C a* d* JO^U . . .
O L. $\*r4R0DA' ' ,al- Umnadom
GLAS NARODA



ClTAJTR, KAR VAS ZANIMA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
SBC* 1M• mt the P«K Offlee at New York. N. i.

POZOR, NAROČNIKI. •.
potrdil fcitajt potrdilo poleg «o kota rotnino
!■ lete je M-
Uprav«.
Act o«
ari. irrt.
K 187 - ftter. 187 — VOLUME LIH—LETNIK LTD NEW YORK. WEDNESDAY. SEPTEMBER 26, 1945 — SREDA. 26. SEPTEMBRA, 1945
Tel. CHelsea 3-1242
RUSIJA HOČE BESEDO NA JAPONSKEM
Sovjetski vnanji komisar Vjačeslav M. Molotov je na konferenci feveta petih vnanjih ministro\ kritiziral ameriško okupacijsko politiko na Japonskem in je zahteval zavezniško kontrolno komi sijo nad deželo.
To je bila zopet nova liomba, ki jo je ruski vnanji minister vrgel med vnanje ministre. Drža^iii tajn-iJk Jame« F. Byrnes je »kratko, pa ostro odgovoril, da ta zadeva ni nn dnevnem redu, da niti on niti njegov: izvedenci niso preskrbljeni s potrebnimi podatki, da 1A mogli o t em razpravljati in da more Rusija, a ko hoče kritizirati ameriško jxwtopanje, vkoifti pritožbo diplomatskim potom.
Molotov je na konferenci predložil poročilo, ki ga je dobil iz Moskve in Id med drugim navaja naslednje: nekaj japondkili vojakov je bilo odbranih; ukazano jim je bilo sleči uniforme iu obleci civilno obleko. — Nato jim je bilo vrnjeno orožje in bo bili postavljeni za policiste.
V poroči ki je še ve£ sKčrtih t rditev, na čijih |>ouk*gi je Molotov predlagal zavezniško kon iroino kom Mi jo nad Japonsko.
Angleški vnanji minister Be vin je podpiral Itvrnesai, ko je zavrnil Molotova in m hotel prinesti na razpravo nje^vwga predloga, toda 1 Je vin je govoril prezgodaj, kajti zastopniki au-IClwkih dominijev so izvede M o tetn in so SI i takoj na dej o. Od llevina so zahtevali, da na konferenci deluje za vetčjo vlogo v jajnaiskih zadevah. Na prihodnji seji je Bevin pojasnil, da domeiniji želijo zavezniško kontrolo na Ja-poiHkem in da se vsled tega strinja z Moloto-voui.	_ .	________i
Byrne« je zopet ponovil, da ta zadeva ni na dnevnem delu in da v»led tega o njej ni mogoče razpravljati, vsled česar ho prepuščena i Miimeot ni kom vnanjih ministrov tet. bo prišla na raapravo na prihodnji seji vnanjih ministrov.

ROKE PROČ OD BALKANA!
Včeraj je na konferenci f-rišlo do ostrih o-sebnih spopadov meti angleškim vnanjim ministrom Bevinom in nrakim vnanjim komisar-
jem Molotovom. ko so razpravljali o mejah, vrnitvi vojnih ujetnikov in beguncev ter o preživljanju Avstrije. Amerika in Angliija zahtevata, da mora avstrijsko prebivalstvo preživljati balkanska žitnica, čemur pa se Rusija odločno upira.
S konference je bilo vtihotapi jen o naslednje I*oroeilo o sporu med Molotovom iu Bevinom:
Molotov je očital Angliji, da nasprotuje vladam v iNilkanekih državah, katere podpira Rusija in še posebno je očital Bevinu, da Angli-ja podpira protideniokratsko vlado na Grškem.
Bevin se je razburil iu jezno odvrnil, da si ne more dovoliti, da bi kdo ž njim govoril na t:i mvčin. k4Sploh sem se že naveličal,'' je rekel slednjič Bevin," da bi bil vedno tarča za očitanja. Malo preveč je, da me vedno postavljajo na ''zatožno klop" (dock). Ali morebiti zato. ker seru bil pristaniški delavec?"
" Xe vem,** je odgovoril Molotov; **toda vseeno je med nama skupna ena stvar. Najino plemstvo -se ni staro."
Nekdo, ki je bil navzoč na seji vnanjih ministrov, je i>ovedal, da Molotov ni luxtel pre-dolžita še nobenega načrta, ki bi dal zapadnini državam pravico dejansko posezati v balkanske zadeve.
NUc član jutfoalovaniske delegacije v Londonu je rekel, da je vlada maršala Tita sklenila zavreči predlog sveta, vnanjih ministrov, da je Trsta s pristaniščem internaicjoualiairan.
Jugoslovani bodo priporočali, da se Trzača-nom da priložnost, da z ljudskim glasovanjem odločijo svojo bodočo pripadnost.
Do sklepa pro* i internacjonalizaciji Trsta je prišlo včeraj v lieogradu in sicer v prvi vrsti vsled demonstracij v Trstu in okolici, kjer so prebivalci j>odpirali prvotno zahtevo .Jugoslavije, da je Trst svobodno mesto in .država pod Jugoslavijo.
Zmanjšanje ameriške armade
Predsednik Trijnian je priporočil kongresu, da prekliče $28,692,772,000, kateri znesek je dovolil vojnemu uradu ter naznanil, da so izdelani načrti, ]>o katerih bodo Združene države imele v juliju prihodnjega leta samo še l,f>500,000 vojakov.
Poslujoči vojni tajnik Patted son je 12. srtptembra cenil ameriško armado v prihodnjem juliju na L\.">00,000, toda predsednik je to število znižal na podlagi naznanila gen. Mac-Aartliurja, da l»o čez šest mesecev za okupacijo Japonske potreboval samo 200,000 vojakov; pa tudi general Eisenhower namerava znižati okupacijsko armado v Evropi na 400,000 vojakov.
Četudi bo na priporočilo predsednika Trumami za armado izbrisani 11 nad 2 H milja rd dolarjev, bo armada še vedno imela nekaj manj kot 19 mi-Ijard dolarjev, kar bo zadostovalo za oku ptici jske armade, demobiliziieijo in za splošne izdatke 55a armado.
Predsednik Tfuman je že pre4 -psipopmr ii ^aoagresur- -da zniža izdatike za mornarico za 17 miljard in za vojaške s]>odarske urade okoli tri mi-
Okupacija Japonske bo dolga
General Douglas Mac Arthur je včeraj naznanil, da bo okupacija Japonske mogoče trajala mnogo let, četudi bo okupacijska armada majhna pod "ugodnimi razmerami" — če se bo padlo cesarstvo dobro obnašalo.	*
General MacArthur je pod svojo oblast prevzel ves finančni in gospodarski položaj Ja-|K>nske. Finančno ministrstvo mu predložiti natančno poročilo o f'inaničnem stanju dežele in tudi o finančnem stanju ce-sarsike rodovine. MacArthur je tudi prevzel vso industrijo in hoče doseči, da saj za nekaj čaisa Japonska ne bo največja pridelovalka Žide na svetu. Z ozirom na to in vsled preteče lakote letošnjo zimo, bo od 1,225.000 a krov murvinih nasadov preoranih 75,000 a krov in bo posejano žito.
MacArthur je tudi posegel v filmsko industrijo in prepove-1:11 izdelovati filme vojaškega in preveč narodnega značaja.
Japonsko trgovsko in industrijsko ministrstvo v svojem poročilu generalu MacArttour-ju priznava, da so zračni napadi pospešili razpad Jaipon-
ske, kajti industrija je bila za polovico uničena in pridelek o-lja in ailkohola je bil znižan skoro dve tretini.
Šubašie zastražen v svoji hiši
Prejšnji teden je prišlo poročilo iz Londona, da je jugoslovanskega vnanjega ministra dr. Ivana Šiibašiča zadela kap, vsled česar ni mogel iti na konferenco v London in da je po-
leg tega tudi v domačem zaporu pod vojaško stražo. Današnje poročilo iz Londona potrjuje tozadevno vest prejšnjega tedna, pravi namreč, da je angleški poslanik v Beogradu Ralph S. C. Stevenson skušal obiskati Šubalšiča, toda vojaška straža ga je vstavila pred njegovo hišo in Sitevansonu ni dovolila iti v hišo, ali pa sploh stopiti v kako zvezo s Šubaši-čem.
Stevensonu je bilo povedano, da je Šubašič preveč bolan, da bi mogel koga sprejeti. Poznejša preiskava je dognala, ila je Šulbašdč sicer res bolan, toda ne taiko zelo, da bi moral biti popolnoma ločen od vnanjega sveta.
ljarde, tako da je že znižal iz-<bitke okoLi 48 miljard dolarjev.	i 1
BOJAZNI ANGLIJE IN VPLjIV RUSIJE
Angleški maršal je uverjen, da bode Rusija imela tekom par let na razpolago atomske bombe. .— Obžaluje pomanjšan je naše vojske.
KONEC KONFERENCE NEVSPEŠEN
Zapadni zavezniki niso dosegli mnogo vspehov.
Članom "velikih petih", od katerih so pa trije skoraj neznatni, je sedaj jasno, da potom konference niso dosegli mnogo vspeliov, in da Evropo ne bodo tako preinačili in preuredili, kakor so prvotno nameravali tadeosvani zapadni zavezniki. Londonska ''D a i I v Mail" namreč javlja, da konferenca zavezniških ministrov inostranih det ni vepela, in da bodo zapadni zaveauiiki morali neka j izumit i, da se tako rekoč operejo svojih nevspehov. — Kaj takega je pa bilo že v naprej pričakovati, kajti zapadni zavezniki so že v naprej prav dobro vedeli, da brez Rusije, o-z i roma njene odobritve, ne morejo preina&ti Evropo po svojem zaželjetiem načinu v prid svojih "koristi". Ministri ino-atranih del zaipadnih zaveznikov sedaj priznavajo, da je Evropa tako rekoč v pravem pomenu besede razdejana tako t političnem, kakor tudi v gospodarskem pomenu, In . da je radi vojne v Evropi in Aziji Rusija postala edina me roda j-na driava na iztočni zemski pohiti, ter da rta dosedanji dve svetovni veldaiii, Nemčija in Italija, za vedno prestali bi-U državi, katere je treba uva-ftevati, dočam je tudi Francija postala le druge vrste driava
zginola. Nemški in italijanski " vpljiv" je za vedno vničen in angleških vtpljiv se je tidco pomanjšal, da »ploh ne more več vpljivati niti v svojih lastnih kolonijah, katere sedaj zahtevajo popolno neodvisnost, katero IkkIo tudi dosegle.
''Chronicle" v Londonu pi-5e, da je prav lahko domnevati in tudi trditi, kam se je ta "vpljiv* preselil, in da z pomočjo tega vpljiva sedaj Rusija izredno hitro napreduje proti evropskem za«p<idu.
Nemški konzul prijet na Kitajskem
Ameriiške vojaške oblasti v Manili so naznanile, da bil Hitlerjev zaupnik Fritz Wiedemann vjefc v Tiencinu na Kitajskem in da je sedaj na poti v Združene države.
