»?>«» Socult*»i*m ntm detomik ;)udi « Irlntilu - Dr« i?£, 0■ apram Zasarski tednik- Trko«l|« L. trg rtseMci* a 28 tttlelon Bi) _ o^oodrvte^iNarod«* p«k»« Trborlfak 8H-T J« - Us. lihaja wk. *o Z M'*-*** 200 **• {t,f,,e,B3 »esccna tf*n — Rokopisi morajo Ob letošnjem Tednu otroka Naša skupna skrb Teden otroka je v naši državi postal tradicionalna manifestacija skrbi in želja vseh družbenih organizacij, delovnih kolektivov in nadih delovnih ljudi, da mlademu rodu omogočimo boljše življenjske pogoje. V tem prizadevanju. pomagajo naši družbeni skupnosti ustvarjati te pogoje. Mi dvoma, m to dokazujejo programi dela koordinacijskih odborov za izvedbo Tedna otroka da bodo Društva prijateljev mladine, ljudski odbori, Rdeči križ, SZDL in vse druge organizacije, ki imajo v svoji sredi podmladek in mladino, skupno z organi družbenega upravljanja storOi vse potrebno, da se y Tedom. otroka začrtajo še novi programi deta, ki bodo z že pričetimi pokremti nadaljnje akcije na področju skrbi za otroka in družine. Letošnji Teden otroka posvečamo predvsem skrbi za družina. To je bita tudi že ena izmed nateg Društev prijateljev mla- dine na ta način, da so družino oziroma starše angažirali pri društveni skrbi za otroka. Družina je, kot je to tudi potrdil svetovni kongres za zaščito otroka, prirodno središče za vzgajanje otroka. Zato je po- tile so že v zgodnji mladosti navdušeni ljubitelji narave trebno, da posvetimo družini še posebno skrb. Predvsem gre za družnske odnose nasploh, zatem kakšno vlogo, ima družina v socialistični družbi, kakšne spremembe so nastale v družini, na kakšni stopnji razvoja je, in kakšni so problemi družine v naši državi danes. Vse to so vprašanja, ki jih obravnavajo Društva prijateljev mladine in druge organizacije. Pričetek akcij in posvetovanj na tem področju se je razvil v dokaj zadovoljiv razmah zanimanja staršev za probleme razvoja družine. Vendar so po-trebne še marsikatere iniciative in skrbi, da bi omogočili še šir-ie razvijanje zanimanja posameznih Društev prijateljev mladine na tem področju. v našem okraju. Gre tu predvsem za pravilno razumevanje prizadevanj naših socialnih in društvenih aktivistov na tem področju, ki je zelo težavno in zato zahteva še več razumevanja in pomoči tako od političnih organizacij kot od organov oblasti. Teden otroka, ki ga bomo letos praznovali od 1. do 8. oktobra 1956, lahko rodi marsikatero iniciativo — da pa so ustvarjene že osnove za to, so dokaz programi dela naših Društev prijateljev mladine in koordinacijskih odborov, katerim je treba samo prisluhniti. 70 let Kopitarne v Sevnici V zadnjem leta velik napredek m razvoj Sevniška Kopitarna je stara že 70 let — Zastareli stroji — Proizvodnja se je proti letu 1955 dvignila za 80 odst. — Nov delovni objekt — Proizvodi sevniške Kopitarne so znani po vsem svetu Drugi plenum občinskega sindikalnega sveta v Brežicah Dobro de!o komisij Pred kratkim Je bil v Brežicah H. plenum tamkajšnjega OiJSS. Poleg poroča predsedstva ta nadzornega odbora sta bHa na dnevnem reda še referata o prednačrta zakona o delovnih odnosih ta zakona o pokojninskem zavarovanju ter analiza dosedanjih tečajev za elane delavskih svetov. Na plenumu so ugotovili, da so vse komisije, s katerimi si pomaga predsedstvo, zadovoljivo delale. To še posebno velja za komisijo za organiziranje teč a- kot bi bilo želeti. Tudi organi -jev in komisijo za delovna raz- zaciji raznih predavanj morajo merja in podpore. Tečaje za podružnice posvetiti več pozar- člane delavskih svetov je obiskovalo 305 tovarišev, članov delavskega samoupravljanja. Tečaje je dovršilo 53 ljudi. Ostali pa jta bodo obiskovali jeseni in pozimi. Notranje delo podružnic je precej napredovalo, vendar še ni docela zadovoljivo: ni zapisnikov, pa tudi pobiranje naročnine ponekod še ni steklo tako, Nedaleč od železniške postaje v Sevnici delajo pod Zajčjo goro sevniška kopitarji že sedemdeset let Prejšnjo nedeljo so praznovali to obletnico in jo združili hkrati s šesCetnico delavskega samoupravljanja. Slovesnosti. ki je t bila združena s kulturnim sporedom, so se udeležili predstavniki okraja ta občine ter drugi številni gostje. Sedemdeset let je stara ta kopitarna ta njeni stroji so iztrošeni ta stari. Tudi delavci tega podjetja so se nekoč borili za obstoj in pravice, katere jim je dala šele osvoboditev. Prav razmah za podjetje se je začel nosti. Člani naj bodo vedno seznanjeni z našo notranjo in zu- _______ __ _____ _ nanjo politiko in važnejšim’* meseca junija 1945 leta, ko je gospodarskimi problemi skup- stara kopitarna zadihala z novimi močmi ta začela dajati ha trg nove izdelke ta vedno več nosti V brežiški občini je 33 podružnic, ki imajo 2100 članov. V socialističnem sektorju je le do 15 ljudi, ki niso člani sindikata. Po poročilih se je razvila precej živahna razprava, v kateri so se pomenili o raznih tekočih problemih, ki tareio te in one podružnice, in o drugem. teh potrebnih proizvodov za industrijo obutve. Kvaliteta izdelkov sevniške Kopitarne je znana daleč po svetu. Ne samo to, da si je podjetje osvojilo trg doma, danes izvažp tovarna velik del svojih izdelkov v Ameriko, Izrael, Anglijo, Sirijo. Tanganjiko ta Egipt. V tovarni iz- delujejo danes vse vrste kopit za ročno ta industrijsko izdelavo čevljev. Tovarna oskrbuje vso industrijo v Jugoslaviji, 25 odst. svoje produkcije pa izvaža. Kvaliteta je od vsega začetka v Jugoslaviji edinstvena in znana tudi po svetu, to pa seveda tudi zaradi tega, ker ima tovarna dober strokovni kader, ki prehaja iz roda v rod, kajti v tej kopitarni se vrsti že več rodov, ki prenašajo svoje izkušnje drug na drugega. NOVI OBJEKTI — VEČJA PROIZVODNJA V tovarni so pred kratkim skončali nov objekt za Izdelavo pet in galanterije. Prostori so svetli ta zračnj in proizvodnja se bo v tem oddelku že letos dvignila za najmanj 300 odst-več lesenih pet kot lani. V razdobju enega leta se je tudi povečalo število delavcev za tretjino. Samo letošnje leto so pripravili in razrezali za polizdelke 1600 kub. metrov več lesa kot lansko leto. To je 80 odst. več kot lani. Založili so se z le- ffšie etne zasavskemu premogu Premogov prah trboveljskega, zagorskega, senovškega in kimeljskega rudnika nekoliko dražji pohištva v Brežicah pridno delajo tudi za izvoz. Uspelo predavanje o paralizi v Vidmu-Krškem ped dnevi Je bilo v Vidmu-kem v kino dvorani preda-(je o otroški paralizi. 160 po-šalcem je tov. dr. Milko Kn-3č v svojem izvjanju prika-potek, kako se je paraliza zijala pred leti, in kdaj je bolezen dosegla svoj vrhu-Vsi navzoči so se seznanili L s potekom bolezni in nama okužbe- Sam obisk na predavanju priča, da se ljudje silno zanimajo za to zahrbtno bolezen. Napotke, ki so jih dobili na predavanju. bodo upoštevali ta tako preprečili okužbe. Ker je v Vidmu-Krškem veliko zanimanje za zdravstvena predavanja, bi bilo prav, da bi se v okviru Ljudske univerze poleg znanstvenih vključila še ta predavanja. -a Ze lansko pomlad je Zvezni izvršni svet izdal odlok, s katerim so;-, bile maksimirane cene za premog z določbo, da cene ne smejo biti višje kot decembra leta 1954. Seveda se je v tem času reprodukcijski material, zlasti les, občutno podražil, in čeprav so nekateri rudniki precej izboljšali organizacijo dela in s tem znižali stroške proizvodnje, je ustalitev cen še vedno onemogočala določba o maksimiranih cenah iz leta 1954. Zavoljo tega je Zvezni izvršni svet julija izdal odlok, s katerim se razveljavlja odlok o maksimiranju cen po stanju v decembru 1954, hkrati pa se pooblašča Zvezni izvršni urad za cene, da posameznim rudnikom lahko določi najvišje prodajne cene za vse vrste premoga, seve z omejitvijo, da ^ skupna prodajna cena ne sme povečati za več kot za 1 odst. Letošnjega avgusta je zvezni urad za cene izdal odločbo o najvišjih prodajnih cenah premoga za 22 rudnikov, med katerimi je bil v Sloveniji le rudnik Zabukovica. Zdaj pa je z novo odločbo 'predpisana nova cena še nadaljnjim 39 rudnikom. S temi cenami je delno predpisana . pocenitev malenkostna, povišana pa je le cena premogovnemu prahu. Tako je trboveljskemu rudni- ku odobreno zvišati premogov prah za 250 din, senovškemu za 350, rudniku Zagorje pa: prahu za 150 in kockovcu za 100 dinarjev. Rudniku Kremelj pa je dovoljeno zvišati vse vrste premoga za 50 do 350 dinarjev na tono. som in ga imajo dovolj na zalogi. Dobro so nadalje rešili vprašanje obratnega kredita ta kar je najglavneje — poleg povečane proizvodnje so znižali cene nekaterim izdelkom za 30 odst. S tem so dali ob svoji 70. obletnici in šestletnici delavskega samoupravljanja skupnosti naj-lepše darilo — večjo proizvodnjo ta znižane cene. S. S. 98 novih pomočnikov Te nedeljo je bilo v Sevnici, v tamkajšnjem gasilskem mu prisrčno slavje. 182 vajencev j® skupno s starši, mojstri, učitelji, predstavniki oblasti in množičnih organizacij praznovalo zaključek pomočniških izpitov. Povprečen uspeh, dosežen na zadnjih izpitih v našem okraju, je dober. Od 102 vajencev, kolikor jih je opravljalo oprostilne pomočniške iščite, jih je pet izdelalo odlično, 28 prav dobro, 51 dobro in 16 zadostno, medtem ko so bili štirje ocenjeni nezadostno. Ti bodo opravljali čez tri mesece ponavljalni pomočniški izpit. Najboljši vajenec je Ernest Radič, ki se .je učil ključavničarske obrti v Sevnici. Za svoje uspešno delo je prejel pohvalo in denarno nagrado; knjižna darila po so dobili še Jože A v -guštinčič. Vlado Kcžar, Ivan Povh, Stanko Vovk in Franc Sajevec. Po slavnostnih govorih in pozdravih je bila vsem norim pomočnikom in gostom prir e je-'a majhna zakuska. Trboveljčani delalo prostovoljno Da bi bilo mogoče pravočasno skončati vsa dela okrog novega Delavskega doma v Trbovljah, ki jih ni malo, se je njegov gradbeni odbor obrnil na kolektive vseh trboveljskih podjetij z željo, da bi s prostovoljnim delom prispevali k temu vsak svoj delež. To zamisel so vsi sprejeli s precejšnjim razumevanjem ta zanimanjem. Akcija, ki jo je podprl tudi občinski sindikalni svet, je sedaj že v polnem tekn. Izgleda. da ne bo kolektiva, ki bi se ne udeležil teh prostovoljnih del. Minulo soboto so na gradbišču delali državni uslužbenci trboveljskega okraja, v nedeljo industrijska šola, v ponedeljek pa drugi del državnih uslužbencev. Tudi trboveljski obrtniki so se obvezali, da bodo nekaj prispevali pri gradnji novega Delavskega doma. Uspeh ob tolikšni zainteresiranosti prav gotovo ne bo izostal. -jak I. razstava izvoznih predmetov Jugoslavije Razstavila več zasavskih podfetii Zbori volivcev v Brežicah _ Na zadnji seji občinskega ) Brežice so sklenili, da do kanca polovice oktobra Dri vo&rcev po vseh krajev-i odborih. Zbore bodo vodih 'oljeni krajevni občinski odmiki ob sodelovanju furikcio-rjev ta uslužbencev občane, i bodo zborovanja čim bolje tekala, bodo izdelali poročita deta občinskega ljttdskega odru, upravnih organov ta za-dov, tako de se bodo z vso obtemafiko občine seznanili I volivci. De pa bodo zbori volivcev kar dbotj uspešni, je potrebno, da Jta udeleže vsi volivci, kjer de apaifrftaM storjena dela ta dali napotke za nadaljnje uspešno poslovanje občine. V trboveljski „Svobodi‘* bodo začeli Ljudska univerza »Svobode« v Trbovljah II bo odprla letošnjo sezono z zanimivim predavanjem dr. Franceta Stareta »Ii zakladnice posavske preteklosti«. Predavanje bodo spremljale skioptične slike, poleg tega pa se bodo prikazovali še trije kratki dokumentarni filmi: Vin tarjevec, Stična in Sentpeter v Savinjski dolini. Predavanje bo v četrtek, 11. oktobra, ob M. uri ▼ dvorani kina »Svobode« v Trbovljah 1L Prostovoljci — člani sindikalne podružnice OLO Trbovlje prt deta v Dela vatam dami Na I. razstavi izvoznih predmetov sodeluje v Ljubljani tudi trgovsko podjetje za promet z vinom iz našega okraja — »Vino Brežice« s svojimi kvalitetnimi vini. Na razstavi bo podjetje razstavilo vina: bizeljski rizling, modro frankinjo, muškat, silvanec, šipon in bizeljčana. Tudi na zadnji II. vinski razstavi, ki je bila letos v Ljubljani, je podjetje »Vino Brežice« imelo svoja vina, ki so bila ocenjena na prav dobro in so dobila tudi odlikovanja. Podjetje »Vino Brežice« prvenstveno odkupuje domača vina, ker pa kupci zahtevajo tudi vina drugih vinorodnih okolišev, ima podetje na zalogi tudi ostala vina, ta to predvsem za izvoz. Saj izvaža podjetje »Vino Brežice« danes vina v Memčijo, Avstrija, Češkoslovaško in Italijo. Letošnja vinska letina obeta dobro kvaliteto ta je upati, da bodo vinogradniki v Posavju sedaj malo laže zadihali. Razstavljajo pa tudi STT Steklarna Hrastnik in nekatera druga zasavska podjetja. Tečaji za vkuhavanje sadja pri KZ Brestanica V teh dneh zasavske zadruge organizirajo tudi tečaje za pouk o vkuhavanju sadja. Obiskuje jih precej žena, prednjačijo pa dekleta. Tečaji so enodnevni, predavajo pa gospodinje, ki imajo dolgoletno prakso pri tem opravilu, ali pa zadružndce. KZ Brestanica je organizirala kar šest podobnih tečajev, ta sicer v Brestanici, Senovem, Dovškem, Velikem Kamnu, Anžah ta Rožnem. Nekaj tečajev je že končalo z delom, ostali pa bodo v prihodnjih dneh. V Vidmu-Krškem so začeli graditi vodovod Uresničitev dolgoletne želje Ni kaj reči: Trbovlje se širijo — in lepše postajajo! Ekonomi! a - rakova rana KZ Brestanica Spet 42.000 db primanjkljaja — Medsebojni odnosi vedno slabši Združitev nekaterih naših zasavskih zadrug so terjali predvsem ekonomski razlogi, saj je znano, da nekatere manjše zadruge niso mogle v celoti opravljati vsega velikega dela okrog razvoja in pospeševanja kmetijstva. Po tem sorazmerno kratkem času še ni moč oceniti vseh pozitivnih strani teh združitev, ker velik del zadrug šele išče boljše in smotrnejše oblike dela. Povsem razumljivo pa je, da se že kažejo določene izboljšave v delu združenih zadrug in pribijemo lahko, da bodo v kratkem času odpravile še vse tiste pomanjkljivosti in organizacijske slabosti, ki trenutno še ovirajo boljše delovanje. Tudi KZ Brestanici so se letos priključile nekatere manjše zadruge v najbližji soseščini. Odtlej se je delo te velike zadruge znatno izboljšalo, in pričakovati je, da bo ta velika zadruga kmalu dosegla boljše uspehe. Zal pa se nikakor ne more popraviti stanje na ekonomiji. Zadruga ima z ekonomijo več dela kot z vsemi ostalimi odseki, in čeprav si prizadevajo, da bi vskladili tudi ekonomijo, se jim to nikakor ne posreči. Vzrokov za tako stanje je več. In vlečejo se že dokaj mesecev! 