ISSN 0350-5561 ta fcoiMC tedna Jutfi bo povečini sončno. V soboto se bo zmerno pooblačilo, zvečer in v noči na nedelio to tu in tam možna kakšna kaplja defja. 54 let šteyUka 36 četrtek, 13. septembra S007 1,25 EVR - 300 SIT I^IHO Titov trg zavzeli športniki iwrNisc ■ liOMiiniiàii UDASA '(UDAR Kupujmo s pametjo ! Milena Kratic " Pl&ninc " rudar Opazna rast poklicnih inovacij Velenje, 11. sepfembra - Nh priložnosini slovesnosti v Ceniru Nova je Območna Savmjsk(3-saleska gospodarska /chornica podelila diplome in priznanja avtorjev najboljših inovacij v Iciu 2006. Na razpis je prispelo 2y inovacij 67 avtorjev va 14 podjetij. Od ley a je pel inr?vacij prejelo zlato (avtoiji dveh so bili iz podjeija BSII IBnl aparati Na/arje). enajst sre- brno in sedem bronasto priznanje, pel jih je prejeli^ diplome, ena pa posebmî priznanje. Kol jc dejal predsednik ocenjevalne komisije /a inovacije pri zbornici Bojan Stropnik je bil odziv na razpisu nad pričakovanji, v primerjavi s preteklimi leti pa jc opazna rasi poklicnih inovacij. Podrobno v naslednji številki. ■ Tp S podelitve Začele so se prireditve ob prazniku velenjske občine Kdo je kriv :a ml pixiraiim. kl ja zajal Slo\'emio, potrošnika pravzaprav ne za/iwia. S lew naj se i/krar/ajo drugI. Njega zanima, kje naj Johi lúifí dodawi evro. dvo ali tri, kolikor ga hoda ommie življenjske potrebščine po novefn dnevno i:fale »vd Tlale najbolj ni(fne in najholj osnovne, od kniha do Jnjc. ao se /nu namreč v poprečju podražile za !0 do JS odstotkov. Tudi lam. kjer je preverjeno najcenejše, k/er so cene vsak dan niije, kjer so vikend akcije in akdje kar lako... Ampak če potrošnika že zanima, kdo mu je kriv. da moru vsak aan v trgovini pustili več, potem golovo v lej viogi s pr.mn> pokate na trgovca. Trgovec pokate na dobavitel/a, Dogoji in poRajulskimi itihntkand sli ska za vral... Nasploh Je krivcev za podražim jajc. kruha, mleka, mlačnih izdeJkov. iCsSie-nln ... veliko. Krive naj hi hI le tudi zmanjšane zaloge naravnih bogastev, klintaiske si^reniemhe, nadomeščanje bencina z bio go-rivi... Na Zvezi ix>irosnikov Slovenije pa pravijo, da se zavedajo, da je eden od vzrokov za vi^e cene goiovo podražitev na evropskem in svetovnem trgu surovin in se, kol pravi/o, na spuščajo v dehaie, kdo v verigi je najbolj odgovoren za končni odsioiek fKuiražitev, svetujejo pa kupovanje s pametjo! »Dokler bomo kol ix>iro^niki kupovali kakršen koli kruh kakršni koli cefii, ne bo razloga, da bi trgovci mžali cene.» so besede predsednice '/.PS Brede Kutin. Premislimo! Zgodba o Ksseni še ni končana Velenje, 11. septembra-V torek ob za velenjski svet neobičajni 17. uri se je v sejni dvorani Mestne občine Velenje pričelo nada-lje\'anje K. seje sveta, ki je bila 10. julija prekinjena pri 23. ločki dnevnega reda. Svetniki in svetnice - na /ačelku jih je bilo IK. pozneje sta se pridružila šc dva -naj bi torej nadaljevali lam. kjer so cončal; - pri glasovanju o spre- membi odloka o ustanovitvi Zavoda Cnergeiska agencija za Savinjsko, Šaleško in KoroSko (Kssena). s katerim nai bi skrajšali zahtevano delovno dobo /a direktorja zavoda izveljavnili pet let na tri delovnih izkušenj. Takoj po tem, ko je župan Srečko Meh napovedal glasovanje, se je k besedi prijavil Drago Martin-šek{l.DS). ki je v imenu svetniške skupine »In še ko^a« predlagal da /upan pred glasovanjem le o tej ločki dnevnega reda ponovno ugotovi prisotnosi v dvorani, Povedal je: »Tudi po dveh mesecih na^ stališče glede tega predloga ni drugačno. Smo proti, zato ostaj&mo načelni.« Kt^ je župan ponovno ugotavljal prisotnost v dvorani, je zeleni kartonček dvignilo 14 svetnikov in svetnic. Ib je pomenilo, da so nesklepčni in /alo o ločki niso glasovali. Prestavili sojo na eno naslednjili sej. Sej«) so potem nadaljevali. Več na strani 4. ■ ibs »Pokrivajmo se toliko, kot je dolga odeja« Dnevni red prve podopust-ni^ke seje sveia občine Šmartno ob Paki ni obetal razburljive seje. razen morda pri obravnavi realizacije občinskega proračuna za obdobje od 1. januatja do 31 Julija letos in ponudbe Dru/.be UPr Telemach širokopasovne komunikacije iz Ljubljane za odkup kabelskega priključkov od naročnikov. Vendsr je bila tudi obravnava slednjih dokaj umirjena. (4, siran) Vabilo premiera vzela kot velik izziv Pika bo »tagiavna« v mestu 9770350556014 lokalne novice Odstopil tudi kot predsednik skupščine Velenje, Golte - Predsednik skupščine Udiiičarjcv dru/be Oui le, dr. Evgen Dervarič. je 31. avgusiH skupščino delničarjev se/.n^.nil o ncprcklicn^ni odstopu s lega mcsia. Kol vcsic. jc dr. Dervarič 23. avgusia odsiopil kol direkior Premogovnika Velenje, na njegovo niesio pa je nadzorni svet 31. aviiusia imenoval dr. Milan« Medveda. /Aâi že nekdanji direktor Premogovnika Velenje se jc odločil, da kariero nadaljuje v akademski sferi. ■ mkp Razprava brez pripomb Sošlaiy. 5. septembra - Sredine javne obravnave sprememb in di>polnilev pn>storskoureditvenih pogojev za dele me si a Šoštanj s Pohrasiniktîm so so pole^ predstavu j kov z Občine udeležiti Ic štirje krajani, pa še ti na dokument niao imeli pripomb. Sprenienil>e i>dloka se nanašajo na ureditev območja med avto busno in ^^lezniško pdajc ne moremo lotiti klasično, z izvedbo cenitve, njenim usklajevanjem in podobnim. Zaradi cega smo v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto iz Ljubljane izvedli vrednotenje stanovanj po metodologiji za vrednotenje neprofitnih stanovanj v prin\eru prodaje sedanjim najemnikom. Ctre za sistem vrednotenja, po katerem se vrednost stanovanj določa na osnovi individualnih značilnosti, kot so velikost, lega. oprema, ttïkacija stano- vanja in podobno. Te so bile dopolnjene s podatki o gibanju cen nepremičnin na trgu. Tako smt^ v ra/merah, ki so omogočale pdjeijc, že uredili. Pripravlj&mo ludi projektni dokumentaciji za izgradruo poslovnega hotela ob Velenjskem jezeru in poslovno-obrtnih prostorov na Starem jaš-ku. kierbi)do podjetniki lahko začeli svojo pot.« w Crto, ki loči dobro od slabe ideje, je težko potegniti Sleherna ideja, ki se bo pojavila, bo pretehtana z več zornih kotov. »Oeprav se Hnanciranje podjei-niških idej sliši /elo preprosto, jia btJ presojanje o tem, katero idejo je vredno podpreti z denarjen^. ena najtežjih nalog. Ni rečeno, da je vsaka ideja, ki je videli dobra, tudi v rcsiUci taka. saj lahko včasih uspejo tudi zelo nenavadne ideje. Mejo med dt)brimi in slabimi je težko potegniti, vedeli pa je treba tudi. da se vsaka poslovna ideja so o či s tvega nj em fin an c i ra-nja. lOO-odstotne garancije za uspeh v poslovnem svetu iiL« I Za podražitve so krivi - kupci I i-i i a I V Saši dva, v Savinjski pokrajini ena ministrska kandidatka - Ko noče biti nihče drug, so za | j podražitve krivi kupci - Celjski župan se je že spopadel, a ne še za mesto predsednika SLS j I Vaš oglas bo lahko videlo 17.000 gospodinjstev. Pokličite 03/ 898 17 50 I ZiJíÍNje obdohfe je hi/o pri nus kadrovsko zdo timlm. Ne k zaradi nmo- • iia> nKč m tL>na. ki se f>ofegiijeoo za me^) mwga pvdsedi/ika drza\e. I morda še b(}!j zaradi zaïHMîre uvii izpniznjeriih ministi'skih nie:tl. In pri I le/n seJe izkazalo, da ni res. kar trdijo /}ekai&i. da na r/aše/n olnno^iu ni I prinrennh kadnn'. ki hi se ia/tko zavi/Uelf visoko, velo na niinisfrske ! sioičke. Na spisek za bodočega novega prometnei^a mimira so nekateri I zapisali ime Zgorn/esa\v!ičana Jakoba Presecnika. kije na leni j mesiu če nrínisímval, kol novo n/invarico za visoko so nekateri v/-I deli Spodi\jesa\'in]čiinko Romano Jordwt Ozei/. In ko sta la dva te zani-I kala. da bi zasedla laki mesti, je kol meteor vznlknilo no\o ministrsko ' inte - za ministrstvo za zdravje: to Je odsutvljena direktoricu Esotecha '//> I fíju Mazej Knko\lC. In kot Je ob lakih immerih navada, so se v .^ale^ki J dolini eni kriiali, dnigi zadowljfto in odobravajoče kimali. Taki iKtč srna I Nekateri pa se pri nas še vedno križa/o z^tradi podražitev, ki smo Jib te t doživeli, in zaradi tistih, ki nas k Stikajo. Via vid Je konCno skočila tudi I viada. mnogi Ji oaiap. da veliko prefx>zi^ V vhgi gasika. kolikor je pač • lahko, seJeiKšavii minister za gosixxlaruvo. Iz vseh dosedanjih fK)govorov I še ni jasno, kdo je (najbolj) krî\' za te podražitve: ali i>ridelovaki in proii' • víyald ali trgovci Vsak vah krivdo na dnigega, vlada pa v trinih razme-\ rab. ki nuj bi vladale pri nas, nima ntoči, da hi kaj storila- In ob vsem I tem naj bi obveljalo, da so krivi pač knpci. Ker drage oziroma píxiračerte I stvari htpi^ep^ A stvar rti tako fireprosta. kot nas opozarjajo tudi iz J zdrntb, kt skrbijo za potroMke. Da naj kupci zahajalo v trgovl/ie. kjer so I stvari cenejše. Saj tudi sindikat opozarja, da so se irgowi v wčini pri ddo- Ičanju cen kar lepo »uglasiil''. f)jje kar težko kje najti kaj cenejšega. Kjisi-ti!v bi bila .seM^da dvig plač, pa dvig pohpin. pa dvig san Satn sicer pmvi. da se je le brattil ko js eden ceijskih obrtnikov, ki poskrno siíxr miruje zaradi mnogih nerešenih zadev, hude besede na njegov račun padkreinl še z nogo. Takih vročih .sa»-čenj pa verjetno ne pričahije v bc^u za mesto predsednika SIS. če se bo končno odloči za to kandidaturo, Ostanimo še malo v Celju. ki. kot vse kaže. kmalu ne ho več prestolnica tudi območja Saše. Bo /w še napnj i^arediščef (xipadhyv širokega obtnočju. saj tu f)ridno urejalo regijski center za mvnanje z odpadki in že zdaj Jih sem vœijo vsf od Maribora in skoraj od pmga Ijuh^oite, saj jih Ixfdo zdaj še iz Ihmtal Zaradi tega centnj se Celjani ne razbinjajo, .so /w močno .skočili pokonci stanovalci pK'deia (Â'oli ce^skega mestnega ixikofKilišča. Zasebnik, ki ureja pogrebno dejavruvit, teli namreč zgraditi krematorij. .Sirokovfilaki sicer zago-tavl/ap, da ta ne ho h amo vplivalo na oko/le, a okoliški prvbiivld so od' ločni, da v njiimi soseUini takega objekta tie sme bili. Pa čeprav bi za-rudi lega bile pogrebne storitve cenejše, saj pokojnih ne bi bilo trelkj wziti v Ijubljano ali Maribor Čeprav naj bi se nič ne videlo ne wrjjalo, jim to vseeno ni po volji ui so o tem te tudi rmpisaii peticijo tupanu. V zadnjih hladnejših in mokrih dneh pa so že bih prvič močno na preizkušnji kadilci. Stiskali so se pod dežniki, /mekod tudi oh pečeh na fM^ nikik (V Jih ne bo prizadel cigun>Oti dim, jih bom pa hlad in mokrota! ■ k rïïT'^îlT^ NAŠČASUAU:68S(iplsia^lo&džhaln UÉlSLLJ RTI flruâa. iU.a VBÍ«4B. lA^ 00 ttbtUh. CHia posamzraga izvoda je 1,25 €{300 SlT)(S5Kodsr0prl GOV, 0.1 e (23.&0 SIT). C6na (^>0(lâ m OOV (276.50 SIT)). Pri p^ilu lelne naročnine poletne 15 četrtletne 11 ^ir mesečne 79ipoDusr. UrednSho: Boris ZahoSek (direktor), Stano Vovk (odgovorni urednik), M^ena Kf$tl6Piartii>c {porrvočnúrs uredrtikâ), Jan» Piesnik. Tatlana Podgorlek, Bojaiia ŠEM^el imvinarfo, Mira ZakoSek (urednica radija), Janja KoSut^tâpegel (tstinKna LKBf^lca). Tomaž 6ei^k {oblikovalec) Propaoinb: Ntna Ji;g (vodja propapande). Saio Komčn»^, Jut» 8erl£nik (prapagandsta); Sedfi urafeiStva In upn«: 3a20 Vei«^«. KIAIČSVI 2i p. |L 202. tBMm (03189817 50. tSlBln (03) 807 4 6 U TRR • Nova LB, V«l»rtje: 0242&-002013d6$4 E^oiall: press^nasfas-si OHikmi^e In gral. pripriva: NaS 6as do j, n* SET d.d. NiUate 5400 iivodcv NsnaroMh rotognill In rouplsm m rn^not Po zakonu o Ot)V Je "HaS &as" uvrfi6en mtd }ioí?vode rfomatívntga značaja a kaidre »plačuje davek po ^^ zni23ri sicpnjl. Leno izk^ S2 lt»vilk. 13. septembra 2007 v SREDISCU Praznik priložnost za druženje Prireditve ob praznovanju mestne občine Velenje so se že začele, potekale bodo ves september in prvo polovico oktobra - Zaradi množice dogodkov bo včasih potrebne tudi nekaj strpnosti Milena Krsttč - Planine Neleíye, 8. septembra - >/clinK) si, da bi s pra/nikoni mestne občine Velenje živeli vsi prebivftlci, Ua bi ta poslal prili^žnosL /a druženje in veselje. Zato smo leios vsem gospodinjsivom posredovali zloženko, v kateri so objavljene vse prircdiive, ki se bodo odvijale v septembru in pni pokivico oktobra, in jih povabili, da se nam pri-družljo.i'je na novinarski konle- renci v sobt>li> doptildne v mesni bi^i, kjer jc predstavil projjram prireditev, posebej podcnal /upan Mestne občine Velenje Srečko Meh. Ob icnî je pozval ludi k strpnosti, ki bo /aradi množičnih div godkov tu in tam tudi potrebna. Skorajda ni in ne bo dneva, da se ue bi kaj dogajalo, na kak dan bo prireditev več. sploh na sam pra/nik 20. september (konferenca na lemo »Vo/ila prihodnosti -alternativna vozila in pogoni«, kvi/. »Lepo je bili Velenjčan<'. slavnostna seja sveta MOV, županov sprejem prvosolcev in osrednja občinska proslava s podelitvijo priznanj in nagrad, tudi naziva časmi občan). Posebna pozornost bo letos namenjena 1'vropskemu tedîîu nu>-bilnosti, kar dva dni bodo potekale ra/lične prireditve, med njimi Vesela ulica. Na Jenkovi cesti v Velenju bodo v petek. 21. septembra, vse dopoldne potekale številne aktivnosti: likovna delavnica, ulična košarica, mini nogomet, kolesarski poligon, vama vo/nja z roleiji; popoldne pa glasbeni nas- Župan Srečko Meh: »Zaradi množice prireditev bo včasih potrebne maio strpnosti," topi učcncev glasbene šole in harmonikarjev. Med 6. in 16. uro bo zaradi te prireditve delna zapora Jenkove; v sob ča ob Škalskcm jezeru, parkirišče pred centrom Nova in preddverje Knjižnice Velenje. 22. septembra bmembno obletnico čez dve leti, peldeseilelmco sodobnega Velenja.« Sicer pa jc med drugim napovedal nadaljnje urejanje mestnega središča, prenovo Starega Velenja, izgradnjo kolesarskiJi poti, prizadevanja za vzpostavitev uporabnikom prijaznega javnega Velenje dobi Mobilatorii v drugi polovici septembra bodo v Velenju v sodelovanju z družbo Mobitel postavili tako imenovani Mo bi la torij, visoko tehnološko opremljen zabojnik z osmimi delovnimi mesti, namenjen digitalnemu opisnanjevanju in izobraževanju za uporabi) scîdobnih tele ko tnuui k a cijsk ih teh no I r >-gij vseh. ne glede na starost in izkušnje, prvenstveno pa otrok in starejiíih, izobraževanja in svetovanja bodo brezplačna, v času, ko organiziranih predavanj v njeni ne bo, pa bo ta mobilna učilnica delovala kot javna spletna točka. prometa v naslednjem letu ter že omeîîjeîie priprave na leto 2009. ko bù Velenje še lepše in še bolj urejeno praznovalo 50. obletnico. 1er leto 2012, ko bo Velenje skupaj s se petimi partnerskimi mesti iz slovenske vzhodne kohezij-ske regije nosilo naziv Uvropskc prestolnice kulture. Titov trg zavzeli športniki Prireditev, na kateri se je predstavilo 26 športnih klubov in društev, dobro obiskana -Mestna občina jim letno nameni več kot 160 tisoč evrov proračunskih sredstev Velenje» 8. septembra - V sobo to dopoidne je bil Titov trg v znamenju športa. Predstavih so se športni klubi in društva, ki delujejo na območju občine. Poskrbeli so, da je bila predstavitev zanimiva in da so obiskovalci lahko zv^ deli vse o delovanju posameznih klubov in društev, tako z Iciaki kot izgovorjeno besedo in demonstriranjem športnih dejavnosti, kjer je bilo lo mogoče. Prireditev sla družno pripravili Športna zveza Velenje in Mestna občina Velenje. Prireditev je bila letos šele drugič, a seje pokazalo, da je bila zamisel, da se šport predstavi tako, prava. Kljub neko lik<^ hladnejšemu dnevu je bilo obiskovalcev veliko, precej več kot iani. Svoje dejavnosti je številnim obiskovalcem predstavilo 26 klubov in društev. V ok'viru te prireditve pa je na Titovem irgu potekal ludi podpis pogodb o sofinanciranju dejavnosti med klubi in drušivi ter Mestno občino Velenje. Udeležilo se ga je kar 37 predsednikov klubov in društev. S podpisanimi pogodbami je mestna občina namenila več kot 160 lisoč evrov proračunskih sredstev, župan Meh pa je povedal, da ob tem rednem financiranju lokalna skupnost s fmaačno in z drugimi oblikami pomoči podpi- Podpis pogodb je simbolno dejanje. ra še številne druge športne aktivnosti in dogodke. »Ko gradimo tradiciji) in pripadnost Velenju, jo gradinio na ljudeh in dogodkih. Vesel sem. da seje prireditev, čeprav šele drugič zapored, lako lepo prijela,« je med drugim v zve/J z njo rekel župan Srečko Meh. Med klubi, ki so v soboto podpisali pogodbe o sofinanciranju, sta bila tudi dva. ki sta iz pri)računskili sredstev stîfinancirana prvič. (îolf klub Velenje in P{kad<3 klub Strela. ■ mkp Klubi in društva so se potrudUa, prireditev je bila všečna. Kmečka tržnica se je prijela V soboto je kmečka tržnica zabeležila prvo leto delovanja Veleï\je, 8. septembra - »Kmečka tržnica je dosegla svoj namen in z njo bomo nadaljevali.« jc na svečanosti po prvem letu delovanja, ki so ga popestrili ljudski pevci in godci, /airdU /upan Mestne občine Velenje Srečko Meh. Kmečka tr/nica je v airiju centra Nova zaživela v sklopu z evropskimi sredstvi sofinanciranega projekta. Ponudniki pridelkov in izdelkov iz Zgornje Savinjske in Šaleške doline, ki prodajajo na tej tržnici, pa so ob jubileju obiskovalca pogostili- Prost kih. Ti so vse bolj nezadovoljni s programom, nerešenim lastništvom, želijo pa si uporabiti omrežje tudi za sodobne telebv munikacifske storitve. V zvezi s tem so na občinsko upravi> naslovili že kar nekaj pripomb, ta pa jih je posredovala ua družb del ntwega zavoda, se mu ni zdelo úohro. Po še nekaj pripimibah je l-ranc Žerdin svetnikom povedal: »Veste, usklajevati kulturnike je dokaj težko úqíoa Ravno pri umestitvi llC-a v nov zavod je že med člani delovne skupine prihajalo do burnih debat in zato so ga izločili. ^Kultura je očitno nekaj, na kar se vsi spo- znajo,« je med drugim še povedal. Potem se je k besedi prijavil še župan Srečko Meh. ki je poudaril, da b(» oblikovanje novega zavoda eden najpomembnejših projektov v prihodnosti, ludi zalo, ker je težko dobiti dobre kadre. »Potrebujemo ljudi, ki bodo imeli ideje in energijrimo: da ustavijo bolečino.« še pravi Nuša Konec Juričič. »Samomorihio vedenje je pnKcs, tia katerega lahko aktivno vplivamo in ga spremenimo,« opozarja psihiatrinja in članica regijske skupine za preprečevanje samomorov Metoda Vidmar Vengusf. Več satiiomorov je - po njenih besedah - med moškimi, starejšimi, osamljenimi, zlasii ločenimi in ovdovelimi, med brezposelnimi, ljudmi, ki trpijo zaradi depresije, alkoholiki, tistimi, ki so porinjeni na rob družbe. Obrambne strategije in pristopi za zmanjšanje morajo zajeti vse te skupine ter različna področja posameznikovega življenja - izobraževanje, zaposl<îvanje, socialno in ekonomsko varnost, zdravstveno varstvo in druge vire pomoči v stiski.« Po navedbah Nuše Konec .luričič bi v Sloveniji nujno potrebovali nacionalni program za zmanjšanje slevila samomorov, kot ga imajo nekatere države s precej nižjim količnikom samomora kot naša država. AKTUALNO Od odstavljene direktorice do ministrice Državni zbor je na torkovem zasedanju za ministrico za zdravje v vladi Janeza Janše imenoval Zofijo Mazej Kukovič, nekdanjo direktorico velenjskega Esotecha, d. d., ki jo je nadzorni svet 3. julija s položaja razrešil iz krivdnih razlogov Mitena KrstiČ • Planine Spomnimo: predsednik vUde .lancz Janša je v sredo, 5. sepicmbra, prcds^idniku državnega zbora Francclu Cukjaliju poslal pred-[o^ za imeijt>vaiijc Zoilje Ma/ej Kukovič /a ministrico za zdravje. Kandidatka je hiia pred malicnim odborom državnega zbora zaslišana ta ponedeljek, na zasedanju drM-nega zbor» dan kasneje pa za minisirici) že ludi Imenovana. Zofija Maz^j Kukovič je v Salei^ki dolini znano Ime. l/haja iz Belih Vod nad Šoštanjem, je mali dveh odraslih ličcra, do letošnjega julija, ko jo je nadzorni svei odstavil s položaja, pa je vodila družbo Ilsotech. Je diplomantka mariborske univerze s področja organizacije dela in eleklrotehnike. Končala jcludi i>mdij MBA. v/DA vleksasu pa pn>-učevala krizni menedžment. Prcdliig premiera Janše, da za minlsirlco predlaga Kukovič Mazejevo.je marsik fijo Mazej Kukovič. se nam je odzvala s krajšim pogovorom za Radio Velenje, ki ga povzemamo za bralce Našega časa. Vas je vahi/o prt^mi-era. vezavah, drugačnem načinu dela, prenovi dejavnosti bolnišničnih zunanjih obratov, kar bo br>lj pomembiio za kraj io-polšico kol samo bolniî>nico. Ni pa mu uspelo pridobili novih kadrov. »Dobesedno smo 'pregledali' vse kolege zdravnike v bližnjih in malo manj bližjih usiano-vah, a jih ne najdemo. Nujno bi potrebovali dva zdravnika specialista. V nasled-njili dveh. ireh leiih se bodo vrnili trije mlajši kolegi, v peiih pa od štiri do Sest zdravnikov, vendar je to jlele čez toliko let.