Wiedemann, ki je bil nemški častnik v prvi s t ovni vojni in je j>od njim služil Hitler, je bil pred sedanjo vojno nekaj časa nen*ški konzul v San Franokaco, pa je bil zaradi na-oijske propagande izgnan. Pripeljan bo v San Francisco, od koder bo najbrže poslan v Nemčijo,
Angleški maršal, Sir Henry Maitlaiu! Wilson, član odposlanstva poveljniištva angleške vojske, kiiteix) se sedaj mudi v našem glevnem mestu, je čas-niškim jioročevalcem odkrito izjavil, da je uverjen, da bode insika vojska kmalo razpolaga-la z j k) vsem nove vrste a tomič-niiiu boml>ani). Ako ruska vojska že sedaj nima na. razipola-g;» takili lx»inl>, imela jih bode prav gotovo tekom prihodnjih petrih let. Rati i tega dejetva, bode postala sovjetska Rusija brez najmanjšega dvorna najmočnejša država na svetu. Za sedaj, — tako je dejal angleški maršal, — imamo še vedno dve veliki vojaški državi 11a
Evropske vesti
Spomenik F. D. Rooseveltu v Pragi. — Bolgarske politične zanimivosti. — Rusija in Afrika. — Avstrijska ______ napredna^ vlada zahteva pripoznanje._
PRAHA, čehoslovenska, 25. sept. — Uprava tukajšnjega mesta je koncem minolega tedna . enoglasno . sklenila, da se postavi velike spomenike vsem
pred sodišč^ kot vojni zloči-kjer Ik> j>ostavljen nec.
TRGOVSKO MESTO MANDŽURIJE
svetu: Rusijo in Zjetlinjene drža ve.
Ta jeclnjtkost. ali približna vojaška moč med ol>ema največjima republikama, se bode pa kmalo premenila v prid Rusije, kajti vojska Zjedinjenih držav se sedaj, ko je vojna kon-čiuia. i-edno pomanjšuje, radi česar je Anglija v velikih skr-l>eh glede svoje liodočnosti, kajti radi rednega pomanjševanja ameriše vojske v Evropi, ostane sedaj takorekoč \"sa Evropa v oblasti Rusije, oziroma pod vsestranskim rusikim vpljivoni.
Omenjeni angleški maršal je tudi dejal, da sedaj, ko ima Rusija najbrže svoj lastni izum atomske bombe, bode lahko tudi poskrbela za to, da postane vsaka nadaljna vojna med evropskimi narodi nemogoča. zlasti pa med narodi, kateri zamorejo izdelovati atomske bombe po svojem lastnem načinu.
Angleškega generala tudi skrbi položaj na Balkanu, kjer se tamošnji narodi le bore malo zanimajo za Anglijo, katera nikaikor ni v stanu postati neomejeni gospodar vsega Balkana. On tudi izraža bojazen, ker Rusija še vedno ni po-manjišala svojo neizmerno vojsko, kakor so to storile Zjedi-njene države, tako da zamore Stalin gospodovati kjerkoli se mu poljubi.
Anglija se toraj zaveda svoje nemoči in tako že sedaj prepeva svojo jeremi jado glede angleških "trgovskih koristi* ne le samo na Balkanu, temveč na vsej evropski oetfini.
onim svetovno znanim ljudem, katerih zasluga je, da je če-skoslovenska republika postala zopet svobodna in tudi svetovno uvažena. Radi tega bode prebivalstvo republike postavilo v Pragi spomenike pokojnemu predsedniku Zjedinjenih držav, Franklin Delano Rooseveltu, maršalu Stalinu in Tomažu Masaryku, prvemu predsedniku československe republike.
SOFIJA, Bolgarska, 25. septembra. »— Vazilij Kolarov, splošno znani in upljivni član političnega odseka komunistične stranke, ki je živel tekom zadnjih dvajset let v Moskvi, se je ravnokar vrnil v svojo domovino,, oziroma v Sofijo ter takoj pričel z posvetovanji z Nikolajem Petkovom, vodjo bolgarske kmetske stranke in člani strank bolgarske opozicije, da se u ravnajo bolgarske domaČe zadeve in ustanovi narodno jedinstvo. Tekom tega tedna se namreč prično v bolgarskem Sobranju razprave glede sklepov, ki so bili sprejeti pri konferenci v San Francisco, Calif., in tem povodom se bode razjasnilo mnogo vprašanj, katera še vedno niso rešena med bolgarsko vlado in opozicijo.
Nikolaj Petkov je ostavil bolgarsko vlado, toda njegov odstop ni smatrati kot kako nasprotovanje od njegove stra ni napram narodni fronti bolgarskih rodoljubov. —Petkov časopis "Narodno Zemljedel-stvo" je zopet pričel izhajati in narodna fronta naznanja, da se bodo v Bolgariji vršile splošne volitve v Sobranju dne
Kupujte Victory Bonde potom
vala angleška v lada, minolo soboto naznanila, da se bode takoj pridružila narodni fronti, da se tako ustanovi popolno
narodno jedinstvo.
•
DUNAJ, Avstrija, 25. septembra. — Avstrijski mini-sterski predsednik, Kari Ren-ner, oziroma ministerski predsednik dela Austrije, katerega so zasedli Rusi, je zahteval od ostalih zaveznikov, da pri-poznajo njega in sedanjo avstrijsko v lado v polnem obsegu kot narodno vlado za vso Avstrijo} vštevši tudi pokrajine, katere so zasedle ameriške in angleške čete. Tukajšnje oblasti Zjedinjenih držav so z tem predlogom popolnoma zadovoljne, le Anglija se glede tega ne more odločiti, kajti pred vsem uvažuje svoje kupčij ske "koristi" v Avsttiji. — Renner tudi izjavlja, da je avstrijsko prebivalstvo z rusko začasno upravo povsem zadovoljno.
MOSKVA, 25. septembra.— Tukajšnja javnost razpravlja o izjavi sovjetskega komisarja inostranih del, Vječeslav Mo-lotova, ki je pri konferenci v Londonu izjavil, da je Rusija glede Sredozemskega morja in Afrike ravno toliko odgovorna, kakor Anglija, kajti ruske koristi na tem morju in v severni Afriki so ravno tolike, ako ne večje, kakor one Anglije. Poleg tega je tudi vsemu svetu znano, da je bila Rusija ona velesila, katera Je osvobodila vso istočno Evropo nacijske kuge in tako rešila vse evropsko civiliiacijo propada. To velja tudi z« Azijo, kajti brez ruske pomoči bi tudi na Kitajskem ne prišlo do sporazuma med severnim ali komunistični^} in južnim, ali Chian-Katfekovim delom Kita-
----------------■■■kauvuu UC1UQ1 TW.1 Laja. Radi tega zahteva Rusija vuuuiii uoue prav goiovo pnsio one iste pravice g lede plovit* do narodnega jedinstva v Bol- be po Sredozemskem morju in garij i, tako da protinarodno poleg tega tudi upravo Eritre-gibanje bolgarskih reakcijo- | je v Afriki, ki je bila svojedob-narjev v bodoče ne pride več.no del Abesinije in sicer po iz« v poštev, in da se zapadne ev- reku — "kar je dobro za An* ropske vlasti na to "opozicijo" igli jo, je dobro tudi za Rusi« ne bodo zamogle več sklicevati. jqf\ Radi	nastopa
Anglije na G&kem, vlada po
Istodobno je radikalna stranka, oziroma stranka opozicije, na katero se je vedno sklic?-
vsej Rusiji iftsa&voljstvo in zgrmiaiije. ______
M.
■OU8 NARODA' -NEW IOKK
WEDNESDAY, SEPTEMBRA 26, 1945
V8TAN0VLJEN L. ISM
Glas Naroda
99
OvMd and PobUabed bj Slorenlc FuUlihiaf Company, (A Corporation) Wmnk Bakaer, President; Ignac Hnde. Treasurer; Joseph Lapeha, Sec. t business of the corporation and addresses of shore officers: Si« WUST 18th STREET, NEW YORK 11, N. T.
62nd YEAR
Naroda" Is issued every day except Saturdays, Sand ays and Holidays.
Yearly $7.	Advertisement on Agreement.
El CELO LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: $7.—; ZA POL LETA --$3-00; ZA ČETRT LETA $2.—. ZA JUGOSLAVIJO — t&— LETNO; H- ZA POL LETA -tlias Naroda' * lafcaja t—M daa UrasnM sohoto. neds*] ln pr*mitov. *tiLA8 NARODA." SIC WEST l«k STREET, NEW YORK II. N. Y.
t—IMS
Nizozemska in reparacije
Napisal za ONA — /. VAN GALEN
Kanadske "zlate" delnice
V trenotku, ko se pripravljajo londonski sestanki zunanjih ministrov velikih sil, je zanimivo slediti razpravam o zahtevah reparacij različnih narodov. Na Nizozemskem se je v zadnjem času zelo poostrila debata, kaj naj zahteva ta dežela za kruto nemško okupacijo, ki je trajala preko 4 let.
Splošno prevladuje mnenje, da se bo razpravljalo v Londo-
vsem slojem. Ti krogi svare p*ed zapletljaji, ki utegnejo slediti prevzemu nemškega o-zemlja — nemške manjšine, ki bi ostala v deželi itd.
Poleg tega pa navajajo ti krogi tudi dejstvo, da so oni predeli1 Nemčije, katere bi mogla prevzeti Nizozemska, pred vsem žitorodni, tako da bi le malo koristili mlekarstvu, ki je najvažnejša poljedelspa panoga na Nizozemskem. Treba
Prodajanje kanadskih "le" zlatih delnic je napredovalo v toliki meri, da je ta zadeva ipostala največja delniška prevara v zgodovini prodaje vrednostnih listin. Oblasti Zjedinjenih držav zatrjujejo, da lahkoverni državljani naše re-; mi Mike, kakor tudi državljani soeiedne Kanade, izgube potom te prevare vsaki teden skoraj po f1,000,000 mojega težko prisluženega denarja. Kljub vsem tozadevnim, dokaj jasnim dokaz« hu, se pa kanadska vlada za to zadevo ne zmeni rnno-
češ — naj se ljudje, ki kupujejo take delnice, sami čuvajo vsake prevare.
Zadeva kanadskih "zlatih delnic" je ddkaj žalostna, kajti medtem, ko je Kanada poostrila svoje delniške zakone, ne skrbi Zci to, da jih ljudstvo uvažuje in spoštuje. In kakor je samoumevno, zakoni, katerih namen je še tafeo dober, ostanejo brez vsakega pomena, ako pristojne oblasti ne skrbe za to, da jih ljudstvo spoštuje in vsestranski uvažuje.
Kadi tega moramo tem potom posvarita vse naše naročnike iu čitatelje, naj se čuvajo vseh ponub glede n&kutpovanju tozadevnih delnic in obljub glede dozdevnega bogastva, katere obljube in ponudbe prihajajo v novejšem času kar redno iz kanadske provinci je Ontario in ponekoliko tudi iz diugih kanadskih krajev.
Namen ljudi, ki razpečavajo take delnice, je seveda ta, da lahkoverni ljudje nalože svoj prihranjeni denar v bajne zlate rudnike. Dasiravno imajo v Kanadi, dovolj poštenih ljudi, kateri prodajajo delnice pravih zlatih rudnikov, imajo tamkaj tudi mnogo varljivih agentov. Ako se ljudje sami n«- čuvajo pred takimi lopovi, tem ljudem gotovo nihče ne more pomagati. 1
Z vezi ne oblasti Zjedinjenih držav dobivajo danzadnem vse polno pritožb radi izgub težko piusluiženega in še težje prihranjenega denarja ljudi, kateri so lahkoverno naloižili ta denar v delnice bajnih zlatih rudnikov v Kanadi. Ti ljudje so namreč verovali prodajalcem kanadskih Blatih rudnikov, ki so jim zatrjevali, da bodo dobili za vsakih 5c, kaitere nalože v "zlata kanadska podjetja", kar po lO.OOOe čistega dobička.	i	>
Sedaj, ko je zavladal saj začasen svetovni mir, se bodo te prevare z lra-nn/l»lfimi delnicami še pomnožile in dosegle svoj vrhunec. Toraj: čitatelji. čuvajte se.
