj dni. Prosim vas, da tudi pri tej priložnosti sprejmete pozdrave, ki jih pošilja fašistovski italijanski narod plemenitemu jugoslovanskemu narodu.«
Nato je italijanskemu zunanjemu ministru izročila hči upravnika Belja prekrasen šopek cvetlic. Potem so po stari šegi ponudili grofu Cianu kruha in soli v znamenje dobrodošlice. Italijanski zunanji minister je bil s sprejemom zelo zadovoljen, njegovo navdušenje je pa doseglo vrhunec, ko mu je neka gospodična izročila prekrasno brisačo, ki mu jo je obesila čez ramo, nato mu jo pa pričvrstila z jugoslovansko trobojnico.
Dvorec Bclje
mala učenka, ki jo je italijanski zunanji minister poljubil. Po zajtrku je predsednik vlade dr. Stojadinovič razkazal svojemu gostu veliko in moderno urejeno mlekarno, ki je s svojo smotrno ureditvijo zbudila občudovanje italijanskih gostov in novinarjev.
Nato so dr. Stojadinovič, grof Ciano, poslanec Butti, pomo.čnik ministra Andrič in poslanika Indelli in Videtti odšli v lovski gradič na državnem posestvu Belju, njihovi spremljevalci so se pa odpeljali s posebnim malim vlakom državnega posestva Belja. Po odhodu visokih gosto,v je množica še dolgo navdušeno vzklikala predsedniku vlade dr. Stojadinoviču in italijanskemu zunanjemu ministru grofu Cianu,
tf

}Popolo d'Italia4
„Vsa srednja in jugovzhodna Evropa bo spremenjena v široko polje miru"
Rim, 19. jan. TG. »P o p o I o d' 11 a 1 i a«, ki
velja za glasilo italijanskega voditelja Mussolinija, je k sestanku Ciano - Stojadinovič ohjavil zelo
obširen članek, kjer našteva vprašanja, ki jih bodo v Belju reševali in — rešili. »Popolo d'lta-lia« meni, da je
prvo, kar so mora zgoditi, ureditev madžarsko - jugoslovanskih odnošajev. To vprašanje no predstavlja nobenih tožav več. Itazčiščenjo jo pripravljeno in bo v Belju sestavljena samo šo izjava, ki bo prijateljsko srečanje Jugoslavijo in Madžarsko javno potrdilu in napravila trajno. Toda Cianov obisk v Jugoslaviji s tem ši; ne bo izčrpan, kajti tudi med Madžarsko in Romunijo se morajo odnošaji izboljšati in obe državi, Jugoslavija in Italija se bosia vzajemno potrudili, da se bo to uresničilo. Grof Ciano je v lom smislu govoril že ob priliki svojega zadnjega obiska v Budimpešti, bo razgovore o tem nadaljeval sedaj z dr. Stojadinovičem v Belju, jih bo nadaljeval kmalu pri Poljakih v Varšavi in morda kmalu zaključil s kakšnim slovesnim diplomatskim dejanjem, ki bo Romunijo vključil v mirno in zavarovano področje srednje in južno-vzhodne Evrope, ki mu veljajo sedanji napori ita lijanske zunanje politike.
Odmev v Londonu:
Jedro italijanske politike -sodelovanje z Jugoslavijo
London, 19. jan. A A. Štefani: Listi pišejo z največjim zanimanjem o obisku grofa Ciana v Jugoslaviji. Reuler je zvedel iz Belgrada, da bo Cianov obisk uvedel novo dobo v sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo, in da bo to sodelovanje postajalo čodaljo intimnejše. »Daily Express« pa pravi, da bo novi politični red, ki ga gradi faši-stovska diplomacija, imel svojo glavno jedro v tesnem sodelovanji! mod Italijo in Jugoslavijo.
Tudi drugi londonski listi poudarjajo, da britanski politični krogi pripisujejo velik pomen sporazumu, ki bo kmalu sklenjen med Madžarsko in Jugoslavijo, ter priznavajo, da ima Italija velike zasluge, da bo prišlo do tesnejšega sodelovanja med podonavskimi državami. Po obisku britanskega ministrskega predsednika Chamberlaina v Rimu se bo po mnenju londonskih političnih krogov lahko z velikimi izgledi na uspeh storilo politično delo, ki bo zagotovilo splošen mir v Evropi.
ff
Vsak tuli vptiv v Španiji škodljiv interesom Anglije
(„Times")
H
London, 19. jan. TG. V »Timesu« je izšel članek, ki je prišel iz uradnih virov in ki jasno opredeljuje stališče Anglije v španskem vprašanju. Članek med drugim pravi:
»Izjavam gosp. Mussolinija, da bo italijanska vlada spoštovala nedotakljivost španskega ozemlja in da bo izpraznila vse tiste dele, koder so danes italijanske posadke, popolnoma zaupamo. Dejstvo, da italijanska vlada istih zagotovil ni dala Franciji, na stvari nič no spreminja in Mussolinijevo izjavo v ničemer ne razveljavlja. Mussolinijcva zagotovila so angleško vlado popolnoma zagotovila, kajti angleška politika v pogledu Španije stoji na načelu, da je katerikoli inozemski vpliv v Španiji škodljiv angleškim interesom. To načelo jc bilo za angleško državnike mero-dajno v časih Burhonov kakor v času Napoleona. Obdržalo jc svojo veljavnost do danes in bo veljalo šo v bodočnosti. Vesti, ki prihajajo iz Španijo, nikakor ne dovoljujejo mnenja, da bi general Franco, ki je velik pohornik veliko in enotno Španije, hotel kaj odstopiti od španskega ozemlja — česar se francoska vlada po nepotrebnem boji. Toda Francozi so se pri presojanju špansko miselnosti žo mnogokrat motili — na primer s svojo pustolovščino pod Napoleonom — in se motijo tudi danes.«
Boris v Rim
Zajtrk v mlekarni
Zelo dobre volje sta Ciano in dr. Stojadinovič odšla nato s svojim spremstvom in v družbi časnikarjev v mlekarno državnega posestva Belja, kjer 60 jima ponudili zajtrk. Na poti do mlekarne so grofa Ciana in dr. Stojadinoviča kar obsipali s cvetjem. Pred vhodom v mlekarno ie grofu Cianu izročila šo,pek cvetlic neka
Sofija, 19. januarja. AA. Bolgarska telegrafska agencija: Kralj Boris, princ Kiril in pricezinja Evdoksija so v spremstvu šeia dvorske pisarne generala Panova in adjutanta polkovnika Vječeva odpotovali z ekspresnim vlakom ob 14.30 v Rim, kjer bodo navzoči pri poroki princczinje Marije Savojske s princem Luisom Bourbonskim. Na postaji so jih pozdravili vsi člani vlade, predsedni-štvo sobranja, ter številne druge ugledne osebnosti.
Ban dr. Marko Natlačen z grofom Cianom y. salonskem voiu
100.000 judovskih beguncev prevzame država San Domingo
Naselitev na neobdelani zemlji pod samoupravno zaščito
London, 1!). jan. TG. Londonske >Timc8« poročajo, da sc je vlada države San Domingo odločila, da sprejme 100.000 judovskih beguncev, ki so morali zapustiti Nemčijo. Načrt za naselitev tega ogromnega števila Judov jc že izdelan, in siccr od generalnega konzula Snn Dominga v Londonu majorja Frederika Shar-Iesa. Ta načrt predvideva celo neke vrsto samoupravna določila za novo judovsko naselbino. Na drugi strani pa liočo načrt zavarovali prod Judi vse obstoječe industrije v državi. Priseljenci bodo dobili tudi neka jamstva, da jih ne bi mogli takoj spet iz države
(Nadaljevanje na 2. strani)
Zomunska > Temenska napoved. Povečana oblačnost v zahodni polovici z dežjem tu pa tam; delna oblačnost z jutranjo meglo pa v vzhodni polovici. Toplota bo padla. Najnižja toplota 19. januarja: Plevi,je —4, najvišja: Belgrad +19 stop.
Dunajska vremenska napoved: Oblačno, hla-neje.
Zagrebška vremenska napoved: Nespremenljivo,
Dokument o volitvah na Hrvatskem in v Dalmaciji
Resolucije, ki so šle čez mejo
Zagrebški »Jugoslovenski Lloyd« piše o nedeljskih resolucijah Mačkovih poslancev med drugim: »Ti sklepi so torej prešli v taktiko skrajnosti, ki zanika in odklanja vse, kar je od leta 1918 do danes bilo dogovorjenega in storjenega. Temeljito sc torej podirajo vsi, ne lo že itak precej omajani psihološki pogoji, ki so potrebni za tako politiko, ki naj privede do tolikanj pričakovanega sporazuma.« — Kakšne posledice bodo nastale zaradi take taktike skrajnosti, o tem tukaj ne moremo govoriti. 1'nč pa imamo državljanski pogum povedati, da so ti sklepi hrvatskega narodnega zastopstva sila resni in da vodijo na nekak mednarodni teren. Toda ta mednarodni teren je močno oddaljen od resničnih interesov hrvatskega naroda, ki imajo zgolj v ozki skupnosti s Srbi in Slovenci ter na skupnem širokem področju, ki mu je samo Jugoslavija ime, edine pogoje za boljšo prihodnost ter večji gospodarski, socialni ter kulturni razvoj. O tem si je na jasnem vsakdo, ki pozna pravo stanje stvari in ki s svojim delom in željami ni prekoračil — meje!«
Starčevičansko stališče v zagrebških resolucijah
V	belgrajskem »Vremenu« je poslanski kandidat J. Cvelič napisal o zagrebških resolucijah članek, kjer jiravi, da je hrvatsko vprašanje prav za prav sestavljeno iz dveh delov: iz nacionalno-političnega in tehnično-upravnega. Nato pa pravi: ■ Nacionaliio-politična stran hrvatskega vprašanja je
vsa v mislih starčevičansko-frankovskega pogleda na hrvatsko narodno samobitnost in hrvatsko državno pravo. Sain dr. Maček je blizu temu pojmovanju. On je užival starčevičanski sloves že v Radičevi stranki. Vodja je torej na skrajnem desnem krilu tega gibanja. Misel hrvatske samobitnosti je misel polne hrvatske separacije z vsemi njenimi neugodnimi posledicami za Hrvate kot posebno enoto.« — Kratko bi dodali svojo misel, da samobitnost hrvatskega naroda še ne pomeni separacijo od države. Tako bi politik ne smel razlagati. Dalje pa pravi g. Cvetič:
»Drugi glavni del hrvatskega kompleksa je vprašanje upravne ureditve naše države. Tu je pravo in široko polje sporazuma in glasovanja, zlasti ko sta monarhija in dinastija zunaj debate. Ko je sprejeta monarhija, dinastija in edinost kot narodni ideal, tedaj hrvatsko vprašanje postane tehnično vprašanje. Tedaj ga bodo reševali upravni strokovnjaki, politiki pa bodo morali prevzeti nalogo, da najboljšo rešitev priporoče ljudstvu kot zadovoljitev postavljenih zahtev... Ko se v korist obstanka nnše države enkrat uredi javno mnenje in ko ostane Jugoslavija zunaj debate, tedaj ne more nobena postava več biti ovira sporazuma. Dokler pa se to ne zgodi, tako dolgo je ta ustava jamstvo obstanka te države.«
Apel, ki nanj ne bo odmeva
Zagrebške »Novosti« pišejo o resolucijah hrvatskih poslancev med drugim tudi tole: »Dva glavna momenta vsebujejo ti sklepi: samoodločbo narodov in pa hrvatsko državno pravo ... Apel na odgovorne čiiiiteljp vseh evropskih držav, zlasti pa velesil, ne bo imel odmeva, ker hrvatsko vprašanje ni in ne more biti predmet zunanje politike ... Današnje stališče vodstva hrvatskega narodnega gibanja stoji na nasprotni strani tistih političnih idealov in idej, ki jih je imelo v preteklosti.«
Kaj pravi »Hrvatski Dnevnik«
»Hrvatski Dnevnik«, glasilo HSS v Zagrebu, je v svojih izjavah precej redkobeseden. Dne 19. t m je na uvodnem meslu prinesel citate in izvlečke iz »Obzorovih« in »Samoupravimh« člankov z ozirom na zagrebške resolucije. Na koncu na je k izjavi belgrajske »Samouprave«, katero smo navedli že včerai, dostavil tole svojo opombo: Ta komentar »Samouprave« je prvi odgovor s strani .11?/,. Ta odgovor je v skladu s političnim pravcem te stranke ter potrjuje, da ta stranka se dalje ostaja na svojem stališču «
»Preobračanje hrvatske zgodovine«
V	svoji številki od 19. prosinca t. 1. prinaša •»Hrvatski Dnevnik« med drugimi zapiski na svoji politični strani najprej napad na znanega bivšega 1'iibičevičevega poslanca in prvaka dr. Grisogona, ki je v Belgradu predaval o dr. Trumbiču ter je v svojem predavanju omenil, da so pred reško resolucijo Hrvati bili zvesti sluge Hiibsburga. Sele po reški resoluciji so te odnošaje prekinili. »Hrvatski Dnevnik, imenuje lo »preobračanje hrvatske zgodovine, ter pravi: »Nepoučen človek bi mislil, da ^nio po tem takem mi Hrvati do leta 1905 vodili nekako služabniško politiko in da smo posebno izkazovali zvestobo habsburški dinastiji. Toda sam ,ir (irisogono v predavanju priznava, da je prava-stvo dr Ante Starčeviča bilo politični instrument hrvatskih narodnih teženj ter da je to pravašlvo dvignilo veliko in revolucionarno idejo. Kako neki more potem dr. Grisogono družiti revolucionarstvo s služabništvom? Ako hočemo iskati služabnike bivše monarhije, ni treba brskati po hrvatski narodni zgodovini, ker je hrvatski narod pokazal H prav V dfUgi polovici 19. stoletja toliko odpornosti zoper Ilabsburžnne in težnje po popolni svobodi ler po osamosvojitvi kakor malo kateri drugi narod bivše monarhije... Sramota pada na obraz tistih, ki tako preobračajo hrvatsko politično zgodovino.«
Kačkovci v Bosni nezadovoljni z zemijoradniki
Bclgrajsko iViente« poroča iz Banjo Luke, da se je tjakaj vrnil iz Belgrada zemljoradniški lioslanec dr. Branko Cubrilovič, ki se je sešel takoj /, vodstvom zdruzer.e opozicije za vrbasko banovino. Na tem sestanku je poslanec razložil, zukaj -o poslanci združene opozicije in JNS šli v skupščino na Unr je bilo sklenjeno, tla je takoj po končani verifikacijsld debati treba sklicati zborovanje ki bodo na njem poslanci razlozih volivcem vzroke svojega delovanja v tej skupščini. Nato pa nravi poročilo imenovanega listu takole: »Zanimivo je da so zastopniki bivše 1ISS kakor tudi bivše SDS močno rezervirani, kar razlagajo s tem, da so nezadovoljni, ker je srbijnnska opozicija prekršila abstinenco. Sicer pa vso Javnost v vrba?ki banovini rslnp opozicionaJnih poslancev v skupilino razlaga kol razkoi in konec odnošajev c bivšo IISS in SDS. - Iz vodstva bivše IISS odkrito govore, da v prihodnje ne bo nobenega skupnega delora-rja re( s srbijanskim delom opoziciie. Sedaj HSS pripravlja svoj poseben program političnega delovanja na terenu.«
Glavui vollvni odlior je skozi državni odbor poslal vse volivne sjiiso vorifikacijskemu odboru, med njimi tudi izjavo gg. Montčila Jankoviča in Dragoljuba Zekavice, ki sla bila predstavnika državne kandidatno liste dr. Stojadinoviča v glavnem volivnem odboru. Zagrebške »Novosti« prinašajo sedaj njuno izjavo z ozirom na izjave opozicijskih predstavnikov. Ta izjava podaja podatke, kako so bile volitve na Hrvatskem in v Dalmaciji. Kdor prebere vso to izjavo, ki je ]>odprla z dokazi in navedbami krajevnih imen, si more lahko misliti, kako so volili v savski in primorski banovini. Naj navedemo nekaj odstavkov v informacijo:
»Bilo je po nekaterih voliščih pač nekaj malenkostnih nepravilnosti, ki pa izhajajo izključno od nerazumevanja določil volivnegu zakona ali pa nezadostno pazljivosti. Vendar je glavni volivni odbor mogel ugotovili, da so vse te nepravilnosti bile brez |»omcna za izid volitev in za svobodno izražanje ljudske voljo... Vendar je v nasjirolju z volivno svobodo |>o drugih banovinah na podlagi volivnega materiala mogoče ugotoviti, da te svobode ni bilo v savski in primorski banovini. V ogromni večini v teh dveh banovinah, zlasti v savski, na voliščih sploh ni bilo predstavnikov Stojadinovičeve lisle, čejirav so li predstavniki bili jiravilno imenovani. I'o postavi njihova navzočnost sirer ni neobhodno potrebna, vendar ne«more biti goli slučaj, da bi ti predstavniki po svoji volji v tako velikanskem številu no bi bili prišli na volišče. Pač pa je lo znamenje, da jim je bil prihod na volišče s silo preprečen. V mnogih primerih njihova imena sploh niso zapisana v volivni zapisnik, niti ni v njem zapisano, da teh predstavnikov ni bilo. V zapisnikih mnogih volišč Stojadi-novičeva lista sploh omenjena ni. Ker njenih predstavnikov ni bilo zraven, so zapisali kar vse volivce, kakor da bi bili vsi prišli volit ter oddajali glas edino za dr. Mačka. Mnogokrat so jih zapisovali kar tako, kakor so bili po vrsti zapisani v
volivnem imeniku. To se je na primer zgodilo na volišču v kraju Vugrovec.
V jastrebarskem okraju je edino volišče, kjer je bil zraven predstavnik Stojadinovičeve liste, kraj Sošice. In na tem volišču je od 910 vpisanih volivcev glasovalo 091, od katerih je bilo 137 glasov za Stojadinovičevo listo, za Mačkovo pa 554. Na vsoh drugih voliščih tega okraja pa ni bilo nikjer predstavnikov Stojadinovičeve liste in po vseh teh voliščih je vse glasove dobila Mačkova lista. Prav tako zanimivi so izidi iz mnogih drugih volišč. (Predstavnika naštevata tako blizu 70 volišč.)
Na mnogo volišč v teh dveh banovinah niti predsedniki niso prišli predsedoval, tako da so volitve vodili župani. Tudi tukaj navajata več imen krajev. Po tem takem ni bilo težko dr. Mačkovi listi dobiti v teh dveh banovinah tako večino. Glavni volivni odbor nima pravice spuščati se v razlaganje teh dogodkov in vzrokov. Bilo je mnogo primerov, ko so predstavniki Stojadinovičeve liste dali'pismeno na zapisnik, da so na potu na volišče bili telesno napadeni in da so njihovi volivci bili razkropljeni. Bilo je mnogo primerov, kjer predstavniki Stojadinovičeve liste sploh blizu niso smeli in se niso imeti niti komu pritožiti. Razlog je v Hrvatski zaščiti, ki pa ni predmet preiskovanja glavnega volivnega odbora.«
Tako se v glavnem glasi to poročilo. Volivne svobode torej na Hrvatskem res ni bilo. In kar čudno je slišati, da ni bilo svobode za pristaše vlade. Mislimo, da tega voditeljem HSS na Hrvatskem ni bilo treba, ker jim vsakdo nesj)orno priznava, da večina hrvatskega naroda je vendarlo z njimi. Ta teror je torej imel drug namen, najbrž, da bi hrvatski glasovi s svojo ogromno in izsiljeno večino uravnovesili jKMnanjkanje glasov JNS med Slovenci in opoziciji med Srbi. Je pa drugo vprašanje, ali je bilo to res v interesu hrvatskega naroda.
Negrin v Franciji prosi pomoči
Franco nevzdržno prodira proti Barceloni
London, 19. januarja. Vesti iz Španije pravijo, da se jo republikanski ministrski predsednik No-grin napotil v Francijo s tajnim poslanstvom. Smatrajo, da je odšel zato, da francosko vlado prosi, da odpre špansko-francosko mejo ter tako omogoči nakup orožja.
r,
, - u-,
Vfatp
" / T. &	sSjkptcffUM
k-<./ K k a/ v m.
lik
Rdeča vlada se bo le selila
Salamanca, 19. januarja. AA. Štefani. Iz popolnoma zanesljivega vira se je izvedelo, da so španski republikanci po padcu Tarragone zahtevali intervencijo francoskih divizij, vendar so jim lo zahtevo doslej odklonili. Ker je padec Barcelone neizogiben, so republikanci sklenili preseliti notranje in kmetijsko ministrstvo v Albacelo, v Madrid pa finančno in prometno ministrstvo, le predsedstvo vlade in zunanje ministrstvo bi imelo do zadnjega trenutka ostati v Barceloni. Apel generala Franca na republikanske čete je omajal njihovo moralo. To se posebno vidi iz okoliščine, da dan za dnem prehajajo veliki oddelki republikanskih čet na madridskem bojišču k nacionalistom.
Salamanca, 19. januarja. AA. Uradno poročilo
nacionalističnega poveljstva potrjuje vesti o na-; predovanju nacionalističnih čet. V včerajšnjih borT bab so padli šlirji višji republikanski častniki, ujetih pa jo bilo preko 2000 republikanskih vojakov. Med zaplenjenim vojnim materialom so na*
haja tudi pet tankov. Na madridskem bojišču vlada po ponesrečeni republikanski ofenzivi popoln mir. Nacionalistično letalstvo je bombardiralo več krajev, kjer se nahajajo tovarne vojnega materiala. Republikanske čete puščajo svoje ranjence na bojišču. Pogosto se zgodi, da ranjeni republikanci napadajo nacionalistične sanitetne oddelke, ki jim prihajajo na pomoč.
Rurgos, 19. januarja, AA. Havas. Navarske četo so včeraj napredovale južno od Montblancha za pet milj ter zasedle vasi Sandomi in Las Pob-las. Bojišče v Kataloniji se je pomaknilo že daleč v pokrajino Barcelono. Navarske čete so bile popoldne oddaljene vsega 8 milj od Igualade. Po poslednjih vesteh so nacionalistične čete samo še 39 km od Barcelone. Na severnem delu bojišča so nacionalistične čete začele napadati v smeri proti 1'irenejem, da bi zasedle pot, ki vodi od Barcelone do Solsona Maresa.
Barcelona, 19. jan. c. Danes je policija pri vseh prebivalcih v mestu pobrala vse radijske aparate, da bi tako ljudem preprečila poslušanje vesti z nacionalističnih radijskih postaj.
Francoska levica hoče Francijo pahniti v pogubo
Pariz, 19. jan. c. Združeni francoski levičarji, socialisti, komunisti in levica poslancev radikalne stranke mislijo v parlamentu izzvati velik najiad na vlado v tem smislu, da naj francoska vlada takoj dovoli izvoz orožja v rdečo Španijo. Ker se sedaj v parlamentu razvija zunanjejiolitična debata, je vlada sklenila, da bo ob prvi priliki zahtevala glasovanje. Odklonila bo zahtevo levičarjev in postavila vprašanje zaupnice
Medtem pa se na desnici zmeraj bolj širi borba za to, da naj francoska vlada takoj pošlje v Burgos svojega diplomatskega zastopnika. Tako jo klub poslancev francoske socialne stranke (stranka polkovnika la Rocquca) sprejel resolu-
(Nadaljevanje s 1. strani)
izganjali, ako bi za lo ne bilo zakonitih razlogov. Na*rt je določil za naselitev Judov do sedaj skoraj popolnoma neobljtiden del san-dominške države, kjer bodo Judje imeli možnost, da spremene zemljo v rodoviten svet in da tamkaj ustanove tudi svoja industrijska podjetja.
(Republika San Domingo leži na vzhodnem delu otoka Haiti, ki je največji otok med številnim otoč.em, ki leži v območju mehikanskega zaliva med severno in južno Ameriko. Država ima površino 50.000 kv. km — trikrat večja kakor Slovenija — in šteje 1 milijon in pol prebivalcev. Prebivalstvo govori španščino. Prestolnica Santo Domingo — sv. Dominik — šteje 60.000 prebivalcev. Dežela je zelo rodovitna in proizvaja tobak, sladkor, čaj, kavo, banane in dragoceni les Zunanjepolitično stoji j>od pokroviteljstvom Zedinjo-n i h držav severne Amerike.)
»Na kakšen način pa muha uživa hrano?« »Kakor slon, gospod učitelj, 6amo v zmanjšanem merilu.«
cijo, v kateri poziva vlado, da naj takoj sprejme ta sklep. Če je celo Belgija pohitela in imenovala svojega diplomatskega zastopnika v Burgosti, tedaj mora Francija takoj storiti vse, da si zagotovi prijateljsko razmerje z novo nacionalistično Španijo na jugu.
Levičarski diplomat roti vlado, naj nujno prizna Franca
Pariz, 19. jan. c. Pred pariškim sodiščem bi - moral danes v oieki zadevi pričati o položaju v Španiji tudi bivši francoski veleposlanik v Ma-. dfjdji, He.rkcitp, ki sp ga pred kratkim upokojili. Diplomat ni prišel na sodišče, ker je izjavil, da ga v zadevi, ki se sedaj obravnava pred sodiščem o španskih razmerah, veže uradna tajnost. Pač pa je povabil k sebi poslanca Jeana Montignyja in ga pooblastil, da naj pred sodiščem ali v parlamentu izjavi v njegovem imenu, da je zelo nujno, da Francija prizna vlado generala Franca in da pošlje svojega veleposlanika v Burgos. Montigny je to izjavo pojx)ldne ponovil v zbornici in izzval silno razburjenje med levico, ker je Hernette veljal za levičarskega diplomata in strokovnjaka o Španiji v levičarskem smislu.
Bonnet govori danes
Pariz, 19. januar ja. A A. llavas. V debati o zunanji politiki v poslanski zbornici je za danes popoldne ostalo na programu še 18 interpelantov. Zunanji minister Bonnet računa, da bo lahko imel svoj govor jutri popoldne, še preden bo izčrpana lista govornikov. Ni pa izključeno, da se bo debata še zavlekla in da bo glasovanje o zaupnici možno šele zvečer.