« Naiilednja dva mcseca bosta precej manj ugodna za strokovno delo zdravnikov, saj se v tem času običajno zvrsti kup seminarjev, kongresov in simpozijev za-îîje, pravi. »Nas pa čaka največ dela prav v prvih jesenskih mesecih. Pripraviti mo- ramo poslovni načrt, ki mora biti izdelan do konca Icia.« Poudarja, da so izhodišča tz nadaljnji razvoj boinii»nice jasna. Razvoj, ki mora bili prijazen do ljudi in okolja, naj bi potekal v dveh smereh: s svojo pulmo-logijo je bolnišnica med regij ska ustanova, ki bo tudi v prihodnje skrbela za puimoloske bolnike od avstrijske meje so Soilc. «Tovrstno diagnostiko moramo zagotavljati v vsakem trenutku in dopolnili naSo sedanjo urgenrno ambulanto. Glede na predlog o delitvi Slovenije na pokrajine pa bo še regionalna bolnišnica, kar pomeni, da bomo morali zagotavljati velik del ambu-laninoga dela za bolnike i/ doline pri nas. nikakor pa-vsaj v prvi fazi-jie bomo mogli zagotavljali hospitalnih potreb. O regionalni bolnišnici se bomo lahko pogovarjali čez 10 let.« Objekti Breda^ Smrecina, Planika ••• Mlada vodstvena ekipa bolnišnice, pravi Jusiiuek, ne namerava ničesar spreminjali glede strokovnih usmeritev v zvezi z objektoma Snirečina In Breda. Pri lem v celoti podpira prizadevanja prejšnjega vodstva bolnišnice. Topolšica je bila zgrajena kot staro zdravilišče, kar pomeni prijazno ljudem, dostopno z na\ndez povezanimi stavbami, vsaka s svojo funkcijo, z ustrezno /azeleniivyo. urbanizacijo terena. Vila Breda bo služila predvidoma razvojni dejavnosti. V njej naj bi izvajali nekatere aplikativne raziskave v povezavi z Golnikom, V Smrečino pa naj bi preselili cclotno diagnostiko - del internisličnih ambulant in ll/joterapije. od strateškega partnerja Term pa pričakujejo, da bodo vanj preselil svoj del diagnostike. Smrečino naj bi v soglasju s pristojnim ministrstvom začeli obnavljati prihodnje lelo. »Našo Planiko, ki ima svojega dvojčka v Bolnišnici Sežana, naj bi ohranili v celoii takšno, kot je, le Direktor BoinfŠnrce Topolšica Damijan Justineic "Ne mislim, da bomo zaradi nove ministrice za zdravje^ id je domačinka, imeti kaiišno prednost. Upam pa na večje razurnevanje, na lažjo predstavitev našega vsaitega posameznega projelfta," vhodni del bomo morali dopolniti in zagotoviti več parkirnih mest. Obnoviti nameravamo objekt, v katerem je sedaj pošta, našo restavracijo s kuhinjo in pralnico. Z naravnim zdraviliščem se 2c nekaj časa dogovarjamo o ureditvi kom-pieksa ob cesli in nad njo v sodoben center» kjer bi imeli na voljo stvari, ki jih danes nimamo: ortopeda, nevrologa, zo- bozdravnika, psihialra, ki bi izvajali nekatere storitve tudi za naše bolnike. To so stvari, ki bodo v naslednjih šestih mesecih bistveno bolj usklajene, kol so danes. v vsakem primeru se bo bolnišnica morala strokovno naslonili na Crolnik kot na terciarno zdravstveno ustanovo, organizacijsko pa na sosednji bolnišnici Celje in Slovenj Gradec. Velik je stvari, o katerih se lahko s slednjima dogovorimo in približamo dejavnost ljudem tako. da zagoioviia kadre, mi pa prostor.« Razpoloženje med zaposlenimi v bolnišnici je - po ocenah Justineka - boljše, kolje hilo, čeprav na o lem niso izdelali nobene ankete. Morda je k temu malce pripomogel pogovor s predstavniki sindikata o boljši izkoriščenosti prostega časa zaposlenih z raznimi aktivnostmi, ohranitvi počitniških zmogljivosti, okrepitvi dejavnosti sindikata glede zaščite in pomoči delavcem ... »Skraika, da bi imel sindikat v razjiih zgodbah več vpliva ... Naši ljudje so /elo pripadni ustanovi, pridni, a žal tudi nekajkrat boli obremenjeni kt>t v drugUi tovrstnih ustanovah. Saj nc. da tega niso prej želeli. ampak mogoče jo pač trenutek, da se popravi tudi to.« Kot je zairdil Damjan Justinek. namerava vso pozornost do izteka Icia nameniti izdelavi dobmga poslovnega načria bolnišnice in zadeve uskladili med ustanovami. postorili stvari tako, da bodo lahko januarja prihodnje leto objavili razpis za nakup CTaparata, ki naj bi ga dobili do maja. in začetek globinske diagnostike povezali s prvim pljučnim simpozijem. *da se vidi, da v bt>lnišmci res delamo,« Do konca leta naj bi pripravili vsaj načrte za Smrečino. za obnovo Planike. Vse «istalo pa bo moralo počakali, pravi Justinek. na 5- ali lO-lei-ni plan. »Za nas je dober poslovni načrt bistven, ker bomo na osnovi tega lažje pridobivali denar, lažje nadzorovali naše uspehe, sproti prilagajali načrte potrebam. Vse 10 povsem se po naključju ujema s predlogi nove ministrice za zdravje, za katero menimo, da bo kot domačinka in menedžerka bolj dostopna za naše projekte, da ji jih bomo lažje predstavili, prav tako tudi naše težave 1er našli zanje skupne rešitve,« je še dejal Damjan Justinek. O sodelovanju s termami »Terme Topolšica so za nas pomemben strateški partner in nam rd vseeno, kaj se lam dogaja. Za zdaj sem povsem zadovoljen z dogovori z vodstvom zdravilišča. Njihove želje so usmerjene v turizem, hkrati se oboji trudimo za zagotavljanje določenih zdravstvenih storitev in vemo, da bi)lnišnica mora zagotovili še manjkajoči zdravstveni del. Tnotni smo, daje poircbno razvijali poslovni turizem, da b«nno nudili zdravstvene preglede poslovnim meuedžer-jem, izdelovali določene ekspertize, zagotavljali zobozdravnika 24 ur na dan za goste in naše bolnike ter podobno. Ne vidim nobenega razloga, da nc bi svojci Tiašib bolnikov hkrati z obiskom izkoristili še kaiero od ponujenih možnosti naravnega zdravilišča. Tudi tako bi dvignili počutje obojih in prispevali k vašji kakovosti življenja.* W- Od jrede do tork« « sret in doaoTlB« Sreda^ 5. septembra Mediji so poročali. J« je /ve/« poiro^nikov Slovenije ob spremljanju cen ob uvedbi evra ugoujvila, dh j<5 Slovenijo zajel drugi val pod-ražiíev. Najbolj so sc podražile bančne sioriive, izstopa pa tudi nieseCna voz.ovruca starejše ob- (Tudi) za kruh bomo plačevati veČ. čane v l.PP. Med podra/iivami izdelkov je na prvem mestu pt>lk'il(>-gramski beli hlebček v Mcrca-lorju. na drugem krompir za ponv fiil iz SpKra, na ireljcm pa so mleko in mlečni izdelki, ki so sc ptîdra^.ili v vseh iryovlnah. Premier Janez Janša je za minis-irico za zdravje predlagat Zofijo Ma/ej KiihMč. m ministra za pn)-mel pa Radovana Žerjava. V SNS so ugibali, da jim ne bo uspelo zbrati potrebnih 23 podpisov poslajicev za sklic izredne seje D/ o odnosih s llrvai^ko. LDS in nepovezani poslanci so povedali, da sklica izredne seje ne podpirajo. Ob grobu matere Tereze v Kal-kuti se je zbralo na tisoče njenih goreCih privr^.cncev. ki so se spomnili dese le obletnice njene smrti- Maier Terezo je leta 2003 takratni papež Janez Pavel 11. razglasil za blaženo, njeni časUlci pa so povedali, da pričakujejo, da bo ra/^lasena tudi za prvo albansko svetnico. »BQo bi prav, da bi bila čim prej razglašena /a svetnico, saj je kol svcinica živela na zemlji in tako živi tudi v nebesih- Svetniki morajo obstajali za druge, za Cerkev in človeštvo.« je dejal nadškof iz Kalkuie l.ucas Sirkar. Četrtek^ 6. septembra Visokošolski in raziskovalni parlnerji so se umaknili i/ razprave o resoluciji o nacionalnem programu visokega šolstva 2007-2011, Kol je sporočila Studentska organizacija Slovenije, so to štorih, ker se ne strinjajo ne z vsebino ne z načinom sprejemanja omenjene resolucije. Menijo, da v visokošolskem odboru D/ s tem dajejo prednost političnemu prestižu pred strokovno razpravo, Nekdanji prvi mož Rdečega križa Slovenije Mirko Jelenič je po sodbi sodišča upravičen do nadomestila izosialih plač. Visjc delovno in socialno sodišče mu je po usiaviivi kazenskega postopka proli njemu tako prisodil«) 12 neizplačanih plač. ozimma, kot kažejo nekateri podatki, okoli 80 tisoč evrov. Skupaj s sodnimi in druginu stroški bo l^KS tako mo ral odšteli okoli 143 lisoč evrov. Izvedeli smo. da selitev Onkološkega inštituta v l.jubjjani poteka po načrtih, uspešna pa je tudi selitev oddelka za radioltv gijo. Zdravniki so že opravili tri preglede pacientov z napravo PUT/CT. ki omogoča zgodnejše in natančnejše ugotavljanje razširjenosti bolezni, njene ponovitve in učinkovitosti zdravljenja. Avstrijska vojska je kaznovala tri nabornike, ki so na posnetku, objavljenem na YouTubu. pozdravljali v nacističnem slogu. Prva dva. eden je korakal v vojaški uniformi z iaegnjeno desno roko, drugi pa pri tem kričal: îlei), ílii-1er, bodo iz vojske tudi odpustiJj, saj kakršno koli prikazovanje nacističnih simbolov v Avsirijl velja za kaznivo dejanje. Ce jim bodt) krivdo dokazali, vsem grozi za-pt>rna kazen do desetih let. Petek; 7. septembra Sindikat vzgoje in izobraževanja je začel akcijo zbiranja podpisw za kakovostno javno šolstvo. Zanjo so se na S vizu odločili predvsem zato. ker se ne strinjajo z napovedanimi spremembami financiranja šol- Pri lem imajo zasebne šole sicer za zaželene in poudarjajo pravico staršev do svobodne izbire, ne podpirajo pa njihovega stoodstotnega državnega Hnanci- V Svfzi; se rte strinjajo z državnim financiranjem zasebnih šol. ranja. saj naj bi zasebne šole to ptîsiavljalo v privilegiran položaj. Vládajeusianovila skupino mednarodnopravnih strokovnjakov, ki bo pripravila pravna izhodišča za reševanje vprašanja meje s Hrvaško- Premier Janez Janša v skladu z dogovoriJiu s srečanja s predstavniki sirank. nepovezanih poslancev 1er poslanke mednarodne skupnosti še vedno pričakuje tudi druge predloge imen medna-n )dn ( )praVTi i li si rokovnja k< >v. Ker je minilo SO lel od ustanovitve organizacije TKîR, ki se je prva začela bojevati proti fašislič-nemu režimu in nasilju, je v Sežani polekala proslava. Slavnostni govornik jc bil primorski rodoljub in pisatelj Boris Pahor, kije poudaril, da se prvinski odklon IKiR-a vesnosti <îb vrnitvi 10. motoriziranega baialjona s Kosova ocenil, da je bila misija opravljena uspešno. Po Janševem mnenju to najbolj kažejo pohvale tistih, ki so bili delcžjii pomoči Slovenske vojske na njeni do zdaj največji in najzahlevnejši nalogi v tujini. V Novi Gorici je pod častnim pokroviteljstvom predsednika države potekala proslava oh 60. obletnici priključitve Primorske k matični domovini. Na ljudskem zborovanju in sU>vesnosti z naslovom Na svoji zemJji seje zbralo okmg 15 tisoč ljudi. Na proslavi kljub pokroviteljstvu ni bilo predsednika Janeza Drnovška, iz njegovima kabineta pa so poslali opravičilo. Med maso v Mariazellu je papež Benedikt XVI. opozoril na iz- gubo resnice, zaradi katere seje p(i njegovem Fvropa znašla v krizi. »Će za ljudi ni resnice, konec koncev ludi ne morejo razlikovati med dobrim in slabim,« je dejal ob praznovanju X50- obletnice Marijinega svetišča, kjer seje zbralo več kot 30 tisoč vernikov in 70 kardinalov, večinoma iz vzhodne l-vropc. Nekaj dni pred 6. obletnico napa d talo je nekdanji premier zapustil šele 90 minut po pristanku v sprems(vu predstavnikov Iljo Mazej Kukovič. Zejjavje prepričal 4X poslancev, prav toliko pa jih je podprlo ludi Mazej Ku-kovičevo. Ministra sta s slovesno prisego prevzela položaj. Celjski župan in podpredsednik SLS Btijan šrot je napovedal, da bo kandidiral za predsednika stranke- Ob napovedi kandidature jc celjski župan dejal, da je bila odločitev za kandidaturrj najtežja v njegovem življenju. Takšna odločitev namreč po njegovem mnenju pomeni, da človek ostane za zmeraj v politiki. žabja p©rspelctiva Od grozne tragedije je minilo točno sest letf terorizmu pa nI videti konca. Minilo pa je ludi ločno šesi let od dne, ko sla padla newyorská dvojčka, in ki bo v zgodovini Američanov za vedno dan bolečine, z^ preostali svet pa opomnik, da nihče ni neranljiv Ravnt) na to pa je ob obletnici napadov opozoril Osama bin Laden, kije v novem posnetku poveličeval enega od takrat nili napadalcev. Bele srajce in kravate Jure Trampus Safeska Jofina je spel dohiia stoje^id miniS' tra, pravzaprav mini strica, /ofija MazeJ Kukovič i: Ecoiechu Je odšla fiu r/tinisfrslvo ui zdravje, kjer ne ohljuhlja rewfudje, a pntvi, da bo st\ari postavila na boljše mesto. Novi ministrici lahko seveda verjamemo. Ji telimo vse najboljše, a ^ospa mora biti vseeno zelo ambiciozna, če ielo dni pred voiitvami prevzame mimsîrsko wř.v/o za področje, ki $:a ne iH>zna. Na predstavitvi pred poslanci je recimo dejala, da so Ji nekaiera vprasaftja odprla oči, ker lako o zdravstvu do sedaj se ni razmis-Ijala, da pa ima vseeno veliko interdi.scipUnantih veščin, .^po.solh nosil ^xivezovatija. organiziranja različnih pi)^ledov. In zdravstvo? Zofija Mazej Kukovič seje pohvalilOy da se je z zdravstvom v srvo-jem življenju soočila že na dva načina, da Je sodelovala v /nnnani-larnili or^^anlzacljah in da zna kol uiwrahriica zdravstwnib sforí-lev sisiem dobro opazovali. Vhrsine kvalifikacije ima sicer vsaj tretjina, če ne še več Slovencev, (rotow minister nI samo strokovna, pač pa predvsem politična Innkcija, u.spešen minister Je listi, kf se obda z dobrimi svetovalci, sam iHi zna precenili in oli-lično najbolj realne. Vendar Je vseeno dobro, če minister vsaj malo pozna področje, kamor se podaja. Da ve, kje se recimo skrivajo pravi problemi Izgradnje Onkološkega inštiluta. kako in do ko-lere mere privalizirati zdravstvo in kako v množici konfilklov ter različnih interesov ustvarili takšen zdravstveni sistem, ki bu deloval v dobro bolnikov in ne samo dobro ponudnikov zdravstvenih storitev. Fo predstavitvi sotleč ambiciozna ^iospa iz Velenja le!) znanj (še) nima. Vse lo sicer še ne pomeni, da bo Zofija Mazej Kukovič slaba mU nhlrica, njena primerjalna prednost pred drugimi politiki je dejstvo, da naj ne hi bila obremenjena z različninn' lobiji In umazanimi zdravst\-enimi zgodbami iz prelekloH/i, a njena ministrska fun bo vsaj v prvih mesecih zelo tetka. In hkrati Ih) morala bili noma drugačna kot tista na Esoteclui. kjer so jo lastniki razrešili indi zaradi obtožb o net>otizmu in nelransparenlnem poslovanju. Tovrstnega načina dela - ali t>ač .samo slabe komunikacije s podrejenimi - si kot ministrica ne bo smela privošči ti... Velike ambicije nekdanje direktorice Esotecha pa so le del zgodbe o Imenovanja novega političnega jnnkcionarja. Drugo je dejstvo, da nova mini.slríca prihaja iz fialeške doline. Zofija \fazej Kukovič nI pn'a, ki ,se je izpod šaleških dimnikov zavihtela na Gre%orii' čevo, pred časom je Imela dolina ministra za gospodarstvo, že davno prej ministra za energetiko. Tudi v parlamentu vseskozi sedi peščic.a poslancev, kije tako aH drugače /mvezana z ohf-Ijeni, iz katerega prihajamo. Bo imeh sedaj Velenje, ko Je dobilo novo mini.sirico. večji vpHv i' samozadosUii Ljubljani? Dilema o tem, ali je za Velenje in njegovo okolico dobro, č-e ima v ljubljanskih politiki svi^e pred.Glavnike. Je nmetna. Pa';lanci so predstavniki vseh voliicev. ne samo tistih, ki so Jih Izvolili Zalo lahko menjajo stranke, fK>llličria prepričanja, sedeže v parlamentu. Enako velja iudi za ministre, Mini.slri so predstavniki vlade in uresničujejo prtfgram, ki naj bi bil dober za vso Slovenijo in ne le za neko točno določeno parliknlarno domaày regijo. Ce je ta program dober, posledično zaradi nje^a pridobi tudi okolje, od koder minister prihaja. Tako pravi teorija, praksa pa je drugačna. Politiki favorizirajo po-.sameznlke, ki jih tmznajo, politična .stranke okolja, v katrerih so priljubljene, ministri teme. kijih diktira političen in kapitalski In-teres. Velenju sicer ne .^odi, če se nek mimsier vsako jutro vozi po hiknjlčasti cesli do Arje vasi in zvečer .Kj>et nazaj, vendar to ne f>o-meni, da bi morala biti cesta zaradi minislrovili korenin /Mprav-Ijena neka/ mesecev prej kol je načrtovano. Nasprotno, narobe bi bilo, če bi gradbeni stroji položili asfalt zgolj zato. ker cesta vodi do /ninlslrove hiše. Velenju ne t^fvostane nič drugega, kot da poizkuša svoje interese uveljavljati s siroko\'nimi argumerUi in lobiranjem. Nov tninisirski položaj Velenju v Ijubljanl ne bo prinesel vege moči. mogoče l)o prinesel le večjo prepoznavnost, pa še ta se bo zrcalila bolj na straneh različnih dn/žbenih kronik kot pa v realnih političnih odločitvah. Ministrica za zdrav.sr^v v enem leui v Velenju ne bo izstavila nove bolnice al! pa zgradila nove ceste. Problem ni toliko v tistih, ki (Mejo v Ljubljano, pač pa bolj v onih, ki Ljubljane ne zmort^o In ne znajo prepričati, kaj potrebuje peto največle mesto v Sloveniji^ 107,8 MHz •i f\ i'wf i ^ GOSPODARSTVO Lastovka bo še dolgo letela Osemdeset let Polzele, tovarne nogavic - Sledili so vzponi in padci - Večinski lastniki družbe zaposleni -Letno proizvedejo 20 milijonov parov nogavic Milena Krstić - Pfanínc_ Polzřia - /aOclki Polzcie. tovame nogavic, ki jo zaznamuje /namenita lastovica, segajo v lelo 1927, ko je švicarski industrijalec v kraj pripeljal rahjjcne siroje in /acel proizvodnjo. Pred vojno jc bilo v ti)varni /aposlcnili 350 delavcev, ki so letno proizvedli 1.800.000 parov nogavic. Danes jih jc 529. letno pa proizvedejo 20.000.000 parov nogavic! Po vojni jc Polzela /:acvoicla, so se spominjali preleklo&ii oh jubileju. V petdesetih letih so izdelali prvo nogavico i/ umetne svile, v šestdesetih so začeli nogavico izva/ail v sedemdesetih letih (196^) sa izdelali prvo hlačno nogavico (/namenilo »pegico«), v letu 1990, pred ra/padi»ni jugositwanskega trga, pa je bilo v Kv vami zaposlenih največ dclavccv, IJH9- Danes je Polzela, tovarna nogavic, delnii»ka dru/ba. v većinski lasîi zaposlenih, upokojenih in bivših delavccv. »Ixtno proizvedemo približno 20 milijonov parov nogavic, od lega je Anton Turnšek: "Negativne trende nam je letits uapeto obrniti v pozitivno smer.-^ X5 odstotkov ženskih, 12 odstotkov moških in 3 odstotke otroških. Polovico jih izvozimo, največ v Nemdjo in Švico, nekaj v Kanado in na trge nastalih i/ bivše Jugoslavije, 1er drugam po svetu,« razlaga Anion Tunisek, predsednik uprave Po[zele, tovarne nogavic, d. d. .Slovenski trg je postal zanje ze zdavnaj pre-tnajhen, čeprav na domačem trgu ieîno prodajo pribli/no 7 milijonov parov nogavic. j*Po-leg lega, da smo z našimi izdelki prisotni v vseh ti^ovinskih centrih, poteka prodaja tudi preko na^e maloprodaje, preko kaiere prodamo približno 20 odstotkov pmizvodjije,« Tako kot povsod v tekstilni industriji, kije. kot pravi Tumi^ek, vseskozi na udaru, se težavam niso mogli izogniti tudi sami. »I.ani smo se soočali s precejšnjimi, letos pa nam je uspelo negativne trende pniobrniti v pozitivno smer. Zaposleni smo združili moči veliko znanja in energije imamo, potrebna so bila tudi «odrekanja, vpeljali smo drugačno filozofijo in rezultati so tu, I.eios že poslujemo pozitivno in upamo se, da bo tudi v prihodnje lakti. Z veseljem zremo v prihodnost in ntïvc izzive, verjamemo vase, v izkušnje in ziianje ter zagotavlja m o. da bo lastovka še dolgo letela.« Ob rasli obsega proizvodnje želijo v Polzeli -že danes pa sodijo med največje proizvajalce v livropi • postati največji in še îiaprej narekovati tudi modne trende v nogavičarski industriji. Velik poudarek dajejo kakovosti. ^Upo^te-vamo standarde kakovosti tako v proizvodnji kot pri materialih. lino od naših vodil je prav kakovost in na to smo še posebej ponosni. Za-goiavljamo jo s konlrolo vhodnih materialov in proizvodnjo v vseh fa/^h. Pri nas je vsaka nogavica tudi pregledana.