fttiptvu« vipavski letnik XXVIII Slovenske zapovedi "Naša slovenščina je, prepričani smemo biti, eden najlepših jezikov na svetu." Jezikoslovec o. S. Škrabec (1844 -1918) Veruj v moč in lepoto našega jezika. Ne imenuj po nemarnem tujih besed. Posvečuj naše narodne praznike, zahajaj predvsem v tiste templje umetnosti in prosvete, kjer se goji naša umetnost, naša znanost in naš jezik. Spoštuj jezik svojega očeta in svoje matere, da bo večno živel tvoj rod. Ne ubijaj s tujkami in spakedrankami blagoglasja in lepote svojega jezika. Ne prešuštvuj s tujo navlako; ohrani svoj jezik čist in neo-madeževan. Ne kradi tujim jezikom besed in načina izražanja. Ne pričaj po krivem zoper svoj jezik; laž je trditev, da je naš jezik trd in reven z izrazi. Ne želi si mlačne in nezavedne žene, da ti ne bo vzgajala otrok v tujem jeziku in duhu. Ne želi svojega bližnjega jezikovnega in duševnega blaga; naš jezik je lep in bogat, napredujemo z znanostjo, bogatimo z umetnostjo, a česar še nimamo, si moramo ustvariti sami. Jezikovni krožek "ODVADA” V Trstu, 1922 Naslovnica: 16. državne igre Specialne olimpiade Slovenije Foto: FMS Studio, Matjaž Slejko s.p. IZ NAŠE PRETEKLOSTI Oče Frančišek in zvonar 3. del Danes marsikomu odmira čut za stvarnikovo lepoto, ki je vse okoli nas. Če za trenutek ustaviš svoj korak in hlastanje za materialnimi dobrinami, boš v svoji notranjosti zaslišal čudovito glasbo. Prevzeli te bodo najrazličnejši glasovi in petje in počutil se boš pomirjen. Že naši predniki so občudovali in cenili naravo, znali so prisluhniti melodijam, ki so prihajale iz narave in iz zvonjenja zvonov. Ob prvem svitu so se prebujali ob žvrgolenju ptičjega petja in prijetnem božanju pritrkovalskih melodij, ki so prihajale z domačega zvonika. Včasih čisto od blizu in mogočno, drugič nekje od daleč, izza bližnjega griča. In tako bi morali tudi danes iz popolne tišine ob jutranji zori zapeti praznični zvonovi svojo nežno melodijo. Zvonovi so prav posebno glasbilo. Po svoji harmonični lepoti in moči glasu jih ni moč enačiti z nobenim drugim. Z visokih lin zvonika se daleč naokoli sliši donenje njihovega mogočnega glasu, ki se nas dotakne v vsakem trenutku in v nas vzbudi vedno drugačno razpoloženje. Zvonjenje zvonov nas spremlja skozi celo življenje. Z nami je od rojstva do smrti. Njihova je pesem veselja in pesem žalosti. Umrlega spremlja na zadnji poti, žive vabi k molitvi in naznanja praznični dan. Njihova melodija sporoča, kdaj je čas za delo in kdaj za počitek. Tudi drugi inštrumenti in njihova glasba nam v duši lahko vzbudijo razna občutja, a tega ne morejo kar sami od sebe. Potrebujejo skladatelja in izvajalce, ki ustvarijo glasbo z različnimi glasovi in ritmi. Pri zvonu pa temu ni tako. Ko zvon zazvoni z edinim glasom, se v nas dogodi nekaj nadnaravnega, nadčloveškega, nekaj božanskega. Posebne in očarljive so melodije pritrkavanja ali zvonjenja. Nobeno drugo glasbilo ne premore česa podobnega, tako mogočnega in edinstvenega. Celo kraljici vseh glasbil - orglam - ne uspe oponašati glasu zvonov, saj bi bila taka glasba tuja in hladna in kaj kmalu bi poslušalcu postala dolgočasna. Zvonovi so edinstveno nihajoče glasbilo, ker kolebajo (nihajo). Glas nastane z nihanjem zvona. V notranjosti zvona je nameščeno nihajoče kladivo - kembelj, ki udarja ob zvon. Ob udarjanju le-tega po najdebelejšem delu krila zvona, zdaj na eno zdaj na drugo stran, nastaja mogočen glas. Imenujemo ga udarni ton. Taje sestavljen iz mnogo delnih postranskih višjih in nižjih uglašenih glasov, ki brnijo različno dolgo. Najdaljše brni najnižji postranski glas. Ta daje zvonu moč in lepoto. Od teh glasov in njihove natančne razporeditve je odvisna barva, čistost in lepota. Kvalitetni zvonovi imajo tudi preko 300 delnih naravnih harmoničnih glasov in so kakor pravi uglašen zbor. Za nastanek kvalitetnega zvona je potrebno vložiti veliko truda in trdega dela. Najprej je potreben natančen načrt, ki nastane po natančnih raziskavah, izračunih, merjenjih, risanju in preizkusih. Tega livarji v večini primerov ne delajo, zato so pogosto njihovi izdelki manj kvalitetni. Naročniki zvonov so največkrat preprosti ljudje, ki ne vedo, kaj je potrebno, da bo zvon izdelan kvalitetno, kot tudi ne vedo, kakšne lastnosti mora imeti vzoren zvon kot glasbilo. Livar natančno ve, da bodo ljudje največkrat mislili, daje zvon kvaliteten, če bo poskrbel za njegov dober izgled. Zato bo zvon primerno okrasil in pobarval. Mnogi zvonove tudi v notranjosti brusijo. S tem želijo nekoliko popraviti zgrešen osnovni glas. Pri tem pa porušijo ostalo harmonijo delnih postranskih glasov. Tak zvon postane invalid in je prava glasbena pokveka. Če želimo imeti dobro glasbilo, zvonov nikoli ne smemo piliti. Žal pa je za nastajanje kvalitetnega glasu pri zvonu prav to narobe. Svetleča površina, barva, napisi in ikone svetnikov na zvonu njegov glas prej uničujejo, kot pa izboljšajo. Zato je takšno početje nepravilno in za stroko nedopustno. Livarji zvonov za takimi posegi največkrat skrivajo svoje neznanje in napake. Da bi bilo takšnih primerov čim manj, je škof imenoval izučenega strokovnjaka - kolavdatorja. Njegovo delo je, med drugim, natančno pregledovanje zvonov, glasovno ocenjevanje zvonov in nadzor nad pravilnostjo delovanja opreme. Če ugotovi, daje za naročnika livar naredil glasovno slab zvon, ga mora zavrniti. Tedaj je livar dolžan izdelati novega. Mnogi naročniki zvonov tega ne vedo in kupijo lep okrašen zvon, misleč, da so kupili najboljšega. Zato velja priporočilo, da brez mnenja pooblaščenega kolavdatorja ne kupujmo niti zvonov in niti opreme. V preteklosti je bilo storjenih veliko napak in posamezniki so se in se še trudimo, da bi se jim v bodoče čim bolj izognili in bi izdelali kvalitetne in lepo uglašene zvonove. Le takšni zvonovi lahko dolga desetletja in stoletja s svojo uglašeno glasbo razveseljujejo ljudi, ki živijo v njihovi bližini. Starejši in modri ljudje iz naše okolice imajo veliko znanja in poznajo številne poučne zgodbe. Že v mladosti sem jim rad prisluhnil in mnoge me spremljajo vse do današnjih dni. Na tečajih in glasbenih šolah za pritrkovalce zvonarje jih rad pripovedujem in prenašam na mlajše rodove. Tako kot pritrkavanje je tudi pripovedovanje zgodb pomemben del slovenske kulturne dediščine. Slovenski narod je vedno ljubil glasbo zvonov. Ko je bilo potrebno kupiti nove zvonove, ni bilo preveliko nobeno odrekanje, nobena žrtev in noben napor. Po vojnah ni bilo denarja niti za kruh, a za prispevek za zvonove so ljudje vedno našli denar. Zvonovi so ljudi vedno združevali in v njih vzbujali dobroto in ljubezen. Krepili so narodno zavest in občutek pripadnosti slovenskemu narodu, kulturi in cerkvi. Ljudje so se tako povezovali, sodelovali in živeli v sožitju. V rani mladosti sem z največjim veseljem pomagal staremu zvonarju vleči vrvi. Zame je to bilo nepozabno doživetje, ko je izpod njegovih potnih rok zadonela pesem zvonov. Spominjam se s kakšnim spoštovanjem je opravljal svoje delo. Ko sva odzvonila avemarijo, je rad posedel pod staro lipo, z velikim klobukom na glavi in si po čelu brisal pot. »Hvala Bogu za današnji dan,« je dejal in napravil velik križ. Naučil me je veliko zanimivega o zvonjenju, zvonovih in o starih navadah. Zelo rad mi je pripovedoval zgodbe. Kasneje sem ugotovil, daje bil preprost, a zelo razgledan človek. Bilje pritrkovalec, orglar in pevec, veliko je bral in se učil. Nanj sem se spomnil, ko sem po mnogih letih našel prevod zgodbe, ki mi jo je nekoč pripovedoval tudi on in pripoveduje o tem, da nič ni nemogoče, posebno pa ne nakup zvonov. Na griču nad mestom so sezidali cerkev. Pročelje je bilo še prazno, križ na vrhu je bil umetniško izdelan in narejen iz kovanega železa. Kupola je bila podobna mravljišču. Ob njej seje v zrak dvigal pravokoten zvonik, ki se je končal v piramido, na katero je mojster Štefan postavil neke vrste kamnito melono s kljunastim petelinom. Taje cvileč in škripajoč kazal smeri vetrov. Sanje očeta Frančiška so se tako uresničile. Po treh letih je bila cerkev, ki jo je bil začel ubog, samotni redovnik brez denarja, z edino pomočjo svojega oslička, končana. Pri gradnji so pomagali meščani. Vsi so delali zastonj. Moški so zbirali kamenje, kopali pesek, apnarji so žgali apno, zidarji zidali. Oče Frančišek je staknil celo znanega slikarja, kije poslikal strop. Naredil je dvoje lepih svetlih slik, ki sta prestavljali prehod skozi Rdeče morje in deževanje mane v puščavi. Oče Frančišek je bil srečen. S svojim pokornim in potrpežljivim osličkom sta stala pred cerkvijo. Oče Frančišek gaje božal za uhlji. Govoril mu je kakor prijatelju: »Ali vidiš, da bova z božjo pomočjo le postavila cerkvico? In tvoja zasluga pri tem ni ravno majhna. Rekel bi celo, da si na svojem hrbtu sam prinesel vso cerkvico. Nisi zaman grel Jezuščka v jaslicah in nisi ga zaman sredi zmagoslavja nesel na hrbtu v Jeruzalem. Gospod ti bo gotovo to štel v dobro. In ker ti ne more dati nebes, ti bo dal potrpljenje, ubogi osliček, in bo prav zate dal rasti posebno lepe šope mehkih osatov, tistih debelih mesnatih vijoličastih cvetov, ki so ti tako všeč. Glej ga. Tuje eden.« Pokazal mu je travnik ob cerkvi, kjer je rasel osat in mu rekel: »Pojdi, osliček, in jej!« Stari osliček je zagledal vijoličasti šop in si mislil: »Čudno, da ves dan hodim gor in dol po tem travniku, pa nisem nikoli opazil teh osatov. Da ni to kakšen čudež očeta Frančiška, Bog mu daj zdravja! Vedno kakšno skuha, ta sveti starček!« Podrgnil je svoje uhlje ob prekrasno redovnikovo brado in se skakljaje pognal proti šopom osatov, ki so zanj vzcveteli na cerkvenem travniku. Oče Frančišek si je zadovoljno ogledoval cerkev. Ob pogledu na zvonik pa mu je obraz zatemnila senca žalosti. Cerkvi je manjkal še zvon, ki bi zvonil jutranje angelovo čaščenje, ob mraku večerno avemarijo in ki bi klical kmete iz vasi k cerkvenim opravilom. Razmišljal je, kaj mu je storiti, da bi prišel do zvona. Sam ni imel denarja in niti misliti ni bilo, da bi mu lahko kdo podaril tako dragocenost. Zvonove so navadno naročali v oddaljenih mestih, toda Frančišek je vedel za zvonarja, ki je stanoval v bližnji vasi. Bil pa je ta zvonar izredno osoren, a je vlival zvonove, ki so sloveli po vsem kraljestvu. »Kaj, ko bi šel k mojstru in bi ga prosil, da mi da en zvon za vbogajme?« sije dejal oče Frančišek. »Kdo ve, morda se bo dobri Bog dotaknil njegovega srca.« To je rekel in že seje napotil k njemu. Ko je prišel k mojstru v delavnico, je ta ravnokar preizkušal prekrasen zvon, težak deset stotov in velik za moža. Na zunanji stani je bil ves okrašen s podobami svetnikov. Na tleh so bili razmetani kosi velikega kalupa (ostanki gline, v katere je vlil zvon), kije imel v sebi liv. Mojster seje kopal v znoju, ko je, stoje pred zvonom, brez srajce in ves zasopljen, vlekel pipo, ki si jo je sam izrezljal iz korenine, ter na njej upodobil glave rogatega hudiča. »Bog bodi hvaljen,« je pozdravil oče Frančišek, ko je stopil v delavnico. »Amen, na veke,« je odgovoril mojster z odkritim namenom, da bi osmešil redovnikov pozdrav. Potem gaje pogledal od vrha do tal in ga oholo vprašal: »Kaj pa hočeš?« »Zvon bi rad,« je odvrnil oče Frančišek, »pa sem stopil semkaj pogledat, če mi ga daš.« »Jaz sem zvonar in ne zdravnik,« je odvrnil mojster in krepko pljunil na tla. »Denar na roko in, glej, dam ti zvon, ki bo vreden sv. Petra v Rimu. Med litjem mi je padla v talilnik (talilno peč) velika srebrna ura, zato je zvon dobil glas, kije podoben trombi nadangela Gabrijela.« Ob teh besedah seje približal zvonu in s členki večkrat potrkal obenj, daje votlo zabrnelo. »Bog te blagoslovi, mojster, toda vprašati mene, ubogega redovnika, po denarju, je kakor vprašati slepca po vidu in mrtveca po hoji. Pač pa mi ga daj vbogajme, in videl boš, da ti bo Previdnost povrnila tisoč in tisočkrat na način, ki ga le ona pozna.« Mojster je zavpil: »Se ti je zmešalo? Zvon, ki tehta deset stotov in za katerega sem porabil litine za več kot tisoč dukatov? Ti je res udarilo na možgane?« »Nikar se ne jezi, mojster,« je sladko odvrnil oče Frančišek. »Bog je bogat in ti lahko plača več kot tisoč dukatov. Cerkev, kateri je namenjen ta zvon, je bila sezidana iz same miloščine in vsi so mi pomagali, ne da bi vprašali po denarju. Tudi zvon mora v cerkev priti v obliki miloščine. Daj mi ga torej, in Kristus naj te blagoslovi, jaz pa ga bom takoj zagrabil in odnesel.