2e lani je uprava morala ugotoviti malone 100.000-dinar-ski primanjkljaj. Do konca le- tošnjega leta pa vse kaže, da se položaj ne bo izboljšal in celo pričakujejo, da se bo ponovila lanskoletna stika V celoti obsega ekonomija 16 hektarov dobre zemlje. Približno 11 ha je zadružne, ostalo zasebne. Ekonomija je na zelo primernem prostoru in malone v središču Brestanice. Vodi jo upravnik, zaposlenega pa so imeli tudi vrtnarja, nekaj stalnih delavcev, največ pa priložnostnih. Gojijo največ zelenjave in povrtnin. Torej pridelke, ki bi marali dajati, če že ne dobiček, pa vsaj pokriti vse stroške Kot rečeno, pa medsebojni odnosi delavcev do upravnika in obratno niso preveč rožnati in tudi to bo pripomoglo, da bo ekonomija še dolgo predmet razprav upravnega odbora KZ Brestanica. Ravno te dni je revizijska komisija zadruge ponovno ugotovila 42.000 dinarjev primanjkljaja. Manjkajo pa tudi paragonski bloki. Uprava zadruge hrani zapisnik, v katerem je razvidno, da je bivši predsednik zmaličil sklep upravnega odbora, ki ni dal soglasja k vselitvi sedanjega upravnika v stanovanjsko hišo na ekonomiji. Upravnik je bil samo na poskusni i in ker so odborniki spoznali, da se kljub upravniku stanje ne bo izboljšalo, marveč celo poslabšalo, so izglasovali sklep, da se uprav- niku stanovanje ne dodeli. No, bivši predsednik upravnega odbora je ta sklep obšel in samovoljno odnesel ključe stanovanja sedanjemu upravniku. Potem so jele prihajati na vodstvo zadruge pritožbe o ponašanju na ekonomiji. Te niso majhne in nepomembne, najbolj pa ga bremeni podpisan zapisnik neke delavke, v katerem je izpovedala, da ji je celo hotel storiti silo. Sicer upravnik to odločno taji, kazno pa je, da je delavka to priznala tudi zategadelj, ker je podobno poskušal tudi pri njeni hčerki. Velike težave so tudi z vrtnarjem! In ker so ga odpustili, je jasno, da ekonomija toliko časa ne bo uspevala, dokler ne bo dobila takega vrtnarja in upravnika, ki bosta delala v sporazumu z vodstvom zadruge. Sploh bo moralo vodstvo brestaniške zadruge spoznati, da ima vso pravico in tudi dolžnost nastaviti na ekonomijo take ljudi, ki bodo vse svoje sposobnosti posvečali njenemu napredku. Večni primanjkljaji bodo vsekakor slabili ne le moč ekonomije, marveč bodo dajali kaj slabo luč vsej brestaniški zadrugi. Morda bo polletni občni zbor dal priložnost, da se zadružniki enkrat za vselej temeljito pomenijo o ekonomiji in ji pomagajo do boljšega razvoja. Pogojev za to ne manjka. Prešnjo soboto so v Vidmu-Krškem začeli z gradnjo vodovoda. Cesto kopljejo od mostu proti mestu, delajo pa tudi na mostu, ker bo vodovod speljan preko njega. Pri občinskem LO je rež jski in strokovni odbor za gradnjo vodovoda. Prvi je sestavljen iz prebivalcev mesta, ki vodijo organizacijo dela, v drugem so pa strokovnjaki Mnogo skrbi je občinskemu ljudskemu odboru prizadejala cestna uprava, ki ne uvidi potrebe vodovoda v Krškem, ampak gleda le na zaščito ceste. Prav zaradi tega je blo več nepotrebnih potovanj v Celje na sekcijo cestne uprave. Razni strokovnjaki bi morali povedati, kaj je treba ukrenit in dati natančna navodila, ne pa da vsak drug dan zahtevajo nova poročila in podatke. Tamkaj pa menda še vedno mislijo, da so 'judje zaradi njih na svetu, ne pa da so t' strokovnjaki zato tukaj, da dajo potrebne nasvete in navodila, kako naj se dela Mm bolj strokovno, hitro in poceni. Člani režijskega odbora so obiskal1 slehernega prebivalca mesta, da bodo pomagali s prostovoljnim delom. Občinski ljudski odbor je poleg vodovodnega materiala zagotovil še 3 in pol mil jona din za tekoča dela, medtem ko so celoted stroški vodovoda preračunani na 18 milijonov dinarjev. Vodovod grade na desnem bregu Save. Treba bo še izdelati načrt za gradnjo vodovoda na levem bregu mesta in dopolniti omrežje še za Leskovec. Z gradnjo so tako rekoč šele pričeli, vendar se že sedaj u-kvarjajo z mislijo na kanalizacijo. Ko bo vodovod skomčan, bo hkrati porast La poraba vode in treba bo misliti, kam bo porab- ljena voda odtekala. Načrti za kanalizacijo so zagotovljen, niso pa zagotovljena finančna sredstva, zato nameravajo začeti z gradnjo kanalizacije šele prihodnje leto. V začetku meseca septembra je bila v Ljubljani rev zija bazenskega vodovoda Dobrava-Se-novo-Brestanica-Videm-Krško. Komisija je projekt investicijskega programa tega bazenskega vodovoda zavrnila in ga poslala projektantu v dopolnitev. Gradnja tega medkrajevnega vodovoda je nujna, zlasti še, ker je možno, da Roto tovarna, od koder bo voda napeljana v mesto, s svojo prozvodnjo vodo okuži in bi tedaj mesto čez noč ostalo brez vode, Vodovod je dolgoletna želja Krčanov, Po dolgem čaru so vendarle začeli z delom. Ce bodo prebivalci pomagali s pro-stovoljn m delom, potem bo vodovod skončan do 29. novembra t. L Da bodo dela zgotovljena do določenega roka, bo treba zavihati rokave. -a Delo španskih borcev v Sloveniji V načrtu: postavitev spomenika in izdaja almanaha Delo sekcije bivših španskih borcev pri GO ZB Slovenije se je v zadnjem času precej poživilo. Lep napredek pri sekciji je zlasti opaziti po zadnji lanskoletni konferenci. Tesno je povezana z vsemi španskimi borci po Sloveniji itd. Da je vse to dosegla, je v precejšnji meri tudi zasluga GO ZB NOV Slovenije s tovarišem Matijem Mačkom na čelu. Danes so španski borci pred dvema pomembnima nalogama. Sklenili so, da bodo postavili spomenik vsem slovenskim borcem, ki so padli v borbi za svobodo Španije v lotih 1936 do 1939, in vsem tistim, ki so se po borbi v Španiji vrnili v domovino in tukaj nadaljevali boj v NOV za svobodo lastnega naroda. Spomenik, ki bo stal ob Celovški cesti v Ljubljani, bo izdelal znani arhitekt ing. Glanc. Spomenik bo iz sivega granita z alegoričnimi plastičnimi podobami, ki bodo predstavljale značilnost boja v Španiji s po- vezavo borbe NOV v Sloveniji. Visok bo približno 10 metrov, širok pa okoli 6 metrov. Hkrati namerava sekcija izdati tudi Almanah bivših španskih borcev, ki ga bodo napisali borci sami, opremljen pa bo s številnimi fotografijami o borbi v Španiji. Ta knjiga spominov na Usta težka leta bo go-, tovo povsod naletela na veliko zanimanje, saj do danes še razmeroma malo vemo o tej veliki borbi španskega ljudstva in mednarodnih brigad za svobodo. Sredstva za zgraditev spomenika bodo španski borci nabirali iz prostovoljnih prispevkov tovarn, podjetij in okrajnih ter občinskih odborov Slovenije. Nekateri ljudski odbori so že zagotovili svoj prispevek kakor tudi nekatera podjetja. Vsekakor pa bodo prav gotovo tudi vsa ostala podjetja in občine pokazale dovoli zanimanja za zgraditev tega spomenika. Španski borci menijo, da ne bo nikogar, ki bi rekel —r ne! Bolniški izostanki manjšajo uspehe zagorskih rudarjev Skoro neverjetno: letos Je napravil nekaj 30 delovnih dni — Simulanti in resnično bolni Čakalnice zdravniških ambulant v Zagorju so vsak dan prenapolnjene. Delovni ljudje prihajajo v te prostore zato, da bi jim zdravniki vrnili zdravje, ki so ga izgubili na delu. Zal je med njimi mnogo takih delomrznežev, ki sodijo, da jim bodo zdravniki dali večdnevni bolezenski dopust in da bodo kot »bolni« lahko opravljali doma razna dela. Spominjam se primera, ko je zdravnik nudil zavarovancu vso pomoč, le-ta pa ga je na hodniku psoval, ker mu ni dal več bolezenskega dopusta. Največ delovnih izostankov ima rudnik Zagorje. Menda ni meseca, da rudnik ne bi prekoračil dovoljenega odstotka bolujočih in seve moral zategadelj plačati visoke zneske socialnemu zavarovanju. Koliko koristneje bi se lahko denar uporabil za sto drugih name- nov, ni treba posebej poudarjati. Sicer pa: načelo, ki smo ga že zdavnaj uveljavili, da omogočimo bolnemu vso nego in skrb, še velja. Zatorej pa naj velja večja pozornost tistim, ki ugodnosti zavoro vanj a na vse načine izkoriščajo. Pri rudniku Zagorje imajo celo primere, da je neki delavec letos delal le 30 dni, morda nekaj več, ves preostali čas pa je bolehal ali drugače izkoriščal podjetje. Mož ni proletarec, marveč tam nekje s Partizanskega vrha. Pri rudniku je še več podobnih delomržneiev. Nekaj je povsem razumljivo: če delavski svet podjetja ne bo trdo stopil na prste takšnim in podobnim brezvestnežem, bo še dolgo plačeval večje dajatve socialnemu zavarovanju. Ne gre zanikati, da ima rudnik zaposlenih precej invalidov in takšnih, ki so izgubili zdravje pri delu, vendar mnogi kljub temu, da so potrebni zdravniške nege, delajo. Nič čudnega torej, če razni simulanti manjšajo delovne uspehe zagorskih rudarjev. Vprašanje je, koliko časa bo rudar — tisti rudar, ki si dan za dnem prizadeva večati uspehe rudnika, ostal križem rok! In kaj bo pripomnil k temu sindikat! Ni še dolgo tega, ko sem bil v zagorskem Zdravstvenem domu. K zdravniku je prišel rudar, ki mu je odločno povedal, naj gre v ambulanto. Ne, rudar tega ni hotel! Hotel je, da bi mu zdravnik odobril bolezenski dopust, da bi lahko odšel domov. Ni bil 2!agorjan! Po tem sodeč mož ni bil bolan, hotel je le dopust, seve plačan dopust, in oditi domov. Ambulanta mu ni dišala! Takih primerov je še več! Dobro je to, da ga je zdravnik spoznal in mu energično odbil neupravičeno zahtevo. (v) Zanimivosti iz Brusila Ob prihodu v Bruselj, glavno mesto Belgije, so nam pokazali »Steber kongresa«, ki je hkrati tudi spomenik neznanemu padlemu vojaku iz prve svetovne vojne. Baje ga je izbral slepec izmed večjega števila v prvi vojni padlih vojakov, ki jih niso mogli identificirati. Na vrhu spomenika je kip prvega belgijskega kralja Leopolda na ploščah ob strani pa so vklesana imena članov prvega belgijskega parlamenta iz leta 1830, ko se je Belgija z revolucijo odcepila od N'zozemske. Kraljevi park ne bi bil nič posebnega, če ne bi bil zgodovinsko pomemben. V njem so se namreč leta 1830 borili belgijski patrioti. Skozi krošnje dreves smo tigltdali znamenito sodno palačo z veliko kupolo, ki so jo Nemci ob umiku zažgali. Po vojni so jo spet obnovili, na nje) pa namestili televizijsko anteno, ki se vidi dvajset kilometrov daleč. Ko smo šli mimo kraljeve palače, je na njej vihrala zastava, ki je oznanjala, da se v njej mudi kralj Pred vhodom v palačo so pravkar zamenjali stražo, pri čemer so se seveda natanko držali predpisanega ceremoniala. Popoldne smo st ogledali veliko razstavišče v izgradnji, kjer bo leta 1958 velika mednarodna razstava. Računajo, da bo na njej sodelovalo okrog šestdeset držav, med njimi tud’ Jugoslavija. Razstavo bo po nekih verjetnostnih računih obiskalo več kot 30 milijonov ljudi. Obiskovalci razstave bodo že na meji Belgije lahko povedali svoje posebne želje glede stanovanja, parkiranja in tako dalje. Ko bodo prispeli na razstavo, bo natanko ustreženo po njihovih željah. Inženir, ki nam je pripovedoval o vsem tem, nam seveda ni povedal, da se bodo teh uslug lahko poslužili samo petični ljudje, ki pa jih med 30 milijoni obiskovalcev ne bo bogve kako veliko... Pravo predstavo o tem bodočem mednarodnem razstavišču lahko dobimo, če vemo, da bodo samo paviljoni treh držav — ZDA, Sovjetske zveze in Francije zavzemali 75,000 kvadratnih metrov površine. Jugoslovanski paviljon bo imel nekaj manj kot 3.000 kvadratnih metrov površine. Površina vseh paviljonov skupaj bo merila približno 350.000 kvadratnih metrov, kar je nekajkrat več, kot znaša površina zagrebškega velesejma. Ivestitor te mednarodne razstave je država, vendar bo velik del stroškov odpadel na države, ki bodo na svoje stroške zgradile svoje paviljone. Načrte