Anglija in Srska odmevata od pokanja peklenskih strojev
JRZ želi rešiti hrvatsko vprašanje
»Samouprava« prinaša članek, ki se v njem peča z govorom predsednika vlade g. dr. Milana Stojadinoviča ler o naši notranji politiki s posebnim ozirom na Hrvate. Med drugim pravi: »Rešitev hrvatskega vprašanja, ki ga prav tako želimo, kakor bratje Hrvati, mora biti v mejah velike in nerazdeljive Jugoslavije. Tako naše stališče in tako gledanje na vsa vprašanja, a v prvi vrsli na hrvatsko vprašanje, ostaja nespremenjeno in ne bomo nikdar stopili s tega pota.«
Ukrajinci v Jugoslaviji
Zagrebške »Novosti« pišejo o Ukrajincih, ki se dandanes za njihovo usodo zanima vsa Evropa. Pri tej priliki naglašajo, da žive Ukrajinci, ki smo jim doslej pri nas rekli tudi Rusini, tudi v Jugoslaviji: »Ukrajincev je jiri nas največ v Bački, potem pa še nekaj v Sreinu in v Bosni. V Bački jih je največ v Novem Sadu, v Sreinu v okolici šida. Ukrajinci so po veri unijati, pa je med njimi tudi nekaj pravoslavnih. V časih Avstro-Ogrske, ko je bila madžarizacija na višku, se je zdelo, da bo.ta peščica slovanskega naroda pri nas kmalu izginila. Ko pa je nastala Jugoslavija, je tudi zanje nastala svoboda in možnost kulturnega napredka. Središče jugoslovanskih Ukrajincev je Ruski Ko-stur v Bački. kjer imajo dandanes poleg šole še nekaj kulturnih organzacij, svojo tiskarno in tednik. Ukrajinci so zelo miren, pošten in delaven narod, ki sc je v teh 20 letih tudi kulturno in materialno okrepil ter 6e sedaj povofjno razvija.«
London, 19. jan. A A. Reuter. Davi na vse zgodaj se je pripetila eksplozija blizu nekega hotela v »Trellyju« na Irskem. V tem hotelu se je nastanil sin predsednika britanske vlade Frank Chamber-lein. Eksplozija je bila tako silna, da je popokalo več sto oken. Frank Chamberlain se je mudil v trenutku eksplozije v svoji spalnici in se mu ni nič zgodilo. Razstrelivo je bilo postavljeno pred lesena vrata, ki drže v neko žagalo v bližini bolela. Neko sobarico je eksplozija vrgla s postelje. Hotelsko poslopje ni od eksplozije nič prizadeio. Vse okoliške ulice so polne razbitega stekla. V času eksplozije so bili v hotelu detektivi, več drugih detektivov pa je patruliralo v bližnjih ulicah. Frank Chamberlain so je pripeljal v Dublin 14. januarja. Prišel je na lov v vode južne Irske.
Skrivnostne bombne eksplozijo, ki so se najprej pojavile v Londonu, se pojavljajo zdaj tudi na severnem Škotskem. Glasgovvska policija zasleduje dve sumljivi osebi, ki sta se zjutraj klatili okoli dokov v Clydu. V vsej okolici se vrše energične preiskave, da izslede skrite eksplozive.
London. 19. jan. AA. DNB. Na rimsko-katoli-šk om pokojiališču v Belfastu je v noči s srede na četrtek eksplodirala bomba in poškodovala neki spomenik, ki ima obliko keltskega križa. Železna ograja okoli križa ie popolnoma razdejana. Aten-teterji so zbežali. Tudi prejšnji spomeniki na tistem mestu so postali žrtve bomb. Zato sklepajo, da gre za dejanje irskih nacionalistov.
Dublin. 19. jan. AA. Havas. V političnih krogih ne dajejo nobenih komentarjev glede eks|>lo-zij, ki so se pripetile na Angleškem. Listi te incidente samo registrirajo. Le konservativno glasilo »Irish Times« je tem dogodkom posvetilo uvodnik, v katerem pravi med drugim: Če so eksplozije res delo Ircev, je vse, kar moremo reči, samo lo ,da delajo s tem slabo uslugo. Ekstremisli ni severnem Irskem bodo imeli v tem primeru dovolj vzroka, da bodo vztrajali še nadalje pri svojem stališču, da se ne sme odstopiti niti pedenj
ozemlja, Irci, ki si na obeh straneh meje prizadevajo, da se doseže zbližanje med Dublinom in Bel-fastom, bodo pa doživeli grenko razočaranje.
Vsi teroristi bodo v 24 urah pod ključem
London, 19. januarja, b. V angleških političnih krogih so prepričani, da bodo vsi voditelji in po-magači pri atentatih na železnice, plinarne, vodovode itd. v teku 24 ur pod ključem. Na temelju do sedaj izvršenih preiskav je bilo že izvršenih nekaj aretacij, policija pa je v glavnem ugotovila vse osebe, ki so soudeležene v ilegalni akciji. Doslej je Scotland Yard zaplenil 280 funlov eksploziva, ki je bil določen za nove atentate. Policija je ponoči zastražila tudi progo Cardiff-London, ker jo dobila obvestilo, da nameravajo atentatorji progo pognati v zrak na nekaterih mestih. Včeraj je skupina irskih teroristov napadla neki tovorni avto, za katerega je mislila, da vozi eksploziv, šofer je bil lažje ranjen.
Glavna Zadružna zveza
Belgrad, 19. januarja, m. V smislu sklepov zadnje seje upravnega odbora Glavne zadružne zveze, (ilavna zadružna zveza izdeluje celo vrsto pravilnikov, ki jih predvideva novi zakon o gospodarskih zadrugah. Med najvažnejše pravilnike spada pravilnik o zadružnih revizorjih, o katerem so že razpravljali na številnih zadružnih konferencah. Poleg omenjenega pravilnika pripravljajo tudi pravilnik o zadružnem knjigovodstvu. S tein pravilnikom se ho izenačilo knjigovodstvo v jugoslovanskem zadružništvu. Glavna zadružna zveza končno proučuje tudi vprašanje kreditiranja ne-krcditnih zadružnih zvez. kakor tudi vprašanje poživitve delovanja kreditnih zadrug in novih zvez.
Ali hasijate vsled prehlada?
Pnhimann-ov Ca)
prepreči draženje na KoSelJ, rozhrojfl SlUZ in umiri kašelj. Dobiva se v vseh lekarnah. Originalni zavitek po 125 g din 37'— ■HnBHM^n Ogl. reg. br. 1508/1036. mmmmmmmmmmm
Neverjetno - pa res
Večkrat te sliši mnenje, da so poročila, ki slikajo razmere v deželah, kjer vladajo rdeči režimi, pretirana, da so te vladavine pač naperjene proti cerkvi ali proti politikujoči duhovščini, da pa niso proti krščanstvu samemu, in da vsekakor to ne bo res, da se uči nemorala ali da vladajoči krogi ljudstvo k nemorali navajajo in jo kiikor koli pospešujejo ali dopuščajo.
Imamo v rokah cel kup publikacij Iz rdeče Španije: dnevnikov, revij, knjižic in letakov. Izberimo poljubno! Tu imamo revijo »Temas sexuales« (Spolpa vprašanja), ki ima že zelo značilno stalno naslovno sliko, namreč pod nogami golega ženskega akta črn križ, ki skupaj s knjigo moralnih zakonov gori na grmadi. Slede članki, podpisani od zdravnikov, ki predstavljajo pod učenim videzom golo pornografijo; v nekem takem članku na prvi strani se pobija enoženstvo in zakon sploh, češ da je moralna le svobodna izbira in mena ter vzajemnost obojestranskega poželjenja samca in samice (unicamente la libre elecci6n y la reprocidad en el deseo). Nato so zasmehuje zakonska zvestoba (la fidelldad no tiene im-portancla) in se ljubezen opredeljuje kot golo vprašanje temperamenta in okoliščin (cuestion de temperamente y des circunstancias). Na koncu pa ne manjka grdo bogokletstvo, ki se tiče Sinu božjega in ga ni mogoče ponatisniti. Potem je »znanstvena« revija »Consultorio psi-quico-sexual«, ki jo urejuje generalni ravnatelj za narodno zdravje in socialno pomoč, Felix Ibšnez, kjer se uči splavljanje in preprečevanje spočetja sploh z uradnega katedra; brošura »El negocio de los abortos«, iz katere izvemo, da je vlada Katalonije v okviru generalnega ravnateljstva za narodno zdravje z dekretom ustanovila posebno kliniko, kjer se »lahko žen-s'..e iznebijo neprijetnosti (embarazo), da dobe nezaželjenega otroka, po zdravnikih, ki so za posel umetne prekinitve spočetja specializirani« — edini pogoj je, »da nosečnost ne presega treh mesecev in da so duševnotelesne okoliščine ženske najverjetnejša garancija, da se bo operacija posrečila«. Torej niti socialna indikacija se ne postavljal V drugem članku te uradne brošure pa se pisec še ponaša s tem, da se mora ženstvo za to uvedbo, ki ga reši »neprijetnosti« poroda, zahvaliti slavni revoluciji Katalonije (para gloria de la Revolucion Cataluna)!
Pa poglejmo prakso. 40 letna bivša branjev-ka Dolores Ibarruri, ki potuje po svetu propagirat špansko revolucijo in se posebno v Franciji zanjo navdušujejo (imenujejo jo Passiona-ria), je, kakor je natisnjeno z velikimi črkami in navdušenim odobravanjem v »Heraldo de Madrid« 26. februarja 1936, ob takratnih volitvah v svojem proslulem govoru o svobodni ljubezni izjavila, da ima šest sinov, »od katerih sem jih štiri rodila s tovariši. Mož mi zaradi tega ni delal nikoli nobenih očitkov zaradi buržujske ljubosumnosti in je z menoj ponosen, da sem rodila te otroke za veliko proletarsko armado, ki bo strla verige suženjstva.« In občinstvo je ploskalo!
Pa te strahotne stvari brez morale In okusa niso čudne. V kupu rdeče literature iz nesrečne Španije leže po pretežni večini knjige in brošure, ki strupeno pobijajo vero, predvsem krščansko, se nesramno norčujejo iz Boga in psujejo Kristusa ter Marijo. Navajamo samo nekaj naslovov: »Dvanajst dokazov, da Boga ni« — »Verska kuga« — »Jezus jo bajka« — »Razpeti Zid« — »Doli devica!« -— itd itd.
Če pomislimo, da se mladina tega tudi v šoli uči, kakor se tam tudi spolno v tem smislu vzgaja, pa da so v tem duhu tudi državne postave, se moramo samo čuditi, kako da take vrste režim uživa simpatije tudi v nekaterih deželah, ki so ponosne na svojo visoko krščansko kulturo.
Pomen 18. januarja 1939 za Slovake
Izjava podpredsednika češkoslovaške vlade ministra K. Sidorja za »Slovenca«
Podpredsednik češko-slovaške vlade i* whovni poveljnik Hlinkove garde Karel S i d o r je za »Slovenca« poslal naslednjo izjavo o pomenu 18. januarja 1939, ko je bila prva svečana seja novoizvoljenega slovaškega parlamenta. >Siovenčevi« bravci bodo odličnemu slovaškemu ministru hvaležni ne samo za pozornost, ki jo je izkazal Slovencem, marveč tudi za stvarni prikaz pomena velikega dne, ko je Slovaška dobila svoj samoupravni parlament.
Minister Sidor izjavlja
Praga, 16. januarja.
Malo je tako zgodovinsko važnih dni v zgodovini slovaškega naroda, kakor 18. letošnji ja-auar. Tega dne se namreč sestanejo v Bratislavi slovaški poslanci (63), ki so bili izvoljeni dne 18. decembra 1938 leta za predstavnike slovaškega naroda. Slovaki so imeli vedno svojo politično zastopstvo bodisi v Budimpešti bodisi v Pragi. Doslej pa niso nikdar imeli svojega lastnega parlamenta, na katerem hi inogli svobodno razpravljati o svojih potrebah, ki sc tičejo političnega, kulturnega, verskega, gospodarskega in socialnega življenja.
Prvi narodno zavedni poslanec je bil Ljudevit Štur, ki je pred 92. leti ko j evstopil v ogrski parlament, napisni o skupščini tele besede: »Pri nas so oči vseh obrnjene na zbirajoči sc parlament, kajti mnogo je tega, kar se ima uničiti, spremeniti ali pa novega poklicati v življenje. Resnično, tudi naše oči se obračajo k temu parlamentu, kajti če komu, jo nam gotovo potrebna taka nova skupščina.« Te besede, napisane pred 92. leti, veljajo v celoti tudi za danes. Pred slovaško skupščino bo prišlo mnogo tega, kar sc ima podreti ali pa spremeniti, še več pa ho tega, kar se naj pokliče v življenje. Spremeniti in podreti mora slovaški parlament vse to, zakone in ukaze, katero je sklepal preko 29 let praški parlament, velikokrat proti volji slovaškega naroda. V praškem parlamentu je bila vedno češka večina, ki jc s svojo naravno večino vedno težila k dobremu za svoj lastni narod ter je često nastopala ob asistenci nekoliko s stanovskim ali razrednim sovraštvom zaslepljenih Slovakov proti koristim slovaškega naroda. Temu so pravili »demokracija« to je — vlada večine, toda v tej vladi večine so so vedno bolj pokopavale nade slovaškega naroda.
Sicer majhen, toda življenja zmožen slovaški narod je izkoristil evropski pretres oktobra lanskega ieta ter stresel raz sebe vse vezi, s katerimi so posamezniki bili zvezani. Postal jo enotni narod ter jc pri volitvah 18. decembra dal s 95% vseh glasov svojo usodo v roke msgr. dr. Jožefu Tisu. Katoliški duhovnik, dekan v Banovicah,. je stopil na čelo zedinjene Slovaške kot predsednik prve slovaške vlade, ki je dolžna s pomočjo parlamenta ustvariti lepšo bodočnost za vse Slovake. Naloge, ki stoje pred slovaškim parlamentom, so velike, toda pri članu, pri novih nacionalnih možnostih bo mogoče urediti težko dostopno Slovaško, katere ozemlje je bilo skoraj za tretjino zmanjšano ter pridoljeno Nemčiji. Madžarski in Poljski. Meje Slovaške krvave, toda v njih okvirju se ves narod pripravlja na boljše življenje, ki leži v veliki meri ves v njegovih rokah.
Te vrstice o pomenu slovaškega parlamenta pišem za »Slovenca« zato, da bi izrazil simpatije, ki jih že od davno goji naš slovaški narod do slovenskega naroda. Ime naše je skoraj enako, skupna vera jc rimsko katoliška, pa tudi skrhi za samoohranitev so pri obeli narodih enake. Skupno tudi moramo verovati, da usodo naroda vodi Bog ter da nc da poginiti tem narodom, ki se zaupajo Njegovim rokam. Morejo priti težki časi, pa za njimi tudi radostni, kajti vse to je potrebno v življenju naroda, da bi mogel kontrolirati svojo življenjsko moč ter voljo hoteti izpolniti vse, kar v danih okoliščinah zmore.
. i
Karel Sidor, namestnik predsednika vlade ČSR.
Življenjepis K. Sidorja
Karel Sidor se je rodil 16. julija 1901 v srednjeslovaškem mestu Ružomberku, mestu, ki je sveto vsakemu zavednemu Slovaku, saj je bilo dolgoletni sedež fare umrlega msgr. Andreja lllinke, slovaškega narodnega voditelja in predsednika slovaške ljudske stranke. Že v mladih gimnazijskih letih je bil Karel Sidor ljubljenec Andreja Iilinke in pod njegovim varilstvom se je odgajal in pod njegovim vplivom se je pričel pod psevdonimom »Študent od Valiac (Vab je krasna slovaška reka) literarno udejstvovati, kasneje ga je pa Hlinka, videč njegove odlične lastnosti, sam pripravljal na politično delovanje za svobodo svojega zatiranega naroda.
Po dovršeni gimnaziji se je Sidor nameraval posvetiti študiju prava, kar je pa časovno sovpadalo prav v dolio konca svetovne vojne, padca madžarske tiranije in ustanovitve Češkoslovaške. Na Hlinkovo prigovarjanje je Karel Sidor takoj vstopil v uredništvo bratislavskega »Slovfika«, kate-
Karel Sidor v obleki Hlinkove gardo
reniu stoji že od 1. 1929. na čelu kot glavni urednik. Ni pa bogato časnikarsko in politično delovanje edino, mladi Sidor se je tudi obilno bavil z leposlovjem. Poznane so njegove novele,, ki jih je v zvezku izdal pod naslovom »Kletba nerojenih«, napisal je tudi nekaj gledaliških iger, zlasti so pa znani njegovi izredno zanimivi potopisi, tako »S potovanja po Poljski« in »Na Podkarpat-ski Rusiji«, obelodanil je tudi več zgodovinsko-političnih študij o borbi Slovakov za osvohojenje. Karel Sidor je pisec življenjepisa svojega učitelja, vzgojitelja in narodnega voditelja.
Iz bogatega časnikarskega in obsežnega publicističnega delovanja je zrasel Karel Sidor v
izrazitega političnega voditelja in odličnega organizatorja. Na listi slovaške ljudsko stranke je bil pri poslednjih volitvah v čsl. parlament v I. 1935. izvoljen za narodnega poslanca. V poslanski zbornici je nieil najmlajšimi, a najboljšimi govorniki. Ko so jo Češkoslovaško po znanih usodnih dogodkih preteklega leta preobrazila v federativno obliko, jo bil Karel Sidor imenovan za podpredsednika osrednje vlade in za državnega ministra nove česko-slovaške zvezne republike.
Druga, neposredna posledica tako imenovanega političnega sporazuma v Žilini ((i. X. 1938), ki je bil podlaga za avtonomijo Slovaške, je bila ustanovitev lllinkovih gard — slovaških polvojn-ških formacij. Illinkino gardo, ki so čuvar narodnih, kulturnih, političnih in gospodarskih vrednot nove Slovaške, so zajele v svojem narodnem zanosu vso slovaško mladino. To kipeče narodno gibanje je v kralki dobi odlično organiziral in ga postavil na odgovarjajoče mesto v javnem življenju Karel Sidor, vrhovni poveljnik lilinkinih gard.
Za svoje zavedno narodno prepričanje in politično doslednost jo T>i 1 Karel Sidor pod prejšnjim režimom večkrat preganjan, danes jo pa med najpomembnejšimi in najvplivnejšimi politiki Slovaške, kakor tudi vso republike.
Slovaki imajo svoj parlament
Bratislava, 19. jan. Včeraj je bila v poslopju univerze v Bratislavi svečana soja prve slovaško skupščine. Seji so prisostvovali predsednik osrednje vlade Beran, predsednik sonata v Pragi Sou-kiip, minister za narodno obrambo general Sjrovi, člani slovaške vlade na čelu s predsednikom vlade Tisom in ugledne osebnosti iz političnih in univerzitetnih krogov, večje število generalov ter člani konzularnega zbora v Bratislavi. Prvo sojo slovaškega parlamenta je odprl najstarejši poslanik slovaškega parlamenta Budaj, ki je v svojem otvori-


Poseben uradnik nngleške policije Scotland-Yarda, ko vodi preiskavo zoper atentatorje
tvenem govoru obrazložil zgodovino politične neodvisnosti Slovaško. V svojem govoru so jo posebno spominjal borrov za ohranitev slovaškega nacionalnega čutenja Aniona Bernulaka, Ljudcvita Stura, Miloslava Turbana, Miloslava llodže in Jana Kolarja. Izrazil je svojo hvaležnost Illinki kakor tudi slovaškim bratom v Ameriki, ki so s sporazumom v Pittsburgu omogočili osnovo za ustvarjanje slovaške neodvisnosti. Za predsednika slovaškega parlamenta jo bil izvoljen dr. Snkul, ki jj imel na poslance slavnostni govor.
Slovaški parlament je izvolil štiri odbore, v katerih bodo tudi strokovnjaki izven parlamenta. Ti odbori bodo na Slovaškem imeli vlogo senata. Posebni parlamentarni odbor bo izdelal novo ustavo. ki bo imela mnoge odredbo, podobne odredbam totalitarnih držav, pri čemur pa no bodo prizadete krščanske svobode na političnem polju. Slovaški parlament bo imel pravico odobravati posebne sporazume, ki se bodo tikali Slovaške.
Dnevni rod je bil zaključen s pesmijo llej Slovaci«.
Med Nemci in Slovaki je sklenjen mir »po 20 letih borb«?«
Vodja nemške manjšine na Slovaškem Kar-masin je na snočnjem banketu, kateremu je pri-sotstvov.il tudi predsednik centralne vlade Beran ter vojni minister Syrovi, imel govor, v katerem je dejal, da so se Nemci in Slovaki dvajset let borili drug proti drugemu, dn je pa ta borba zdaj prenehala ter bosta odslej oba naroda sodelovala.
Schuschnigg bo izpuščen
London, 19. jan. d. Dunajski dopisnik »Daily Telegrapha« sporoča, da bo bivši kancler Avstrije dr. Schuschnigg v najbližjem času zapustil zapor v hotelu Metro|>ol ter se preselil v vilo v bližino Dunaja, kjer bo živel skupno s svojo ženo — bivšo baroneso Fuggerovo — ter svojim sinom. V svojem novem stanovanju in kraju bo imel delno možnost svobodnega gibanja. Kljub dolgi ječi je dr. Schuschnigg baje zelo dobrega zdravja. Procesa proti Srhuschniggu, ki je bil že svoj čas napovedan, ne bo.
Zveza narodov - brez Litvi nova
Sovjetski komisar preboleva »notranjo stisko« — Ne sme iz Sovjetijc
(Od našega dopisnika.)
Ženeva, v januarju 1939.
V	Ženevi so razočarani, da med inozemskimi državniki, ki so prišli na letošnje klavrno in mrliško zasedanje Zveze narodov ni tistega, ki je bil zadnja leta najbolj zgovoren in ki si ga videl po vseh kotičkih palače Zveze narodov, na ietošnjem zasedanju ni. Namreč Litvinova. Sovjetskega zunanjega komisarja »tovariša« Litvinova ni. Vsi ga pogrešajo. Vsi se vprašujejo, kaj se je zgodilo, da ga ni. Namesto njega je prišel sovjetski poslanik iz Pariza »tovariš« Surič, ki pa je slaba zamena za Litvinova. Surič je t:h, vase pogreznjen, nekam boječ. Litvinov je bil okreten, zgovoren, je oblazil vse državnike, imel za vsakega posebno besedo ter pridno tipal na vse strani, kakšen je položaj za Rusijo in njeno Kominterno. Letos ga pa ni. Začudenje je tem večje, ker se v Ženevi obravnavajo vendar važna vprašanja. Na dnevnem redu so neke pritožbe rdeče Španije in nikogar ni, ki bi jih podprl in zagovarjal. Ali je Litvinov, ali je sovjetska Rusija na svoje »tovariše« v rdeči Španiji pozabila in jih bo prepustila njihovi usodi, kakor je to storila s svojimi zavezniki Čehoslovjki.
V	poučenih krogih v Ženevi šušljajo, da Litvinov zopet preboleva notranjo stisko. Ugled Litvinovov v komunistični stranki v sovjetiji je silno padel. Saj niti član političnega odbora (Politbiroa) ni! Odkar je na mesto pregnanega poveljnika tajne policije Jezova prišel Georgijcc Serija, se Litvinovu godi še posebej slabo. Berija bi rad očedil zunanje ministrstvo. — A težko mu je, da bi se zaletel v par edino šc pri življenju ostalih Stalinovih zaupnikov, med katerimi je še Litvinov, Toda počasi ga le izpodkopuje. Tako je naletel na neka pisma, ki jih je svoje dni Litvinov poslal svojemu bratu Savelju v London in v katerih se je neolikano izraz:l o Stalinu. To dejstvo je Stalina zelo potrlo in na Litvinova jc legla senca nezaupanja. Proti Litvinovu se je začela preiskava. Vodi jo Škir-jatov, tajnik nadzornega odbora komunistične stranke. Preiskava še ni končana In dokler ni končana, Litvinov ne sme iz Sovjetije, ker je nevarno, da se nc bi več vrnil. Tako Litvinov ni smel, ni mogel na zasedanje Zveze narodov v Ženevi.
Toda tega vsi v Ženevi še ne vedo. Odsotnost Litvinova sc razlaga kot temna prerokba o nadaljn:
Gdring v Rim
Berlin, 19. ian. AA. Reuter. V pnklicnnih krogih so govorili, da je v kratkem pričakovati obisk maršala Giiringa v Italiji, vendar ni o tem še nič določnejšega znano,
usodi Zveze narodov. Zapustila jo je ena največjih podgan. Kaj naj to pomeni, če ne napoved, da se barka potaplja.	J . . iv.
Litvinov odstopil
Pariz, 19. jan. c. Današnji opoldnevniki so objavili vest, da jc Litvinov ž,e odstopil. Sovjetska uradna agencija »Tass« pa te vesti do sedaj šc ni zanikala in tudi ne potrdila.
Konferenca katoliških škofov
Belgrad, 19. januarja, m. V okviru konferenc katoliških škofov, ki bodo v Zagrebu od 24. t. m. dalje v Zagrebu dne 21. t. m. razpravljali tudi o gmotnem stanju katoliške duhovščine. To anketo bo vodil čakovski škof dr. Akšamovič. Vsi škofje bodo na njo poslali svoje zastopnike.
Ogrski zunanji minister grof Csaky (na levi) v pogovoru 7. nemškim zunanjim ministrom .von Kibbcntropom,
fajp&dahJtM
Ljubljanske mestne finance 1936-37
Računovodstveni odsek mestnega finančnpga oddelka v Ljubljani je sestavil računski sklep mestne občine ljubljanske kakor tudi bilance mestnih podjetij za proračunsko leto 1036-1937. To je drugi računski sklep za celo leto, ki jo bil izdelan pod sedanjo občinsko upravo. Obenem pa je to prvi računski sklep, v katerem je prišlo do izraza delo note občinske uprave, imenovane decembra 1935. Kajti računski sklep za 1935-1986 še ni v celoti obsegal dela sedanje računske uprave, ker je bilo tedaj proračunsko leto v veljavi le malo časa v dobi sedanje občinske uprave.