« Mojster je od nog do glave še enkrat premeril očeta Frančiška in nato bruhnil v smeh. Čeprav je bil redovnik prej večje postave kot majhne in s prsmi atleta, bi tega zvona ne mogel odnesti s seboj, niti kemblja. Zato mu je mojster livar, prepričan, da mu predlaga nekaj nemogočega, dejal: »Prav. Če si zmožen sam odnesti ta zvon, ti ga dam brez plačila.« »Prav res? Ga daš?« je vprašal oče Frančišek. »Na svojo dušo stavim,« je rekel mojster in mu pri tem namignil, »kar vzemi ga, če moreš.« »Bog bodi zahvaljen!« je dejal oče Frančišek, se pokrižal, si razvezal vrv in stopil bliže k zvonu. Mojster seje režal kot nor, se grabil za trebuh in se trepljal po bedrih. »Le glejte ga, gospodje, le glejte ga! Na hrbtu bi rad odnesel zvon, težak deset stotov.« Oče Frančišek se ni zbegal. Skozi jarem zvona je pretaknil vrv, jo zavozlal, zvon pobožal, kakor bi bil deklica, in ga ljubko nagovoril: »Lamunindi ia ... « (»Pojdiva, pojdiva.«) in si ga oprtal, kakor bi bil iz papirja. Ko ga je mojster videl z ogromnim zvonom na hrbtu odhajali iz delavnice, ne da bi se pod težo zvona sklonil, je skočil na cesto in s široko razprtimi očmi začel vpiti: » Hitite, ljudje, hitite ... hudič odnaša zvon.« Med tem pa so že vse golobice v vasi začele krožiti okoli Frančiškove glave in žene na podbojih so poklekale in se tolkle po prsih, govoreč mojstru livarju: »Hudič? Ne vidiš, tepček, daje to veliki prijatelj revežev, naš vaščan, oče Frančišek?« Oče Frančišek pa je stopal z ogromnim zvonom, ki se mu je zibal na hrbtu, blagoslavljal je žene in božal otroke, ki so hiteli k njemu iz vseh vaških ulic. Obzgodbisemijeporodilorazmišljanjeotem.kolikosolidarnosti in pripravljenosti pomagati drug drugemu premoremo danes? In koliko modrosti pa premorejo naši izvoljeni predstavniki ljudstva, ki smo jim zaupali v roke kraj, občino, državo, da bi pripravili nas, vse bolj odtujene ljudi, da stopimo skupaj in naredimo nekaj za skupnost, zato da bomo vsi živeli bolje, da bomo srečnejši, da se bomo zavedali svojih korenin? Da bomo zmogli ohraniti in prav poskrbeti za propadajoče kulturne spomenike? Kdaj se bo ponovno zgodil preskok v naših glavah in srcih, da bomo za trenutek postali in odkrili pomen duha preteklosti, ki naj ostane tukaj in zdaj? Naši predniki so imeli mnogo manj šol, kot jih ima danes večina med nami, dobro pa so vedeli, kaj pomeni živeti v narodno zavedni skupnosti. Grajski zvon je visel na stari grajski kapeli sv. Bonifacija na strešni zvončnici, ki je imela odprtine za tri manjše zvonove. Spomnil sem se tudi na pokojnega požrtvovalnega mojstra g. Antona Božiča, vodja in učitelj pritrkovalcev, ki mi je pripovedoval, kako so domači mladi zvonarji po drugi svetovni vojni skrivoma sneli zgodovinski zvon iz grajske kapele v Vipavi. Vse preostale zvonove je že prej pobrala vojska. Iz njih so ulili topove. V domačem zvoniku sv. Stefana je ostal le veliki Štefanov zvon. Po vojni so ga skrili na varno, ker tedanja oblast ni bila naklonjena kulturnim cerkvenim objektom. Le-te so barbarsko uničevali in pustošili. Mnoge naše kulturne spomenike so za vedno uničili in s tem kulturno lepoto, ki sojo ustvarili naši predniki. Grajsko kapelo so začeli uporabili za skladišče premoga. Danes kapelo na novo obnavljajo. Ne morem razumeti, zakaj so postavili betonski podporni steber za kor prav na vrata, saj kaj takega ne zasledimo nikjer v nobeni grajski kapeli. Prej je bila le lesena konstrukcija kora, ki ni zastirala pogleda na prostor v kapeli. S časoma so pritrkovalci zvon na skrivaj prenesli na podružnično cerkev na Gradišču. Služil jim je za pritrkavanje. Zaradi nepravilne uporabe zvona pri pritrkavanju (s kladivi so pritrkovalci udarjali po zunanjem nadokrilju zvona, česar se strogo ne sme, saj je tam zvon najtanjši) je zgodovinski zvon počil. Z nestrokovnim varjenjem poke so zvon dokončno uničili. Pri tem posegu so uničili del napisa in letnico izdelave. O vrnitvi tega zgodovinskega zvona nazaj na obnovljeno grajsko kapelo, stari leseni konstrukciji v domačem zvoniku, nakupu lesa za obnovo zvonov, o novih in starih zvonovih pa več prihodnjič. Lep primer, da znamo Vipavci stopiti skupaj in poskrbeti za mnoge kulturne spomenike so mnoga delovišča po Vipavi. Našemu človeku kar srce zaigra ob pogledu na obnovo gradu. Ob vsem tem vsakodnevnem vrvežu moramo pohvaliti vse, ki si prizadevajo in se trudijo za materialni in duhovni razvoj našega kraja. Ne pozabimo, daje dela veliko in moramo postoriti še mnogo. Naš drugi največji ponos, ki je ustvarjal stoletje kruh našim prednikom, je stara propadajoča vinarska. Zagotovo bi bila ureditev muzejskega prostora za turiste prava poslastica. Daleč na okoli ni takšne kleti. Kakor zanimivost bi omenil, da v tem času poteka na Sveti gori nad Gorico obnova največjih bronastih zvonov pri nas. Tudi Vipavci sodelujemo in pomagamo. Zopet ugotavljam, da se nismo mnogo naučili iz preteklih napak in svaril naših kolavdatorjev. Iz meni neznanih razlogov so zopet delo dobili tuji monterji namesto naši, čeprav sem se zelo prizadeval, da do tega ne bi prišlo. V teh kriznih časih podpirati tujce, namesto da bi dali delo in s tem razvoj našim ljudem, ni vzorno dejanje in je vredno vse graje. Imamo zelo cenjene in sposobne domače strokovnjake. Darovalci za obnovo in javnost imajo pravico vedeti, kako se ravna. Zelo težko pridobljena sredstva bomo spet po nepotrebnem vrgli stran. Kakor je že v navadi pri nas pri večini stvareh, da imenovana strokovna stroka, ki bi morala odločati o pravilni dolgotrajni obnovi, ne odloča. O tako strokovnih stvareh odločajo popolnoma neuki skrbniki. Zaradi takih in podobnih dejanj prihaja do ponovnih predčasnih popravil, slabih nekvalitetnih obnov. Jasno, v korist monterja, ne nas. (se nadaljuje) Mark Česen, kolavdator zvonoslovec Eden od biserov vipavske cerkvene umetnosti Kot upokojena knjižničarka si krajšam čas s pregledovanjem starejših revij in pred kratkim je pritegnil mojo pozornost droben zapis v Zborniku za umetnostno zgodovino, L. V., Ljubljana 1925, str. 79, 80. Objavljena je tudi črno bela fotografija tabernaklja v vipavski cerkvi. Gre za prelep tabernakelj na Marijinem oltarju, obdajajo ga male glavice angelčkov, izdelane iz belega marmorja. Ker je bil članek napisan že pred davnimi petinosemdesetimi leti, je morda prav, da ga ponovno objavimo v celoti in se tako tudi spomnimo cenjenega predvojnega umetnostnega zgodovinarja Viktorja Steske. V prispevku je omenjen nam vsem znani baročni kipar Francesco Robba. Kot Vipavka nisem nikoli slišala, da bi v Vipavi našli katero od njegovih del. Navajam ga dobesedno, za ilustracijo pa objavljam fotografijo Marijinega oltarja, kjer se nahaja ta tabernakelj. Dodala sem še nekaj podatkov o kiparju Robbi in umetnostnem zgodovinarju V. Steski: Tabernakelj v Vipavi Središče krščanske cerkvene stavbe je oltar, na oltarju pa tabernakelj. Zato so polagali vedno največjo pozornost na ta oltarni del. Priznati pa moramo, da umetniki v tem oziru niso kdovekaj izumili. Oblika se giblje v precej tesnih mejah iznajdljivosti. Nekaj posebnega, izrednega, vsaj za naše kraje, je tabernakelj stranskega oltarja na listni strani v župni cerkvi v Vipavi. Kovinska vratca z izcežiliranimi podobami Kristusa na križu, Marije in sv. Janeza, obkrožuje šest angelskih glavic. Te glavice so kaj ljubko izdelane; obrazi so nežni, mehki. Vrhnja in spodnja glava gledata pročelno predse, vendar je spodnja nagnjena nekoliko navzdol; stranske glavice so obrnjene proti sredi, vendar tako, da kažeta levi profil, desni pa skoro tri četrtine obraza. Umetnik je takisto prav modro spravil življenje in razliko v skupino. Nad tabernakljem podpirata dve angelski glavici podstavek, na katerem se izpostavlja sv. Rešnje Telo. Glavici sta nagnjeni, kakor bi se hoteli poljubiti, znak zakramentalne ljubezni. Ob vsaki strani tabernaklja stoji angel, desni držeč v levici klasje, levi pa v levici grozdje, torej simbol sv Rešnjega Telesa. Vsa skupina je prav lično iz kararskega marmorja izklesana in je pravi biser baročne plastike. Ustno izročilo ve povedati, da je bi! ta tabernakelj prej v romarski cerkvi v Logu pri Vipavi. Bržkone so ga prenesli v Vipavo, ko so ondi leta 1822 napraviti nov veliki oltar. Ta oltarje lepo delo iz samega marmorja in nosi napis: ConsoLatrlCl affLICtorVM! pIVs et gratVs ager VlpaCensls sVb epIsCopo losepho Valant et nVtVgVbernii aras noVas saCraVlt Vot/s. Decano etparocho Francisco Stuker et Cammmerario Joanne Dollenz zelo comitatis per Venetum Geraldon. Adperpetuam rei memoriam. Ta kronogram daje letnico 1822. Bržkone je tega leta, ko je postavil Geraldon iz Benetk veliki oltar v Logu, prišel tabernakelj v Vipavo. Zgodovinsko se doslej še ni moglo dognati, kdo bi ga bil napravil. Ce pa te glavice pregledamo, moramo reči, da so povsem Robbove. Zato je verjetno, da je ta tabernakelj izklesal Robba. Glavice so popolnoma take, kakršne so Robbove v Vjesniku hrvatskoga arheološkoga društva nove serije XIV, 1915-1919, str. 224 in 235. Mogoče je, da nam kaka listina to vprašanje bolj natančno reši. Gledalca ne sme motiti, da na sliki na prvi pogled vidi deset angelčkov. Avtor prispevka namreč pravi, da tabernakelj obdaja šest angelčkovih glavic. Dve glavici na vrhu posebej navaja kot podstavek za monštranco, dva celopostavna angelčka ob straneh pa dopolnjujeta kompozicijo. Morda šest glavic ponazarja starozavezno Davidovo zvezdo, včasih imenovano tudi Salomonov pečat. Sest krakov zvezde simbolizira božjo prevlado v vesolju, v vseh šestih smereh: na jugu, severu, vzhodu, zahodu ter spodaj in zgoraj. Štirje zunanji angelčki pa predstavljajo štiri krake novozaveznega križa, simbol krščanstva. Pokončni steber pomeni Logos, duha, Boga, prečka pa Geo, zemeljsko, človeka. Morda je še kdo po umetnostnem zgodovinarju Viktorju Steski ugotavljal avtorstvo tega tabernaklja oz. izdelave marmornatih angelčkov, a doslej še nisem zasledila o tem nobenih podatkov. Če so v cerkvenem arhivu ohranjeni računi, bi morda iz njih razbrali, kdo je naredil to ljubko umetnino. Viktor Steska (r. Ljubljana 1.1. 1868, u. 1.1. 1946) Bilje teolog, kulturni in umetnostni zgodovinar, tajnik in ravnatelj škofijske pisarne, referent za bogočastje, velik poznavalec cerkvene umetnosti, ustanovitelj in vodilni član Društva za krščansko umetnost, svoje razprave je objavljal v skoraj vseh predvojnih pomembnejših revijah. Imenovali so ga tudi slovenski Vasari, saj je napisal temeljno delo Slovenska umetnost I. Slikarstvo (1927). (povzeto iz: Enciklopedija Slovenije, zv. 12, Ljubljana 1998, str. 314.) \ Francesco Robba (r. Benetke 1.5.1698, u. Zagreb 24. 1. 