zanje bodo lahko izdelali njihovi domači arhitekti, vendar bo morala vsak načrt pregledati Jo posebna tehnična komisija, k bo skrbela zato, da bodo pav’ Ijcni tudi v estetskem pogledi ustrezali okolju. Stanovanjsk zgradbe bodo zgradili privatni ki, ki si od tega obetajo velik dobičke. S pripravljenimi deli za zgro ditev razstavišča so začeli Im skega oktobra Sedaj je že zaposleno na gradbišču okrog 2.000 ljudi, ki so v tem času izkopali več kot 250 tisoč kubičnih metrov zemlje. Pravkar kopljejo tunel za tramvaj, ki bo pod razstaviščem. Tunel se bo končal precej daleč od razstavišča, tako da obiskovalci razstavišča sploh ne bodo videli tramvaja, ker bo speljan pod njim. Zgradili bodo tudi daljšo nadzemsko cesto, ki bo držala k spomeniku kralja Leopolda 1. Na sredi razstavišča bo stala molekula. Posamezni atomi bodo povezani med seboj s stopnicami, v notranjosti atomov pa bodo seveda razstavni prostori. Na vrhu molekule, ki bo visoka 110 metrov in široka 22 metrov, bo modema restavracija. Stroški izgradnje razstavišča bodo precej veliki. Pravo predstavo o njih dobimo, če vemo, da bo samo izgradnja tunela za tramvaj stala okrog 33 milijonov belgijskih frankov. Izgradnja velike hale, ki bo merila okrog 22 000 kvadratnih metrov, bo stala 45 milijonov belgijskih frankov. Stroški za izgradnjo molekule, številnih paviljonov, nadzemske ceste in drugih objektov, ter za ureditev krasnega parka, v katerem bodo ponoči vsa drevesa razsvetljena, pa bodo šli v milijarde. Verjeti pa moramo seveda tudi, da se bodo stroški za to razstavišče bogato obrestovali. Majhen fantek v Bruslju vzbuja pozornost vseh tujcev iz vseh koncev sveta. To je kip, ki predstavlja nagega fantka pri lulanju. Legenda pripoveduje o tej bruseljski znamenitosti, da se je nekoč izgubil fantek nekega premožnega meščana. Po dolgem iskanju so našli tega fantka na mestu, kjer sedaj stoji ta kip, in sicer v isti pozi. V zahvalo, da so našli tega izgubljenega dečka, je srečna družina dala postaviti spomenik, ki se je ohranil še do danes. Sicer pa to ne bi bilo tako važno. Bolj važno je namreč to, da je ta kip , , a a» Eden od loput predelov Bruslja postal predmet boja med socialisti in katoliki. Slednji so namreč zagnali vik in krik, češ da je kipec pohujšljiv, daje nemoralen, nesramen in ne vem kaj še vse. V tej težki borbi so zmagali socialisti. Malemu nedolžnemu dečku se ni treba več bati, da bi moral nositi obleko. V Adamovem kostimu lahko svobodno opravlja svojo naravni potrebo, ne da bi se mu bilo treba tega sramovati. To pa ga prav gotovo zelo zabava. Njegov obrazek se je namreč razširil v poreden nasmeh, kakor da bi se hotel ponorčevati iz vseh, ki pridigujejo zlagano in dvolično moralo. Všeč pa mu je bilo to, da se danes mimoidoče dame več ne obračajo od njega, ampak celo prihajajo k njegovi ograji in ga občudujejo. Mnoge ga celo fotografirajo, da bi ga lahko imele v sliki doma na svoji posteljni omarici kot mičen, drag spomin. Celo njegovim vrstnikom, malim bruseljskim paglavcem, več ni prepovedano hoditi v njegovo bližino in mu pomagati pri težkem opravilu... Zanimiv je bil tudi ogled velike pekarne bruseljske potrošniške zadruge. Ta pekarna speče dnevno okrog 20.000 hlebcev kruha. Poslovodja nam je povedal, da pečejo 84 različnih oblik in 16 kvalitet kruha. Zadnje čase so povečali tudi proizvodnjo peciva. Danes pečejo že 62 različnih oblik pec:va, ki ga nrodajajo po celi Belgiji. Zani-m‘vo je, da od skupne proizvodnje kruha prodajo samo 20% v •rojih prodajalnah, medtem ko ostalih 80% razvozijo po domovih članov zadruge, Kruh zavijajo tudi v celofanski papir, medtem ko pri naj ne moremo Predmet spora med belgijskimi socialisti in katoliki pripraviti naše peke, da bi kruh vsaj prijemali s papirjem .., Po ogledu pekarne nas je direktor kooperative povabit v pisarno, kjer nas je pogostil z vinom in pecivom. Precej obširno nam je obrazložil zgodovino te socialistične ustanove, ki vključujejo samo v Bruslju okrog 30 tisoč družin. Naloge te na demokratičnih principih zgrajene socialistične organlzacje je, da nudi svojim članom blago po najnižjih cenah in svoje družabne prostore, kjer se lahko politično, kulturno, športno t« rirupače izživljajo. To se pravi, da socialistične kooperative služijo tudi političnim ciljem socialistične stranke. SEM TER TJA PO DOT VI IN OKOLICI dVt šn Solit Mostec in Čadske Toplice sta kot ena vas Vas Mostec je na drugi strani Cateških Toplic ob Savi. Vas sestavlja 32 bš s 180 prebivalci. Velik brod prevaža dan na dan ljudi z ene strani Save na drugo. Franc Merslavič, čolnar, mi je povedal, da prepelje dnevno okrog sto ljudi čez Savo, še več pa živine. Kmetje 'z Mosteca imajo na drugi strani Save Brod, ki prevaža ljud v Ca-teške Toplice in nazaj, obstaja že preko 100 let. Sedaj ima 29 solastnikov. Izkupiček ki, ga dobe pri prevozu, porab jo za popravila broda in izplačilo brodarja. V poletnih mesecih vozi od peti h zjutraj do devetih zvečer, pozimi pa od sedmih zjutraj do šestih zvečer. glavnem v Zagreb, Ljubljano, Celje in Maribor, na drobno pa j'h razpečavajo še po vsej Sloveniji, Hrvatski in Bosni. Ker so — kot že omenjeno — delavniški prostori pretesni, mislijo na zgraditev novega poslopja. V bližini m izarske delavnice imajo stavbno parcelo, načrti so že v delu, tako, da če bodo dobili kredit, bodo pri- hodnje leto pričeli z gradnjo. Z izgradnjo novega objekta bi lahko nemoteno povečali in :z-boljšali proizvodnjo. Pravkar skončavajo svojo zimsko kolekcijo. Delo imajo razporejeno tako, da preko zi me izdelujejo spomladanske i poletne pletenine, čez poletje p' pripravljajo zimska oblačila, seveda po zadnji modi. Čateške Top!icfe ZARADI POPLAVNEGA PODROČJA JE ONEMOGOČENA GRADNJA BAZENA — GEOLOŠKI ZAVOD IZ LJUBLJANE IŠČE GLAVNO ŽILO VRELCA Letošnjo sezono so delali v le kril stroške, ki bi s tem na-Cateških Toplicah s polno kapa- stali? citeto. Ves čas je bilo po 120 _ , , . gostov, tako da so imeli vse , Termalna in radioaktivna vo-prostore zasedene do zadnjega da ” Cateških Toplicah ima 54 kotička. Okrog 60% gostov je d,°.5/..C: Cr^° £ lz 2 bilo od Zavoda za socialno za- električnimi črpalkami. Geolo-varovanje, ostali, največ Hrvat- fvod UMjatu prav seje, pa so se zdravili na svoje aal t0 področje raziskuje. V Zdravilišče c an,»j toji.icc delali samo stavbnega pohištva, vojni tako rekoč z golimi ro-temveč tudi ostalo opravo za kami. je doslej le opravil veli-srroko potrošnjo. ko nalogo v naši domovini, za- Kolektiv mizarske delavnice to zasluži za svoje požrtvoval-v Dobovi, ki je pričel takoj po no delo vse priznanje. Podjetje za popravilo železniških voz se bori z vsakodnevnimi težavanr Podjetje za popravilo železniških voz v Dobovi je pred snamejo z voz vse dele koles in jih prestružijo. medtem ko je stroške. Sicer pa penzion v lavcev. Ljudje se sprašujejo, zabito kaj je temu vzrok. . . „„ v minut To podjetje zaposluje 110 Iju- sezoni,Jci merij0 v tejx ceveh temperaturo di. od katerih jih je ena tretjina kvalificiranih. Vozove dobi- kratkim odpustilo 17 svojih de- kapitalno remont vagonov vsa- bližnji okolici Toplic je 32 cevi. Vsakih deset f* Brod čez Savo pri Mostecu svoje pašnike in njive. Zato vodijo vsako jutro in zvečef ž vino na pašo. Živina je že tako navajena, da gre sama na brod in se prepelje na drugo stran, le s to razliko, da mora človek plačati prevoznino, njej pa ni treba. Tega prevoza so se domačini že tako privadil, da jim niti na um ne pride, da bi zgradili zasilen most ali kaj podobnega. Zakaj bi, ga tudi, če je pa prevoz z brodom, Id dobro dela, cenejši. To in ono iz Dobove Rdeči križ ima v Dobovi nad 300 članov. Poleg članarine vplača vsak član še 10 din, tako da dobe sorodniki ob smrti člatia RK namesto venca denar. Znesek ni velik, vendar marsikomu g omaga v zadregi. Organizacija skrbi za redna predavanja, ki jih spremljajo ooučni filmi, brežiški zdravniki Ni lahko osem ur stati pa se takim predavanjem radi odzovejo. Razen tega prireja društvo tudi izlete; pred kratkim so bili člani RK v Kostanjevici. V Dobovi je osnovna šola s 169 učenci in nižja gimnazija s 132 dijaki. Šolska oprava — mišice in stolčki — je bila nakup- Ijna za vse učilnice. Tudi streho na šoli so obnovili, nujno pa so potrebne investicije za nova tla, za kar bi bilo treba okrog pol milijona dinarjev. Šolski odbor je zelo delaven. Na svojih sejah rešuje gospodarska, pa tudi v zgojna vprašanja, nadalje skrbi za stanovanja učiteljstva in se seveda stalno zanima za šolske uspehe učencev. Prav zadnje čase so se naši sodelavci razpisati o dobovski železniški postaji, o gradnji nove in še kaj. Vsak ima po svoje prav, mislim pa tole; Dobova je prva postaja na slovenskih tleh in stara, trhla baraka je kraju vse prej kot v ponos. Skoro vedno, kadar vozi modri vlak iz Zagreba v Ljubljano, se v Dobovi ustavi za pol ure. Tuji gostje najbrž ne občudujejo lesene železniške postaje v miniaturi, ki se z ene strani že ruši. Z dograditvijo kumrovške železniške proge bo tekel odcep tudi iz Dobove. To se pravi, da bo tu hkrati železniško križišče. Mislim, da bi bilo prav, če bi se vse družbene organizacije kraja zavzele za gradnjo nove železniške postaje. Verjetno bi preb': valci tudi sami pomagali s pr c stovoljnim delom in uspeti bi. Tudi v Starem gradu so si tako rekoč sami zgraditi postajo in danes jo imajo. Zakaj bi tega n c mogli tud i v Dobovi, kjer so podjetja in tudi ljudi je mnoge več. Z združenimi močmi je mogoče premagati vsako, še tako težko oviro. traja od 16. junija do 15. sep- ,;ode_ Hočejo namreč priti do .......... _......... tembra, nipretirano drag Celo- giavne %ue wejeo> tako da bi v im podjetje v popravilo iz pre-dnevna oskrba stane b40 780 j,0fjč>ge vode več ne črpali, am- gledniških postojank, kot so to: dinarjev, pred sezono m po njej pa od 520—630 din. Če te cene primerjamo s cenami obmorskih hotelov, rhoramo reči, da niso visoke. Pred leti se je mnogo govoril o in tudi pisalo o gradnji odprtega bazena v Cateških Toplicah. Iz leta v leto so čakali na ugoden trenutek, da bi poklicali komisijo na ogled prostora. No, letos je ta komisija, v kateri je bil tudi znani ing. Bloudek, res prišla. Na žalost pa so bili zaključki te komisije dobesedno porazni... • Področje Cateških Toplic je namreč poplavno. Leta 1954 je ob neurju segla voda do zgornje stopnice zdravilišča, 1. maja letos pa ni bilo dosti bolje. Ob takem času se ljudje vozijo s čolnom od zdravilišča do restavracije, kar je seveda zelo neprijetno. Park, v katerega je bilo vloženo precej truda, jim ob slabem vremenu kratkomalo ^ ^ Poda Sama polnila kabi-odnese, z njim tudi ves pesek, ne ki je po poteh Po vsem tem je bila komisija mnenja, da prostor Letos so torej sezono v Čate-ni primeren za gradnjo' bazena’ ških Toplicah uspešno končali, na prostem. Lahko bi se pa ba- Gostov, stalnih in prehodnih, je zen zgradil levo od Čateža, to btto vedno dovolj, posebno še v je pod Cerino, kamor bi morali dneh zagrebškega velesejma, potemtakem prestaviti celotno Postrežno osebje se bo v jesen- Polomljenih voz nikoli ne zmanjka kih devet let, ko morajo železniški voz popolnoma razdreti in ga v celoti na novo sestavili. Njihov letni delovni plan je predvideval popravilo 500 voz srednjih in kapitalnih okvar in okrog 2000 voz s tekočimi okvarami- Pri rebalansu plana se jo pa pokazalo, da je znatno večja potreha popravljanje lokomotiv, verjetno zaradi porasta cen, in tako so po vsej državi sorodnim delavnicam zmanjšali plaši Ker je zmanjšan plan dela, so se znižale seveda tudi normirane delovne ure (celo leto opravijo 182.000 narminairiti ur, to se pravi, da opravi 1 delavec mesečno 208 normiranih ur (in s tem tudi število zaposlenih delavcev. Že nekaj mesecev ne dobe v popravilo dovolj železniških vozov, zato morajo v taki »krizi« dajati delavcem nepredvidene dopuste. Povečali so tekoče popravilo in revizijo zavor. Podjetje je odvisno od žTP. s katerim ima pogodbo za normirane ure, ki jih lahko zmanjšajo ah pa povečajo za 5 odst. Ker jim pramamjkuje prostora, imajo namen graditi pomožno delavnico in skladišče kot provizarij. Načrti in vse ostalo je potrjeno, z gradnjo pa ne morejo pričeti, ker od okrajnega ljudskega odbora še niso dobili zadevne odločbe. Lahko bi Zidani most, Celje, Trbovlje, Zalog in Jesenice. Popravljajo na vozovih troje vrst okvar: tekoče, srednje in kapitalne. »Tekoče« so splošne okvare, ki nastanejo pri prevozih. Taki vozovi niso sposobni za daljši delali v svoji režiji in jim ta- promet, ali pa so tako pokvar- jemo obvezno popravilo slehernega vagona vsaka tri leta. Tu zdravilišče. Tam je svet neko- sitih in zimskih mesecih malo iem> <*a ogrožajo varnost pro liko višji in Sava take višine ne oddahnilo, kajti v času sezone meta. K srednjim okvaram ste-doseže. je delalo dnevno tudi po 16 ur. S tem so se torej podrli vsi To bi bilo torej na kratko o načrti za nov olimpijski bazen Cateških Toplicah — edinem