Razlika med proračunom za 1935-1936 in 1936-1937 je v tem, da vsebuje proračun za 1935-1936 številke mestnega zaklada posebej in podjetij zopet posebej, tako da je to izkazano ločeno. V letu 1936-1937 pa se je v smislu navodil finančnega ministrstva proračun izdelal globalno (Za zaklad in podjetja skupaj), bil je torej bruttoproračun. To je prišlo tudi do izraza v računskih zaključkih za omenjeni proračunski leti. Zato je tudi primerjava obeh let nekoliko otežkočena, ker zahteva daljšega preračunavanja, kar v okvirju pričujočih podatkov ni mogoče storili. Zato se v glavnem omejujemo na podatke za 1936-1937, za kar imamo še posebej razlog v tem, da je to prvi proračun, katerega je izdelala in po katerem je gospodarila sedanja občinska uprava.
Dohodki.
Pregled dohodkov kaže, da so znašali vsi dohodki v okvirju proračuna s kontokorentom vred 95.26 milij. din, dočim je znašal proračun za leto 1936-1937 103.6 miilj. din. Po posameznih partijah se razdele dohodki takole (v milij. din), za primer navajamo v trenutku razpoložljive podatke za 1935-1936 in proračun za 1936-1937:
dejanski pro- dejanski dohodki račun dohodki
Poslovanje s posojili izkazuje za 1935-1936 dohodkov 3.755 milij din, v letu 1936-1937 pa 28.5 milij. din. Začetni blagajniški prebitek pa je znašal v začetku leta 1936-1937 2.8 milij. din, v začetku leta 1935-1986 pa samo 9.224 din.
Iz pregleda je razvidno, da so za proračunskimi zneski najbolj zaostajali dohodki podjetij, dočim so med važnejšimi postavkami izkazovali višje dohodke kol proračun mestna trošarina in uvoznina. V priinori s celotnim proračunom je donos leta 1036-1937 zaostajal za 8.7 milij. din. Za poslovanje mestne blagajne je značilno, da so se zaostanki na koncu leta 1935-1936 v znesku 3.2 milij. din (samo pri upravi brez podjetij) zmanjšali na 0.9 milij. din na koncu leta 1936-1937.
Izdatki.
Tu je treba že ponovno poudariti, da se je struktura proračuna izpremenila. Pri dohodkih so bili v letu 1935-1936 vneseni kot dohodki samo čisti prebitki podjetij (dohodki po odbitju izdatkov), pri izdatkih pa so vneseni v letu 1936-1937 vsi izdatki mestnih podjetij. V naslednjem podajamo pregled izdatkov po proračunu za 1936-1937 v milij. din:
proračun dej. izdatki
osebni Izdatki
materialni izdatki: obča upravna oblast osebna in imov. varnost prosveta finančna stroka gradbena stroKa zdravstvo
trgovina, industrija itd. občinsko gospodarstvo vrtnarija itd. dotacije, podpore itd. prenesen delokrog ostalo
neporavnave obv. priklj.
občin stvarne potrebščine rezerva
primeri s proračunom v znesku 103.6 milij. din Nadalje je za obveznosti iz prejšnjih let občina plačala 0.47 milij. Za inkorporirane občine je imela takih izdatkov 0.13 milij. din. Med izrednimi izdatki je omeniti, da je občina nakazala prispevek obratnemu fondu in osnovni imovini v znesku 5.5 milij. din. V poslovanju s posojili je bilo izdatkov 20.5 milij. din (pri dohodkih 28.5 milij. din).
Končni blagajniški prebitek je znašal 2.06 milij. din.
19.6	19.16
2.5	2.27
1.5	1.46
1.3	1.24
10.87	10.08
8.34	7.5
4.5	4.5
0.1	0.08
1.27	1.19
0.6	0.57
3.7	2.5
0 1	0.1
2.9	2.5
2.9	2.7
41.26	32.46
0.6	0.58
znašali	90.2 milij. v
Krediti Poštne hranilnice
	1935-36	1936-37	1936-37
doklade na neposr. davke	5.9	8.9	7.06
lakse	8.4	11.0	10.8
trošarine	18.0	23.7	24.66
odkupnina za os. delo	0.3	0.15	0.4
doh. od imovino	7.7	11.0	11.14
nar. zdravje	0.45	0.4	0.43
soc. skrbstvo	0.12	0.08	0.17
fin. stroka	0.07	0.05	0.28
dohodki podjetij	—	45.5	37.1
ostali dohodki	1.0	2.85	2.95
nepričakovani dohodki	0.16	0.03	0.1
redni dohodki	—	103.6	94.9
dohodki iz prejšnjih let	—	—	l.l
dohodki priključenih občin	—	—	0.2
Poleg 6falno velikih zalog gotovine, katere mora držati Poštna hranilnica (tako je n. pr. imela Poštna hranilnica v gotovini in na žiru pri Narodni banki marca in aprila dnevno okoli 1 milijardo dinarjev, na koncu leta 1938. pa je imela take gotovine 580.76 milij, din, dne 31. decembra 1937 jc znašala gotovina obenem z žirom 1.005.4 milij. din) 60 velikega pomena za naše gospodarstvo tudi krediti Poštne hranilnice.
Na prvem mestu so krediti državnim uradom. Ti presegajo 1 milijardo dinarjev, vendar ne naraščajo več tako hitro kot preje. V letu 1938. so se celo zmanjšali od 1.072.9 na 1.053.36 milij. din. Država je v redu plačevala svoje obveznosti, kakor ugotavlja poslovno poročilo Poštne hranilnice za 1938.
V letu 1938. je Poštna hranilnica nadaljevala svoje sodelovanje pri financiranju javnih del. V letu 1938. je kupila 5% obveznic za javna dela (po 1 milijardnem posojilu) za 38.4 milij. din, skupno od 1935—1938 za 215.9 milij. din. Poleg tega je Poštna hranilnica lani vpisala 44.190 delnic Privilegirane družbe za silose v skupnem imenskem znesku 44,190.000 din, od česar je v gotovini do konca leta že vplačala 11,047.500 din.
I
Samo ie danes! Svetovni tenorist NINO MARTINU Nepozabni pevski in glasbeni film. Ne zamudite 1
PESEM SLAVE
KINO MATICA 21-24
Ob 16., 19. in 21. uri I

Sestanek guvernerjev balkanskih narodnih bank
tem, da emisijske bajike morajo tndi v bodoče delati za olajšanje trgovinskih in plačilnih odnoša-jev med temi državam in da je stalno sodelovanje med bankami držav Balkanskega sporazuma neobhodno potrebno kot činitelj čim prisrčnejših in tesnejših vezi med prijateljskimi državami. Poleg resolucije o valutni politiki držav Balkanskega sporazuma so guvernerji podpisali tudi tehnične protokole, s katerimi so urejena razna vprašanja v zvezi z izvajanjem obstoječih sporazumov o plačilnem prometu.
V ponedeljek, dne 16. t. m. so se v Belgradu že v tretje sestali guvernerji Narodnih bank držav Balkanskega sporazuma. V sredo zvečer so bila zasedanja zaključena ter je guverner naše Narodne banke priredil večerjo v hotelu Srbski kralj. Ob tej priliki je guverner naše Narodne banke g. dr. Milan Radosavljevič poudaril, da je ban-kanski sporazum, kar tiče emisijske banke teh držav, živa stvarnost, katere učinek se čuti iz dneva v dan. Narodne banke sodelujejo tudi pri proučevanju, kako povečati medsebojno trgovino balkanskih držav. V imenu navzočih zastopnikov drugih Narodnih bank je govoril administrator romunske Narodne banke in bivši minister La-pedatu, ki je ugotovil od prvega sestanka guvernerjev dalje (prvi sestanek je bil v Atenah, drugi v Ankari) znaten napredek v medsebojnih trgovinskih odnošajih.
O samem posvetu je bilo izdano še naslednje poročilo:
Belgrad, 18. jan. A A. Tretji sestanek guvernerjev emisijskih zavodov držav Balkanskega sporazuma je včeraj končal svoje delo. Guvernerji so dopoldne porabili v ta namen, da so si ogledali zavod za izdelovanje bankovcev Narodne banke, ob 11. pa so obiskali finančnega ministra Dušana l.etico in trgovinskega ministra Nikolo Kabalina. Popoldne je bila druga plenarna seja, ki ji je predsedoval guverner Milan Radosavljevič. O vseh vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu so razpravljali v ozračju popolnega razumevanja, pri čemer so se vsi udeleženci predvsem prizadevali, da l>i bila postavljena vprašanja čini bolj zadovoljivo rešena. Guvernerji so ugotovili, da jo bil glede vseh vprašanj dosežen popoln sporazum in da je potrebno, da se sodelovanje med emisijskimi bankami držav Balkanskega sporazuma nadaljuje v istem prijateljskem duhu kot dozdaj.
Poudarili so potrebo, da se ohrani stabilnost glavnih svetovnih valut. Ta stabilnost je glavni pogoj za normalni tok zamenjave blaga v svetu in za vzpostavitev normalnega denarnega obtoka med državami, od česar zavisi trajno zboljšanje gospodarskega položaja na svetu. Guvernerji so prišli do soglasja v tem. da jc potrebno, dokler ne nastopijo zadovoljivejše oknlnosti za stabilizacijo in normalizacijo gospodarskih in denarnih odnošajev v svetu, da države Balkanskega sporazuma še daljo ohranijo stališče čakanja in da zavarujejo vrednost svojih narodnih valut. Kar tiče medsebojne odnošaje med državami na Balkanu, so guvernerji ugotovili, da so obstoječi plačilni sporazumi odgovorili svoji nalogi. Razpravljali so dalje o vseh tehničnih vprašanjih, ki so v zvezi s temi sporazumi, nato pa so prišli dn soglasja v
Stanje Narodne banke
Najnovejši izkaz o stanju Narodne banke za 15. januar 1939 kaže naslednjo eliko (vse v milij. din, v oklepajih razlika v primerih z izkazom za 8. januar):
Aktiva: zlato v blagajnah 1.899.6 (+ 0.04), zlato v inozemstvu 10.8. skupna podlaga 1.910.4 (+0.04), devize izven podlage 587.8 (—21.7), kovani denar 344.9 (+ 14.3), posojila: menična 1.676.55 (—20.3), lombardna 43.56 (— 7.5), skupno posojila 1.720.1 (—27.8), razna aktiva 2.095,6 (-29.8).
Pasiva: bankovci v obtoku 6.586.8 (—199.1), drž. terjatve 42.7 (—7.8), žirovni računi 1.280.07 (+126.1), razni računi 972.7 (—9.4), skupno obveznosti po vidu 2.295.45 (+ 108.9), razna pasiva 216.5 (+25.4).
Ohlok bankovcev in obveznosti po vidu 8.882:2 (—90 15), skup. podi. s premijo 2.545.87 (+ 0.056), zlalo v blagajnah s premijo 2.441.0 (+0.056) milij. d:n, skupno kritje 27 (>3 (v prejšnjem izkazu (27.35)%, od tega samo z zlaloin v blagajnah 27.48 (27.20)%.
Izkaz kaže znatno zmanjšanje deviznega zaklada. Obenem pa so se zaradi odplačil v znatni meri tudi zmanjšala posojila banke. Med pasivi se je izredno zmanišal obtok bankovcev na eni strani zaradi dotoka vlog na žiro, r.a drugi strani zaradi vrnitve posojil. Narasla pa so tudi razna pasiva. Zaradi zmanjšanja obveznosti, katere mora krili Narodna banka z zlatom, 6e je tudi odstotek kritja znatno izboljšal.
*
Dobave: Dravska delavnica v Ljubljani, Ko-baridska ul. 43, sprejema do dne 23 januarja jv>-nudbo za dobavo jeklene žice, jekla, železa, hron-ce, bakrene pločevino, cina. svinca, solne kisline, salmijaka, karbida, kisika, klingerita, stuirlovega platna, zakovic, vijakov, bakrenih cevi, krp za čiščenje i. dr.
Kreditiranje zadrug.
Iz poslovnega poročila Poštne hranilnice za 1938 posnemamo a kreditiranju kmečkih zadrug in njih zvez naslednje podatke: »To vrsto kreditov je začela P. h. odobravati v letu 1938. kmetijskim zadrugam in njih zvezam, paralelno s takimi krediti Narodne banke ostalim denarnim zavodom. S pomočjo teh kreditov P. h. je bila izvršena mobilizacija zadružnih terjatev iz kmetskih dolgov pri Priv. agrarni banki in na osnovi 3% državnih obveznic po zelo povoljnih pogojih, ker je obrestna mera za te kredite v znesku 3% izenačena z obrestno mero za te terjatve, odplačilo dolga pa se vrši samo iz dohodkov zastavljenih terjatev in obveznic. Poštna hranilnica je na ta način kreditirala zadružne ustanove z zneskom 168,925.528.59 din. Ti krediti so obnovili likvidnost kmetskih zadrug in omogočili izplačevanje zmrznjenih vlog kakor tudi obnovo kreditnega poslovanja v zadrugah in njih zvezah.«
Krediti denarnim zavodom so znašali na koncu leta 1938. 118.055 (1937 117.67) milij. din. Ti krediti se polagoma zmanjšujejo. V bilanci za 1937 ie ta postavka znašala skoraj 110 milij. din po odbitju mark pri Narodni banki, leta 1938. so se ti krediti zmanjšali za nad 13 milij. din, tako da znašaio samo 96 4 milij. din po odbitju mark pri Narodni banki (21.64 milij. din).
Komunalna posojila so se zmanjšala od 45.03 na 34.43 milij. din. Tudi lombardna posojila so se zmanjšala od 32.73 na 30.02 milij. din in je znašalo povpraševanje za male lombardne kredite do 5000 din.
Kreditiranje države je prav za pTav tudi nakup državnih papirjev. Lani je Poštna hranilnica kupila poleg drugih denarnih papirjev za 34. milij. din blagajniških zapiskov ministrstva financ. Skupno so vrednostni papirji Poštne hranilnice narasli od 756,3 za 192.1 milij. din.
Posojilo naši banovini.
Poleg že omenjenih blagajniških zapiskov je Poštna hranilnica prevzela tudi največji del 5%
posojila dravske banovine za sanacijo zadružništva. Od skupne vsote 63 milij. din je prevzela Poštna hranilnica 60,608.000 din. Poštna hranilnica pravi o tem posojilu, da je z njegovo pomočjo dravska banovina izvršila sanacije in oživljenje kreditnega zadružništva na svojem področju.
mKino Kodeljevo tei.4i-64m
Danes in jutri ob 8. uri
Krvavi kapitan
(Erro/ F)ynn, Oliv i a Havtiland)
Spijon Azev
(Olga Čebova, Fntz Rasp)
Bilanca Narodne banke
Iz računskega zaključka Narodne banke, objavljenega v »Službenih novinah« posnemamo še naslednje podrobnosti o bilanci Narodne banke za 1938 v primeri z bilanco za 1937.
Med aktivi je narasla vrednost 4000 delnic Banke za mednarodne obračune od 18.04 na 22.93 milij. din, tečajna vrednost državnih papirjev pa od 183.25 na 235.9 milij. din. Prejšnji predujmi državi (to so plačane obresti za državne blagajniško zapiske) so narasli od 1.638.35 na 1.613.74 milij. din, zmanjšali pa so se z deležem države pri dobičku Narodne banke v znesku 15.97 milij. din, tako da so per saldo nazadovali na 1.627.76 milijonov din. Prejšnje stanje začasnih predujmov v znesku 600 milij. din je ostalo neizpremenjeno. Efekti fondov so bili na koncu leta 1938 naslednji (v milij. din, v oklepajih porlatki za 1937): efekti rezervnega sklada 223.5 (166.8). efekti sklada za amortizacijo bančnih zgradb 27.87 (22.7), efekti drugih skladov 5.8 (6.85) milij. din.
Nepremičnine banke so v bilanci narasle od 112.94 na 124.96, zavod za izdelavo bankovcev je bilanciran s 59.3 (1937 46.4) milij. din, inventar pa je ocenjen na 0.87 (0.7) milij. din.
Med pasivi znašajo skladi: rezervni sklad 236.7 (199.37), sklad za amortizacijo nepremičnin 28.9 (26.3), drugi skladi 8.6 (7.67) milij. din.
Monumentalni film - biser lranc. produkcije!
Kneginia Tarakanova
FIlm čarobnega bienka In »i.iaia na bivSem carskem di-orn, Mlm, sc Riirli v Ho-netkah. v Petropriiclii, nn morju it<l. • • Plerre K. Wlllm, flnnle Vernay In Sui Prlm
KINO UNION
Telef. 22-21
PREMIERA! Danes ob tfi„ 19. in 21. uri - Najganljivejš' ljubavni roman preteklosti!
Katarina Velika, najmočnej a ruska carica ie iz l|ubi>-Huinnosii obsodila na -mrl Krofa Orlova - rvi,Jona ljubimca in lepo Knccinio Tarakanovo — svnio rivailnjo
Danes premiera velike, po svoji zamisli in izvedbi edinstvene filmske revije
Režija:
H. Zerlett
Glasba:
L«e L«ux
V ZARJI SLAVE
(>F« leitcbton die Stornp«^
Reprezentativno filmsko delo, razkošne inscenaciie, prekrasne glasbe in izredno zanimive in napete vsebine Senzacijonalne točke svetovnih revijskih gledališč, ta sci ni raj oče scene čudovitega baleta in temperamentni šlagerii bodo zadivili vsakega gledalca' V tem filmu sodeluiejo vse prignane osebnosti iz šporia in odlični filmski zvezdniki, mpd njimi: Jennv Jugo Willv Forst Gustav Krfihlich, Lu-s Trenker, Luise Ulrich. Annv Ondra', Maks Sohnker Ok-a Cehova, Paul Kemp, Hans Moser paul Horbiger. Kari L Djphl Ida Vvust, Theo Lingen in drugi. To odllfno film.delo ti more ogledati vsakdo
La Jana —
Vera BergrnaRn — — Ernst Fritz Fiirbringer
Ksro Sicaa
Telefon 27-30
Rezervirajte si vstopnice t
Borze
Dne 19. januarja 1939
Denar
I flnS'eški funt 238 oz. 258
1	Nemški čeki <3.80
Angleški funt je ostal neizpremenjen na 236.10—239.90.
Nemški čeki so tudi ostali neizpremenjeni na 13.70—13.90. V terminih beleži zagrebška borza za konec januarja isti te-čaj.
Grški boni so beležili v Zagrebu 37.15—37.85.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 1 milij, 968.502 din.
Ljubljana — tečaji s primom: Amsterdam 100 h. gold. , , , 2384.70-2422.70
Berlin 100 mark...... 1765.32—1783.08
Bruselj 100 belg...... 742.50— 754.50
Curih 100 frankov...... 995,—1005,—
London 1 funt ...«.,„ 205.80— 209,— Newyork 100 dolarjev . . ■ , 4376.75—4436.75
Pariz 100 frankov.....115.85— 118.15
Praga 100 kron .■>■•■• 107.75— 152.25 Trst 100 lir........ 231.45—234.55
Zfirich, 19. jan. Belgrad 10, Pariz 11.705, London 20.74, New York 442.875, Bruselj 74.86, Milan 23.30, Amsterdam 240.325, Berlin 177.65, Stock-homl 106.80, Oslo 104.225, Kopenhagen 92.60, Praga 15.16, Varšava 83.60, Budimpešta 87.50, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25,
Vrednostni papirji
Vojna Skoda
v Ljubljani 471.50—473.50 v Zagrebu 472 —473
Ljubljana. Drž. papirji: 7% investicijsko pos sojilo 99—100, agrarji 60—62, vojna škoda promptna 471.50—473.50, begluške obveznice 88.50 do 89.50, dalm. agrarji 88—89, 8% Blerovo posojilo 96 denar, 7% Blerovo posojilo 90—92, 7% posojilo Drž. hip. banke 99 denar, 7% stab. posojilo 96.50 denar. — Delnice: Narodna banka 7.800 denar. Trboveljska 186—190.
Zagreb; Državni papirji: 1% inv. posojilo 99.50 do 100.50, agrarji 60.50—62.50, voj. škoda promptna 472—473, begluške obveznice 89.50—90, dalm. agrarji 89—89.25 (89, 89.50), 4% sev. agrarji 60— 60.50, 8% Blerovo posojilo 96—97.50, 7% Blerovo posojilo 91.50 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 99 denar. 7% stab. posojilo 97 denar. — Delnice: Priv. agrarna banka 224 dear, Trboveljska 186— 190, Narodna šumska 18 blago, Gutmann 44.50— 45.50 (45), Isis 28—35, Osj. sladk. tov. 100 blago, Osješka livarna 160—175, Jadranska plovba 320 denar.
Cene živine in kmetijskih pridelkov
Ptujski živinski sejem 17; januarja 1939. —
Prignanih je bilo (v oklepajih število prodanih glav): 61 (16) volov, 249 (59) kra.v,17 (10) telet, 25 (2) juncev, 70 (20) telic, 4 (1) telet, 99 (17) konj in 9 (5) žrebet, skupno 534 (128) glav. — Cene: voli 3.60-4.75, krave 1.75—4.25, biki 3.10 do 4.50, junci 3.25—4.25, telice 3.70—5.50, teleta 5.50— din za kg žive teže, konji 700—6000 din za komad, žrebeta 1.200—2.500 din za komad. — Prihodnji sejem bo 31. januarja 1939.
Ptujski svinjski sejem 18. januarja 1939. — Prignanih je bilo 139 svinj in 42 prascev, skupno 181 glav, od tega prodanih 77 komadov. Cene: pra6ci od 6—12 tednov stari 90—200 din za kom., pršutarji 7.50—7.75 din, debele svinje 8—8.50 din, plemenske svinje 7—8 din za kg žive teze. —. Prihodnji svinjski sejem bo 25. januarja 1939.
Sejem v Kranju dne 16. januarja 1939. Do^ gon: 44 volov, 20 krav, 3 junci, 1 tele, 22 svinj in 25 prašičev. Prodanih: 31 volov, 8 krav, 1 tele,
2	junca, 18 svinj in 25 prašičev. Cene: Voli: I. vrste 5.75, II. vrste 5.25, III. vrste 5; telice: I. vrste 5.50, II. vrste 5.25, III. vrste 5; krave: I. vrste 5.50, II. vrste 5, III. vrste 4.25; teleta;
I.	vrste 8, II. vrste 6.50; prašiči: špeharji 10--,
pršutarji 8.50— 9.50 din kg žive teže. Mladi pujski 7—8 tednov stari 180—290 din komad. — Druge cene: Goveje meso: I. vrste prednji del 10, zadnji del 12, II. vrste prednji del 9, zadnji del
II,	III. vrste prednji del 8, zadnji del 10; svinjina 14—16, slanina 17, svinjska mast 19, čisti med 22—24, volna: neoprana 24—26, oprana 34— 36; surove kože: goveje 9—12, telečje 12. svinjske 6—8 din kg. — Pšenica 200. ječmen 190, rž 185, oves 180. koruza 150 fižol 250—300. krompir 100, lucerna 1950, seno 100, slama 60, jabolka: I. vrste 700, II. vrste 600, III. vrste 500, pženična moka do 320, koruzna moka 225, ržena moka 300, ajdova moka 400. koruzni zdrob 275—300 din 100 kg.
Lesni odsek Zveze industrijcev
Pretekli teden je bila seja strokovnega odseka lesne industrije pri Zvezi industrijcev, na kateri je poročal glavni tajnik Zveze industrijcev g. dr. Adolf Golia o poslovanju odseka in važnih spremembah v lesni stroki. Predvsem je omenil nameravano ustanovitev velikih uvoznih družb v Italiji. Nekaj takih družb je že ustanovljenih, med drugim za uvoz ameriškega lesa. Računati mora s tem, da se bo ustanovila taka družba tudi za uvoz lesa iz naše države. Ta koncentracija lesnega uvoza v Italijo bi prizadela naš izvoz, na drugi strani pa moramo posebej poudariti, da je uvoz italijanskega blaga v našo državo popolnoma svoboden. Za lesni izvoz v Nemčijo je velikega pomena vprašanje tečaja marke. Zaradi nenadnega nazadovanja tečaja klirinške marke so naši izvozniki zelo prizadeti, ker so pri sklenitvi kupčij z Nemčijo upravičeno računali s tečajem marke najmanj 14.30 din ter se zaradi prepovedi ter-nnnskega poslovanja s klirinškimi markami niso mogla zavarovati proti morebitnemu nazadovanju tečaja. Zaradi tega je potrebno zaščititi interese izvoznikov Likvidacija terjatev v italijanskem kli-nngu se vrši v zadnjem času v pospešenem tem-pu Kaže. da je naša tekstilna industrija nabavila v Italiji večjo količino polizdelkov. Navzlic znižanju skonta pri odkupu italijanskih klirinških nakaznic od 2 na 1 odstotek kaže. da se izvozniki
klirinških1 nakaznic"' P08'"^0 ~U «"»1* •
koTan,ci- Zna'na parija novega kovanega RVmf„,st()na iz leta 1937 ie že izde-to4 • ■lRrad-x kovnica deluie ž« od septembra 1938) in je pričakovati, da bomo kmalu dobili v promet nov kovani denar, ki bo postoj>o,iia zame. njal dosedanji kovani denar,
Kaj veš o „spiritualnih molilcih"?
Jutri v nedeljo popoldne bodo igrali v Mariboru ljudsko igro »Spiritisti«, ki jo je spisal znani gojitelj slovenske kolektivne farne ljudske igro kaplan Davorin Petančič. Petančič, ki je znan po svojih ohdelavah Miklove Zale«, »Ustoličenja itd. itd., je dobro zaslutil novo versko nevarnost, ki prihaja iz Amerike in se uveljavlja že tudi pri nas, namreč spiritualizeni, adventizem itd., ki se širi po Štajerskem in drugod, najraje pa po rudarskih revirjih. Ta spiritualizeni kaže brez dvoma, da inaterializeni ubija dušo, ki se hoče odrešiti pritiska s tem, da išče rešitve v spiri-tizmu, ki je zopet le neka težnja po duhu, toda nasprotna Cerkvi ter vodi v sektaštvo. Ta moderni sodobni problem je vsekakor potreben, da ga slovenska ljudska farna igra obdela, saj s tem izpolnjuje svoje veliko dušebrižno delo in opozarja ljudi, v lepi obliki na versko nevarnost. V tem pogledu bo Petančičova igra »Spiritisti« gotovo pomembna oz. potrebna. Ker pa je sodobna pro-blematika spiritizma širšim plastem še precej neznana, smo se obrnili na g. pisatelja, da nam pove nekaj o ozadju in problemu »spiritualnega molilstva«, ki je v osnovi njegove ljudske igre in ki utegne zanimati tudi širše kroge.