« Njihova lastovka je tesno vpeta tudi v okolje. «Družba je povzela ime po kraju in je v preteklosti maksimalno vlagala v ra/voj kraja. Zaradi težav, s katerimi smo se soočali v zadnjem času, je bilo teh vlaganj sicer manj, a z lokat-nim i>koljem vseskozi dobro sodelujemo. S čisto tehnologijo dajemo poseben poudarek skrbi za vanwanje okolja, sicer pa so zdravje in koži prijazni izdelki pri nas na prvem mestu.« Iz nemogočega naredili mogoče Zaposleni družbe Kovinarstvo Ljubno delajo petke in svetke - Končni uporabniki njihovih izdelkov so vsi najpomembnejši proizvajalci avtomobilov - V razvoj vlagajo več kot 4 odstotke vrednosti prodaje - Omejitev ljudje in prostor .J» M Z dobro obiskanega dneva odprtiii vrat Tatjana Podgoršek Ljubno, 8. septembra - Družba Kovinarstvo Ljubno (KLS) praznuje letos 35-letnico delovanja. Začetek obstoja povezujejo z ustanovitvijo kovinarskega obrata leta 1972vtakratncm gradbenem podjetju Gradbenik Ljubno. Po vzponih in padcih (najhujši je bil po osamosvojitvi Slovenije, ko so i/^ubili kar 90 odslotkov teki)čih naročil) družba danes dosega zavidljiv ra/voj. Uvršča se med zelo uspešna p<îdjetja. .le med najboljšimi svetovnimi di>bavitelii zobatih vencev in masnih obročev. Ni avtomobila, ki kaj pomeni, v katerem ue bi bili vgrajeni omenjeni izdelki Kovinarstva Ljubno. Praznovanje jubileja so zaznamovali z zeli) dobro obiskanim dnevom odprtih vrai in novinarsko konferenco, na kateri je direklor družbe Viirko Strašek spregovoril o KLS včeraj, danes in jutri. Strasek je povedal, da družbe ne potrebuje šir§e promocije, ker ima proizvodnjo vezano na strateške parinetje. vendar se jim zdi pomembno, da dosežke, kijih ni malo, predstavijo tudi drugim in izvedo, kako gleda nanje okolica ter kako jih ocenjujejo. Poslovm) politiko so naslonili na poslovno kulturo in jo dopolnili z etičnim kodeksom. Dejstvo, da se ptitru-dijo za vsakogar v največji možni meri, dokazuiejo vsak dan in na vsakem koraku. Temu primerni so tudi rczultaU. Oc je leta 2005 in 2006 znašala proizvi^dnja 3 milijone kosov, prodaja pa dosegla blizu 9 milijonov, lani celo 10 milijonov evrov. danes proizvedejo 5 do 6 milijonov kosov, z njihovo prodajo pa zaslužijo blizu 15 milijonov evrov. Od 139 v poprečju /jposlcnih lani danes /iiposlujcjo 170 dclavcev. l rali odklotiiti ponudbo iz Združenih držav Amerike in se enega kupca iz Evrope.« Lani so začeli, letos pa končali naložbo, ki bo imiogočila proizvodnjo 7 raihjf»- nov kosov, kolikor jih potrebujejo za lelo 2008. Novi izdelki, vlaganja v razvoj, usposabljanje zaposlenih, osvajanja novih proizvodnih procesov - z vsem tem uspešno kompenzirajo vse negativne vplive od zunaj: podražitve elektrike. stn^škov materiala, ki so se letos povečali za več kot 12 odstotkov, rast plač ... »»Kljub temu da nismo povečali cen izdelkov, letos družba posluje bolje kot lani, čc 10 merimo z bruto dodano vrednostjo na zaposlenega, ki že presega 43 tisoč evrov. Cisti dt.ibi-ček, ki ga v celoti namenjamo za razvoj, bo boljši, kot jc bil lani.« v načrtih do leta 2010 so predvideli nadaljtîjo rast produktivnost. kakovost storitev ter izdelkov. S proizvodnjo več kot 9 milijonov kosov bi dosegli preko 50 odstotkov tržnega deleža v Lvropi (danes imajo 25-odstotnega ), v globalu pa 15-odstoien delež, (danes 9-odsti>ien). Prodaja naj bi presegla 25 milijonov evrov. V naslednjih treh letih naj bi zaposlili <^d 20 di) 25 ljudi, predvsem viso ko kvalificiranih. Danes imajo v proizvodni proces vključenih 12 robotov, v prihodnje naj bi jih še nekaj- Svoje izdelke prodajajo v Slovetiiji, Nemčiji iTanciji, Italiji Madžarski, Združenem kraljev tvu, Srbiji, na Kitajskem, v naslednjih letih načrtujejo prodor v Južno Ameriko. »Ocenjujemo, da bomo leta 2010 povsem primerljivi z uspešnimi podjetji naše branže v SlfA^niji, da bomo dosegli 50 do 55 tisoč evrov bruio dodane vrednosti iia zaposlenega in rast čistega dobička, ki bo omogočila stalna vlaganja. V razvoj proizvodov, procesov in zaposleinh vlagamo več kot 4 (idstotke od vrednosti prodaje. To moramo početi, če hočemo slediti razvoju.« Med največjimi težavami, s katerimi se srečujejo že daues. so prostor in ljudje. Čeprav v Občini Ljubno tečejo aktivnosti za ureditev poslovno obrtne cone v neposredni bližini njihovih pri)Siorov, se stvari zatikajo. "Lastniki zemljišč teb bodisi nočejo prodati ali pa zanje zahtevajo nentirnialno visoko ceno. Mi na končni razplet ne moremo čakati, ker se sicer ne moremo širiti. To pa se zaradi poslov moramo." Druga omejitev pa so delavci. Ni jih niti za enostavna dela. kaj šele stn> kovno usposobljenih. Na vprašanje, kako jim je uspelo iz nemogočega narediti mogoče, pa je Mirko Strašek odgovt>ril: "/ velikim prizadevanjem vseli zaposletiih. poštenostjo, vztrajnostjo, delavnostjo, naši cilji so jasni." Skupina krepi delovanje na makedonskem trgu Trgovsko podjetje Era iz Velenja bo še ta mesec začela gradnjo sodobne poslovne hiše v Makedoniji - V naslednjih petih letih za projekt Era City približno 150 milijonov evrov Tatjana Podgoršek Velenjska ti^ovska družba Kra povečuje naložbe v Makedoniji. Se ta mesec liaj bi v Skopju pričela gradnjo sodobne poslovne hiše ter naj-sodť^bnejše komunaliie In prometne infrastrukture s pet tisoč parkirnimi mesti. To bo le del največjega in najs(]dířbnejšega regionalnega poslovnega ter trgovskega središča lira Chy v Makedoniji, v katerega na-tnerava družba skupaj s poslovnimi partnerji v prihodnjih petih letih vložiti približno 150 milijonov evrov in odpreti 800 delovnih mest. Vlaganja v izgradnjo poslovne hiše bodo «težka« blizu 35 milijonov evrov. Imeia bo več kot 33 tisoč kvadratnih metrov bruto površin in tri podzemne garaže, v njej pa se bo na novo zaposlilo 150 delavcev. V poslovno hišo naj bi se vselila predvsem tuja podjetja, ki se želijo uvelia-viti v Makedoniji in širši regiji, pa tudi domače družbe, ki se želijo uveljaviti na trgih JV Rvrope. Pi^leg tega pa l^ra povečuje tudi svoj Multi Businncss center (M BO, ki je že središče poslovnega dogajanja v Skí»pju. v smeri dodatnih storitev in večje dtxlane vrednosti za poslovne partnere. MBC v Makedoniji je namreč eden od regionalnih podjetniških centrov, ki deluje pod okriljem Skupine Lra po vzoru World Trade ccntn^v po svetu. Nudi podporo pri internacionalizaciji p(xjjetij iz tujine, zagotavlja in razvija vrhunske storitve s področja sodobne tehnologije. Skupina Lra je sicer večinska lastnica družbe Skopski sejem, ki ima v lasti 155 tisoč kvadratnih metrrw veliko zemljišče, na katerem bodo postavili objekt Lra City, Urbanistični načrt za območje pa omog budo. da liiiančno poslovanje št)ie pregleda tudi občinski nadzorni svet. župan Vinko Jerřg pa je prepričan, da mora na zapihati nov veter in zavladali trda roka. Godbeniki no izobraževanju Lettišnjcga lahora mladih godbenikov v Novi Gorici so se udeležili tudi Štirje člani godbe Zgornje Savinjske doline: kUnnetistka Ajda Bukovac, saksolbnistka Maja Dušic, oboist Anže Koren in saksofonist Primož Krznar. Program Pihalni orkester v gibanju je vodil predvodnik Ivan Medved, orkestrski del pa Marjan Grdadovnik. Mladi so rezultate svojega truda predstavili na treh koncertih v Doherdohu. Novi Gorici in Idriji. Poleg igranja so se učiD tudi korakanja, kar po besedah Ajde Bukovac ni preproirto. Bolj zanesljivo do toplote Občina Gornji Grad se je odločila, da bo podjetje /a oskrbo s toj^otno energijo Engo dolgoročno sanirala s pos-topki)m stečaja. Direktor l-'nga v odstopu mag. Ales Brat-kovic je na vse kui^e toplotne energije naslovil pismo, v katerem ji i sczííanja, da se bo podjetje v postopku stečaja prodaio in se v cel(Hi razbremenilo kreditov, kar naj bi zagotovilo finančno nemoteno poslovanje. Za kupce toplote je seveda pomembna zagotovljena stoodstotna varnost dobave loplotne energije, saj naj bi, kljub uvedbi stečajnega postopka, podjetje nemoteno obratovalo tudi v prihi)dnje. Bratkovič /^igotavlja. da bo novi lastnik nadaljeval proizvodnjo in prodajo toplote pod istimi cenovnimi in ostalimi pogoji, podjetje pa se bo» kot navaja, finančno konsolidiralo in tako bolj /.anesljivo kol doslej opravljalo svoje osnovno poslanstvo. Potreba po prostorskih aktih Mozitje bo iz napredne občine poslala zakotna vas. so prepričaj» občinski svetniki. Vzrok je v prostorskih aktih, brez katerih ni možuo načrtovati občinskega razvoja. Zaradi pomembnosti bi morala biti priprava prostorskih dokumentov prioriteina naloga občinske upravo, z^to bi bilo potrebno angažirati dodatne strokovne kadre, je prepričan svetnik Jakob Pre.sečnik. Menda je prcccj malih in srednjih podjetnikov, ki se želijo vključiti v razvoj nîozir-ske občine, vendar brez ustrezne prostorske podlage to v tem irenuiku ni Izvedljivo, čeprav svetniki ugotavljajo, da podjetništvo stagmra. Ib ho slej ko prej občutila tudi občinska blagajna, saj je očitno, da bodti morale občine v prihodnje se bolj kot doslej skrbeli za izvirne prihodke. Pozornost predvsem planskim dokumentom Poleg kulturnih in športnih prireditev bodo v občini Nazarje zaznamovali občinski praznik z nekaterimi pridobitvami - Prihodnje leto za razvoj blizu milijon evrov Tatjana Podgoršek Od minulega petka je občina Nazarje pražnje oblečena. V počastitev letošnjega občinskega prazjiika seje že zvrstilo nekaj prireditev, kot so srečanje občanov v kraju Potok ob SQ-leinicI smrti rojaka, akademskega slikarja l'ranca Tratnika. srečanje PGD i imenom Šmartno, trim kolesarjenje. ki se ga vsako leto udeleži več kot 200 ljudi, mimo je ?.e tudi športno In družabno srečs-nje občantTv. »Morda se bolj kot minula tela smo letoSnje praznovanje namenili predvsem druženju. Otvoritveni trak pa bomo pa're/ali dvakrat, in sicer danes (v četrtek) bomo svojemu namenu predali pločnik od bencinskega servisa do podjetja BSll, s katerim smo v sodelovanju z državo in omenjenim podjetjem poskrbeli za večji) varnost pci^cev. jutri pa ho minister za lokalno samoupravno přeřezal otvoritveni trak lesarskega razvojnega centra," je povedal župan občine Na/^rje Ivan Purnat. Najbolj slovesno pa bo v torek. IS. septembra, ko bodo na slovesnosti v na-zarskem domu kulture nekaterim najzaslužnejšim t)bčanom podelili občinska priznanja, Žal letos ne bodo združili občinskega pra/Jiika z dnevnim odpriih vrat ujihovega gospodarskega paradnega konja - podjetja BSN. Na prostoru, kjer so minula leta organizirali srečanje delavcev, občanov občine Naziiije in tudi občanov Zgornje Savinjske dř>line, je namreč že gradbišče. V po-nem zamahu je ii^radnja nove proizv^idne hale, v kateri bo naSlo zaposlitev 200 delavcev. »Dan odprtih vrat bomo vsi pogrešali, vendar sem prepričan tudi po zagotovilih vodstva podjetja, boúo naslednje leto takšno srečanje znova organizirali.« V prazničnem pogovjstno hiso pripravili krajšo slovesnost, s katero so obeležili obleuiico sllkaijeve smrti. Po mnenju nazarskega Áípana ivnna Pnrnala je Tran Trnlnik širsI slovenski jav- Nečakinje in nečaki Frana Tratnika pred slikarjevo rojstno hišo nosli premalo poznan, čeprav je leta 1952 prejel Prešernovo nagrado /jí umetniško delovanje, po kazano na retrospekiivnj razstavi leto prej. O Iratnikovi življenjski in slikarski polije spregovoril Aleksander Videčnik. ki je poudaril slikarjevo socialno usmeritev. Kot umetniški stjdelavec pesnika Alojza Gradnika se je ukvarjal z motivi socialne bede, človeškega trpljenja, norišnice, po kopajii^'a. sler>ole- predvs<»m pa se je ujel z Cîrail- iiikovinii verzi iz prve svetovne vojne. Tratuikje v slovenski umetnosti predstavljal most med impœ-sioniznioni in ekspresionizmom s slovensko različico velikega svetovnega toka in ob tejn uspel ostali razpoznavno svoj. Med drugim je služboval kot restavrator v Narodnem muzeju. Prirediiev ob 50-letnlci njegove smrti je bila uvodno dejanje ob praznovanju občine Nazarie. ■ Edi Mavric - Savinjčan MED DRETO IN SAVINJO Mejniki in ljudje^ ki morajo ostati v naši zavesti Spominski park na Ljubnem poklon borcem za severno mejo in pomnik sedanji in prihodnjim generacijam Snboina slovesno s I ob olwriivi parka borcev /a severno inejo ob vstopu na I.jubno je /. navzočnostjo minisira /ji solsivo dr. Milana /vera in pripadnikov jiardc slovetiske vojske dr/avno priznanje zgornjcSHVinjskini rodolju-boni, ki so lela 1919 sledili pozivu generala Rudolfa Maistra in odšli branil severno državno niejo. C) pomenu teh dogodkov sta govorila predsednik /gornjesavinjskega društva generala Maistra Iztok Podkri/nik in ljuhenska /upanja Anka Rakun, slavnostni govornik pa je bil šolski minister, ki se je poklonil spominu in pogumu Maisirovih borcev. Zgodovinski trenutek moCno sp mnih trenutkih sp(3s<îbni vzeti lastno usodo v svoje roke, Načrtno zamolčano in dolgo skoraj prikrilo herojstvo Maistrove obrambe severne meje je po ministru /vcru k eno od pričevanj veličine mnogih slovenskih posameznikov. ki so se morali postavili po robu času in svojim sodobnikom. Veliki usrvaijalci so biij večinoma oboroženi le z vizijami, srčnostjo In znanjem. In prav takšni ljudje so Sltweniji tlakovali pot od Karantanije do sodobne samostojne evropske dr/ave. »/elimo. da bt to veličino ohranjali tudi v naših §olah in vseh v/^ojnih ustanovah, pretlvsem pa naj bi ta odnos pričela privzgajati že družina. Takšni pn^stori, koi je vaš park. je lahko neopazno in najgloblje ptima-gaio privzgojili ljubezen do lastne Minister Milan Zver se je lahvalH vsem, ki so sodelovali v izbornem in zgodovinsko poučnem kulturnem programu. dežele in začnejo odpirati tudi radovednost otrt>Ske duše za zanimivo preteklost. Na Ljubnem ste našli način, da s svojimi aktivnostmi pritegnete turiste, športnike aD /-golj sprehajalce,« je med drugim poudaril /ver. Idejni vodja in glavni mecen parka Iztok Podkrižnik je dejal, da nosi park sporočilno vrcdni^st sedanji in bodočim generacijam. Ne gre več za borbo /. meči. kv, kjer si bo potrebno /a boljši jutri izboriti pravi položaj. Podkrižnik je trdno prepričan v skupno evropsko prihodnost, vendar «še vedno smo vsi skupaj enaki) ponosni na svojo državo, na naše skupne di^sež-ke itî še vedno vsi skupaj združeni vemo, da je bil general Maister s svojimi borci ena najpomembnejših osebnosti, ki so s svojimi dejanji /a slovensk<3 domovino žrtvam li sebe«. ■ Edi Mavric - Savinjcan Število drobnice se povečuje V Logarski dolini so minuli konec tedna pripravili prvo mednarodno razstavo avtohtonih pasem ovc in koz - Vrsta dogodkov vezanih na rejo drobnice v alpskem prostoru v [.ogarski dolini so v soboto in nedeljo prit^ravili veliko mednarodno razstavo ovac in ko/, ki jo je v sodelovanju s so organizatorji pripravila Zveza društev rejcev drobnice Slovenije. Razstava je bila sklepni del projekta Alpinet Ciheep, ki ga v ok-viru mednarod- Predsednik Zveze društev rejcev drobnice Slovenije Boris iSrabrijan: »Zveza poskusa reševati nastaie težave s pomočjo skupnih nastopov in razgovorov s pristojnimi organi,- nega projekta Interreg lil B sofinancira Kvropska unija. Poleg slovenskih avtohtonih pasem ovac in koz so se predstavile tudi avtohtone pasme ovac i/ sosednjih alpskih držav. Na prireditvi, na kateri so pričakovali tudi kmetijskega ministra Iztoka Jarca, síí dejansko predstavili vse. kar je povezano z rejo drobnice. Od tekmovanja v striženju ovac do predelave In upitrabe ovčje viîlne, v oiroSkii delavnicah pa so se filca- nja In pletenja lahko učili tako otroci kot odrasli. Ovce in koze postajajo ena od močnejših živinorejskih dejavnosti tudi v naših krajili, rejci pa se združujejo v društva. Se vedno velja, da sla kozjereja in ovčjereja edini v živinoreji, kjer ni pretira- drobnice je pomemben dogodek. Kako pomembna je bila dejavnost v preteklosti, priča podatek, da so slovenski rejci pred slo leti razstavljali na pariškem sejmu. P ni bilo nikoli težav, saj so redkost in posebnost tudi v Hvropi. zato po besedah predsednika Zveze rejcev drobnice Borisa (irabrijana rejci večino izdelkov prodajo v tujino. »Prva mednarodna razstava slovenski rejci drobnice prvič v tujini predstavili vse slovenske pasme.« je na otvoritveni slovesnosti med drugim dejal Grabrijan z nekoliko grenkim priokusom, saj je bila razstava zaradi strogih slovenskih predpisov ves čas pod vprašajem. /a župana Solčave Alojza Upnika ima kmetovanje in ovčereja življenja v njej.« je prepričan l.ip-nik. zato je po njegovem ob takih dogodkih, kot je razstava, poireb-no razmišljati tudi o dolgnr(»č-iiem načrtovanju krajitî. ki se danes še pnîdajajo kot lepe razglednice, kaj pa jih čaka? ■ Edi Mavric - Savinjćan Svetovni bron zlatega bleska Slavko Bric iz Šmartnega ob Dreti je na svetovnih igrah transplantiranih v hudi konkurenci osvojil bronasto medaljo v teku na pet kilometrov Ulavno mesto Tajske Bangkok je bilo prizorišče 16. svetovnih športnih iger transplantiranih in ljudi s presajenimi organi in tkivi. Iger se je udeležilo 1500 tekmovalcev in njihovih spremljevalcev iz 4X drŽav, Slovenske barve je zastopala petnajste lanska ekipa. Slavko Bric je bil na tako velikem tekmovanju prvič, zalo je bronasta medalja enakovredna zlati, saj je bila dobesedno prigarana. Bric je uspeh dopolnil s petim mestom v k(v lesarskem tekmovanju na kronometer in šestim mestom na kolesarski dirki. po vrnitvi v domovino je na sprejemu pri nazarskem županu Ivanu Pumatu la po udaril pomen ohranitve pozitivnega odno sa tudi pi> transplantaciji in prizadevanjih za iz.boijšartie kvalitete življenja tudi po zalilev-nl presaditvi kostnega mozga. Pohvalil je dejavnost in dosedanje delo organizacij in zvez, ki tem bolnikom pomagajo pri premagovanju tež.av, ter pozdravil prizadevanja za vzpiïdbujanje ljudi za darovanje organov. Po Purnatovem mnenju morata bili trud in vztrajnost zgled vsem. saj je le tako mekoće uspeti v sportu in življenju. Naslednje igre bodo čez dve leti v Avstraliji Ko govori o načrtih. Bric ni pretirano zgovoren, čeprav je jasno, da si bo poskui^al izborili vozovnico za deželo kengurujev. Nenazadnje se na igrah srečajo ljudje, ki se spopadajo s podobnimi težavami in zdravstvenimi preizkušnjami, predvsem pa je za Brica bistveno, da s pomočjo sporta živi povsem normalno življenje. Oh trdni opori celotne družine iji vseh krajanov, ki so Slavka sprejeli kot največjega heroja, se bo tudi v prihodnje trudil dvigovati precej nizko o potrebnosti darovanja organov. ■ Edi Mavric - SavinjČan Na svetovnih igrah transplantiranih na Tajskem si je Slavko Bric v teku na pet kilometrov pritekel bronasto medaijo. Uživajte! In smo Minulo nedeljo popoldtie seje na ploščadi /a IVm mladili v Šmarmcm ob Paki odvila se /ad-nj'A prircíiiíev i 7. îclosnjqiH proj^ra-ma Prvejia p<)lcmega festivala Po-Icljc pod ko/olccm 2007.1ojc bil koncert edinega slovenskega ja/-zovskcga /bora Pcrpeiuum Jazzi-le. ki ga vi)di Tomaž Kozlevćar, njihov nasiop pa je popestril se ja^-/.twski trio / legondarnini Ralkom Divjaku m. Programska vodja javnega zavoda Mladinski center Šmartno ob Paki Andreja Urnaut je pred za-ćclkom koncerta velikemu številu obiskovalcev od blizu in daleč zaželela: "Uživajle!" In mo res. v unikatnih priredbah, izboru pe«;-mi, sploh pa v vrhunskem petju. Prvi poletni lestivaljezanesljivo opravičil pričakovanja vseh, or- gani^atorjcv - anicnjenegis javnejia /avoda in Občino Šmarno ob Paki - sploh pa obiskovalcev Sesiih prireditev, med katerimi je bilo največ glasbenih. Kar težko bo pripraviti šc bolj kakovostnega. mjp čeprav ni bilo z njimi umetniškega vodje, so člani edinega slovenskega jazzovskega zbora navdušili. Po obronkih Lendavskih goric Vanja Blagus Foto: Milan Hojan Predstavljajte si toplo obsijane avgustovske vinograde, opojni vonj gn>/dja. petje čričkov, rahel vetrič, in glede na to, daje konec avgusla in da smo v relativno vla/nem podnebju, pikaaje nadležnih komarjev. Romantično v/dušje komaiji pa pripomorejo k rahletnu îrpljenju umetnika. Trpljenje je. če želi umetnik ustvarili umetniško delo, kar neiz-bezno, vsaj Z2 večino, Pravzaprav so se komarji čez dan soncu umaknili, tako da so umetniki trpeli le vročino. V taksnem ozračju so ustvarjali Šaleški likovniki v soboto, 25. avgusla. v vasi Oentiba, natančneje v zaselku Such. NamreC, na ta dan je družina Biagus skupaj z Mcsino občino Velenje in Dru^ tvom šaleskUi likovnikov organizirala [. likovna kolonijo na obronkih lendavskih goric. P(5 močnem prekmurskem zajtrku, odličnem bograču, ki ga je pripravil sam gostitelj Matija Blagus, sta umetnike pozdravila, âj-pana občine I.endava mag. Anton lialazek in ;^pan Velenja Srečko Meh. Vezni člen med občinama in prijateljskim nave/am med Lendavo in Velenjem je gospod Matija Blagus. ki je ze kar nekaj let navdušen vinogradnik, med drugim pa tudi ljubitelj slikarstva. Zato je bila povezava mod vinogradom in slikarstvom neizbe/na. <^cprav se sam še iii odločil za članstvo v Društvu šaleških likovnikov, vorietno si bo to privoščil, ko bo v »penziji«, je raje likovnike povabil v svoj vinograd, kjer so ustvarjali ves dan vse do 16. ure. Takrat so umelniki počasi »pri-kapljali« do zidanice in pod vin- skimi trsi razstavili svoja dela. To so bili: Jože in Pepca Ilohkraut, Oskar Sovine, Jožica in Franci Klanfer, Mija Kciiipcrle, Milena Štajner. Viktorija Meh, Peter Petrovič, nička Prpič, Šleilca Kor-des in Vera Uran. Njihíjve mojstrovine bodo na ogled tako v I.endavi kol v Velenju, PtJ zbtiru in postavitvi del je sledilo skupinsko fotografiranje, na koncu pa zasluženo kosilo, /a okusno kosilo so zaslužni mojstri prekmurskih in ostalih balkanskih specialitei, gospa Blagus ter gospod in gospa Hoj an. (i lavna animaiorka med vinskimi trsi je biJa ta dan najmlajša Zoja. ki je povezovala in mešala štrene med vsemi udcle/cnci. Na koncu bi bilo mtígočo smiselno povabiti lendavske ujnelni-ke, îi'Ikismwi^ ali si ogle-Jam kakkrt m' aktuakn fiha, piy mottmtt evropskepnniukcije. (hehno merilo kuhmw akíivnosU so mi ix)íeR omewivh dejavnosti še morda prebrana HieraUtra. i*a obisk prcdM' aH konceriov... Pa vendar m dm^i sira/U poskUs^afir kuliume mdme pin/zuvesino nqjri vidi v dnigil} prosrocihm/i akli\ymiHi. zu katere sir zdi. da //A majo nobene n'ere s kuhuro tako aH dni^aće. Recimo, da Jih imenujem itlepofu slnmK'ikivi. hi bofj ko ruzmiHf/am o leh fitvare/i, holj se dozdeva, da naùn îîvl/e/ya /la vi^akem koraka ;>o aw^e dohrr> kače slo^ osebno kuliuro in zavezanost posanu^yuka posameznim vrediioiam... Ti/di letos se nii je nekajkrat zazdelo, da sein ena'itavno premalo izkorisill lioletne kuímrne prireditx'e od Maribora, preko domačesia mesta do ljubya?ie. Ker sem bil v tem letu malce holj ^orniški kot običajno r pretekia\ti. sem lahko deićek kuititrmlt vseinn sw/e povtcai iifdi s plaiunstvrmK Pri tak.Un stvari se človek ze v za-i^tkn poskusa mentalno pripraviti na si)oznavanJa pokrajine in swý.Kiveno obliko p^ihanja v naruvi. Rechno, da Je vmes ludi nekaj poiH>tnifike nestrpnosti !n kaj po moje sodi k temn: recimo debata s koie^om. ki doino obvlada iiierantro JitUusa Kn^^Ja. pogovor o jmyeCenlit cfljli\ ali i>rei>iranie vrstic planinskih wdnikor in 0/USOY /w//. NaJholj.