Kanadski vladi je seveda vsa ta zadeva povsem dobro znana, baš, kakor je tudi znana državnim in zvezi ni m oblastim v Zjedinjenih državah. Toda kljub vsenrn temu prodajalci varljivih delnic v Toronto, Gnt., razpošiljajo razne o-krožnioe in pisma tisočerim ljudem v naši republiki, kakor tudi prebivalcem Kanade, v katerih jim "priporočajo" naj kupijo delnice novih zlatih rudnikov v Kanadi, ki stanejo le po par centov komad, ki pa bodo prinašale "zlate dobičke" vsakomur, ki naloži svoj denar v taka podjetja. Ako jim ljudje ne odgovore na njihova pisma, potem jim prično pošiljati celo — brzojavke in priporočena pksma, kajti na to se lahkoverni ljudje tem bolj ozirajo in gredo hitrejše "na lim". Ako pa tudi to ne pomaga, potem jih lopovi pnično klicati potom telefona.
Ameriške oblasti v tej zadevi ne zamorejo mnogo storiti, ako kanadske oblasti ne sodelujejo. Kanadski dominlj in naša republika sta dvoje različnih državnih organizacij in glasom sedanjih zakonov, nagi™ oblastim ni mogoče dobiti kanadskih lopovov v našo republiko v svrho zasluženega kaznovali ja. Že pred tremi leti sta Kanada in naša republika sklenili medsebojno pogodbo za izročitev takih zločincev v kraje, kjer so varali prebivalstvo, in medtem, ko je nas kongres odobril tozadevno medsebojno pogodbo, kanadski parlament, tega še vedno ni storil. Vlada provincije Ontario je ne<lavno zakon glede prodaje delnic nekoliko spremenila, t iko da taniošnji novi tozadevni zakon določa, da se morajo v«i prodajalci delnic dati vknjižiti pri pristojnih ontarijskih oblastih ter prijaviti vse podrobnosti o podjetjih, katerih delnice oni prodajajo; ta zakon tudi določa, da se morajo taki prodajalci vsako leto ponovno dati vpisati in prijaviti ime-;ta vseh družb, katerih delnice prodajajo. Ta zakon tudi prepoveduje prodajalcem prodajati svoje delnice potom telefona izven mej provincije Ontario. Toda poraba telefona v te svrhe, je bila tudi preje zabranjena,- pa se kljub temu ni nU*Se -menil za to prepoved.
Omeniti moramo tudi, da je nedavno onitarijski minister-ski predsednik, George A. Drew, glede te zadeve izjavil, da vlada katerekoli države, nikakor ne more vsakega kupca delnic osebno povesti k jamom, katere so baje rudniki kake vlrnžbe in da je rodi tega najboljše, also se prodajalce takih delnic dovede k sodiščem, katera jih lahko kaznujejo radi prevare, kar bode smatrati kot najboljše svarilo drugim pro-<laja)cem takih deklic.
Jyonoemkotioa pa izgleda vsa zadeva tako, — da v Ontario potrebujejo ameriške dolarje v svrho napredka kanadske obrti u&anja zlata. Ako se lahkoverni kupci 4'zlatih delnic" sami ne znajo čuvati, je pa njihovo izgubo le njim samim pripisati.	——
nu poleg vsega drugega tudi o bi bilo investirati ogromno ka-teritorijalnih vprašanjih, o zah pitala, da se opremi zemljo ta-tevah reparacij napram nem- j ko, da bi mogla preživljati no-škemu rajhu ter osvobodi ve- ve koloniste — torej ne bi bi-likih evropskih vodnih cest — politika, katero močno zagovarja ameriški predsednik H. S. Truman, kot je povedal po
postali poglavitni vstop v centralno Evropo, pri čemer bi Nizozemska žela bogatožetev od vsega tranzitnega prometa.
Mnogi trde, da bi mogla nizozemska pristanišča postati najvažnejša vse srednje Evrope, ter da bi utegnila služiti celo nekaterim predelom Sovjetske Rusije.
Nizozemske zahteve reparacij so bile formulirane pred letom dni v Londonu. Zunanji minister van Kleffens takrat ni izrečno zahteval novega
Pi
svojem povratku iz Berlina.
Poglavitno vprašanje na razpravi na Nizozemskem, je to, ali naj zahteva dežela odškod- či Rotterdam nino v ozemlju za one predele, katere so Nemci preplavili in tako opustošili za dolge dobe. Preplavljen je bil približno deseti del vse površine Nizozemske.
Nizozemci so mogli dobiti tudi primerno odškodnino na podlagi posebnih tarifov na železnicah in po kanalih, kar bi omogočilo pristaniščem na Nizozemskem, da uspešno konkurirajo z lukami drugih evropskih dežel.
Oba predloga se nahajata zdaj pred odborom vlade, ki primerja prednosti in ugodnosti obeh sredstev obračuna z Nemčijo.
Pridobitev dela nemškega ozemlja je ideja, ki je naletela med narodom na veliko simpatijo, ker je enostavna in pravična. Oni, ki zagovarjajo to misel, poudarjajo, da je Nizozemska ena najbolj gosto naseljenih dežel Evrope — približno 275 oseb na kvadratni kilometer. Dvajset odstotkov prebivalstva se bavi s poljedelstvom. Zemlje silno primanjkuje, kajti premalo jo je, za vse male km^te, posebno za one, ki so se lotii mlekarstva. Danes pa je 10 odstotkov rodovitne zemlje preplavljenih, a na tisoče in tisoče akrov je postalo neporabnih za obdelova nje, ker jih je prevzela vojaška oblast in posejala z utrdbami in drugimi vojaškimi objekti.
Ako torej dežela ne dobi nadomestka za to izgubljeno zemljo, bo ravnovesje v tem pogledu moteno in vse gospodarstvo dežele bo trpelo.
Nasprotniki pridobitve ozemlja pa ugovarjajo, da bi bilo mnogo bolje sprejeti odškodnino, ki bi deželo gospodarsko ne samo v poljodelstvu temveč v splošnem ojačila in koristila
ozemlja. Naglasil je le, da mora narod doma odločati o la oškodnina temveč nov iz- tem kaj hoče. datek.	Nobenega dvoma ne more
Obenem pa opozarjajo na, biti o tem, da je ideja pove to, da bi mogla Nizozemska čane Nizozemske mnogo bolj
dobiti kot odškodnino sistem posebnih tarifov na kanalih in železnicah, ter da bi pristaniš-in Amsterdam
privlačna in obenem velikemu delu naroda tudi mnogo bolj razumljiva kot načrti posebnih tarifov.
srna...
pismo iz ljubljane
V JUGOSLAVIJI NI MILOSTI ZA VOJNE ZLOČINCE
Mr. Joseph Ronton r Saranac Lake, AT. Y., je od svojega brata v Ljubljani prejel naslednje pismo:
Ljubljana 1. 8. 1945. Dragi brat Jože:
Po Rdečem križu sem Ti že pisal dvakrat. V tretjič gre rado in tokrat po zraku. Zato le na kratko omenim, da smo še na življenju, druzega dobrega pa tako ne boš zvedel od nas. Angeli (Kogel na Mirni) sta bila u streljena hčerka in njen zet. Julki (Pintar v No-
Nemci, preden so zbežali od nas. Zdaj bi dobil za njo najmanj 40—50 tisoč lir. Kot zadnji vidni znak mojega nekdanjega blagostanja je odšel tudi moj zvesti tovariš <pes čika — na večne poljane.
Kar te tiče tvoje hiše, je seveda vsled bombardiranja precej trpela. Nekaj oken zbi-tih in .požarni zid se je zrušil,
„ _ kakor mi je ipisala Božičeva. vem Mestu) pa sin Slavko in gam gi škode doslej nigem
njegova hčerka. Za druge se|mogel ogledati
in preceniti,
ne vem, ah gotovo jih se kaj kpr ge nisem dobil dovo,jenja manjka, ko nič ni slišati od' na pot gicer SQ pa Wle njih. Angelo je ta izguba naj-|med vojnQ železniške proge bolj prizadela. Ostali ste Jijpovsod razrušene. Sedaj se Po-dve vnukinji. Z malo pokojni- čagi yge popravlja in obnavlja. no 500 din. še sama ne more Božičevi sem poglal posIednjič
živeti. Kaj še z otrokama! Sama kost jo je in koža. Julka ima vsaj odrasle otroke in hišo v Novem mestu. Kar se mene tiče, sem obvdovel.
življenja pri nas med vojno raje ne popisujem, ker je nepopisno žalostno. Saj vaši časopisi gotovo o tem vedo tudi kaj povedati. Do golega so nas sovragi oglodali. Stradali smo in prezebovali. Jaz sem poleg tega že mnogo let fbolan na sladkorki. Težko sem se prerinil skozi. Moji »prihranki so zginili ko kafra, še zlata ura, ki sem si jo nabavil že kot mlad uradnik za 300 zlatih frankov na obroke, je šla po copatah. Zastavil sem jo bil mojemu * prijatelju na deželi za živila, pa so mu jo ugrabili
RAZGLEDNIH
'odlomki iz domaČega časopisja
"Washington Times-Herald" pravi, da Zjedinjene države nimajo mednarodnih načrtov in pravi, da smo v nekaterih ozi-rih še vedno otroci med vele-vlastmi. — Morda je baš to—
naša moč in vpljiv . . . * » •
"P. M." v New Yorku trd,i da je vprašanje zadeve " Lend-Lease'' ravno tako živahno ob svoji smrti, kakor je bilo tekam svojega življenja, da pa je sedaj nastalo vprašanje, — "kako bode odšla Amerika za-jedno z Evropo v gospodarsko propast, in kako bi bilo temu
odpomoči." . . .
• • •
*' The Joumal-A merican" v New Torku nadaljuje z svojo kampanjo za otvoritev novih vojaških in momaričnih akademij otb našem pacifičnem o-brežju, in pravi, da so tamkaj
uprav idealni prostori za take zavode, kajti vsi naši bodoči sovražniki bodo — onstran Pacifika . . .
• • •
Razno newyonsko časopisje izraža mnenje, da razne politične stranke, katere tvorijo sedanjo italijansko vlado, imajo medsebojno povsem različne nazore glede pogodbe miru med poraženo Italijo in zavezniki. Italijanski mi niste rek i podpredsednik, Pietro Nenni, je te diri javno izjavil, da bode treba meje med Italijo in Jugoslavijo, katere so bile določene leta 1919, spremeniti, in sioer 4 4 ne samo radi tega, ker smo mi (Italijani) izgubili vojno, temveč tudi radi tega, ker bi to bilo pravično." . . . Pietro Nenni je socijalist, ne pa faišist, in ni bil nikdar v Londonu . . . (Nada]j. na 4. str.)
Lir 2870 ali Din. 860. Tvoja posest kot ameriškega državljana je bila postavljena od okupatorja pod zaporo. Na mojo prošnjo sicer ni bil postavljen komisar, denarja ,pa nisem smel ne dvigniti ali ž njim razpolagati, sicer bi tvegal 2 leti zapora in 10.000 Lir kazni. Drugi in to jih1 je v sto tisoče naših rojakov, pa so sploh prišli ob življenje in ob vse. No, hvala bogu, mi smo ohranili vsaj še življenje.