0 spiritualnih molilcih — v Rusiji
Gledali smo film o Rasputinu. Brali smo tudi Klabundovega Rasputina in v glavi nam je še vsebina Miillerjevega romana »Sveti satan«. Kdor hoče razumeti notranji razvoj Rusije za revolucijo, so mora zamisliti v duhovno razpoloženje Rusije pred revolucijo. Tisti čas se je zgodilo v duhovnem življenju Rusije važno dejstvo: množice so se začele trgati od o f i c i e 1 n e ruske Cerkve. »Kdor hoče razumeti rusko miselnost, mora iti nazaj do cerkvene shizme v 17. stoletju, ko je versko razceplenje, ki ga Rusi imenu jejo »R a -skok, iztrgalo cerkveni, ortodoksni hierarhiji milijone duš.« (Iwan vom Kologriwof v knjigi: Die Metaphysik des Bolschevvismus.) Dokler je ljudstvo zaverovano v vidno Cerkev, ga je težko pridobiti za revolucijo. Vedno bo še verovalo, da je vsaka oblast od Boga. Z nasiljem ne moreš odtrgati človeka od Cerkve in vere. Treba je človeku dati nekaj v zameno za vero, ki mu jo hočeš ubiti: ubij mu »urejeno« — dogmatično vero in daj mu v nadomestilo: novo, svobodno vero, neurejeno, nedogmatično, ki ga bo od oficielne Cerkve oddaljevala. Se zdi, da delajo po tem receptu nasprotniki vere, ki pa iz taktičnih razlogov pri-znavaja samo svoje nasprotstvo do Cerkve. V Rusiji ni ostalo samo pri »Raskolu«. Temu so sledili »raskoli«. Tudi Rasputin je v nekem smislu »raskolnik«, laični svečenik, sektaš. Enovito versko življenje je bilo v Rusiji zaradi raskolov, v smislu sektaštva, razbito. Razkoli so slabili ofi-cielno, hierarhično Cerkev. Neorganizirana verovanja (sekte) so v dušah ljudi omajale zaupanje v cerkvene predstavnike, božje namestnike posrednike med Bogom in človekom. Verniki so začeli dvomiti o njihovi potrebnosti. Med sekte, ki so živele v predvojni Rusiji spada tudi spi r i talno mol i ls t v o. Na dnu vsakega verovanja je vera v posmrtno življenje. To je treba človeku pustiti, ga celo zbližati z onim svetom, s tem pa mu je mogoče narediti oficieliio Cerkev1 in vero nepo-
trebno. Kot nadomestilo za pravo vero more torej služiti spiritizem, spiritalno moliistvo. Tako taktiko snuje nasprotnik prave vere in priznati je treba, da psihološko dobro računa s človekom.
Kaj je spiritualno moliistvo?
Spiritizem in spiritalno moliistvo imata nekaj skupnega, se pa tudi v bistveni točki ločita. Spiritizem se ne pojavlja kot verska sekta, dočim je spiritualno moliistvo v pravem pomenu besede verska sekta. Nadalje se je spiritizem pojavljal večinoma v boljše situiranih krogih. Vodili so ga mnogokrat židje. V framazon-skili sejah je bilo velikokrat na sporedu tudi spiritiziranje. Spiritizem nujno ne predpostavlja Boga iu ne ustvarja med Bogom in človekom nobenega religioznega odnosa, kakor ga vsaka prava vera, pa tudi sekta. Spiritalno moliistvo se pojavlja večinoma v nižjih plasteh, po delavskih revirjih in predmestjih in velikokrat zavzame širok krog in pomeni tako duhovno, versko gibanje, ki je po svoji tendenci proti Cerkvi, ni pa proti veri. (V tem smislu pišejo in govore tudi Raziskovalci svetega pisma in adventisti.) Pojavljanje takih necerkvenih ver je specialiteta Amerike in bi ga lahko nazvali »verski ninerikanizem«. Duhovi prihajajo z onega sveta in pripovedujejo svoje usode: pri spiritističnih sejah zato, da nasitijo radovednost in praznovernost članov, pri pobožnostih spiritalcev pa zato, da bi jih verniki odreševali iz trpljenja na onem svetu. Tudi vstopajo v spiritistične molilne celice včasih zelo pobožne duše, ker njihovemu čustvenemu verovanju bolj odgovarja neposredno doživljanje onega sveta, kakor pa pametna vera v oni svet.
Ako bi hoteli preizkovati vzroke, ki vodijo ljudi v spiritistično sekto bi morali poleg duhovnika in vzgojitelja upoštevati tudi mnenje zdravnika in sociologa.
Medijevo svečeništvo?
Medij pri spiritistični seji, se predstavlja ljudem kot fakir ali pa kot pasivna figura, človek z zlomljenimi živci. Medij, ki vodi pobožnosti spiritalcev, je svečenik, ki se zaveda, da prihajajo vanj duhovi in tudi duhovi božjih poslancev, ki so prodiktoriji spiritalcev pri Bogu. Najvažnejši prodiktoriji (zaščitniki) so: Sv. Anton Padovanski, sv. Gabrijel, sveti Janez Krstnik, sv. Mihael in sv. Vincencij Pavlanski. Nižji rang imajo tisti, ki jih nazivajo za »vodnike spiritovalne«. Kakor je treba sicer pritrditi, da velikokrat doživljajo mediji po avtosugestiji »vkomunikacijo« ali »razvitje« (to je: združenje z duhom), je vendar otipljivo, da mnogi mediji samo igrajo »vkomunikacijo« in »razvitje«. Pri vsakem »spiritalneni opravilu« kličejo duhove in skoro vedno se »vkomu-nika« v medij duh kakega papeža ali drugega višjega cerkvenega dostojanstvenika in vsi ti trpe na onem svetu, ker so za denar molili in bili lakomni na zemeljske dobrine. Težko bi mogel medij dosledno imeti avtosugestiven dožitek te vrste. Verjetno je, da govori besedo duha pri polni zavesti in z določenim namenom.
»Verniki« so polni občudovanja do medija. Njegovo telo nazivajo: »čudovito telo brata me-
Pogled na Barcelono iz luke. V ospredju je Kolumbov spomenik in za njim slavna Rambla,
poglavitna barcelonska cesta.
dija. V zavesti svoje moči terja medij od vernikov vedno več. Prva zahteva je: vera. Kdor ne
veruje v medija, se ne more udeleževati pobožnosti. Vero mora dokazati vsaj s pobožnim zunanjim vedenjem. Ko tak »tihi dom« žo deluje nekaj časa, potem stavi božji poslanec po mediju na vernike, ki hodijo še v cerkev k spovedi, zahtevo, da se ne sinejo več spovedovati duhovnikom in da morajo na posebne dneve opravljati spoved naravnost njemu. Taki dnevi so posebno v kvaternih tednih. Ljudje torej brez pravo spovedi prihajajo v cerkev k svetemu obhajilu. Tretja zahteva je, da ne smejo več prejemati svetega obhajila v cerkvah, ampak morajo v noči čakati na prihod Device Marije, ki jih ho prišla na postelj obhajat. In mnoge ženice, pa tudi možje, se vžive v to misel tako, da bi se rajši dali sežgati, kakor pa da bi so odrekli veri, da je bila ponoči Marija z Jezusom pri njih. Tako počasi »verniki« izgubljajo vsak stik s pravo vero in Cerkvijo in postanejo pravi sektaši. Iz takih popolnih spiritalcev se rekrutirajo novi mediji.
Mediji so razdeljeni v tri vrste: Medij prve vrste ima polno možnost sprejemanja duhov, vanj prihajajo božji poslanci, spiritalni vodniki, duhovi višjih oseb in tudi navadni duhovi. Kdor ima razvitje druge vrste, more sprejeli le še spiri-talnega vodnika vase. Razvitje tretje vrste je možnost sprejemati le duhove navadnih ljudi, ki so v vicali (pravijo: nn univerzi!) ali pa v peklu. Iz njih lahko po molitvah bratov in sestra — molijo goreče Očenaše — gre duša na levo ali na desno: proli nebesom ali v pekel.
Ko pride medij v razvitje (ko se duh vanj vkomunika), so začne pačiti, kričati, letati po prostoru in padali na tla, da je včasih ves penav in krvav. V tem se močno loči od medija pri čistili spiritistih, ko pride v takozvnni — trans. Navadno je medij takrat negiben, brez vsake moči. Medijevo razvitje vzpodbudi sestra izpraševalka, ki je navadno žena medija, z obrednim stavkom: Brat, odloži roke, ako ti je mogoče I Ta stavek ponovi v napetem kričanju trikrat. Vsaka izpraševalka, (ki moli molitve pred vkomunikacijo iu zahvalo za »sveto opravilo spiritovalno-) postane navadno medij z razvitjem tretje vrste. Tako je tudi pri spiritalcih urejeno napredovanje.
K nauku spiritistov je treba še dostaviti, da velikokrat na vprašanja glede ljubezni, odgovarjajo duhovi in božji poslanci, da ljubezen ni greh, da so zakon iznašli ljudje. Iz tega je razumljivo, da spiritalstvo ne stavi nobenih zahtev nn moralno življenje »vernikov«, ker po njihovem nauku zadostuje za prijateljstvo z Bogom delo za rajne, odreševanje duš iz pekla in vic. Vsako dušo jo mogoče rešiti razen duš tistih ljudi, ki so umrli na nesrečni dan. V letu je 45 dni nesrečnih. Posebno so pa nesrečni trije dnevi: prvi april (ko je Judež Jezusa izdal), prvi avgust (ko jo Bog uničil Sodomo in Gomoro), prvi september (ko je Bog vrgel napuhnjene angele v pekel). Kakorkoli na tak dan človek začne, mu bo v nesrečo.
Klic po Bogu
Na vsak način imamo opravka z versko sekto, ki se more uspešno izrabiti za boj proti Cerkvi in veri. Po Sloveniji je spiritalnili molilcev že v več krajih. V Trbovljah, Hrastniku in Zagorju, blizu Rajhcnhurga in tudi drugje jih bo, kjer je miselnost ljudi diferencirana po modernih nazorih.
Na novem angleškem mornariškem parniku »Etriek« so se nedavno vadili, kako se je treba opremiti z gasilsko čelad no protiplinsko masko, kakršne imajo zdaj vse angleške ladje.
— Pri neredni stolici, napetosti čre\ vsled zapeke prav odlično odvaja naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaostanka prebave nakopičene v črevih. V zdravniški praltsi se uporablja »Franz-Josefova« voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih
Reg po min soc pol in n zdr S-br 15 485 25 V. 35
Kdor je zapadel v spiritizem te vrste iz neke podzavestne težnje po veri, tako ho hudo razočaran nad vero, ko bo »sam s seboj«. Tisti, ki so zaradi radovednosti in želje po dojemanju onega sveta zapadli zmoti, se zavervajo vanjo, da jih jo skoro nemogoče s pametnimi razlogi odvrniti. So pa nekateri, ki se vesele vsega, kar vleče duše od Cerkve iu so molilci spiritalni, čeprav ne verujejo ne v oni svet in ne v brata medija. Posledice večne misli na izmišljene mrtvece so pa mnogokrat usodne že za spiritalre same, še veliko bolj pa se maščujejo na otrocih. Pojav je zanimiv in kaže tudi na psihozo sodobnega človeka in njegova teženja. Morda ima le prav duhovnik, ki jo dejal: »Stotine in stotine spiritalnili molilcev po revirjih in mestih so dokaz, da se človek ne počuti dobro ob brezvernem idolu našega stoletja — tehničnem razvoju in mnmonizmu sploh — in da je nazaj zahrepenel po Bogu v Avgu-šlinovem smislu: »Nemirno je .. .< In klic po Bogu je močnejši in glasnejši, kakor so pa tovarniške sirene. Preglasil jih bo.«
Da pa naše širše predvsem proletarske plasli poučim o teli spiritualistih ler jim dam pogled v njihov vznik pa tudi v njihove zablode, sem napisal svoje »S p i r i t i s te«, o katerih upnpi, da bodo izpolnili svoje dušebrižniško poslanstvo. Nočejo pa biti nič več, kot zopet ena nova množična farna igra, ki je pri nas šele v razvoju.«
Pastirsko pismo o kongresu Kristusa Kralja
Prevzv. g. škof Gregorij Rožman jc izdal o kongresu Kristusa Kralja pastirsko pismo. Prične se takole lepo:
Ob vstopu v novo leto va6 morem letos z božičnim angelom pozdraviti: »Oznajam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo«. V času od 25. do 30. julija bo v Ljubljani šesti mednarodni kongres Kristusa Kralja. Šestič že se bodo zbrali zastopniki katoliških narodov pod naslovom in v imenu Kristusa, Kralja vsega vesoljstva. Za ta šesti svetovni sestanek so si izbrali Ljubljano. V srcu naše škofije naj se torej slavi moč, veličastvo, svetost in oblast Jezusa Kristusa! To jc za nas, dragi verniki, velika milost in odlika, na katero se moramo skrbno pripraviti, da jo dostojno in sebi v korist moremo sprejeti.«
Proti koncu pa g. škof napoveduje in vzpodbuja:
»Načrte za obnovitveno delo v duhu Kristusa Kralja bomo napravili v temeljitih in resnih zborovanjih, kjer bodo najznamenitejši katoliški možje raznih narodov razpravljali po svojem znanju in izkušnjah o obnovitvi krščanskega življenja.
Da bomo sklepe kongresa mogli tudi izvesti,
moramo biti za to sveto nalogo navdušeni. Zaratl tega bo drugi namen kongresa, da sc ob medsebojnem sodelovanju znova in še bolj navdušimo za Jezusa, našega večnega Kralja.
Končno pa bomo za sklep kongresa pripravili Kristusu Kralju tudi zunanje zmagoslavje v živi veri vanj in v topli ljubezni do Njega, ki med nami živi v skrivnosti presvetega Rcšnjega Telesa. To zunanje slavje naj požene mogočen val navdušenja in plamen ljubezni v duše vseh katoliških narodov, posebno našega naroda, v čigar sredi si želi Jezus pripravili ko.ngresno slavje.
Iz tega spoznale, da pomeni ta kongres za nas posebno veliko milost. Mi bomo največ sodelovali pri pripravi in izvršitvi kongresa, mi bomo deleži najbogatejših njegovih sadov. Da bomo teh milosti vredni, se moramo na kongres dobro pripraviti in za trajen uspeh tudi vneto moliti.«
Vrolih France:
V holandskem rudniku
Naš vodnik je tedaj spet velel pognati »ruč-no«. Premoga pa niso več nalagali nanjo, zato smo se previdno vlegli vanjo. Prvi je bil šef, nato Holandec, za njim jaz, za menoj pa Tonček. Tako smo se mi namesto premoga sunkoma pomikali naprej. Oprt sem bil na komolce in držal v roki svetiljko ter gledal na vse strani po tem rovu. Oh vsej dolgi poli so na levi strani rudarji lomili premog, svedri so brneli, temne postave rudarjev so nas le za trenutek pogledale. Mudilo se jim je, da točno opravijo svoj »Silit« in gotovo jim ni bilo všeč, da se mi vozimo po koritu, premog mora pa zastajati. Pozdravljali so nas z Glflck auf«, mi srno jih enako odzdrnvljali, a jaz sem vedno pristavljal še: »Živijo!«, da bi tako spoznal, če je kak Slovenec tu. Nobenega odgovora nisem slišal, pač pa mi je Tonček pozneje zatrjeval, da je slišal, ko je nekdo za nami zavpil Živijo«. To bi bilo srečanje v teh rudnikih — saj Slovenca človek res povsod dobi, a teh rudnikov ne bi nikomur privoščil, čeprav so najmodernejši liolandski. Gotovo so še rovi, kjer je delo še te-žavnejše kot v tem, a tujcem se ne sme ravno najslabšega pokazati... In morda so uprav v listih najhujših rovih naši rokaji, ki veljajo za žilave in vztrajne. Končno sem celo dobil vtis, da sem v slovitih starorimskih sicilskih rudnikih in da so ti rudarji sužnji...
Tako smo pridrseli do konca korita. Tudi iz nasprotne smeri je prihajal na širokem usnjatem tekočem traku premog v ta del in odtod ga je
širok železen trak vlekel po zelo strmem rovu navzgor. Stroji so bobneli, železje je hreščalo, premogovne kepe so zamolklo udarjale druga ob drugo — to je bila pesem materije v podzemlju. Tudi mi smo se odpravili kvišku, po kakih 45 stopinj strmem rovu, po katerem so železne verige vleklo trak s premogom. Bila je to zelo mučna pot — močan veter nam je nosil premogov prah v oči, premogovne kepe so tu pa tam padle s traku, a strma pot nam je privabila še znoj na čelo. Vplivala je pa na nas tudi atmosfera, saj smo bili okoli štiristo metrov pod morsko gladino in tudi vzdušje v rudniku, ki ga pač nismo bili navajeni, nam ni prijalo. Kar oddahnil sem se, ko smo prišli do vrha tega strmega rova. Nov prizor se nam jo nudil. En sam človek je vso to ogrom-on množino premoga nakladal v vozičke. Kako neki? Po širokem žlebu se je namreč vsa la masa premoga prevalila v podstavljeni vožiček. Rudar, ki je imel nn rokah velike, debele gumijaste rokavice — podobne boksarskim — je razporejal lo maso po vozičku, ki je bil v kake pol minute že napolnjen. Pritisk na vzvod je zaprl masi premoga pot naprej, pritisk na drug vzvod je potisnil vso dolgo verigo praznih vozičkov za en člen naprej, spet pritisk na vzvod in premogovna masa se je vsula v prazen voziček. Vse to gre na elektriko in ker je okoli petnajst takih mest, za polnjenje premoga v vozičke, ni čudno, da privleČejo na dan okoli 11.500 vozičkov premoga in okoli 18.000 vozičkov materiala, to je kamenja in prsti, ki ga izkopljejo, preden pridejo do premogovne žile.
Dovolj nam je bilo to .kar smo videli in smo se odpravili proti jašku. Med potjo nam je šef razlagal:
»Kjer smo se dnnes vozili po »nični«, tam bodo že nocoj začeli postavljati opornike in korito bodo pomaknili za dober meter proti levi.«
Rudniške lokomotive so vozile vozičke polne premoga proti jašku, kamor so potem sami drseli naprej; poseben vzvod jih je ustavil in ob pravem času porinil v rešetko. Tudi mi smo skoro prišli
na vrsto in vožnja proti belemu dnevu je bila veliko manj neprijetna od vožnje v globino.
Oddahnil sem se, ko se je rešetka ustavila. Spet smo bili na svežem zraku, sončna svetloba se mi je zazdela veliko močnejša in veliko lepša. Rudnik je zapustil v meni nepozabni vtis. Vse mi jo brnelo po glavi: sopihanje podzemskih lokomotiv, brnenje kompresorjev, hrušč strojev, predstave so se mi mešale s predstavami. Res, čudovito je življenje v tem podzemskem mestu; slutiti ga dado velikanski, sto in šo več meterski dimniki in vse mogoče naprave, a predstavljati si ga človek ne more, če si ga ni vsaj v glavnem ogledal.
Drug drugemu smo se smejali, ko smo so s|K>gledali — bili smo na debelo jtokriti s premogovnim prahom, vsi črni in zamazani. Morali smo se za spomin fotografirati.
Oddali smo rudniške svetiljke, kjer so jih na poseben način z močnim magnetom ugasnili. Šef nas je nato peljal v kopalnico in preoblačilnico. Najprej smo si umili roke, nakar smo si morali z vato, namočeno v olju, očistiti oči črne nesnage, nato pa v kopel. Dosti truda je bilo treba, da smo si očistili svoje telo, kajti črn prah nam je marsikje prodrl do kože. Spet smo se sešli taki, kot smo bili v začetku. Prijazno smo se poslovili, ko sva so midva zahvalila g. šefu za tako skrbno vodstvo. Odhajala sva pa iz rudnika z vse drugačnimi čustvi in mislimi, kot sva jih imela prej.
Biti v rudniku, lo že ni igrača, toda biti rudar, to je zelo težaven poklic, a biti rudar v tujini, daleč od doma in služiti tujim gospodarjem, to je pa gotovo najtežavnejši posel. In da je usoda ravno članom našega naroda naložila to težko Helo — o tem je brezplodno razpravljati. Pač pa je sedaj zadnji čas, da se zavzamemo za te naše brate v tujini. Rešiti jih je treba versko in moralno, rešiti jih je treba narodno, pomagati jim bo treba skoro, da bodo dobili delo v domovini, kajti države se vedno bolj branijo tujih delavce". Sami ne bomo mogli kaj uspešnega storiti, zato pa bomo podpirali organizacije, ki skrbijo za na»e izseljence.	(Konec.)
Mednarodna avtomobilska zvezdna vožnja
Ljubljana, 10. jan.
Danes med 12. in 15. uro so pasirali Ljubljano avtomobilisti, ki so udeležujejo letošnje mednarodne avtomobilske zvezdne vožnje. Bila je to osemnajsta [>o vrstnem redu in je skupina, ki je pasirala Ljubljano, morala prevoziti 4091 km. V tej skupini je startalo dne 17. t. m. ob 13.25 v Pa-lermu na Siciliji osem tekmovalcev, in sicer Nemci, Nizozemci, Italijani in Francozi. Omenili bi, da ima lo tekmovanje namen preizkusiti material, iz katerega se izdelujejo avtomobili, obenem pa seveda tudi sposobnost voznčev. Kajti treba je velike vztrajnosti in dobrih živcev, da človek v predpisanem tempu prevozi vso progo.
V Ljubljano je dospelo sedem tekmovalcev, ker je Francoz J. Cellier de Buriane zaradi defekta na motorju obtičal nn progi med Neapljem in Rimom ter odstopil od nadaljnje vožnje. Ostalih sedem je pa točno ob določenem času dospelo v Ljubljano. Po razpisu tekmovanja ne smejo tekmovalci hitreje voziti kakor 65 km in ne počasneje kakor 40 km na uro. To določilo je veljalo samo do Ujma; od tu dalje je bila sicer isla maksimalna hitrost, toda ne počasneje kol 50 km na uro, in to spet samo do Molite Carla.
Prvi jo dospel v Ljubljano Nemec Raumgar-ten s startno številko 135, in sicer ob 12.37. Nato je dospel Nizozemec E. Mutsaerts s startno številko 71 ob 12.49; kot tretji je bil njegov rojak C. L. Sanders J. Smits s startno številko 109 oh 12.53, četrti je bil Švicar F. Delniarco s startno številko 104 ob 14.08, peti je dospel Nemec M Deckert s start. štev. 102 ob 14.59, kol šesti je bil Italijan D. De Michole-A. Amedeo s startno številko 93 ob 15.01 in kol zadnji Nizozemec O. Zee-huisen - A. Jacobs s start. štev. 113 ob 15.08.
Tekmovalci so se odpeljali naprej po določ"-, nem vrstnem redu po naslednjem redu: o 15.26 I start. št. 71, ob 15.28 start. št. 93, ob 15.34 startna številka 102. ob 15.35 start. štev. 101. o 15.36 I clnrt. štev. 100 oli 15.37 stari štev. 113 in r>i> ' 15.39 start. štev. 135.
2)\oj&*te novice
Rojstni dan kraljeviča Tomislava
Belgrad, 10. jan. Danes proslavlja svoj rojstni ■lan Nj. kr. Vis. kraljevič Toniislav. Rodil se je kot d r upi sin kralja Aleksandra in kraljice Marije dne 19. januarja 1028 v Belgradu. Star je 'orej 11 let. Že od najnežnejše otroške dobe uživa veliko ljubezen in simpatije našega ljudstva kakor = i člani kraljevske hiše. Kraljevič Toniislav je 'udi pokrovitelj gasilcev.
Koledar
Petek, 20. januarja: Fabian in Sebastian, mu-čenca, mlaj ob 14,27, Herschel napoveduje lepo Prijetno vreme.
Sobota, 21. januarja: Neža (Janja) dev„ mu-
■•-nica.
Novi grobovi
I f P. Jožef Lapuh 0. Cap. |
V škofjeloškem kapucinskem samostanu je včeraj mirno v gospodu zaspal o. Jožef Lapuh, magister novincev in samostanki vikar. Bolan je bil del j časa. Rojen v Brežicah 0. jan. 1882, je -topil v red 3. dec. 1900 in bil v Trstu posvečen v mašnika 30. sept. 1905. Kazen nekaj let v Sv. Križu na Vipavskem, Ptuju in Škofji Loki je prebil večinoma v Celju, kjer je bil znan daleč naokrog kot dober, marljiv redovnik in misijonar. Bil je v Celju in Ptuju gvardijan. Značaja je bil blagega, da res ni imel nasprotnika. Pogreb bla-cega pokojnika bo v soboto ob 10 s sveto mašo. Naj počiva v miru!
*
-f- Pri Veliki Nedelji so pokopali dijakinjo ptujske gimnazije Hedico Petek, hčerko - edinko posetnika in trgovca g. Vinka Petka. Na zadnji poti so spremili pokojno tovarišico dijakinje in dijaki ptujske gimnazije in gg. profesorji z ravnateljem Aličem na čelu. V imenu domače šole se ie poslovil od pokojne g. upravitelj Belšok, v imenu ptujske gimnazije pa jc spregovoril poslovilne besede g. dr. Cajnkar. Pokojni naj 6veti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
"t" Na Brjah pri Rihemhergu je urnr! posestnik Pečenko Andrej, v 63. letu starosti. Bil je dober in pošten mož mirnega značaja. Blag mu spomin!
-J- Na Vrhniki je včeraj umrl gospod Mihael Opeka, dolgoletni član načelstva Hranilnice in jiosojilnire na Vrhniki. Pogreb bo v soboto ob 9 dopoldne. Naj v miru počiva! Žalujočim naše sožalje!
Osebne novice
=r Iz zdravniške službe. V V. pol. skupino so napredovali: zdravnik združene zdravstvene občine Krško dr. Murgel Julij, zdravnik zdravstvene občine Škofja Loka dr. Hubad Ivan, zdravnik združene zdravstvene občine Kostanjevica dr. iva-niševič Ivo in zdravnik združene zdravstvene občine Bled dr. Češark Albin. Sekundarij pri splošni bolnišnici v Mariboru dr. Rozman Marijan je napredoval za asistenta VIL pol. skupine. Za zdravnika sekundarija v VIII. jkjI. skupini je bil postavljen dr. Slapar Jožo v bolnišnici v Slovenj Gradcu.