1757) V Benetkah izšolan kipar in stavbar. Okrog leta 1721 je prišel v Ljubljano in postal sodelavec kamnoseka L. Misleja, leto kasneje seje poročil z njegovo hčerko Terezijo in postal ljubljanski meščan. Po ženini smrti se je poročil z Ano Marijo Petterman. V obeh zakonih seje rodilo 12 otrok. Bil je največji umetnik baroka na Slovenskem. Največja dela: Vodnjak treh kranjskih rek na Mestnem trgu v Ljubljani, veliki oltar v uršulinski cerkvi v Ljubljani, veliki oltar v šentjakobski cerkvi v Ljubljani, oltar sv. Rešnjega Telesa v ljub. stolnici, etc. (povzeto iz: Enciklopedija Slovenije, zv. 10, Ljubljana 1996, str. 246.) Ana Florjančič Kruta smrt vipavskega sina Tako so zapisali v avstrijskem Stadschlainingu ob 550. obletnici ustanovitve mesta in 541 letih usmrtitve viteza barona Andreja Baumkircherja. Za vipavskega sina so poimenovali Andreja Baumkircherja, ki je bil rojen v Vipavi okrog leta 1420 očetu Viljemu in materi Katarini. Stari oče Jurij, ki je prišel v Vipavo opravljat službo grajskega oskrbnika, je bil meščanskega porekla iz Gradca. Baumkircherjeva družina si je v Vipavi precej opomogla in posestvo razširila na več kmetij in tudi mlinov. Oče Viljem je s pomočjo zvez omogočil sinu Andreju, da seje šolal na Dunaju in tako je mladost preživel na cesarskem dvoru Friderika III. Andrej je bil na dvoru poznan po svoji moči in po veliki postavi, saj je bil precej višji od sovrstnikov. To muje omogočilo, da seje šolal za vojaški poklic in kmalu je tudi zasedel pomembna poveljniška mesta. Na dvoru je spoznal tudi Erazma Predjamskega, s katerim sta postala velika prijatelja. Andrej je kot poveljnik služil Frideriku lil. in leta 1452 je ubranil Novi Dunaj pred stanovsko vojsko. Cesar mu je v zahvalo poklonil grad Schlaining na Gradiščanskem in dovolil kovati lasten denar. V vojaških pohodih je dosegel še veliko pomembnih uspehov. Kasneje je prišlo do zapletov in upora, ker mu cesar ni plačeval stroškov za vojsko. Leta 1471 so ga povabili v Gradec na pogajanja, z zagotovilom proste poti, a so ga s prevaro zajeli in obglavili. Prijatelj Erazem se je temu uboju maščeval in na dvoru do smrti zabodel maršala cesarske vojske. Danes okrog gradu Schlaining leži mesto Stadschlaining, ki seje iz starega obzidja precej razširilo. Stari del mesta z gradom pa je še vedno lepo originalno ohranjen. Mestece ima okrog 2000 prebivalcev, ki se kar donosno ukvarjajo s turizmom. Glavna ulica še vedno nosi ime po Andreju Baumkircherju. V samem gradu je poleg muzeja še Univerza s programi miru, varnosti in preučevanja konfliktov. Na račun bližajoče se obletnice so Avstrijci iskali povezavo, od kod prihaja njihov ustanovitelj. S pomočjo gospoda Draga Kolenca (zgodovinarja, popotnika, potopisca) so našli prve kontakte z inano in od tu se začenja navezava. V lanskem septembru je avstrijska delegacija obiskala Vipavo. Najprej je bilo srečanje z občinskimi strukturami, nato pa je sledil dvodnevni ogled znamenitosti Vipave in okoliških krajev. Seznanili so nas, da pripravljajo velik dogodek v počastitev obletnice in bogato razstavo v gradu, ki bo odprta več mesecev. V veliko pomoč pri prevajanju in vodenju po Vipavi je bil turistični vodič Jože Kebe. V začetku marca tega leta so nam sporočili datum dogodka in povabili, da se udeležimo prireditve ob otvoritvi. Otvoritve, kije bila 29. aprila, se je udeležil podžupan Občine Vipava gospod Bogdan Godnič, Vipavska vinska kraljica Lea Mlečnik, predstavniki TRG-a, gospod Jože Kebe in nekaj vinarjev, pa domači iz Cejkotove domačije, ki so predstavljali vina, sire, pršut, domače likerje in domače pecivo. Dogodek se je pričel tako, da so nas najprej povabili na slavnostno sejo sveta, kjer so zgodovinarji orisali aktivnosti in zasluge viteza Baumkircherja. Sledile so še ostale protokolarne aktivnosti s predstavitvami in izmenjavo daril. Dogodek se je nadaljeval s proslavo, otvoritvijo razstave in kulturnim programom. Nastopili so pihalni orkester, kulturno društvo, šolarji ... Za prireditev so uredili pravcati novi amfiteater. Ob Andreju B. so vedno poudarjali, da vitez prihaja iz Vipave v Sloveniji. Verjetno v Avstriji še nikoli ni bila tolikokrat v enem dnevu izrečena Vipava in Slovenija. Razstava je umeščena v nekaj prostorov v gradu in predstavlja veliko tiskanega gradiva in eksponatov iz tistega časa. Med eksponati so najbolj zanimive osebne Andrejeve stvari, med katerimi je tudi njegov samostrel in denar iz njegove kovnice. Na razstavi je postavljeno še nekaj orožja, posode in oblačil iz tistega časa. Kovali so tudi spominski kovanec. Po razstavi so nam razkazali še stari del mesta s pomembnejšimi znamenitostmi. Kulturnemu programu je sledila predstavitev na stojnicah. Avstrijci so imeli gostinsko ponudbo s hrano in vini iz njihovega kraja. Obiskovalci otvoritve so bili izredno navdušeni nad vipavskimi vini in ostalimi vipavskimi dobrotami, se ob naši stojnici zadržali največ časa in veliko jih je vina tudi kupilo. Kot je običaj, seje slovesnost zaključila ob vipavskih vinarjih. Navezanih je bilo tudi nekaj stikov za nadaljevanje sodelovanja. Organizatorji so se zahvalili za našo udeležbo in odlično predstavitev ter nakazali, da nas na jesen obiščejo kar z nekaj avtobusi obiskovalcev. Več si lahko ogledate na: http://www.stadtschlaining.at/svstem/web/news aspx? bezirkonr=0&detailonr=222962949&menuonr=219707080 http://regionaut.meinbezirk.at/stadtschlaining/kultur/ritter-baumkircher-d 172132.html Tekst in fotografije Jožko Clekovič Bitka na Nanosu - 70 let pozneje Letos mineva 70 let bitke na Nanosu - Spopad skozi italijanske dokumente Letos mineva 70 let bitke na Nanosu, ki je za Primorce nesporno velik mejnik v dolgotrajnem procesu nacionalnega osvobajanja. Bitko na Nanosu dobro poznamo iz mnogih izpovedi in zapisov njenih udeležencev, vendar tudi v tem primeru obstajata dve plati. Doslej še nikjer ni bil zapisan takratni italijanski pogled na dogajanje, pa tudi italijansko videnje samega spopada ne. Sicer ni znano, ati je morda kateri od udeležencev bitke na Nanosu z italijanske strani še živ; vendar pa v italijanskih vojaških arhivih obstajajo vojaški dokumenti, načrti in poročila o dogodku. Ko govorimo o začetkih oboroženega upora primorskih Slovencev, se moramo zavedati, da ta upor - strateško gledano -za italijanski režim in za njegove oborožene sile ni predstavljal velike grožnje. Italijanski vojaki so bili vpeti v hude boje v Severni Afriki, Sovjetski zvezi, Jugoslaviji in drugje, kjer so bojevali hude bitke in imeli ogromne izgube, tam pa se je odločala tudi usoda italijanske ekspanzionistične politike in Mussolinijevih osmih milijonov bajonetov. Poleg tega je bilo primorsko ozemlje del fašistične Italije, ki ga niso pokrivale bojne operativne enote, ampak drugorazredne enote rezervnega poziva, ki sta jim poveljevali poveljstvi vojaških con Gorica in Trst. Oborožen upor jih je presenetil Italijanski dokumenti kažejo še na nekaj drugega: medtem ko so italijanska poveljstva v Sloveniji že leta 1940 in nato aprila 1941 pričakovala gverilsko delovanje proti okupaciji, tega niso pričakovala na območju Primorske. Oborožen upor z absolutno podporo ljudi je italijanske oblasti presenetil in potrebovale so dolgo časa, da so se nanj ustrezno odzvale. Akcija na Nanosu je bila začetek tega odziva, ki je bil brezkompromisen, surov in predvsem v odnosu do civilistov zločinski. Italijanske oblasti so vse od januarja 1942 dobivale informacije, daje na Vipavskem večja skupina upornikov, že 9. aprila 1942 je to informacijo potrdil delavec, ki je na Nanosu srečal skupino 20 oboroženih neznancev. Zadrževali naj bi se pri Pižentih in mu sicer zagrozili, da o srečanju ne sme govoriti, informacija pa je kljub temu prišla do italijanskih oblasti. Te so akcijo pregona organizirale v največji tajnosti, saj so vedele, da bo vsak večji prihod italijanskega vojaštva vznemiril lokalno prebivalstvo in s tem alarmiral partizane. Policija je že 11. aprila 1942 od vojaških oblasti prosila za 1500 vojakov, s katerimi bi prečesali Nanos. Poleg tega je na vsak način poskušala ugotoviti mikrolokacijo, kje se nahajajo partizani, vendar pri tem ni bila uspešna. Načrt za napad je bil pripravljen 16. aprila 1942, pripravilo ga je poveljstvo vojne cone Gorica. Po načrtu naj bi v enotah, ki so bile zbrane z različnih koncev, v akciji sodelovalo 1456 pripadnikov italijanske vojske. Italijanski načrti ne govorijo o napadu na partizane, saj je iz ohranjenih dokumentov razvidno, da niso natančno vedeli, kje se nahajajo. Dokumenti dosledno govorijo o akciji Viljem Dolgan - zaporniška fotografija v času sojenja iz rimskega zapora Regina Coeli. Nanos na vojaški skici iz tistega obdobja in obroč s številom vojakom, sklenjen okoli njega. pregleda in čiščenja planote Nanos, zato informacije o izdajstvu ni mogoče dokazati. Italijanske oblasti niso imele niti približne ocene, koliko partizanov lahko pričakujejo na Nanosu, vedele pa so, da naj bi jih vodil »nek« Rudi. Zanimivo je tudi, da se v italijanskih operativnih dokumentih pojavlja slovensko ime »Monte Nanos« in ne italijanska verzija poimenovanja »Monte Re«. Operativni in blokadni del Pri akciji na Nanosu so Italijani uporabili svojo standardno protigverilsko taktiko, ki so jo, ob ostalem, izvajali med obema vojnama pri zatiranju uporništva v Libiji in pozneje v Etiopiji. Namen je bil izvesti širšo blokado prostora, nato pa z močnimi kolonami z različnih lokacij prodirati proti skupni točki. Tudi v tem primeru so bile italijanske enote razdeljene na operativni del, ki je prodiral, in blokadni del. Jedro operativnega dela so predstavljali pripadniki t. i. protipadalskih skupin, ki so bile razmeščene po vsej Italiji s ciljem boja proti morebitnim padalcem in diverzantskim skupinam. Proti Nanosu so napotili 20 takšnih skupin (deset z območja Gorice in deset z območja Trsta). Skupno so štele 400 pripadnikov, od tega 20 oficirjev in 40 puškomitraljezov. Tem skupinam so v operativnem delu dodali še 50 karabinjerjev iz Gorice, 100 alpincev iz 9. alpinskega regimenta iz Solkana, 100 bersaljerov iz 11. regimenta iz Gradiške in 36 pehotnikov iz 32. regimenta z dvema minometoma 81 mm. Enote za blokado pa so bile razdeljene tako: - Gozdarska hiša (južno od Bezjakov - dolina Bele) - Sanabor: 50 pripadnikov mejnih enot (GaF), sicer stacioniranih v Črnem Vrhu; - Sanabor-Vipava: 50 pripadnikov GaF XXII. sektorskega oskrbnega centra iz Vipave in 25 policistov iz Vipave; - Vipava - začetek vojaške poti, ki vodi na Nanos (proti Barnicam): 250 pripadnikov bataljona »Val Cismon« in 25 policistov iz Vipave; - začetek vojaške poti, ki vodi na Nanos (proti Barnicam) - Ponikve: 130 karabinjerjev čete iz Postojne, 100 policistov, 140 vojakov različnih formacij in 50 pripadnikov GaF XXIII. sektorskega oskrbnega centra iz Postojne; - Ponikve - Gozdarska hiša (južno od Bezjakov - dolina Bele): 50 pripadnikov mejnih enot (GaF), sicer stacioniranih v Podkraju. Videti je, da Italijani niso imeli dovolj moštva, da bi Nanos hermetično zaprli, ampak so se morali zadovoljiti s postavljanjem zased in zapor, kar je po spopadu dejansko omogočilo večini partizanov uspešen umik z Nanosa. In Arrivo a mezzo di r«lescriv*n»« «11* or« d«l PA suPEKtae*ciro CCMJUDv 31 PREkO U.6543/OP /./ '••{•Mri* hoja cm 6 /./ UJUJRBPATRIA/t/aiomo IB ln tmfiia azlmz at naztrtllmmto Ja zona Monta Zanos ( SortztaJ oot tt aggtraza Bcnaa oraota at rttMlJl cha In gussti ul timi gtomi aoeoa cmptuto tar t OaltttU,/ oentoa snidoto nat pr«n< at Kort« Tara-Caza Plamti lin gruppo rlpalll trnu armato at prom lito •ItrajJlo- it« m urml/J nmlzlani ed una nttmgiiatrtc*/./ zastrt pordita i soUati aorti tt 4 forUt/U MštrtllmmU tautm/J Uiomo 16 oro ZJ rute Joe riballt aggradtoa °tflt za at pasaagglo lloojlo Santo stefmo ai Trabigta „1-2: t. ,_/ zorna Masto 1/ J Del operativnega poročita za dan 19. aprila 1942, namenjenega Benitu Mussoliniju, z informacijo o nanoški bitki. Lokalne karabinjerske postaje in postaje vojaške policije so bile določene kot telesa za koordinacijo med vsemi enotami. Prav tako je bila z dodatnimi patruljami XXIII. sektorja GAF okrepljena stara rapalska meja. Enotam, ki so izvajale čiščenje terena na Nanosu, je Pavle Rušt z Gradišča nad Vipavo-zaporniška fotografija poveljeval major Carlevaris iz 9. alpinskega v zloglasnem in še vedno aktivnem rimskem zaporu Regina polka, celotni operaciji pa je poveljeval Coeli, nastala v času sojenju. poveljnik vojne cone Gorica, karabinjerski general Giuseppe Beata. Akcija v močnem nalivu in burji Akcija je bila relativno dobro pripravljena, enote so dobile ukaz istega dne, ko je bil načrt pripravljen, to je 16. aprila 1942. Po tem ukazu so se morale enote iz bolj oddaljenih krajev, iz Vidma, Gorice in Črnega Vrha, 17. aprila 1942 ob 17. uri zbrati v vojašnici Brunner v Vipavi (današnja Vojašnica Janka Premrla - Vojka Vipava). Operativni del je 18. aprila 1942 ob 4.30 prav iz te vojašnice odšel na zbirna mesta kolon, od koder je 5.30 začel s pohodom proti Nanosu. Akcija se je začela v temi, v močnem nalivu in burji, kar je še poudarilo faktor presenečenja. Operativni del moči bataljona je bil razdeljen v šest kolon, ki so pohod na Nanos začele iz Bele, Sanabora in Vrhpolja, za vsako »glavno« kolono je napredovala še rezervna kolona. Vsaka kolona je bila opremljena z radijskimi postajami in v stiku s poveljnikom akcije, ki je bil del ene od kolon. Prva kolona, ki je približno ob 8. uri prišla v stik s partizani, je bila kolona na skrajni desni, ki je svojo pot začela v Vrhpolju. Poveljeval ji je poročnik Tomasich (mogoče Tomašič?), do prvega stika je prišlo severno