v Cateških Toplicah, ki bi znat- zdravilišču Spodnjega Posavja, no povzdignil turizem v brežiški ki bo z dograditvijo avtoceste občini. Na prestavitev zdravili- Zagreb—Ljubljana prišlo še šča za sedaj |e ni misliti. Kdo bi mnogo bolj do izraza. ko ne bi bilo treba odpustiti delavcev. To so v glavnem težave tega podjetja, ki pa jih bo, kot že večkrat poprej, prebrodilo. Pa še nekai bodic... Mizarsko pod etie v Dobovi sem moral meni nič, ostati v kraju in si primemo prenočišče. tebi nič poiskati Najprej Kmetijska zadruga v Dobovi je imela svojo pekarno. Kolikor časa je ta pekarna obstajala, je imela iz meseca v mesec sem obredel vse gostilne. Ker _ večjo izgubo. Ker je bilo tak® v gostilni nisem mogel vpraša -To podjetje je ustanovilo s«- di iz Cme gore, Srbije, ^največ stanje nevzdržno, se je zbralo ti samo za prenočišče, sem se »modro« vodstvo zadruge, da dem dobovških mizarjev 16-maja 19«- leta. Ob ustanovitvi svojega podjetja so dobili ne- pa iz Hrvatske. Tako je šlo ka- povsod vsedel za mizo in si ga kor po vrvici vse do letošnjega po svojj presoji izboljša stanje naročil »dva deci« in pri pla-aprila. Letošnjo pomlad pa ni jn gp,rj vse, gar je potrebno za Čilu vprašal natakarico, če imajo Piettinica zaključile zimsko kolekcijo Ob vstopu v pletita, co, ki stoji i« koncu Dobove, si človek lco-oaj napase oči na raznovrstnih opicah in puloverjih, ki jih majo v vseh mogoč h barvah, d strupeno zelene, lepe cikla-ne, pa vse do rumene, bele in rne barve. Kar težko se je lo-iti od prekrasnih kompletnih mučarsldh oprav, ki so danes e zelo drage. Oglejmo si še pletilnico samo. r devetih tesnih in nekaterih udi temnil prostorih je zapo- sleno 32 delavk-pletilj in šivilj, 7 uslužbencev in 6 vajenk. V eni izmed sob previjajo volno iz štren na klopke, v naslednjih treh prostorih pa'teče delo na velikih pletilnih strojih. V ostalih prostorih krojijo, lkajo in v skladišču sortirajo in zlagajo. Na policah, ki segajo od tal pa vse do stropa, so zvrščene moške in ženske jop ce raznih krojev, otroška oblačila, izdelana iz volne in bombaža. Svoje izdelke pošiljajo v Popravijalnica železniških voz Dobova mogoče tujske sobe. Vse so se mi nemalo čudile, če§ da tako slabo poznam Dobovo, ker vendar ni ndkjer na razpolago tujskih sob. Imajo sicer na razpolago sobe, toda tu so pričakovali goste, tam so imeli v njih spet sorodnike itd. Končno so me poslali v privatno stanovanje. Daši neradi, so me le vzeli pod streho. Dobil sem posteljo, ki je bila v sobi brez mize, umavalnika, da ne govorim o vodi. Ko sem se drugo jutro prebudil, nisem bil več tako slabe volje kot prejšnji večer. »Bom pač nekaj prihranil,« sem si * mislil, »ker je soba borna, bo Ce te službena pot zanese P<> Toda “ Dobovo, glej, da P?8*-«? polnih 400 s ’ din kakor pn »Soči« .v Ljubljani. Kaj hočeš — Dobovčani ne pravijo zastonj, da je Dobova predmestje Zagreba. •. preprečitev izgube. Dolgo so si belili glavo, ugi->ali to in ono in končno prišli lo enotnega zaključka: »Pekarij bomo dali v privatno last!« Rečeno — storjeno! Že nekaj časa vodi privatno pekarno v Dobovi bivši upravnik pekarne KZ. Toda računi so se sedaj naenkrat obrnili: namesto izgube je vedno večji dobiček! Kako, čemu, zakaj — vprašajte njega, ker vam bo ve-el najbolje povedati. Prej je 'clal izgubo ped firmo zadruge, edaj pa dobiček pod svojim Imenom... kaj orodja od Narodnega premoženja, da so lahko začeli z bilo stavbnih kreditov, in ker ni bilo gradenj, je zaostalo de- nakljueju v boš opravil vse posle do zadnjega vlaka. Jaz sem namreč pred nedavnim imel smolo. Imel sem opravek v Dobovi in sem svoje posle opravil precej pozno. Vlak mi je ušel in tako Albina Roš delom. Tračno žago so dobili od ln tudi v dobovski mizarski de- Dciav&i v dobovski Pletilnici kmetijske zadruge, dobolico >n čistilko pa so napravili sami. Vsa povojna leta so imeli dneva v dan več naročil. Zato se je tudi število zaposlenih množilo. Sedaj je v pedjetju 25 mizarjev in 6 vajencev. Ker jim je pri delu manjkalo prostora, so prišli do zaključka, da si bodo zgradili svojo lastno delavnico. Najeli so 5 milijonov din kredita, delali so pa v svoji režiji. Danes imajo mizarji že lepo, veliko poslopje, kjer je delavnica in uprava. Pred leti so kupili še skobel-ni in rezkalni stroj, tako da je njihov strojni prak zadovoljiv. Že od ustanovitve dalje delajo tu v glavnem stavbno pohištvo. Naročila so dobivali nc le v naši republiki, temveč tu- la vnici. To so bili zanje najtežji časi. Varčevali so, kar je bilo v njihovih močeh. Upravnik tov. Jože Merslavič sc v tistih mesecih ni posluževal vlaka, am Pak jse je vozil v kraje, kjer j sklepal pogodbe, s svojim ko lesom. In tako so najhujše prebudili. Danes je že nekoliko boljše. Prav te dni so bili v razgo varih s Tovarno pohištva v Brc žicah, da bi se obe podjetj združili. Končni zaključki še niso znani. Brežiška tovarna b sklepala pogodbe In imela ce letno upravo, delavnica v D. bovi pa bi izdelovala svoje i delke po naročilu. S tem bi se njihovo deio koliko spremenilo, ker ne L/ Takole izgleda žrieanufc* postaja v tsooovi % Ali bodo še dolgo otroški vrtci le za nekatere? Razen na Senovem imajo v vseh središčih občin v našem uredili za otroški vrtec. Ker je bil na tleh beton, je DPM pre- okraju otroške vrtce, ki imajo skrbelo lesonitna tla. S tem se tudi po več oddelkov. V teh vrt- je vrtec vsaj nekoliko izboljšal, cih so v pretežni večini otroci Za otroke pa kljub temu ni bil zaposlenih staršev. Ker je vedno več kandidatov za vrtce, prostorov in vzgojiteljic pa prl- težja je ugotovitev, da vrtec v Krškem nima stranišče, ki ni niti primerno niti v okras mestu. Povsem izgleda, da bodo te prostore v Tednu otroka zaprli. Občinski ljudski odbor je postavljen pred nalogo, da uredi to najbolj primeren prostor, saj so stene precej vlažne. Pred kratkim so se zbrale članice manjkuje, se sprejemajo le otro- društva »Zena in dom« in DPM oziroma zagotovi nove prostore, ci zaposlenih mater. Vprašanje nastane, če so res samo ti otroci upravičeni do vzgoje v otroških vrtcih? To stališče zavetišča otrok ni povsem upravičeno. Otroci, ki preživijo eno, dve ali več let pod skrbnim vodstvom otroških vzgojiteljic, v šoli potem laže dojemajo. To razliko najbolj občutijo učiteljice prvih razredov. Lahko bi rekli, da jih celo moti, ker so v razredu nekateri učenci bolj, drugi pa manj razgledani. Da bi prišli v šolo otroci 6 približno enakim obzorjem, bi bilo nujno, da imajo za seboj, vsaj eno leto otroškega vrtca. O tem so že razpravljali na raznih sestankih društev prijateljev mladine in ostalih organi- jih primeri ni ter razpravljale o pomanjklji- za naše malčke. Upamo, da se vosti omenjenega vrtca. Na po- bo v Tednu otroka uresničila budo le-teh je sanitarni inšpek- velika želja staršev, namreč da tor pregledal prostor in izdal bodo obeqem odprli nov otro-odločbo o njegovi ureditvi. Naj- ški vrtec. -a Borba proti raku v Trbovljah Poleg mnogih človeškemu dila in pojasnila v zvezi z zdravju nevarnih bolezni, proti zgravnišklim pregledi, namenje-katerim se danes bori človeštvo, nimi predvsem odkrivanju ra-imamo vrsto takih, katerih kastih obolenj, ki se bodo pri- zdravljenje je zelo težko, v posameznih primerih pa, če se bolezen pravočasno ne odkrije, celo nemogoče. čeli meseca novembra 1.1. Da so predavanja o raku kakor tudi zdravniški pregledi za vse naše žene nujno potrebni, Med te bolezni sodi tudi rak. govori to, da so rakasta obole-Bolnlk, ki zboli za njim, v tež- nja v bivšem okraju Trbovlje, v zacljah. Trenutno se tega še ne še tako dobri bolniški negi in da doseči. Otroški vrtci se mo- oskrbi. rajo namreč po večini sami vzdrževati. Starši prispevajo tudi do 150 din za vsakega otroka, ker vrtci so po večini odvisni od teh prispevkov. Prav Zaradi tega se je treba proti tej bolezni boriti že takoj od Začel se je čas učenja. Vmes pa mladež le še najde proste urice za ogled slikanic Kako je na vodenski šoli v Trbovljah? lepa naj bi začeli, teda... Vsak začetek je težak, je pa učencev, ki bi morali praviloma prt še zadnji, najvišji razred lahko tudi lep, vendar letos ni preiti na šolanje v gimnazijo, osemletke, bo na šoli 22 oddel- uspelo šoli na Vodah, da bi pri- pa so ostali v petem razredu kov s približno 900 učenci, kar Iz zdravstvene statistike raz- pravila začetnikom sprejem, ki osnovne šole. Po dosedanjem prav gotovo ne bo govorilo v vidimo, da so bila rakasta obo- bi jim ostal v trajnem spominu, pravilu naj bi učenec — ko do- prid kvaliteti. pomoči, navzlic preteklem letu porastla, in je nujno potrebna akcija, da to bolezen že v kali zatremo. začetka, ko se pokažejo prva lenja v bivšem trboveljskem 2« tako vstopajo v šolo prven- vrši četrti razred osnovne šole znamenja obolenja. Da pa bi to okraju zelo številna. Za rakom ^ s tesnobo v srcu, ki pa hitro — prešel v prvi razred gimna- lahko storili, je treba znamenja je umrlo lansko leto v Trbovljah mine> če jih čaka v razredu zije. Pri vsem tem pa se pojav- na vsak način vnesti v redne občinske proračune, tako da ne bi bile zajamčene le plače vzgojiteljic, ampak da bi vrtci iz teh proračunskih sredstev lahko ku- deti kako se odkrijejo in kakšni ukrepi so potrebni, če se rakasto obolenje odkrije. Z vsem tem se bodo naše žene Ob koncu prejšnjega šolskega leta so se pojavili opomini, z njimi vred pa tudi obljube, dn bo v teku počitnic storjeno vse 28k* motali stroške za rakastega obolenja poznati, ve- 18, v Zagorju 21, Hrastniku 5 prisrčen sprejem, prijazen in Ija anomalija osnovna šola In v Radečah 6 ljudi. Umrljivost nasmejan obraz ter dobra, to- razbremenjuje gimnazijo tako potrebno da bodo šolam, na raz zaradi rakastih obolenj je na plo beseda. Vse to je bilo oprav- ............ drugem mestu Izpred vseh obo- ijena letos le na pol, ker se je lenj ostalih bolezni. zbralo v dveh elementarnih osnovna šola pa prevzema čim Res je, da akcije »Borba proti razredih okoli 200 novincev po številu učencev kot po po- polaga vse šolske tiskovine, trebi kadrov na gimnaziji, učencem pa zvezki in knjige. To dalje več učencev, nima pa te- pa se ni zgodilo; mesec dni bo že, kftr se je pričel pouk, pani- »^orbaSI^t?leraku«,PI]^jih" bo raku« 'ne smemo" podcenjevati. Poleg teh pa so se pozanimali za mu številu ustrezajočih učnih majQ učenci 'šolskih, razredniki cistUKo in najemnino. Le Dl sca-______M _______________»_ ______,______„.t«n « JSnln tudi starši in mnči pa uradnih knjig. Na šoli je dograjena pisarna šolskega upravitelja ih kohfe- ™ s %%£ tsrnsRsr. s ra.rrjss.-ssi *■£» — raku, zlasti pa zdravniških pre- polnjeni, začetno delo pa skoraj dveh hospitacijskih in dvehviš v otroških vrtcih, bi prav gotovo ne bilo več takega povpraševanja po prostorih. „ . V Vidmu-Krškem sta dva obc,n* Trbovlje, otroška vrtca. Na levem bregu Save ima vrtec še kar lične prostore. Vse drugače pa je v vrtcu v Krškem. Pred leti so spraznili skladišče in ga pre- bodo‘ organizirana po vseh rajonih SZDL in okoliških krajih Vzporedno s predavanji se bo prikazoval tudi film o raku »Jutri bo že prepozno«. Poleg tega bodo naše žene na predavanjih dobile tudi navo- gledov. ki se bodo pričeli meseca novembra. Naše geslo naj bo: Vsi v borbo proti raku, kajti bolje je odkriti rakasto obolenje danes, ker jutri zna biti že prepozno. AM onemogočeno. jih, jji cu,, o\*j — - , , . , _ Solo obiskuje to leto preko imajo preko 40, nekateri pa tu- renčna soba oziroma zbor , 800 učencev, dasi je bila letos di preko 50 učencev. Zaradi no- učiteljstvo pa nima pro t , izvršena nova rakmejitev obeh vih klopi, ki zavzemajo več kjer v trboveljski prostora kot prejšnje, so pa obiskovali udobnejše, so razredi polni do jih, odločno prenatrpani, saj šolskih okolišev dolini in bi naj bi lahko nadaljevalo s svojim delom ob prostem času, ker v zbornici ni nikake opra- šolo na Vodah le tisti učenci, kraja. Seveda gre to stanje tudi ve• Prav tako m primerne sobe k „ uiou nknliš noslei un škndo šolske hinlcnp -a shranjevanje uctl, kx so sedaj Kam z duševno manj razvitimi otroki? ki sodijo v njen okoliš. Doslej je namreč obiskovalo to šolo mnogo učencev, ki bi V spodnjem delu Posavja, predvsem v vinorodnih predelih je nekaj otrok, ki so duševno zaostali. To dejstvo bi lahko posplošili. Za primer naj navedemo predete v okolici Velikega Trna. V tem kraju je osnovna šola, ki ima okrog 150 učencev. V prvem razredu je nekaj okrog, ki težje dojemajo učno snov. Izraziti pa so trije raj ničesar naučili. Se huje pa je to, da med poukom vstajajo, prepevajo ali pa celo zapustijo razred brez dovoljenja. Vse to početje neprijetno vpliva na ostale učence, obenem pa moti pouk. obiskovati šolo v Zg. '■Trbovljah. V njen okoliš so prišli s prese- nih šolah ne bodo napredovali, bo Pogreb«« to vprašanje rešiti P ^ i'vzrok tolikšnega števi-na kakršenkoli drug način. Mor- ^ Jencev pa je razširitev na škodo šolske higiene. Precej je bilo že govora o morali ustanovitvi šole v Bevškem, ki