= Iz banovinsko službe. Vršilec dolžnosti upravnika kmetijske šole v Poljčanah svetnik ing. KotlovšeU Franc je bil premeščen Ii kmetijskemu oddelku banske uprave v Ljubljani. Za banovin-kega uradniškega pripravnika v VIII. pol. skupini pri banski upravi v Ljubljani je bil postavljen diplomirani pravnik Vodopija Ivan. Za ba-novinsknga služitelja v prvi položajni skupini je i apredoval Pipan Leopold pri banovinski kmetij-■ ki šoli na Grmu pri Novem mestu. Za banovin--kega služitelja pri banovinski podkovski šoli v Ljubljani je postavljen šušteršič Stanislav. — Premeščeni so bili: obrtna učiteljica Izlakar Marija od Osrednjega zavoda za ženski domači obrt v Ljubljani na drž. žensko obrtno šolo pri drž. tehniški srednji šoli v Ljubljani. Banovinski tehnik Kalin Marijan od okrajnega cestnega odbora v Litiji h kraljevski banski upravi v Ljubljani. Uradniški pripravnik veterinarske stroke v Mokronogu Dolenc Milan v Bohinjsko Bistrico, uradniški pripravnik veterinarske stroke Gunde Alojzi pa iz Bohinjske Bistrice v Mokronog. — Za_po-licijskega stražnika pri upravi policije v Ljubljani je postavljen policijski pripravnik Štubljar Stanko. — Ostavko na banovinsko službo je dala /vaničnica Mnrtinjak Ivanka. — Upokojeni so bili: Iržavni cestar Toni Josip pri tehničnem razdelku okrajnega načelstva v Ljubljani. Policijski nad-tražnik Saksidn Srečko pri predstojništvu mestne policije v Mariboru in policijska stražnika Hlad Maks in Kamuščič Anton pri predstojništvu mestne policije v Mariboru.
Zdi se mi. da so se :adnje lase /mjmi nekoliko zamenjali, šport je postal zmagujoč in g. kulturni urednik »Slovenca* bo moral kmalu spremenili naslov svoji rubriki ter ji dali naslov »Športna poročila . Zakaj, ie beremo, da la ali oni umetnik grozi kritiku, kako bo z njim obračunal pri prvem srečanju, nam je pribUtno pran tako, kakor nam je bilo v ponedeljek, ko smo brali, da so na ii nogomelaH beia'i pred izvrstno okovanimi gojzer rami športno navdušenih zagrebških igralcev. Kadar pa čilamo v športni rubriki »Slovenca«■ o kakšni lepi nogometni igri. pa bi skoraj mislili, da so jo igrali umetniki, pisatelji, igralci in plesalci ali slikarji, tako se nam neverjetno zdi, da je nogometna tekma izpadla humano.
Poimi so res zmedeni in zalo prosimo znamenite slovenske mote, v prvi vrsti nogometaše, na) iarajo čim bolj surovo in naj ne poskušajo v svojo igro vlačiti sirote kulture, prav tako pa prosimo naše znamenite dirigente, pevce, pisatelje in kritike. naj ne sestavljajo nogometnih enajsloric, ki bi se med srboi brcale in pretepale, ker to ni njihova stvar. Upajmo, da bosta imela kulturni in športni urednik Slovenca« potem natančno raz mejil e V svojega delovanja in da se ne bosta med seboj kdaj pozneje morala obračunavati bodisi na kulturni ali na športni načini
—	Novoletne čestitke iz Asmare v Ahnsiniji.
Iz Abesinije smo prejeli naslednje pismo: »As-mara, dne 10. januarja 1930. Dragi »Slovenec! Večkrat prideš med nas in te zelo radi čitamo. Zato Ii tudi vsi Slovenri iz daljnje vzhodne italijanske Afrike pošiljamo prisrčne čestitke k novemu letu, dasi malo jiozno. Želimo se tudi naročiti in če jo lo mogoče, vsi prijazno prosimo, da nam sjioročiš. V imenu vseh Slovencev R. F. T.«
—	Pakete za Zedinjene ameriške države sprejemajo p«všte v naši državi od 15. januarja 1939 dalje. Otede načina odpremo in opreme takih paketov dobe fiojasnila stranke na vsaki pošti. — V Ljubljani sprejema take pakete kolodvorska pošta in prav tako tudi v Mariboru.
—	Železniški telegraf Tržišče je bil 8. decembra 1938 otvorjen tudi za javno telegrafsko službo ter se od sedaj lahko občinstvo poslužuje. Za dolenjsko stran jo ta ukrep zelo važen.
—	»Slomškova družba«, podružnica v Ptuju za ljutomerski in ptujski okraj, ima svoj 1. sestanek v nedeljo, dne 22. januarja 1939 ob 9 v okoliški deški ljudski šoli v Ptuju. Predavata gg prof. dr. Stanko Cajnkar in Albert Fras. K obilni udeležbi vabljeni poleg učiteljslva tudi gg. duhovniki in profesorji. — Odbor.
—	Izpremembo rodb. imena v »TerŠar« je dovolila kralj, banska uprava dravske hanoviiie Mariji Magdaleni Šinkovec, rojeni v Ljubljani in pristojni v občino Dol. Logatec, in Ani Breiten-ehner, rojeni v Marju ter pristojni v občino Frani, okraj Maribor desni breg, v »Vabič«.
—- Prepovedan tisk. »Službene novine« št. 13, objavljajo, da je drž pravništvo v Zagrebu prepovedalo prodajati, oziroma razširjati št. 4 dnevnika »Zagrebački liste, dalje št. 8. tiskopisa »Po-litički vjesnik«, št. 934 lista »Hrvatski dnevnik« in »Kuglijev veliki uredski blok-kalendar za 1939c ter »Orijaški Kuglijev uredski blok-kalendar za g. 1939«. Vse prednavedeno izhaja, oziroma je bilo tiskano v Zagrebu.
—	Banovinski instifnt za novotvorbe v Ljubljani, Lipičeva ul. 2 sprejema zaradi pomanjkanja prostorov izključno le tiste bolike, ki bodo na podlagi predhodnega vprašanja za zdravljenje v zavod pozvani. Ambulatorično zdravljenje potom obsevanja z rontgenom, radijem itd sc vrši nespremenjeno.
Proti nevarnosti
okuženja po ustni duplini jemljite okusne
Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malega zavitka Din 8'-, velikega zavitka Din 15'—.
—	Lepa slovesnost na Vurbergu. V nedeljo 15. januarja smo imeli na Vurbergu lepo slovesnost. Iz Ptuja je prišlo dosti odličnih gospodov: gg. okrajni načelnik dr. Vidic, župan dr. Remec, dr. Stuliec, dr. Mrgole, dr. Breznik, dr. Šalamun in drugi. Tudi domačini so bili zastopani in sicer predsednik občine, zastopnika cerkve in šole. Vsi so se zbrali v veliki dvorani sanatorija. Zakaj? Da so počastili vodjo sanatorija g. dr. Bole-slava Fr. Okolokulaka. G. dr. Vidic, okrajni načelnik, je imel na slavljenca jedrnat nagovor, v katerem je našteval njegove velike zasluge in na zadnje mu je izročil odlikovanje red sv. Save III. stopnje ter mu je iskreno častital. Na to so mu čestitali vsi zbrani gostje in tudi bolniki. Tudi mi se jim pridružujemo ter kličemo odličnemu in zaslužnemu slavijencu: Na mnoga leta!
—	Ker ie slinavka in parkljevka v novom«-škem okraju prenehala, so po odredbi kr. banske uprave dovoljeni zopet živinski sejmi v vsem novomeškem okraju in bo v Novem mestu v torek, dne 24. jan. Antonov sejem za vse vrste živine in kramarsko blago.
—	(Hode razstave v Ameriki opozarjamo, da ne pridejo za razstavo obrtniški izdelki kakor pri obrtniških razstavah in velesejmih vpoštev, ampak, da pridejo predvsem rude in surovine, ki bi se dale plasirati v Ameriki. Razstavo bodo uredili po objavljenem programu. Za Slovenijo je zbran lep materijah tako, da bo v vsakem oziru častno zastopana. Načrt za razstavo jo po izjavi univ. prof. arh. Vurnika na internacionalni višini in zalo je pričakovati, da bo razstava dovolj reprezentativna, navzlic skromnim sredstvom, ki jih je dala naša država na razpolago.
—	Nesreča v Ratečah. Z včerajšnjim jutranjim gorenjskim vlakom «n pripeljali v Ljubljano 33 letnega delavca Franca Tofa, doma iz Rateč na Gorenjskem in uslužben pri lesnem trgovcu Janezu Vinku v Kranjski gori. Tof je delal nekaj na strehi, s katere je padel ter si zlomil nogo. Na ljubljaskem kolodvoru ga je prevzel reševalni avto in ga prepeljal v bolnišnico.
—	Pr' zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Kranz-Josef« grončice.
—	Dve 13 letni deklici odvzeli tatu plon. Iz Šoštanja poročajo: V soboto, dne 14. januarja sta se v Družmirju pojavila v brivskem lokalu g. Vre« Marka dva brezposelna in prosila za podporo. Ker pa sta bila pijana, je nista dobila, nakar sta odšla še v dve sosedni hiši in to v gostilno g. Rolnik Blaža in k Srebro Francu, povsod jima je bila podpora odklonjena, ker sta hiln v vinjenem stanju. Nazaj grede sta se zopet ustavila pred hriv-niro g. Vrča Marka in je eden odšel v hišo. Vse to je glodala 13 letna hčerka g. Rotnika s praga svoje hiše. Naenkrat se je brezposelni vrnil iz hiše oblečen v lep plašč, nakar sla oba odšla po cesti jiroti šoštanju. Bolnikova ja takoj šla k g. Vrču in vprašala, če so mogoče plašč podarili. S tem so domači opazili, da majnkn plašč od gospe, ki je visel v veži na obešnlniku. Takoj sta Rotni-Uova punčka in domača hčerka hiteli za tatovoma. Dohiteli sta ju ravno pred župniščem in zahtevali naj takoj sleče plašč. Tat se je nekaj časa branil, ko pa je videl, da so se začeli zbirati ljudje, je hitro slekel plašč in odbežal v bližnji gozd.
—	Razpis javne ofortne licitacijo za nabavo papirja in drugih pisarniških potrebščin. Kralj, ban. uprava dravske banovino razpisuje na osnovi čl. 80-105 zak. o drž. računovodstvu 1. javno ofortno licitacijo rs nabavo papirja in drugih pisarniških potrebščin, ki se bo vršila v skrajšanem roku dne 4 februarja 1939 ob 11 v sobi št. 21 v II. nadetr. kraljevske banske uprave na Bleiweisovi cesti 10. Kavcijo v višini 5%. odnosno
10% od vsote |K)nujene dobave, je položiti pri blagajni finančnega oddelka, Bleivveisova c. 13. Zapečatene ponudbe, taksirane j>o tarif. post. 25 zak. o taksah, potrdilo o dražiteljski s|>osobnosti, potrdilo o plačanih davkih in priznaniro o položeni kavciji je izročili na dan licitacije med 10. in 11. uro predsedniku licltacijske komisije. Ponudnik mora v ponudbi izjaviti, da so mu pogoji znani in da na nje pristaja. Na ovitek j>onudho je napisati »Ponudba za nabavo pisarniških potrebščin«. Seznam materiala in pogoje za dobavo dobe interesenti med uradnimi urami v ekono-inatu kralj, banske uprave solin št. 38.
—	Sezonskemu delavcu pogorela streha nad glavo. V Krogu blizu Murske Sobote je revnemu sezonskemu delavcu, ki si je bil s trdo zasluženim denarjem lani postavil hišico, jiogorela streha nad glavo. Pri dimniku pod streho nove hiše je nastal požar, ki se je kmalu razširil na ostrešje. Gasilci iz Kroga, ki so znani po svoji spretnosti, so požrtvovalno omejili ogenj, da se ni razširil na sosedovo leseno poslopje, ki je bilo komaj par metrov oddaljeno, čeprav je veter pihal proti najbližji hiši, se požar ni mogel razširiti. Pogorelo je ostrešje
—	Telefonsko razniorc v kamniškem okraju so predmet stalnih pritožb. Telefonski vod iz Kamnika čez Domžale v Ljubljano je stalno zaseden, tako da je včasih Ireba čakati po 2 uri in še več na zvezo. V Kamniku in v Domžalah je toliko tovarn in industrijskih podjetij, ki imajo v Ljubljani in drugod svoje centrale ali pa pisarne, s katerimi želijo bili stalno v zvezi |X> telefonu. Seveda jim današnje razmere v telefonski službi dostikrat ne dovolilo niti najnujnejših razgovorov, ker vsakega eovorilca čaka že naslednik in ga priganja, naj hitro konča. Škodo ima poleg interesentov tudi poštna uprava, ki bi spričo naraščajočega prometa prejemala vsako leto več dohodkov. Nujno je zato potrebno, da dobi kamniški okraj še en dodaten telefonski vod. ki bi šel event. čez Mengeš in bi tako ostal dosedanji za zvezo Domžal z Ljubljano in Kamnika z Domžalami. V Domžalah že fi interesentov vse leto prosi za dovoljenje napeljave hišnega telefona, pa ca ne dohi. Tudi v Kamniku bi prav gotovo še 10 interesentov vpeljalo telefon v hišo. če bi bile razmere boljše. Potrebno bi bilo tudi, da se v Kamniku uvede služba »N/2s ali pa vsaj služba »C«. Prosimo odpomoči!
po cbi&avjC
*	Saditev tobaka v Vojvodini spet dovoljena.
Pred dvema letoma je finančno ministrstvo pre-jKivedalo saditev tobaka na ozemlju občine Sente z utemeljitvijo, da je bil pridelek tobaka prevelik, da ni odgovarjal kakovosti in da so pridelovalci zagrešili razne nepravilnosti. Nedavno pa so se kmetje v Senti spet začeli potegovati za saditev tobaka in so dosegli, da je linančno ministrstvo dovolilo 80 kmetom, da smejo saditi tobak.
*	Napredek riharstva v Bosni. Osrednje ri-barsko društvo v Sarajevu je imelo te dni svoj redni letni občni zbor. Iz jioročil odbornikov je razvidno uspešno delovanje društva za napredek riharstva. Preteklo leto je društvo spustilo v razne reke 430,000 malih postrvi in 120 kg raznih drugih malih ribic. Na ribolov v Bosno prihajajo pogosto ugledni in bogati inozemci, med njimi največ Angleži, Francozi in Nemci.
*	Bogat lov na divje gosi in race ob Neretvi. Iz Sjilita poročajo: Baron Kopaš iz Dobrne je priredil lov ob Neretvi. Lovci so ustrelili 480 divjih gosi in rac ter 50 komadov drugih močvirnih ptic. Oh Neretvi je letos izredno veliko divjih gosi in ras.
*	Posledica pretepa: 1 mrtev, 4 hudo ranjeni, 4 obsojeni. V Novigradu pri Karlovcu so se na vaški zabavi stepli kmetje iz dveh vasi. Pretep je bil tako hud, da je obležalo pet kmetov ranjenih. Od teh je eden v bolnišnici umrl. Te dni so se pretepači zagovarjali pred okrožnim sodiščem v Karlovcu. Dva sta dobila po tri leta ječe, dva pa po šest mesecev zapora.
*	Ponarejevalci denarja. V zadnjih mesecih so se v okolici Daruvara pojavili ponarejeni 50 dinarski kovanci. Te dni se je orožništvu posrečilo izslediti in prijeti ponarejevalca, v osebi ruskega begunca Jurija Amelina, ki je v gostilni Ksenije Belinovič v vasi Krivaji imel delavnico za ponarejanje denarja. Zaprli so tudi gostilničarko Belinovičevo.
*	Morilec svoje žene prijet. Belgrajski kavar-nar Lazar Kovačevič je pred dnevi na javni cesti napadel svojo ločeno ženo in jo z nožem smrtno ranil. Kovačevič je po zločinu pobegnil, pa so ga v Indjiji izsledili in aretirali. Ko je zapazil, da mu je policija za petami, se je hotel zastrupiti z lizolom, pa so mu pravi čas to preprečili.
*	Zverinski roparji. V vasi Ljubinje pri Poža-levcu sla dva maskirana roparja ponoči vdrla v hišo 70letnega kmeta Života Mitiča in zahtevala od prestrašenega starčka denar. Ko jima je Mitič zatrjeval, da nima nobenega denarja v hiši, sta ga toliko časa pretepala, da je nezavesten padel na tla. Nato sta preiskala vso hišo, našla sta pa le par dinarjev. Jezna, ker nista dobila denarja, sta zvlekla Mitiča in njegovo ženo na dvorišče, privezala na vsakega otep slame in jo zažgala. Nato sta izginila. Na klicanje mučenega moža in žene so prihiteli sosedje in ju rešili goreče slame. Bila sta oba tako opečena, da so ju morali prepeljati v bolnišnico.
*	Cigani ukradli konja invalidu. V Komarevu pri Petrinji živi vojni invalid, ki je ves sključen in komaj preživlja svojo družino. Te dni se je peljal s svojim konjem v gozd, da bi nasekal drva. V gozdu so ga napadli cigani, mu vzeli edinega konja, invalida pa pretepli in pognali proti domu. Orožništvo zasleduje tatinske cigane.
*	Skozi lota kradla svojemu gospodarju. V Srbobranu so zaprli služkinjo Bežiko Balin, ki je svojemu bivšemu gospodarju trgovcu Filipi ju skozi leta kradla denar. Polagoma je nakradla iz gospodarjeve blagajne okrog 50.00«) din. Za ukradeni denar si je kupila hiširo in potrebno pohištvo. Del ukradenega denarja pa je naložila v hranilnici. Filipi je že davno opazoval, da mu nekdo krade, ni pa mogel zasačiti tatu. šele slučajno je prišel na pravo sled.
*	Jugoslovanski kapitan utonil v Benetkah. Mato Klarič, rodom s Stišaka. drugi častnik na panamskem parniku »Eregli«. je bil te dni v Benetkah. Ko je šel Čez most na parnik, je padel v morje in utonil. Njegovo truplo so drugi dan našli ribiči,
*	Samomorilec, ki ni hotel, da hi ga spojsnali.
Na postaji Stari Mikanovci blizu Vinkovcev je skočil pod vlak 44-letni brezposelni Ivan Mikaši-novič iz Vrhpolja. Kolesa so mu odrezala glavo in razmesarila trup. Preden je storil to grozno dejanje, je MikašinoviČ sežgal vse svoje listine, da ca ne hi mogli spoznati. Slučajno je pa ostalo v žepu neko potrdilo, po katerem so samomorilca spoznali.
Ljubljana, 20.jaiiuarja
SAAArfVNAA^s
Gledališče
Drama. Petek, 20.: Zaprto. Sobota, 21.: »Up niki — na plan«. Premiera Premierski abonma. Nedelja, 22. ob 15: »Pikica in Tonček«. Izven. Znižane cene 20. Ob 20: »Hollywood«. Izven. Znižane cene 20. Ponedeljek, 23. Zaprto. Torek, 24.: Zaprlo. (Gostovanje v Celju: »ilolly\vood«.)
Opora. Petek, 20. ob 15: »Boheme«. Izven. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah 16. Sobota. 21.: »Roxy«. Izven. Globoko znižane cene ori 24 din navzdol. Nedelja, 22. oh 15: »Pod to goro zeleno«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol
Ob 20: »Manon«. Gostovanje ge. Zlate Gi......""ar.
Izven.
Radio Ljubljana
Petek, 20. januarja: U šolska ura: Pri zobozdravniku, dialog (g. Mirko Demšar) — 12 lz naših krajev (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 1320 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 18 Ženska ura: Kaj mora vedeti žena o zavarovanju (ga. Vida Peršuh) — 1820 Dvospevi Udovičeve in Lovšctove (plošče) —• 18.40 Francoščina (g. dr. Stanko Leben) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 10 minut za planinco: O zimskih planinskih turah (g. prof. M. Lipovšek) — 20 Iz sveta opere: Radijski orkester — 21.15 Cimcrmanov kvartet — 22 Napovedi poročila — 22.30 Angleške plošče.
Drugi programi
Petek, 20. januarja: Belgrads 20 Nar. pesmi in plesi. 21.30 Čapkova igra »Makropulos«. 22.15 Kavarniška godba. — Zagreb: 20 Kvartet. 20.30 Francoske pesmi. 21 Kvartet. 21.30 Šlagerii. 22.20 Plesna glasba.
—	Praga: 19.30 Igra, 21.10 Ork. koncert. 22.20 Plošče.
—	Solija. 19 Klavir. 19.30 Pevski koncert. 20 Narodna glasba — Varšava: 18.55 Vesela glasba. 21 Zbor. 21.15 Filharmonični koncert. — Budimpešta: 19.30 Opera. 22.45 Ciganski ork. — Trst-Milan: 17.15 Plesna glasba. 21 Simfonični koncert — Rim-Bari: 21 Opereta. — Dunaj: 18 Stara glasba na pihala. 18.30 Film. 20.10 Vesei program. 21 Stara plesna glasba. 22.35 Zabavna glgasba. — Berlin: 20.10 Valčkov večer. — Lipsko: 20.10 Simf. ork. in solisti. — Koln: 20.10 Lovski večer.
—	Stuftfart: 2010 Puccinijeva opera »Plašč«.
Predavanja
Picdavanje prirodoslovnega društva. V torek 24, januarja ob 18.15 predava v Mineraloški predavalnici univerze g. univ. prof. dr. inž. Alojzij Kral o temi: »Fotoelastične metode v tehniki«.
Železniško strokovno filmsko predavanje bo danes od 10 do 12 dopoldne v kinu »Sloga«, kjer se bodo predvajali strokovni tehnično-kutlurno-poučni filmi kot so bili objavljeni v letakih. Vabimo vse železničarje na to zanimivo predavanje.
Sestanki
Sliokovno in podporno društvo trgovskih in podjetniških uslužbencev naznanja svojim članom, da bo redni občni zbor za leto 1938. v nedeljo, dne 22. jan, ob 2 popoldne v prostorih g. Joško Hubada, Pred Škofijo 18/1.
Fantovski odsek Trnovo vabi vse svoje člane na redni sestanek drevi ob osmih. Predaval bo g. dr. Vinko Brumen.
Občni zbor Društva za varstvo deklet bo v nedeljo 22. t. m. ob 10 dopoldne v beli dvorani hotela Union. Vse članstvo in vsi, ki se zanimajo za to socialno ustanovo, vljudno vabljeni!
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20 in mr Murmayer, Sv. Petra e. 78.
Poizvedovanja
Koš t Franjo je na poti iz Kamnika v Ljubljano izgubil listnico z vsemi osebnimi dokumenti. Poštenega najditelja prosi, da bi listnico oddal policijski upravi v Ljubljani, ki je o izgubi obveščena.
BOUVIER
VINO V STEKLENICAH
GORNJA RADGONA
Anekdota
Angleški admiral Delonge je imel zelo lepo hčer. Mlad ladijski poročnik se je zagledal v njo in prosil admirala za njeno roko. Stari admiral ga je zavrnil z besedami: »Vi ne morete moje hčerke poročiti, ker nimate nobenega premoženja, da bi vzdrževali družino.«
Snubec pa se ni dal takoj odgnati, marveč je dejal: »Gotovo, gospod admiral, kar vi pravite, je res; ampak ko ste se vi poročili, ste bili tudi samo ubog ladijski poročnik in plače so hile takrat še manjše kakor danes. Kako ste pa vi naredili?«
»Imate čisto prav,« je odvrnil admiral, »jaz sem praznil žepe svojemu tastu, ampak vrag ms vzemi, če se bo vam to pri meni posrečilo.«
_________
Čudovita moč zrcala.
Lepa pridobitev zavoda za raziskovanje raka
Ljubljana, 19. jan.
Morda bolj kakor med bolniki je med strokovnjaki znano, da imamo v Ljubljani izvrstno organiziran zavod za raziskovanje raka, ali kakor je uradni naslov »Zavod za raziskovanje in zdravljenje novotvorb«, ki ima svoje prostore v nekdanji šempetrski vojašnici, vhod vanj pa je iz Lipičeve ulice 2. Znano je, da je za zdravljenje raka potrebno troje: nož, element radij in pa rentgenski aparat. Pogosto ni potrebno, da bi vsa ta tri sredstva bila uporabljena in včasih zadostuje samo eno ali drugo. Toda idealen zavod v borbi proti raku mora smotrno vzdrževati vsa tri sredstva, tako da ni treba bolniku romati iz ene bolnišnice v druge. Tak zavod je v resnici v Ljubljani. Pa tudi ta zavod dokazuje staro pravilo o slovenski skromnosti, ki zmore z malimi sredstvi in v skoraj ubožnih razmerah ustvariti čudeže. Prav gotovo šempetrska vojašnica ni poslopje za zavod, ki že sedaj uživa svetovni sloves, saj ga vodi eden prvih evropskih strokovnjakov za raziskovanje raka, namreč docent dr. Cholevva Iz nekdanjih zapuščenih kasarniških sob je ta zavod ustvaril prav lične sobe, laboratorije, operacijske dvorane in podobno. Strašno je pogledati sicer na bolnike, ki imajo rakasta obolenja, hkrati pa je občudovati požrtvovalnost zdravnikov, ki tem nesrečnežem skušajo vrniti veselje do življenja ter jih rešiti njihovih bolečin in nakaz. Rak ni več neozdravljiv in tega se bolniki zavedajo. V zavod prihajajo možje in žene, prinesejo pa ludi dojenčke in privedejo otroke z naravnost strašnimi tvorbami na obrazu ali na drugih delih telesa. Če le ni prepozno, so v zavodu ozdravljeni. Treba pa je seveda mnogo truda in zdravniške izvežbanosti, da zavod reši bolnika.