^im ^orin.^kim avforlem lahko pripišemo njihovo plsa/i/e celo ře kol poeriCno prozo na potopisno tematiko. Ob Knyyju in Tlmtu .\iiiiella/ ali Stanka Klii/arju Je se kar nekal avtorjev, ki obvladajo takšno gorni^ko jxwtlko. In ttenazadtýe mi tiidi f^'(fgra/ska ži/ica ne da mini po spoz/iavaruu slovenskega na-mdnosinesa (Cemlja v nJeiio\ih skritih, teije dasiopnih in nailepšii' kotičkih. Zame Je pomembno imeti zem(/evid v rokah ler vednie ohraniti še v á)lgofraJ?iem spominu^ lakš?wm. ki se yete na estetske iičitke. In še neka/Je svc^'stwno tem tudi kuUurni itûiikom. \far>;ikdo hodi v hribe prvenstveno zaradi potrei)e ^il)anja. rekreacije in dokazovanja sposobno.sti In izzivov, .\feni se zdi, da mi pri i.ve«; ieot odlehla m^već »lepota po slovensko^ - naša naras-a. Ih-tih nekaj ti{iih hribovskih izknši^njje sicer zelo lepih, zanimivih in swy.uvenih ... jnt/ktk ko si v domačih ,zorah. se oÍ)á/{ki svojine. znane le{X>te in nanxlne zamti povetejo z ^^ornlško zanimivostjo in ustvarijo tisti preseiek, ki marsikoga zaveze dotivljanju narave na poseben nnčin. In res za vse nore v tem kontekstu veiia. da Je tisto, kar izgleda te od s{)0oteh vmes ni tetko uzreti nrater Skrlatlco in Očaka v enem /H^^led. Ju zaobjeti v vsej svoji leixni ali se v mislih In sf>omlnih sprehoditi od Mozir-skih planin do Kotovega sedla in Jalovca po najlepših razgledi-ščih. Ce ni to lepota in svojevrsten kulturni utiiek in takšna ti-/)ičfw ^ief)Oia tx) slovensko», kaj Je potem še lepo? Izdali »Ukradene trenutke« Reproéukiája (2) nim v fotografiji preobilje detajlov. Takšna »a bs ira hi ran a« fotografija dobi značiln(»sii rishe. Vidite osianejo. bolj ali rnarj, le še izrazile konture in madeži predmetov. ki so zaobjeti v kader. Fotografijo nato fotokopiram, S lem izločim barvo in zmanjšam raz-poii sivin na nekaj odtenkov. Na laka pripravljeno fotokopijo prič- V petek. 1. scplembra, je v šmarški 1 lisi mladih potekal zanimiv litLTarnl večer, na kaicrem so mladi pod vdd-stvom meiuapir. l/kradla jih jc času. Zbirka je rezullai dvclcinega dela v okviru dela z nadarjenimi učenci na OŠ bratov Leto-nja. Vendar, kol jc pomlarila mentorica, pomeni Izdaja pesniške zbirke preseči okvire zgolj običajnega šolskega dela, pomeni prestopiti okvire običajnega odnosa med učencem in učiteljem, saj pomeni poezija globlje in drugačno doživljanje sveta okoli sebe. Da pa pomeni izdaja sami^stoj-ne pesnice zbirke ludi tirgani/acijski in finančni zalogaj, je na prcdslavitvi povedal tudi ravnatelj šinarske šole Bojan Juras, ki se je ob tem zahvalil županu občine Šmartno oh Paki Alojzu Pcxi-goršku. kije s finančno podporo tako pokazal veliko mero razumevanja za umetnost mladih. Zbirko so podjali ludi družina Šterbeok. I.skar-na Bizjak in Hrieo. Hiša mladih je velikodušno gostila večer, k<> jc spregovtirila mladostna p^^ezi-ja mlade avtorice, dopolnila pa jo je glasba in razstavljene risbe, saj ie zbirka Ukradeni trenulki opremljena z risbami Petre same, ki tako daj(i ce-lomi kiîjizici se lankočutnejši estetski izraz. Piv sebno vrednost zanimivemu večeru pa so Jale žlahtne besede priznane slovenske pesnice in pisateljice Neže Maurer. kijessvojini obiskom po-častila izid Ukradenih irenutk^w. 107,8 MHz R/UDOjSKO ÊDO C/Ï\S@POSB!]I Glasbene novičke Nina !n Neža Ponosna babica Nadfa z vnukinjo Nežo V prejšnjem mozaiku smo pcv foćali o iif>vi članici nase radijske sodelavke '1'adcjc, danes pa moramo napisali nekaj besed o prvi vnukinji naše tajniee Nadje Blatnik, lici Urška je namreč sredi prejšnjega ledna razveselila Blaini-knve y. Ne/.o. Da sla bahica Nadja in dedi Franc nanjo zelo ponosna, ni ireba izgubljali Kesed. CcsUlamo ludi mi. Več kol leden dni je v na^i redakciji nov obraz - Nina l.eme/. Prihaja 17. Vinske Gore in ho v novem ^(udilskcni Iciu ^ludenika X luinika komuuikoioglje, iržne komunikacije in odnosov /. javnosljo na Fakul-leti za dru/hene vede v Ljubljani. *Uoiela sem spoznali, kako poicka delo v redakciji novinarske hi«, napisala vlogo za počitniško delo in bila med izbranimi. Ugolavljam. da je /elo ra/gibano, da se vsesko/i nekaj dogaja. Čas res biiro mine. Presenetilo kaj me je? Svoboda pri pisanju, sploh pa priprava radijskih prispevkov. S tem doslej sploh nisem imela izkušenj in kar šokiralo me je prvi dan, ko nii je urednica Mira Zakošek poslala na radio nekaj prebral-^ Vesela je. ker hodi na teren in piše časopisne ter pripravlja radijske prispevke skupaj z Vesno. Dobro Sla se ujetí In lepo sodelujeta. V redakcijo pa prihaja zadovoljna tudi zaradi tega. »ker sle prijazni in v redu v hiši.« NInina velika želja je. da bi se po šiudiju zaposlila v marketingu, kjer bi lahko kreativno uresničila svoje ideje, občasno pa opravljala tudi novinarskih delo. ■Tp ••• na krotko ••• ROBERT GOTER& 6 PACK ČUKUR Robdrt Go(ei m rapoi 6 Pack Ciikui sta se s frajiQnarcû lotila priroclbe skladbe Killing fn TKe Namo ameriška punk. rock, mstal. (unk novo skladbo Tvoja melodija. Maya P je vrnitev na glasbeno prizorišče nakazala že prejšnje polelje. ko jc skupaj s članom skupine Kocka ('bor-chypoTT) pí)Snc-la skladbo Tvoja mala (avtor Andrej Crneha). Po krajšem /aUšju. ki gaje Maja i/korisiila /a pisanje nck 60-ih lel. Bend svíyo glasbo imenuje kar »Las Vegas punk« ali »ruski surf«. Skupino sestavljajo irije precej divji fantje (Janccc VVarnick - kitara in vokal, Vladimir Martens - bas in Stanislav Torbotrous - bobni), ki zelo dobro obvladujejo svoje inslrumenle, hkrali pa imajo dober smisel za humor. Samo v letu 2004 so odigrali preko 140 koncertov po Evrc^pi in ZDA in med drugimi nastopali z zvenečimi imeni, kot so Dick Dale. Dead Moon in Los Lobos. The Jancee Pomick Casino so dosedaj izdali štiri sludijskc albume, ?jiani pa so po svojih energičnih in kvaliicnih nastopih. Organizator koncerta, ki sc bo pričel ob 22. uri. je Mladinski center Velenje v sodelovanju z Max klubom in društvom Špil. Komisija za Daitijano, obflnstvo za Evo Na 45. festivalu Slovenska popevka, ki je minulo nedeljo potekala v Gallusovi dvorani Cankaijcvcga d<ïma, je strokovna komisija za najboljšo skladbo v ccloii razglasila pesem Naravne sllc v izvedbi Damjane Golavsek. Avtor glasbe je Karel Novak - Čarii. besedilo je napisala Damjana Kenda llussu. aran- nikoli sami 107.8 /m a pa Janez Gregore. C i leda Ici in post usa Ici pa so prek telefonskega glasovanja za najbolj všečno skladbo festivala izbrali pesem Pomlad v mestu v izvedbi r.ve Cerne. Petčlanska siroî;ovna kt)misija je podelila še štiri nagrade. Nagrado /a najboljši aran-/jiiaje prejel Janez Gregore za zmagovalno skladbo Naravne sile. nagrado za najboljše besedilo Damjana Kenda 1 lussu /ji skladbo Nc računaj name. ki jo je izvedla Ylenia. Nagrado /a najboljšega izvajalca si je pripela Alenka Godec s skladbo Boljša kol prej, nagrado za najboljšega debitanta pa Iva Stanič s skladbo Kako ;^jviš- Zadnje slovo velikana foto: Ù. Horoa, PTV Shwttiù V italijanskem meslu Modena se je minulo soboto več lisoč žalujočih poslovilo od enega največjih opernih pevcev vseh časov Luciana Pavarouija. Pogreba se je udeležilo več znanih osebnosti in politikov, med drugimi italijanski premier Romano Prodi, nekdanji generalni sekretar ZN Kofi Annan, pevcc U2 Bono In italijanski filmski režiser Franco /effirelli. Na žalni slovesnosti je nastopil tudi italijanski operni pevec Andre-a Bocelli. poslednjo časi pa je Pavaroiiiju pred mašo izkazalo več kol 100.000 ljudi. Pavarolli je umri minuli čeircek na svojem domu v Modeni. 7l-leini pevec je bil julija lani operiran zaradi raka na trebušni slinavki. Letos avgusta se mu je zdravsiveno sta-ive poslabšalo m so ga odpeljali v bolnišnico, 25. avgusta jo je zapustil, v sredo pa se je njegovo zdravsiveno sianie nenadoma zelo p{îsîabî>alo. Podelili MTV glasbene video nagrade V noči na ponedeljek so v [.as Vegasu podelili nagrade MTV Video Music Awards. Največji zvezdnik podelitve jc bil Justin Timber-lake, kije pobral kar štiri nagrade. Med drugim si je prislužil nagrado za najboljšega moškega izvajalca lela. medtem koje nagrada za najboljšo žensko izvajalko leta pripadla pevki l-ergie. Na podelitvi nagrad, kije prvič potekala v liis Vegasu, jo je dcv bm odnesla ludi pevka Rihanna. Za pesem Umbrella je pobrala kar dve nagradi, nagrado za videospot Beauiiful Liar pa sta si priborili tudi Beyonce in Shakira. Manj naklonjenosti je na podelitvi požela pop zvezdnica Britney Spears, saj je bil njen z nastop v neprimerni opravi - črnem svetlečem spodnjem perilu • po mnenju kritikov in občinstva v dvo rani neprepričljiv. Dejstvo, da se lovci ne znajdejo dobro le v gozdu, ampak tudi pri pripravi okusnega obroka, je jasno razvidno na sliki, na kateri so si predpasnike (z leve proti desni) nadeli Peter Tratnik, Bojan Miklavžina in Bogdan KristavČnik. Da so svoje delo več kot dobro opravili, lahko potrdijo številni obiskovalci, ki so se zbrali na praznovanju 60. obletnice lovske družine Velunja Šoštanj. Eni tako, drugi drugače, bi lahko dejali ob pogledu na fotogra« fijo. Čvek lahko samo ugiba, zakaj neki ima žena šoštanjskega župana Darka Meniha (desno) tako kisel obraz ob pogledu na razpoloženega zobozdravnika Ivana Janežiča in njegovo boljšo polovico? »Kje neki je pa moj? A, se je spet zgubu?« Dva, ki se jima te dni dobesedno sanja o rožicah. Sonja Jamnikar, energična sekretarka Obrtne zbornice Velenje, je sicer videti rahlo zaskrbljena, za kar je lahko krivo tudi priha« jajoće Evropsko prvenstvo v floristiki. Priznani florist Simon Ogrizek, ki strokovno pomaga pripraviti to prav posebno tekmovanje, pa je zamišljen. Oba imata veliko dela z organizacijo, oba pa znata k sreči dobro poskrbeti tudi za sprostitev. Simon uživa v družinskem krogu in med rožicami, Sonja pa najbolj na golf igriščih. Če so v Turčiji, je še bolj srečna. I I flžĚOfe Standordi tako in drugole Naši kmetje dobivajo posebna sredstva za prilagoditev evropskim standardom. Ne vem, če so ta tudi taka, da bi se s svojimi pridelki prilagodili standardu slovenskih kupcev. Ni slo od rok v prvem krogu rokometnega tekmovanja se je iz« kazalo, da borbenost le ne more nadomestiti razred* čenih borbenih vrst. Ob porazu je tudi poraz regij« skega rivala slaba tolažba. Proti ugiasenosti Res čudno je, da resorno ministrstvo omejuje vpis v glasbene šole. Kot da ne bi želeli, da bi bilo pri nas več ugiasenosti. Kandidati se predstavljajo Kandidati za novega predsednika države se pred* fitavljajo vse pogosteje. Vsi nad njihovimi predstavitvami niso navdušeni. Saj nič ne napadajo nasprotnikov. Brez lokalnega navijanja Zgornjesavinjčan Jaka Presečnik se je odpovedal stolčku prometnega ministra. Da mu ne bi še kdo očital, da s te pozicije pritiska na čim bolj zahodno traso načrtovane hitre ceste. Valovi podražitev Slovenijo je zajel val pod* lažitev. Čeprav se je najbolj podražila hrane, ne pijača, se vse bolj utapljamo. Preveč naglice Mno£i naši vozniki so še vedno veliko prehitri. Zato pa pogosto veliko za^ mudijo. Še hujše je, da povzročajo, da zamudijo dru^. Še dolga pot Slišim, da je šmarški bencinski servis le >fkrenil« z mrtve točke. A kdaj bo res zaživel, še nihče ne ve. Minister opozarja l\idi v času odstopa mi* nister za zdravje opozarja na škodljivost kajenja in prekomernega uživanja alkohola. Pozabil pa je opozarjati na nevarno rast cen zdrave hrane. B/S/H/ BSH hišni aparaCi d.o.o. Nazarje Skupaj na poti uspeha Ponosni smo, da že 14 letsodeiujemo pri razvoju naše občine. Pred nami fe nov Izziv: proizvajati smo začeli novo generacijo high-tech aparatov za pripravo kave. Že letosin tudi naslednje leto bomo potrebovali nove sodelavce za delo v proizvodnji in spremljevalnih dejavnostih. Skupaj bomo zmogli in postavili Nazarje v družbo naprednih proizvodnih lokacij skupine BSH na svetu. Pridružite se nam. Občanom Nazarij voščimo ob občinskem prazniku, www.bsh-group.si DOGODKI Velenje je dobilo nov turistični spominek Na natečaju je sodelovalo 26 avtorjev, izdelali so 150 izdelkov - Kreativnost in izvirnost presenetila komisijo in javnost Bojans Spe je/ Veleiije - v ponedeljek zvečer so v ri^/.su-viscu Knjiznicc Velenje urailtio /akljuOjli le-lošnji natečaj /a i/bor naj izvimcjših turisliC-iiih spominkov. Komisija, kije med kar 150 i/delkj Izbrala 3 najholj izvirne, je uradno razglasila odločitve in jih ludi nagradila: tretjo nagrado so dodelili Boštjanu Pergerju (Me-darstvo in svcčarstva) i/ Slovenj Ciradca, kije i/delal prav simpatične In izvirne li/alke. po domaće »lizike«, Drugo nagrado so dodelili velenjskemu družinskemu podjetju Dolejší modni gumbi, izdelali pa so komplet simpatičnega nakita v obliki živobarvnih F>žic. Prvo nagrado je dobil domačin Peler Rihtaric za res i/.vircn nakii v obliki rože, izdelan Iz ksl-llia. Komisija seje odločila, da podeli tudi pt> sebno nagrado, ki jo je dobil Rok Poles, ki je prikazal 8 turističnih točk v mestu, in lo na nazjjk in odlomkom iz plesne predstave Ciiz-dava; oba pa sta izjemno sodila k dogodku. Letošnji natečaj je bil drugi po vrsti. Barbara Pokorný, ki je prireditev povezovala, pa je p^v vedala, da je tokrat prispelo še enkrac več izdelkov kot lansko leto. To je razveselilo ludi župana Srečka Meha. kije predstavil se nekaj dogodkov v mesecu septembru, mesecu, ko občina praznuje svoj občinski praznik, kar bo zaznamovala z res veliko dogodki. Komisija je bila še posebej zadovoljna, ker je hllo med prispelimi spominki nemalo res kreativnih, v kar se ho lahko ta teden prepričal vsakdo, ki si bo razstavo ogledal, saj bo na ogled do sobote. To je bil hkrati prvi iz niza spremljevalnih dogodkov ob leiošiíjem livropskem prvenstvu v floristiki. ki se ho zadnji vikend v septembru dogajal prav v Velenju v Rdeči dvorani. Gre za prvenstvo, ki ga evropska zveza llorisiov pripravi vsaka štiri leta. zato bo mesto zagotovo ptîsiavljeno v središče evropskega zanimanja, sploh pri ljubiteljih cvetja. Več o tem je zbranim povedal priznani florist Simon Ogrizek, ki je tudi član organizacijskega odbora na evropski ravui. Pogvali áe marsikaj- /e nekaj časa se namreč ubadamo s predelavo tega materiala; sedaj smo iz raziskovalne faze pri§li do predindustrijske zelo izviren načm. Slišaii smo. da bi lahko bila njegova ideja tudi osnova /a novo turistično podobo Velenja. Po podelitvi nagrad in priznanj vsem sodelujočim aviofjem so organiza-loiji - MO Velenje, Obrtna zbornica Velenje in Muzej Velenje - tudi uradno odprli razstavo turističnih spominkov, ki so jih avtorji iz Velenja in drugih slovenskih krajev prijavili na natečaj z naslovom »Velenje - mesto cvetja«. Večer so popestrili z recitalom velenjskih gim- Praznovali 60 let Lovska družina Velunja Šoštanj - Na slovesnosti podelili priznanja Ves/ia OHnsak, Hina iemei Minulo soboto so se člani Lovske družine Velunja ŠoStanj zbrali na lovski koči v Zavodnjali, kjer so slavnostno praznovali 6(Mct-nico delovanja. Pomembno obletnico so zaznamovali tako, kot se spodobi. Na prireditev so pt>va-bili pomembne predstavnike Lovskih družin, Področne Lovske zveze, sosednjih krajevnih skupnosti, občine in druge. Med čestitkami. govori in predstavitvami zgodovine lovstva so govi^rci med drugim poudarili dejstvo, da je skrb za divjad pomembnejša kot lov sam. Celoten program síí spremljali Lovski pevski zbor Skale in Celjski rogisti, končal pa se je s p<îdclitvijo priznanj najbolj prizadevnim članom. Posebno pozornost so namenili Francu Kavšaku in Ivanu Glasettčnikii, ki sta edina še živeča ustanovna člana. Ob t)bleinici so poleg prireditve potekale tudi druge dejavnosti. »Ob ptrnioči članov (trenutno jih dru/Jna šicjc 52) smo uredili lovsko kočo, posebej zgornje sobe in baikčo, kar nam je ob pomoči prosi t) volj cev Pika bo ''taglavna^' v mestu Pika uradno prihaja to nedeljo, nekaj dogodkov pa se bo zvrstilo že pred uradno otvoritvijo 18. festivala - Postavitev Pikine dežele nekoliko drugačna - Bojana Špegel_ Vf leiiji - Se malo, pa bo prišla. Prvič ste jo pravzaprav lahko srečali že včeraj zvečer na Velenjskem gradu, ko je odprla fotografsko razstavo Lepote Zgornje Savinjske in Šaleške doline, ki jih je ustvaril Milan Ce-rar. Danes dopoldne, točno ob IL uri. bo v okviru lelt^^njega že 18. Pi-kinega festivala v velenjskem kulturnem domu na ogled muzikál Lepotica in zver, ki ga bi>do ponovili še ob 19. uri 1er jutri tïb 11. uri dopoldne. Izvaja ga Glasbeno gledališče in orkester L gimnazije Celje. Jutri ob 19- uri bodo v CJaleriji Velenje odprli še zanimivi) ra/stavo Marjana Marinška, ki jo je naslovil Astri d l.indgren in njenih 10 knjižnih junakov. posvečena pa je 10( Wet ni ci rojstva «šmarne« Pike Nogavičke, V siv boto ob 9. uri pa Pika svoje male prijatelje, njihove starše in sorodnike, vabi na tradicionalni Pikin pohod. Čakala vas bo v §»Ieku pred gasilskim domom. Zaživel pa je tudi Pikin kino. ki vabi na res zanimive filmske predstave. Uradno pa bo Pika svoj letos že polnoletni festivnl odpria v nedeljo ob 16. uri