bi razbremenile vodensko šolo izpostavljena prahu in drugim okvaram. Res je letos šolski proračun za dobrih 250 učencev. Ostalo zmanjšan na minimum, vendar pa je samo pri razgovorih, dasi bi bilo treba zodostiti vsaj naj-u:--------11 činitelji nujnejšim potrebam, saj je šo- bi morali odločilni realizirati ta načrt, s čimer bi sc dvignila kvaliteta šolstva in la drugi dom tol’kim učencem vsi pa bi se morali vzgojiti v da bi biilo umestno, da se usta- pouka na sedmi razred oziroma pouka v fiašem kraju. Če p orni- čim. popolnejše člane naše nove novi v okraju pomožna sola za' obremenite« gimnazije za 54 slimo, da bo prihodnje leto od- socialistične družbe. duševno zaoStaše učence, ki bi -A? TA-■ '•■■■>; ■ ■_____________ bili pod internatsko oskrbo. Jas-' Ker je takih primerov več, se no je, da bi bilo to povezano z bo treba za take otroke pobrigati, ker se poraja vprašanje. velikimi stroški. Ce pa pomislimo, da bi spravili takšne kakšna bo njihova bodočnost? otroke s pomožno šolo do konč- No lem podreš 11 se mnogo dela primeri. Čeprav hodijo tj otroci Tudi starši bi radi spravili svo- nega poklica, bi bili ti stroški v šolo že več let, se niso bfco- je otroke do kruha. Ker v red- vendarle poplačani. Drugače ti otroci družbi ne bodo v korist, pač pa jih bo morala vzdrževati. V bivšem trboveljskem okraju so že pomožne šole, kjer se dosti otrok usposablja in dobiva v njih potrebno izobrazbo za poznejše življenje. V Spodnjem Posavju teh šol ni. Ker je pa po vsej verjetnosti v bivšem krškem okraju več primerov duševno zaostalih otrok, naj bi odgovorni činitelji razmišljali predvsem v Tednu otroka, kako tem otrokom pomagati, prav tako tudi njihovim staršem s tem, da se tudi tem otrokom omogoči redno šolanje in lažja pot do poklica. Težnja po centralni pomožni šoli je upravičena. Da bi se po različnih krajih odpirali pomožni razredi, ne bi bilo možno, niti pravilno, saj ni duševno za- Sanitarni pregledi šol so potrebni Ne le v Tednu otroka, temveč tudi prej; in pozneje je treba __ nusHti, kako nuditi čimvečje prebeljen, izboljšale. Marsikje so bila v se z dobro voljo lahko odstranil, času počitnic preurejena stra- V Tednu otroka ta šola ne bo nišča, obnovljene greznice in več v spotiko sanitarni inšpek-preskrbijen razni sanitarni ma- cijl, ker je sedaj že očiščena in terial, ki je ob kakšni nezgodi urejena, potreben. Razredi, kakor tudi udobje otrokom v šoli in izven w poskrbeli tudi nov 'šolski in- Precej je zbralo pred fo tografom ... nje. • V občini Videm-Krško je bil sanitarni pregled vseh šol. Po tem pregledu so ugotovili, da so se v večini primerov higienske razmere po šolah močno ostalih otrok toliko. Ce bi pa imeli pomožno šolo v okrajnem merilu, bi na podlagi zdravniških pregledov in ugotovitev prosvetnih delavcev izbrali najpotrebnejše otroke in jih poslali v to šolo. Ker primanjkuje dobrih vzgojiteljev za -pomožne šole, bi tedaj vse sile zbrali na eni šoli in nudili otrokom najboljšo strokovno pomoč. -a ventar, tako da so otroci prišli v čiste in udobno urejene učilnice. Upravitelji šol so precej poskrbeli tudi za okolico. Vrto- .. J .. U r nn i 1 1 rn 1 OP P Tudi staršem je potrebna izobrazba Pri nas je še precej razširjeno splošno mnenje, da vzgaja otroka izključno šola. To mnenje pride nekaterim staršem vi so^ n i^u reje n a veg!trat prav. Ce otrok napravi žila pri telovadbi in v prostem času mladini. Ce bi sanitarna inšpekcija ugotovila le dobre strani, ne bi kakšno napako, se hitro izgovorijo: »Vsega tega je kriva šola!« Pri tem pa ne pomislijo. da mora vzgajati otroka tudi družina, ki mil daje prve «ia- imela komisija tolikšnega uspe- potke za življenje, ha, kot ga je imela sicer. Iz za- Društva prijateljev mladine v « _ 1 ' . - 4 n nin« Pisnikov je razvidno, da je bil tudi v tej občini primer malo- našem okraju skušajo to staro miselnost zatreti. Zato bodo v marnega urejanja šolske zgrad- Tednu otroka priredila po vseh be, zlasti .pa bližnje okolice, središčih, kakor tudi v nekate- ,P» Stranišča niso bila čista, prepletata jih je pajčevina itd. Za šolo je bil kup nesnage, ki bi nih vaseh, predavanja. Prav tako bodo na vseh Šolah v tem tednu roditeljski sestanki. Jože Stok — Korotan: (Nadaljevanje) D J • Kart izansl ka godba Se dva dni so godbeniki prebili v Predgradu, nato pa so jo odbrusili čez hrib v Belo Krajino. V Tfiiiči gori so imeli krajši počitek, nato pa so odrinili v Dragovanjo vas. Tam so se razmestili — v vsako hišo po pet mož. Vaščani so jih sprejeli zelo lepo, jim postregli z večerjo in pripravili topla ležišča. Z dnem so godbeniki odšli v Dobliče, kjer so naleteli na mnogo znancev iz revirjev. To so bili rudarji Lojze Kirn, Edvard Ažman, Karel Kumlanc, Franc Kosem, Rudolf Šinkovec, Bolte-iar Ramšak, Ivan Cvikl, Franc Vizovišek, Viktor Ivanc in drugi, ki so bili po prihodu v partizane poslani v rudnik Kanižarica na delo. Srečanje z njimi je bilo veselo doživetje. Ne samo zaradi snidenja v daljnjih krajih, temveč tudi zaradi daril, ki so jih godbeniki dobili od Rudarjev. Ti so namreč dobivali plačo in so imeli denar, tobak, sol m celo pijačo in kaj dobrega za pod zcb. Rudarji so res dobro pogostiti svoje godbenike, ob slovesu pa Jim želeli po rudarsko — Srečno1 Naprej! Opoldne Brunova četa ocj-rinila skozi Črnomelj v Vrano- viče, kjer je prespala noč, zjutraj pa odrajžala skozi Semič v Crmošnjice v Podhosto. Tam je bilo poveljstvo VII. korpusa. Godbeniki so slabo naleteli; kosilo je bilo že razdeljeno, hiše pa vse zasedene do zadnjega kotička. Ker so bili po trideset kilometrov dolgem maršu zelo utrujeni, so bili zadovoljni, da so na skednju našli steljo in legli k počitku. Zvečer se je godba sešla s frontnim gledališčem in odšla v Dolenjske Toplice, kjer so skupno priredili Kulturni program. Sprva so bili sicer malo nervozni, ker jih je vznemirjalo sovražno streljanje na bližnjem gričku. Toda program se je pa kljub temu začel in je bil zelo pisan. Najprej je godba zaigrala koračnico, nato pa je šef propagandnega odseka korpusa Simčiča govoril o osvoboditvi Beograda. Ekipa frontnega gledališča je nastopila z reportažo »Tri leta borbe*, ki je .vse poslušalce tako ganila, da so imeli nekateri solze v očeh. Zatem so godbeniki igrali uverturo »Tifus-. V razvedrilo in za smeh so spet pr skrbeli igralci s part'mitskim zvočn.m tednikom. Za zaključek pa je godba urezala koračnico »Primojduš, te mrhe ne ,crk-VII. korpusa. Ker sovražna ne- nejo tudi, če jih ubiješ/« je še varnost 1%-ni minila, so se va- zarobantil Kirn in odpetal proti šiani po končani prireditvi raz-kuhinji. V Vranovičah ni bilo prostora zd skupne vaje. Zato se je god- šli. Glasbena četa je odhitela v Poljane. Tam je prenočila, zjutraj pa odpotovala v Belo Krajino. V Vranovičih so se borci razmestili na treh domačijah. Življenje je bilo zelo borno. Kuhar Milan ni imel kaj kuhati. Zato so Sli v akcijo vsi borci, da so nabrali krompirja, korenja in repe. zeljnih 1 štorovk in fižola, in tako napolnili prazne ba 28. oktobra preselila v bližnji Gradac Gradac je zelo privlačna vas, ki jo lena reka Lahinja deli na dva dela, ob njej pa se vije železnica Novo mesto—Karlovac . V vasi je tudi lep grad, v katerem je bila oficirska šola VDV. Most čez Lahinjo je bil tedaj porušen in ga je popravljala gradbena ekipa lonce. Ko )m je stara ženica da- Komande vojnega področja, la kepo ocvirkov, so si prijira- Večidel godbe se je nastanil v viti že kar dobro kosilo 'jaškl Oostilm pri Dimu, kjer je , bil prostoren lokal za skupne Rotar je imel cel dan polno., jp. nekaj jth je ilo v mIi brivnico zgovornih in šaljivih ije h Uvidu Krvavcu. Vsi sl:a”k 7 Oodbenikov. S kup.,m paWani so bm plo priJazni in mlajših je tisti dan prala pen o, x0 sprejel godbenike ljubeznivo intendant pa je poiskal pločev - ,n s pravo belokranjsko toplino. nast bencinsAi sod in organizi- Godbeniki so si uredili v vasi ral čiščenje oblek na vodni pan. rijazno domovanje. Začeli so s Ko je prva skupina dobila nazaj sistematičnimi vajami, premic- grdo zmečkane obleke, je začel Kirn godrnjati. Pod naramnico svoje bhre je namreč našel še tri žive tankete. Jezno je zalučal svojo obleka v parilnik in siknil skozi zebe. 'Preklete vidre!... Le kako, -jali šale, prepevali, včasih vali vojaška in politična poročila, imeli so strokovne in partijske sestanke, v prostem času pa so pomagali vaščanom opravljati domača dela. Ob vzfcrih so radi kramljali z domačini, zbi-„ . . . . pa hudiča ste se izmuznile pogi- pogledali tudi v kakšen kozarec, nul* mn so razbremenjeni vsekda- »I, kako!* ga je na videz re- njena dela, ki ga je opravljala sno podražil Zalokar: »Najbrž Mi’ka Kunst, katero iim je Ko- so bile v zaklonu za tankovski, mnnda vojna- c vc-irr/ia dede. oklepom. lila za gospodinjo. B 'a je pridna kot mravlja Za vse člane godbe je prala perilo, ga šivala in krpala. Popoldne in ob večerih so godbeniki radi zahajali v Črnomelj, kjer so obiskovali znance in se z njimi? poveselili. Tam so včasih zbrali toliko lir, da so si privoščili kozarec pijače ali ščepec tobaka. Vendar je b.lo to kar drago; liter vina je veljal 85 lir, dekagram tobaka pa. 20 lir. Sol je bilo še teže stakniti. Življenje partizanskega orkestra na pihala je teklo normalno naprej Nenadoma pa je Kumlanc začel bolehali. Ko se je neke noči vrnil iz Črnomlja, ga je začelo močno kriviti. Popadla ga je čudna slabost in vročica Skrbna Dimovka mu je skuhala vinskega čaja, da se je močno preznojil. To mu je toliko pomagalo, da sc je kmalu spravil pokonci, in spet je zaigral med svojimi tovariši. V nedeljo, 5. novembra, je bil za godbenike veseli dan. Komisar Vinko in intendant Polde sta se vrnila iz štaba korpusa, od koder sta pripeljale za vse člane nove angleške uniforme. Možje in fantje so jih bili tako veseli kot otroci prve obleke. Ko so sc uniformirali, so bili res dostojni in postavni partizani. Popoldne je prišlo v vas frontno gledališče korpusa in je skupno z godbo priredilo v ve' dvorani kulturni program. Po končanem programu so godbeniki Kumlanc, Sihur, Ve-zovišek, Kirn in Skaza odrinili v Kanižarnico na obisk k rudarjem. A niso šli praznih rok; nesli so jim'svoje civilne obleke, zanje pa so dobili tobak, sol in celo nekaj denarja Ob vrnitvi v Gradac se je peterica, ki je bila za takratne partizanske pojme zelo bogata, ustavila v Črnomlju v oficirski menzi, Tam so bili zaposleni Hrastničani Avgust in Rozika Avsenak, Milka Spajzer in Ema Oberikal. Godbenike so sprejeli zelo prisrčno. Postregli so jim s priboljški, ki so jih. primerno zalili. Kramljanja ni hotelo biti konec, tako da so se vrnili v Gradac šele naslednje jutro. Po kosilu je Imela godba počitek, nato pa je odšla skozi Semič v Crmošnjice, kjer je skupno s frontnim gledališčem nastopila na prireditvi v počastitev obletnice Oktobrske revolucije. Glasbena melodija je vnesla v dvorano borbeno razpoloženje, pesmi in recitacije so privabile marsikomu solze v oči, šaljive točke gledališčnikov na val smeha. Po končanem programu so godbenik* zaigral; za ples in prejeli v zahvalo dve bariglici vina. Po nočnem počitku, ki je bil zelo kratek, je godba nadaljevala pot po dolin* Star Ji *ag v '•"ur, (Nadaljevanje sledi) NAŠIM DOPISNIKOM Obljubili smo vam, da se bomo od časa do časa pomenili o stvareh, za katere sodimo, da so neprecenljive važnosti za naš časnik. Zadnjič smo se pomenili o sodelovanju sploh, danes pa bi nekoliko pokramljali o vašem dosedanjem delu. Na splošno lahko rečemo, da smo z dosedanjim načinom večjega dela dopisov, ki ste nam jih v teh mesecih pošiljali, zadovoljni. Skušali ste napisati stvari, kakor smo se domenili: kratko, jedrnato, skratka: prebiralce vaših krajev ste obveščali objekiivno, brez kakega odvečnega ali napihnjenega hvalisanja. Na naši peti strani so našli bralci vedno kaj zanimivega in pravzaprav gre vam zahvala, da smo na tej strani pisali tako rekoč iz vsega Zasavja. So pa stvari, ki nam niso všeč! Tako nam nekateri dopisniki eo vedno pošiljajo dopise na več popisanih ali natipkanih straneh, čeprav je to samo neko poročilo o seji, sestanku, posvetovanja, slovesnosti, praznovanju in podoljno. Večidel naših dopisnikov še ne razločuje vesti od poročila, članka ali sestavka. Prepričani smo, da hočejo z dolgimi vestmi ali poročili pač nekako prisiliti bralca iz svojega kraja prebrati omenjeno stvar, ne pomislijo pa, da bralec najprej pregleda kratke vesti ali pa poročila, in daljše članke le takrat, kadar mu to čas dopušča. Iz teh razlogov je naš redakcijski odbor sklenil vsa podobna dolga poročila ali članke krajšati. Za to smo se odločili predvsem zavoljo tega, ker moramo pač skrbeti, da pišema iz vseh krajev okraja. Menimo, da bi napravili kaj slabo uslugo kakšnim krajem, če bi danes pisali o njih ne vemo kako dolge članke, potem pa nekaj tednov niti ene vrstice. In če hočemo na teh borih osmih straneh resnično obveščati prebivalce okraja o vseh važnih dogodkih, obenem pa