od kote 890, kmalu zatem je severno od Pižentov v ognjeni kontakt prišla tudi srednja kolona pod poveljstvom poročnika Di Giusta Marie. Ujeti in obsojeni partizani so biti ustreljeni v Forte Bravetti, ki je bilo še do nedavnega zaprto vojaško območje. Zdaj je to zelo neurejeno območje odprto za obiske in pod upravo mesta Rim. Spominsko ploščo pred vhodom v objekt so postavili v spomin na italijanske rodoljube, ki so bili po septembru 1943 tam ustreljeni s strani nemških oblasti oziroma s strani novih fašističnih organov. Na njej ni napisanih imen ustreljenih slovenskih partizanov, niti francoskih, angleških in jugoslovanskih vohunov, čeprav so življenje darovali za isto stvar. (Foto: M. Bizjak, maj 2011) Kolona pod poveljstvom majorja Carlevarisa, kije iz Sanaborja po cesti prodirala proti Ježu (Abramu), je za tem, ko je slišala strele, spremenila smer napredovanja in se usmerila proti Pižentom. Poveljujoči celotne operacije, general Beato, je takoj ukazal delu te kolone preusmeritev proti Ledeniškem hribu in Črnjavškem vrhu. Cilj je bil onemogočiti partizanom umik v tej smeri. Spopad se je končal okoli 14. ure. Partizani so se bili pod hudim nasprotnikovim pritiskom prisiljeni boriti v več manjših skupinah, najhujši boji pa so potekali pri Pižentih in koti 890. Na dominantni koti 890 so partizani imeli tudi mitraljez in puškomitraljez, ki sta ju upravljala Pavle Rušt in Anton Vičič, po smrti slednjega pa naj bi zbrojevko prevzel njegov brat Franc Vičič. Na koncu so z zbrojevko ujeli Franca Srebota iz Hrastja pri Pivki. Pavle Rušt naj bi bil po italijanskih informacijah najprej ranjen v desno roko, skoraj istočasno pa naj bi drugi strel zadel ročno bombo, ki jo je nameraval vreči med italijanske vojake, tako da naj bi mu bomba eksplodirala v roki. Iz njegove rimske zaporniške kartoteke je razvidno, da mu je manjkala leva roka in daje bil ranjen v desno ramo. Spomenik jugoslovanskim partizanom, ki so umrli ali bili ubiti v Italiji, na njem so tudi imena junakov z Nanosa. Spomenik je na rimskem pokopališču Prima Porta odkril avtor članka in o tem obvestil tudi ambasado RS. (Foto: M. Bizjak, april 2011). Na zaplenjenih puškah znak srpa in kladiva Na bojišču so takoj našli tri trupla partizanov, pet sojih ujeli, med njimi tudi Antona Beleta iz Slavine, ki v bitki na Nanosu po italijanskih informacijah ni neposredno sodeloval, saj seje nahajal doma in se je v partizansko taborišče vrnil prav takrat, ko so ga zasedli Italijani. S to zgodbo je vztrajal tudi pred sodiščem za zaščito države v Rimu, tako daje zelo verjetno tudi resnična. Italijanska vojska je nadaljevala s čiščenjem Nanosa ves dan, akcija je potekala v močnem dežju in megli. Ujeli so še enega ranjenega partizana, sile za blokado pa so pri poskusu preboja blokade enega partizana ubile. Antona Beleta iz Slavine so Imena ustreljenih partizanov z Nanosa na rimskem policisti ujeli v bližini cerkvice sv. Nikolaja nad spomeniku. (loto: M. Bizjak, april 20II). današnjimi Mlakami pri Vipavi, bil je brez orožja, vendar je imel v žepu dve ročni bombi. 19. aprila 1942 so v bližini Suhega vrha ubili enega partizana. 20. aprila 1942 so karabinjerji ob 16. uri ujeli še Viljema Dolgana iz Topolca. Opazili so ga, ko je v bližini cestarske hiše prečkal cesto Podnanos-Razdrto, bilje oborožen in po krajšem zasledovanju so ga ujeli. Bilje utrujen, premražen in lačen, saj je, kot piše v zapisniku aretacije, karabinjerje takoj povprašal po hrani. Dan kasneje so pri Fari zraven Hrenovic našli še eno partizansko truplo. 24. aprila 1942 pa so v Slavini, v bližini lokalne gostilne, ujeli komaj 17-letnega (rojenje bil 6. aprila 1925) Alojza Vrečarja iz Rožne doline v Ljubljani. Pri njem so našli revolver s strelivom in prazno ročno bombo. Že na dan bitke so v Pižentih doma aretirali Andreja Piženta, 23. aprila 1942 pa, prav tako doma, še njegovega brata Jožeta Piženta, ker naj bi pomagala partizanom. To informacijo so italijanski preiskovalni organi dobili tudi med zaslišanjem Franca Vičiča. Medtem ko so identifikacijo ujetih izvedli dokaj hitro, so imeli Italijani hude težave z identifikacijo šestih mrtvih partizanov, saj so bili vsi brez dokumentov ali drugih identifikacijskih oznak. Preiskovalni organi so trupla padlih partizanov, zaradi poznejše identifikacije in morebitnih soočenj, fotografirali, grozovitost teh fotografij, ki so se ohranile, pa kaže, daje bil boj na Nanosu hud in brezkompromisen. Operacija je bila uradno končana 22. aprila 1942, Italijani so njeno izvedbo ocenjevali kot zelo uspešno. Po italijanskih podatkih je bilo ujetih devet partizanov, šest pa ubitih. Zaplenili Javna pohvala poveljnika teritorial- 80 mitralJcz S I A‘ dnrthKcnru , prHtia gti ooIihI mmti. I organ,nutirme JdU tprruuoni rd ctvni prruuur/m,*/, mrrrt,Uo J. Ha ptrfrt* attmoum. M,r pr* ke Air ; * PCLKMdC* Na italijanski strani so v spopadu na Nanosu padli štirje italijanski vojaki, med temi dva bersaljera in en pripadnik alpinskih enot. Trije so pripadali pripadnikom protipadalskih oddelkov, od teh sta bila dva pripadnika 139. protipadalskega oddelka, kije bil stacioniran v Vipavskem Križu in oba bi lahko imela slovenska priimka (Furlan in Sabbatini (Sabadin)). Sedem italijanskih vojakov je bilo ranjenih, od teh eden huje. Tri so ranile ročne bombe, štiri pa strelno orožje. Družinam padlih so kmalu po bitki izplačali po 500 lir, nekakšno nadomestilo, ki so ga v dokumentih poimenovali »v slavo padlih«. Ob slovesu od padlih italijanskih vojakov so v Gorici organizirali velik žalni sprevod. DRLLUH v*ynxj(' ;soaofcr * ' •cF.KiUto mprfl? ^ ;v- BOT T.©\!icV T \L48A KARLOM v' * o ' tnn aostv.j^i n- hc * nitvrniH . ^^0*CV.13/ 'v C * Dot. tac oi' A * m:.\ i \ BOŽO + ČAKA-JiVJA': * 72m PAVL Un1' zdravnik Danilo Lokar iz Ajdovščine, o čemer gaje 17. aprila 1942 v Ajdovščini zasliševala italijanska policija. Iz zapisnika ni razvidno, ali je Lokar na policijo prišel sam, kar je možno. Zdravstveno stanje ranjenca je bilo namreč tako slabo, daje to bila v tistem trenutku zanj edina možnost, prijava pa morda dogovorjena. Tudi časovno nesorazmerje med Lokarjevim zaslišanjem in Žorževo aretacijo ni povsem jasno, najbrž pa so italijanske oblasti v tem času hišo Ludvika Gulja v Ložah 24 (omenja se tudi številka 22) nadzorovale. Žorža so po aretaciji prepeljali v vojaško bolnišnico v Gorici in ga operirali, vendar je v bolnišnici umrl, ne da bi ga zaslišali. Kljub temu daje bila bitka na Nanosu za italijansko vojsko samo manjši spopad, je italijanski generalštab kopenske vojske, ki gaje vodil nekdanji poveljnik 2. armade, razmeščene v Jugoslaviji, general Vittorio Ambrosio, že nekaj dni kasneje zahteval pripravo natančnega poročila o spopadu. To vsekakor kaže, daje bila bitka na Nanosu pomembna tudi za italijansko stran. Najverjetneje so Italijani želeli in načrtovali z nenadnim udarcem uničiti glavnino upornikov na Primorskem, kar pa jim ni uspelo. O spopadu je bil informiran tudi sam Benito Mussolini. 19. in 20. aprila 1942 sta bili v dnevnem poročilu za italijanskega diktatorja zapisani kratki informaciji o dogajanju na Nanosu, 24. aprila 1942 pa je na njegovo mizo prišlo natančno poročilo, v katerem je bila, ob ostalem, omenjena tudi Žorževa aretacija v Ložah. Ob vseh podrobnostih spopada na Nanosu pa preseneča, da so bili ob štirih padlih omenjeni samo štirje ranjeni italijanski vojaki. Vse ujete partizane so najprej odpeljali v goriški zapor (razen Ivana Žorža in Pavleta Rušta, ki so ju odpeljali v goriško vojaško bolnišnico) in zaslišali. Preiskovalci so zaradi nesodelovanja pri zasliševanju zelo negativno ocenili predvsem Pavla Rušta. Vse ujete partizane so nato odpeljali v Rim in jim sodili pred fašističnim sodiščem za zaščito države. Devet sojih obsodili na smrt in 26. junija 1942 sojih ustrelili v Forte Bravetti, stari rimski utrdbi, kjer so ob slovenskih partizanih streljali predvsem vohune francoske, angleške in tudi starojugoslovanske obveščevalne službe. Nekateri so večer pred usmrtitvijo napisali tudi poslovilna pisma in v nekaterih je še zmeraj ostajalo upanje na pomilostitev s strani italijanskega kralja, ki pa je bilo brezpredmetno. In ne le to, slovenske matere so ta zadnja pisma pričakovala zaman. Bila so sicer prevedena v italijanski jezik, ampak nikoli odposlana, saj so bila slovenska poslovilna pisma preveč nevarna za »nesmrten« fašistični režim. Ohranila pa so se v rimskem na pol zasebnem arhivu. mag. Matjaž Bizjak matjaz_bizjak@hotmail.com Zapuščen biser - stara vinarska klet v Vipavi Vino predstavlja velik simbol in ima bogato zgodovino, ki se začenja že pred našim štetjem. V Starem Egiptu je grozd predstavljal simbol zdravja in življenjske moči, vino pa je bilo sveta pijača, ki sojo darovali bogu rodovitnosti. Na naših tleh seje vinogradništvo začelo že zelo zgodaj - okrog leta 400 pr. n. št., ko so trto k nam prinesli Kelti. Skozi stoletja so se naša tla izoblikovala v tradicionalno vinogradniško deželo.Vina iz slovenskih dežel so bila zelo spoštovana tudi na dunajskem dvoru. V 18. in 19. stoletju so za boljše gospodarstvo in uvajanje novosti skrbele deželne kmetijske družbe, ki so izdajale tudi strokovno literaturo za izobraževanje in izpopolnjevanje. V Vipavi je bila leta 1894 ustanovljena prva vinarska zadruga v Vojašnica Brnnner, danes Vojašnica Janku Premrla - Vojka, je bila izhodišče italijanskega delovanja proti Nanosu. Razglednica iz tistega časa. Sloveniji. Devet let kasneje je bila v središču Vipave zgrajena zadružna vinska klet, kije danes zaprta in zapuščena. Nova klet stoji na drugem koncu Vipave in je pravna naslednica prve vinarske zadruge. Vinogradniki so leta 1894 ustanovili Vinarsko zadrugo kot odgovor na mahinacije trgovcev, ki so kupovali vino po nizkih cenah in ga zelo drago naprej prodajali. Poleg tega je zadruga pomenila skupen in s tem močnejši nastop na trgu in večjo možnost prodaje vina, saj je bilo vinogradništvo glavna ekonomska panoga na tem območju. Kmetje so začeli pridelovati kvalitetnejše vino in ga prodajali tudi na bolj oddaljenih trgih za boljšo ceno. Vse to jim je uspelo in zadruga je nemoteno poslovala pod različnimi imeni vse do danes. Razvoj Vinarske zadruge Vipava Kmetijsko društvo 1894-1918: Vipavski vinogradniki so v želji po prodaji svojega vinskega pridelka pod vodstvom vipavskega dekana g. Matije Erjavca 7. 6. 1894 ustanovili prvo vipavsko vinarsko zadrugo, ki je veljala tudi za prvo v Sloveniji. »Registrovana vipavska vinarska zadruga z omejenim poroštvom« je zagotavljala prodajo izdelkov, strokovno obnovo vinogradov in kvalitetno predelavo grozdja v kmečkih kleteh in v svojem obratu. Večina ustanoviteljev zadruge je leta 1896 ustanovila tudi »Hranilnico in posojilnico v Vipavi«. 12. 11. 1899 je bilo ustanovljeno »Kmetijsko društvo Vipava -registrirana zadruga z omejeno zavezo«, ki se je kasneje povezalo s hranilnico in posojilnico. Po ustanovitvi KD je prva ustanovljena zadruga propadla. Sprva je KD koristilo dekanovo klet in klet posestnika Lekana iz Vipave. Kasneje je hranilnica in posojilnica dogradila klet in jo dala v uporabo društvu. To je organiziralo prodajo v Ljubljani, Kranju, Celovcu, Pragi na Češkem ter Moravskem. Leta 1910 je KD kupilo zemljišče ob obstoječi kleti za izgradnjo druge in tretje kleti. Klet II. je bila namenjena za vrenje in skladiščenje vina, klet III. pa so namenili za shrambo starih stekleničenih vin. Število članov je v društvu strmo naraščalo. Leta 1911 je bilo 345 članov, leta 1912 pa že 418. Z dograditvijo obeh kleti seje povečal odkup grozdja in vina. KD se ni ukvarjalo zgolj z odkupom in prodajo grozdja in vina, ampak tudi z oskrbo s škropivi in umetnimi gnojili ter prirejalo večerna predavanja kmetom za izobraževanje. Kmetijsko društvoVipava 1918-1945: Vojna je oslabela tako kmete kot tudi Kmetijsko društvo Vipava. Vse obstoječe poslovalnice so prenehale delovati. Začeli so odpirati nove v Trstu, Gorici, Postojni, Idriji ter Št. Petru na Krasu. Vinarska zadruga Vipava 1945-1961: 15. 9. 1945 so društvo preimenovali v »Vinarska in sadjarska zadruga Vipava«, ki seje nato kmalu ponovno preimenovalo v »VINARSKA ZADRUGA VIPAVA z omejenim jamstvom«. 26. 9. 1954 je zadruga javno proslavljala 60-letnico obstoja. 