če kake obleke ne boš več nosil, pošlji mi jo, pa kaj perila. Tudi za Angelo. Jaz sem tudi v tem lpogledu velik siromak. Vina že nisem pokusil 11 mesecev. Kar ga ni in kar ga je — je za mene nedosegljivo. Pa bi si ga rad kdaj privoščil. Za nas stare ljudi je vino — mleko. Pa še nekaj hudo pogrešam: Viržinke, cigaret je pri nas dosti. A jaz jih ne kadim. Viržink pa pri nas ni več. Kadil sem jih čez 50 let, 'tiste dobre, nepozabne (cesarske viržinke). O, pri vas pa imate tesladke travice na pretek. »Poznam jih tudi jaz, te duhteče havanke.
Vidiš, tako je z menoj. Ostali so mi samo še spomini. Kako pa je s teboj in družino? Upam, da ste Še vsi na življenju in/ zdravi. Sta tudi sinova morala v vojno? Pa kmalu kaj piši o tem in pošlji za nas kar moreš, (potom Rdečega Križa ali kako drugače. Tudi kak dolarček bi prav, hndo prav prišel. (Ali veš za' naslov od Zalke in Petra? Da bi si še enkrat pisali in pozdravili, preden bomo odšli drug za drugim, (poslednji našega rodu... Morda kdo od vas pride v staro domovino pogledat, pa naj se zglasi.
Sedaj «pa prav prisrčno bodi pozdravljen Ti in Tvoji!
Tvoj brat — Ivan. (Nadaljevanje na 3. str.)
TRST. (Primorski Dnevnik). — Vojaška in civilna sodišča v Jugoslaviji imajo mnogo dela. Skoro vsakodnevno se vršijo obsodbe najrazličnejših vrst vojnih zločincev, od okupatorja preko domačih izdajalskih krvnikov pa do kulturnih izmečkov nacistične propagande in drugih vojnih hujska-čev, ki so na najrazličnejše načine uničevali narode Jugoslavije.
Morda bo kdo ugovarjal, čes vojna je končana, pozabimo krivice, potrpimo, odpustimo. Ne! To se ne sme zgoditi. Bilo bi skrajno krivično. Ako bi v letu 1918. kaznovali takratne nemške militariste, ako bi takrat odstranili rano z nemškega telesa, ki je zastrupila poznejše nemško .pokole-nje ter odstranili podpihoval-ce in netilce bodoče vojne, ne bi bila hitlerjevska Nemčija po dvajsetih letih v stanju napasti, podjarmiti in ugonab-ljati svobodoljubne narode Evrope.
Dediščina vsake vojne so razvaline. Pravično sodbo vojnih zločincev morajo izreči sodišča zaradi en milijon štiristo tisoč mrtvih civilnih oseb in 283,000 mrtvih vojakov, zaradi 70.000 do tal porušenih hiš, da ne govorimo o vseh grozotah in trpljenju, ki je v zvezi s temi številkami. Ne moremo odpustiti vojnim zločincem, ker zaradi njih ležijo kosti naših najboljših na bojnih poljanah širom vse Jugoslavije in Evrope, v Begunjah, na Rabu, Jasenovcu in Dachau.
In ko v Jugoslaviji dosledno čistijo izrode svojega naroda, tega ne delajo samo zato, ker zahtevajo to mrtvi, še neposu-šene sobe mater, žena in otrok, številna z zemljo izravnana mesta in vasi, temveč terja to naše bodoče pokolenje, kateremu morajo biti vojne grozote prihranjene. Bilo bi u-sodno za naše narode, za vse človeštvo, ako ne bi korenito
odstranili zarodke nove vojne, s
VOJNA SODIŠČA
Beograd, 10. julija — (Tanjug). — Vojaško sodišče voj ne uprave Slovenije je obsodilo na smrt znane ustaške krvnike Franja Kralja in Toma Prpiča iz Virovitice. Kralj je 1942. leta brez vsakega povoda poklal v vasi Pčelici petnajst Srbov. Po tem umazanem poslu je bil kot dober kr-nik premeščen v taborišče v Novi Gradiški, kjer je, kakor je sam dejal, poklal petinšestdeset oseb. Sodeloval je tudi pri prisilnem množičnem izseljevanju slavonskih Srbov. — Kralj je tudi znano ime pri-onečaščanju žena v zaporih. Razen tega je v neki vasi pož-gal štirinajst hiš. Toma Prpič
je sodeloval pri aretaciji in usmrtitvi Save Dragoviča. Zaradi tega ustaškega krvnika je bilo aretiranih in (prisilno odgnanih mnogo Srbov iz slavonskih vasi.
Iz Zagreba poročajo, da je tamkašnje vojno sodišče obtožilo na smrt na vešalih in traj no izgubo državljanske časti in izgubo imovine šest us-taških izmečkov, ki so zakrivili najraznovrstnejša grozodejstva.
Ljudsko okrožno sodišče v Osijeku je izreklo obsodbo nad nekaterimi okupatorjevimi sodelavci in ustaši. Večina od njih je bila obsojena na prisilno delo, izgubo narodne časti in celotno ali delno zaplembo imovine.
PRIMORSKE VESTI
V Ajdovščini izdelujejo lesene hiše v serijah
Takoj po osvoboditvi so pričele na Goriškem obratovati vse male kmečke žage, da se pripravi les za obnovitvena dela. Zmogljivost teh žag je sicer majhna, vendar krijejo male kmečke žage spričo velikega števila skoraj vse potrebe v krajih, ki niso preveč porušeni. Za potrebe hudo porušenih ali popolnoma uničenih krajev, in za optrebe vojske pa dejalo velike žage, odnosno bodo v kratkem pričele v delom. Te žage dobivajo les iz državnih in velikih razlaščenih gozdov. Velika žaga v Ajdovščini, ki dela v režiji tržaškega vojnega področja, izdeluje sedaj v serijah lesene hiše za pogo-relce, tako imenovane "male kmečke domove", ki so v celoti iz lesa z dvojnimi stenami in strehami iz valovitega eterni-ta. Vsaka taka hišica ima dve 1 sobici in kuhinjo. Teh hišic 'bodo v kratkem izdedali okrog j 900. Med nujne naloge spada j tudi organizacija .preskrbe pre b.valstva z drvmi. Prve potrebe Gorice je kril državni gozd. Medtem se je pričel tudi dovoz drv iz zasebnih gozdov. Da se pospeši pripravljanje drv v zasebnih gozdovih, bo oodsek za prehrano pri Pokra-j inskem narodno-osvobodilnem | odboru dodelil delavcem za ,vsak na cesto postavljen pro-jstorni meter drv en dnevni obrok hrane.
POZOR SLOVENKE!
Podpisani želim znanja s Slovenko srednje starosti. Katera si želi svoj dom in preskrbljeno bodočnost, naj se javi podpisanemu na spodaj o-značeni naslov. Jaz sem Slovenec doma iz Štajersike; tu j>o-sedujem 7 akrov zemlje in denarja imam prihranjega. Pišite na : Anton Salokar, 16 Mc-Kinley St., Ferry, Iowa.
(10—1)
Angleško -Slovensko
BERILO
Najboljši pripomoček pri učenju angleščine za starejše, ali mlajšim za učenje angleščine.
Za ameriške Slovence sestavil
Dr. F. J. KERN
ctotor Angleško slovenskega Besednjaka
Cena $2.— s poštnino Knjiga je iIlustrirana in v platno vezana Naročila sprejema:
KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18th St., New Tork 11, N. Y.
t
-CLA8 NAKOPA"—NEW YORK
* ' WEDNESDAY, SEPTEMBRA 26, 1945
VSTANOVLJCN L UM
II
Poročila Is rasnih naaelUn, kjer bivajo in delajo Slovenci
DELAVSKE RAZMERE V VAL D* OR
Val d* Or. — Med delavsko unijo it. 664 "Mine and Mili-' workers" in družbo Lamaque Mining Co., se vrše pogajanja radi raznih pritožbi obeh strank. Večina tozadevnih slu-[ čajev je bila prijateljskim načinom ^poravnana. V bližnjih bodočnosti bode treba poravnati Se nadaljnih pet spornih vprašanj.
Glavno sporno vprašanje je nastalo nedavno, ko je uprava imenovane družbe ustavila delo v jednem rudniku, vsled česar je moralo nekoliko rudarjev počivati.
šaljivost radi tukajšnje deklice, ki se zna "zamakniti", je sedaj dokaj polegla, ker dobičkanosne parade ne prinašajo toliko dobička, kakor je bilo pričakovati.
ČASNIKARJI ZDR. DRŽAV POLJSKO-SLOV. SLAVNOST
NA OBISKU V ONTARIO V KIRKLAND LAKE
Iz poročil katera je naše u- Iz Kirkland Lake, Ont., smo redništvo prejelo iz raznih doblh Poročil° ° veliki poljsko-krajev v provinciji Ontario, s,ovanskl slavnosti, katera se posnamemo, da se je tekom ije vršila dne 14' t m" v minolega tedna tamkaj mudilo nim ***** obletnice, nacijske-več časnikarjev iz Zjedinjenih ea vpada v "^publico Poljsko, držav, kateri so obiskali pred kjer so nemški barbari, kakor vsem pokrajine severnega On- Je v semu svetu znano> in taria, oziroma kraje v katerih'.™orili ^ ropali ^ po vseh se pridobiva zlato. V Ontario
i krajih nesrečne dežele, zlasti
NAJMLAJŠA SLOVENSKA KANADCANKA
Iz Krikland Lake, Ont., se nam poroča, da jed ne 5. septembra t. 1. v tamošnji pokrajinski bolnici prišla na "ta svet" najmlajša slovenska Ka-nadčanka, imenom Veda, ki je hčerka Mr. in Mrs. Otoničar, katera slovenska obitelj biva v hiši, 42 Main Street, Kirkland Lake. — čestitamo.
Od istotam se nam tudi javlja, da je gasilsko družtvo v Larder Lake, te dni priredilo svojo letno plesno zabavo v tamošnji dvorani domačega kluba. in da so bili med navzočimi plesalci odlikovani tudi nekateri plesalci jugoslovanskega izvora. Med temi sta bila Miss Milica Vlahovič in Barney čerka.
ŽENSKE V KANADSKI VOJSKI
so pHUj vsled povabila in poziva trgovinske in obrtne zbornice mesta Toronto, da se tako na licu mesta u veri j o o dejstvih glede količin pridobljene ga zlata.
časnikarji iz Zjedinjenih držav so obiskali pokrajino Porcupine, kakor tudi južno od tam ustanovljene zlatne rudnike, ki so last družb Lake Shore in Kerr-Addison. Ogle-dali so si natančno vse moderne naprave za pridobivanje zlate rude. Prišli so tudi v Kirkland Lake, kjer so si ogledali takozvani Lake Shore rudnik in potem tudi znani Hollingerjev rudnik v Timmin-su. Med drugimi časnikarji so bili na obisku zastopniki new-yorškega lista "Times" in listov "Detroit Times", "Chicago Daily News!" itd., kakor tudi
pa v glavnem mestu, Varšavi.
Govorniki so tem .povodom po možnosti natančno opisali grozodejstva nacijev in so se tudi spominjali jednakih grozodejstev nemških barbarov v československi in Jugoslaviji, kjer so Nemci požgali na tisoče vasi i« pomorili vse prebivalstvo teh miroljubnih vasi. Pri tem so govorniki še posebej povdarjali pokol j v vasi Lidice na češkem.