obravnavati še druge tekoče probleme, potem je to edini izhod iz zagate. Mnogo raje bomo objavili krajše stvari, ki pa, kot rečeno, ne smejo izgubiti na svojem pomenu. Skušajte, preden se spravite k pisanju, dobro pretehtati najvažnejše, in tisto napisati. Morda bo šlo skraja malce teže, toda prepričani smo, da boste kasneje spoznali, da je časnik v celoti mnogo pridobil. To pa je menda edina želja vseh vas in seve nas. Iz nekaterih večjih vasi še do danes nismo dobili kaj prida vesti in poročil. Prepričani smo, da bo tale čas, ki prihaja, omogočil tudi kmetom ali zadružnikom in drugim ljudem,' da se bodo kdaj pa kdaj vsedli za mizo in nam napisali kaj novega o svojih krajih. S tem bodo pripomogli, da bodo po časniku še raje segali vsi tisti, ki ga danes še iz nerazumljivih vzrokov nimajo. Upamo, da smo se razumeli!” Želimo na vsekakor, da se nam j bolj pridno oglašate in nič ni- E mamo proti, če nam v enem I tednu pišete večkrat. To nota S bo dokaz, da zasledujete življenje v svojem kraju. UREDNIŠTVO Stran 5 Največja skrb leskih „Svo bodapjev" je za njimi Preurejena dvorana in novi prostori Ce je loška »Svoboda« pri Zagorju preteklo sezono nekoliko zanemarila kulturno-prosvetno in ostalo dejavnost, ne gre to na račun neaktivnosti društvenih delavcev, marveč predvsem lanskem občnem zboru nameravali. Potom pa se ja seve spet obrnilo. In malone vsi sodelujoči aktivni in še ostali člani so temeljito zavihali rokave in se posvetili dokončni izgradnji in drugo važnejše delo. Delu, ki je preureditvi Svojega doma. pravzaprav omogočilo to, da bodo poslej nadomestili vse zamujeno m s pospešeno in bolj intenzivno dejavnostjo nadoknadili izgubljeni čas. Saj je res, da so igrali, peli in se izobraževali, vendar vse to v mnogo manjšem obsegu, kot so pričakovali, in kot so tudi ob Bržkone bi tudi letos ne skon-čali vsega, kar so si začrtali Že pred tremi leti, če ne bi uživali dovoli gole stene, ne da bi našli pot te zagate. Pa kljub temu niso ostali križem rok. Odpirpli so kljuke tistih vrat, kjer so se nadejali pomoči in razumevanja. Prihodnje dni se bodo oddahnili. Rezultat tega dela je popolnoma prenovljen in preurejen dom. Pred dnevi so prebelili in okusno uredili dvorano, ki je ^red ustanovitvijo zasavske smučarske pedzveze Se bolj skrbeti za množičnost Pred dnevi so se zbrali zastopniki vseh smučarskih društev in sekcij našega okraja na posvet, ki ga je sklical okrajni odbor SZDL. Trbovlje. Posvetovanje je vodil sekretar OO SZDL, tov. Janez Jesenšek, ki je tudi podal referat Udeleženci tega posvetovanja so zlasti govorili, kako bd pri mladini še bolj vzbudili zanimanje za ta lepi šport, in bili mnenja, da lahko pri propagandi le-tega zelo veliko naredi naša šola. Iz analize o množičnosti v posameznih smučarskih panogah je tudi v našem Zasavju opaziti, da so tekmovalne vrste tekačev zelo šibke, čemur pa je treba vsekakor v najbližji prihodnosti odpomoči, kajti smučarski teki, ki so že sami po sebi naporen, a lep šport, so izrednega pomena ravno pri obrambi domovine. Nasprotno pa se ugotavlja v vseh drugih smučarskih disciplinah, zlasti še alpskih pa tudi v skokih, lep napredek. Za razvoj smučarstva je zelo pomemben tako v centrih kot na podeželju vaditeljski kader. Celotna Slovenija ima le kakih 100 vaditeljev oz. učiteljev. Od tega pa odpadejo na naš okraj trije ali štirje, kar je absolutno premalo. Za ta šport bi bilo treba vzbuditi zanimanje zlasti pri učiteljstvu, ki bi lahko z delom z mladino mnogo koristilo razvoju tega športa. Iz vrst učiteljev bi morali vzgajati smučarske vaditelje, vaditelje, ki bodo vodili mladino na smučišča in ji vcepljali ljubezen do prirode. Tudi sodniški kader je maloštevilen in ne zadošča. To se opazi zlasti na večjih prireditvah. V zvezi s tem, da so finančna sredstva dokaj majhna, so bili vsi navzoči mnenja, da bodo morala društva v prvi vrsti skrbeti za čimvečjo množičnost na društvenih prireditvah, na večja tekmovanja pa naj bi pošiljala le omejeno število najboljših tekmovalcev. Vsa smučarska društva naj tudi v bodoče, tako kot doslej, kar najtesneje sodelujejo s TVD »Par- enotne podpore Članstva in seve sedaj popolnoma drugačna kot nekaterih zagorskih podjetij in prej. Pa tudi na zunanjost niso oblastnih organov. pozabili. In ker so s preure- Večkrat so morali delo usta- ditvijo pridobili nekaj novih viti, ker je zmanjkalo denarja, prostorov, jim bodo ti odlično in večkrat so zaskrbljeno ogle- služil za tisto dejavnost, ki se jim doslej ni tako posrečila, kot so želeli. Seveda se ponašajo, da so podaljšali in poglobili oder. Na njem bo moč poslej uprizarjati tudi taka dela, ki zahtevajo več igralcev. Pa tudi za garderobo ne bo problema. Zaradi tega bo letošnji občni zbor bržkone potekal v vse drugačnem vzdušju kot lanski. Ce- Na jesenski paši Združitev pod etif „Rog" in „Meso‘ ? tizan*. V poletnih mesecih naj bi si vsak smučar pridobival potrebno kondicijo za zimsko sezono v telovadnicah. Ker je obseg Štajerske smučarske podzveze izredno velik, prav še ne bodo mogli pokazati so zastopniki SD na tem posve- morda kakih bleščečih uspehov tavanju predlagali, naj bi se fOr- v kulturno-prosvetni dejavnosti, mirala Zasavska smučarska jim bo zavest, da so z dtogra-podzveza. V ta namen so že tu- ditvijo doma postavili najpo-di izvolili iniciativni odbor, ki trebnejše temelje za bodoče de-bo pripravil vse potrebno za lo, vendarle v uteho in tudi po-ustanovitev tč podzveze in kleli- nos. canje njene skupščine, ki bo po Ne bi bilo prav, da bi v pre-vsem sodeč v začetku novem- novljeni dvorani predvajali sa- V Trbovljah so pred leti ustanovili dvoje mesarskih podjetij — današnje »Meso« in »Rog11 — v prvi vrsti zato, da bi med seboj pririnemo konkurirali in s tem prispevali k znižanju ali pa vsaj kolikor mogoče nizkim dnevnim cenam tega potrebnega življenjskega blaga. Kaj takega pa doslej ni bilo opaziti. Zato so nekateri že nekao časa mnenja, da bi bilo najbolje, da bi se oba kolektiva združila v eno močno podjetje. Da bi bilo pri tem več dobrih strani, mislimo, da ni treba podrobneje govoriti! O tem je na svoji zadnji seji razpravljal že tudi trboveljski občinski ljudski odbor in postavil posebno komisijo, ki bo do prihodnjič ugotovila, kakšne možnosti so za združitev podjetij »Rog« in »Meso«. * De J a na Trboveljščici bra. Odboru predseduje tov. Jesenšek. R. P. TRBOVLJE Mnogokrat in veliko smo že govorili o vzgojnem pomenu filma, še večkrat pa o njegovih slabih straneh, ki zlasti vplivajo na doraščajočo mladino. Da pa slabih filmov danes pri nas ni malo, ni treba posebej mo filme, ki so končno tudi potrebni. Sedaj je končno nastopil čas, ko se bodo lahko posvetiti notranjemu delu s članstvom in poiskali take oblike dela, ki jim bodo prihodnjo jesen Struga Trboveljščice je bila ob zadnjem julijskem neurju in poplavi močno prizadeta. V kratkem bodo pričeli oziroma so že začeli v njej z raznimi deli. Nekatera dela bodo opravljena iščico ob Kolodvorski cesti, od na pritoku od Cestnika do mo- razdelilne transformatorske poetu pri Pergarjevi stavbi in na staje pa do tamkajšnjega mo-potrdila pritoku, ki teče iz Planinske stu. na odseku Prislan — Knaflič — jez ter na področju od Orešni-kove žage do trboveljskega trga. Uredili bodo tudi strugo v Gabrskem in regulirali Trbovelj- govoriti. In ravno za te filme iz gm0 na’Vedli pravilnost njihove poti. (v) vasi, Trboveljščico bodo očistili Izposojevalnica odrskih del pri Ljudski knjižnici v Brežicah (4. nadaljevanje) 39. številki našega lista ameriških in drugih »tovarn sanj« je med mladino največ zanimanja. Po naših kino dvoranah sicer vise napisi, da je le-tej dovoljen vstop le na posebej zanje primerne filme, v resnici pa ni tako. Mnogokje so še kinematografi, ki teh stvari ne jemljejo resno in gledajo le na končni finančni uspeh. razna gledališka dela, ki so na razpolago ama- meščanska soba. Cas: druga po-terskim družinam našega zasav- lovea 19 stoletja Kraj: na vas skega okraja. Izposojevalnica ^ v Ljubljani. odrskih del pr Ljudski knjižnici v Brežicah ima na zalogi še sledeča gledališka dela: Zupan, Vitomil: Stvar Jurija Trajbasa (drama v 3 dejanjih s prologom). Vloge: 12 moških, 3 (drama v S dejanjih). Vloge: 5 moških, 6 žensk, lakaja, meščani. Štiri prizorišča: mestni park, soba, ulica, breg ob Volgi. Cas: druga polovica 19. stoletja. Kraj: Rusija. Kreft, Bratko: Celjski grofje (enodejanka,. Vloge: 8 moških, ^ama v 5 ^ianjdr) ^Vloge^ 2 ženski, 1 deklica. Prizorišče: ™ _ "j,. _ _ _’,Y °J „‘i ,0" Matkovič, Marijan: Koraki ** J«KS&ULSSrHL.TU kiijo pSvoboda-Zasavje«, ki je vrsto kavbojk, ki jih je imel na sporedu v zadnjem času, pa še nekaj drugih, ne najbolj primernih filmov, serviral mladini (največ osnovnošolski) po znižanih cenah. Prav bi bilo, da se bodoče le nekoliko bolj premisli, kaj in katere filme bi bilo primemo priporočiti mladini. Odborniki Občinskega ljudskega odbora v Trbovljah so se odrekli odškodninam za obisk sej, da bi lahko vsako leto organizirali skupno poučno ekskurzijo Letos bodo odšli na izlet po vsem sodeč prihodnji mesec. V načrtu imajo obisk ostroški graščini, dvorana v tej graščini, stolpna soba. Cas: polpretekla doba. 2 ženski, kletno stanovanje. Cas: leto 1942. Kraj: Zagreb. Hetzl, Marja: Snežak (otroška igra s petjem in plesom v 3 slikah) Glej Mladi svet, 1. I. 1951, št. 7—10! rišče: dvorana celjskega gradu. Cas: leto 1428. Kreft, Bratko; Velika puntanja (dramska kronika iz 1. 1543 v 5 dejanjih). Vloge: 19 mošk h, 5 žensk, kmetje, Uskoki, vojaki, Ogrinc, Josip: V Ljubljano jo dajmo! (veseloigra v 3 deja-Maribora, Dravograda in Vele- njih). Vloge: 6 moških, 2 žen-nja, aii pa Idrije in Anhovega, ski Prizorišče: kmečka soba. SvobodF, F. X., Poslednji - JŠS O^IkSKS (veseloigra v 3 dejanjih). Vloge: list, pr i. Mali veseljak 7. XII. “^ana pred Junico, ječa. tJSt MS& fiTSS TAJMVU*« ,» leta 1920. Kraj: Češka. sprejem Dedka Mraza (novo- (ijevska kronika v Pipan, Vlado: Dekle iz Trente letni prizorček). Glej Pionirski 3 R . skrhlnSek (ljudska igra v 6 slikah). Vloge: list 14. XII. 1955, 1. IX. št. 15! JZ,: 14 moških, 7 žensk. Prizorišče: Cigler, Polde: Zimska prav j,- ^dan: ^atajev^MatijaJveselo- kmečka kub n ja, gorska pokra- ca (novoletni prizor), jina. Cas: po drugi svetovni Cgler, Polde: Novoletna jelka vojni. Kraj: Trenta. pripoveduje (novoletni prizor) Brenk, Kristina: Zaleški fantje — Za oba zadnja prizorčka je (pionirska enodejanka). Vloge:,potrebno avtorjevo dovoljenje. 7 dečkov, 3 deklice. Prizorišče: Cankar Ivan: Pohujšanje v šolsko dvorišče. Cas: leto 1944. dolini šentflorjanski (farsa v 3 dejanjih). Vloge: 10 moških, 5 žensk, gostje. Tri prizorišča: krčma, koliba, grajska dvorana. Ostrovski, A. N.: Nevihta BREŽICE Komunalna banka v Brežicah. — Skladno z reorganizacijo Narodne banke se je v Trbovljah ustanovila Komunalna banka za okraj Trbovlje. Banka bo imela svoje podružnice v krajih, kjer se podružnice Narodne banke opuste. Tako je podružnica nove bamke začela tudi v Brežicah poslovati 24. septembra. S tem dnem je prenehala delovati v Brežicah podružnica Narodne banke, ki, je bila med najmočnejšimi v Posavju. Za direktorja Komunalne banke v Brežicah je bil imenovan tov. Ervin Blaževič in upravni odbor, ki mu predseduje tov. Vinko Vučanjk, direktor trg. podjetja »Krka« v Brežicah. Odkupne postaje v Dobovi. — Občinski LO Brežice je privolil, da se organizira odkupna postaja »Sirovina«, podjetje za promet z odpadki v Mariboru, in odlrupna postaja za živino izvoznega podjetja iz Cme gore. Obe odkupni postaji se ustanovita z namenom, da prebivalci prodajo čim več blaga in pomagajo družbi pri zbiranju surovin in izvoznega blaga. NEPRAVILNOSTI V TRGOVSKEM PODJETJU »VITA-MINKA« V TRBOVLJAH K članku, ki smo ga priobčili v zadnji številki našega tednika o nepravilnostih v trgovskem podjetju »Vitamlnka« v Trbovljah, dodajamo še sledeče; izmed vseh nosi največjo odgovornost materialni knjigovodja in blagajničarka tov. Kristina Kerin, ni pa s tem mišljena finančna knjigovodkinja tov. Slanika Pucelj. . Uredništvo Po poteh XIV. divizije (IZ DNEVNIKA POHODA TABORNIŠKEGA ODREDA) (Nadaljevanje) _______ ____ _ ____ 2e nam jc svetilo popoldansko smo zagledali na vzpetini Zabu- družino smo se še fotografirali zelo vesela. Povedala nam je mu zgledu in tako prijetni bud- svojimi gozdovi varno zatočišče niči se pač ni mogoče ustavljati, vseh partizanskih enot, ki so Na mah je bila vsa četa pri manevrirale po Kozjanskem pre studencu, kjer so izginili še zad- delu. Pokazal nam je, kje so bili nji sledovi spanca. Naši radijski bunkerji, kje je delovala parti-vezalci so bili tudi že na delu. zanska tehnika in kje je doma »Sava« se je že oglašala in se- partizanska mamica, zajeselska veda naša »Kozje* s položaja. Z Micka. Našega obiska je bila sonce, ko smo vkorakali na Planino. Seveda smo imeli nekaj zamudnikov: oglašali so se namreč prvi žulji... Na Planini so nam postregli