Element radij je najdražja snov na "svetu. Prof. Curie in njegova soproga, roj. Sklodovska, doma s Poljske, sta pred 10 leti odkrila ta naravni čudež. Iz rude prvine urana, ki so ga v nekdanjem češkem in sedaj sudetsko-nemškem Joahimovem pred 100 leti zavrgli rudarji, sta izločila en gram radija. Ta prvina ima lastnost, da izžareva čudovite in zdravilne žarke, ki so blagodejni pri zdravljenju raka. Radij sedaj ne dobivajo samo v sudetskih krajih, temveč so odkrili znatna ležišča tudi v belgijskem Kongu in v najnovejšem času tudi v Kanadi. Kljub temu pa je še vedno drag in priznati moramo veliko zaslugo Hranilnici dravske banovine, ki je žrtvovala znaten znesek, da je temu zavodu dobavila prav lepo količino radija. Dne 18. januarja t. 1. je dospela v zavod pošiljka radija, ki ga je 366.600 miligra-mov, torej več kot tretjina grama. Ta količina je kar znatna in marsikatero večje mesto se ne more ponašati s toliko množino. Že poprej je imel zavod 50 miligramov, tako da ima sedaj nad 400 miligramov radija. Radij sam na sebi je zelo nevaren človeškim organom, zlasti pa zdravnikom, ki morajo s tem operirati. Zato je nova pošiljka predpisno zaprta v zaboj, ki obstoja iz približno 10 cm debelih svičenih sten. Prav tako so tudi prostori, v katere so spravili ta dragoceni zaboj, obdani z masivnimi svinčenimi stenami. Kljub temu pa radij Sevfeda s svojimi žarki prodira iA ftf;*; »1 *»>< ;.ni tod s iiiad
Ob obletnici smrti dr. Alfreda šerka
Tiho in 6koraj neopazno je te dni šla mimo nas prva obletnica smrti dr. Alfreda Šerka — našega velikega borca za slovensko medicinsko fakulteto, znanstvenika in učitelja.
Ko smo se lani ob tem času poslavljali od njega, je na žalni komemoraciji v počastitev njegovega spomina bil ustanovljen »dr. Šerkov fond«, ki naj bi bil v pomoč revnim medicincem in pa društvu medicincev pri izpopolnjevanju knjižnice, ki nam je tako zelo potrebna.
Slovenska javnost! Znanci in prijatelji našega velikega učitelja! Darujte v »dr. Šerkov sklad«! Tako boste najlepše in najprimernejše počastili njegov 6pomin.
Društvo medicincev Ljubljana, univerza.
Pogrešano Ljubljančanko našli mrtvo
Ljubljana, 19. januarja.
Pred tremi meseci je nenadoma izginila v Podbrezju pTi Kranju 70 letna Suzana Oficija, stanujoča med Hmeljniki v Ljubljani, žena železničarja. Suzana je 6 svojo hčerko dne 16. oktobra 1938 šla na Brezje. Na železniški postaji v Po,d-nartu pa je ženica naenkrat izginila, medtem ko je njena hčerka kupovala vozni listek. Žcnica je v temi očitno zašla ter je padla čez neko skalo ter za poškodbam umrla. Našel jo je v torek popoldne neki deček. Včeraj je bil komisijski ogled trupla in je prišla iz Kranja v Padbrezje sodna komisija. Truplo so prinesli najprej v mrtvašnico v Podbrezje, od koder bo prepeljano v Ljubljano, kjer bo pogreb. Pokojnici naj sveti večna luč, žalujočim naše iskreno so,žaljc!
*
1 Vzgojna posvetovalnica v Ljubljani je začela poslovati na državnem učiteljišču, Resljeva cesta 10, moška stran, I. nadstr., tajniška soba. Poklicni vzgojitelji in psihologi bodo na razpolago staršem, ki bi se želeli z njimi posveto,vati o težjih vzgojnih primerih v rodbini, vsak dan od 10—12 dopoldne, v četrtkih pa tudi od 8—10. Posvetovalnico ' je ustanovilo Pedagoško društvo v Ljubljani, ki bo pridobilo k sodelovanju strokovnjake za vzgoio slabo nadarjenih in čutno de-fektnih otrok (gluhonemih, slabovidnih itd.). Sodeloval bo tudi zdravnik, ki dobro pozna mladino, njene telesno,-razvojne težkoče in njeno posebno duševnost. Potreba takšne vzgojne posvetovalnice se je pokazala ob slehernem pedagoškem predavanju za starše, ki so željno iskali informacij in nasvetov za vzgojne težkoče pri lastnih otrocih. Dokaz potrebe je tudi zanimivo dejstvo, da so dnevni časopisi objavili ustanovitev takšne posvetovalnice pri Pedagoški centrali v Mariboru vprav v času, ko je Pedagoško društvo na redni seji že ustanovilo enako institucijo. Prepričani smo, da ba vzgojna posvetovalnica pomagala marsikateri materi in mnogemu očetu iz zamotane problematike današnje vzgoje.
1 »Sv. Hcina. slovenska svetnica« je naslov predavanju, ki ga bo imel drevi oh 8 v beli dvorani Uniona g. I. Veider. G. Predavatelj bo obravnaval sv. Hemo tudi iz soc. stališča. Ona je bila namreč prva, ki je dala slov. kmetom svobodo. Njena zasluga je, da so na slovenskem zrasle prve krasne gotske cerkve. Naša Dolenjska kot n. pr. Št. Rupert, številne župnije na Štajerskem iti na Koroškem so njeno dobro delo. Predavanje bodo poiasnevale skioptične slike.
1 Maše zadušnice za pokojno gospo Terezijo Jenko, bivšo presednico Ruskega rdečega križa
so zdravniki, kakor tudi pomožno osebje, še vedno nekoliko izpostavljeni obsevanju radija. Naša revščina se pokaže tudi v tem, da je v istem prostoru kot radij, tudi veliki rentgen-aparat, tako da so zdravniki izpostavljeni dvojnemu obsevanju. Rotschildova bolnišnica na Dunaju ima manjšo količino radija, toda samo prostor za shranjevanje radija je večji kot pa ves ljubljanski zavod skupaj. Zavod sedaj išče po Ljubljani primerne prostore, kjer bi mogel spraviti dragoceni radij in razviti večjo delavnost, kakor pa v šempetrski vojašnici.
Rentgenski aparati zavoda
Po slavnem znanstveniku Rontgenu so imenovani žarki, katere je odkril on in ki imajo lastnost, da prodirajo skozi telesa, ki so za svetlobne žarke ovira. Za ugotavljanje notranjih bolezni v človeškem telesu so ti žarki sedaj nujno potrebni, važni pa so tudi za obsevanje in pa za zdravljenje rakastih obolenj. Ljubljanski zavod ima tri take aparate, ki so skoraj popolnoma novi in zgrajeni na moderen način. Največji aparat je »Stabilivolt«, na katerem so lani zdravniki preiskali 1865 obolelih polj. Drugi aparat je sistema »Schafer-Witte« ter je namenjen materam in porodnicam. Na tem so zdravniki preiskali 128 polj. Tretji aparat pa je sistema »Chaul«, na katerem so zdravniki preiskali 371 obolelih polj na človeških telesih; skupno torej 2380 polj. Te številke pa se nanašajo le od 1. avgusta 1938 do konca tega leta in čeprav je bil glavni aparat en mesec v reparaturi, vendar je zavod dosegel tako ogromno število preiskav.
Zdravniki in usmiljene sestre
Kakor rečeno, vodi zavod docent dr. Cholewa, poleg njega pa deluje na zavodu še primarij dr. Savnik in asistent dr. Franc Novak, ki sta oba ginekologa, dalje zdravnika dr. Štrancer in dr. Maraš. Poleg strežnikov marljivo dela na zavodu šest usmiljenk reda sv. Vincencija. Zavod ima na razpolago okoli 30 jx>stelj za bolnike. Žalostno je sicer pogledati na te bolnike, kadar pridejo v zavod, toda tu dobe novo upanje in po večini ozdravljeni odhajajo. Operacijske dvorane, kemični, kemično-biološki, tehnični lalioratoriji so vzorno urejeni, čeprav so stisnjeni v obupno majhne prostore. Povsod pa vlada vzorna čistoča in največji red.
Z radijem pa je dospela v sredo tudi pomembna pošiljka, ki jo .je prav tako plačala Hranilnica dravske banovine, namreč pet obsežnih škatel samih dragocenih aparatov, ki služijo zdravnikom pri zdravljenju z radijem. Omeniti moramo tudi, da ima zavod lep in precej bogat muzej s slikami in preparati te stroke
Za sivimi zidovi šempetrske vojašnice se res skriva mnogo bolečin in mnogo muk, pa vendar živi za temi zidovi čisti človeški idealizem zdravnikov zavoda in njihovega pomožnega osebja, živi pa tudi polno upanja po ozdravljenju hudih bolezni, ki so včasih veljale za neozdravljive.
NOVA FRANCOSKA BOJNA LADJA »RICIIELIEU« Dne 17. januarja 1939 so v Brestu spustili prvo Francosko 35.000 tonsko bojno ladjo »RicheHeu«
na morje,
Brezposelnost na severni meji
Tovarne v Mariboru in okolici odpuščajo delavstvo — Težak položaj
v Dravski dolini
in drugih KumanitamiK društev, bodo v soboto, dne 21. t. m, qb sedmih zjutraj v stolnici 6v. Nikolaja.
1 Našo za letalstvo navdušeno mladino bo
gotovo zelo zanimal že nestrpna pričakovani ve-lefilm iz letalskega življenja »Vragi neba« jubilejne Metro-Goldwyn-Mayer produkcije. V glavnih vlogah nastopajo Clark Gable, Myrna Loy in Spen-cer Tracy.
1 Mirko Rupel govori jutri, v soboto 21. t. m. ob 18.20 v knjigarni Akademske založbe (Šelen-bužrgova 4, dvorišče) o Janezu Svetokriškem.
Pred nekaj dnevi smo objavili v »Slovencu« vzemirljivo vest, da so začela nekatera industrijska podjetja na severni meji odpuščati delavstvo. Izrazili smo bojazen, da najbrže ta pojav ne bo samo prehodnega značaja, kakor se dogaja pač vsako leto v zimski sezoni, ko začasna preneha povpraševanje konzumentov po industrijskih izdelkih. Zal kažejo dogodki zadnjih dni, da se jc ta bojazen uresničila. V krajih ob severni meji se širi z veliko naglica val brezposelnosti, odpusti delavstva v tovarnah se še naprej množijo, večina podjetij omejuje obrat, nekatera pa ga 6ploh ustavljaio. Poročali smo že, da je tovarna lepenke na Sladkem vrhu ob Muri odpustila 50 delavcev. Včeraj pa smo dabili poročilo, da je tudi Splošna stavbena družba na Teznem prisiljena omejiti obrat, ker nima zadostno naročil ter je odpustila začasno okrog 50 delavskih moči, da pa ne pride do večjega odpusta, sc je delovni čas skrčil na 6 ur. Tudi o Stiegerjevi tovarni alja v Slovenski Bistrici se govori, da bo ustavila obrat ter bo odpuščenih okrog 50 delavcev. Posebno hud je položaj v Dravski dolini. Skoraj vse žage sa za-
m 70 letni jubilej tvrdke M. Berdajs. Znana mariborska trgovina in specialna tvrdka za semena M. Berdajs slavi letos 70 letnico svojega obstoja. Je to ena najstarejših slovenskih veletrgovin- v Mariboru, ki jo je ustanovil leta 1869 Martin Berdajs iz Save pri Litiji. Krasen razmah je doživela tvrdka pod vodstvom njegovega sina Vilka Berdajsa, ki je kupil mariborski grad ter se preselil vanj s svojo trgovino. Vilko Berdajs je bil zaveden narodni borec že pred vojno, popularen in ugleden trgovec, ki je imel tehtno besedo v raznih gosj>odarskih in strokovnih organizacijah
KALODERMA
Specialno s; r,e d-stvo za nego rok
1 Darila za mestne reveže. Za kuhinjo najrevnejših v stari cukrarni je darovala ga. Ina Strojanšek, trgovka Pred škofijo, 20 m flanele, g. Jovanovič Andrej, carinski jx>srednik, Livarska 3, 300 din, g. Legat Anton, trgovec na Miklošičevi cesti 28, 200 din, a z Dunaja je mestnim revežem poslal za božič uj>okojeni direktor g. Andrej Vrečko 200 din. Nadalje sta darovala ga. Jožica in g. Joško Šubert, obratovodja kemične tovarne v Mostah, 200 din, manufakturna tvrdka Šalamun & Lampe v Frančiškanski ulici št. 4 je pa poslala 125 m blaga. Naposled pa popravljamo tudi že objavljeno darilo 100 din g. Janka Cirmana, Irgovca in gostilničarja v Mednem, da je ta znesek darovan namesto venca na krsto g. Verliča Josipa. Mestno poglavarstvo se vsem darovalcem čim najlepše zahvaljuje z željo, da bi se usmiljenje do mestnih revežev še povečalo.
1 V počaščenje t ko. Ane Skubic je za mestne reveže daroval 200 din g. Vladislav Zajec, trgovec, Tavčarjeva 1, mestni socialni urad je pa v znamenje tega darila položil na krsto dva venca s trakovi v mestnih barvah. Mestno poglavarstvo se dobrotniku revežev najlepše zahvaljuje. Počastimo rajne z dobrimi deli!
1 Stari trg izumira. Nekoč je bil Stari trg središče ljubljanskega prometa in trgovca, toda še tisto malo slave, kar mu jo je ostalo iz stoletne dediščine, sedaj izumira, tako kakor sploh izumira vsa trgovska podjetnost v šentjakobskem okra;u, Ne pomaga nič, toda središče mesta se je takoj po vojni in morda že poprej preselilo v Šelcnburgovo ulico in se sedaj seli na Dunajska cesto, to ie v palače Ljubljanske kreditne banke, Pokojninskega zavoda, »Slavije«, novega hotela »Slon«, k frančiškanskemu trimostju in na Miklošičevo cesto. Že nekaj trgovcev se je izselila v ta središča, na primer trgovec Karničnik in optik Zaje. Celo z Mestnega trga se pripravljajo izselitve. Tako se bo znani draguljar Eberle preselil v hotel »Slon«, prav tako se pripravljajo na selitev tudi drugi trgovci. Na Starem pa tudi na Mestnem trgu vidiš trenotno več oglasov v izložbah, ki naznanjajo, da se ta i n ta lokal s tem in tem dnem odda. Morda se bodo v te lokale vselile manjše trgovine, tada Stari trg počasi izumira in verjetno je, da mu bo sledil tudi Mestni trg. Nekdanje irgovske hiše se boda 6p.remenile v stanovanjske,
našega mesta. Sedaj vodi tvrdko njegov naslednik, pastorek g. inž. Adolf Stergar. Ugledni tvrdki k lepemu jubileju iskreno čestitamo!
m Tekmovalci zvezdne vožnje v Monte Carlo so včeraj zvečer pasirali Maribor. Prvi vozač je prispel ob 17.44, zadnji pa eno uro kasneje. V Mariboru so bile vse ulice označene s posebnimi znaki ter je bila pomnožena na njih tudi policijska prometna služba, tako da so avtomobilisti lahko pasirali mesto brez skrbi. Na meji v Št. Ilju je mariborski Avtoklub že prej jx>skrbel za vse formalnosti, da so avtomobilisti čimprej prekoračili mejo.
m Proračunska seja mariborskega mestnega sveta bo v četrtek, dne 26. t. m., v mestni posvetovalnici ob 18.
m Zanimiva listina v stolpnem jabolku. Kakor smo žo poročali, so sneli s stolpa v stolnici križ in jabolko ter bodo ol>oje pozlatili. Jabolko je dobil v delo mariborski pozlatar g. Zoratti, ki ga je odprl ter našel v njem zanimivo listino iz leta 1794. Na listini je napisano, da je bilo jabolko omenjega leta popravljeno in pozlačeno.
m O sodobni Kitajski predava drevi in jutri, v soboto, v Ljudski univerzi upokojeni načelnik ministrstva narodnega zdravja dr. Andrija S t a Kipar iz Zagreba, ki je preživel več let na Kitajskem, kjer je organiziral higiensko službo.
m Namesto venca na grob pokojne Terezije Poschl je daroval neimenovani Mariborčan škofijskemu odboru za novo bogoslovnico v Mariboru 200 din. — Iskrena hvala!
m Kostanji padajo. V Krekovi ulici podirajo mestni delavci drevored divjih kostanjev. Je to eden od zadnjih kostanjevih drevoredov, ki je obsojen na smrt. Ostali kostanji so padli že pred tremi in dvema letoma. Marihorčani, ki so za divjimi kostanji žalovali, so se kmalu |>ololažili, ker vidijo, da so drevoredi iz javorjevih, jesenovih, lipovih in akacijevih nasadov dosti lepši, kakor so bili kostanjevi.
m Pnselska zveza v Mariboru ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo ob 4 jiopoldne v Gledališki ulici 2.
m Iz mariborske v lepoglavsko kaznilnico so odposlali znanega roparskega morilca Maksa Fer-5a, ki je bil lansko leto obsojen na 20 let robije zrradi zverinskega umora posestnico Gselmanove X Bresternici ob Dravi.
čele z odpučanjem Žagarjev in ipomožnih delavskih moči. Zlasti velika lesna industrija omejuje obrat na minimum in posledica je odpust številnih delavskih moči, ki so bile tam zaposlene. Prav tako se je šc pavečala kriza v kamenarski industriji v Ribnici na Pohorju, kjer so bile prilike zaradi ponesrečnega štrajka, ki je trajal veliko mcsccev, že dosedaj naravnost obupne. Sedaj je ustavilo obrat še Resovo podjetje, kjer je bilo zaposlenih 40 delavcev, tako da so vsi kamnoseški delavci brez posla. Če k temu prištejemo še okoli 500 delavcev, ki 6o bili na sezonskem delu v Nemčiji ter 6o 6e sedaj ob nastopu zime vrnili na svoje domove v mariborska okolico, vidimo, da je nezaposlenost v mariborski okolici in v mestu zelo narašča in da to ni samo prehoden pojav. Na vsak način mu bo treba posvetiti vso pažnjo. Severna meja je postala zadnje čase izredno občutljiva in takšen pojav, kakor jc brezposelnost, vsekakor na to občutljivost zelo vpliva. Zaradi tega ga ne smemo sprejemati s tistim merilom, ki velja za 6lične pojave v notranjosti države.
m Člani SSK Maratona se opozarjajo na občni zbor kluba, ki bo drevi ob 20 v mali dvorani na
Aleksandrovi cesti 6.
m Delavska predstava v gledališču bo hitri,
v soboto, zvečer. Uprizori se Cankarjev »Kralj na Betajnovi«. Vstopnina zelo znižana.
m Evidenčne tablice za motorna vozila so dospele ter jih dobe interesenti na predstojništvn mestne policije v Mariboru, soba št. 4. Vsi oni, ki so pustili svoja vozila komisionalno pregledati za leto 1939 ter so plačali vse tozadevne pristojbine, dobe tablice za ceno 20 din, obenem pa morajo oddati stare evidenčne tablice. Dan rednega pregleda motornih vozil bo objavljen v časopisju, do takrat pa bo pregledovanje vsako sredo oo 15 do 16 pred predsto.jništvom mestne policije.
m Hiša ji jc zgorela, pa še kaznovana povrhu. Huda kazen je zadela posestnico Marijo Cof v Go-rišnici. Zaradi neprevidnosti si je zažgala svojo hišo, sedaj pa je bila zato še sodnijsko kaznovana. Požar je nastal dne 13. maja lanskega leta na ta način, da ji je padla iz rok vžigalica, s katero je svetila na podstrešju, napolnjenem s slamo. Včeraj se je zaradi svoje neprevidnosti zagovarjala pred mariborskim okrožnim sodiščem ter je bila obsojena na 1000 din globe.
m Streli v lokalu. V sredo so v poznih nočnih urah naenkrat odjeknili v nekem mariborskem lokalu streli iz samokresa. Veselo razpoloženje, ki je vladalo pri raznih omizjih, je v hipu utihnilo in gostje so se razbežali. Strah pa je prevzel tudi strelca, ki je iz same razpoloženosti streljal v zrak, pa je vrgel samokres in pobegnil, vendar ga je policija izsledila in zapisala.
Gledalce
Petek, 20 jan.: Zaprto. — Sobota, 21. januarja, ob 20: »Kralj na Betajnovi«. Znižane cene. Delavska predstava. — Nedelja, 22. jan.. ob 15: »Boccaccio«. Znižane cene. Ob 20: »Pokojnik«. Znižane cene. Zadnjič.
Tržič
Planinski parlament je zboroval v Tržiču v soboto zvečer, ko je imela podružnica SPD svoj občni zbor. Planinski dom na Kofcah je glavna skrb naše podružnice in to gosjiodarstvo je sedai na pravi poti. Soglasno so številni člani izrekali odboru zahvalo in hvaležnost za požrtvovalno delo in skrb ter so z nekaterimi izjemami izvolili stari odbor z agilnim Nadislavom Salbergerjem na čelu.
Sprememba posesti. Znani lončarjev hotel na Glavnem trgu je kupil g. Aleš Pavlin iz Podbrezij.
Novo mesto
Novo mesto v miniaturi. V izložhi trgovine Krajec je razstavil akademik Podbevšek Metod miniaturo dela Novega mesta na Glavnem trgu. Vzorec prikazuje niz hiš z Ljudsko posojilnico, Kopačevo, Ivanetičevo, Konciljevo, mestno hišo, 1'oulovo in dolgo Ogoreučevo hišo. Vse je izdelano tako, da so napisi in vsa izložbena okna popolnoma-vidna. Vsaka najmanjša poteza se pozna. Gradi jo iz lipovega lesa, mavca, svinca, jekla, železa, celuloida, steklovine in bo dovršena do 15. aprila letos. Razstavljena bo najprej v Novem mestu, nato pa na pomladanskem velesejmu v Ljubljani. Razumljivo je, da graditelj ne bo zmogel vseh stroškov poleg ogromnega dela, zato je prav, da mu priskoči na pomoč Tujsko-prometno društvo in občina ter meščanstvo, saj bo miniatura Novega mesta največja in najuspešnejša reklama za mesto,
KULTURNI OBZORNIK
Dve umetnostni knjigi
Miha Maieš: Slavni Slovenci
V deželi, ki je ni še nihče videl
Ellsworth zavzel 100.000 kvadratnih kilometrov novega sveta za USA Zelene trate sredi antarktičnih ledenikov
Sedem in sedemdpspt izvirnih lesorezov. Izdala Bibliofilska družha v Ljubljani, 1038, str. 104. Knjiga jo izšla v bibliograski numerirani izdaji v 105 izvodih. Uvod in komentar k lesorezom je napisal M. Benčina.
Zamisel tega dela je v Maleševem umetnostnem delovanju že dokaj stara. L. 1022 je izdal prvo zhirko lesorezov, ki je kot snov zajela portrete slavnih Slovencev, razširjena je nato zagledala luč sveta pri Mohorjevi družbi i. 1927, izpopolnjena ter v dostojni knjižni obliki in opremi pa v pričujoči bibliofilski izdaji. Nad vso Lnteresantno je, da ie prav ta snov v Maleševem umetnostnem razvoju doživela toliko pozornost in oblikovanje. Periodično, od početkov Maleševega bavljenja z umetnostjo pa do danes, ki ga spričo zadnje razstave v Jakopičevem paviljonu srečamo že na dokaj novih poteh, je ta predmet vedno znova obračal nase pozornost umetnikovo. Portret po svojem bistvu izmed vseh umetnostnih predmetov najenergičnejše zahteva umetnostni proskynezis resnični naravi. Individualna določenost objekla združena z njegovo zavestjo o lastni pomembnosti zahteva takih form in take rešitve, v katerih je umetnostno na-ziranje naturalistično usmerjeno in da v radikalno idealističnih, kot je bila n. pr. starokrščanska umetnost- skoraj ne pride do veljave. Ekspresionizem v glavnem do portreta ni kazal posebnega veselja, vendar v svesti si svojega poslanstva pri gradnji nove umetnosti tudi te teme ni hotel izpustili iz vidika. Zasukal je le pojmovanje umetnostne resničnosti Ne zunanja narava, marveč notranja odgovarja resnici In če to na slikarskem predmetu upodobiš, potem si portretno vprašanje pravilno pojmoval.
Mladi Maleiš je v uverturi k svojemu umetnostnemu delu portretno vprašanje že reševal v idealističnem smislu. Pri tem mu je izbira predmeta v dvojnem oziru priskočila na pomoč: i. Izbral je podobe umrlih, torej predmetov, ki že sami po sebi odtegnejo umetniku neposreden odnos do realne torme in so mu dosegljivi le po več ali manj naravni adekvatni umetnostni (ali ne-umetnostni) predlogi. 2. Umetnostni predmeti sami niso navadni, slučajno iz množice pobrani lipi, marveč imajo okrog glav vtisnjeno avreolo osebnosti, individualne pomemnosti. ter na tak način subjektivno interpretacijo umetnikovo z ozirom na njihovo delovanje in nehanje, sami po sebi posredujejo in olajšujejo. — Zbirka lesorezov iz 1. 1927 in pričujoča (1038. 1.) v glavnih potezah
portretno vprašanje pojmujeta na enak način in se vsa portretna problematika, ki je naslajala ob njegovem umetnostnem razvoju razvija v teh široko začrtanih obrisih.
Kako pojmuje Maleš portret nam more lepo pokazati podoba slikarja Janeza Wolfa (str. 48). Ves akcent leži na duhovni oznaki upodobljenčevi in povsem razumljivo je, da se je resnična forma podredila ekspresivni volji umetnikovi. Prav nič ne moremo ob portretu zanesljivo trditi kakšne oči je n. pr. upodobljenec imel, zakaj temna senca jo padla preko njih in nam jih povsem zakrila. Isto bi se nam zgodilo tudi ob drugih detajlih fiziognomije če bi uganjali deskriptivno operacijo. Vendar pa jo portret kar se da resničen in neprimerno boli zgovoren in »zadet« kot bi to napravil postavim kak meščanski slikar iz prve polovice 19. stoletja. Ozek trak svetlobe, ki to niarkautno, mračno glavo izreže iz temne ploskve ozadja, svetla ploskev visokega čela, temne sence oči, lica in brade odlično označujejo upodobijenca kakor ga poznamo iz njegove biografije. Genialen umetnik, ki ga notranji gon privede od vojaške službe k umetnosti, prijatelj velikega Fouerbacha, a katerim imata oba skupno v življenju duševno samoto polno načrtov, ki pa jih zaradi nesrečnih življenjskih neprilik nikoli ni mogel izvršili, vse to odseva iz teh skopih linij in ploskev tega prelepega portreta. Maleš se je resnični zunanji podobi predmeta izognil, da je pokazal njegovo resnično notranjo sliko. Na podoben način so obdelane tudi ostale slike, omenjamo najboljše: Primoža Trubarja, Gallus-Petelina. Langusa, Maska, Jenka, Aškerca. Petkovška, Groharja itd.