NOVA CESTA NA SKRAJNI SEVER
Edmondton, Alta., 17. sept. — V kratkem bodo pričeli z gradnjo široke ceste, katera fbode vodila iz Alberte v pokrajine severozapadnega kanadskega teritorija, oziroma od Gromshaw pa vse do velikega
jezera Great Slave. Nova cesta
iiu., rttftur iuui , ,	.. , _
časnikarske zveze imenom "V-**0** Veljala »«».000. Dve nited Press".	tretini te svote bode plačala
vlada provincije Alberte.
Tekom ravnokar končane svetovne vojne št. 2, je služilo v kanadski vojski 35,856 žensk,
večinoma kot bolničarke in po- ...	.	... -
stre/nice v družabnih prosto-!1"1 f** S™J6?a likanskega
_ nOSOrirolAnelrarm 1-1 ^k.,1.«
nh tako v Kanadi, kakor tudi v inozemstvu.
"MOŽ Z VELIKIM KLOBUKOM-
Winnipeg, Man. — Tisočerim ludem, ki potujejo po kanadskem zapadu, je poznan "mož z velikim klobukom",! čegar pravo ime je Thomas W.-McDonough, kateri potuje sedaj že 38 let po zapadnih kanadski železnicah kot glavni potniški agent kanadskih železnic, in ki je ta mesec odšel v pokoj. Stanoval je sicer v Jasper, Alta., toda zadnjih 38 let je prebil na železniških vlakih zapadnih kanadskih železnic.
Zgoraj omenjeno ime je do-
IZVOZ KANADSKIH KONJ V FRANCIJO
Montreal, 18. sept. — Par-nik "Alces Fortier", je včeraj odplul v Francijo nakrcan 7 raznim trgovinskim blagom, ki se rabi izključno le v mirni dobi. Med tem blagom je bilo tudi 350 kanadskih konj. Oblasti so preskrbele za pot v Francijo posebnega živinskega zdravnika, vedno mrzlo pitno vodo in avtomatičen hladilni aparat za prostore v katerih so konji odpotovali v Evropo. Za konje skrbi 85 posebnih vslužbencev.
desetgalonskega klobuka, z katerim je neprestano pozdravljal železniške potnike in jih izpraševal, ako so z potrežbo na vlakih zadovoljni, ako jih zebe, jim je li prevroče, so li jedi, katere servirajo v gostinskem vozu dobre ali ne, je li opojna pijača, katero prinašajo natakarji potnikom v njihove oddelke, dovolj mrzla in močna; je li omaka pri pečenki, dobra ali ne, so li dobro in mii*io spali, itd. ženske je vedno izpraševal o njihovih sanjah in ako jih je železniška "česalka-frizerka" pravilno .počesala, itd.
Kakor reč.eno, bil je med potniki izredno priljubujen, tako da ga bodo dolgo pogrešali.
STARA KANADSKA INDUSTRIJA
Mlinarska obrt spada k najstarejšim kanadskim obrtim. Glasom starih zapiskov, katere hrani osrednja kanadska vlada, so evropski priseljenci zgradili prvi mlin v Kanadi v Port Royal, katera naselbina se sedaj imenuje New Annapolis, v provinciji Nova Scotia, in sicer leta 1607. Tamkaj so pričeli pridelovati tudi prvo pšenico v Kanadi dve leti •po p reje, oziroma leta 1605. — Ko so prvi lojalisti pribežali iz Zjed. držav v gorenjo Kanado, so ustanovili svoje mline leta 1784. in sicer ob reki Great Cataraqui in leta 1830 se je mlinarstvo izredno razširilo po vsej Kanadi. — Leta 1944 je bilo po vsej Kanadi 200 mlinov, v katerih se zmelje dnevno po 92,500 sodov moke.
r is m a . . .
PISMO IZ NOVEGA SADA
To pismo je prejel .JOE GERDEN, Garson, Kanada, od svojega brata Toneta Gerden, ki živi v Novem Sadu v Slavoniji že 20 let in je doma iz Martin je rasi, fara Št. Lorrenc na Dolenjskem.
NAZNANILO IN ZAHVALA
S potrtim srcem naznanjam prijateljem in znancem žalostno ▼••t, da Ja dne 16. septembra. 1945, v starosti 42 let umrl. ljubljeni soprog, oc i ročna ote —
John Mihelič
Pokojnik Je bil roje« 12. februarja. 1903, ▼ vaxl I>ol, občina Start Trg. — Pokopan je bil po katoliškem obredu s sveto ma&o 18. septembra na pokopališča Mount Hope.
Lepo .se nh valju jem vsem, kateri ste ga prišli obiskat za £a-aa njegove bolezni; lepa hvala vsem. kateri ste mi kaj dobrega storili in me toUiiti ob Izgubi pokojnika. Hvala tudi vsem, kateri ste ga prišli kropit, ko je letal na mrtvaškem odru, in kateri •te darovali vence, se udeležili pogreba in dali avtomobile na razpolago.
Te« pa, maj ljubi soprog in dragi oče, kličemo:
Počivaj v miru in lahka naj Ti bo kanadska zemlja I Žalujoči ostali: ROZI. soproga;
IVAN, sin; ROSEMARY, ha Toronto. Ont., Kanada, 23. septembra, 1945.
DOBIL STAVO IN — IZGUBIL $49.50 Toronto, Ont., 18. sept. — Neki Douglas White iz tukajšnjega mesta se je nedavno naveličal dnevne dolgočasnosti, ki prevladuje v Torontu, in tako je odšel na izletniški par-nik, da prebije nekoliko ur vožnje po jezeru Ontario. Na parniku se je sestal z nekaterimi lahkoživci, z katerimi je povžil nekoliko "vode življenja" ali "aquavita", na kar je nekim sopotnikom stavil i50e., da z am ore pamik usta-)viti kadarkoli se mu poljubi. Kmalo potem se je slekel iz vrhnje obleke, sezul čevlje in skočil v jezero raz drugi krov. Parnik se je seveda ustavil in pogumnega plavača-stavca so mornarji rešili. Dobil je stavo v znesku 50c., toda naslednjega dne, ko se je moral pri sodišču zagovarjati radi prestopka parobrodniškega zakona, moral je plačati kazen v | znesku $50.00, ali pa ostati 30 dni v zaporu na počitnicah. — Končno se je odločil za plačilo kazni, na kar je* odšel domov
KANADSKA TRGOVINA Z IZTOČNO INDIJO
Iztočna Indija je sedaj tre-,tji najbolj i odjemalec kanad skega izvoznega .blaga. Tekom 'vojne se je trgovina med Ka-. nado in Iztočno Indijo pode-'vetna j storila.

XOVI SAD, 7.28.15 Dragi moj brat!
Slišal sem, da tukajšnja pošta sprejema pisma za Ameriko in Kanado, pa Ti hočem pisati takoj; če bdš pismo prejel, je veliko vprašanje. Vendar bom. potisku sil srečo, pa a-kn> Bog dii, enkrat l>uš vendar dobil te vrstice.
Pozabil sem seveda, kdaj sem Ti zadnjikrat »pisal. Našel sem pa eno potrdilo od tukajšnje pošte, iz katerega vidim, da sem Ti poslal zadnje pismo koncem 1940. leta. Torej pred skoro polnimi pet leti. Kje je to ! Seveda ne vem, če si dobil moje vessti ali ne.
Sedaj pa poslušaj, oziroma čitaj, da vidiš, kaj se je vse pripetilo ta leta v naši nesrečni doni o vri ni.
Opisati se vse sploh ne da v enem pismu. Zato bi bilo treba cele knjige, pa bi na koncu še opazil, da ni vse naipisnno, kar bi bilo potrebno. Zato samo nekaj, kar Te bo najbolj zanimalo.
Preživeli smo strašne dneve. Ubijali so nas vsi narodi Evrope, Nemci, Madjari, Bolgari, Romuni, Italijani. Angleži in Amerikancd. Kar čudim se, da je sploh še kedo živ v Jugoslaviji. Pobito je po mojem mišljenju najmanj 2 milijona ljudi, medtem ko se za en mil jem sploh ne ve. kje so, kjer so bili v vjetmištvu ali pa v Nemčiji na delu, — ker jih je ta svinja Hitler s silo odpeljal iz naše države. (XI naše rodbine za sedaj vemo, da je ubit Trdinov Lojze z Martinje va-s/i; potem Lojze z Potoka, in pa bratranec naišega strica Janeza iz Gorenje vasi. Dva sina naše sestre Neže so Nemci odpeljali v Nemčijo, pa nič ne vemo, kje so in če so sploh še pri življenju. Starejši sin Neže, Vinko, je bil Partizan. Bil je v velikih borbah, ali je ostal živ, ni bil sploh ranjen. Mlajši sin sestre Pejie je pa dobil majhno železo v mehur. Bil je v bolnici, .pa se je pozdravil tako. da mu nič ne manjka. Ta dečko je star sedaj okoli 11 let. Drugače za dobo, odkar Ti nisem pisal, ni umrl niti bil ubit niti eden od na« bratov in sester, tako da imamo še precej veliko srečo.
Ko je naša država leto 1941 mobiliziralo, je poklicala seveda vse moške v vojsko. Jaz pa nisem bil poklican in tako nisem bil vojak, in to je sreča, kajti sigurno bi prhšel v vjetuLs&vo in kaj bi bilo z mojim sinom tukaj v Novem Sadu, kjer nimam nobenega sorodnika 1 Takrat je imel 15 let, hodil je v peto gimnazijo, in je študiral naprej in lansko leto aprila naredil veliko maturo.
Lansko leto v mesecu oktobru, ko so nas Rusi osvobodili, je bil med drugimi tudi moj sin takoj poklican v voj-^co in takoj poslan na fronto, in v letošnji spomlad ni ofenzivi je tudi on prišel vse do Maribora in do Gradca. Hvala Bogu, ostal je živ. Kje se sedaj nahaja, nevem, ker mi ni zadnje ča-se nič pSsal.
Ko so Madjari vdrli v našo državo, so nas, ki r»'«mo znali njih jezik, takoj vrgli iz službe, in sem bil brez vsakega zaslužka čez tri leta, ali danes sem zopet nazaj na svojem starem mestu kod direktor banke. Sedaj se ne bojim več za delo, saj niso več Madjari gospodarji, ampak naši Jugoslovani. Madjari so nas vedno preganjali, od mene so zahtevali, da moram v Italijo, ker nisem rojen na madjaTaki zemlji, ker so mislili, da bodo večni gospodarji po naši bogati baoki zemlji. Ker sem videl, da me bojo ven vrgli, sem šel
na švicarsko poslaništvo v Budimpešto in dobil upravne papirje, da me niso smeli iz države izgnati.
Naša država je porušena tako, da se ne more popraviti ni ti za 10 let, vsi večji mostovi so porušeni in uničeni. Fabri-ke lxwnlbardirane. vasi požga-ne, proge razorane, z eno besedo: grozno je tukaj. Zraven tega nimamo diostii vagonov in lokomotiv. Konje so skoraj vse odvedli Nemca in Madjari. Zato je bilo leto« na pomladi ja-ko težko z oranjem polja, ker ni bilo zaprege, popravili so
HELP WANTED
neke traktorje, pa so nekaj za-oral'i. Koruze bomo imeli Be nekaj, ali jnšenice jafoo ma>lo, ker mi bilo v jesen J^isejaiio zraven tega, je bila pa še velika suša, da ni z rasti o dobro.