z dobrim kosilom, odpočili smo se pošteno in dano pričati. Ob toplih je bilo povelje ra odhod. Naj- bresrčne kmetice, prej smo ponesli venec pred sprejela spomenik, ki je postavljen padlim borcem XIV. divizije in strumnim kora- marsikaj iz svoje bogate zakladnice spominov, med drugim tudi to, »da o partizanskem giba- Zalogunas je t™*«* nju ni ničesar vedela,« in kov je. Slab pohoda je odredil, in odšli nato da bomo še malo potegnili, tako kom naprej, da bo naše prvo prenočišč v pr{jti Za, resZm,™., 'senlsmolnogtt pre- hfslmha^Z^vrom da so jo Nem« po svojih metodah strani in niso bile prav nič boljše od celjskih. Tako se je ' ' ki ki nas je (bilo je blizu polnočiI in ob' naši partizanski in narodni pesmi smo pozabili' na moral skoraj vsak bohorsk Kozjanskega odreda. Nato smo prehojene kilometre in smeh se povzpeli na planinski grad, je še dolgo v noč razlegal po kjer nam j j . tovariš Marijan pri- našem počivališču, kazal borbo v tem predelu Kozjanskega. Seznanili smo se s slavno preteklostjo družine Do- ncusmljeno božali. Tu smo izve deli o Pepiju bum, bum, kakor smo ga mi krstili. Na tem področju je namreč strmoglavil za-posadko dveh Zjutraj je bila ženska četa, ker s svojim »milim« prva pokonci jo je petelin prepevanjem brškov, saj je kar šest članov dokončno prebudil. Ko bi bit družine izgubilo življenje pri delu za našo osvoboditev. Na tem predelu so tudi dobivali vsaj samo kikirikali Tako pa si je privoščil Se jutranji sprehod po naših glavah. Njegove ne- Strce/v nam je pokazal že drobcev in se je zdravil sedem no vitaminsko rastlino »bodečo ,, Nežo«, katera, če jo srečno olupiš, izvrstno tekne. Poskusite/ Od tu dalje je šlo, kot da bi kurili za nami. Ustavili se nismo mesecev v partizanski bolnišnici. Predstavil se je pa partizanom: Pepl — Kanada : Germania — bum — bum! še partizani p orno? zavezniške ar- utrudne tovarišice — kokodaj- rij an. Razložil nam je strateški made s padali Nikoli ni prišla najmanjša stvar v sovražnikove roke. Pokazal nam je tudi mesto, kjer so zaplenili 6 kamionov raznega blaga, namenjenega za Planino. Kar so potrebovali so obdržali, ostalo so pa razdali prebivalstvu. Opozoril nas jc tudi na starodavno lipo, ki raste pri tem gradu. Od Planine nas je vodila pot proti Zabukovju, prijazni gorski vasici že na obronku Bohorja. Mrak se je polagoma spuščal, luna je že srebrila pokrajino, naš »Mihec« pa ni hotel preko potoka. Morali so z njim precej daleč preko mostu. Pred vzponom v hrib smo, zaostankarje seveda počakali; začel se je naš nočni pohod. Kolona se je raztegnila, zveza je delovala brezhibno in kar prehitro smo bi', na mestu prvega desetminutnega počivališča. Vas pod nami je že spala, samo naša pesem je tiho plula preko gričev: »Zvezde Že nam žare ...« Pot se je nato zložno vzpenjala in kaj kmalu sarce so seveda sledile njegove- položaj točke, saj je bil Bohor s I i fr 51 z vvs •** m -gi **••'.*• * «. *• » *&sy::g*iš.ziKl * VV .4 Taborniki Rodu Temnega hrasta is Hrastnika so na svoji poti proti Kumrovcu obiskali tudi hišo Titovega strica,, v kateri se je Tito Cesto sestajal. Njegov strle trn jc skupno s taborniki tudi fotografiral žicam. Mimogrede smo si še ogledali drugi tip partizanske bolnišnice, vkopane v zemljo. Sprejela je lahko 60 bolnikov. Bila pa je tako dobro zamaskirana, da jo je bilo le težko najti. Tovariša Marijan in Striček sta nam na podlagi ohranjenih ostankov nazorno prikazala položaj in delovanje te bolnišnice. Se malo ovinkov je bilo treba in že smo bili pri Pustološkem Tinetu, znanem terencu tega predela. Tam so se ravno pripravljali na mlačev. Snidenje s komandantom Marijanom je bilo nadvse prisrčno, saj so skupaj preživeli dobre in* slabe dni. V Tinetu smo spoznali pravega aktivista. V svojem sicer šaljivem pripovedovanju nam je povedal mnogo, mnogo zanimivega, a zanj tudi zelo tragičnega, kajti še danes nosi sledove nemškega ravnanja. Tudi z njim smo se »prttisnili« — fotografirali. Slovo pa ni bilo nič kaj prijetno: težko smo se ločili , (Nadaljevanje sledi) igra y 3 dejanj h). Vloge: 9 moških, 7 žensk, vaščani. Tri prizorišča: gostilna, elegantna jedilnica, borna sobica. Kraj: Telebanovo, Ljubljana. Cas: začetek 20. stoletja. Pet iger za pionirje.- 1. Boni-fačič, M.: Škržat; 2. Ribičič, J.: Skrateljčki; 3. Ingolič A.: Požeta njiva-, 4. Čače, I.: Dobričina; 5. Čače, I.: Nogometna žoga. Hofman, Branko: Življenje 'zmaguje (drama). Vloge: 3 mošk, 3 ženske. Eno dvodelno prizorišče: del stopnišča in soba. Cas: sedanjost Kraj manjše podeželsko mesto Winkler, Venčeslav: Biserna ovratnica (otroška enodejanka). Shakespeare. VVilliam: Romeo 'in Julija (ljubezenska drama v 5 dejanj h). Ribičič, Josip Mucolin in volk (lutkovna igra). Rode, Matej: Meh za smeh (lutkovna igra). Shakespeare, William: Vesele W!ndsorice (komedija). Študent iz vasi (ljudska igra v 4 dejanjih). Vloge: 10 moških, 3 ženske, poštar, fantje, dekleta. Štiri prizorišča: kmečko dvorišče, pred bajto, meščanska soba, kmečka soba. Cas: v dob krize 1936, Kraj: Borov vrh. Ljubljana. Moškrič, Jože: Rdeče rože (drama v 5 dejanjih). Vloge: 15 moških, 4 ženske. Tri prizorišča: preprosta soba, gostilniška soba, tovarniška psarna. Godi se med prvo in drugo svetovno vojno pri nas v industrijskem kraju. Dela v zvezi z gledališkim delovanjem: Navinšek. E.: Lepa maska (Navodla za šminkanje): Obrazcov, Sergej: Igralec z lutko; Danpvski. Bojan: Kako vodimo amatersko gledališče-, Bradač, dr. Fran; Postanek in razvoj dramer I Tragedija• Borko, Jože: Osvobojeno gledališče; Koblar, France- Starejša slovenska drama (deli iger: Juntez, Medeja, Kita, Kje je meja. »Berite Novice!« Veronika Deseniška, Gospod s Preseka. Premogar, Za pravdo ri srce; k vsem opombe); Koblar, France: Novejša slovanska drama (deli iger: Za hčer. Tujka, Učenjak, Na smrt obsojeni, Kralj na Betajnovi, Pohujšanje v ’ dolin-i šentfloriianski, Noč na verne duše, Amerikanc- , Kraljevanje, Naša kri, Umetnik v domovini: k vsem opombe); Branko, Rudolf: Maske in časi (Kratka kuituma zgodovina za gledališča); Ljub č "Tone: Lut- karski krožek na šoli (Navodila za lutkarje). S. Z. Teden muzejev v Posavju 2 e v prejšnji številki našega Usta smo omenili, da bo letos v Jugoslaviji teden od 6. do 14, oktobra posvečen muzejem in zaščiti prirodnih in kidturnih spomenikov. S tem v zvezi smo poročali tudi o pripravah Posavskega muzeja za organizacijo prireditev v Tednu muzejev v našem okraju. Spored teh prireditev, ki naj s poljubno znanstvenimi predavanji in s predvajanjem dokumentarnih filmov seznanijo naše prebivalstvo z zgodovinsko preteklostjo , našega okraja m s problemi in delom naših muzejev, bomo še objavili. Danes pa morda ne bp odveč, če povemo nekaj besed o pomenu »Tedna muzejev<■ ter o vlogi in nalogah t muzejev v današnji družbi. stari Jugoslaviji. Naj omenim javov narodne zavesti v borbi samo primer kneginje Mecklen- z nemštvom. In koračno je bilo burske, ki je dolga leta oprav- ta tisočletna nenehna in težka Ijala izkopavanja skoraj na borba našega naroda za obstoj vseh važnejših predzgodovin- prav v novejši dobi, v letih skih najdiščih na Dolenjskem NOV, kronana z zmago s- pri-in tako nagim nagrmadila kot privatno last ogromno arheološko zbirko. Bivša jugoslovanska država pa ji je dovolila, da je vse to bogato 'n dragoceno zbirko, ki je neprecenljive važnosti za znanstveno proučevanje predzgodovine na slovenskem ozemlju, prepeljala v Ameriko in tam prodala na javni dražbi. Kaj žalostna sika o stanju spo- letos v Jugoslaviji že tretjič romantike, je značilno, da so to ^ ^ „ z uspehom pr rejamo Teden mu- zanimanje za narodno pretek- aretva'V”'stari Ju- zejev. Vendar zamisel, tudi pri lost ohranila in močno razvjala g osirji ^ danes srečujemo nas poudariti pomen muzejev dalje. Razvojne posebnosti in kot živih prič narodnega raz- značilnosti vsakega naroda, »navoja in preteklosti, ni novo, rodovo dušo«, kakor so to ta- Pomen muzejskih zbirk za vzgojo širokih množic k- ljubezni in spoštovanju do vsega, kar prikazuje ž vij en j e lastnega paro-da od najstarejših dob, so spoznali že pred 150 leti v bivših avstrijskih deželah. Bilo je to. v časti, ko je Avstr ja po dveh izgubljenih vojnah z Napoleonom krat imenovali, so skušal prikazati in ponazoriti z narodopisnim gradvom. Takšni primeri oboževanja ostankov in dejanj iz narodne preteklosti so nam za sedaj še najbolj znani iz zgodovne književnosti. Vsi vemo, da pisatelji in pesniki ro- last slovenskega naroda raztreseno po vsem svetu, v vseh svetovno znanih muzejih. Drugače je poskrbljeno za spomeniško varstvo in zaščto kulturnih in prirodnih spomenikov danes. S posebnim zakonom je določeno, da je ves spornem ški material, bodisi da ga krije zemlja, ali pa da so to kulturne in prirodne znamenitosti, last naroda in pod zaščito države. Pregled n evidenco nad vsemi arheološkimi najdišči ima v vsaki republik obstoječi Zavod za spomeniško varstvo, ki mantike iščejo junake n okolja v začetku prejšnjega stoletja svojih povesti in romanov v stala nasproti sili Francozov glavnem samo v slavnih deja- brez moči. Takrat so poskušali njih iz zgodovnske preteklosti v avstrijskih deželah vse, da b lastnega naroda. Narodu, ld-se_______ ______________________ vzbudili patriotična čustva pri v dobi romantike ne more pred- ^gje dovoljenja za raziskovanje širok h množicah in dvignili, staviti s slavnim dejanji in z jn znanstveno obdelavo samo borbeni duh za obrambo domo- ostanki preteklosti, se ne pri- priznanim strokovnjakom Vs vine proti zavojevalni sili Na- znava njegova nacionalna sa- pridobljeni predmeti osta- poleona. V tej stisk so je v mostojnost. nejo tako dejansko res v pose- avstrijskih deželah rodila zami- Zanimanje za muzejske zbr- sti naroda, saj ostanejo raz- . . ,, naiširših sloji! sel o ustanavljanju prvih dežel- ke> ka ga je porodila romantika, stavljeni v prostorih najblžje- - . ljudstva je med drugim mh muzejev, ki naj b izpolni^ ^ je širilo v vsem prejšnjem ga lokalnega muzeja. Tako ima- n, ’ tudi vsako- dobitvijo lastne državnosti Iz vsake zgoraj omenjene dobe v razvoju našega naroda je v muzejskih prostorih ohranjen kot priča tega razvoja bodisi material ali pisan spomenik. Ko prestopimo muzejski prag, nam je treba le nekoliko fantazije, da v tišini muzejskih razstavnih prostorov ob razstavljenih predmetih vidimo pred sabo vstajati življenje in preteklost naših prednikov, da vidimo pred sabo razgrnjeno podobo zgodovine našega naroda. In čim večkrat bo naš obisk namenjen tihim muzejskim dvoranam, tem popolnejša bo podoba preteklosti, M nam jo odkrivajo razstavljeni predmeti. Pri tem se bomo s ponosom zgledovali ob junaški preteklosti naših prednikov in ob teh zgledih tudi pridobili zavest in odločnost, čuvati in braniti vse pridobitve tisočletne borbe naših davnih prednikov in- borcev iz najbližje nreteklosti. Ko se bomo s to zavestjo vračali iz raznih naših muzejskih razstavnih prostorov takrat bodo naši muzeji v polni meri opravljali tisto vzgojno poslanstvo, ki jim ga nalaga na ša socialistična družba. In vzgo najširših sloji! omenjeno nalogo. Sam avstrij- stoletju in stopnjevalo v deset-ski nadvojvoda Johann, ki je ietjih' našega stoletja Sprevrglo vodil obrambo proti Francozom, ^ je že ob koncu XIX. stoletja je bil v tej dob glavni pobomik v ^ vji lov za arheološkimi in mecen pri ustanavljanju mu- predmeti. Iskali so jih in izko-zejskih ustanov, tako n. pr. mu- pavali posamezn ki kar na svojo žeja v Gradcu, ki nosi še danes rok0i ki n so znali ceniti njiho- njegovo ime »Joanneum«. Zbiral in razstavljali so arheološko gradivo od najstarejših dob iz vseh avstrijskih dežel, da bi s tem pri širok h slojih preprostega naroda vzbudili državljanski ponos in spoštovanje ter ljubezen do domovine. Uspeh tega prizadevanja ni izostali spomnimo se samo junaškega vo znanstveno vrednost >za zgodovinski razvoj lastnega naroda, in so zato včasih dragocene predmete prodajali za boren denar raznim, danes svetovno znanim muzejem v inozemstvu. Le tako se je moglo zgoditi, da imajo ti muzeji v svojih zbirkah predmete z slovenske zemlje, da omenim samo nekatera upora tirolskih kmetov pod vod- arheološka najdišča iz Posavja, stvom Andreja Hoferja proti j-ot Drnovo na Krškem polju, francoskim zavojevalcem. Libno, Rovišče, Vranje itd. Tudi za sledeča desetletja Takšen divji lov za najdbam XIX. stoletja, ki j h v literarni jo vsi prebivalci možnost, da na materialnih ostankih iz davne preteklosti * spoznajo življenje preb valcev, ki so nekoč bivali na naši zemlji. Dosti številnejše so v vseh naših muzejih zastopane seveda priče o življenju našega naroda. Ravno te naj bi si vsak obiskovalec s ponosom ogledal, saj jo z njimi prikazan več kot tisočleten razvoj slovenskega naroda. V tem razvoju pa -se zrcali težka, a vendar s hrabrostjo in vztrajnostjo prehojena pot našega naroda, pot, ki nas je vodila vedno navzgor' od obrskega sužnja in podložnika nemških