na ploščadi pod reslavracijo Jezero, Obljublja mega zabavo in kar nekaj presenečenj, želi pa si tudi, da bi bilo ob njenem prihodu z njo čim več malih in velikih Pik in gusarjev ludi tokrat pripravlja presenečenje ob prihodu med svoje oboževalce. Vsako leto pride drugače, letos pa bo spet »padlaz neba«. Pikina oprava je v garderobi ne le številnih otrok iz Saleskc doline, ampak kar iz vse Slovenije, pa tudi tujine. Pikini prijatelji se vračajo vsako leto. prihajajo pa tudi novi. Lani, naprimer, so jih našteli že okoli 90 iísíjč, tudi za letošnje leto pa je svoj obisk že napovedalo veliko vrtcev in osnovnih sol iz vseli koncev Slo venije, vse več pa je tudi družJn. ki se odločijo za obisk fesiivala. Pika v TRC Jezero in po vsem mestu Največji otroški lestival bo tudi letos potekal na sedaj že tradicionalnem prizorišču v TllC Jezero, so se pa organizatorji letos odločili za nekoliko drugačno prestavitev prizorišča. V Beli dvorani in šotorih na travniku ob njej bo vse od pimedeljka dalje živelo več kot 120 ustvarjalnih delavnic, letos na temo festivala - Pikinih IX. To pa seveda po meni praznovanje. V Beli dvorani bo tudi letos postavljen velik Pikin šparovček. v katerega bomo prvič metali evre in cente. Izkupiček bo namenjen za ptmioč več kot 9 tisoč z virusom 1 IfV okuženim otrokom v Romuniji. Naj vas še enkrat spomnimo, da bo častna pokroviteljica letošnjega festivala nadarjena in simpatična violinistka Arýa Bukovoc. Med obiskovalce festivala se bo pomešala v torek, ko ji bodo zvečer v knjižnici Velenje pripravili tudi poseben večer in pogovor z njo. Anja pa bí3 v četrtek, oktobra, ob 19. uri v veliki dvorani dbrndelne akcije Novo sonce - Pika pomaga. IX. Pikin festival - največji otroški festival v Sloveniji - bo tudi ietos trajal sedem dni. Pika se bo poslovila naslednjo soboto, ko bo tudi najbolj vesel in dogodkov poln dan v času festivala, imenovan Ludi Pikin dan, l'estival, kije nemajhen organizacijski zalogaj, tudi letos skupaj prirejajo Mestna občina Velenje, Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje in Knjižnica Velenje, Pi)skrbeli so. da se bo v času festivala v Velenju zvrstilo več kot 50 gledaliških, lutkovnih in plesnih predstav. Pika bo vsako popoldne v prosloru pripravila čajanko in zabavo na večernem odru. na osrednjem prizorišču na TRC Jezero v Velenju bodo ves čas delovali rudi Pikina poŠta, banka, tabor, knjižna menjalnica, zabavišče... V času festivala bo na ogled tudi šest Pikinih razstav, potekala bo jadralna regata za /lato Piko ter državno srečanje najboljših otroških plesnili skupin Slovenije )»Pika miga«. Pestra sobota Ob Velenjskem jezeru srečanje veteranov Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Velenje, veteranov Sever in častnikov Območnega združenje slovenskih v častnikov Velenje - Ze sedemnajsto tradidonalno druženje Žc 17 lel je minilo od akîobra 1991, ko so se na lelali^u v l.aj-iah pri Šoštanju zbrali pripaJ-niki vseh enol H9. območnci?a p pujsko za »Memorial Joíteia lîrvina Prislana«, nepogrešljiv je bil šport, od tenisa, vlečenja vrvi. odbojke in še ccsa. Poleg lega je bilo poskrbljeno tudi za hrano in pijaco. Prav gotovo je bil dan nekaj posebnega za .^57 pripadnikov enot nekdanjega 89, Območnega štaba Oprema S/o venske vojske je navdus/ia tudi najmlajše Terenski del popisa zaključen Na območju Republike Slovenije popisanih 9Í odstotkov vseh stavb m delov stavb, v popisnih œntiili Območne geodetske uprave Velenje 97 odstotkov, največ med vsemi popisnimi centri - Sledi vzpostavitev registra in množično vrednotenje Milena Krst/ć • Planine LJubljana. Velenje. 5. septembra - Geodetska uprřtva Republike Slovenije je konec avgusta zaključila terenski Jci popisa nepremičnin. Na območju republike Slovenije je skupno popisanih 1.6X9.941 enot, kar predstavlja 91.36 odstotkov vseh stavb in delov stavb v državi. Nepopisane nepremičnine predstavljajo predvsem nepremičnine 7 neurejenim lastništvom in bodo dodatno popisane preko postopkov rednega vodenja in vzdrževanja nepremičninskih evidenc. v Območni geodetski upravi Velenje (popisni centri Moziije. /alec in Velenje) pa se laliko po- hvalijo. da so med vsemi gestali brez udov.« Ana Skrt: »7di se mi zelo žalostno, da sploh mora kdo be- m '-k račiti. v zadnjem času žal opažam, da je taksnih ljudi vedno več. Najbrž so izgubili službo in so izbrali beračenje kot možnost za preživetje. Včasih jim dam kaj drcv biža in mislim, da tudi od drugih Vetenjčanov dobijo denar, saj tijihove posodice tiiso ravno prazne.« S m on a Naraiocnik: >»Kaj pa vem. Mislim, da niso di)ma-čini. gotovo prihajajo od drugod in prosijo za denar. Prepričana sem. da se v ozadju skriva nekaj organiziranega. zato jim nikoli ne dam denarja.« Jan Škoberne: »Beračenje je problema-lično. Vendar mislim, da je Velenje se vedno dovolj solidarno, da to lahko sprejnte z razumevanjem in pomaga ljudem, ki so skorajda prisiljeni k odrekanju svojega dostojanstva. Mislim, da to v Velenju na srečo zaenkral se ni prevelik problem. Tudi sam beračem občasno dam nekaj drobiža.« ■ vg CBMTUtI 9- msit: i9vmnovíc.v«sna@gmBíl.ccm g8m:03l 323497 í?v8iáfi}e v2alcu. Velenju in Mozirlu BOBRAte^ANJE ZA ODRASLE IN OTROKE • NEMŠČINA, ŠPANŠČINA. ANGL£ŠČINA tndividualiii irt skupini t9lh\\ info ^m:031 323 497 (Vatnâ) • USTVARJALNE DELAVNICE - slikanje ne svito, ustverianje s papirjem in naravnimi matenali, aianiirsnje, boilčna uatvananje infg Bsm: 031 512 340 (SartiBra) TRŽNA KOMUNIKACIJA * pnporočamo malim podjetnikom in turističnim kmetijam info gsm: 031 SBl B83 (Maruša) REKREACIJA IN ZDRAVJE • ZDRAVA PREHRMIA- delavnice za nosečnice in doječe matere inform: 041723 033 (Urška) • NORD U SKA HOJA ^ prfmama ja za ljudi vseh starosti, ^as^ pa sa priporoča tistim, IÛ imajo ta2ave s povečano telesno tdo, ostecporozo. bolečine v sklepih infg Bsm: 031 642 652 (KstiuSa) % Ji ^ Univerza v Mariboru Slomškov trg 15 2000 IVtaribor of^avlja JAVNI RMDNARODMI POZIV K SODELOVANJU PRI IZVAJAPUJU iTUDUSKIH PROGRAMOV FAKULTETE ZA ENERGETIKO UM V KRSKEM IN VELENJU Univerza v Mariboru vabi k sodelovanju kandidate, ki imajo ustrezne pedagoške nazive alt izpolnjujejo pogoje za izvolitev v naziv visotošolskega učitelja aii sodelavca na naslednjih področjih: • elektro enargetika, - strojna energetika, •Jedrska energetika. - drugo. Zainteresirani kandidati dobijo podrobnejše informacije in potrebno dokumentacijo na Valvasorjevem raziskovalnem centru Krško. Cesta krških irtev 23,8279 Krško« tel. 07^49 03 720. e^ai(: valva80^ríc®si0i.net Izvajanje pedagoškega, znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela bo potekalo v Krškem in Velenju. Prijavo z ustreznimi dokazili naj kandidati pošljejo na naslov Univerza v Mariboru. Slomškov trg 15. 2000 Maribor, s pripisom »Sodelovanje na Fakulteti za energetiko« do najkasneje 31.10.2007. Univerza v Mant>oru prof. dr. Ivan Rozman, rektor Za prestop so mi dobro plačali. Tuđ vtpnDS^ftesvo) stan avtomc&IKaterekoti znemK« rt 99 2arn9n|efte za r^ovo Resto, Fusione «gi Focusa C^ Iciii boslcprc^ii do 2.100EUR bonusa. 6c pase &osts odloćtfi 2ň izDrarto o>M lika ušesa, /ajcekOba z /etia sva obnemela, /acudcna in srcćna. Pravljico, ki.fo je imd najin Rok najraje. jc tokrat ob *>dprti knjigi, star komaj dve lell in pol, pciveJal sam. Kol da hj bral. pa sc jo jii naučil na parne i. Učenje, Spremlja nas vse /ivljcnje; od rojsrva do snini. Ure/ spomina bi bilo nično. Možgani naWga prednika, kije a-vel pred prlbh^o 1.6 milijona lei. so v povprečju idilali le 91H) gramov. Stnlobnj čkivck živi in misli možgani, ki so v povprečju težki 13S() gramw. Vsaka clovcska gencracija je lako povprečno pridobila iridesei lisoc novih živčnih cellc-nevronov. Večino novih nevroncw vsebuje in(y/ganska skorja. Poskusi na živalih ka/cjo. da področja Čuinc in gibalne ski>rjc lahko deloma spreminjajo svojo funkcijo, če jih k temu prisilimo s ponavljajiv čimi in posebej načriovanimi dražljaji. Pri slepih ljudeh opažajo, da sc ob branju Braillove pisave akîivirajo področja vidtie ^orje. Sposobnost prilagajanja raožganfjv novim nalogam s spreminja njom namembnosli koriikalnih področij je dokaz, da vpletene nevronske zatikc niso specifične /a določene naloge, ampak delujejo dokaj ijçixlvisiio. Nekaiera p^xlrocja možganov so pn hudo Tanemarjanih otrocih lahko precej manjša kot enaka pi> dročja pri zdravili otrocih. Novorojenčki (ahko i/gubijo /e polovico svojih nevrv. še preden se rodijo. Vzrok jc v redčenju in prt)padanju nepotrebnih nevronov, ki ne dobivajo dovolj signalov, Oiroci /najo pri dveh lelili ludi do 300 besed več od svctiih vrsínikw. če se starii z njimi p< ogovarjajo bi>Ij in le ozivno. Čeprav možgani predsiavljajo k 2 odstolka cclolne lelesne leže, porabijo 20 odstoilcov vsega kisika. Kisik je nujen za preži vel je nevronov. Trajne pi^škodbc tiasianejo. če je njegov dotok prekinjen le za lil minut, Meri Ive možganske aktivnosti pri enoletnih cnrocih kažejo, da nji-h<5va čelna skorja (ki predstavlja sedež mišljenja in logike) tvori slike mod nevroni lako hitro, da porablja enkrat veČ energije kot pri ixlraslem človeku- V prvem mcsecu življenja ^levilo sinaps (stikov nied dvema ncvrtmoma) poskoči s 50 trilijonov na 1 kvadrili.on. Ct bi lako Iiitro raslo ludi dojenčkovo iclo. bi sc v tem času zredil s4 na XOkilogramw ldesne teže. Branje na glas spodbuja razvoj otrokovih možganov, l^zvojmožga-ncjv inia svoj ritem. Določeni predeli in z njimi povezane 8posobiit)sti se razvijajo po korakih. Pri ireii mesecih starosti se najbolj intenzivno razvija vitina skorja, Otr(»kova sposobnost učenja se ob spodbujajočem drixju nevrologije. V možganih se naliaja okoli 25 milijard živčnih celic. Med sabo so povezane z milijoni Živčnih vlrtken. /a njihovo med-sebt^no sporazumevanje (pretok informacij) skrbi hit »elektronski tok. pa tudi snovi v celicah, katerih naloga je prenašanje informacij. Naš spomin temelji na medsebojno pi> vczanein in usklajenem delovanju lazličiiil) delov naših možganov, Pc»-sebna ItraniJa pf)mag}ijo nevronom ohranjati zJravo produkcijo cclične energije s pomočjo vzdrževanja normalne mitohondrijskc funkcije, z nevtralizacijo prostih radikalov in ohranjanjem normalnega krvnega obioka v možganih. Anlioksidanti pomagajo vzdrževati medcclično komunikacijo in kapilarno prekrvitev. Mo/gane ščitijo pred prostimi radikali in s tem pred nastankom dcge-neraiivnili bolezni. Posledično se izboljšajo spomin, koncentracija in mentalna svežina. Cc nc sprejemamo dovolj osnovnih snovi in nimamo temeljnih pt> gojev za normalno delrivanje organizma. se začno ixijavljati motnje, ki lahko privedejo ah do iximrtia določenega števila živčnih celic. Rušilna moč prostih radikalov (maš-čobna peroksidacija) uničuje občutljive celične membrane in hkraii tudi same celice. Posledice so piv manjkanje energije, kronična utrujenost. degenerativne bolezni in težave s pom njenjem. Pri spomitui ločimo dva dela: zmo/nosl slirai^evanja in zmožnost priklicanja inromiacij. Shranjevanje jc odlično, manj zanesljivo pa jc pri- C Od > = \ ^ «h i ^ p^ PNI klitatijc iz spomina. Med učenjem p(.)trebujemo obdobje aktivncjsti in pcičitka. S tem izboljšamo fvtnkcij«» priklicarija Iz spomina. Kratek čas po učenju, ko sprejemamo informa-cij<\ priklicanje iz sptmilna nníčno naraste, nato pa upada, /ato je p<> trebilo snov ponavljati. Najprej takoj, po približilo 4t) minuiah. ko si delamo zapiske, in nato po enem dnevu. Ko si delamo beležko, nain pomaga ključna beseda ali fra/a, s katero uredimo in zberemo informacije. Ćlovek. ki p(Wezuje inisli, si h<-k izboljšal spomin in iisivarjalno moč. Veliko tistega, kar smo »pozabili«, sploh nismo sprejeli, ker v obdobju učenja nismo bili dovolj pazl.iivi. Da bi si stvari il(»b(i zapomnili, moramo hiti fH)Z(>rni. Imena moramti ponavljati in razvijati ter txlkrivati asociacije. Spomin si vedno urimo z vajo. Spomin okvarjajo številni dejavniki: alkohol, kajenje, različna poirii-rila, slaba prekrvijenost možganov, nepravilno delovanje ščitnice, dolgotrajen močan stres, depresija, nepra-vilra in neredna prehrana, telesna in duševna nedejavno:»!, Sledjija pomeni tudi manj signalov in slabšo stimulacijo možganov, kar v-vanju z društvom Dam ustanovil skupino Za wmopomoč osebam z depresijo in anksioznostjo ter njihovim svojcem. Ta mesec bo skupina odprla vrata za nove člane. Tr se lahko prijavijo po te- lefonu ali cicktrofiski pošti na Oddelku /a socialno aicdiciuo omenjenega zavoda, sodelovanje v njej pa je brezplačno. Dosedanje izkušnje so pokazale, da je lahko skupina dobra opora posamezniku z omenjenimi bolezenskimi težaviimi »... saj mu daje občutek varnosti in sprejetosU. predvsem pa mu omogoča srečevanje in pog.)vor z ljudmi s podobnimi težavami. Taksnih pa je med nami vedno već,» pravi Nuša Konec Juričič, dr. med., vodja Oddelka l'à socialno n\edjcino in promocijo zdravja na zavodu ter vo4ia regif skc skupine za preprečevanje samomora, in dodaja: »Med depresivnimi je tveganje za samomor vsaj 3()-krat večje kot sicer.« Oseba z depresivno motnjo (po Piijave za včlanitsv v skupino za samopomoil sprejemajo na Od-tjelku za socialno medicino Za-votlâ za zdravstveno varstvo Celje. kjer se skupina srečt^je enkrat na teden, ali po elektronski po§ti nd naslov: zavođ@zzv-ce.^ njenih besedah) občuti hudt> breme in trpljenje, breme depresije pa močno občutijo ludi svojci. Je zelo pogosta bolezen in obsega precej več kot le občutek žalosti. Človek /boli zanjo, ko se o majo ravnovesje acvrotraiismi-lerjcv v lisi cm delu njegovih možganov, ki uravnava razpoloženje. Pri depresiji prevladuje neg al iv no razmišljanje, ki človeka prevzame. vpliva na njegova čustva, občutke v lelesu in vedenje. Pogosto je depresija spregledana ali pa traja zelo dolgem, da posameznik poišče strokovno pomoč. ^^Po-momhno je vedeli, daje depresija Strokovnjaki ocenjujejo, da je de-presivei> vsak dvajseti med t)am. Priblizrx) vsaka Šesta oseba v svojem življenju ztH)li za depresijo. Ženske zbolijo dvakrat pogosteje kot moški in med najbolj ogrozi-rimi so tudi boíníM s kroničnimi telesnimi obolenji. Depresija lahko prizader^e vsakogar - ml^e. starejše, mo^e aH ženske. bolezen, ki jo je mogoče prema-gad inje dobro ozdravljiva. Znali jo moramo prepoznati in ustrezno pristopili k zdravljenju. Posameznik se lahko zdravi z zdravili in z razlicnhiii oblikami psihoterapevtske obravnave. Sc-Slavni del zdravljenja je ludi pre-ntago va nje n ega t i vncga ra zm i šlj a • nja in načrtno ukvarianjc z dejavnostmi ki so 73 posameznika prijetne in spodbudne.« je fte poudarila Nusa Konec Jurićič. Že sedaj izvajajo nekatere akcije, ki jih drugi ne Novi predsednik Območnega združenja RK Velenje meni, da dobro delajo, se pa da nekatere stvari še izboljšati - Težave lažje rešujejo tudi zaradi vzornega sodelovanja z občinami Tatjana Podgoršek V sobolo, 15. septembra ob 17. uri. bo Območno združenje Rdečega križa Velenje pripravilo v ro stavraciji Jakec v Velenju iradicio-nalnt) srečanje krvodajalcev občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. To bo prva večja akcija, ki jo bo združenje pripravilo pjd vodstvom novega predsednika Jožeta Kožarja. Prav po slovilu krvodajalcev na število prebivaîccv se združenje že nekaj let uvršča v sam slovenski vrh. »Na tem področju smo res zelo uspešni, kar lahko podkrepim z nekaleriiiii podatki. Lani je bilo v Sloveniji blizu 95 lisoč odvzemov, od lega na našem območju približno 4500. kar pomeni 5 odstotkov vseh odvzemov, prebivalcev pa imamo 2,5 odstotka. C'c nam bo glede ua napovedane spremembe zakonodaje uspelo ohraniti takšno solidarnost? Prepričan sem, da bo takt) oslalo. Ne znam si predstavljati, ds bi morala Slovenija za zagotavljanje z^idosmih ko ličin kri uvažati. Upam, da bo slovenska vlada pri sprejemanju sprememb zakontîdaje dovolj modra in sprejela take predpise, ki bodo darovalce krvi siimuhrah, ne pa jim odvzeli tisto maio. kar dobijo za svi)ie plemenito dejanje danes. Nase srečanje krvodajalcev je eno redkih v Sloveiiji. če ne celo edino. Oe kdo, si krvodajalci kaj lakega gotovt) zaslužijo,« je menil Jože Kožar. V Sloveniji deluje 56 območnih združenj RK in Jože Kožarje prepričan, da je vcletijsko med naj-bolji^imi, če ne najboljše. Tudi to trditev, pravi, lahko podkrepi z dejstvi. Velikih težav nimajo, izvajajo pa že sedaj nekaj akcij, ki jih drugi ne. Hna takih jc Drobtinica, že omenjeno srečanje krvt)dajal-cev. srečanje siart>sinikov po kra-jevnili skupnosth in mestnih četrtih. organizirajo razne ekskurzije. Kljub lemu se da nekatere stvari ic izbolji^ati. »»/adeve se že spre-minjíýo, pa ne zalo, ker sem jaz predsednik, ampak zaradi novega vodstva krovne crganizacije. ki po aferi postavlja stvari na svoje mesto. Mislim, da smo na pravi poli in da RK postaja to, kar rntira biti - strokovna služ.ba območnim združenjem, kar prej ni bil, na enem mestu so nam na voljo razne informacije, ludi nekalere stvari so žc pomolili, sploh pri javnih pooblastilili. Vse to se že Ln se še ho odražalo tudi pri delu našega območnega združenja.« Da se slednje ne srečuje z večjimi težavanij. ima zasluge med drugim vzorno sodelovanje z župani in občinskimi sveti v Šaleški dolini. Z njihova pomočjo bodo poskušali rešili lastne težave. Med njimi je prostorska stiska za izvajanje tečajev in izpiiov iz prve pomoči, nekaj bo potrebno narediti v /vezi s pn'^stovoljci* "Seda- nji se starajo, mladi pa niso zainteresirani za tako dejavnost, /a zdaj to rešujetniJ z dobro voljo. Glede lega nismbre volje, ki so naravííosi laniaslično po skrbeli za nas in za konje. Konji so bili vedno dobro nameščeni 'u\ ustrezno nahranjeni. Skupaj je družina Plesnik prcja-hala preko 1200 kilometrov, na vsakem odseku njihove poti pa so jih spremljali številni prijaielji konjeniki, ki so jih vodili po najprimernejših poleh. Pol pa vcdni> ni čin pripravili poseben večer. in kaj pravi Srečkt) o taksni úo godivščini? »To je dopust, vsak je enak. Vesel si, ko greš f)d doma, u\ rad se vrneš. Mislim, da je bilo veselje 29. avgusia. ko smo domov prijahali (ri dni predčasno, v nas vseh in številnih prijateljih neiz-□jerao. D(?2iveli smo lep sprejem doma. ki seje ob frajionaricl zavlekel še pozno v noč,« Goro, kjer jih je pogostil in jim pripravil pravo domače rajanje. Med povabljenimi sva ujeli tudi dva konjenika, ki sta družino spremljala na poti. Kaj sla povedala, pn?-berile spodaj. 1 Pfed odhodom Jože Fabjanr »Srečka smo spremljali od Soče, preko Baske planote do Nove Gorice in naprti čez Kras do Sežane. Ta projekt se mi zdi naravnost super, vsi v naši konicnici ga podpiramo in si želimo, da bi bilo podiibnih projektov čiin več. Sam o lakem pop<)U>-vanju zaenkrat še ne razmišljam, saj mi zadoslujejo nekajdnevne Konje so hladili tudi v rekah. ježe.ff Martin Gjerek: »Družino sem vodil iz kraja Kobilje v Prickiji p roli Madžarski in nato skoraj do avstrijske meje. Skupaj z njimi sem prejahal okoli 45 kilome-in»v. Konje smo med potjo hladili tudi s kopanjem v reki Muri. Ta projekt se mi zdi zelo zanimiv, saj smo sc o podobnih poleh pogovarjali že zelo dolgo časa. Pohvalno se mi /di, di je Srečko na lej poli združil celo Slovenijo, Tudi sam razmišljam, da bi jahal od Madžarske meje d(» morja, ampak zaenkrat vse odaja le pri načrtih. Bomo videli, kaj bo naslednje leto.