Draginja, je pri nas tako veliika. da se ne da opiisa.ti. V Ljulbljani velja ena kila mtVke 00 dinarjev, mast je še veliko draižja. Ninuaiš nobenega usnja, nolHtrtega bhuga. Vse trgovine so prazne, in to ni samo v .Tu
bolj tipi. Pred vojsko je samo trgoval, a delali so mu drugi, sedaj pa mora trdo delati, da. je kaj jetvti; ima dve hčerke, pa so še premale, da bi |>oma-gali pri delu.
Sestra Pepa ima tudi velike sinove. Dva sta sedaj v jugoslovanski vojski; ima namreč šest otrok pa se ne pozna dosti. če gresta dva od hiše, mislim, da živijo precej revno.
Sedaj pa. dragi .loško, kako
gosla vi ji. ampak menda v celi si Ti preživel ta leta. odkar
Evropi. Ljudje hodijo !>otsi. raztrgani, pa tudi naša vojska nima dosti za obleči, če nam ne bojo prišli na jxwrior zavezniki naši, ne vem, kako se
nismo imeli zveze iihhJ seboj' Upam, da si zdrav kakor tudi Tvoja familija. Med vojsko ste gotovo tudi Vi poslušali radio, dii ste bili vsaj malo
bo kaj zboljšalo. kajti nima- obveščeni, kaj se g*>di po do-ino. si rovi n, ni t i faibrik. Dela se na vse strani, ali kaj pomaga, ker nimamo poti-ebnega orodje, ker ne moreš nič kupiti.
Nasš brat France sedaj tudi
DELAVCE ISCEJO
moviiii. ker Londoai je dobro dajal novice v svet. to smo šele sedaj videli . . . Pozdrav!
Tvoj brat — Tone.
HELPWANTED
'SPRAYER'S HELPER i
t Generally useful for spray plant I ! PERMANENT PEACETIME JOBS |
Good opportunity 1 Apply IN OVATION AIR BRUSU i
552 WEST BROADWAY i (cor. West St.) X. Y. C. j
(187—189 >
MEN!	M E N !
1st CLASS MEN ON
White Metal CASTERS
Plenty of Overtime GOOD PAY	STEADY WORK
F. & G. METAL CASTING CO. lOO SOUTH tit h ST.. BROOKLYN EV 7-8371
(187—mt>
SHOES	i
SHOEMAKERS and COBBLERS I
PERMANENT PEACETIME JOBSl I f o r EXPERIENCED MIDDLE- | AGED MEN Paifl Vacations — Apply I FOOT CULTURE SHOE CORP. j 281-2S3 Flat hush Ave:. Brooklyn ,
(187—1!« i
WATCHMAKERS (4)
DOBRE DELAVCE ZA STALNE SLUŽBE — Izvrstna priložnost; 5 dni na teden: Izvrstna plača! COOPER'S WATCH REPAIR CO. 48 West 48th St.. New York City
(185—101)
WATCHMAKERS
IZURJENI Stalno delo, dobra piafa, izvrstne delavske razmere; izvrstna priložnost.
ALVIT WATCH CO. 132 NASSA ST., Room 205, N. Y. C.
(185—101>
POLISHERS
Experienced on Metals
Permanent Peacetime Jobs j TO WAGES — OVERTIME j Good Working Conditions.—Apply I WESTLAND CHEMICAL CO. | 414!) PARK AVE.. BRONX N. Y. j	JE 8-1354
SUPERINDENDEXT
WANTED FOR SMALL HOUSE FREE RENT. GAS & ELECTRICITY PREMISES — —18 E. 74th Apply BEROSA REALTY CORP. 11 PARK PLACE New York City (Room 1106)
SUPERINTENDENT
WANTED GOOD SALARY ASSURED! 75 APARTMENTS WRITE WEI N GARTEN BROS., 883 FREEMAN ST.. BRONX OR CALL: UN 3-1W9
Good Opportunity for Riplrt Party!
__(185— lftll
SCREENERS
WANTED!
Good Men to Cut Screens & Mix Paint
PERMANENT PEACETIME JOBS STEADY WORK APPLY AT ONCE!
ESQUIRE TRIMMINGS
335 WES 16th STREET New York City
(185—lf>l i
POLISHERS — BUFFERS
WANTED Must be fully experienced. —- Permanent jobs!— $1.10 i>er hour plus overtime! — Excellent opportunity for ripht men. — Apply:
KINGS ELECTRO-PLATING CO. 252 JAVA ST.._ BROOKLYN
PRESSERS — MACHINE
SAMO OB VEČERIH: OD 7 DO 11 DELO OD KOMADA — DOBRA PLAČA! — STALNO DELO XV METHOD CLEANERS 2!>C5 OCEAN AVENUE BROOKLYN
(185—101>
(185—101)
i BOYS	BOYS
1 MESSENGERS
|	PART TIME
Morning or Afternoon 55* HOUR — APPLY: PARENTS MAGAZINE | 52 VANDERBILT AVE., N. Y. C. j Opp. Grand Central' Station_
(185—lfil)
KUPITE CM «P*TH*» HOMO OA NEB<
]	SHOES
[ SHOE OR ARCH SUPPORT I j MAKERS—Steady work; Good pay—overtime
Permanent Peacetime Job!
' and excellent opportunity to ca-	1 | pable man — Apply:
I LEVY & RAPPEL. 384 Columbus	f
I Ave., N. Y. C.	I
FEEDERS Wanted
JOB & UNIVERSAL PRESSES Excellent OpiKirtunity Congenial Surroundings Apply at MERCHANDISER PRESS 130 WEST 17th STREET New York City
(184—100»
POLISHER & BUFFERS
EXPERIENCED ON STEEL TUBING PERMANENT PEACETIME JOBS GOOD WAGES	OVERTIME	STEADY
Apply:	FINER CHROME
41» EAST I63rd STREET, near 3rd Ave.,	BRONX, N. Y.
(187—1»3>
PACKERS PERMANENT PEACETIME JOBS
EXPERIENCE PREFERRED BUT NOT ESSENTIAL GOOD PAY — EXCELLENT OPPORTUNITY TO CAPABLE APPLICANT — APPLY
ABELES — LEWIT CO.
161 WEST 64th STREET	NEW YORK CITY
{187—193 >
CABINET MAKERS Also FINISHERS (expert)
(FIRST CLASS)
on HIGH GRADE WOOOD FURNITURE
PERMANENT PEACETIME JOBS — EXCELLENT OPPORTUNITY
ARTEK PASCOE
40-08 — 22nd STREET, LONG ISLAND CITY — IRONSIDE 6-2750
(187—193)
CANDY
Conditions
—OPERATORS WANTED ON CHOCOLATE BASKET MACHINES OR ENROBER — Good Pay — Good Working PERMANENT PEACE TIME JOBS
STANTON CANDY COMPANY
314 STANTON STREET	NEW YORK CITY
Telephone: ALGONQUIN 4-2547
(185—191)
LEATHER
HANDCUTTER AND EXPERIENCED TRIMMER
---on LEATHER HANDBAGS
PERMANENT PEACETIME JOBS	GOOD PAY
Apply: FRENCH FASHION
202 EAST 42nd STREET	(3rd FLOOR)	NEW YORK
MESSENGERS WANTED
OPPORTUNITY! 40 HOUR WEEK OVERTIME IF I »ESI It ED! Apply
VANDERBILT JACKSON 110 GREENWICH ST., N. Y. C.
(185—191)
Polishers
on Metal GOOD SALARY!
PERMANENT POSITIONS!
PHILIP SIEVE RING, Inc.
!!♦!) LAFAYETTE ST.. N. Y. C. (Lexingti.u Ave Local to Spring St.)
(MALE & FEMALE HELP WANTED)
SUPERINTENDENT
DEPENDABLE- FOR 15 FAMI- | LY APARTMENT HOUSE | Near Riveraide Drive and West | 136th Street. MAN CAN WORK OUT CALL REGENT 7-3539 Between 1- 5 P M
(18S—1911
New J e r s e y
HELP WANTED
(MALE?)
WANTED I MM EI >IATELY
SECOND COOK
GOOD SALARY — ROOM & BOARD STEADY EMPLOYMENT
CALL: SOUTH ORANGE 2-2100 __(184—190)
FLOOR BOYS
No exjtericnce necessary — LIGHT WORK IN LEATHER AND CLOTH
SPORTSWEAR HOUSE CimhI pay: Steady work: Good working Conditions. — Apply
OXFORD SPORTING GOODS S7-101 FERRY ST.. JERSEY CITY, N. J.	(18*--190>
LABORER
NEEDED AT ONCE FOR GENERAL LABOR WORK IN RENDERIG PLANT
STEADY WORK WITH A PERMANENT FUTURE Telephone UN 7-8980
__(185—191»
DISHWASHERS
FULL OR PART TIME Good pay; Steady work; Room and hoard if desired; (!ood working conditions. — Apply now.
PEDEFLOUS RESTAURANT MOUNTAIN' BOULEVARD WATCHUNG, N. J. — PL 6-0503 ____(184—190 )
NEEDED IMMEDIATELY M E N TO ASSIST IN OPERATING
POULTRY FARM
Residence in Union, Irvington, Hillside & Elizabeth preferred. — No experience necessary. Good salary, permanent jobs. Apply: 639 RAMSEY AVE., HILLSIDE, N. J.—UN 2-2897. _______(183—189)
CAKE BAKER
EXPERIENCED STEADY. DAY-TIME, 6 DAYS GOOD SALARY Apply: RITZ BAKERY 180 EAST FRONT ST.. PLAINFIELD, New Jersey — Tel. Plainfleld 6-5193
(183—189)
Ten General Workers Apply At Once
Post-war opportunity; learn a good trade. GOOD hourly pay. Plenty of overtime.—IDEAL CONTAINER CO. Bayway & Amboy Ave., ELIZABETH, N. J. Building 12—17. — EL 2-1944 Bus 28.	(183—180)
BUTCHER — NEEDED AT ONCE Steady, Reliable American of Slavish or Ukraianian Extraction—Excellent chance for real future under ideal working conditions. Meat market ca-etring to steady family trade. — References required. — Apply after 4 PM
NATIONAL FOOD CENTER 402 PACIFIC AVE, JERSEY CITY ___(185—191)
Opozorit« £e drage, Id m "G. N." na t« ocbue. — bt
Aaji


*t»us NAItUUA'
TOl
1WEI>NT!ST>AV, KEPTTOrBRA 26, 1045
TOTAKOVLJK? L 1R9


IGRALEC

Ruski spisal F. M. DOSTOJEVSKI
IZ SPOMINOV MLADENIČA i

ROMAN
44Nu, kako l»i mil «lal tletisirja. ako 1m ne vedel za batxilenko (ljubico) Ste li opazili. «la jo je pri ol*«lii. govoreč o njej. trikrat imenoval *'la iNiUr.ileiika~m Kako tesni in prijateljski iMlrnxliiji!"
*'ln prav imate. Kakor hitro izve, da je v oporoki tu<li meni kaj zapn>eeiu». me takoj za-sli lihi. Iii-li rudi »vedeli to!"
*'I>a šele zasnubi.' Mislil sem, <la vas že dolgo miilii."
"Smili prav dobro veste, da ne!'* je rekla Pavlina j»'iiK>. 4"Kje ste x)x»zti;ili tega Aiiirle-ža?" je tl<*lala |m> trenutnem molilni.
"Vtnlel M4"iu že vnaprej, tla me lK»s-te zdaj
vpraševali."
Povedal >em ji. kako sva se srivevala na po-t ova n j u.