24. 11. 1958 nastane »Kmetijsko vinarska poslovna zveza Vipava«, v kateri je bilo 10 kmetijskih zadrug s področja občine Ajdovščina. Kmetijska vinarska zadruga Vipava 1961-1970: Z združitvijo vseh zadrug v občini Ajdovščina, Klavnice Vipava, mlekarne v Podnanosu, Kmetijskega gospodarstva Vipava, je 25. 2. 1961 nastala »Kmetijska vinarska zadruga Vipava«. Postala je jedro nadaljnjih združevanj v kmetijstvu in živilski industriji. V tem času so v Vipavi zgradili novo klet pod Gradiščem. Kmetijska vinarska zadruga Vipava je uspešno delovala celih 10 let do konca leta 1970, ko seje združila z Zadrugo Gorica. Kmetijski kombinat Vipava in TOZD Predelava 1970-1990: »Kmetijski kombinat Vipava« je nastal 1. 1. 1971. PE Mlekarna Podnanos in PE Klet Vipava sta se 1. Delci it. 10 Registrovana ^ Vipavska vinarska zadruga /. omejenim poroštvom. * it O' i ii I r n n n u o - s A lih.it r. a t*»}rtjdt* **Nt ' WlU.-W ^ *y*jS>A*W. . >AvUA4jW^Uw W{, i;%m I ■st-IA+i , »nt K. 8. 1. 1974 povezali med seboj v »TOZD Predelava«. Leta 1973 je bil izdelan projekt za dograditev vinske kleti pod Gradiščem, ki je bil realiziran v letih 1974 in 1975. Večji pridelek grozdja in širjenje trga sta v letu 1981 zahtevala nove večje polnilnice in takrat je klet dobila prostorsko obliko, kakršna je danes. Kmetijstvo na Vipavskem je doseglo največji razvoj leta 1990. Nastale so številne nove znamke končnih proizvodov (sadje: Gorica, vino: »Vipava 1894«, mleko: »Yoviland«). Reorganizacija Kmetijskega kombinata in pravni nasledniki 1990: S sprejetjem Zakona o podjetjih leta 1989 so se morale dotedanje delovne organizacije in TOZD preoblikovati v podjetja. Nastali sta 2 podjetji: Agrogorica d.o.o. ter Agroind »VIPAVA 1894« d.o.o. Slednji je bil ustanovljen 30. 6. 1990. nu. n* uSUL. /f'Uit it hi IngililUti Agt»rvirf»hrin hlMiehtlloh tf«r F«ri«Uin/ JmU**** I*djjji i. V '»i tM**?1 ll-tM*« wl,d 1 E UH' ?• Ju>.( ----------- ' ^ >f l* tt-flifa -vit *0>l4w t*, 1 * « «» 'vvv* tU -vC>/ -»-t vv -f VV*»*1«*■ uft*, h), ib! J.V> ' J tjllUnr, ,:U r i, I - bxtA.. • 1 ■/! , l. U .f. 3 ‘S 8 161! 8 *5 ‘S X | 1 ■S *s 5 5 * 8 1S |‘ 8 j' B |* 8 15 *S 5 3 5 * 51* S1* 81* 8 ‘5 L 'i1 "S *5 s h s •IM 1* X j 1 5 1S |* S ■8 i 81* i 1* 5 P S |* B |* '31‘5 ■3 *8 »isa aana&Sš! asastfass— m ? m 100 190 IM 303 nn m 310 333 tu tu 177 18 107 193 197 303 in: - 1 tl 7 tlt tt7 ITI 170 101 m 191 196 301 300 305 311 tlt 331 330 170 17« m IOS 190 IM 300 ~ 1 tio\ tis 330 336 169 V 179 111 189 194 190 f04 •H 314 in 134 |iP i! II* ii li l-l« SiljSS r, S l 3 i a *l * iliaii a 3 1 s g * 9 i 3 1 3 s i a 1 « l a < a ! i « » Vi S 1 Vi a 1 a i n < a is! | infi ■ C S i » ; s 1 5 »| s l| * i Živilske karte prebivalcev občine Ajdovščina za meso, mleko, jajca, sir, marmelado, krompir in stročnice verjetno iz konca 30. ali začetka 40. let 20. stoletja. (Zasebna last Vera Bizjaka iz Ajdovščine.) Sanabora.) Anton Fabčič iz Poreč se spominja, kako gaje italijanski uradnik na občini zavrnil, ko je po slovensko vprašal po kartah. Ukazal mu je, naj zapusti prostor, ker se tu govori le italijansko. Antonu ni preostalo drugega, kot da je zapustil pisarno, ponovno je potrkal, vstopil in v italijanščini vprašal za živilske karte. Ljudje, ki so imeli zemljo, do kart niso bili upravičeni. Denarja niso imeli, v trgovinah pa je bilo malo blaga. Storitve, kot so bile na primer: fotografiranje za dokumente in njihova izdelava, obisk zdravnika ter zdravila, so lahko plačali z domačim maslom in jajci. (Pripovedoval je Anton Pregelj iz Sanabora.) Po kapitulaciji Italije so mnogi ljudje hodili po živež v Staro Gorico in Trst, ker se ga pri nas ni dobilo. Potrebovali so izkaznico, ki sojo izdali na uradu v Vipavi. Dobilo pa se jo je le za jajca. Pod do Italije je bila tvegana, ker so bile na poti zasede partizanskih patrulj, ki so čakale Nemce, hkrati pa partizani niso odobravali osebnih izkaznic, ki sojih izdali Nemci. Nekateri ljudje so se peljali v Gorico kar z Nemci, na njihovih tovornjakih. Nemci so domačine radi vzeli s seboj, ker so upali, da partizani ne bodo streljali na tovornjake s civilisti. Vendar ni bilo vedno tako in med žrtvami so bili včasih tudi civilisti. (Pripovedoval je Anton Pregelj iz Sanabora.) Andrej Ferjančič iz Dupelj se spominja, kako seje leta 1944 prvič odpravil sam s »koreto« in z nekaj ženskami ter otroki iz njihove vasi peš v Sežano. Kupil je moko, ker je na Vipavskem ni bilo. Besedilo so zapisali: Anja Marolt in Mateja Vitežnik. 7. a, Andrej Grohar, 7. b, Urša Krečič, 7. c, Matija Fajdiga, 8. b, Anja Bonča in Maj Žagar, 8. c, Tamara Tomič, 9. a, Neja Žgavec, 9. b, Brigita Ferjančič, Kristina Rosa, Jana Fabčič in Heidi Božič, 9. c. Poglavje je iz raziskovalne naloge mladih zgodovinarjev OS Draga Bajca Vipava Tudi otroci so delati od zore do mraka, marec 2012; mentorica: Ana Kobal. Izjemen mednarodni uspeh vipavskih mladih likovnikov v ran v • • • Turčiji Učenci Osnovne šole Draga Bajca Vipava so sodelovali na mednarodnem likovnem natečaju: MIZYAL GALLERY MUSEUM CHILDREN’S ART COMPETITION GAZ1ANTEP - TU RK E Y. Svoja dela so tu predstavili otroci v starosti 5 do 19 let iz sedemnajstih držav. Namen natečaja je, da prav s kulturnimi razlikami in mostovi, ki ob takih priložnostih nastajajo med različnimi »svetovi otrok«, prispevamo k miru v svetu. Na natečaju so otroci predstavili svoje sanje, želje, upe. O izboru najboljših je odločala strokovna komisija, v sestavi številnih likovnikov in znanstvenikov, ki so prav v ta namen obiskali mesto Gaziantep v Turčiji. Tam so tudi izbrana likovna dela razstvljena in pravijo, da bodo uporabljena ob različnih dogodkih. Učenci, osmošolci OŠ Draga Bajca Vipava, so se pod mentorstvom likovne pedagoginje Kristine Lavrenčič odlično odrezali: Zlato medaljo v starostni skupini 13-18 let je prejela PATRICIJA ŽGAVEC za svoj barvni linorez z naslovom »ZEBRA«. Bronasto medaljo je prejela LARA SLEJKO, kije prav tako izdelala barvni linorez z naslovom »PTICE«, Na samo razstavo, kar je prav tako v tako veliki konkurenci raznolikih otroških umetnij iz 17. držav izjemen uspeh, pa so se uvrstile in ob tem našo šolo s svojim barvnimi linorezi zastopale: TEJA PIŽENT, MARIJA KREČIČ, URŠKA JANEŽIČ, LARISA FABJAN in MANCA ŠTEKAR. Kristina Lavrenčič Vipavke državne šolske prvakinje V sredo, 30. 5. 2012 je v Vipavi potekal finalni košarkarski turnir za mlajše deklice (igralke, rojene leta 1999 in mlajše). V pravem košarkarskem vzdušju so vse štiri dekliške ekipe pokazale odlično igro. V prvi polfinalni tekmi so igralke OŠ Draga Bajca iz Vipave povedle proti vrstnicam z OŠ Tabor I Maribor. Le-te so se v končnici približale in celo povedle. Srčne in borbene Vipavke pa so na koncu izvlekle zmago z rezultatom 42 : 40 in se zasluženo uvrstile v finale. V drugi polfinalni tekmi so igralke OŠ Grm iz Novega mesta težje od pričakovanj premagale nasprotnice z OŠ II Murska Sobota. Končni rezultat je bil 48 : 39. V dvoboju poraženk za 3. mesto so več želje prikazale Mariborčanke in visoko (51 : 33) premagale ekipo iz Murske Sobote. Kljub temu so se odličij za 4. mesto, ki smo jih pripravili organizatorji, razveselile tudi igralke četrtouvrščene ekipe. Finalni obračun je bil prava košarkarska poslastica. Boj za vsako žogo in vsak dosežen koš. Po izenačeni prvi tretjini so si mlade vipavske igralke priigrale lepo prednost enajstih točk (31 : 20). Novomeščanke se niso predale in so tri minute pred koncem tekme prišle do vodstva treh točk (35 : 38). Domačinke so na krilih navijačev ustavile vse nalete gostij, ki do konca tekme niso zmogle niti točke več. Vipavke sojih dosegle šest in zmagale z rezultatom 41 : 38. V prvo peterko turnirja so bile izbrane Maša Abunar(OŠ Grm), Satja Škobalj (OŠ Tabor I),Nina Domjan (OŠ II Murska Sobota), Eva Premrn in Meta Kočevar (obe OŠ Draga Bajca Vipava). Najboljša strelka turnirja je bila s 50 točkami Satja Škobalj (OŠ Tabor I), najbolj borbena igralka pa je bila Nika Kodelja (OŠ Draga Bajca Vipava). OŠ Draga Bajca Vipava so zastopale: Eva Premrn (kapetanka ekipe), Maja Ipavec, Nicol Gec, Mateja Vitežnik, Greta Fabjan, Nina Drinič, Nika Kodelja, Meta Kočevar, Nika Mislej, Ana Pervanja, Terezija Krečič, Tjaša Kuzmin, Zala Ferjančič in Špela Fajdiga. Ekipo je po poškodbi trenerja Ivana Ivanova z odliko vodila Andreja Likar Ivanov, asistirala pa staji Aleks Kuzmin in Tanita Tomažič. Rezultati finalnega turnirja: Polfinale 1 Polfinale 2 Za 3. mesto Finale Vrstni red: Ivan Ivanov OŠ DRAGA BAJCA : OŠ TABOR I 42 : 40 OŠ GRM : OŠ II MURSKA SOBOTA 48:39 OŠ TABOR I : OŠ II MURSKA SOBOTA 51:33 OŠ DRAGA BAJCA : OŠ GRM 41:38 1. OŠ DRAGA BAJCA VIPAVA - DRŽAVNE PRVAKINJE 2. OŠ GRM NOVO MESTO 3. OŠ TABOR I MARIBOR 4. OŠ II MURSKA SOBOTA Ena, dva, tri, štiri, pet! Videk, srajčka je nared! Mi vse počnemo skupaj. Skupaj se učimo, igramo, raziskujemo, ustvarjamo, pojemo in sprejemamo nove izzive. Ker smo pogumni, jih vedno znova tudi uresničimo. Zanima nas veliko stvari in naša radovednost vsak dan znova rojeva nove ideje. Ena izmed njih je bila tudi ta, da naše starše ob koncu šolskega leta razveselimo z igrico Kdo je napravil Vidku srajčico. Počasi smo začeli z branjem besedila in učenjem le-tega na pamet, zbiranjem in šivanjem kostumov ter učenjem pesmic, ki bodo našo predstavo še dodatno popestrile. Vaje so bile naporne, a vedno zanimive. Učili smo se medsebojnega poslušanja, potrpežljivosti, sodelovanja in spoznavali, da zmoremo vsi skupaj ustvarjati projekte, ki razveseljujejo predvsem nas, naše starše, učitelje in prijatelje na šoli ter vse ostale, ki so si v zadnjih šolskih dneh ogledali našo predstavo. Piko na i so naši predstavi dodale tudi slike z liki iz pravljice, ki smo jih ustvarili pri likovni vzgoji. Medsebojno sodelovanje nas je še dodatno povezalo in pripeljalo k spoznanju, da te z malo medsebojnega truda in potrpežljivosti lahko vsako jutro v razredu čakajo le prijatelji. In kaj nam je pri naši igrici najbolj všeč? Všeč mi je, ker v igrici uprizarjamo stare čase. (Ana) Pri igrici mi je najbolj všeč, ker veliko pojemo. (Favstina) Zabavno je pravljico spremenit v igrico. Najbolj napeto pa je takrat, ko moramo nastopati pred drugimi. Všeč mi je tudi besedilo, ker je na trenutke zelo smešno. (Urban) Najbolj všeč pri igrici mi je moj kostum. (Jaka) Pri igrici mi je zelo všeč scena, pisani kostumi in vse živali, ki nastopajo v njej. (Mojca) Najbolj všeč pri igrici mi je to, da igramo otroke, kakršni so bili v starih časih ter da smo v tej vlogi lahko tako razigrani. (Kaja) Pri igrici mi je najbolj všeč to, da igram glavno vlogo. (Matic) Zelo mi je všeč, ker pri igrici veliko pojemo, pa tudi vsi otroci, ker govorijo smešne stvari. (Lea) Igrica mi je zelo všeč zato, ker se lahko vživim v vlogo igralca in imam pri svojem kostumu skrivni žep. (Matija) Učenci 2. b razreda Zaključek šolskega leta na Nanosu Skupaj s starši smo se že v mesecu maju dogovorili, da bomo letošnji zaključek šolskega leta pripravili na Nanosu pri Abramu. Določili smo tudi datum našega srečanja. Čeprav je bilo vreme nestanovitno, smo dan preživeli brez dežja. Posebno težko so ta dan pričakovali 'učenci" 3. a, saj so se veselili odhoda na Nanos, naše kulturne, zabavne in razigrane prireditve. Učenci so nastopali in s ponosom pokazali delček tega, kar so se med šolskim letom naučili. Podeljena so bila tudi priznanja in pohvale za vsa tekmovanja in dosežke v tem šolskem letu na udeleženih področjih. Rada bi se zahvalila vsem staršem, ki so s svojo organizacijo pripomogli, da sta bila naš popoldan in večer res lepa. Zahvala velja tudi družini Jež na Nanosu -domačiji, kjer so nas dobro in okusno pogostili in nam dali svoj prostor na njihovi domačiji. Marija Mikuž Papež, razredničarka Aktivno poletje 2012 v Občini Vipava Osnovna šola Draga Bajca Vipava v sodelovanju z Občino Vipava organizira med poletnimi počitnicami aktivno preživljanje prostega časa. Osnovnošolci se bodo tako lahko udeležili različnih delavnic: športne (nogomet, rokomet, košarka, odbojka na mivki, tenis, plezanje, rolanje, kolesarjenje, pohodništvo, balinanje, kopanje ...), likovne in plesne delavnice. Program se bo odvijal v dopoldanskem času od 9.00 do 13.00 v športnem objektu na Gradišču pri Vipavi (KampTura). V primeru slabega vremena pa v telovadnici OŠ Vipava, in sicer v naslednjih terminih: 26.6.