« ■ Program 18. Pikin festival Organizatorji festivala in telefonske številke Knjlinho Velenje (03'899-25-70) Medobčinska zveza prijateljev mlodme Velenje (03^9775^0) Mestno ob«na Velenje - TIC (Od-896-18-60) Častna pokfovrteljica festivala. Anjo Bu* kove< Tema festivala: Pikastih osemnajst Kraj dogaja nia' Osrednje prizorišče: TItC Jezero Velenje - Belo dvorana \n okolico Pikine predstave in filcine razstave bodo v središču mesta. E-pošta: pikn@velenje.si Pikina spletra stran: www.pikiiHestivfll.org Sreda, 12» septembra 18.00 Muzej Velenje na VQlsnj. gradu Odprtje fotografske raistave LEPOTE NARAVE ZGORNJE SAVINJSKE IN ŠAUŠKE DOLINE • avtor: f^ilan Cerat Četrtek, 13« septembra 11.00 Dom kulture Velonja Glasbeno gledališče in orkester 1. gimiuzije v Celju Muzikál: LEPOTICA IN ZVER 19,GO DomkultureVelanje Glasbeno gledališče in orkester 1. gimnazije v Celju Muzikál; LEPOTICA iN ZVER Petek, 14« septembra 11.00 DomkulturaVeleije Glasbeno gledališče in orkester I. gimnazije v Ce|u Muzikai: LEPOTICA IN ZVER 16.00 Hotel Paka, veitka dvorana Pikift kino; RATATOUILLE 18.15 Hotel Paka. velika dvorana Pikifl kino: HARRY POTTER IN PENIKSOVRED 19.00 Gaiehja Velenje Odpftie razstave ASTRIO LIND(»EN IN NJENIH DESET KNJIŽNIH JUNAKOV Avtor: Marian ^^arin$ek 20.^5 Hotel Pdka. velika dvorand Pikifl kino: SREČA NA VRVICI Sobota, 15. septembra 9.00 ZbonŠaleklpredgasilskirndomom) PIKIN PLANINSKI POHOD Zaključek, má 12. in 13 urov Šaleku (v sodelovanju s FoNodnilkim krožkom Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje) 10.00 Hotel Peka. velika dvorana Pikin kifto; RATATOUILLE 16.00 Hotel Paka. velika dvorana Pikifl kino: HARRY POHER IN FENIKSOVREO Nedelia, 16. septembra 10.00 Hotel Paka. velika dvorana Pikifl kiflo:SREČA NA VRVICI 16.00 TRG Jezero Velenje {ploščad pri restavraciji Jezero} SVEČANO ODPRTJE FESTIVALA V programu bodo sodelovali člani Padalskeijd kluba »Adrenalina Sport« Velenje 17.QQ Hotel Paka. velika dvorana Pikifl kino: RATATOUILLE Ponedeljek, 17» septembra 9.00-13.30 in 15.00-18.00 Bela dvorana in okolica PIKINE USTVARJALNE DELAVNICE 9.30 in 11.30 Oom kuliuie Velenje. veL dvorana Mini teater Ljubljana PALČEK 9.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana KUD Teater za vse, Jesenice KRALJESTVO POVODNEGA MOŽA 9.30 Dvorana v Centru Nova Gledališče Glej, Ljubljana ZAJEC ZDRAVNIK 17.00 TRCJezero Pikina Čajanka Gledališka skupina Vrlca Velenje -enota Najdiholca lOjca ŠCEČ< CRNI MUC ISCE DAROVNICO 18.00 TRCJezero PIKIN OSEMNAJSTI ODER XENIAPOJE ZA OTROKE Torek, 18. septembra 9.00- 13.30 in 16.00-18.00 8 al a dvorana in okolica PIKINE USTVARJALNE DELAVNICE 9.30 in 13.30 Dom kultura Velenje, vel. dvorana Gledališča za mlade, Ljubljana TRIJE PRAŠIČJI PRAŠIČKI 9 20in 11.30 Glasbena šola Velenje Otroška gledališka skupina gledališča Pod kozolcem VOLK IN 7 KOZLIČKOV 17.00 THC Jezero Pikin a čajanka Lutkovne gledališče Velenja MEDVEDJA PRAVLJICA 18.00 TRC Jezero Pikin osemnajsti oder PIKASTAZABAVAZMNOM 19.30 Knjifnica Velenje (Cenief Nova) VEČER S ČASTNO POKROVITEUlCO FESTIVALA ANJO BUKOVEC Sreda, 19. septembra 9.00- 13.30 in 15.00-18.00 Bela dvorana in okolica PIKINE USTVARJALNE DELAVNICE 9 3D in 11.30 Uom kulture Velenje, vel. dvorena Plesni teater Ljubljana MUCA COPATARICA 9.30 In 11.30 Glasbena sola Velenje Akrobatska plesna skupina FUP. Piran ROBIN HOOD, muzrkal 9.30 Dom kulture Velenje, maa dvorana KUD Teater za vse GRDI RAČEK 9 30 in 11.30 Dvorana v Centru Nova Lutkovno gledališče Maribor PIKA NOGAVIČKA 17.00 TT^CJezero Pik ina Čajanke Gledališče iz desnega žepka PETER STRAH IB.UU IKl'Jezero Pikin osemnajsti oder Plesni studio N in Simon Gorišek PLEŠEMO IN POJEMO S PIKO 20.00 Galerije Mladinskega centra Odprtja večmadijske razstave VIDEO JE VODA BREZTiKOČINE Avtorji. Robi Klančnik in Mladinski center Velenje Četrtek, 20« septembra 9.00-13.30 in 15.00-18.00 8 al a dvorana in okolica PIKINE USTVARJALNE DELAVNICE 9.30 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Slov. ljudsko gledališče Celje HOČEVSKI MEDVED 9.30in 11,30 Glasbena šola Valenje Kulturno društvo Slovenec (Italija) PIKA NOGAVIČKA, muzikál 9.30 Dvorana v Centru Nova Knjižnica Velenje, Lutkovno gledališče Velenje MEDVEDJA PRAVLJICA 17.00 TRCJezero Pikina čajanka Dlinda Grasil {Brazilija} PIKA SE UČI CAPDIERO 17.30 TRCJezero ŽUPANOV SPREJEM PRVOŠOLCEV MOV 18.00 TRCJezero Pikin osemnajsti oder IRENA VRČKOVNIK Petek, 21. septembra 9.00- 13.30 in15.00-18.00 Sala dvorana in okolica PIKINE USTVARJALNE DELAVNICE 9.00in 11.00 DvoranavCenttuNova Lutkovna skupina »>£ci peDÍ»Pingo« Osnovne šole Lava, Celje SMRADEK 16.00-18.00 TRCJezero SNEMANJE RADIJSKE ODDAJE VESELI TOBOGAN (v sodelovanju z Radiem Slovenija • uredništvo razvedril na ga programa) 17-00 TRCJezero Pikina čajanka Gledditika skupina Vrtca Velanje -enota Vrtiljak ZLATI KAMENČKI 19.30 Dvorana Centra Nova VEČER GOSTOV IZ BOSNE IN HERCEGOVINE {v sodelovanju 2 OŠ Gorica) Sobota, 22« septembra 10.00-17.00 TRCJezero Velenje, Bela dvorana in okolica PIKIN DAN Pikine ustvarjalne delavnice, zabavne igra. program Fundacije Z glavo na zabavo. Itavilni glasbeni in plesni gostje. Pokaži, kaj znaš. razstave na prostom, sejam In Številna presenečenja 11.00 Velsnjsko jezero REGATA ZA ZLATO PIKO-razred Optimist (v sodelovanju s Klubom vodnih športov Velenje) 11.00 Dom kulture Velenje PIKA MIGA Mini festival najboljših otroških plesni!' skupin Slovenije (v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulture dejavnosti in Območno izpostavo JSKDVelenia) 17.00 TRC Jezero Velenje ZAKLJUČNA SLOVESNOST FESTIVALA SPOOEUTVIJOZLATIH PfKlN KONCERT SKUPINE ROCK'N BAND Četrtek, 18« oktobra 19.00 Dom kulture Velenje KONCERT PIKINE AMBASADORKE ANJEeUKDVEC Humanitarni koncert PIKINE RAZSTAVE ASIRID LINDORSN IN N)ENIH DtSiT KNJIŽNIH JUNAKOV {razstava ob 100-letnici rojstva Astrid Undgien); Avtor: Marjan Marin sek Galerija Velenje (Titov trg 5. Velenje); odprto: odpo-nedaljkado petka med 10. in 17. uro. v soboto mad 10. in 13. uro. RJKJNA AiMBASADORKA AN J A BUKOVEC Pikin festival Velenje Knjižnica Velenje (Center Nova, Šaleška 2t); odprto: od ponedeljka do pe^a med S. in 19. uro. v soboto med 6. in 13 uro. PIKA HOGAVliKA MED NAÍIMI ZAMEJSKIJVli OTROKI Kulturni cente: Uize Bratuz Gorica (Italija) Knjižnica Velenje (Center Nova. Šaleška 21 ) Odprto: od ponedeljka do petka med 8. in 19. uro. v soboto med 8, in 12 uro. LEPOTE NARAVE ZOORNJE SAVINJSKE IN $ALE$KE DOLINE Avtor: Milan Cerar Muze) Velenje (Vdenjski grad. Ljubljanska 54. Velenje}; odprto: vponadeliek od 9. do 13. ure. odtoika do nedelje od 9. do 17. ure. 17PIKINIH FESTIVALOV Pikin lestiva I Velenje Mestna občina Velenje, avla (frtov trg 1. Velenjř); odprto: v ponedeljek, torek in Četrtek med 8. in 16. uro, v sredo med 8. in 16. uro. v petek med S. in 13. uro. VIDEO JE VOOA BREZ TEKOČINE Robi Klanćnik in Mladinski center Velenje Mladinski center Velenje (Rdeća dvorana. Šaleška 3, Velenje}; ogled le en dan; sreda. 19. septembra, ob 20. uri. SPORT IN REKREACIJA Presenetljiv začetek Prvakom in podprvakom spodrsnilo v uvodnem krogu - Celjani izgubili v Trebnjem, Velenjčani v Hrpeljah - V soboto v Rdeči dvorani v Prevent Koncc minulega ledna so po pulcinem odmoru zaživele rokometne dvorane. Uvodne ickme novega državnega prvenstva v prvi ligi Mik so napovedale, daje pred nami eno najbolj zanimivih, pa najbrž ludi naj boli razburljiviJi prvenstev. Oba predstavnika v ligi prvakov, aktualni dr/avni prvak Celje Pivovarna Laško in v minulem prvenslvu drugo Velenje. sla novo prvcnslvo začela s pora/oma. Celjane je v Trenjem s 30 : 27 premagal Trimo. Velerg-cane pa v Hrpeljah Crold Club kar 7. osmimi goli ra/likc (32: 24). Pred lekmo v Hrpeljah so najbrž le največji optimisti med Iju-bii.elji Gorenja verjeli v svoje gralce. Gold Club je podobno kol Celjani pred letošnjim prvcii-sivom močnkal v velenjski Rdeči dvorani poudarjal, da je bilko lan-sfo> čelrlo mesto matij. kot so želeli in pričakovali v klubu. Letos želijo korak naprej, želijo v sanjsko ligo prvakov. Velenjčani so lekmo zelo odločno v prvem delu dvakrai povedli s tremi goli razlike (8 : 5 in 10 : 7) in oh odhodu na odmor še vedno Imeli obecajoč izid -14 : 14. V nadaljevanju pa se je velenjska samozavest razblinila. Domaći so igrali vse bolje v obrambi, vratar Vončina, ki je zamenjal Torla, pa je s sijajnimi ob ra uiba mi spravlj a I goste v obup. Domači so vse bolj stopnjevali ritem in zadevali, gostje pa ludi s tako imenovanih čistih položajev niso znali premagali odličnega domačega vratarja. Proti koncu so vse bolj postajali brezvoljni in posledica je nepričakovano visok poraz. Toda pri-lt>žnost bo že v soboto (19,00), ko bodo v sosedskem derbiju v Reči dvorani gostili moštvo Prevent a. Rudarji še bliže vrhu V drugi vzhodni nogometni ligi vzhod po zaslugi Velenjčanov ni več neporaženega moštva v osrednji tekmi petega kroga so goslUi moštvo Krškega, ki ga ponovno trenira Drago Ko staj n-šek. Domači so zmagali s 3 : 1 in se povzpeli na tretje mesto. 7. devetimi ločkami za vodilno Bo-nlfiko zaostajajo za tri točke, za drugim Aluminijem pa za en t). Kidričani pa so bili gotovo tisto moštvo, ki je najbolj razočaralo svoje privržence v tem krogu. V Novem mesiu. kjer so gostovali in povedi: že sredi prvega polčasa, je tekel že sodnikw podaljšek. ko seje domačim nasmehnila sreča za i/enačitev na 1 : 1. To sta prvi prvenstveni točki no Vinca Krke. Odpor nasprotnika pa so štrli šele v drugem delu. Krčani so namreč tekmo začeli zelo napadalno. kot da igrajo pred svojimi gledalci. Toda že v 10. minuli jih je z zadetkom po dolgi podaji Aleša Šmona z desne strani umiril Alcn Mujanovič- Ciostujočl vratar je bil tia napačni nogi io brez težav poslal žogo v mrežo. Velenjski strelec je imel v prvem delu še dve veliki priložnosti za zadetek, a ni bil dovolj zbran. Ce ne daš. dobiš, pravi ulično nogometno pravilo. Jn prav tako seje razpletlo. Nekaj minut pred koncem prvega polčasa je Aleš Šmon (veijelno je zaradi lega ig- ral le še do konca prvega polčasa) nespretno podal žogo giv stujočemu igralcu Paniću, ta jo je nesebično poslal do soigralca Drnovška, kije Izenačil. V drugem polčasu so domači povsem prevzeli pobudo. Očitno so gosije upali, da bodo uspeli obraniti točko, zato so iz svoje glave povsem zbrisali napadalno igro. Proti vratarju Celofigi so poslali le eno nekoliko bolj nevarno žogo. Veliko premoč so velenjski nogometaši kronali z dvema golcmia. V 75. minuli je Jeseničnik s približno 25 metrov izvedel prosti strel. Močna žoga se je od gostujočega živega zidu odbila do strelca prvega Rudarjevega gola, ki je z lepim udarcem iz obrata Se drugič razveselil približno 4oo gledalcev. Zmago pa je po samostojnem prodiïru potrdil Orbič. Niso nadaljevali zmagovitega niza Po petem krogu v tretji ligi - vzhod je na vrhu novo moštvo Po zmagi s 4 : 1 nad Stojnci so šentjurski Mladi upi prevzeli vodstvo in na drugo mesto potisnili do tega kroga vodilne Odrance. Ti so se namreč morali v lokalnem derbiju v gosieh pri Oren-šovcih zjidovoljiti le s iočko • izid je bil I : 1. V dosedanjih petih krogih so oboji priigrali po 13 točk, vendar imajo Sentjurčani boljšo razlik čanke gostovale pri ekipi Ce-leia i^alec. Tekma se začne ob 18. uri. Nove okrepitve so Katja Sivka, Živa Lazarev in Lea Stergar, Bojan Požun: »imamo sicer mtado ekipo brez i^uéenj z igranjem v l.A ligi, vendar računam na dobro igro," treniranje,« pojasnjuje Pozun. Seveda ima klub ludi v lej se-7.gu v igri proti Brei^jcam. kjer se bomo po trudili in (}Svojili kakšno točko.« ■ Vesna Giinšek Nina Lemež Med najboljšimi evropskimi veterani tudi Vera Pandža Minuli vikend seje na Bledu. Jesenicah in v Kranju odvijalo 11. veteransko evropsko prvenstvo v plavanju, sinhronem plavanju, daljinskem plavanju in skokih v vodo. Na najmnožičnejši prireditvi v Shweniji je nastopilo več kol 3800 tekmovalcev Iz 32 držav, v 36 disciplinah pa so dosegli 35 evropskih rekordov. Največ udeležencev je nastopilo v Kranju, saj se je v kategorijah nad 25 let pomerilo skoraj 3000 plavalcev, Najstarejši udeleže- letni Šved, med ženskami pa je bila najstarejša î^8-lelna Mad-zarka. Tekmovalo je tudi okrog 70 Slovencev, med njimi trije Velenjčani: DDIIcma. kam uvrstili šah, je prisolna že dolgo, laz mislim, da u'd lahko hre/ slabe vesli umestimo med športne igre, saj gre ludl lukaj za tekmovanja. Res je pa je, da ni tako rizično naporen kol osiaii spori i, lemveč gre za predvsem za borbo misli.« /ačelki šalia v Šaleški dolini segajo v lelo 1947. ko so se prvič zbrali navdušenci nad lo igni ui vse skupaj p na^nji predsednik. Takrat je klub dobil tudi svoje pnwtore, lako da se lahkii pven-sko ligo. kar si sahisii šteiejo /m po-sebeji dose/ek v slovenskem prostoru. »lo je diïkaz, da je igra kar priljubljena med ljudmi, saj lahko Olt>vek igra iah celo žJvljeuje. od rane mladosti do stari>stl« ^ pojasnjuje predsednik. V klubu pa so poskrbeli tudi za podmladek. Imajo namreč šolo saha. v katero sprejemajo mlade od leta stan)sii daljo. pa pri mladini opažamo velik usip. V soIo jih pride kar nekaj, ko pa se naučijo igrali, največkrat ostanejo le tisti, ki se v ^atiu /.ares najdejo. Naj omenim le primer enega naših najboljših mladincev, ki se je preizkusil žc v sk<^raj vseh športih, Tako so igrali 2. SNL Rudar VeUn|«-Kr$ko 3:1(1:1) Rudar ČBloíÍQa. Kraljevič. Jsseničmk. Mi|dtovic, Sulej manovi 5. Muiaković (od 65. Grbic). Tiifkovič. Rahmanović, novič. âmon (od 46 Agić). Ûmladič; strelci Mujanovič (1Q., 75.). Grbič (88.) Drugi izidi. Zagorje Triglav 1:4, Bern-f^ka -Bela krajina 1 Krka-Aluminij 1 : 1. Tekma med Zavtčem in Muro 05 so zaradi močcnerga naliva preložili. I&stvica: 1. Bon;iika 12.2. Aluminij 10.. 3. Rudar 9.4 Triglav B17:4), 5. Krško 8 (5:5), 6. Bela krajina 7,6. Zagorja 4.9. Krka 2,10. Zavrčí; part 6, kroga Zavrć - Rudar Vslofije (14. september ob 16.30). Krško • Zagorje (15. september ob 2D.Q0). Bela krajina • Krka. Triglav- Boniftka, Mura 05 • Aiumi-nij{16. september ob 16.30). 3. SNL - vzhod, 5. k. NKimartno 1928-HK Kovinar $tore2:0(2:0) Šmartno Pusovnik, Funtek. Rlipovič. Podle$fiik. Vel^. Skornšek Softió. Vasic. od košarke, nogí>mela. do namiz-nejra lenisa. Ko pa je našel šah. se je končno usialil. Upam, da bo takšnih igralcev še več,« se pove najin sogovornik. Kol že omenjeno, je šah tudi tekmovalna disciplina, v kaieri so šaleški sahisii zelo aklivni. V /a» dnjcm mesecu so se na dr/avnem prvensivu v hilropoteznem šahu uvrslili na pein mesio, mladinci pa so bili v prvi lijii - prav lako na dr/^vni - ravni ćeirii. Kdo so njihovi najboljši igra (ci? Med Ciani so lo Marjan Crepan. Igor Penko, Milan Malko, Jernej Mazej, Sašo Brusnjan, Tomo Novak, med mladinci Gregor Goršek in Neje Flander. iTied deleli pa i/siopala Spela Sovič in Zaiia Flander. Kljub dobrim rezullatom in uvrstitvam na turnirjih pa je Brcšar skeptičen glede razvoja šaha v Šaleški dolini: ►>Misiim. da je nekje na srednji stopnji razvitja. Res je. da je Igralcev še vedno vc]ik<ï. a la številka pada. Pred već k(îl desetimi leii^mo inieli okrog 150 igralcev, trenutno jih je registriranih samo še 59. Očitno je, da zanimanje vedn pc^ edinem porazu v polfi-nalu proii ekipi Pccs iz Madžarske v boju za lietic mesto po odlični predstavi premagali ekipo Maiibora in tako stopili na oder za /m:igovalce. /a la u^peh so zaslužni vsi igralci, še p<^scbej pa Domen l^riccij, ki je bil najboljši strelec turniija, in Jure Piiniožič, ki je znova blestel v obrambi. Velenjska ekipa j C prejela tudi priznanje za fair play. Vsekakor jc to lepa spoctbiida za nadaljnje delo in novo sezono, ki je pred nanîi, Podbreinik. Sinajlovrć. Podgoršek; sHeld: Sottić (73.). Vasřc {50,); lestvica-1. MU Šentjur 13111:2). 2. Odranci 13 (10 ; 3), 3. Trgovine Jager Š, J 11.4. Dravifija 10 {14:6). 5. Šmartno 1928 10 (10:8). S. tehnosiroj Verlej 9. 7, Malecnik 7 (9:8), 8. Crenjovci 7 {8 : 8). 9. Stojnci B. 10. Paîoma 5.11. Kovi nar Štore 3 (8:12). 12. Koroška Dravo* Bfad3{3;7). 13, Roma 1,14. Pohorja 0; pari 8. kroga: Dravinja • Kovinar Štore. Trgovine Jager š. J. Roma, Koroška Ora-vograti • Palom a. Tahnostroj Varzej • MU Šentjur. Crenšovcf- Pohorje (15, september ob 16.30). Stojnci - Malečnik. Odranci •Šmartno 1928(18. september ob 1B.30). Štajerska liga^ 5. k. ioHanj • Partiian From 5:0 Í3:0) Šoštanj. Tasfč. SoftiČ (od 68. Stojako* vič}, Kurnik. Sovba, Živkovic, Bulajic. Raj-koviâ Roser. Kíjevkovič {od 6B. Linićj, Spasojević. Jeliič (od 19. Red?ić); strelci: Raj\ovič (2.. 18., 39.}. flsdžič (55), K[jevković{67); ostali izidi. Garecja vas Unuksped • GIC Giad. Rogaška 4 1. Peca * OploTnica 2: 3. ŠentiljJarenina ' AHAEMMI Bistrica 3 . 3. Mon s Claudius - Holer mu os Ormož 3 : 3. Psdvinci Železničar Maribor 5:2. Sl-MER šamp ion : Zreče 2: Q; lestvica' 1, SIMER Šampion 13,2. Pod vind 11.3, Šoštanj 10 {13:4). 4. Holer-muos Drmož 10 (14:10), 5. Gerecja vas UnukIpetI 9,6. GIC Grad. Rogaška 1.7. AHA-EMMI8istrlca6{1M1). 8. Zreč« 6(9:12). 9. Partizan Íram6(5:11). 10. Mons Claudius 5.11,šentilj\jarenin3 4. 12. Peca 3 (9:13). 13. Dplolnica 3 (5 : 11), 14. Železničar Maribor 3 (8:16): pari 6. kroga: AHAEMMI Bistrica-Mons Claudius, ZraČo Šarrtilj-Jaranina, Oplotnica • SIMER šampion. GIC Grad. Rogaška • Peca (15. september ob 16.30} Železničar Maribor > Partizan Fram. Holer* muos Orrmiž- Šoštanj. Podvinci - Gerečja vas Unuksped {16, september ob 16.30}. MIK 1. liga_ Gold Ciub'Goren|6 32:24 (14:14) Gfirenjd Skok|5obramb},Prošt|1D obramb). Tanife. J. Oobelšek. Kavaš. Vu-ković, Ûflir. Sirk. 1. Oobelšek. Mlakar. Řezníček. Blažević, Ške/lak, Ooićar; Tamše 1. J. Oobellek 2. Kaval 5. Vukovié 7 {2). Sirk, Mlakar 3. Blažević 2. Go IĆar 2; naslednji krog Gorenje - Preverit (15. septeniber} Trčenje treh voznU Vinska / dokumenti in mesečno vozovnico, ki jo jc našel pri kulturnem domu. Polidšti bodo denarnico vrnili laslniku, ki bo gotovr) vesel izgubljene mesečne vozovnice. Dejanje jc gotovu vredno pohvale. tudi zato, ker doka/ujc. da poštťiOakj šc niso izumrli. Zbrala pogum Ni jih maio, ki 'padajo po stopnicah' -Ene zberejo pogum, da povedo, kako in kaj, druge ne Velenje. H. septembra • V petek je mlajša ženska v odsMUnosti moža /braJa pogum in stopila do policistov. Povedala jim je. da je mož že tri leta do jije i?asilen. pretepa, z njo grdo ravna, prepoveduje ji gibanje zunaj stanovanja ... Koje bila zaposlena, ji je jemal denar in ga zapravljal. Obićajno je bila pri lakem ravnanju očeta prisotna tudi njuna nekajletna deklica. Policisti so ženski s pomočjo centra za ciaino delo priskrK'ii začasno bivanje v Varni hiši, moškega pa bodo za nasilnišivo ovadili na državno tožilstvo. Istega dne, popa so policisti obravnavali ^ eno nasiln<» dejanje, v kaierem je bila žrtev ženska. V stanovanju stolpnice na Kardeljevem (rgii sla se sprla mlajša zakorica. Po prepiru ie razburjeni nK>ž odšel iz sianovanja. vanj pa prišel ženin svak. Ta se je odločil, da bo svakinjo po svoje »podučil», pri tem pa jo je tako hudo pii§kt>-doval. lia sojo morali z reševalniin vozilom odpeljati v celjsko bolnišnico. Storilca bodo kazensko ovadili. ■ stvcnem domu so ugotovili, da se je mladoletna peška, ki jo je voznik zbil na p<^ii v šolo. v nesreči lažje poškodovala, Ze v sredo. 5. septembra» pa je do nesreče, v kaieri je bil udeležen pešec, prišlo na Cesti na jezero. Voznik osebnega aviomobila jc pcšca pri v/vratni vožnji spregledal in ga zbil po cestišču. Pri tenî se je pešec lažje poškodoval in je v dežurni ambulanti sam iskal zdram-ško pomoč. Policisti vse udeležence v cestnem promelu ponovno opozarjajo, da s svojim ravnanjem in pozitivnim vzgledonî zagotovijo pogoje za čim varnejšo udeležbo otrok, mladoletnikov in vseh drngili udeležencev v cestnem prometu. Ne puščajte v avtomobilih vrednih stvari! Velenje. 5. septembra - Čeprav skušajo policisti vsake toliko časa ljudem dopovedati, da ni di)bro v avtomobilih puščali vrednejših stvari ali stvari, ki utegnejo zamikati lalove. jim nekaieri ne verjamejo tako dolgo, dokler sc sami ne prepričajo, da bi bilo nasvet dobro upoštevati, V sredo dopoldan se je neznani nepridiprav lotil osebnega avtomobila, parkirajiega na parkirišču pokopališča v Podkraju. Ra/bil je sleklo na vratih avtomobila, s sedeža pa vzel nakiipovalno vrečko z mesom. bančno kartico in manjšo vsoio denarja. Tatovi ne odnehajo Velenje, Šoštanj - Vztrajen ali vztrajni so tisti, ki so že DÍčk(»lik{v krai skušali priii v prodajalno Celjskih mesnin na Tomšičevi v Velenju, Tu in tam jim uspe, tu in lam ne. V torek, 3. septejnbra, je vlomilec pri vlomu sprožil alarm. Kljub NA OGLED EVROPA IN SVET • M©S MEDNARODNI OBRTNI SEJEM OQ|err; vseh Sc^jmov CEUE, 12.