"Plsiieti je in se hitro zaljubi ter je sevala tudi v vas že za ljubljen."
"I>». zaljubljen je vame, je odvrnila Pavlina.
"Uazven tega je deset k nit 1k>I J liojr.it nego Franeuz! Kaj, ima FnwvKZ i-es kiij pretno-žei.ja * Urez vs:rkega dvimia^"
*'Hrvz dvocna! Nekak chateu (grad) ima. Še včeraj mi j*- govoril general ti tem po]H>lnouia le?no. No. vam je torej dovolj?"
*Maz bi na vašem mestu vzel brez omahovanja Angle&a."
-Zakaj ?M je vprašala Pavlina.
"Francoz je sicer lepši, toda podla duša; Anglež pa je i>oleg tega, da je poštenjak, še deset krni ltolj liogat!" sem se odrezal.
"Kes je! Toda zato je Franco« marquis in Inilj pameten.** me je zavrnila na najmirnejši lisičin.
• In je to prav gotovo?" sem nadaljeval.
** Popolnoma!"
Pavlini so z<*lo malo ugajala moja vprašanja in u videl sem. »la bi me rada razdražila s Ionom in nenavadnostjo svojega odgovora, kar sem ji takoj povedal.
me zelo zabava, kako re jezite. Že 1o, da vam dovoljujem stavitii taka vprašanju in dom bet ice, mi morale poplačati."
".laz pa se smatram upravičenega staviti \am vsakovrstna vprašanja," sem odvrnil mirno. 44ravno zato, ker sem jih pripravijeii kakorkoli | tophi vat i in ker smatram sedaj svoje i:vlji^ije za malenkost.''
Pavlina se je zasmejal«.
44Zadnjič ste mi inkli na Selilangenliergu, da »te pripravljeni na eno samo mojo besedo vreči niariol, a vis««-j na znaša baje skoro tiMoč «Vvl jev. Morda izrečem kedaj to l>esedo samo zato, da bom videla, kako l>oste poplače-vali, in iMMtke u verjeti i. da se pokažem neizprosno. Sovražim vas samo zato. ker sem vam tako mnogo dovolila, in še bolj za^*, ker vas Iztrebil jem. A doltler vas potrebujem, si vas moram obraniti."
Začel« je vstajati. Govorila je razdraženo. Zadnje <"-as»* je k/ms" aval a najine pogovore ve-«Iik» z aJolto in razdraženoetjo, s pravo pravcato zlobo.
4Dovolite, da vas vprašam, kaj je ta mile lllanche!" *iti \tprašal, ker je nisem liotel izpustiti brez ]M»jasnila.
"Saj sami veste, kaj je mile Hlanche. Od tedaj se ni nič spremenilo. Mile lw> gotovo gene-rali<*a. «eve<Ia še se sluh o babic i ni smrti uresniči, ker mile Hlanche, njena mati in sousin-marquis dobro vedo. da smo v slabem denarnem položaju."
Iz Slovenije
K OBNOVI PORUŠENIH ZGRADB V SLOVENIJI
(3)
•'Torej je general popolnoma zaljubljen?
— 4 'Sedaj ne gre za to. Poslušajte in zapomnite si: vzemite teh S00 goldinarjev iu pojdite igrat, priigrajte mi na ruletki čim več nožno; sedaj mi je treba neobhodno denar i" *
Ko je to rekla, je poklicala Xadenjko in cnlšla v vokzaJ. kjer se je priklonila naši družbi. Jaz pa sem krenil na prvo stezico na levo, razmišljajoč in čudeč se. Bilo mi je. kakor da sem dobil udarec po glavi, ko mi je za povedala igrati na ruletki. Čudovito, marsikaj n»i je bilo treba premisliti, jaz pa sem se po-IMklnoma zatopil v analizo svojih srčnih občutkov do Pavline. Bilo mi je lažje onih par dni, ko sein bil odsoten, nego zdaj mi dan povrat-ka. čeravno sem ]>o poti togo v al kakor blazen, bil kakor omamljen ter jo celo v spanju videl vedno pred sel*)j. Nekoč (to je bilo v Švioi) sem zadremal v vagonu, začel naglas govoriti s Pavlino in s tem spravil v smeh vse sopotniike. In še enkrat sem si stavil vprašanje, da-1 i jo ljubim, in zopet si nisem znal odgovoriti, ali liolje poveilano: zopet sem si gotovo že s tot j č odgovoril. da jo sovražim. l>a. sovražil sem jo!
Bili so trenutki in sicer vedno koncem najinih pogovorov, ko bi oddal ]>ol življenja, da bi jo zadavil. Za k Lin jam se, ako bi bilo možno jK>časi zakaditi v njena prsa oster m«. <la l»i gji. zdi se mi, pograbil s slastjo. Ne glede na to pa prisegam pri vsem, kar je svetega, ko 1« mi bila na razgledniku na Sc-hlangenbergu res rekla: skoči dol. da bi takoj skočil in celo z naslado. Vedet sem to. Tako ali tako. toda tega je moralo biti konec. Vse to ona dobro ve in misel, da jaz jasno u videva ni. da je zame nedostopna, da je uresničenje mojih sanj nemočno, ta misel ji napravlja — prepričan sem o tem — posebno veselje; bi li mogla biti drugače, kakor je previdna in pametna, z mano v tako tesnim stiku in tako odkritosrčna? Zdi .se mi, da je gledala na-me do zdaj kakor ona sarodavna vladarica, ki se je začela slačiti v prisotnosti svojega sužnja, ker ga ni smatrala za človeka. Da, Pavlina me dostikrat ni smatrala za človeka.
Toda imel sem od nje naročilo, naj ji na vsak način priigram na ruletki denarja. Ni mi preostajalo dosti časa za premišljevanje, zakaj in kako hitro moram priigrati, in kake nove misli so se porodile v tej vedno računajoči glavi. K temu se je tekom teh dveh tednov še pridružila obilica dejstev, o katerih nisem imel niti pojma. Vse to je bilo treba čim preje u-ganiti in si osvojiti. Sioer pa sedaj ni bilo časa, moral sem se odpraviti k ruletki.
II.
Priznavam, tla mi to ni bilo po godu; dasi sem sklenil igrati, vendar nisem mislil začenjati za druge. To me je spravilo celo iz ravnotežja in stopil sem slalie volje v igralne prostore. Že na prvi pogled mi ni bilo tam nič "po \olji. Gabi se ini ono hlapčevstvo v pod I isti h v^ega sveta in {»osebno v naših ruskih čatsopi-sih, v katerih razpravljajo naši jmmI listka rji skoro vsako ]>omlad o dveh rečeh in sicer: o nenavadni krasoti in razkošnosti igralnih prostorov v porenskih mestih z igralnicami ter o grudah zlata, ki baje leže po mizah. Pa niti plačani niso za to, ampak to pripovedujejo samo t.Lko iz gole postražljivosti. Nikaike razkošnosti ne nudijo ti slabi prostori, in zlato se ne valja kar v kupih po mizah; celo zelo redko ga vidiš. . .
(Dalje prihodnjič.)
LJUBLJANA, 1. julija. — Nad štiri leta so fašistični in nacistični .-krvniki morili slovenskega človeka, rušili domove, gospodarskega poslopja, zdravstvene, socialne in kultur ne naprave. Skoraj ga n i koščka slovenske zemlje, ki ne bi bil oškropljen z našo krvjo, skoraj ga ni naselja brez ruševin. Strašni in grozni so spomeniki fašističnih zveri in njihove kulture. Samo v Sloveniji je po zbranih .podatkih požga-nih, porušenih in poškodovanih nad 14.000 raznih zgradb.
Obnova bo zahtevala ogromno delavnih sil, gradbenega materiala, denarnih sredstev, izna j dl j i vosti, požrtvoval nosti, samopobude in udarniške podjetnosti. Naše delovno, razumno, varčno jn borbeno ljud stvo, ki je golih rok pred štiri-
Imi leti začelo borbo z mogočno oboroženo okupatorsko I silo, kije iz nič ustvarilo mogočno organizacijo OF, ki je ustvarilo našo v neštetih zmagovitih borbah proslavljeno in močno osvobodilno vojsko, je že samo .pristopilo k reševanju težkega problema obnove, živa je njegova zadružna zavest, zavest malega človeka, ki vedno nudi vso pomoč sotrpina, pa čeprav je sam vse pomoči potreben. Sloga in vzajemna samopomoč je gonilna sila vsepovsod, ki čisti predvsem vies, apno. opeko itd.
Naši narodno osvobodilni oodbori so v mnogih krajih pokazali popolno razumevanje svojih nalog in dolžnosti pri
obnovi. Niso čakali pobud in naročil od zgoraj. Sami so organizirali odstranjevanje ruševin, gradijo apnenice, poljske opekarne, .popravljajo žage, pripravljajo stavbni les, pokrivajo stavbe in zidove, da jih obvarujejo nadaljnjega propadanja, gradijo začasne domove in gospodarska poslopja, študirajo celo razne regulacijske ;in stavbene načrte, da bi šlo delo obnove hitreje od rok.
So pa že tudi mnogi kraji, kjer ni videti take pobude. — Počivajo n. pr. žage v bližini velikih gozdov, kjer so lastniki odsotni ali pa iz nerazumljivih razlogov oodlašajo s pogonom. Iz enakih razlogov po čivajo apnenice, poljske opekarne itd. Vse take in .podobne obrate ,je treba takoj staviti v fpogon. Krajevni, okrajni in okrožni odbori naj samoinicia tivno, zavedajoč se, da so predstavniki ljudske oblasti, posežejo vmes in ukrenejo vse potrebno* da se bo delalo, produ-ciralo, (gradilo, obnavljalo itd.
Za poštena in koristna dela, zlasti za dela pri obnovi ljud-
Angleško-Slovenski
BESEDNJAK
IaM je novi angleiko-slovenaki besednjak, ki ga je aertaTil
Dr. FRANK J. KERN
▼ njem so tm besede, ki jih potrebujemo ▼ vsak. danjem življenju. — Knjiga je trdo rezana ▼ platnu in ima 273 strani
Cena je $5#°°
Naročite jo pri:
KNJIGARNI "GLASA NARODA" . 116 W. 18th Street	Hew York 11, H. Y.
ODLOMKI ...
'*HeraUt-Trihunrv našem mestu je te dni objavila imeniten članek, katerega je spisal na* bivši zakladniški tajnik. Henry Morgenitliau. Jr., kateri v tem članku zatrjuje, da živimo v — razdvojenem svetu, in nadaljuje: "Svet ne more ostati na pol zasužnjen in na pol svoboden—, niti ne more biti jk>1 sveta v vojni in pol sveta v miru; . . . tudi je nemogoče obstajati, ako živi pol sveta v razkošju in d ni ga ]K)loviea v siromaštvu, kajti bogastvo naj vživa vse prebivalstvo, ako »ploh pride do takega vži vanja . . .
• * ♦
"Mirror" v New Yorku je dne 12. t. m. priobčil vest, da, je bil Trumanov tolmač pri konferenci v Pottsdamu — bratranec nemškega vojnega zločinca, Gustava Kruppa . . Omenjeni Kruppov bratranec je namreč uradnik pri našem državnem tajništvu . . .
značaja. Mnogi denarni zavodi, predvsem naše hranilnice, pa tudi privatniki s polnim razumevanjem stavljajo svoja finančna sredstva obnovi na razpolago. So pa tudi številni skrivači gotovine, ki nezavest no ali celo namenoma odtegujejo svoja likvidna sredstva narodnemu gospodarstvu. — S tem ovirajo gospodarsko obnovo,in konsolidacijo, škodujejo splošnim ljudskim koristim. V stremljenju za obnovo, na< predek in gospodarstvo osamosvojitev je brezpogojna dolžnost nas vseh in vsakega posameznika, da vse svoje sile in sposobnosti, vsa sredstva in med temi zlasti denarna zaupa mo svojim hranilnicam in po sojilnicam in domačim denarnim zavodom.