-29.6.; 9.7.-13.7.; 6.8.-I0.8. in 27.8-31. 8. Otroci se lahko udeležijo aktivnosti v vseh terminih. Za malico poskrbijo otroci sami. Dodatne informacije: Mitja (041 228 288) in Andreja (040 626 468). Urniki odvozov otrok bodo objavljeni na spletni strani. Enkrat na teden bomo otroke odpeljali na bazen v Ajdovščino. Cena vstopnice je 2 evra, ki jo otroci poravnajo na dan obiska bazena. Andrejka Trošt Pižent Iz CIRIUS-a Razvojni oddelek vrtca Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava (Cirius Vipava) v septembru ponovno pričenja z izvajanjem programa predšolske vzgoje za otroke z izrazitimi razvojnimi primanjkljaji. Tako po petih letih premora, ko vrtec ni deloval, Cirius Vipava pričenja s ponovnim delovanjem razvojnega oddelka (RO) vrtca. Tako se uresničujejo večletna prizadevanja tako staršev, kot tudi ustanove, da RO ponovno deluje. V Cirius Vipava je razvojni oddelek vrtca že deloval od leta 1999 dalje, najprej kot enota rednega vrtca. V letu 2005/6 je ustanova pričela s postopki za ureditev statusa samostojnega vrtca, kar ji je leto kasneje tudi uspelo. V letu 2007 je skupaj z Ministrstvom za šolstvo in šport in soustanoviteljicama Občino Vipava in Občino Ajdovščina ustanovila samostojni RO vrtca. RO je nato še v istem letu prenehal z delovanjem, saj je generacija otrok, ki je bila vključena v vrtec, postala šoloobvezna in je nadaljevala z usposabljanjem v prilagojenih ali posebnih programih. V osmih letih delovanja RO, od leta 1999 do 2007, je bilo v prilagojene predšolske programe vključenih 17 otrok, razen enega so vsi nadaljevali z usposabljanjem v isti ustanovi, tudi ob prehodu v osnovnošolske programe. Že v letu 2010 so se pojavile prošnje ter pobude posameznih staršev, da bi vrtec ponovno zaživel, vendar programa ni bilo možno ponovno vzpostaviti, predvsem zaradi nezadostnega števila otrok, ki bi takšno obliko izobraževanja potrebovali. Za oblikovanje enega oddelka razvojnega vrtca je potrebno vključiti vsaj tri otroke z izrazitimi razvojnimi primanjkljaji, največ pa šest. Tako so se ustanova in s tem posledično tudi starši otrok s posebnimi potrebami znašli v »začaranem krogu«, ko RO ni bilo možno vzpostaviti. Ali je bilo premalo otrok ali pa starši niso začutili potrebe po prilagojenih programih, Zavod RS za šolstvo pa ni mogel izdati odločb o usmeritvi, ker RO formalno ni deloval. In komu oz. kakšni populaciji otrok je pravzaprav RO namenjen? Predvsem otrokom s posebnimi potrebami, ki imajo več primanjkljajev z različnih področij in izkazujejo pomemben razvojni zaostanek. Ta se pogosto kaže na področju gibanja, duševnega razvoja ter drugih perceptivnih področij. Za dosego optimalnega razvoja potrebujejo več individualnih, dodatnih, zunanjih vzpodbud s področja specialnopedagoških in terapevtskih obravnav. Delo specialnega pedagoga je v največji meri individualizirano in prilagojeno otrokovim individualnim posebnostim ter zmožnostim. Ker Cirius Vipava za vse svoje učence izvaja tudi kompletno rehabilitacijsko dejavnost s področja nevrofizioterapije, delovne terapije ter logopedije, bodo slednjih obravnav deležni tudi najmlajši. Prav skupno sodelovanje tima strokovnjakov s pedagoškega ter terapevtskega področja predstavlja pomembno prednost v načinu vodenja prilagojenega predšolskega programa. Otroci z več primanjkljaji, še zlasti, ko gre za primanjkljaje s širšega motoričnega področja, potrebujejo veliko spodbud, navajanja in učenja ter terapije, saj le tako pridobijo potrebna znanja s področja samourejanja, prilagojenega načina hranjenja ter vrste vsakodnevnih aktivnosti, potrebnih za življenje. Vse te spretnosti ter sposobnosti, ki so »zdravim« tako samoumevne in enostavne, mora otrok s posebnimi potrebami šele naučiti oz. razviti, kar pa je pomembna predpriprava za vzgojno-izobraževalni proces, ki sledi predšolski vzgoji. Spodbujanje otrokovega gibanja, govorno-jezikovne komunikacije, individualnih spretnosti ter znanj, njegovi starosti ter primarnim primanjkljajem primerne radovednosti, ob istočasnem spodbujanju razvijanja ustreznih socialnih interakcij, predstavljajo temeljne smernice delovanja RO. Malčki iz RO bodo tako deležni vseh tistih dejavnosti, ki v ustanovi že delujejo, tako bodo imeli na razpolago bazen, notranje igrišče z igrali, ustrezno terapevtsko dejavnost, primerno arhitektonsko dostopnost in opremljenost igralnice ... In ne nazadnje, v bližini je tudi redni vrtec, v katerega lahko otroci s posebnimi potrebami tudi prehajajo. dr. Erna Žgur, ravnateljica Svet zmagovalcev v Vipavi 16. državne igre Specialne olimpiade Slovenije V duhu specialne olimpiade, gibanja, ki skrbi, da se tudi osebe z motnjami v duševnem razvoju lahko polnovredno udejstvujejo v športnih dejavnostih in se vključujejo v okolje s pomočjo športa, smo v CIRlUS-u Vipava organizirali 16. državne igre Specialne olimpiade Slovenije. Igre so potekale v času od 8.-10. junija 2012 pod sloganom ZAČUTI BURJO, TEKMUJ PO SVOJE. Priprava iger na državnem nivoju je velik in zahteven projekt, ki uspe samo pod pogojem, da se dela složno, strpno, z veliko mero potrpežljivosti in zaupanja. Organizator CIRIUS Vipava je sprejel organizacijo in v povezavi z Občino Vipava in slovensko vojsko ter pomočjo številnih društev, aktivov, športnih klubov, prostovoljcev, organizacij in posameznikov izpeljal igre na visokem nivoju. PROMOCIJA IGER V obdobju priprav na igre smo posvetili veliko pozornosti promociji iger. Igre smo promovirali na različne načine z namenom pridobivanja sponzorskih sredstev, pomoči in tudi zmanjševanja predsodkov okolja do ljudi, kijih okolica pojmuje kot drugačne. Poseben poudarek smo namenili predstavitvam specialne olimpiade v vzgojno-izobraževalnih institucijah. Učenci so spoznali bistvo specialne olimpiade v svetu in v Sloveniji in bili presenečeni nad zmožnostmi in dosežki specialnih olimpijcev. V sklopu delavnic so pod vodstvom mentorjev ustvarjali zastavice. Odziv je bil zelo dober, poslikali so namreč preko 500 zastavic, ki so v času iger krasile vsa prizorišča iger. V akciji poslikave zastavic so sodelovali otroci, učenci in dijaki iz 18 vzgojno-izobraževalnih ustanov. Predstavitve so potekale tudi na sedežih aktivov kmečkih žena, športnih klubov, v Krajevni skupnosti Goče, v vojašnici in v CIRIUS- u za upokojene bivše delavce CIRIUS, starše, prostovoljce, novinarje, kolektiv ... Pridobili smo prostovoljce iz vrst vojske, gasilcev, dijakov, študentov, krajanov, upokojencev, ki so bili v času iger hostese ekipam, pomočniki sodnikom, maskote, pomočniki pri prehrani, čiščenju in redarstvu. L««* 0»m C,RIUS VIPAVA OKROGLA MIZA V aprilu smo organizirali okroglo mizo in tiskovno konferenco z naslovom »Imam pravico, da sem športnik.« Izhodišče za diskusijo je bil MATP program, ki dokazuje, da se s pomočjo prilagoditev lahko šport približa tudi osebam z najtežjimi motnjami. Želeli smo predstaviti možnosti, dileme, izkušnje in ugotovitve glede vključevanja oseb s posebnimi potrebami v športne aktivnosti. Med predavatelji so bili tudi starši in predstavnica Zavoda za šport. Povabili smo športne pedagoge, zdravstvene delavce, ravnatelje, starše otrok, ki so vključeni v specialno olimpiado, in vse tiste, ki bi jih morebiti zanimala obravnavana tematika. Okrogla miza je uspela, z nekaterimi udeleženci smo sprejeli dogovore za nadaljnje sodelovanje. Mojca Dumančič je za ta dogodek pripravila video o uspehu tekmovalca Specialne olimpiade Stjepana Petroviča. Video je bil večkrat prikazan na TV SLO. DOGAJANJE NA IGRAH Na razpis seje prijavilo 49 slovenskih ekip in povabljeni gostji, italiajnska ekipa iz sosednje Medeje ter hrvaška ekipa iz Zagreba. Ekipe so bile nameščene v vojašnici Vipava in Dijaškem domu Ajdovščina. Zbirno mesto za vse udeležence je bil velik šotor na stadionu Vipava. Sprejeli smo 271 tekmovalcev in 114 trenerjev. Stadion nam je, tako kot še veliko drugih objektov, za čas iger odstopila vojska. Ekipe so ob spremljavi godbe na pihala v organizirani povorki odšle najprej na Trg Pavla Rušta v Vipavi, kjer sta jih pozdravila župan mag. Ivan Princes in poveljnik vojašnice Vipava Pavel Jereb. Na sprejemu so sodelovali otroci iz vrtcev. Igre smo otvorili v športnem centru Pale. Otvoritev je bila zelo atraktivna in umetniško dovršena. Olimpijski ogenj sta prižgala tekmovalka Specialne olimpiade Larisa Bitiči in naš nekdanji smučar in olimpijec Jure Franko, ambasador Specialne olimpiade Slovenije. ŠPORTI V soboto so začela predtekmovanja v 7 športih na različnih lokacijah. Posebnost specialne olimpiade je v tem, da vsakemu tekmovalcu po nudi možnost, da se pomeri s sebi enakimi in ima možnost zmagati. Tekmovalci namreč tekmujejo znotraj manjših skupin, ki so oblikovane na osnovi spola, starosti in rezultata s predtekmovanja. V povezavi športnimi klubi in predstavniki specialne olimpiade smo izvedli številna dogovarjanja, izobraževanja in sestanke ter zagotovili optimalne pogoje za izvedbo tekmovanj. Nogometne tekme so bile odigrane na nogometnem stadionu Vipava že v soboto. Sodelovale so tri ekipe. Za vse ostale športe so bile v soboto kvalifikacije, v nedeljo pa tekmovanja. Atletska tekmovanja so potekala na atletskem stadionu v Novi Gorici v sodelovanju z atletskim klubom Nova Gorica. S pomočjo prostovoljcev iz Srednje zdravstvene šole Nova Gorica je tekmovanje potekalo tekoče in brez napak. Plavalne discipline smo v povezavi s Plavalnim klubom Nova Gorica izvedli v Športnem parku Gorica v Italiji. Na balinišču v Športnem parku Pale v Ajdovščini so pod vodstvom balinarskih strokovnjakov iz vrst Specialne olimpiade in Balinarskega društva Ajdovščina potekala tekmovanja v bližanju, igri parov in posameznikov. V soboto so bila vsa predtekmovanja in tudi finale v tekmovanju parov. V telovadnici Osnovne šole Draga Bajca Vipava so se tekmovalci pomerili v elementih košarke. Sodili so člani Košarkarskega kluba iz Ajdovščine in prostovoljke iz Sredne šole Vena Pilona Ajdovščina. Udeleženci so tekmovali na treh postajah, in sicer: met v cilj, vodenje žoge na 10 m in met na koš z različnih označenih mest. V vojašnici Vipava je bila s pomočjo vojakov in sodnikov kolesarstva pripravljena kolesarska proga. Tekmovalci so nastopili v težavnostno različnih disciplinah, od vožnje s trokolesom na 500 m do tekem na 10 km. Namizni tenis je bil v športni dvorani Vojašnice Vipava. Pri enajstih mizah so sodili sodniki Namizno-teniškega kluba Ajdovščina in vojaki. V soboto so bila vsa predtekmovanja in tudi finale v tekmovanju parov. Medalje so tekmovalcem, ki so dali vse od sebe, podelili znani športniki: Pirih Tomaž, Moičevič Željko, Kosovelj Mitja, Fegic Adrijan, Bonča Valter, Sever Marko, Margon Mitja, Markič Matjaž, Petrič Anže, Jakofcič Tomaž, Markovič Matej in poveljnik vojašnice Vipava Jereb Pavel. Tekmovalcem so podelili skupno 83 kompletov medalj. Omeniti velja, da so nam vsi sodniki in podeljevalci podarili svoj prosti čas in veliko dobre volje pri sodelovanju. ZDRAVSTVENI PROGRAM V sklopu spremljevalnih prireditev je v soboto potekal tudi zdravstveni progam »Fun fitness« pod vodstvom mag. Tineta Kovačiča in drugih strokovnjakov na področju zdravstva in medicinske rehabilitacije iz CUDV Dobrna, CIRIUS Vipava ter študentov fizioterapevtov zdravstvene fakultete Ljubljana in evropskega središča Maribor. Šestindvajset članska ekipa zdravstvenih strokovnjakov je specialnim olimpijcem omogočila testiranje gibljivosti, ravnotežja, moči, aerobne zmogljivosti s pomočjo testov, ki jih je za SO pripravilo strokovno združenje ameriških fizioterapevtov in svetovala glede preventive pred športnimi poškodbami. Predstavili so nova dognanja v zvezi s telesno oz. športno dejavnostjo in posledičnim izboljšanjem motoričnih spretnosti, izboljšanjem delovanja pljučnega, srčnožilnega, kostnomišičnega ter živčnomišičnega sistema. MEDIJI Medijsko so bile igre zelo odmevne. Medijski pokrovitelji RTV Koper in Slovenske novice so bili ves čas iger prisotni in so pripravili veliko zelo dobrih prispevkov za Primorske novice, Radio Koper, TV Koper, RTV SLO. O njih so poročali v času najave in med samimim potekom iger številni