Podobe v knjigi so urejene po kronološkem redu z ozirom na rojstne datume upodobi jencev. Na prvem listu je upodobljen početnik našega slovstva, Trubar, na zadnjem pa zastopnik ekspresio-nistične poezije, Srečko Kosovel. Knjiga je poleg svoje umetnostne vrednosti dobila na ta način tudi pedagoško poučen pomen, ki se še poveča spričo pridelanega kazala, kjer so zabeleženi najpotrebnejši življenjski podatki in dela upodobi jencev. Škoda, da ob tej priliki in na lem mestu niso zabeleženi datumi posameznih lesorezov, kar bi nedvomno dosti doprineslo k lažjemu razumevanju celotne slike Maleševe portretne umetnosti.
Knjiga ho tudi po svoji zunanji opremi v resnici lepo delo, zatorej krasno priložnostno darilo ali pa prijeten knjižnični kos za bibliofila.
Dr. Mesesnel: Knjiga o šubicih
Sledeče vrstice so namenjene drugi knjigi, ki pa zaradi nepredvidenih zaprek za božične praznike kakor je bilo obljubljeno, žal ni mogla iziti. To je knjiga o slikarjih bratih Janezu in Juriju Š u b i c u , katere avtor je naš novi spomeniški konservator dr. Franco Mesesnel. Spričo obletnice velike in reprezentativne razstave bratov Šubicev v Narodni Galeriji in Jakopičevem paviljonu, ki je doživela uspeh, kakršnega je bila doslej deležna le malokatera umetnostna razstava, lii publikacija, kakor jo pripravlja naš nedvomno najboljši šnbicolog prijetno osvežila spomin na lo veliko umetnostno manifestacijo, v kolikor ni seveda žo samo po sebi važen doprinos k poznavanju naše domače in tuje umetnosti za čas 19. stoletja.
Če le kdo. potem je dr. Mesesnel pravi delavec, ki se je lotil te važne teme in naše moderne. Že v svojih študijskih letih v Pragi je ob Wolfu zadel na njegova nadarjena učenca. Jasno je spoznal, da zaslužila spričo visoke umetniške potence in pomembnega mesta, ki sta ga zavzemala v našem domačem, češkem in splošno tedanjem umetnostnem svetu, temeljitejše obdelave in poslej jo ob skrbnem študiju in temeljiti prepripravi v njem zorela knjiga, katero bomo, upajmo, kmalu mogli uvrstiti med najpomembnejša dela naše umetnostne literature. V Zbornikih za zgodovino umetnosti njoremo lepo spremljati obširno in znanstveno temeljito predpripravo za lo knjigo. Najprej je objavil avtor obsežno korespondenro obeh bratov umetnikov, od katere je za poznavanje njune miselnosti (zlasti Jurijeve) posebno važen oni del. ki ga je avtorju izročil v objavo češki slikar in osebni Jurijev prijatelj, Hynais. Ta in pa še živeči češki umetniški tovariši obeh bratov so s svojimi spomini na naša umetnika v mnogo-čeni izpopolnili vrzeli v njunem življenjepisu, tako, da je mogel avtor lo poglavje dovolj ločno rekonstruirati. Kot druga predpriprava je sledila avtorjeva razprava o Jurijevem bivanju v Atenah ob priliki poslikavanja Schliemannove palače. Tu je odkril več doslej povsem neznanih detajlev iz Jurijevega življenja, kakor tudi par izgubljenih portretov. Naposled je v lanskem Zborniku izšla še razprava o razmerju obeh bratov do češke umetnosti, s čimer je bila točno osvetljena njuna umetnostna vloga in njune zveze s češkimi vodilnimi umetniki. (Janez in Narodni divadlo. Vodarna itd.) Po tako eksaktnem preddelu, ki je razvozlalo najtežje vozle v njuni biografiji in umetnostnem razvoju sploh, je pričela dobivati vsa snov vedno konkretnejšo obliko, ki je našla končno obliko v knjigi.
Rrez dvoma bo našo širšo javnost zanimala podrobnejša vsebina tega pomembnega dela, ki je zdaj v tisku. Avtor, katerega sem poprosil za izčrpnejše podatke o knjigi, je moji prošnji prijazno ustregel.
Uvodno poglavje bo obsegalo razvoj zapadne evropske umetnosti v 19. stoletju. S tem bo podan nekak okvir, iz katerega je razložljiv stilistični umetnostni razvoj naših umetnikov. Od tega splošnega razvoja umetnosti preide nato pisatelj na njun neposreden izvor in prvo seznanitvijo z umetnostjo, kar obdela v poglavju o delavnici Štefana Šubica v Poljanah. Naslednja stopnja njunega umetnostnega razvoja najde obdelavo v poglavju o Janezu in Juriju pri Wolfu, nakar preide pisatelj jia starejšega obeh bratov, Janeza. Umetnostno osebnost tega slikarja nam poda najprej v točni biografiji, nato pa ga spremlja na njegovem potu za umetnostnim dozorevanjem. -Italijanska lela, Dunaj in Praga, ter zadnja postaja Kaisers-lautern. Podobno oblikuje tudi Jurija. Življenjepis, doba dunajske šole, Bosna in Ateine ter naposled najplodovitejši in najvažnejši čas Jurijeve umetnosti, Pariz. Tako stojita pred nami jasna lika dveh velikih umetnikov naše krvi, ki nista žela priznanja le v domači zemlji, marveč še v večji meri v tujini. V končnem poglavju združi avtor svoja razmotriva.ilja okoli karakterističnih lastnosti obeh slikarjev. Dva brala se pokažeta v posvein različni luči, kar je naposled hidi soodločalo v njuni življenjski usodi. Janez je bil vseskozi nekak klasicistični realist in tudi po svojem značaju bolj miren, konservativen. Wolfov idealizem nosi, dasi nekoliko izpremenjen, prav za prav skozi vse svoje življenje. Jurij pa je pravo nasprotje bratovo. Po naravi vesel in živahen, z zdravim smislom za realizem, se je kmalu otresel \Volfovega klasicizma, dunajska lela, kjer so ga podobno učili, prenaša z nevoljo in šele v Parizu si najde pravi odnos do umetnosti. V Normandiji načne probleme, ki so tedaj za-posljevali najizbranejše duhove francoske umetnosti. Tudi v narodnostnih vprašanjih je Jurij mnogo bolj odločen kol kozmopolit Janez. Tesno je bil povezan z mlajšo slovensko literaturo in celo po svetovni je bil dobro razgledan. V njegovi knjižnici so so poleg Dostojevskega nahajala dela Ralzacova in drugih francoskih mojstrov. Mnogo bolj kot Janez je bil po umetnostni kvaliteti prignan Jurij. V Parizu slika za Hynaisa, Brožika, Munkacsyja — svetovno znane korifeje, ki pa so mu povsem zaupali. Celo za Salon je slikal drugim umetnikom. Taka dejstva pač dovolj zgovorno govore o umetniških zmožnostih našega človeka, lo — žal — ni uporabil vseh zase, kar jia navaja kot vzrok njegov najboljši prijatelj Čeh Michalek »slabost značaja«.
Bogata po vsebini in neoporečna po svoji zamisli in ureditvi bo knjiga o bratih Šubicih. Poleg številnih ilustracij v tekstu pa bo knjigi priloženo še 16 barvnih prilog, kar ho vrednost knjige še prav posebno povečalo. Iskreno želimo, da bi to važno delo Čimprej izšlo.	S. Mikuž.
Češka sodba o Grivčevi knjigi: »Kristus v Cerkvi«
»L i do ve 1 i s t y« od 15. t. m. so prinesle izpod peresa dr. J u r a k a oceno Grivčeve kn jige •Kristus v C e r k v ii, ki je izšla pred leti v Jugoslovanski knjigarni, lani pa v češkem prevodu v Olomucu. Dr. Jurak pravi: »Grivec, ki je znan pri nas s svojimi predavanji na unionističnih kongresih ter tudi s svojimi opisi, ki so prevedeni v naš jezik, reši nauk o delovanju Kristusa v Cerkvi na zelo jasen način, z jasnim izražanjem in kar je važno, tudi vsakemu razumljivo. S knjigo kaže, kako more svet pričakovati od Cerkve rešenje vseh perečih vprašanj, tako kulturnih kakor tudi socialnih. Zlasli poslednje poglavje smatram za izredno sodobno, kajti mnogo zla in škod za Cerkev, za posameznika kakor ludi za ves človeški rod nastaja zaradi lega. ker verniki včasih ne morejo razumeti, da bi imeli ali da bi nogi i imeti kakšne dolžnosti tudi oni do Cerkve. Delo je zelo dragoceno za nas tudi zaradi tega, !;(.r gr> avtor ozira na slovanske razmere ter kritično motri tudi nekatere nazore o Cerkvi slovanskih mislecev.«
Knjige zarožbe »Sigma« v Gorici
1'oleg drugih goriških založb (Mohorjeve družbe, Luči, Goriške matice) izdaja poljudne knjige tudi najmlajša knjižna založba »Sigma«, ki je letos izdala — kot smo že omenili — lepo praktično -Pratikor, poleg tega pa še tri knjige: prevod iz angleščine »Črno orhidejo«", odlomek iz slavnega romana Poljaka Sienkievvicza »Potope pod naslovom »V službi Najsvetejše«, ki predstavlja odlomek odbrane Čenstohove pod duhovnikom Kor-deckim, ki so mu prav letos postavili velik spomenik na Poljskem v njegovi rojstni vasi, ter tudi prevod Spillmannovega romana iz francoske revolucije »Na morišču«, ki je nadaljevanje znane knjige »Junaštvo in zvestoba«. Knjige, ki se dobe ludi v nnših knjigarnah, toplo priporočamo tudi
našim prosvetnim knjižnicam.
*
Dramatizacijo enega dela »Srpske frilogije« Stevana Jakovijeviča. o kateri sem nedavno pisal, sta izvedla brala Svetolik in Miodrag Nikače-vič (eden je ieralec v belgrajskem gledališču, drugi pisatelj), ki se pa vse do reprize nista hotela izdati,
Ellsworth
Iz Newyorka poročajo z dne 15. januarja:
V začetku tega leta se je ameriški raziskovalec ElIsworth približal ledenim mejam pokrajine Enderby. Zdaj je pa že zavzel 100 tisoč kvadr. kilometrov sveta. Njegova brzojavna poročila so izredno zanimiva.
Pet in petdesetletni ameriški raziskovalec Ellsvvorlh je že skora j del j kot leto dni pripravl jal ekspedioijo na južni tečaj, na katero se je poslednjih dneh decembra leta 1938 odpravil s Kap-stadta. Nihče ne ve, s kakšno skrbnostjo in trudom se je Ellsvvorth pripravljal na to pot. Že lela 1935, ki je bilo nesrečno leto zanj, ko so dolgo mislili, da je izgubljen, so bili že zreli načrti za to ekspedicijo. Vendar je pereča zadeva, ali naj 6e odpravi z letalom ali s sanmi na pasjo vprego, saj so polarne ekspedici.je zmeraj nevarno pod-vzetje. Nobeno letalo ne more vzeti 6 seboj vseh potrebščin in vseh živil, ki jih taka ekspedicija potrebuje, hkrati je pa še treba množino kuriva. Tako pač marsikak načrt spodleti vprav zato, ker letala ne zmorejo vsega. In če je treba prisilno pristati, so v nepoznanih pokrajinah lelalo in moštvo v najhujši nevarnosti.
Marija Lujiza, žena raziskovalca, je bila s svojim možem na krovu ekspedicijske ladje »Wyatt Earp«, odkoder je zasledovala vse priprave svojega moža. S pomočjo krepkega ladijskega aparata za brezžične vesti, je bilo moči biti zmeraj v zvezi z Ellsvvorthovim letalom.
Dne 5. januarja 1939, ko se je ekspedicijska ladja bližala mogočni ledeni pokrajini na En-tlerby, se je letalo prvikrat dvignilo z ladje, da odplove na svoj 6nioter. Tri ure je plulo ob obali
in jo preiskovalo, dokler slednjič ni bilo najdeno primerno pristanišče za ladjo, tu so Jedpne stene več kilometrov dolge in visoke po 120m. Strmo se dviga led, vse se iskri na njem v odsevu utrujenega, slabotnega sonca, in grozen je pogled na to ledeno mogočnost.
Na krovu polarne ladje »Wyatt Earp« je bilo okrog 20 ljudi. Medtem ko je lelalo v vedno večjih krogih obkrožalo pokrajino in je najprej iz zraka preiskovalo to deželo, so ostali postavili taborišča tik pristanišča ladje Taborišče so dobro zavarovali zoper vsakršne nevarnosti. Izkušeni Ells\vorth ni ničesar pustil vnemar, da so bili njegovi ljudje čim bolj na varnem.
Ko sla Ellsvvorth in njegov spremljevalec v drugič poletela nad pokrajino, sta odkrila nepričakovane stvari. Tu so se pojavile, kar sredi mr-zlote in ledu čudovite pokrajine. Na koncu, v deželo segajočih fjordov, pa sta zagledala kar nenadoma doline s tratami. Tu so cvetele cvetice in trava jo bujno rasla. Nekaj sto metrov dalje pa je bil spet sam led. Nemara bi topli vrelci sredi soč-natih trat mogli pojasniti cvetoči čudež v ledeni pokrajini.
Ellsvvorth je v poslednjih 9 dneh več tisoč kilometrov južne polarne dežele preletel in fotografiral. Slednjič je vrgel ameriško zastavo na tla in je zavzel 100.000 kvadr. kilometrov novega sveta za Združene ameriške države.
Ellsvvorth je prepričan, da so ondi pod ledom razni podzemeljski zakladi. Znano je, da mnogo znanstvenikov misli, da je na južnem tečaju pod ledeniškimi plastmi dosti petrolejskih vrelcev.
Ledena gora
ŠPORT
Po športnem svetu
Tenis v Bremenu
Bremen, 19. jan. AA. DNB: Pri teniških tekmah v mešanem doublu sta Kovačeva in Mitič premagala par Opitzmayer-Kalenkam z rezultatom 6/2, 6/1, 6/3.
Ameriški igralci hokeja so že dospeli v Nemčijo
Ameriški hokej igralci, ki bodo zastopali barve svoje domovine pri svetovnem prvenstvu, so dospeli na parniku »Manhattan« v Evropo. Prvotno Amerikanci niso nameravali nikjer nastopiti pred svetovnim prvenstvom, no, sedaj so se pa odločili, da odigrajo nekaj prijateljskih tekem z Nemci, Belgijci, Nizozemci in Švicarji. Prvo tekmo so odigrali v Krefeldu in so gladko zmagali s 4:1.
Izenačen svetovni rekord v dviganju uteži
Dunajčanu Toni Richterju se je posrečilo o priliki nedeljskega tekmovanja izenačiti svetovni rekord, ki ga je postavil v obojeročnein potegu Amerikanec Terry z 97.5 kg. Richter spada v peresno kategorijo in je poskušal potegniti 100 kg, kar se mu je pa ponesrečilo.
Norvežani na lovu za rekordi
Ivar Ballangrud, ki brani svetovni rekord na 5000 m s časom 8:17.2 in na 10.000 m s časom 17:14.4, namerava resno naskočiti svetovni rekord na 1000 m, ki ga brani Finec Clas Thunberg. Rušenje tega rekorda je pri finski zvezi že prijavil in ga bo skušal podreti pri svetovnem prvenstvu v Davosu. Thunbergov rezultata se glasi 1:28.4.
Pri neki prireditvi, ki je bila pred nekaj dnevi v Oslo, je pretekel Harry Haraldsen 1500 m dolgo progo v času 2:23.3 in Georg Krog je ob isti priliki porabil za 500 m 43.6 sek.
Škotski nogometaši pojdejo v Ameriko
Škotska nogometna zveza je bila povabljena v Ameriko, kjer bo odigrala več tekem. Celo potovanje bo trajalo dva meseca in se podajo na pot dne 1. maja. Tudi Kanadčani si prizadevajo, da bi pridobili odlične gosle za kako tekmo. Škotski igralci bodo za to priliko posebno visoko zavarovani za primer kake nezgode.
Boks v Ameriki
Svelovnia mojster Harry Armstrong je hranil sva,j naslov v vvelter-kategoriji v Los Angelesu proti Arizmendi-ju, ki se je izborno držal in je bil po težki borbi samo po točkah premagan.
Diplomatske besede finskega trenerja
Ko je bil finski trener Saarinen, ki pripravlja finske smučarje za Zakopane, vprašan, kako se bodo njegovi tekmovalci odrezali, je odgovoril: »Na eno zmago smemo upati, dve bi bili prijetno presenečenje, tri pa senzacija U
ZFO
Smučarske tekmo mariborske fantovske podzveze odpovedane. V soboto in nedeljo bi se moralo vršiti v O listanju smučarsko tekmo za prvenstvo mariborske fantovske podzveze. Zaradi slabih snežnih razmer so tekme odpovedane ter bodo pozneje. Odseki, obvestite SToje prijavljeno tekmovalce o odpovedi. — ZFO — podzveza Maribor, ,
Anglija : Jugoslavija 18. maja v Belgradu
Amgleška nogometna zveza je obvestila jugoslovansko nogometno zvezo, da je sprejela njen predlog, da odigra angleška nogometna reprezentanca meseca maja v Belgradu nogometno tekmo proti naši reprezentanci. Angleži so predlagali dva termina: 18. in 20. maj. Jugoslovanska nogometna zveza je sprejela termin 18. maj, ker je tedaj praznik, na 20. maj pa pade sobota, torej delovni dan.
Angleška reprezentanca bo odigrala svojo prvo tekmo na turneji po kontinentu v Milanu, proti Italiji, potem v Belgradu proti Jugoslaviji, in naposled v Bukarešti proti Romuniji.
Generalna direkcija je obvestila SPD, da je odobrila za čas letne sezone izletniški vlak, ki bo odhajal iz Ljubljane proti Jesenicam ob 14.40 in bo imel zvezo z Boli. Bistrico in Rateča ni. Vlak bo vozil vsako soboto in dnevom pred praznikom. Za 6lučaj, da ne bi bila pri tem vlaku dovolj velika frekvenca, se ukine.
Snežne razmere
Poročilo Tujskoprometnih zvez v Ljubljani. Mariboru,
SiPi) in .17. S Z z dne 19. januarja /9.19. Kranjska gora-Vršič 1523 m: 0, del. obl., 50 cm snega,
južen.
Ratrčc-Planica 879 m: 4, delno obl., 30 cm snega, Južen. Planica-Slatna 950 m: 3, delno obl., 40 cm snega, Južen. Dovje-Mojstruna 650 m: 3, delno oblačno, 22 cm suega,
Južen.
Pokljuka 1300 m: 2, delno oblačno, 45 em snega, Južen. Dom na Knmni 1523 m: 3, oblačno, 70 cm snega, Južen. Gorjutc ionom: 5, oblačno 2(1 cm snega, južen. Velika planina 1.558 m: (1, oblačno, južen sneg. Prca 1651 m: fi, delno oblačno, 70 cm finega., južen. Rimski vrelec 530 m: 1, oblačno, 15 cm snega, južen,
18. januarja 1939: Mozirska planina lili m: 3, obl., (10 cm sneg«, Južem. Koča na Smrckovcu 1377 m: 5, 80 cm snot,a, južen.
Klubske tekme
Akachunski Športni klub razpisuje klubsko tekmo v alpski kombinaciji za zlati pokal predsednika senata dr. Antona Korošca, ki ga brani za lansko sezijo Herl« Franci. Tnkma bo 1. in 2. februarja na Ornem vrhu narl Jesenicami. Pravico starta v konkurenci imajo samo Mani ASK-a. izven konkurence so vabljeni tudi drugi klubi.
Žrebanje bo 1. februarja na Črnem vrhu. Start za smuk je 1. februarja oh 2.30 s Španovega vrha. Start za slalom pa je 2. februarja oh .00.
Prijavo sprejema ASK Ljubljana, univerza.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
Akademski Športni kluh priredi 2. februarja ekskurzijo na Orni vrh; v primeru zadostnih prijav bo tudi smučarski tečnj za začetniki do nedelje 5. februarja. Kluh nudi udeležencem brezplačno prenočišče.
ASK poziva vse odbornike na sejo. ki bn v soboto 21. t. ni. v Akademskem domu oh 2 popoldne. — Udeležba za vse odbornike strogo obvezna.
7. S K Hcrmcs. Občni zbor nogometne sekcije ho v ponedeljek 23. I. m. oh 10.30 v lovskem salonu pri -Šte-picii' v Šiški. Udeležba strogo obvezna za vse igralce.
—	Uprava.
Kolesarska podzveza v Ljubljani ima svojo pre-riajno sejo v petek 20. t. m. oh 10 v kavarni Vospernlk, Stari trg 34. Obvezno za vse kandidate. Vsi klubski delegati, ki se udeleže občnega zbora Kolesarsko zveze kraljevine Jugoslavije 22. t. m., sc obveščajo, da imaio •lOrr popust na potniških in brzovlakill oil IS. do 25. januarja. Potrgati kupijo celo vozovnico rlo Zagreba'in legitimacijo št, K 1.1. katero dajo potrditi prodsedni štvu obonogn zbora. Vsak delegat mora imeti člansko izkaznico s sliko.
SK Ljubljana. Občni zhnr kluba bn v ponednljek 33. t. tn. oh 20 v snlonu pri Snst.icl. Vnhiln se člani, rla se zaradi reševanja važnih vprašanj polnoštcviluo udeležijo občnega zbora.
-	. ?rA Moste. Kodni letni občni zbor bo v nedeljo o. februarja oh o dopoldne v gostilni g. Rn.ioa t. običal-mm dnevnim redom. Ce občni zbor ob napovedanem času zaradi premalega štetvila navzočih članov no hi lili sklepčen, ho pol uro knsnojo na istem mestu ponoven nhčni zbor, ki bo pa sklepčen ob vsakem Številu navzočih fclauov.
Gora potuje in ogroža vasi
Blizu vasi Neliolasi v Romuniji so ondotni kraji v nevarnosti, da jih zasuje hrib, ki se vsak dan za en meter pomakne naprej in vse poruši na svoji poti. — Na sliki so na desni videti kopice zemlje tega čudnega »romarja«, ki je romunsko železniško družbo prisilil, da je to progo in most podrla, sicer bi jo hrib zasul.
Črnomelj
Po 36 letih zvestega in odličnega delovanja na črnomeljski ljudski šoli se je v četrtek, dne 12. t. m. poslovila učiteljica gospodična Josipinn Primoiičeva in stopila v zasluženi pokoj, za katerega je sama zaprosila. Več kot en rod tukajšnjega prebivalstva; je hodil k njej v šolo in vsi jo imajo v lepem spominu. Bila je ljubezniva do njej izročenih otrok, a z ljubeznijo je znala družiti tudi resnobo. Zato so starši uprav njej radi zaupali svoje otroke. Ganljivo je bilo slovo črnomeljskih otrok od priljubljene učiteljice; nobeno oko ni ostalo suho, bilo je veliko joka. Za spomin so otroci izročili gospodični lep album. Lepo je bilo tudi slovo učiteljskega zbora od nje, ki ji je podaril za spomin krasno sliko in vazo. Pri tej priliki je gospod šolski nadzornik Vončina izrekel gospodični prisrčno zahvalo za njeno vsestransko delovanje v šoli in izven šole. V priznanje svojih velikih zaslug je bila gospodična odlikovana z redom sv. Save. — Ljubi Bog naj ohrani gospodično Primožičevo še mnogo, mnogo let pri njenem vsestranskem udejstvovanju izven šole!
št. Vid nad Ljubljano
Boiilna obdaritev šolarjev. Naše tozadevno poročilo z dne 8. januarja popravljamo v toliko, da je tvrdka Beer, Ilribernik & Comp, družba z o. z., darovala 44 oblek za dečke in deklice meščanske in osnovne žol«i,m<«iwm>i«.nniMi<MMn

......V ijK"Mu

»Obtoženec, včeraj ste mi pa vse drugače povedali!«
»Pa mi niste tistega nič verjeli, g. sodnik!«
Celje
c Kar na stotine delavstva odpuščajo. To dni so odpustili F. VVoschnagg in sin v Šoštanju 100 delavcev, kamnolom A. E. Ehrlich, Čezlak pri Ločah 31 delavcev, Jugolanin v Sevnici 42, Ma-rijingrad, lesna trgovina v Nazarjih pri Mozirju, 50 delavcev. Povsod so delavce odpustili zaradi pomanjkanja dela. Tovarna F. VVoschnagg je baje odpustila delavco zato, ker je zgubila vse na-ročbe na Hrvatskem. Za odpuščeno delavstvo je nujna pomoč in podpora.
c Živinski in kramarski sojem bo jutri, v soboto, na dan sv. Neže, na Teharjih.
c Ljudsko vseučilišče v Celju priredi v ponedeljek 23 januarja ob 8 zvečer v risalnici državne meščanske šole zanimivo predavanje o predhodnikih sodobnega nemškega nacionalizma. Predaval bo docent g. dr. Fran Zvvitter iz Ljubljane.
c Tujskoprometna zveza Puluik v Celju, Olepševalno društvo in Gi-emij trgovcev v Celju pri-rede drevi ob 8 v dvorani Ljudskega vseučilišča zanimivo predavanje o Hamburgu s posebnim ozi-rom na svetovni promet in promet te luke. Predaval bo naš rojak Leon Potočnik, vodja potovalnega biroja Jugoslavija v Hamburgu.
c SK Jugoslavija bo imela od sedaj redne lahkoatlctske treninge ob sobotah ob 7 zvečer v telovadnici okoliško šole v Celju.