-19. SEPTEMBER www.ce-sejem.si temu ic bil tako predrzen, da si je vzel čas in odnesel več zavojev ciga-rel ter zbežal še pred prihodom varnostnika. Iz gospodarskega poslopja na Ko-novski cesii v Velenju je neznanec v sredo« 4. scplembra. vzel bakreno kapo in dovodno bakreno cev s kotla /n žganiekuho. Z dvorišča doma šoštanjskih gasilcev je neziiaiwc v soIkMo, H, seplem-br*i, ukradel zaklenjenti moško gorsko k(îi<) modríwdeče barve. V ponedeDí^í. 10. septembra. je z dclt)višča na Prešernovi cesti »izginilo« električno udarno kladivo. V nesrečo v b[|iibili ob krtncu iRilna. tU vam ne bii epi lenrisikj linevi tuiir^ bu nalašč ^an|a(]Rnič), ki si jili vi le iPiJkii pfivii^^lt. V§j)čvani bo îiiilf. čsbn do^uvalii. Dvoicko od 21.5. do 21.6. Pn|3iol| vas h dolgn pnćakii[Đ. sa] se vse plevel /air^jeie dnma. iûça iish. ki dobfc pa/na[rt neso vaieni. Rks sr bu niali.i^ liiidii prav u\tm\ riebnlleed (ok.M(iiLlć)lHi^ne|ljiil|C.česupiiskiisiiespe(pnMli kakšni (Inj^U, wt\]h ruina ^ fnkar ritt sie ii^iiinrr preii^ \sm orťjgi|i> ifi jili ^aqurovu ne bi bili spusubni i;pi}ljaii. V iídiIbIjo busie Ma v^hIi i nektifti. ya h: ceíii večiiiisi neie virleli. Nh^uju^ iii oi naredite kaj. d^ ne b\\ Ho iiashiuriji^ niinils csla vpcnost. Rak od 22.6. do 22.7. Doma nekaj dni na bo laka koi sj ^eliie. Nekdo uil sorodnikov bo pntrebo val vi^ikn ner|» irr pu;((irrfCRii. Vi pu se biisie vrieli v kroyu ^elja jn m\. Uïmh $e bn, da le bilo vi ila sír se nilprli iiidi nav/ven m svo|e ď^o pDkđ/aii mil. kisn ga^pJelf videu,/5ln dnlvn.Giirlilnvi^mbri./jiiibn srn boli iisivar^lnL Filma stvar. Vi vani ne brj šla na foku. bn lega Imie iiiiL'li§avBdnii pri^niitln?» vsu tistn. kćtrsi beliti! ijiesničiii. Knr vKsie, da bii kjiidlii bo l[s. biisie/df^aivse Daptire. Lev od 23.7. do 23»8 ■ ■ v Mni^,kiiie)ijn^livsdji,|jiipofiîyknpriRla./aiii.dHSubiwyN|K^ ©potrolju|Fitû viić.Na|Vi}£p^ vam §8 vciliiupnnieni tlolKu Qpra\d|efiu (\n\n m nb Cuiek. da sie diiln v svnrpni poslu./ain bn âa ii^Ur»l|e. ûssg Cim pr^ Iniiie tltáa, kl s(e iritir^r posiaviii na suanskj ur. Soroilnila se budu uuiiili, tla U varn ilnťVB, vam (ja sn bu /deirj. ils vam yraiitt vsie bnl| na hvoL Nikar SR m(uniika[ii!VSanit)to. liibona|Sjab§c. ^r iBtibi naiodile. Prv«i prllo^1lEt ilrjbin ilrii^atrrr»»» ćanie »j nbiria ^ k^iriei: isya iKdr^a, Sprti)iniliJ puvabiin. Devica od 24. d. do 23. 9. ^ Nuka mm m |e prsai) ra/lwnJa, a siese ia pravntasnu v/yli v rnke m ?se iiniirili. lisilen bu nitrisval bref vKCíiti preifesuv. kak^Kn ilan bo íep, na M\\[\ pa mnrda irialcH /agreiiisrí raradi r^íilili ^ctrav^iVRriih le^. Orhte se naviidil zdravnika in se i;ngibajie vseija. kar ^kiidi. l)a se i^kaj fiusiih dm bi vani naravmtsi yi> [ti1n.sa(jesp0minnflpii)ninidjipijsi^i!ra[iln/bh!di!l.[.n>4rçi|^ i In»pn/ratuiiinapnilrii^ji} nčka|nebnsiera/puln^ernniieJiinslivdvr^e,lar/m {/armer ra/utnoi pamti] napftCnn. Skorpi|on od 24.10 do 22.11. ^^^^^ Velikn priřakovaiija /a vami /avriRlo pa sr ni iakn, kut íeíeíi. /al se m vaèe sanjo nisn v ccíod urcsmâlc. a bodo tt^^avKx. s kaienn^ se ir? miinn ubadaiv. prel^iidnu narave. Spii/uali bnsie nekima, ki bn veC k^i sim ^^W^ patiCen. 2aiu si! boste m piigiistojs /aluiili pri misli. kaku všeč v^m la Nikar pn tem r^e rflzniiSljaili;! npriniKrnrbU /vr/r m n lenj, kaj bndo r^kli tin.gi. So- rodnik vas bo |)QSil 78 pomoč. Preden rečete da, dvakrai gloUnko vdilinite m premislile, /adeva se nainrei^ lahko nla /akrjrnpliDra m uniù d^ilymrninn pniaiiiljstvn. Sfrelec od 23.11. do 22.12. ^ lega vikfflda S8 VBseiHB krn majiKïi »irnk. hidi/ain,kfrimaievstigailtwilj. dVk. Usoda se |e v preiekliti it^dnili malce ijuigrala 2 vami. a sedaj vam bu kar nokai ^asa prucet naUorijona. Zato ptidsihnile »njim 2uliani m sr jim pri'pustiR, sai ^^ sploh nK3i taku ^ahievne, ila ne bi tile ure$iiiil]m<. V družin bnsie ?3pi((nrii ^^^^ spn;rialiniim Salek; promel sko/i pre-(li)r na cesii med Velenjem in Slovenj Gradcem je stekel 5. oktobra istega leta; - v Ciornjem Doliču je bil 17. i»eptembra 1890 rojen znan velenjski učitelj in narodopi-sec Tran Mlinsek; • 17. septembra 1950 je upravljanje Rudnika lignita Velenie formalno prešlo v roke delavcev, saj ga je na slavnostni seji prev/el v upravljanje takratni delavski svet; • 18. septembra 1992 je Gorenje poslalo pokrovitelj ŠRK Velenje, ki se odtlej imenuje Rokomeini klub Gorenje Velenje; -19. septembra 1997 je takratni župan občine Šoštanj dr. Bogdan Merih polo/nl temeljni kamen za nov stanovanjski blok v Sjslanju: -19. septembra 2000 so v velenjskem Gorenju izdelali de-setmilijontj pralni stroj; • 20. septembra 1953 jc bila ob velenjskem jezeru prva obrtniška tombola, ki Pod to goro zeleno« • srečanje ljudskih pevcev in godcev i? Slovenije ob 115'letnici turističnega djuštva Mozi[|a |T0 Mozirje in JSKD Mozolje I Vpottcdclfck24.9. tíosrečůi^e tofističnih dmštff/ Sav/rfske in Šskš/(s fsg^. info: 041/643 440 Več informacij: Zavod za turizem, kulturo. Iport in mladino Mozirje ztksm@siol.nBt. www.?il(sn^mo;iffe si 03 83333 35 Pravi naslov za uspešno 7Î Ml 119817 50 ASCROlOŠKO SVeCOVAOJl oqî? ^ Roki's, Kardeljev trg 2. Velenje 090 14 24 45 Cena t ,C4€ymln. Za uporabnike mobiteia« dfibJtela m Lzimoblla radio ®alfa 8 103,2 & 107,8 Mhz vva, juiranjt gcisi.Ji?2ikovne (n&j/nanke. koledar pnredUi^^v 1030 Vabinio k ogledu 1036 Na obiskiL.pn InnRiuVraNit, dokumrniariii ^apis 1136 Videospoi dneva 11.40 Vtiier / Ano. ^abavn(^lasbcna nddaia 14.00 Vidsosiram, obvestila 17.66 ValiimoknglerJu 10.00 Mi§ni3š.cira^iaoddaja.3. n/ mro^a 18.40 Riigionalm? novice 18.15 VrednojostopitinolFií, dokumentarna oddaji 19.16 Vidsospot dneva 19.20 VidflosUani. ubvesiila 19.66 Vabimo k ogledi 20.00 Ranei polka, las bena odd ai a. gostje: ansambel Podkrai^ki Fan ( je 21,16 RegionalmTnovii:e 21,20 Viduospoi dneva 21.26 Vabimo k ogledu 2130 PoMNkulture, infomiaovna oddaja. 3. iVmre^a 22.00 Utrinki I? [vTopskega parlamenta, 3. T V mrc^a 2230 I; oddaje Dobro jutro. inlormativna oddaja 00.00 Vabiinokogleriu SOBOTA, 15. septembra SLOVENUA 1 06,16 Odmevi 07.00 Zgodbe i/Skoljktí 0730 f^inanVa 07.40 Malí! sive ceííce, kvi/ 08.26 Vdouko?vodo,n3n..2/28 08.60 Kakšds barva je mlsko. norv. liim 10.26 Pntefklub \m Te(ti;k 12.40 Porabila. Spori vr^nm 13.00 VrnJUiv PfimorekL-k mauCm doifiovuii. prem» 14.20 Bomba/Calling. M film 1635 Prvtindrupi 17.00 Porodila. Spni L vmnň \m U;are 17.20 Vrtiljak 18.40 Fihmcvedii^iiki,nsanka 19.00 Dnevnik.vr?!nir?,§poa 19.66 Ijublianapri^iolnicaili, kvv 21.00 141)0 povratnikov, 2/6 22.00 Porofiila.SpuTLvrcrmi 22.35 Hniiaf 23.36 [J,?advmod. 6/12 00.30 Narko,amef.lilm 02.10 Dnevnik D2.31) Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Zabavni infokanal 08.46 Tvprodajd 09.16 09.26 VroeisLol 10.20 Primorski moM 10.50 Pfuk.fii?D/.lilm 12.26 lvpn)daja 12.56 Sport 20.00 Nurahiia.fr.špan.lrlm 21.56 %eDonavaJadrffn 2230 Prvim drugi 22.60 Ti labkn reôem ijoha mo|a?. 2. dellilma 00.26 Hnft )1/13 01.15 Pokvarianadeklaia. 10/lB 02.06 Dnevnik/amciske IV 02.39 Infokanal pop 0730 Tv prodaja 08.00 Grata Koal(^f?k. ris. serija 08.10 JakanaLurii.ris..senj'd 08.20 DrrM,ris.^nja 08.26 Aiiairv/vB2dolandi|i.RS,»n|9 08.40 Nadri^esiismodoma.rif;, senja 09.16 SlonCekBerqamians.scrijs 09.46 Nerodni OLtnard.ns.ssnia 09,60 Nmjaielv8.n!>.5etija 10.16 Iranslnnnerji, ris.st*nja 10.40 S Daman, ns. serija 11.06 Power Oar»gers, nan. ll,3fJ l^aloKorrigan, ns.senja 12.00 Fldshdanca. am&f.him 13.66 formula I, pren(jskvalil.?aVN Bsigije 16.06 Lnvcins^trup.dok.odrfaja 16.10 NevcrjGUiimpWilcev.3.del 17.10 21ur.vrtima 1/.16 Fvi^lyrMr^ki lilm 19.00 24 ur 20.00 taialifiusii 21.00 Gosporlarmbojavnik, am.him 23.20 Sirokoiapruini!]. am. him 02.06 21 ur 03.06 NoiVia panorama © 09.00 Mi^ma§.oLniSka oddaja, ponovitev 09.40 Vabimo k ogyu 09.46 Poslmlnhkiiliurc. infnrmaUvna nridsia 10.16 Vidsosprjt dimva 10.20 i/Fvrnpskaga parl'amimta 12.00 Videoslrani, ulivr^siile 1/.65 Vabimo k ogledu 18.00 Čas ?a nas. mladinska oddata Dekleta m lantjc 18.40 Videospot dneva 18.46 Uuhovnivrslsc: pater Ivan Oominikanskf samosian Pfttmvia 18.60 fvio/jrski gaj Vtselje s i^^stjem. dol;iimKntarna oddata 19.05 Virteijsirain, obvestil» 19.55 Vabimo k o^k'du 20,011 1682. VTV mat)a;iri, regionalni ininrmativni program 20.26 Kultura, inlonnativna oddaja 20.30 Vabimo k ogiLfIu 2036 Festival narefnifipooDvk 2007, posnetek i/ Manbora 223b VideospotáMa 22.40 Mednamdni lesova! tambur aškifiorksstrovin sktipin Oragatn^ 2007. pnsnfiiiik 4. dala 00.0b Vabimo k ogledu 00.10 Vi(ÈQspotdiip,va 00.16 Videostrarii, obvestila NEDEUA, 113. septembra SLOVENIJA 1 07.00 ?ivMv 09.50 /ogarija. 6/10 10.26 Sknvnostna divjina. 2/13 10.60 Sledi lliO O^aru n.25 Ubiojiarloha 12.00 ljudje m zemlja 13.00 Piirořila.šjiorivrtíiiD 13.10 Na/dravje! 1430 NIP 17JI0 Poročila, Spori, vriïne 17.15 NIP lB-30 Zrtibaniciota 16.40 Kravica Katka, nsanka 10.46 0;i Ou. nsanka 10.56 Vremi! 19.00 OiiBvmk, vfGme. Spoil 19.56 La Vie Ln Rose. iansoni 2007 21.10 PortraiMafkaPeliftana 2230 ARS380 22.60 PoroCila. vreme, ipnri 23.16 Piirsnna.švBd.aiilm 0056 OiiBvnik 01.00 Inhtol SLOVENIJA 2 06i0 Zabavni mlokanal 07.00 Iv prodaja 07.30 Sko?iCf« 07.40 VnaavPmnMiRkflkmatiim domnvini. posnetek 08.b0 Pn.1 HI drugi 09.10 Ijubliana prestolnii.aEU.kvi/ lO.lb Koncertlolklornsskopmp,3/1 10.60 MiidvaloviIVKopur 11.20 Qobus 11.60 Alpe Donava Jadran 12.20 Ivproriaja 12.55 Spofi 16.00 Bfir[in:At]uoka/lataliga. finale, pranos Í6.I6 Sport 17Í10 Hihnirxi: Konjem^ IVO. prenos 18iJ0 Šport 1B30 Not)omrttna oddata 1030 AtlBUka/lataltga.posoetsk ?0i)0 Šan[ska potovanja. 4/10 20.30 S Spofina oddaja 2)16 f^dnd:FPvkQSarki(M|. Iinale pfsnos 2330 SP v gnrskem kolesarstvu, posnetek 00.00 Onsvnik2amo|ske fv 00.30 liilukanal pop 0/30 Ivpmdaja 08.00 Brata Koal Cek. rts. senia 08.10 Jakanaltiii.ns.serija 08.20 OrobiJki.ris.scnia 08.26 AttairvZveMolandiji.ns.ssnta 08.40 NadrBVi3Susmodoma,ris. s:!nja 09.1^ SlnnCekBen{amin.ns.sfn|a IK.46 Nerodm fJernard, ns. senja 09.50 Nini^Mvs.nsana sanja 10,lii IratdormsTji.ri&sunjd 10.10 dÚamari, ns.sROja 11,06 Powerf^angors, mlad. nan. 11,36 Mor:rin/dravilú.am.nan. 12.30 Meslecc/aveAio.am.naa 1330 fomiulal.prrrnnstiirkR/aVN Reipije 16J]0 fVlowGP.preftasdiíke/aVN Portiigalsb I7.!5 Vsa Rondová dekioia 18.16 24ijr vrame 10,20 Jamic: Ponovno pn šolarfili. 3. íIpI kuharski* stinie 19.00 24 ur 20Í10 Mi^ja cuuelj, am. film 21.40 Vina snnoa 22.26 Boinr2.anf.film 01.56 24 ur 02.56 Nnina panorama PONEDEUEK, 17. septembra TOREK, 18* septembra SREDA, 19, septembra © PONOVlItV ODDAJ TiOFf^SKFGA SPORřDA 09il0 Ui^fiiaš. otroška ffidaja, ponovi ttiv Í19.40 1681.VIVfnaga/in,rRijiunslm mlormauvm program 10.00 Kulutra. iniormativna oddaja 10.06 $prmr]rivak.^mjrtna infomiaiivna oodaja 10.26 športni gosLpoyovor 11,05 Duliovnivrelec^paliirlvan Arzen^ek. Dominikanski samostan PKUrjvi^e 11.10 2up an i vami. jogovurv sludin, ijost: f\^at)a^ Zaon^ar h)pan MO Slovani Gradec 12.10 Vabimo k ogledu 12.16 Planuipráa.glasbenaoddaia, gnstie: Podkrajski fantje 13,30 1682. vrv maga/in. regionalni miomiauvni prr^gram 13.66 Kulorra. inlormativna oddaja 14.00 Videauram. obvestila I8Í10 Vabimo k ogledo lBil6 Mlad) upi. oiro^aoddata 18-46 POfaORN.L|la.<5bsna oddaja 1935 fřstivalnarcítiihpopevk 2007. pûsnetHk i/ ^unbûra 21.36 Videustfan;, obvolila SLOVENIJA 1 07.00 Porořila 07,10 Dobrojuifo OB.DO Poročila 08.10 Oobrojmro 09.00 í^oroi^ila 09.06 fVlHli f^?aft, 6/26 09.30 lípopnuiBlorbG 09.66 ilmkQ.6.odriais 10.36 IWpokevCasu. 1B/17 11.06 Naiionaineugrapfiíí:.1/15 12.00 Irvinřnu. portret 13.00 Poročila. $porL vreme 13,16 I a vie on rose, ^osoni 2007 16.00 Poroí^ila 16.10 Hober dan. Kofo&ka 16,46 M2ílvudek.nsan3n3n., 1/13 IB.05 fvlo/art. 2. oddaja ÍB.2 Sesedl na sledi. 2. oddaja 17.00 NOVI§poít, vrenje 17.40 PianBi/eml|a,3/7 18.26 ?rebanje3x3pli}s6 1B.40 I II III Tam. nsaiika 10,46 Adi v mor]u, risanka Iď.OO llnp.vi\ik. vreniH. ^m 19.65 VňíCistol 21J30 Kne/mdoWB.10/12 22,00 Orimevi. kultura. Sport, vrams 23,00 Podoba podobe 23.26 [îlasbeniveCar 00.26 Planet Zemlja, 3/7 01,16 Dnevnik, ponovitev 01.60 Ifiíokanal SLOVENIJA 2 0B.3U Zabavni infnkanal 07,00 Infokanal OB.20 Tv prodaja 08.60 NIP 1230 Vrtiljak, uboi 14.30 Iv prodaja 16.00 Š šponna oddaja 16.16 Osmirian ÎB.16 ARS3fiO 1B.30 AlpgDon^Jva Jadran 17.00 fvlo/aik 10.00 Pnrořila 1B.16 Mtíi^jo svnintkov. 2/2 20.00 Dogodki.kisov^neminlisvfil 10/10 21.00 Studio ciiy 22.00 Rla^ica, oddaja o modi 22.30 raraoin,sktipaj40lai,2.d«j koncsrta 23.20 Biseri sdhcjske kraliiœ, Sved. ang, íilm 01.20 OnBVJUk^amcjsktíTv 01.50 Infokanal SLOVENUA 1 06.16 Odmsvt 07,00 Porotila 07,10 Dobra jutro Porodila 08.10 Dobro utro 09.00 IM a 09.06 Radovedni Ta^ak: Krtača 09.20 M(i/ari2.oriílaÍ4 09.35 Gëstjtlû na sl9di.2. oddaja 10,06 SprelNjdivnaravoidivji kostanj 10.30 /godbiM^krjIjke 11.06 PTanBiZamíja.3/7 12.00 PnriretMarkaPeljhana 13.00 Pora tila. SpofL vreme 13.26 Vručistd 14.20 Ub;tiriadiif)a 16jl0 PnrarJIa 16.10 Mostovi 15.10 Ira|da],11/?B 16.06 Alim^pnmai 16.16 Ko?a.ifakH.pene 16.2D RoielObmorftek, t3.epi/DdH 1636 Knjiga mene bnga 17.00 Nuvice.slovKnskakronika. ^ort. vreme 1730 Spust 00 Miiri.dokum.lilm 1H.00 ^simaresmi^nosi 10.30 /rtibatfleAstra 18.35 F ran Cex, nsanka 19.00 Dnevnik, vreme, §pon 19.66 Piramida 21.00 Murlnarodna (ii/orja 22110 Odmp.v].viemB,žpori 23,00 Veùna vesolja manjka, /nan. 23.50 /ivlfi^nje. km i^aka. špan. fill 01.40 RasmCna resmCmsi 02.10 Dnevnik, ponoviti^ 02.46 Infokanal SLOVENIJA 2 0630 Zabavm infnkanal 07.00 InFokanal 09.00 Ivprodaja 09.30 Zafiavm infokarial 11.01) Otročki Kteal 13.06 ivproriaja 13.36 Dobar dan. Knnjška 14.05 CJas(bi?)ni veiH^n na drtigem 1b,00 Studio L'liy 16,00 SItidi 1630 Mn/aik 17.26 Mrstovi 18110 Poroi^ila 18.06 Kaleidoskop 1830 Aktualno 19i)D Val^njallfiybal, portret 20.00 Mti/ikajRLo. 2/21 20.25 Globus 21.00 Diîdi^Cina Evropo 2236 B1a(i;i3f;k. 1/7 00.06 Slon: umor ne zastara. 9/10 00.60 Dnevnik7amejskeTV 01.16 Infokanal pop pop 06.36 24 ur, ponovitev 073 6 Sporna scena OB.20 Ra/igrnnipar, naii. 09.20 Ijtibs/cnnatr/mci. nad. Î0.16 TVprndaia 10.46 IMiLaku 11.40 Niiiikroiliivosrce, nad, 12.10 Iv prodaja 13.10 SfiofiadsiTiViO, nad. 14.06 ZvR/dfi nasodiJtn, ran. 15.00 Neukroil|ivTisrce.iiad. IB.OO ljubezen na tržnici, nad. 16.65 lia2igrampar, nad. 17.56 24 ur vremi? 18.00 Spopadsiraso. nad. 19.00 24 ur 20.00 Naša mala klinika, nan. 20.65 Grda rn^ka, nan 21.60 Ra^u^aran^grspr^nje. naa 22.16 24 ur2VBeBr 23.06 Na kra tu/ločina, am. nan. 00.00 Pod kipo pravica, am. nan. 00.60 leksa^ki mol postave, am. nan. 01.4 0 24 ur, ponovitev 02.40 Nni^a panorama 06.25 24 or. ponovitev 07.25 Živahni imrivodni kooj. ifok. oddaja 08.20 Ra;tgram par. nad. 09.20 l|ube?Gn na tr?ni[.i. nad. 10.16 îvprodajs 10.46 Riilake 11.40 Neukrotljivo sri:e. nad. 12.40 ivprodajs 13.10 Sp^adstrasti,nad. 14.05 Zv»;dBnasodidiu.nan, 15.00 Noukir>tiiivo nad. 16.00 Ljube/en na ir7nju. nad. 16.56 Razigrani par. nad. 17.55 24 ur vreme 18.00 Sp^adstrssti.nad. 19J10 24 tir 20.00 Preverjeno! 21.06 /dravmkova vesl, nan. 22,00 /abn m red, nan 22.56 24 or/vpč!'r 2X16 Na kraju Mna, aru. nan, 00.10 Pod lopo pravite, am. nan. 01.00 [eksa^kimo^ postave, nan, 01.50 24 or. ponovitev 02.60 Nočna panorama © © 09.00 Oobrojutro. informativna oddaia; nadana^ntdan. Ititranis novira. viitïosfjoi drwva. vrtnarski kotiček, koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogisdtr 1036 PlaneLOQÍka,glasbenaoddafá. gostje: Podkralji lanije 11.50 Videospot itoa 14.00 Vid^strani, nbvdstila 17.55 Vabimokogledo 18.00 Regionalne novice 1B.06 Mednarodni f rotiva I iamhura&kilimk(2Siiovin skupin- Oragaii;^ 2007. posnetek 1. dala 1935 VidiwspotdíHva 19.40 Videosuani. obvesiila Î9.66 Vabimo k oglmlti 20.00 2upan I vami. koirtakina oddaja, mu SRI(iOfVILII, 2 up an MÛ Velenje 21,00 Regionalne novice 21.06 Na ubiskij... pn fonetu Vrabln. dokumentarni 2api$ 22.06 \i oddaje Dobro imro. informativna oddaia. ponovitev 23.36 Vabimo k ogledu 23.10 Vidi30Stram, obvisula 09.00 D obro jutro, ini om i a tivna oddajama današnii dan. jutranje novice, vioeospot dneva, \7 na^e kufiinjc. jutranji gost, zdravniški nasveti, Koliidarpnrsditev 10.30 VabminUglsdu 1036 Zupan/vami.pngovorv smdm,aosi:SRFCKOf^fH. ^upanWOVrrlnntn 1136 Viflfiospot dneva 14.00 Vidpostrani. obvťsula 17.56 Vabimo k ogledu 18.00 Mfad; o mladtli. mladinska oddaja. 3. T V mre^a 18.10 VidBOspoi dneva 18.16 Cas 2a nas, mladinska oddaja Oekiuta m fantje 19.25 Vide os tram. obmtrla 19.66 Vabimokogipdi 20.00 16B:VVrVmaga/io,regiooalm lofooTtanvni program 20.26 Kullurîs, informaOvna odda|a 20.30 Sporim lorok. ^pciina inlormaiivna 0(jdaja 20.60 Sponni gost pogovor 21.30 Fairpl5y,iporinaoddaja.3.1V mre/a Preil svetovnim jïvenstvuni v kajaku m kanuju 22.00 Asova gihanii;a, nifumiaovna oddaja.3.TVnire^a 22.30 l^oddajeDobrojutro mFomiauvna oddaja 00.00 Vabmiokogladu 00.05 Videosirani. oiivssiila SLOVENUA 1 06.16 Udmev) 07.00 l^otila 07J0 Dobrojutrn 08.00 PtioCtla 08.10 Dobro jutro 09.00 Porodila 09.05 /oganja. 6/10 09.36 Kra&tač|a patrulja. 6/13 10.00 ^estslii^abmkov.ljod^a jvavli^ca 10.16 Alimapo/na^ 10.20 RoielObmorfHk.nan. 10.66 Mh^ijb je cesta. 2/2 10.36 Knjiga mene boga 1130 SpiistpoMuri 11.30 Rtôniî^na resmi^ost 12.00 Ifudje in/fmlja 13.00 Pwoilila. IporL vrerne 13.1b Ars360 1335 Podoba podobe 14.00 MednarotbiH ob?orjH 16,00 Pwnčila 16.10 Mostovi 16.46 MollyOickm^nvnostde^ele Mu, Í5/2B 16.06 P«1 klobukom 16.40 Miirlm. čudežni ku2a,nsdnk(i 17.00 Nrmœ. slovenska kronilu. àport. vreme 17.36 Z vami 16.1^0 Zrnbanjelota 18.40 liltrra saoj. nsanka 19.00 Dnevnik, vreme. §port 19.66 ^arl^n se/oani. §vij:. Iilm 22.00 DdmKW, šport, vrEsue 23.05 Omi/te 00.70 /vami 01.16 Dnevnik, vr^me. šport 01.55 Infokanal SLOVENUA 2 0630 Zabavni mfokanal 07,00 Iniokanal 00.00 Ivjirodaia 09.30 /abavni tnfokanal 11.1)0 Ot/uški infokanal 1130 Iv prodaja 12.00 Sknvtiosui{iviin8.2/13 12.30 WntHf 1330 itnbljana prestolnica FU. kvi«' 1136 Mo/aik 16.30 Dogodki.kisov/nemirtlisvai 10/10 16.26 Portorož:teniSkitomirV^TA. prenos 18.60 Dokom en ta ma oddaja 20.00 larCa 2130 Furbof ol k pod Tn glavom 21.66 SP v nmiii^ni gimnastiki, posneteki^ Pa trasa 23.00 Poletna Idila, TVlilm 00.05 Sloven&kaja^/sccna 00.45 Si^vnri)II dvornih prevratov, ms. nad.. I/B 02.05 FinevnikmiujSkfllV 02.30 Iniokanal pop 06.20 24 tir, poinvitev 07,20 F'reverjflno! 08.20 Ra/igram jjar, oaii. 09.20 L|ubWGnoat;>nja.nad, 10.15 Ivjïrndaja 10.45 RiiJtilake 11.40 Nenkrotljivnsri;8.riail. 12.40 Tvprodaja 13.10 Spopadsira$li,nad. 14.06 Zvs/dc na sodiičo. 0311. liOO Neiikmtljivo srce. nad. 16.00 Iftibe7annatr?nica.nad. 16.66 F^a/igrani jiar. nad. 17.66 24 ur. vreme 18.00 Sp^^ar) strasti, nad. 19.00 24 ur 20.00 Prevara. kanarL am. film 21.40 Monk.nao. 22.35 ?4urm£gf 22.66 Nakrajii/fočina.am.nan. 23.60 Podlupopravine. am.nafi. 00.40 luks^ki mo^ posiave. nan 0130 24 tjr. ponovitev 02.30 Nrji^na (lanorama © 09.00 Dobrojutro.mlormaifvna oddaja: na dana^n i dan. juiranju novit^e. vidiJospot éim, jutranii gosi koledar pnredttfv 1030 Vabinro k ogledu 10.35 športni lorek. §Q'Klna mlomiativna or i^ja 10.55 športni g os L pogovor 1130 Videospot 4ieva 14.00 Videostr^ni. obmtila 17.65 Vabimo k ogledu 18,00 Cas ^^ nas. mladinska oddaja. 3. IVmre^a Dekleta m fantje 18.40 Regionalne novice 18.45 Mtj/irskioa Veseljas cvtll]cn^ Sokom eoia mi ?9pis 19.00 Vidirospot (bieva 19.20 Vide os tra m. obvestila 19.66 Vabimo k ociledu 20.00 Pl)PC0f1N,koni3km3 glasbena njdaja 20.65 Regionalne novii;e 21.00 Odprta tema, pogovorvstudiu, 3. TVmre^a Ves#0 lomit laoenargrtski mrapevt 22.00 loildajeDobrojuiro, mfomiativna oddaia 2330 Vabimo k ogledu 23.35 Vi deosira ni. obvestila PRIREDITVE KINO VELENJE:: SPO R E D RATATOUILLE celovečerni družinski artimirdni film sinhroniziran v slovenščino Režiia; Brad Bird. Slovenski glasovi; Lado BaoviUr. Mat}^ Javšnik. Branko Zavrtan. Iztok Valič.Vojko Belšak. Niko Goršič. Bo-riî Cavazza« Nina Ivanit Marko Po-trli. idr PIKIN KINO (cena vstopnice 2,5 EUR| Petek. 