mediji z lokalnega okolja, pa tudi POP TV in RTV SLO. ZAKLJUČEK Ko smo v CIRIUS-u sprejeli organizacijo iger, smo se zavedali, da nas čaka veliko dela. Takšna organizacija po eni strani pomeni napor, skrb, sestanke, dogovarjanje, usklajevanje, po drugi strani pa je priložnost, da se povežemo vsi ljudje, ki imamo posluh in srce za sočloveka in združimo moči za dosego skupnega cilja. Naš kolektiv je igre sprejel kot priložnost. Zadovoljni smo, da smo delo dobro opravili. Dokazali smo, da smo lahko drug drugemu v oporo in širimo ideje povezovanja, enakosti, spoštovanja in sprejemanja drugačnosti. Tanja Princes, idejni vodja in koordinatorica projekta »16. državne igre SOS« Iz društev Na krilih razigranega poletja V Medobčinskem društvu prijateljev mladine Ajdovščina smo prvi junijski dan obeležili z nagradnim izletom za devetošolce iz občin Ajdovščina in Vipava, ki so vseh devet osnovnošolskih let pridno prebirali knjige za bralno značko. Zlate bralce smo tako popeljali na kulturno potovanje na slovensko obalo. V Portorožu nas je pozdravilo vetrovno in oblačno vreme, odpravili smo se do Kosmačeve hiše, kjer nas je pričakala bibliotekarka Nada Leban iz Mestne knjižnice Piran. Zlatim bralcem in njihovim mentorjem je predstavila pisatelja Cirila Kosmača in njegovo delo. Še posebej so nas pritegnile anekdote iz njegovega življenja. Prisluhnili smo tudi posnetku, na katerem pisatelj govori o tem, kako je moral pobegniti od doma, nakar smo si ogledali še spominsko sobo. Novih spoznanj željni smo se odpeljali v Koper, kjer smo si ogledali Pokrajinski muzej Koper in staro mestno jedro. Zlatim bralcem smo podelili spominska priznanja in knjižno nagrado - Osnove demokracije dr. Mira Cerarja, ilustratorja Izarja Lunačka. Naziv »Zlati bralec« je v vipavski občini doseglo 21 učencev. Mladim smo položili na srce, naj dobri knjigi ostanejo zvesti še naprej. Vse zahvale pa gredo marljivim mentorjem, ki vsa leta spodbujajo mlade k prebiranju knjig. Počitnice so najlepši del leta, ko imamo čas za zabavo, pohode, druženje in odkrivanje novih stvari. Prostovoljci našega društva si vedno znova prizadevajo, da bi prosti čas otrok in mladih zapolnili čim bolj kvalitetno, zato so za njihove poletne počitnice tudi letos pripravili bogat program. Brezplačne ustvarjalne delavnice bodo letos potekale v Hiši mladih v Palah, kjer je naš nov sedež društva, v Vipavi, Vrhpolju, Podnanosu in na Gočah. Veliko zanimanja je tudi za letovanja - letos ponujamo štiri različne termine v Piranu in na Nerezinah. V juliju bomo v Ajdovščini tudi igrivo jezikali v angleščini in francoščini, mini jezikovni tečaj je brezplačen. V začetku avgusta bomo organizirali brezplačen tečaj rolanja za otroke, konec meseca pa bomo obiskali adrenalinski park v Postojni. Naši mladi prostovoljci se na delo z otroki in mladimi pripravljajo že več mesecev, tudi z različnimi izobraževanji in usposabljanji, ki potekajo v programu »Prostovoljno mladinsko delo«, ki gaje letos finančno podprl tudi Urad RS za mladino pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Letovanja ob morju so za otroke in mlade prav posebno doživetje. Žal pa si vsi tega ne morejo privoščiti, zato si na MDPM Ajdovščina z akcijo »Pomežik soncu« prizadevamo zagotoviti dovolj sredstev, da bi na letovanja odšli prav vsi otroci. Ker želimo v letošnjem »kriznem letu« omogočiti čim večjemu številu otrok brezplačno letovanje, vas prisrčno vabimo, da z naklonjenostjo sprejmete našo pobudo in prispevate po svojih močeh na transakcijski račun Medobčinskega društva prijateljev mladine Ajdovščina, Cesta IV. Prekomorske 61 a, TRR št. 0475 1 000 1446563 (Nova KBM d.d podružnica Ajdovščina), sklic na št. 22, namen: Pomežik soncu. Na tem mestu bi se radi zahvalili vsem, ki ste v tej humanitarni akciji že sodelovali in tistim, ki še nameravate. 14. junija 2012 so se naši prostovoljci mudili na Brdu pri Kranju, kjer jih je sprejel predsednik Danilo Turk in njegova soproga ob podelitvi priznanj najboljšim prostovoljcem v letu 2011. Priznanja za svoje marljivo delo so prejeli: Mitja Lavrenčič, dolgoletni prostovoljec, pedagoški vodja, vzgojitelj na letovanjih, mentor športnih aktivnosti in organizator dogodkov, prostovoljka Mateja Kavčič, vzgojiteljica na letovanjih, mentorica športnih in ustvarjalnih delavnic ter gospa Marta Trebižan za dolgoletno prostovoljno delo kot mentorica ustvarjalnih delavnic, svetovalka, s svojimi dragocenimi izkušnjami pa nam pomaga pri delu z otroki s posebnimi potrebami. Priznanje smo prejeli tudi v kategoriji »Naj prostovoljski projekt 2011« za humanitarni projekt »Pomežik soncu«. Čestitke vsem. Za več informacij glede počitniških dejavnosti smo dosegljivi na sedežu društva v Palah, Cesta IV. Prekomorske 6la, vsak delovni dan od 9. do 15. ure ali na tel. št. 05 368 91 40 ali 041 490 360. Vabimo vas tudi k ogledu naše spletne strani www.mdpm-ajdovscina.si Urška Brežnjak Obiskali smo stanovalce Pristana v Vipavi Društvo upokojencev Vipava tudi letos nadaljuje z obiski doma upokojencev v Ajdovščini in Pristana v Vipavi. To je le del programa aktivnosti društva, ki ga vsako leto sprejme občni zbor društva. Spoznanje, da so srečanja dobro sprejeta, nas je opogumilo. Tako smo v letu 2011 uvedli tudi srečanje z otroki Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje v Vipavi. Srečanja popestrijo nastopi otrok Osnovne šole Vipava in podružničnih šol ter člani društva, ki s svojimi nastopi starejšim olepšajo urice druženja. Tako je bilo tudi 29. 5. 2012, ko so srečanje popestrili učenci osnovne šole iz Podnanosa. Njihove spretne roke in presenetljiva uigranost so pod nadzorstvom njihove mentorice Vide Trošt Vidic, ki je pripravila primeren izbor pesmi, pričarali nepozabno vzdušje med stanovalci Pristana. K pravemu vzdušju so prispevale tudi tople besede predsednika društva Iva Krušeč, ki je jesen življenja opisal z besedami, kot je tudi jesen življenja lahko lepa. Po kulturnem programu so prostovoljke društva stanovalce obdarile s prvim pomladanskim sadežem, češnjami. Druženje seje ob kavici nadaljevalo s klepetom prostovoljk in stanovalcev, ki so obujali spomine na čase, ko so tudi oni nabirali češnje. Lepo je bilo slišati tudi besede stanovalke Lojzke, ki je dejala, da čuti, kot da smo stanovalce doma »vzeli kar za svoje«. To je posebno priznanje nastopajočim otrokom in vsem tistim, ki zmorejo živeti tudi za drugega. Tudi mi prostovoljke in prostovoljci ter člani upravnega odbora Društva upokojencev Vipava smo začutili zadovoljstvo, saj smo starejšim, ki nimajo te sreče, da bi jesen življenja preživeli med svojci, olepšali dan. Stanka Goričan, DU Vipava IZ NAŠE ŽUPNIJE »Bratje in sestre, dvignimo zveličavni kelih in slavimo Gospoda.« Srebrna maša Aleksandra Škapina v Vipavi »Pri duhovniškem posvečenju škof prikliče na kandidata za posvečenje Božjo moč. Ta ga zaznamuje z neizbrisnim znamenjem, da ga nikoli več ne bo zapustila. Kot sodelavec svojega škofa bo duhovnik oznanjal Božjo besedo, delil zakramente in predvsem obhajal sveto Evharistijo.« (Youcat, 254; prim. KKC [1562-1568]) Nova maša, ki jo po duhovniškemu posvečenju duhovnik obhaja v (domači) župniji, je za vse verne v župniji praznik velikega veselja in hvale Bogu, kije v svojo službo poklical nekoga iz župnijskega občestva. V spoštovanju duhovniškega poklica ob zavedanju njegovega poslanstva za ljudi župnija slovesno obeleži tudi obletnice slavja nove maše. V slovesno okrašeni vipavski župnijski cerkvi je tako zbrano župnijsko občestvo v nedeljo, 10. junija, z veseljem sprejelo duhovniškega jubilanta, srebrnomašnika Aleksandra (Sandija) Škapina, ki je daroval sveto mašo ob petindvajsetletnici svojega duhovništva. 'Srebrnomašnik, hod'pozdravljen ' je poleg mlajev pred cerkvijo ob mogočni orgelski spremljavi zadonelo s kora, kjer sta za to slovesnost uspešno združila moči mešani in moški župnijski zbor. V pozdravnem nagovoru je jubilanta župnija priporočila Mariji, Kraljici duhovnikov. Mladi so pri maši sodelovali s prošnjami, tudi s prošnjo za vztrajnost v molitvi za duhovne poklice, da bodo tisti, kijih Bog kliče, njegov klic mogli slišati in nanj odgovoriti. Srebrnomašnik Sandi, kije svojo duhovniško pot skoraj desetletje posvečal misijonom na Slonokoščeni obali, je izrazil veliko hvaležnost za tak sprejem v rojstni župniji. Zahvalil seje vsem, ki so sodelovali pri pripravi slovesnosti, zlasti pa je bila zahvala namenjena župniku in dekanu msgr. Francu Pivku, vipavskemu župniku tudi v času, ko je v njem zorela odločitev za duhovniški poklic. Poudaril je pot utrjevanja osebne vere mladostnega obdobja tudi ob druženju pri raznih delih tako pri župnijski cerkvi kot pri cerkvi v Logu. To t. i. ‘praktično krščanstvo’ ima velik pomen, tudi danes. Župnik msgr. Pivk je izrazil globoko hvaležnost srebrnomašniku Sandiju, saj se je v času Sandijevega delovanja v misijonih močneje oblikovala misijonska zavest v župniji. To duhovno bogastvo župnije se pokaže vsako leto, ko se v župniji z uspešnimi trikraljevskimi akcijami potrjuje povezanost z misijoni oziroma čut za tamkajšnje potrebe. Ob sklepu slovesnega bogoslužja (pred nadaljnjim druženjem pred cerkvijo) je jubilantu lahko voščil še vsak osebno. Za spomin na slovesnost je poleg spominske podobice s podobo keliha - afriške čaše prejel še kakavovo zrno, ‘praktični’ utrinek iz misijonov in zanimivost za vse, predvsem otroke. Zahvalna pesem Te Deum, Tebe Boga hvalimo, je še polepšana z zvenom glasbil Sandijevih nečakov donela v hvalo Bogu za vse, kar daje, in vse, kar blagoslavlja, da ob vloženem trudu lahko rodi sadove. Barbara K. Tomažič ZA DOM IN DRUŽINO Filip Terčelj - primorski Mojzes Drugega Terčeljevega shoda se je udeležilo kar 800 romarjev V nedeljo, 10. junija, je z različnih izhodišč do gozdne »katedrale« v bližini Kovka nad Vipavsko dolino potekal drugi Terčeljev pohod. Kljub slabi vremenski napovedi se gaje udeležilo približno 800 romarjev iz vse Slovenije, od tega pa je bilo veliko takih, ki so prišli peš iz Podkraja, s Cola, z Otlice, iz Budanj, Šturij, Skrilj, Lokavca. Za varnost pohodnikov so poskrbeli gorski reševalci, pridružili pa so se jim tudi konjeniki, romarji sv. Jakoba, možje in žene v narodnih nošah, gasilci in skavti. V čudoviti kotanji med visokimi drevesi pod tako imenovano Novo potjo so romarji najprej imeli molitveno uro, nato pa mašo za domovino, ki jo je ob somaševanju duhovnikov vipavske dekanije vodil dr. Primož Krečič, postulator za beatifikacijo Filipa Terčelja in voditelj pobude Post in molitev za domovino. V nagovoru je Terčelja predstavil kot človeka, ki seje duhovne prenove loteval od spodaj, dvigal ljudi in jih spodbujal k delovanju, ustvarjalnosti, duhovni rasti, kot duhovnika, ki je »tako človeški in domač, obenem pa zavezan za človeka, čist, jasen in brezkompromisen, tako božji in svet«. Dejal je, da smo kristjani predolgo le stali in gledali, dopuščali greh v družbi in v Cerkvi. »Tudi zato raste zanimanje za Filipa Terčelja, tega zamolčanega primorskega Mojzesa, enega od stebrov naše vernosti, kulture in pristne narodne pripadnosti,« ugotavlja dr. Krečič. Pri pozdravu miru je bila iznad oltarja izpuščena jata golobov, ki so mir gozdne katedrale simbolično ponesli po naši domovini. Sveto mašo je oblikovala župnija Col, pevsko jo je obogatil njihov župnijski mešani pevski zbor, za poseben zven pa so poskrbeli pritrkovalci iz Lokavca. Da se želi pohod v prihodnje razširiti v pravi shod, kot sojih poznali v Terčeljevem času, je nakazal kulturni program po maši, v katerem sta nastopila baritonist Marko Kobal in citrar Tomaž Plahutnik, zbrane pa je nagovoril zgodovinar Jože Dežman. Filipa Terčelja je postavil ob bok Maksimljanu Kolbeju, saj seje v težkih vojnih časih zavzel za pravice vsakogar, pa naj je bil kristjan, komunist ali okupator, in s tem pokazal svojo globoko človečnost in svetništvo. Terčelj je bil po Dežmanovih besedah revolucionar, a revolucionar z ljubeznijo do človeka. Romarje je pozdravil tudi evropski poslanec Lojze Peterle. Po maši je bil za otroke organiziran poseben program, po prireditvi pa po zaslugi gostoljubnih domačinov ni manjkalo niti okrepitve za telo in dobrega gorjanskega vzdušja. Letos mineva 90 let, odkar je