Iz mnogoštevilnih malih vlog bomo ina ta način zbrali in koncentrirali prav znatne vsote, ki bodo oplodile naše gospodarstvo. Prav ni kake bojazni niw«la bi take nove hranilne vloge zamrznile, saj bodo poživile naše narodno gospodarstvo, pospešile trgovsqo izmenjavo, sprožile naše narodno gospodarstvo, pospešile trgovsko izmenjavo, sprožile sile ljudske samoiniciative in udej-stvovanja. Ustvarjale bodo no va likvidna sredstva. Prav ni-kake Nevarnosti ni, da bi se zaupana sredstva uporabljala
KANADSKE VOJNE ŽRTVE Druga svetovna vojna je zahtevala v kanadski vojski 103,409 žrtev. Od teh je bilo 38,718 ubitih in 2365 se jih pogreša. Ostali so bili ranjeni.
ska oblast ne bo štedila s pri- za spekulativne namene, kot se
znanjem, za nedelo, va neiz-vrševanje dolžnosti, za nerazumevanje ljudskih potreb pa bo
je to godilo, v preteklosti, ker nadzira njih porabo ljudstvo samo po svojih 'izbranih zastop
ljudstvo samo zahtevalo, da se nikih. Naša/ narodna oblast je krivci in malomarneži zago- z zakonom določila, da so vse varjajo in odgovarjajo ako nove vloge vsak čas izplačlji-za povzročeno škodo kot za ve in vlagateljem na razpola-opustitve katerih posledica so go. Ne držite sedaj gotovine zmanšane storitve in počasnej-|doma v nogavicah, slamnjačah ša obnova.	j in drugod brez koristi!
Slični so pojavi finačnega Tisoč štiri sto Tet se je slo-
venski narod boril za svoj obstanek za svojo svobodo. Zadnja štiriletna borba z nadmoč-nimi-/združenimi okuptorskimi silami, ki so z vseh strani navalili na našo domovino, da nas zasužnijo in zagospodujejo bogatstvom in lepotam naše zemlje,;je brez dvoma najbolj junaška doba vse naše zemlje, je brez dvoma najbolj junaška doba vse naše zgodovine. Ta borba je zadivila* ves svet tako, da slovenski narod ni jveč nepoznan med širokim svetom. Praznujemo slavni zaključek pol tisočletne borbe za politično neodvisnost in svobodo in .prerajamo v borbo za svojo gospodarsko osamosvojitev, Jzb, svoj gospodarski napredek, ki bo temelj našemu socialnemu in kulturnemu napredku. Kakor smo borbe na krvavih poljanah kronali s popolno, nad vse slavno ^mago, tako bomo zaključili svoj gospodarski boj s takšnim uspehom, da bo naše delovno ljudstvo fpopoln in prost gospodar vseh dobrin svoje zemlje, vseh uspehov svojega truda, da bo to ljudstvo uživalo in se veselilo krasot svoje jprelepe domovine. —	("S. P.")
RESTAVRACIJA BAR
NAPRODAJ ju po ngorini <-«'ni r«*-»tavrncijn in bar v Poiifrhkwpslp. N<nv York, kjer jf 4."».0<M» prfhivnlm-, pi»-klif-ifp Poujrhkeepsi«' 101."» n 1 i |>l5itp na: RESTAURANT— BAR. 12T» Main Street. PiHinhkeepsie, N. V.
irv -j
HELP WANTED
ŽENSKO DELO Heh> Wanted (Female) •• HF.I.P WANTED
GE>ERAL
HOUSEWORKEK
Sleep in — Own room $1-"». mo. — I.iirht Cook inn Suburbs Apply: IU>X M!*2T» 120 BROADWAY. X. Y. C. R< M »m 7.'t7
WEAVERS
WORK OX MOTH HOLES. TEARS. AND Bl'RXS — r, DAY WEEK! Excellent Working Conditions $50 PER WEEK! K A R L T O X (»l — 5th AVKNTK NEW YORK
i 185—191 >
(187—189)
HOUSEHOLD HELP
DOWNSTAIRS MAID
I/KJHT COOKIXi: — OTHER HEM* Own room and bath. — J adults Very pxxl |*»y. Call »-olle^t BELLE HARBOR Hi«04
__(is?—inrt)
HOUSE WORKET?
OWX ROOM. 2 IX FAMILY, REFERENCES REQUIRED
lovely home salary $12t».— a month o'all after 5 p. m. I sa 2-4837
___(185—191 >
HOUSEWORKEK
HOt RS 9— .1 sfciO,— A WEEK 3 ROOM APARTMENT. 1 1CHILD f.l/2 DAYS A WEEK
ES 6—2016
_ _(185—191)
NURSEMAID
BOYS 4 MONTHS OLD AN D 2 YEARS OLD: BROOKLYN HOTEL TEMPORARILY. WOODMERE. L. I. PERMANENT; SLEEP IX, OTHER HELP. EXCELLENT SALARY ST 3-2000 — EX. 7<r>
COOK HOUSEKEEEPER
Mt'ST BE NEAT AND PLEASANT Sleep in preferred, not essential NO LACXDRY; 5 ADULTS $35. - A WEEK. REFERENCES st 4-0407 ___(185—191)
a I R L s
NO EXPERIENCE NECESSARY Paid Vacations and Holidays Sick Benefits — (iood Pay — Steady — Apply:
ALEXANDER DOLL 153 e. 24th st., x. y. o.
ROCNE SIVALKE
Izurjene izdeloralke (finishers)
na ROBES in DRESSES Stalno tlelo — Dobra plača Prijetna okolica — Stalno delo delo v mirnem času—Vprašajte
CLARA ORESKO HM! E. lftth STREET X. Y. C.
HOUSEKEEPER
OENERAL HOUSEWORK 2 ADULTS, SLEEP IN — OUT t MM »I l SALARY. REFERENCES LA 4-8937
(185—187
COOK
RELIABLE — EXPERIENCED 4 IN FAMILY. GOOD REFERENCES SALARY $150.— A MONTH PL 3-0730
(185—187)
GENERAL
HOUSEWORKER
SMALL APARTMENT SLEEP IX — OUT LOVELY SECTION
DE 2-9839
_(185—191)
OPERATORS
EXPERIENCED ON
LEATHER NOVELTIES
GOOD PAY — STEADY CENTRAL LEATHER GOODS CORP. 543 BROADWAY X. Y. C. _ (185—187 )
EXPERIENCED
HOUSEKEEPER
General, new wash machine: lovely home, permanent position, sleep In, own room and radio, assist 2 children. — $100— PER MONTH
MA 6-5930 19 WALDORF COURT BTCLYN
(185—191)
i CHOCOLATE DIPPERS
iPERMAXENT PEACETIME JOBS
EXPERIENCED DIPPERS j FULL TIME — PART TIME Apply THOM FORDE 351 WEST 125th STREET I_ New York City	1|
FILE CLERKS
UNDER 30 Permanent Peacetime Positions NO EXPERIENCE NECESSARY $20 START — Apply : PARENTS MAGAZINE 52 VANDERBILT AVE., N. Y. C. 0]>p. Grand Central Station
(185—191)
&IVALKE — SLAMA
SLAMNIKARICE In UČENKE
STALNO DELO DOBRA PLAČA MAYER NOVELTIES «8-10 — 58th AVE., MASPETH. L. I. . Newtown 9-7040 •______________9—26
(185—191) xii»i-r* p* -mm*- hono oanei
OPERATORS	OPERATORS
experienced on' anx line
PERMANENT PEACETIME JOBS
ah operators on single a double needle machines manufacturing brassier8 and corsets Good Pay—Ideal Working Conditions—Steady — Apply: EVEN-PUL FOUNDATIONS, INC., 135 MADISON AVE., New York City _________ . ___(186—UT)
( 1st«—191)
GENERAL
HOUSEWORKER
RELIABLE, NO LAUNDRY :: ADULTS. REFERENCES $2T».— A WEEK. FROM 9 TILL AFTER SUPPER NI 4-1355
(185—187)
HANDSEWERS !
ON	|
f i x e novelties!
PLEASANT STUDIO Congenial Surroundings Vprašajte: CLOSET INTERIORS 12.'{ E ."tli ST.. 1 fl. up, N.Y.C. |
_pl ax a r.-::iTn	|
(184— 100»
COUNTER GIRL
FOR PASTRY SHOP EXPERIENCED GOOD SALARY
Delmonico Bakery Shop
526 AMSTERDAM AVE. X. Y. C. (Near 85tli St.!
(185—191)
W A X T E D
PULLERS & LOADERS
STEADY WORK
NEW AMERICAN STEAM LAUNDRY
1628 BRONXDALE AVE B R O X X
(181—187)
leather novelties
TABLE HANDS Experienced preferred — will consider beginners — Steady—Good pay—Overtime. Pleasant surroundings. Apply — :tr.O — 41 h AVE.. N. Y. C. — 3rd Floor
(184—190
operators
Experienced on I Good pay: Steady |>eacetime work ! Apply at address most convenient i fabric gloves
W I E S E L M A N I 622 E. 180th St.. Bronx. FO 7-2166 1 599 Broadway, N.Y.C. _CA 6 2510
(184—190
operators
I Izurjene na Singer stroj in 2-31-' vankni Metropolitan Ruffle stroj I ZA DELO NA "CURTAINS" I Dobra plača — Stalno delo I Vprašajte CENTURY CURTAIN ' 114 EAST 23rd ST.. N. Y. C.
(184—190)
WANTED
HOUSEKEEPER—COOK
SMALL JEWISH FAMILY GOOD SALARY Call:
PRESIDENT 3-4685
(184—190)
Opozorite
"O, N.
6e drove,
na te
U ne titajo oglase. — Mogoče
ROKAVICE — Sivaike—Inserters Closers in tudi druge delavke
I *clo od kosa aH plačo im» izurjenosti.—Dobre cene — Stalno delo GOVORI SE r-EŠKO V | »ni šil j 1 e GUTXA M—LA X N 72»! Nostra nil Ave.. Brooklyn NE 8-2779
(1*4— UK>>
:: New Je r s e y_::
OPERATOR SEWERS
ON MEN'S STRAW HATS
STEADY EMPLOYMENT good WORKING CONDITIONS Apply: COPLEY HATS 31; Wilkinson Ave.. JERSEY CITY.
be :mini ____(185—1911
GIRLS	WOMEN
Needed Immediately for LIGHT FACTORY WORK in cosmetic1 plant — Steady work : Oood working conditions: Plenty of overtime if desired — Apply
LIG I IT FOOT SCHULTZ CO. 1412 Park Avenue. HO BOK EN. N. J. _ (185—191)
OPERATORS
EXPERIENCED wanted on leather and cloth sportswear
Good pay: Light work; Steady work Good conditions. — Apply OXFORD SPORTING GOODS S7-101 FERRY ST.. JERSEY CITY, N J_(184—-190)'

WANTED
LEARNERS
Coconut Shaving
We Train You
GUARANTEED RATE WHILE LEARNING
FRANKLIN BAKER DIVISION General Food Corporation 15th ft Bloomfield Sts. Hoboken, N. J.