14.9. ob 16. uri-Sobota, 15.9. ob 10. uri Nedelja. 16.9. ob 17. uri HARRY POnER IN FENIKOSVRED (Harry Potter and the Order of the Phoenix}* mladinski domišljij* ski, 138 minut, re^ja: David Yates Igrajo: Daniel Radcllffe, Rupert Grint Emma Watsoa Imelda Staunton, George Harns. Helena Bonham Carter Natalia Tena, Kathryn Hunter Evanna Lynch. Gary Oldman. Harry Melliog. Richard Griffiths. Fiona Shaw. Sian Tliomas. Jason Boyd. Richard Macklin. Charles Hughes. Susie Shinner Auror Dawti^. Nick Shim. Ralph Fiennes. Apple Brook PIKIN KINO (cena vstopnice 2,5 EIJR) Petek, 14.9. ob 18.15 uri Sobota. 16.9. ob 16. uri SREČA NA VRVICI slovenski mladinski film, 86 minut režija: Jane Kavčič Vloge: Mitja Tavčar. Nino de Gleria. Matjaž Gruden. Vesna Jevnikar, Lidija Kozlovič. Ivo Ban idr PIKIN KINO (cena vstopnice 2,5 EUR) Petek, 14.9. ob 20.^ uri Nedelja. 16.9. ob 10. uri OCEANOVIH 13 (Ocean's ThirleBn)-akcii$ka komedija. 122 minut Režija: Steven Soderbergh Igrajo: George Clooney. Brad Pitt, Matt Damon, Andy Garcia, Don Che-adie. Bernie Mac. Casey Affleck, Scott Caan. Eddie Jemison. Shaobo Qin, Carl Reiner. Elliott Gould. Ellen Barkin. AI Pacino. David Paymer Sobota. 15.9. ob 21.30 uri Nedelja. 16.9. ob 19.30 uri REDNE PREDSTAVE (cena vstopnice 3,5 EUR) ZADNJI ŠKOTSKI KRAU (The Last King of Scotiand)-drama. 121 minut, refija: Kevin Macdonald Igrajo: Forest Whitaker. James McA-voy, Kerry Washington. Gillian Anderson. Simon McBurney David Oyelowo. Sobota, 15.9.01)19. uri 1 letošnji oskar (za glavno moSko vlogo- Forest Whitaker) REDNA PREDSTAVA (cena vstopnice 3,5 EUR) Napovedujemo: TRANSFORMERJI (Transformers)-akcijska znanstvena fantastika. KAKO SE POROČITI IN OSTATI SAMSKI (Prete^oi ta mam ) - romantična komedija), WALALCř IN GROMITTrPRE-KLETSVO STRAHOUHCA (Wallace and Gromitt in The Curse of the Were-Rabitt - (animirana komedija) Mangart, ki vedno očara Cc smo ohiskHli Jalovcc. se spodobi. da obiščemo tudi njegovega iiic manj markanincga soseda - Mangan. - Iz Bovcii seje na§a irojica uaiicrila ob reki Korilnici mimo U'dnjave Klu/e, kjer sc cesui odcepi v/nan planinski i/obrazevalni ccn-ler v Bav>;fci. Cesln je vijugala naprej sko/J Možnico in pripeljala v prelepo dolino s krajem Log pod MajigarloDK nad katerim bdi ta goćna gora, pri kaieri nikoli ne veš. će se mf>rda le ne pi§e pravilno brez vmesne črke »a«, torej Mangri. Mi sc borao dr/ali prvome »odločilve«. saj je la verzija ra/vidna Uidi u zemljevida Julijskili AJp. V Logu že vsa \zvákih se-jflavov kamnin, ki šc posebej privjib-Ijajij geologe. Pod:a ovca kli-cT timrn. NliCfldi; • P ? A RATATOUILLE mata. OtstatflutUti wwMfiii» TRANSfORMERII M (Tnufonnenj gUBEZENSKI RECEPT (Ko ftesefvttMns) iM« iteWnA AnviCMn, •WtalMn, U»rt«a« DIVJI VALOVt m^ (Surfs up) Sliilimiitmu ¥ Iti iiMfWwiř 14:30 SO. Ne 17:30 «VOuk«"«. 13H>0 Vt.hl 1500 17:50 SttllB' IrttTHpii PLANET TERORIA IM wàu (Plar«t TCiTOd VDM ewwoflw*. BmV^b. F^tedHpM. ■rtfitft HmeiiMwv MM». HaMSft««o. 20:00 22:30 PE. SO 22:30 PE.SO I atitii fiilfl UMRI POICOMČN04.0 (IhvrreeefOicHanO S* 20:30 23:30 K. so • 1 4 • • y^ymnir nosff«» ottffiM, «■VLUBIMd. Informacije o programu na avtomatskem telefonskem odzivniku: 09093 98 66 Rezervacije vstopnic: na www.planet-tus.com ali po 14. url na 03/42 41720 In 03/42 41722 Kinemttesfdfí i\prMriti^pravico spremembe programi* ww^.plariet-tus.com EngrotuS dû». Cesta v frnovl>e Ce{|e: 9.L IfiniiiminiirjfLri if tTll* Ce1|«, Manborska 128 I'! li II 3 O a. o» i? s ^ 50 K) O O OBVEŠČEVALEC "»'^ČAS 13. septembra 2007 Nagradna križanka POLZELA, tovarna nogavic, d.d. ZELA GOZDARSKI VIRI mehonsko ali elekiro hidrouliino upto vijanje od2SkNdo80kN(oii3,Stdo8t) HIDRAVLIČNI CEPILNIKI pogon p teko elektromofôrja olj troktrojo oddtdo 201 MOŽEN NAJEM CEPILNIKOV '.unîforcst.com IS ^ [S] Vos trgovec: KZ Šaleška dolina UNIFOREST ii.0.0., Dobrik vas I4a, 3301 Fetrovà, Tal.: 03/713 M10, inb@unifDresl.si Style Ut obarvajte svojo garderobo z novo jesensko kolek« jo nogavU POIZELA MODA jesen zimo 2007/08. Obiščite POLZELA prodajalno EVA v centru Nova v Velenju, kjer smo za vas pripravili veliko izbiro modnih nogavic in perila POLZELA za vso družino. Ne zamudite ugodnih nakupov v septembru. Za zapeljiv korak v hladnih jesenskih dneh „ POLZELA MODA, Več tia www.oolžela.com Polzela d. d. Tel.: 03 703 7200,703 7212 info@poIzeIa.com Re§ítev križanke pošljite najkasneje do 24. septembra na naslov: Naš čas. d.o.o. Kidričeva 2a, 3320 Velenje, s pripisom »POLZELA.«. Iróebali borna tri nagrade: 3-krat darilni paket POLZELA. Nagrajemi nagradne križanke "livada", objavljene v tedniku Naš čos dne 30.8.2007, so: Marjan Škoffek, Ljubljanska 48. Velenje (kosiloza 2 osebi): Ivanka Kloste^ nik, Bevče 18 a. Velenje (čevapčiči za 2 osebi): Marija Bizjak. Šercerjeva 13. Velenje (mešano meso na žaru za 1 osebo). Rešitev gesla: LIVAOA Nagrajenci prejmejo potrdilo po pošti. Čestitamo! S MINERVAZALEC, d.d. prkJelava plastike in kovin • Pongrac 101 • 3302 Griže tal.: +386 (0)3 71 36 200 ■ fax: +386 (0)3 71 36 288 E-mall: uprava@mtnerva.si ♦ http;/^vww.minerva.sl/ SEZONSKA RAZPRODAJA DRENAŽNIH IN OSTALIH CEVI iz naše lastne proizvodnje v naši industrijski prodajalni na Ložnici pri Žalcu Informacija na tel.: 03/ 71 36 280 Delovni čas od ponedeljka do petka med 8.00 in 16.00 uro MESTNA OBČINA VELENJE Urad za okolje in prostor Na podlagi 60. in 97. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS št. 33/2007) Mestna občina Velenje. Urad za okolje in prostor, organizira JAVNO OBRAVNAVO osnutka SPREMEMB IN DOPOLNITEV ODLOKA O UREDITVENEM NAČRTU ZAČASNE DEPONIJE KOMUNALNIH ODPADKOV V VELENJU Javna obravnava bo v sredo, 19. septembra 2007, ob 17. uri v sejni dvorani Mestne občine Velenje, Titov trg 1, Velenje. Na javno obravnavo so vabljeni vsi zainteresirani občani, zastopniki nosilcev urejanja prostora, lokalnih skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti. K A lil O V i: L Si J il (ETRTIK, 13. septembra: I 6.00 Oobrc jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan: 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije: 730 Porodila: 7.45 Oanašnji kuliurnl utrip: 8.00 Policiiski nasveti: 8.30 Poročila: 8.45 Policijska kronika: S.30 Poročila: Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije: 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan: U.30 Poročila: Î5 00 Aktualno; 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj.kje.kaj: 16.30 Poročila: 17.00 Zdravniški nasveti: 17 45 Erosov kotiček; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje. PETEK. 14. septembra: 16.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan; 700 Horoskop; 715 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila: 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Športni utrip; 8.30 Poročila: 9.00 GospCKiarski utrip; 9.30 PoroiSila, 1Í.00 Na svidaije; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00/^ualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj: 16.30 Poročila: 17.00 Glasbene novosti; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 15. septembro: I 6.00 Oobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan; 700 Horoskop: 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije: 730 Poročila: 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila: 9.30 Poročila: Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan: 14.30 Poročila Ib.OO Aktualno: 1b.30 Poročila; 18.00 Kdaj, k|e. kai; 16.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDEUA, 16. septembra: 16.00 Oobrc jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije: 8.00 Duhovna iskanja: 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kuHumi utrip; 9.00 Poglejmo vzvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke: f^edelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; I7D0 Minute z domačinu ansambli; 18.30 Potočila; 19.00 Na sviiienje. PONEDEUEK, 17. septembra: I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan; 700 Horoskop: 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 730 Poro^la; 745 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila: 8.45 Policijska kronika: 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 PoroiSila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj.kje,kaj: 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica: 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje. TOREK, 18. septembra: I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poroùla; 700 Horoskop; 715 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila; 745 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj, kje, kaj; 1700 Naši kraji in ljudje: 18.30 Poročila; 13.00 Na svidenje. SRIDA, 19. septembra: I 6.00 Dobre jutro in veselo v nov dan; 745 Današnji kulturni utrip, 6.30 Poročila: 700 Horoskop: 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila 8.00 Težava je vaša. rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila: fO.OO Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila: 15.00 Aktualno; 15.30 Šport: 16.00 Kdaj. kje. kaj; 1700 Vi in mi; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje. GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke: Mersud Velič, iz Velenja. Šalek 89 in Alma Omerović, iz Bosne in Hercegovine; Emir Grabkič. iz Bosne in Hercegovine in Mirnesa Jahič, iz Šoštanja, Cesta Lole Ribarja 10; Aleš Mi-helič, iz Šoštanja, Tovarniška pot 2 d in Anja Otorepec, iz Velenja, Cesta Borisa Kraigherja 6 b; igor Matko, iz Sežane, Ulica Ivana Turšiča 1 in Janja Petelinsek, iz Sežane, Ulica Ivana Turšiča 1. Smrti Frarc Lipovšek. roj. ISSI.Velenje, Slan-drcva cesta 22; Ferdinand Omerza, rej. 1933, Socka 62 a, Nova cerkev. ONESNAŽENOST ZRAKA Vtednu od 3. septembra 2007 do 9. septembra 2007 niso povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v avtomatskih postai^ah (AMP) na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-ume koncentracije 125 mikri}-gS02/m3 zraka. MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOUE IN PROSTOR MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02 od 3. septembra 3007 do 9. septembra 2007 (v mikro-g S02/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro^ S02/m3 zraka OBVESCEVALEC DEŽURNI telefon za pomol anonimnim alkohG]ikom 031/443'365. STIKI-POZNANSTVA ZENlTNAposr»lovalnicâ ZAUPANJE za vse starosti, brezplačno za mlade žerjske. Gsm: 031/50&495. GSM: 031/836-378. tel. in faks: 5726-319. DEKLE, ce resne zveze si lellš. po ztvljer^ju v dvoje hrepeniš, pokliči na gsm: 031/836-378. PRIDfLKI ULEŽAN hlevski gnoj. borovničevec. medenovec ter već vrst jabolćnika in zganja prodam. Gsm: 041/344-883. VINO Saovignon. Beli pinot MerlQt Cabernet sauvignon. prodam. Vinska kiel (Čehovin Bogdan • Štanjel). Velenje • Konovo, gsm: 031/749-671. JABOLČNIK Iz neškro^jenih jabc^k in dvodelno omaro (mahagon), zelo dobro ohranjeno, prodam po simbolični ceni. Gsm: 031/483^33. zvečer CEPLJENO belo mešano grozdje in dobro ohranjeno 300 L hkiravlično stiskalnico prodam. Gsm: 041/654-336. ZELJE za kisanje (gtave ali ribano) prodam. Šibane. Tel.: 831-00-27 ali gsm: D4!/905-500. RAZNO POSTELJICO (prenosno) za dojenčka kupim. Gsm: 041/751-942. KOMBINIRANI voziček Perperego mali OGLASI P3. globok, športni (mareta). z avto-sedezem jajčko in stolček za hranjenje Perperego Príma Papa, prodam. Gsm: 041/404-733. TRAKTOR iiorpedo« 60 KM. prodam za 2500 evrov. Gsm: 041/238^51. TRAKTOR »zetor«. 73/41. PUH. 80 KM, s prednjo hidraviiko, odlično ohranjen. prodam. Gsm: 041/23^651. KOSILNICO Iprednjo. bobnasto. š -2.80m) malo rabljeno, ugodno prodam. Gsm: 041/23^51. ŽAGAN smrekov les (des^, late, d^ stančniki) pmdam. Gsm: 041/881-2)8. VWPOLOJ2,letnik2002.1. lastnik, prodam Gsm: 041/517-248 ŽIVALI BIKCA, pasme limuzin, težega 220 kg. vajenega pase. prodam Cena 660 evrov. Gm: 031/830-798. PROOAJA nesnic v nedeljo. 16.9.. od 8.00 do 8.3o, v Šaieku. Tel.: 02/87-61-202. OVCE in jagenjčke plemenskega ovna prodam. Gsm: 031/619-115. DilO IŠČEM varstvo in pomoč na domu za starejšo gospo. Gsm: 041/993-187 NUJNO potrebujem kn^vca za pokrivanje strehe na garaži. Gsm: 031/4^2-87. NEPRiMJČNINE ODDAM l-sobno stanovanje v bližini Velenja. Gsm: 051/384-869. SOBO v Ljubljani, s souporabo kuhi- nje in kopalnice, oddam študentki ali študentu. Gsm: 031/365664. PRODAMO: 3'SĐBNG lepo startovanje 78 mZ pûd Vis - 8 ' Vis. 1. nadstropje, letnik 1982. ceiia 78.000 Eur STAREJŠO HIŠO v Veler\ju za Pizze-rí|o Skaíca. letnik 195Z 1B0 m22 zemljiščem BGG mZ cena 100.000 Eur GARSONJERA 32 ntZ adaptirana leta 1995. v 6. nadstropju nad biv^o Zibko, cena 44.000 Eur Zazidalno zomljiiče, 1900 m2 na izredni lokaciji ZB velenjskim gradom, cena 42 Eur / m2 INfORMACUE: ALSA-NEPREMIČNINE Toinsč6va1Qa.Velen|9,041 299919 VELENJE; Stane-041/624775. 897'58-13. MOZIRJE; Ema- 051/307-035.839-56-50 PRODAMO: • S-sobno stanovanje v blizini trlnice. 3. nadstropje, letnik 1968. velikost 86 m2, cena 80.000 EUR -še 2 trosobni stanovanji v Velenju na različnih lokacijah KUPIMO: -1S,2S,3S stanovanje v Velenju ZAHVALA Zapustil nas jc FRANC LIPOVSEK 3. J L J951.2. 9. 2007 Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijaieljcm, sosedom in 7Jianecm za slovo na njegovi /adnji poti, za darovane sveče in cvetje icr za izrečene besede sožalja. 'Žalujoča hčerka Pûtricija z druUno ZAHVALA Ob izgubi VLADA BERLOTA Sc iskreno /.ahvaljujemo izrečena sožalja. podaqeno cvcije in svecc. Najlepša hvala vsem za izvedbo pogreba. Vsem. ki ste nam pomagali in nam siojiie ob strani - hvala. Vedno bo z nami. Vsi njeifovi ZAHVALA Ob mnogo prezgodnji smrti dragega sina, brata, vnuka in nečaka DAVIDA PUSNIKA iz Drame Ij /7. 2. 1977^ 1. 9. 2007 le Cas. kida. I& čas, ki v/éme. . . .... . .... rt , se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, nnjaicljem, znanccm Pràvtio: je čás, h celi rane, , ... ; .. ....... kje kinikdài ve min^. oslalim. ki SO ga pospremili na niegovi zadnji poti. darovali kous^ini^ se v^tmine... ^^eče in cvetje ter izjekli besede so/^lja. Zaiujočh mama. oče, brat Borut z d rozino, orna, dedi, stric Bojan z zeno Jelko 1er bratranca Miha in (iašper A Pohištvena mdustrijs d.d. Pokale, Polzele 1761 Industrijska prodijslu, 03/ 70 37130.03/ 7037131 in}o@Qarentsi, wvm^erintsi v industrijski prodajalni ugodna SEJEMSKA ponudba od 10. do 30. septembra DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, sposiovani zavarovana. obvelćamo vas. daje tel: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, koje zaradi bole?ni ali poškodb? ogroženo življe- nje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zven z reševalno službo kličite na telefonsko šuvflko 89S9478, dežurno službo pa na 899&445. lekornovVebnju: Lekarna Center Velenje. Vodnikova 1. Iz* daja nujnih zdravil in zdravil na recepte. predpisane istega dne. Db nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do Î4.QÛ. telefon 808-1880. Zobozdrovnlhi: 15. m 16. septembra »Vesna Pi^tć Ga-beršek, dr. dent med., {d&lo opravlja v deMni zobni ambulanti. ZD Velenje. Vodnikove 1} Vtferôflrtkfl postaje iostnj: POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 6.3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939 POGREBNE STORITVE V CELOTI PREVOZI UREDITEV DOKUMENTACIJE NABAVA CVETJA MOŽNOST PLAČILA NA Ití OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO Dežurni veterinar-gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek- petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zc&avil • ponedelj^, srada in pet&k od 8. do 12. ura ter torek in Četrte od 13. do 17, ure. v SPOMIN Minilo bo tretje ieio. odkar sia nas /a vedno zaptisiiia EDO 14. 10. 1956^18. 9. 2004 TeŽkij ie pOiUibiti Clovekà, ki ti je l>i! dras^ težje js izgubiti sa /a vedno. A nújlelfe je živefi brez njt^. URLEB MAJDA 3. 12. 1935-17. 9. 2004 Že /rei/e /cio apiš, â vsKih naSihSe živi^ iGžice lis^ob kfttsijo in ti svečke v pœdRv soríjo. Osíetli so spomini tivjih pridrih /uir fn spomin n't te. v SLOVO FRANCU LIPOVŠKU - UPU U 3. IL 1951-2. 9. 2007 Iskrena hvala -VSILM Sonja z družino Izbiramo naj osebnost meseca avgusta Poicm k" SIC za naj d lična ginekologija, ki si v/amc čas za pacientke; lopîa in prija/na). Borut Plaskali; pomočnik irciicija rokoinelafcv Gorenja (veliko je prispeval k uspehom rokomelasev, zna delati z mladimi áporiniki). Katarina Srebotnik, teniška igralka (dviguje ugled Slovenije v svetu: odlična ambasadorja Velenje in celotne Slovenije). metasev Ciorenja in Katarina Sre-bolnik, teniška igralka. Uvrščamo jih na lestvico naj osebnosti meseca avgusta. /daj že lahkii glasujete zanje ua prilo;^cncm kuponu (upoštevamo vse. ki prispejo na naše uredništvo do torka, do 12. ure) glasujete pa lahko tudi na radiu Vele- nje, vsak dan malo pred 17. uro. Zmago volu posomeinih mesecev: Matija Blsgtis, Maja Hostnik, Franjo Bobinac, Simon Ogrizek. Miro Pmin, Ivana Jevšek in Borut Str a vnik , , Turistično Kmet^o Korošec. Ljut)l]G Mozlffe '"'J' TelJ035631122,031 619634,051619634 ... ^ PEG0WiJIGRAD:041519538 KQRO$EG AI>ARfMAJI-SAVNE(fliVto.tur$liO, infra) •JACUZZhSOUBUHMSAl^MtNI FTTNESS Nagrajenci prejšnjega tedna: Pogrinjka pokrovitelja Dom zaves prejmeta Smiljana Mavri, Šaleška 2 d. Velenje in Slavica Kofinik. ('esta 1X/2. Velenje. Vaše sodelovanje tudi nagrajujemo Med tistimi, ki hoste predlagali kandidate /a naj osebnosti, bomo i/Jxebali dva darilna bona po 10 evrov pokrovitelja Turistične kmetije Korošec iz [.jubije. Brez vode V petek krst na gimnaziji - Letos 155 dijakov prvih letnikov Na Splošni in strokovni gimnazij: Velenje je prvi teden šolskega leta ponovno zaznamoval poseben obred, s katerim so ''stari" dijaki v svoje vrste sprejeli nove. OsnovfU) načelo rituala, ki ga je sesiav^aiti več iger. jc bilo. da so bile pripravljene preizkušnje šaljive, zanimive in ne žaljive. In kaj so morali fazani uspešno opravili pred celo šolo? Prva igra seje ime-novaJa F, v njej pa je mc^al izbran posameznik vsakega razreda na svojem telesu zbrati čim več ''F-jev" napisanih s flomastom - pisali so jih dijiaki med publiko. Nalo so s kitajskimi palčkami prenašali zrna koruze z mize na krožnik, ki je bil na tleh. V tretji igri sta st)deiovala fant in dekle iz posameznega razreda. liden je imel okoli vratu na vrvici obešeno jabolko, medlem koje drugi kandidat klečal Jia tleh in moral sadež brez pomoči rok pojesti Temu je sledila neke vrste štafeta s storžem koruze. Slednjega je prvi dijak držal v zobeh, teke] do drugega sošolca, mu ga predal iji tako je koruza polovala do konca telovadnice. Zadnja preizkušnja, kije odločila tudi, kateri razred ho na koncu dosegel največ točk, je bilo sestavljanje verige iz oblek. Pri zbiranju oblačil za slednjo su bili fazani zelo radodarni in brez zadržkov ... Kiît najboljši so se na koncu izkazali dijaki športnega oddelka. Kateri razred pa bo najbolj uspešen pri šolskem delu in učenju, bomo videli na koncu leta. ■ V^èa Bna od nalog bila sastavljanja variga Iz oblatil. MALA ANKETA Kaj prinašajo podražitve? Za kar dolgo časa so bile v zraku govorice o podražitvah izdelkov in storitev, ki bi potrošnike še bolj udarile pt1c: »Hrano so po mojem mnenju podražili po nepotrebnem, si\i je sedaj vse p<> stalo predrago. Najbolj je narasla cena kruha O posledicah pa še ne morem ki>nkreino govi> rili, mogoče se bo znižal življenj sld standard, obenem pa se mladi pari ne bodo odi o čali /2 otroke.« Robi Pun-garlnik: «Moti me predvsem to, da so prodajalci cene zelo podražili, medlem ko so kmetje večinoma oi^ali pri enakih cenah. V trgovinah sem najbolj opazil naraščanje cen kruha, peciva in moke. Lahko samo rečem, da nas brez dviga plač ne čaka nič dobrega.« ■ ygr nI