TSR^Jfugoslavija v 'Celju firez igrttfča. Kakor znano, je mestna občina dobila od g. VVestna v zameno za ozemlje pri starem nemškem pokopališču prostor na Pertinačevem, kjer si je mladi in agilni športni klub SK Jugoslavija s težkimi žrtvami in veliko delavnostjo članov brez vsakih subvencij zgradil svoje igrišče. Kakor hitro pa je mestna občina dobila ta prostor v svojo last, je razparcelirala prostor in začela parcele prodajati interesentom, ki so jih začeli uporabljali v svoje namene in kopati temelje za nove hiše. Tako je SK Jugoslavija, ki šteje v 6vojih vrstah nad 200 članov, naših mladih ljudi, ostala pred pričetkom športne sezone brez igrišča in brez možnosti za treninge. V znak protesta proti ravnanju mestne občine je odstopil večletni klubski predsednik in njegov najboljši delavec g. dr. Ivo Podpečan. Notico prinašamo brez vsakega komentarja kljub temu, da bi bilo potrebno tudi o tem resneje spregovoriti, ker je s tem prizadeto življenje onega kluba, ki je v najtežjih časih slovenstva združeval v Celju vso našo športno mladino na pravi poti, danes pa, ko jc dosegel že lepe uspehe, je na robu propada,
c Dva usodna padca. Ko jo šla 8 letna hčerka Slapnik Cita iz Trnovelj pri Celju v šolo, jo jo dohitel na cesti voznik. Cita je skočila za vozom, da bi se peljala. Ko je tekla za vozom ji je spodrsnilo, da je padla in si zlomila desno nogo pod kolenom. Voznik je nesrečnega otroka takoj zapeljal v celjsko bolnišnico. Prav lako je po neprevidnosti padel po stopnicah v šoli v Hrastniku rudarjev sin Denovnik Stanko in 6i zlomil levo nego v stegnu.
Določanje spola valilnih jajec. Znanstveni svet se bavi danes.z novim problemom: vpliv rejca na določanje spola v valilnh jajcih. Izvršeno je bilo že polno tozadevnih poizkusov. O uspehih teh poizkusov sta poročala Fritz Ludwig in Julius v. Ries v listu Scvveizerische Mcdizinische Wochcnschrift. Znano jc dejistvo, da jc skoraj polovica izvaljenih piščet petelinčkov, ostala polovica pa putk. Omenjena znanstvenika sta raziskovala, kaj vpliva neposredno na določanje spola pri novoizvaijenih piščancih. Dognala sta, da jc to odvisno od spolnega hormona. Ko sta opazovala valjenje, 6ta ugotovila, da v prvih treh dneh valjenja še ni opaziti kake razlike v spolu. Šele četrti dan se pojavi določen spol. Zato sta četrti dan valjenja vbrizgnila s fino injekcijsko iglo v valeča se jajca ženski spolni hormon. Nastale luknjice v lupinah sta zalepila. Zgodilo sc je, da so se iz vseh »cepljenih« jajce izvalili piščanci, ki so zrasli v prave, popolne put-ke. Uspeh je bil 100%. Nadaljni poizkusi so pokazali, da 6cme izumre, ako sc opravi to ccpljcnjc v prvih treh dneh valjenja. Če se opravi ccpljcnjc šele po četrtem dnevu valjenja, tedaj to cepPenje prav nič ne vpliva na določanje spola Te poizkuse delajo zaenkrat še v laboratorijih, menda pa nc bo dolgo več, ko bodo rejci sami izvajali tc poiskuse že v praksi.
V. vsedriavne ratslnve malih Hvali v Leipzigu v času od 6. do 8. jan. 1930 so je udeležil na povabilo »Nemško vsedržavno zveze v Berlinu« kot zastopnik Zveze društev rejcev malili živali v Ljubljani g. inž. Orolf Anion, referent za pospeševanje reje malih živali pri kmet. odd. kralj, banske uprave v Ljubljani.
Društvo llmi. Lilija ima svoj redni občni zbor 22. jan. 1930 ob treh v prostorih ljudske šole v Litiji z običajnim dnevnim redom in predavanjem o umnem perutninarstvu. Vabljeni prav vsi!
Zveza društev rcjccv malih Hvali v Ljubljani, Karunova ulica 10, ima odborovo sejo v nedeljo, dne 22. jau. 1939 ob 9 dopoldne v društvenih prostorih.
Kralj, bannka uprava v Ljubljani je imenovala pri kmet. odd. za stalnega referenta za pospeševanje reje malih živali g. inž. Greifa Antona, katerega na tem mestu prav iskreno pozdravljamo. Zveza društev rejcev malih živali v Ljubljani se ob tej priliki najtopleje zahvaljuje kralj, banski upravi za uvidevnost in naklonjenost, ki ga je izkazala s tem činom težnjam našega malega človeka, s čimer je, podana možnost še za uspešnejše delovanje za povzdigo našega malega gospodarstva.
Kranj
Skupno združenje obrtnikov v Kranju obvešča vso prijavi jence, da bo zaradi tehničnih ovir tečaj za slikarsko in pleskrasko stroko šele od 23. januarja do vključno 10. februarja.
Vlom v Hlobšovo in dr. Aljančičevo vrtno hišico. V soboto dopoldne jo opazila neka gospa, da so vrata v dr. Aljančičevo in v sosedno lllebševo vrtno hišo odprta na strežaj. Takoj je sumila, da je v obe hišici nekdo vlomil. O tem je takoj obvestila lastnika oboli hišic, ki sla šla z orožniki na kraj tatvine. Iz obeh hišic so bilo ukradene Vse premičnine.
Dar Dijaški kuhinji. G. Kolar, uradnik v fJugobrani« v Kranju, je namesto venca na grob flosjie Berte Demšarjeve daroval 50 din za Di-jtiško kuhinjo. Bog povrnil
Trbovlje
Kino Društveni dom bo predvajal prih. nedeljo velik film v barvah »Ramona« — iz španskega in indijanskega življenja.
Prorečun cestnega odbora za prih. leto predvideva 50.000 din za dogotovitev ovinka na cesti Pod mejo, 30.000 din za razširitev ceste pri Dež-manu. V prihodnjem proračunu je tudi razširitev ceste v Gnbrskcm. Za razširitev cestc v Trbovljah med Hribarjevo in Trbovc-Bergerjevo hišo pa je že iz bedno.stnega fonda na razpolago znesek 30.000 din in se bo z delom pričelo, čim bo vre-
Prireditve po deželi
Prosvetno društvo Hoče ima v nedeljo 22. t. jn. občni zbor. Občni zbor je obvezen za vse člane'"Prosvetnega društva, Fantovskega odseka in Dekliškega krožka.
Šmartno pri Litiji. V dvorani Prosvetnega društva gostujejo v nedeljo 22. t. m. ob 3 popoldne študentje iz Ljubljano z veseloigro »Pesem s ceste«.
Šmartno pri Slovcnjemgradcu. V nedeljo, dne 22. januarja vprizori prost, gasilska četa Golava-buka prekrasno igro, polno zdravega humorja in globoke vsebine, z naslovom »Vaški lopov«. Igra bo pri p. d. Brczovniku v Smartnem in se začne ob 3 popoldne.
Katoliško prosvetno društvo v Strugah priredi dne 22. januarja t. I. ob 3 popoldne v stari šoli žalojgro »Mlinar in njegova hči«.
Filmska zvezdnica — tretjerednica
Z naslovom »Filmska zvezdnica in tretjerednica« je izšel v glasilu tretjega reda »Terliary Record«, v listu nadškofije v Nuw Yorku članek, da je bila mlada umetnica Goldy Russel, ki se je nedavno smrtno ponesrečila, navdušena članica tretjega reda sv. Frančiška in da jc pod sijajnimi oblačili, ki je v njih morala nastopati na odru, nosila zmeraj spokorniško haljo sv, Frančiška. Ta 22 letna umetnica, ki jc bilo njeno pravo ime Elinore Flynn, je šla vsako jutro k sv maši v newyorško frančiškansko cerkev, kjer je tudi vsak dan prejela 6V. obhajilo.
Rooseveltov ščipalnik
Prav tako, kakor je Chamberlain zvest svojemu dežniku, je Mussolini zvest svoji kučmi, a pri Rooseveltu |e slaven njegov ščipalnik, ki daje značilno potezo obrazu gospodarja Bele hiše. Še zdaj ga daje v popravilo samo nekemu navademu optiku v Ncw Yer«cju, kjer je bil kupil svoj prvi ščipalnik, ko je bil še državni tajnik mornarice.
Konči Ahačič:
40
Jaka Spaka in čudodelna dlaka
Še ni končal Gozdan povesti o začarani hčerki, vili Odinevki, ko radostno privije Jaka svoje roke k njemu in reče: »Veselise, mogočni gozdni cluli! Srečal sem Odinevko in veni, kje prebiva. Poglej to čudodelno prešičjo Ščetino! Podarila mi jo je v zahvalo za moj poljub tvoja začarna hčerka, jokajoči prešič.« Neizmerno se razveseli Gozdan, ko sliši le Jakove besede in vidi dobro znano ščetino in studenci nehajo teči iz njegovih oči.
Zdaj pa poprosi Jaka, da bi rešil viteza Črta, ki ga je radi njegove krutosti začaral v kačo. Prav nič se ne obolavlja Gozdan, temveč potegne kačo za rog, ki ji je štrlel iad nosom in pred osuplim Jakom stoji meslu kače pri priči vitez Črt.
Dolores Viescr:
29
Podkrnoški gospod
Poslovenil Janez Pucelj
Ilildegarda naredi sobico, vendar vstane pokorno.
Hema vošči lahko noč in nagne lepo plavo-laso glavo. Lenartu poda roko, mu njegovo pošteno stisne, in jo podrži krepko in vendar čisto žensko za dva tri srčne utripe.
Lenart pozabi pri tem na hladnost gospe iz Zrelca. Zre za sestro in, ko ta zapre za sabo duri, mu je, kukor da je zatonil jasen, čist pomladanski dan.
Ob prvem petelinjem petju se Lenart zbudi in sede na postelj. V sobi je še popolnoma tema, samo pred oknom se svita daljen svit.
Lenart pogleda okrog sebe: nn temno podobo na steni, omaro in okovano skrinjo, — na prekrižana meča, okrogle vrhove dreves in topo ostrešje nad vodnjakom, ki stoji pod oknom.
In tedaj mu je, kukor da je vse to videl nekoč v sanjah pred davnim časom.
Lenart nc ve več, kdaj je to bilo. Moralo je biti pred mnogimi, mnogimi leti.
In zdaj, ko 'spet vidi vse to, se mu zbudi v srcu rahel nepokoj, luhna otožnost. Mu je, kakor tla bi moral iskati in razglabljati svoj živ dan, tla bi našel poko, ki loči njegovo po-mnenjc od teh snuj.
Lenart skoči iz postelje, si ogrne plašč in stopi k oknu. Težko in črno raste nizko zi-dovje gradu iz lesketajoče sc tekoče vode v jarku. Most se pne tja čez do črne votline.
»Čez ta most sem nekoč že šel in sem nekoč že stal v jutrn.jem svitu ob tem oknu. Poznam lipo, ki gleda izza zidu, in lesk na vlažnih skodlah vodnjakovc strehe. Morulo sc mi
je sanjati o vsem tem — morda še, preden sem se rodil...«
Lenart nasloni glavo na steno ob oknu. Nekaj nedoumnega ga pretrese. Stoji čisto tiho, toda nekaj ga sili, da bi se pritisnil k staremu zidu, potipal grčava tla in položil roke na meča in temno podobo.
Njegovi očetje so sc rodili v tej hiši in so v njej umirali. Bila je tako docela njihovo tlelo in njihova lastnina, tla se spomin nu to kratic v kri poslednjemu potomcu kakor sanje pred dnem. Zdaj je prišel in staru hiša ga pozdruv-lja s tisočemimi glasovi.
Lenart gre po hramu, stopi k mizi, sede na stranico postelje in spet hodi. Roko položi nu skrinjo in jirižme obraz v hladno, vezeno zaveso, ki plahuta v oknu.
To vse jc vendar prav za prav njegovo, mu je kar najgloblje zaupno. Vendar ko napoči jutro, bo moral iti.
V siju zgodnje jutrnje zarje podrži T.enart konja ob križu sredi polja in sc ozre nazaj po Žrclcu. Odjahal je tako zarana. ker ni hotel nikogar srečati. Samo dva, trije hlapci so tnu odprli in podržali stremena. Njegov oče je šc spal, gospH Elizabeta bi pa j>ač sploh nc bila prišla.
To je prav tako, saj ni treba nikomur videti, da je — joka. Lenart poglatli Zupana z bičem in konj čvrsto pospeši korak.
Ko se Lenart približa gozdu, sc hipoma ustraši. Izza ovinka ozkega kolnika prihaja ženska. Preprost siv plašč ji zakriva postavo in rez glavo ima belo ruto. Vendar se ji sveti v jutrn.jem soncu od daleč plavo predeno las in nežno obličje.
Hema I Odkod prihaja — zdaj, še preden ie zazvonilo jutranjico?
Gre čisto mirno, obraz dviga proti soncu in pod plaščem jc videti, da nekaj nese,__
Ko opazi Lenarta, malce zaustavi korak, potem pa gre naglo do velikega drevesa, kjer obstoji.
Lenart pride bliže.
»Dobro jutro,« vošči Nema in prijazno pogleda gori k njemu. »Sle pn /.e zorana na poti!«
»Zarana!« se razveseli Lenart in skoči s konja. »In vi. gospodična?«
Hema lahno zarili.
»Veste,« reče nato zaupno, »stara Reber-niea jc bolna in ne more spati: tedaj je človeku noč dolga, če mora biti sam.«
Lenart je na moč ponosen, tla mu je to povedala. Zdaj' opazi, tla so ji oči nekoliko trudne.	.
»Da vam oče tla iti sami!« rccc skoraj
otožno.	,
»Ofc? — Ah, saj ve, da se mi nikdar mc nc zgodi; mati pa ničesar nc sluti. In vam tudi ni treba o tem ničesar praviti.«
Lenart prikima in jo pogleda. Človek si res ne more misliti, da bi se ji moglo kaj /goditi. V preprostem, sivem plašču je videti tako kraljevska in nedotakljiva, kakor da nosi poti njim ognjeno obleko nadangela.
»Da od jahate tako zgoda j!« rece Hema in Lenartu zazveni, kakor tla ji jc žal. Zasmeje sc mulce v zadregi in bi rad kaj rekel o medvedu, pa prav za prav nc spadam k vam.«
]leina mu položi svojo mrzlo roko nn njegovo, ki sc igra z brztlo. Prisrčna dobroti jivost ji igra na licih, ko reče / obžalovanjem:
»Da morete govoriti tako zlobnol Jaz pa sem se šc nocoj tako. veselila, tla imam zdaj brata!«
»Stc — joko milosrčni!« reče, kakor bi sc hotel rogati. »Pa jaz nisem stara Rcbcrnicn.«
»Nc, Rebernica niste,« reče sestra, ne tla bi bila užaljena, »ampak čc sem vam dobra, morate vendar to potrpeti!«
In ko vidi, da vrta Lenartu pogled »trmn preko nje v gozd, mu dvigne roke, ki od dela
v gozdni bajti niso popolnoma snažne, k prsim in reče:
»Menim, vi prav nič ne veste, kako dobro je, tla ste prišli Poti Krnos. Zn kmete in zojier Turka in za očeta in malce tudi zameL
»Za vas?« sc roga Lenart.
»Scvctlu, tudi 7ume,< reče Hema in spet ji gre kakor otlsvit rdečega plamena čez jasni obraz. »Kajti, vedite,« veli nato tiše, »kaj močno bi ruda šla v samostan nu Šentjur. Vendar bi me bolelo, če ne bi potem nihče več skrbel za reveže, lil — oče bo tudi tako ves sam. Veste, Ilildegarda je — šc tako mlada. Pa, mislim zmeraj, tla mi niste podobni samo po obrazu. Precej sem vam bila dobra — gospod brat, iu bi vas pač prosilo, tla pozubite na grenkobo.«
Lenarta obide kakor hrepenenje, tla bi ji položil glavo v dobre roke. Vendar i/.tluči i/, sebe samo:
»Tctloj bi moral pač pozabiti samega sebe!«
llcrna dvigne trudne oči k njemu in ga globoko pogleda:
O, ti n b i ni o g 1 i to storiti, gospod brat!« vzklikne iskreno, »potem bi sc zgodilo, česar vam želim.«
Nato pomolči in ga pogleda le bolj sprašujoče. Čez čusek reče boječe, kakor da ga (»rosi:
»Vem, vi ste velik mnž. Toda, če vos ljudje hvalijo, moram biti čestokrat žalostna. Zakaj mislim si, tla vam mora biti kaj težko prenašati samega sebe. — Bilo bi vam laže, tla sc darujete drugam.«
Lenart nato nc ve kaj odgovoriti. Morda j«' ne razume popolnoma. Fotla vitli ji v očeh tako pravo dobroto in tako globoko vednost mnogili skrivnosti, tla se mil razkadi vsa trma.
V žrclcu zazvonc zvonovi jutranjico.
»Zdaj moram iti,« reče Hema in poda bratu roko. »Srečno hodite!«
»Vas nc bi pospremil?« vpraša Lenart
»Nc, nc, — bom kmalu douia.<
jwvmcu-
-jcjoton iMfietfvj\
Oblastveno koncesionirnno mizarsko in pogrebno podjetje M. Gognln na Bledu
ima v zalogi vsakovrstne lesene in kovinaste krste z vložki, od preproste do najfinejše izdelave. Obenem Vam nudi vse zraven spadajoče potrebščine, dekoracijo sobe i. t. d. po znatno znižanih cenah. V slučaju potrebe kličite telefon it. 352 in zahtevano se Vam v najkrajšem času dostavi na dom. Postrežba točna, plačilni pogoji ugodni.
V naši podružnici v Kranju
(pri vhodu nn novi most) lnhko dobite vsa pojasnila glede insera-tov. Podružnica sprejema tudi vsa naročila za časopise.
Bz lastne pletarne
Čepico ln puloverle za deco 20 Din, Jopice za dame 2B Din puloverje za moško 35 Din in boljše v veliki izbiri pri:
wtUNA"( samo Glavni trg št. 24 v Mariboru.
Kurja očesa
Najboljše sredstvo proti kurjim očesom je mast CLAVEN. Dobite v lekarnah, drogerijah aii naravnost iz tvornice in glavnega skladišča M. Hrnjak, lekarnar, Sisak Varujte se potvorbl
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede, se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
Trgovska pomočnica
vorzirana v vseh strokah, želi službo takoj ali pozneje v mestu ali na deželi. Naslov povo uprava »Slovenca« pod fit 496
Službodobe
Služkinjo
Perica in likarica
poštena, z dobrim spričevalom, Išče službo. — Naslov v upravi »Slov.« pod St. 471.	(a)
Mesarski pomočnik
vajen vseh del, vojaščine prost, lSčo službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 537.	(a)
Absolventka trg. tečaja
mest. žen. real. gimnazijo, Išče službo. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »Pridna in poštena« št. 435.	(a)
Dekle
pridno, pošteno, z večletnimi dobrimi spričevali, vajeno kuhe ln vsega gospodinjstva - išče slu- ^o. Prednost Imajo vdovski nli samski gospodje. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 745. a
Pisarniška moč
z večletno prakso-, s per-fektnim znanjem nemške korespondenco. Išče službo za takoj ali pozneje, event. tudi samo dopoldne ali popoldne. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »ICorcspondentlnja«
Zaslužek
Šivilja
gre na dom. šiva vse. -Naslov v podružnici »Sjo-venca« v Celju pod 40.
Potnik
Zaščitni znak
sprejme zastopstvo z majhno kolekcijo proti proviziji. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 534. (a)
porfektno v kuhi in zmožno drugih hišnih del — sprejmem za Štiričlansko boljšo družino. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 816. (b)
Dekle
pridno ln pošteno, za vsa hišna dela, ki zna tudi kuhati, sprejmem. - Ponudbo v upravo »Slov.« pod »Ljubljana«. (b)
Sposobni
kovino-tiskarskl delavci, ki so delali na aluminiju se takoj sprejmejo. Zaslužek dober. - Javiti se podjetju Aleks« Trajko-viča, Beograd, Novo Pa-zarska 9.	(b)
Stenotipistinjo
za slovensko ln nemško korespondenco, s perfekt-nim znanjem stenografijo, išče veliko industrijsko podjetje v Zagrebu. Ponudbe upravi »Slov.« pod fcStalnost« 735. (b)
Samostojna kuharica
za vse, perfektna v kuhanju in vseh hipnih opravilih, ki je služIla v boljših hišah in Im^, dobra spričevala, rie pod 35 let stara, zmožna slovenskega in nemškega jezika, se sprejme k zakonski dvojici brez otrok v Mariboru s 15. februarjem. Plača dobra. Pismene ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Samostojna 400« št. 810. ' <b)
mm\
Mizarski vajenec
z dveletno učno dobo — Išče dobrega, mojstra. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Oskrba« 813. (v)
Čitaite in širite »Slovenca«
Pozor!
Pozor!
Zaloga se bliža koncu
zato pohitite z nakupom knjig pod polovično ceno:
Germano: Življenje sv. Gabriela ■ >	•	din 10..
Sv. Čistost......... ,	,	din 6,-
Samec: Za naše male	din 8,-
Volc: Roka božja.....,,,din 10.-
Turšič: Izgubljeni raj ..»••■	,	din 10,-
Sardenko: Dekliške pesmi . ■ . ,	,	din 18.<
Scharsch: Spoved malih grehov , .	■	din 25.-
Potočnik: Dobri pastir, I. del . . ,	,	din 38,-
Poločnik: Dobri pastir. U. del . ,	»	din 40,-
Potočnik: Dobri pastir, lil. del . ■	•	din 40,-
Teraš: Za visokim ciljem .....	din 24,-
Teraš: Pri studencih zdravja ln moči	.	din 24,-
Teraš: Po stezah resnične pojiolnosti	.	din 24,-
Volc: Otrok. I. del . Vole: Otrok. II. del
din 25-din 24-
sedaj skupno samo
din 15.—
sedaj skupno samo
din 50.—
sedaj skupno samo
din 30.—
sedaj skupno samo
din 20.— din 200.—
Prekrasni govori dr. Mihaela Opeke. t. ]. 21 knjig, skupna cena 408 din--— sedaj pa samo
TRGOVINA H. MICMflN, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2
rJBffPTTTff!
Frizerski salon
kompleten, v centru Ljub ljane, zaradi družinskih razmer naprodaj za 8000 din. - Informacije dajo: S. G. Z., Glince V/14, Vič.
AA Prvovrstni /\ trboveljski
premog
bres prah«
koks, suha drva
nudi
I. Pogačnik
Bohorlčava 5 leieion 20-59
Prvovrstna polenovka
vpak četrtek in petek pri Pintar, Gosposvetska 14.
Šivalni stroji
s tovarniško garancijo na ugodne mesečne obroke. Kabljene stroje vzamemo v račun, isti tudi po zelo ugodnih cenah na prodaji
Nova trgovina
Tyrševa cesta 36
(nasproti Gospodarske zveze).
Cvetlični med
garantirano čist, ca. «00 kg, po 13.75 din, franko prodajalčev kraj, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 811.	(i)
Kupimo
Železne cevi
v premeru od 12 cm naprej, še dobro ohranjene, kupim. Ponudbo poslati na Bevk Anton, Davča St. 20, Sorlca pri fekofji Loki.	(k)
Kupim motor
novejši letnik, 500 ccm. O. H. V., v res dobrem stanju. Ponudbe s ceno in opisom na šalehar, Podpeč, p. Preserje. (f)
I
Pohištvo
i
Prvovrstne spalnice
elegantne, jedilnice, gosposke sobe in kuhinje, ima Malenšek, Celovška cesta 258.	(š)
USSM
Za tretješolca
Iščem za takoj stanovanje z vso oskrbo ln dobrim nadzorstvom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 821.	(č)
IŠČEJO:
Trgovsko podjetje
išče v središču Ljubljane uradne prostore z 1—2 sobama. Pismene ponudbe na Interreklam. Zagreb. Masarykova 28 — pod »P-57u9«.	(s)

DA BOSTE IZGLEDALI
V
VSAK DAN LEPŠI
uporabljate to
posebno KREMO na ta poseben NAČIN
Lepoto ne morete postaviti na svojo kožo. Zato pa. ako jo želite ohraniti brez hib, brez gub, mehko kot svila, morate uporabljati kremo Simon — posebno prodorno kremo, ki znotraj ustvarja lepoto; hrani, krepi in oživlja tkiva pod kožo.
Krema Simon ni niti suha niti mastna. Zato jo uporabljajte na poseben način — kadar je Vaš obra', vlažen. Ona je tako močno koncentrirana in toliko je je v vsakem lončku, da je dvakrat bolj izdatna.
Uporabljajte kremo Simon en mesec, pa boste videli, kako bodo izginile gube in kako boste v celoti izgledali lepše.
VAS OHRANI NARAVNO LEPO.
Dobi se v vseh strokovnih trgovinah.
Umrla nam je naša dobra teta — gospa
Lojzka Kolarič
Nje/na lepa duša je vzplavala k svojemu Stvarniku, njeno telo, ki se je izčrpalo v delu in žrtvah za druge, pa bomo položili k večnemu počitku na župnijskem pokopališču v Ljutomeru' v petek, dne 20. januarja 1939, ob štirih popoldne. Priporočamo jo v blag spomin in v pobožno molitev! Ljubljana - Ljutomer, dne 19. januarja 1939 Nečaki: Anton, dr. Rudolf, Ivan, dr. Jakob in Feliks Kolarič
DOTRPELA JE NAŠA ZLATA MAMA, STARA MAMA, SESTRA IN TAŠČA
GOSPA
- ANA KRANC roj. PUC
POGREB NEPOZABNE POKOJNICE BO V SOBOTO 21. JANUARJA 1939, OB ŠTIRIH POPOLDNE IZ HIŠE ŽALOSTI PRAŽAKOVA ULICA ŠT. 12 NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU
LJUBLJANA 19. JANUARJA 1939 ŽALUJOČE RODBINE
DR. KRAPEZ, INŽ. HANUŠ, NOTAR MEJAČ
ZAHVALA
VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM, KI S O Z NAMI SOČUSTVOVALI, SPREMLJALI NASO PREDOBRO SOPROGO, MATER IN STARO MATER NA NJENI ZADNJI POTI IN JI POKRILI GROB S CVETJEM — IZREKAMO NAJISKRENEJSO ZAHVALO.
SV. MASE ZADUŠNICE BODO DAROVANE V FRANČIŠKANSKI CERKVI V LJUBLJANI V SOBOTO 21. JANUARJA OB POL 9 IN V FARNIH CERKVAH: ROVA, PALOVČE HOMEC, MENGEŠ, SKOCJAN IN SMIHEL V PONEDELJEK, DNE 23. JANUARJA 195».
FELIKS STARE, SOPROG HELA, NINKfl, D0RA, HOERE — VLADI, SAŠO, SINOVA
NA KOLOVCU t». JANUARJA 1959
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čeč
Izdajatelj: inž. Jože Sodia
Urednik: Viktor Cenčiž