Filip Terčelj prvič maševal in ob oltarni mizi družil več tisoč ljudi. V času, ko si prizadevamo, da bi ta veliki mož dosegel čast oltarja, je prav, da se ga spominjamo tudi s takimi pohodi, shodi in mašami ter tako nadaljujemo njegovo pot krepitve posameznika, naroda in vere. Urška Makovec Poslednja knjiga Toneta Pavčka Pesnik Tone Pavček (1928-2011)je, preden seje poslovil, dokončal svojo zadnjo pesniško zbirko, v kateri je spregovoril o angelih, ki so, tako kot ljudje, sila različni, a skoraj vedno pripravljeni, da storijo kaj dobrega. Zadnja Pavčkova zbirka ne govori o nadnaravnih bitjih iz nebes, temveč je v svoji virtuozni pesniški igri in igrivosti čudovita hvalnica največji dragocenosti, ki jo imamo - življenju: Zdaj pa je že tako, da pesniki likvidirajo srce -nobenega srca več v nobenem verzu, nobene romantike, jaz pa hočem še in še novo srce za nove podvige, za nove brige, za nove verige, zvezane okrog tega ali onega dekleta, in biti mali sladki suženj. Pesmim je dodana tudi spremna beseda pesnikove hčerke Saše Pavček. Izsek iz spremne besede: Očetovi angeli Angeli mojega očeta me preletavajo od dneva, ko očeta ni več, vedno pogosteje in vedno bolj zavezujoče. Vsak dan njegove dolge bolezni so ga spremljali in v najbolj težkih trenutkih, ko se je telo borilo z bolečino in pljuča s hlastanjem po zraku, se mi je zazrl v oči in njegov kazalec mi je pomignil, da mi mora še nekaj važnega povedati, preden bi njegov močni glas zamrl. Ničkolikokrat sem se napeta in solzna sklonila k njemu in prisluhnila naročilu, naj poskrbim za Angele. V strahu, da bi glas potihnil, sem se stisnila čisto blizu obraza in vedno mi je z istim žarom, predanostjo in skrbjo naročal, naj jih nesem v tisk. V Mladinsko knjigo, da konča, kjer je začel. Naj bo lepa knjiga in naj izide na Prešernov dan 2012. Seveda bom, sem vedno odvrnila, prej boš naredil korekture in pregledal ilustracije, pa na predstavitev boš šel. Navadno seje nasmehnil in dodal, morda pa res. Ti prizori so se ponavljali iz meseca v mesec vse leto, vrteli so se kot star mlinski kamen, ki melje življenje in ga spreminja v prah. Kljub vsemu hudemu sem slutila, da imava še čas. Slutila tudi, da obilni zimski sneg leta 2010 ni njegova zadnja bela odeja. Ne, ni ga vzel lanski sneg, vzel gaje prvi letošnji 20. oktobra. S čisto mladimi, živo modrimi očmi je strmel vanj. Kaj gledaš, dedo? Popolnoma jasne, čudežno mlade oči na izmučenem obrazu so žarele kot nikoli doslej. Poprej je doživel še zadnjo pomlad, poletje in jesen, vedno na robu smrti in vedno s peresom v roki. Pisal je svoje nove, zadnje angele ... Ena izmed pesmi v knjigi: Moj angel Pravijo, da ima vsak svojega angela. Moj je čisto meni enak: nikoli ga ni doma. Ko ga kličem, ga ni. Ko ga iščem, ga ni. Ko sem priden, ga ni. Morda ga pa sploh ni. Iskrice Skrivnost sreče ni v tem, da počneš to, kar rad počneš, temveč v tem, da imaš rad to, kar moraš početi. (J. M. Barrie) Sreča v življenju je sestavljena iz drobcev - majhnih, hitro pozabljenih pozornosti, kot so: poljub, nasmeh, prijazen pogled, iskrena pohvala. (S. T. Coleridge) Vzemi si čas za prijaznost. Saj je pot k sreči. Vzemi si čas za sanje - popeljejo te med zvezde. Vzemi si čas za to, da ljubiš in da si ljubljen - to je privilegij bogov. Vzemi si čas in se ozri naokrog - dan je prekratek, da bi bil sebičen. Vzemi si čas za smeh - ki je glasba duše. (Stara angleška molitev) Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (Goethe) A včasih se kar pojavi. Če sem tiho, pozdravi, če grd, me krene po glavi ali pa nogo podstavi, da kot prava neroda na suhem po tleh zgrmim. Tako se igra. Škoda, da jaz se ne morem z njim. Zlata pravila za kakovostno staranje STAROST je drugačno življenjsko obdobje od mladosti in srednjih let, vendar pa ni v ničemer manj smiselno, kakor je življenje v mladosti in v srednjih letih. STAROST ima svoje posebne naloge, ki niso nič lažje ali manj pomembne, kakor so naloge v mladih in v srednjih letih. Za doživljanje smisla v STAROSTI je pomembno, da človek svojo starost sprejme , da ohrani in o stvari z nekom pristen osebni človeški odnos in daje povezan z ljudmi iz mlade in srednje generacije. Če so VSE TRI GENERACIJE med seboj tesno povezane, je mladost varno - lepa, so srednja leta mirno - radovitna, starost pa spokojno - bogata. Inštitut Anton Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje ZAHVALA '1' Kl f V 93. letu starosti je odšel v večnost Božidar Kalc - Dore iz Vipave (30. 9. 1919-14. 6. 2012) Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, stali ob strani in nam izrazili sožalje. Iskrena hvala tudi gospodu župniku Francu Pivku za opravljen obred. Družina Kalc Očetu v slovo Življenja si se veselil in ga trpel, a pride dan, da roko daš v slovo, težko sem zadnjič jo v dlan vzel, duša pa zavije v žalost se grenko. Zdaj mrzla je koščena tvoja roka, ki nas skozi življenje je vodila, v dotiku njenem varno, kot otroka, ves strah in bolečina v njej se skrila. Gromki glas še dolgo bo odmeval, čeprav tišina zdaj polzi skozi zidove, le moč življenjska, ki si jo izžareval, ostaja za spomin, a duša rjove. Nekoč, ko tudi mene zemlja bo zakrila, tuzemski bo spomin le bled ostajal, odšli v večnost bomo brez pomnila, a novi rod prihodnost bo porajal. Jož.e Kalc ZA RAZVEDRILO 16. DRŽAVNE IGRE SPECIALNE OLIMPIADE SESTAV II VLADIMIR ANŽEL SONJA PUDGAR SLUŽBA družbeni: GA KNJIGOVODSTVA POJEDINA. GOSTIJA (KNJIŽNO) IZOLIRNA PLOŠČA IZ LESNE VOLNI- IN CEMENTA; TUDI GRŠKI FILOZOF IZ EFEZA BALTSKA DRŽAVA ZAPOREDNI ČRKI NAŠE ABECEDE PRAZEN. NEIZPOLNJEN PROSTOR DEJAV- NOST, DELOVANJE RUDI ZAVRL ■■K HRVAŠKI OTOK SAMO. ZGOLJ ORGANIZA- TOR SPECIALNE OLIMPIADE RAPA ŠUKUE IME TV REALIZA-rORJA VODNIKA VELIKO AMERIŠKO IGLASTO DREVO ENKRATEN SPREJEM ZRAKA V PUUCA stikali ščf. PROMETNIH POTI VRSTA ŽITA PIJAČA STARIH SLOVANOV SLOVENSKI NOVINAR. VLADO KEM. ZNAK ZA ERBIJ ORGAN VIDA ZNAČILEN PREDSTAV KONOPEC OŽE TENIŠKI RIPOMOČEK. LOPAR VALTER LIKAR NEMŠKI MEHANIK IN OPTIK IZ JENE. CARL GRAD PRI PTUJU INDIJSKA MEDITACIJA GESLO POD KATI RIM SO TEKMOVALI NA 16. DRŽAVNIH IGRAH SPECIALNE OLIMPIADE: TOMAŽ DOMICELJ EDVARD (KRAJŠE) IZBIRA MED DVEMA MOŽNOSTI- MA (MNOŽINA! RAJKO VIDRIH NAŠA STR. KAČA JED I/ MOKE IN VODE ZA ZGOŠČEVANJE ZAČETNICI PREDSEDNIKA KS VIPAVA NASPROTJE OSEKE IKJČIVAI.lSČE na gorenjski AVTOCESTI KOŠARA ZA SEME PRI SEJANJU naSnekd. SMUČAR, NOSILEC OI.IMP. OGNJA NA SPI ( OLIMPIADI, JURI- SIMON TROŠT VINKO OŠLAK ENAKI ČRKI SILVO FABČIČ NAŠ NOGOMETNI TRENER. ZDENKO JOŽICA. JOŽEFA OSEBNI ZAIMEK VLOGA OSEBE NA SLIKI NA DRŽAVNIH TIMOTEJ ANŽEL IGRAH SPI c ALN 'i i\iri \di V VIPAVI BIVALI C ! R \V MISTA VRI 1 s NEVESTINO PREMOŽENJI ŽUPNIJA KI M. /NAK ZA ŽELEZO TATJANA PONIŽ LUKA NA SEVERU IZRAELA MOŠKO IME ANDREJ NABERGOJ POMLADNI MESEC SMUKEC, LOJEVEC ČOPIČ (ZASTARELO) KRATICA JUGOSLO- VANSKE VOJSKE ANDREJ CAPUDER ZEMEUSKA POVRŠINA, KI JE NE POKRTV \ morji; NAPIS NA KRIŽU ERNA ŽGUR VRHUNSKI ŠPORTNIK ŽIGA TURK IZRASTEK NA GLAVI Rešitev iz 100. številke VG Vodoravno: prestop, aristokrat, postopnost, nostok, Aka, Aston, RR, šš, sto, lic, usta, tor, JAR, stol, o varistor, Piki, stot, hrastovina, AH, Stojanov, tristo, Apači, pastor, LO, ko, storž, Ostan, stop, IM, TA Tora, čevelj, ovira, Solkan, gej, prtljaga, Ca, Boka, at. Navpično: nastop, ATP, stog, apostoli, Hrastovec, prostor, KH, istorija, Risto, vir, Stopar, Estonij; Astor, AP, stok, lar, Storžič, RB, top, Cristo, mesto, oknar, stojalo, volk, prokrustova postelja, As* stotina, talka, TT, štor, nočka, jaga, šal, avion, nat. PRISPEVKI ZA VIPAVSKI GLAS OD 1.5.2012 DO 30.6.2012 Blaževič Jelka, Jordan Bled 20 € Brajovič Cvetka Ljubljana 40 € Clemenz Majda Ljubljana 15 € Fajdiga Benjamina Goče 10 € Gomizelj Magda Šempeter 20 € Hoenigman Nada C. 18.aprila 1 40 € Ivanov Ljubica Vojkova io e Jež Milka Kosovelova 12 10 € Kobal Ivan Ljubljana 40 € Kodelja Aleš Budanje 25 e Kogoj Valentina Budanje ioe Kukar Stanislava Ljubljana 50 6 Malik Tilka Gradišče ioe Petkovšek Jože Ul. I. Ščeka 5 ioe Podobnik Olga Ljubljana 30 e Pušnar Sonja Šempeter 20 e Štrancar Jožko Ajdovščina 15 € Skupaj 375 € Vsem se najlepše zahvaljujemo! Svoje prispevke lahko nakažete tudi na TRR KS Vipava 0/336-6450860755 s pripisom ZA VIPAVSKI GLAS. VIPAVSKI GLAS - glasilo KRAJEVNE SKUPNOSTI VIPAVA JULIJ 2012 750 izvodov Uredniški odbor: Gizela Furlan - urednica, Magda Rodman, Vladimir Anžel, Milan Poljšak in Polona Puc - lektorica Naslednja številka bo izšla predvidoma septembra 2012. Vljudno prosimo vse, ki bi radi kaj zapisali za naše glasilo, da svoje prispevke pošljete najkasneje do 15. septembra na elektronski naslov vipavski, glasila gmail.com. Za vse informacije lahko pokličete na tel. št. (05) 366 50 68 (Gizela) ali (05) 366 50 98 (Magda). Tisk: Papirna galanterija Sedmak Ajdovščina VSEBINA Iz naše preteklosti Oče Frančišek in zvonar stran I Eden od biserov vipavske cerkvene umetnosti stran 4 Kruta smrt vipavskega sina stran 6 Bitka na Nanosu - 70 let pozneje stran 8 Zapuščen biser - stara vinarska klet v Vipavi .......................................................... stran 12 Predstavljamo vam Ob častitljivem jubileju prof. Lelje Rehar Sancin ...................................................... stran 15 Iz naše KS Dovolj je bilo čakanja.................................................................................. stran 17 Najem poslovnega prostora .............................................................................. stran 17 Ureditev pokopališča v Vipavi .......................................................................... stran 18 Pogled na vipavske ulice danes stran 20 Iz naše občine Praznik Občine Vipava stran 21 Obnova rezidenčnega poslopja Lanthierijeve graščina .................................................... stran 22 Obnova bivšega vrtca v knjižnico z razširjenim programom v Vipavi ...................................... stran 24 Tisti lepi dnevi ....................................................................................... stran 24 Iz ustanov in društev IzŠGV Iz dela na ŠGV.......................................................................................... stran 26 Iz OŠ Deseto zlato priznanje za raziskovalne naloge mladih zgodovinarjev ..................................... stran 30 Izjemen mednarodni uspeh vipavskih mladih likovnikov v Turčiji.......................................... stran 34 Vipavke državne šolske prvakinje ....................................................................... stran 35 Ena, dva, tri, štiri, pet! Videk srajčka je nared....................................................... stran 36 Aktivno poletje 2012 v Občini Vipava ................................................................... stran 37 Iz CIRIUS-a Razvojni oddelek vrtca.................................................................................. stran 37 Svet zmagovalcev v Vipavi............................................................................... stran 38 lz društev Na krilih razigranega poletja .......................................................................... stran 41 Obiskali smo stanovalce Pristana v Vipavi............................................................... stran 42 Iz naše župnije Srebrna maša Aleksandra Škapina v Vipavi ............................................................... stran 42 Za dom in družino Filip Terčelj - primorski Mojzes ....................................................................... stran 43 Poslednja knjiga Toneta Pavčka ......................................................................... stran 44 Iskrice................................................................................................. stran 45 Zlata pravila za kakovostno staranje.................................................................... stran 46 Zahvala................................................................................................. stran 46 Za razvedrilo Križanka................................................................................................ stran 47 fijdouščina sP-dom 908(497.4)l|( UIPRUSKI S 2012 | 352.9(497 4 ViPaua) 0145020,101 COBISS c CUDVCRNA VDC SLOVENJ GRADEC JVD0BRNfl CUDVDRAGA IG