fevdalcev preko junaških dejanj naših kmečkih upornikov in prvih prič književnega dela naloga in namen letne organizacije žeje v«. tudi vsako->Tedna mu-S. 5. Zgodovinski grad v Brežicah Drugačen način delovanja zagorske Ljudske univerze Novi prifemi Zadnja leta je zagorska Ljudska univerza sicer dosegala lepo uspehe. Odbor ‘je pripravljal predavanja, ki so jih udeleženci radi poslušali. Videlo pa se je, da bi mnogi poslušalci imeli raje predavanja splošnega izobraževanja. Tako so bila n. pr. predavanja o atomski energiji za mnoge poslušalce pretežka, in trgovanje z arheološkimi naših protestantskih piscev, pre- ker niso imeli potrebnega osnov- - 1 - — . .1 n /I n 1 n nA 1» Dn « oI ion 10 m TVA -J? ___ — -J zgodovini označujemo kot dobo predmeti je vladalo tudi še v ko narodnega prebujenja in po- 0b nedavni seji sveta za kulturo in prosveto OLO Izboljšati delo odborov, KI SO BILI USTANOVLJENI ZELANI, IN POSVETITI NAJVECJO POZORNOST POŠOLSKEMU IZOBRAŽEVANJU DELOVNIH LJUDI Ugotovitev elanov sveta za šli marsikateri dragocen pred- gledoval predmetnike namera-kulturo in prosveto OLO Trbov- met in očuvali marsikatero za- vanih tečajev in sploh pomagal Ije, da lansko leto postavljeni nimivost propada. To delo bo ' *-x—“ “ odbori razen ene izjeme niso moral odbor skupno z uprava-delali, je pravzaprav narekova- mi muzejev nadaljevati. . pošolsko izobraže- res- la udeležencem zadnje seje, da so se temeljito pogovorili, kakšne naloge imajo posamezni odbori in kje začeti z delom. Pri svetu za kulturo in prosveto so trije odbori: odbor za muzeje, za ljudsko prosveto in pošolsko izobraževanje. Odbor za muzeje je letošnje leto krepko zaoral v ledino in uspel, da se je zanimanje za tovrstno delo v okraju temeljito izboljšalo. Se več! Ponekod so muzeji že Odbora za vanje in ljudsko prosveto sta tokrat skupno zasedala in se pogovorila o najvažnejših vn neodložljivih opravilih. Ker pa pošolsko izobraževanje in sploh ljudsko-prosvetna dejavnost najširših množic ogromnega pomena za vso našo skupnost, so seve udeleženci mnogo razpravljali o načinu dela tega odbora. Po temeljiti razpravi se je izkristaliziralo mnenje, naj bi odbor postali dragoceni pripomočki za deloval še naprej samostojno in boljše in temeljitejše poznava- kjer koli bo mogoče, svetoval nje naše starejše, najbolj pa in pomagal vsem institucijam, najnovejše zgodovine. Muzejske ki bodo v bližnji prihodnosti uprave so skupno z ljubitelji organzirali razna predavanja in proučevanja naše zgodovine na- tečaje. Odbor bo nadalje pre- prirediteljem, da bi tečaji nično dosegli svoj namen. Odbor za ljudsko prosveto bo v prvi vrsti pregledal na eni izmed prvih sej preteklo dejavnost društev in njihovo politično življenje in šele nato vskladil svoje nadaljnje delo. Nedvomno bodo vsi trije odbori svetu za kulturo ifn prosveto v neprecenljivo pomoč, saj bo svet z njihovo pomočjo lahko temeljiteje usmerjal splošno prosvetno udejstvovanje našega okraja. (v) DOPISUJTE v,,Zasavski tednih" O taiTJ $L0ViN ih odloka o višini štipendij (Ur. list FLRJ st_33-j5) razpisuje komisija za podeljevanje štipendij pri Občinskem ljudskem odboru v Sevnici naslednje štipendije: ) 1 štipendijo za Študij na filozofski fakulteti —- slavi-stični oddelek; b) 1 štipendijo za študij na višji šoli za telesno vzgojo; c) 1 štipendijo za študij na srednji ekonomski šoli; d) 1 štipendijo v šoli za socialne delavce. Štipendije bomo podelili za čas, ki je prosilcem v predpisih določen za določanje študija v višini, kot to odreja odlok o višini štipendij, Prosilci naj do 15. oktobra 1956 vlože predpisano kolkovane prošnje (180 din državne in 95 din obč. takse) s prilogami: potrdilo o premoženjskem stanju, potrdilo o prejemanju otroškega dodatka, zadnjo šolsko spričevalo, potrdilo o vpisu v šolo, razen za štipendijo pod točko d), potrdilo o prejemkih vseh družinskih članov. Slušatelji višjih šol naj prediože le potrdilo o zadnjem vpisu na fakulteti, potrdilo o opravljenih, izpitih in mnenje mladinske organizacije. Prednost pri podeljevanju štipendij imajo otroci padlih borcev NOV in žrtev fašističnega nasilja, siromašni dijaki ter dijaki in Slušatelji višjih letnikov srednjih in višjih šol. Prednost za štipendijo pod to "ko b) in c) imajo moške osebe. Upoštevali bomo predvsem prošnje prosilcev z območja občine Sevnice. Sevnica, 20. septembra 1956. Občinski ljudski odbor Sevnica Na podlagi 15. SL zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS, št 19-88/52) in 51. čl. 6tatuta občine Brežice je občinski ljudski odbor Brežice po predlogu sveta za gospodarstvo z dne 27. VIH. na svoji Vlil. redni seji, dne 10. IX., sprejel ODLOK o določitvi termina za trgatev grozdja v letu 1956 na območju občine Brežice. 1. člen Lastniki, uživalci in zakupniki vinogradov ne smejo pričeti s trgatvijo pred 10. oktobrom 1956, da se na ta način doseže kvaliteten pridelek vina v letu 1956. Ta prepoved velja enako za kmetijske zadruge in državna kmetijska posestva. 2. člen Pred rokom, postavljenem v 1. čl. tega odloka, je dovoljeno trgati le portugalko in žlahtne namizne sorte, namenjene za prodajo ter v vinogradih, v katerih je pridelek poškodovan po toči nad 50%. Lastniki po toči poškodovanih vinogradov si morajo pred trgatvijo preskrbeti potrdilo pristojnega krajevnega urada, v katerem krajevni urad potrdi, da je vinograd poškodovan nad 50% po toči. 3. člen Krajevni uradi in krajevni odbori na območju občine Brežice vodijo nadzor, da osebe oz. gospodarske organizacije iz 1. čl. tega odloka ne prično s trgatvijo pred 10 oktobrom 1956. Vsako kršitev tega predpisa so krajevni uradi in .krajevni odbori dolžni prijaviti sodniku Vremenska napoved za čas od 26. sept. do 7. okt. Sredi prihadnjeg tedna aili malo pozneje ohladitev in začasno poslabšanje vremena s krajevnimi ali manjšimi padavinami. V ostalem lepo, {»večini jasno vreme. Dr. V. M. za prekrške Občinskega ljudskega odbora Brežice. 4. člen Svet za gospodarstvo Občinskega ljudskega odbora Brežice je pooblaščen, da v primeru deževja oz. izredne ohladitve z odredbo določi dan pričetka trgatve pred 10. oktobrom 1956. 5. člen Z denarno kaznijo od 1000 do 3000 din se kaznuje, kdor prične s trgatvijo pred določenim oz. odrejenim rokom. Za upravno kazenski postopek jo pristojen sodnik za prekrške pri Občinskem ljudskem odboru Brežice. 6. člen Ta odlok se objavi preko krajevnih uradov na krajevno običajni način in v Zasavskem tedniku okraja Trbovlje, velja pa od 16. IX. 1956. Številka: 07/2 — 5140-1 Datum: 10. IX 1956 Predsednik: Ivan Kolenc NAJDENO Našla se je telica, stara okrog 15 mesecev Pozivamo lastnika, da se čimprej zglasi pri Kmetijski zadrugi v Brežicah, ki telico krmi in oskrbuje, sicer se bo na dražbi prodala. PRODAM SPALNICO po zelo ugodni ceni. — Martin Frigel, Trbovlje, Ribnik 19. PRODAM dobro ohranjen pletilni stroj (dolžina 80 cm), nekaj oken in vrat primernih za kleti. Poizve se: Trbovlje, Dom in vrt 3. IZGUBIL SEM v nedeljo 23. septembra ob 16. uri ključe pred knjigarno. Poštenega najditelja naprošam, da jih vrne proti nagradi na upravo Mota, PRODAM HIŠO, nekaj sadnega vrta in 9000 m’ travnika na Dolu pri Hrastniku. Poizvedbe v upravi lista. govor »Rudarja« je bil negativen. Pričakovali so vseeno gostov. čeprav je bilo jasno, da jih ne bo. To naj velja za drugič, ko se bodo določevale cene za vstop na igrišče. Pričelo se je prvenstvo v rokometu Rudar : Krim (Ljubljana) 13:10 (5:7) Zelo slabo je kazalo v prvem polčasu, posebno še od začetka, ko so gostje vodili igro kar s 4:0. Prvi del igre so gostje zaključili v svojo korist s 7:5. V drugem polčasu so domačini menjali vratarja, pa tudi zaigrali bolje, tako da je bil končni rezultat 13:10 realen. Gostje iz Ljubljane se imajo zahvaliti le svojemu odličnemu vratarju, ki je ubranil več strelov, ki smo jih videli že v mreži. V predtekmi so nastopile ženske ekipe, kjer so članice »Rudarja premagale ekipo »Slovana« iz Ljubljane kar s 15:1. Nekaj med vrsticami Pred 14 dnevi je sodelovala ženska ekipa na polifnalnem prvenstvu Jugoslavije v velikem rokometu v Subotici. Tekmovanje je izvedel »Spartak« iz Subotice. Ženska ekip« »Rudarja« je po dveh porazih z 8:0 proti »Lokomotivi« iz Zagreba in s 13:0 proti »Spartaiku« zasedla 3. mesto Mojstri in brigadirji STT so se pomerili v nogometu Prejšnjo soboto so se pomerili med seboj v nogometnem znanju mojstri in brigadirji Strojne tovarne v Trbovljah. Tekma je bila na stadionu »Svobode«. Po vodstvu 4:1 za mojstre so brigadirji v finišu znižali rezultat na 4:4, tako da je tekma ostala neodločen«. Brigadirji so pokazali, da ee lahko kosajo z mojstri vsaj v športu, če že ne v tovarni. Brežice spet poražene V tretjem kolu mariborsko-celjske nogometne lige 90 nogometaši iz Brežic gostovali v Štorah. Srečanje so izgubili s 4:2. V prvem polčasu je izglodalo, da bo prišlo do katastrofe, toda stanje 3:0 so spremenili v končni rezultat 4:2. Torej v drugem polčasu enakovredna igra in celo botjša. Skoda, je samo, ker bi po pokazani igri lahko odnesli vsaj iz Štor vsaj eno točko. Radeče : Olimp (Celje) 3:4 (2:1) OBVESTILO O NEDELJSKI ZDRAVNIŠKI DEŽURNI SLUŽBI V TRBOVLJAH Prebivalstvo, ki spada v okoliš Zdravstvenega doma v Trbovljah, obveščamo, da bomo uredili z letošnjim oktobrom stalno ločeno nedeljsko zdravniško službo v ambulanti Zdravstvenega doma in v bolnišnici v Trbovljah. Od 1. oktobra dalje naj se vsi bolniki iz okoliša Zdravstvenega doma v Trbovljah obračajo za zdravniško pomoč tudi ob nedeljah in priznanih praznikih najprej na dežurnega zdravnika v ambulanti Zdravstvenega doma na Vodah. Bolnišnica bo od 1 oktobra dalje sprejemala oziroma oskrbovala tudi ob nedeljah in praznikih kot ostale dni le tiste paciente, ki jih bo napotil s predpisano napotnico v bolnišnico dežurni zdravnik ambulante na Vodah. Dežurni zdravnik v bolnišnici v Trbovljah bo oskrbel oziroma sprejel v bolnišnico direktno in mimo ambulante Zdravstvenega doma le paciente z življenjsko nevarno boleznijo ali poškodbo, ki zahteva neodložljivo in takojšnjo zdravniško pomoč. Prebivalce Trbovelj prosimo, da se v bodoče natanko ravnajo po gornjih navodilih, ker sl bodo s tem prihranili nepotrebne poti in neupravičeno jezo. Trbovlje, 20. septembra 1958. Uprava Zdravstvenega doma in bolnišnice v Trbovljah RAVNATELJSTVO GLASBENE ŠOLE TRBOVLJE sporoča, da se bo pričel pouk Cicibanov na Vodah v soboto, 29. nov., ob 16. uri. NAJAKTUALNEJŠO PRIREDITEV GOSPODAR ŠKRGA RAZSTAVIŠČA V LETOŠNJEM LETU I. sejem izuoznih artihlou Jugoslauije Prikazani bodo nešteti predmeti g področja celotne industrije, kmetijstva, gozdarstva in obrtništva. Razstavni prostori so odprti vsak dan od 9. do 20. ure. Izkoristite 25 % popust na železnici! v dneh od 29. IX. io 7. X. 1956 v Ljubljani Delovni kolekthri, šolska vodstvo, organizirajte skupinske obiske za ogled tega rejma. GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE - LJUBLJANA 7 DNI PO SVETU Pravzaprav se dogodki ponavljajo, četudi v nekoliko drugačni obliki. Druga londonska konferenca, ki je štela tokrat samo 18 udeležencev, ni prinesla novega duha v sueško krizo. Bilo je kaj malo »bojevitih« govornikov, pa tudi malo spodbudnih glasov in — zaključkov. Na Cipru stavkajo zaradi prihoda lorda Radcliffea, ki naj bi — že vdrugič doslej — skušal pridobiti krajevne oblasti za svoj načrt ciprške ustave. Z nemirnih meja v Palestini poročajo, da so si Izraelci in Jordanci spet močno v laseh, tako da je moral glavni tajnik OZN opozoriti Varnostni svet na neprijeten položaj... »Raztegljiva" kriza »Čuden je današnji svet,« bi marsikdo pripomnil na račun dogodkov okrog Sueza. Prva londonska konferenca o Suezu, ki so jo sklicale ZDA, Anglija in Francija po vnaprej pripravljenem načrtu in na njo povabile v glavnem svoje glasbene ali neme somišljenike, ni uspela po »odboru petih« prepričati predsednika Nasera, da bi bila internacionalizacija prekopa edina prava rešitev. Poznejša Hdenova »spodbuda« o ustanovitvi nekakšne družbe koristnikov Sueškega prekopa, ki bi delovale ločeno od egiptovskih oblasti, z lastnimi piloti m lastno upravo, je rodila drugo londonsko konferenco. Toda v razpravah so se polcazale velike razlike, četudi na njej ni bilo n. pr. Sovjetske zveze, Indije in Indonezije Pakistan, doslej veren spremljevalec ameriške politike, je načrt celo v celoti odklonil, medtem ko so nekatere dežele izjavile, da morajo najprej vprašati za mnenje svoje parlamente. Drugi »sueški sestanek* v Londonu pa je odkril tudi notranja trenja med samimi organizatorji konference, posebno med ZDA in Francijo. Tudi tokrat je minister Dvlles nastopil s svojim načrtom o družbi koristnikov, toda bil je po tonu v odnosu do Egipta tako blag, da so mu »najradikalnejši« Francozi očitali, da je izigral prvotne predloge! Pravijo, da je londonska konferenca bila pozitivna, vendar v tem smislu, da je še bolj kot prva odločno zavrnila oboroženo posredovanje proti Egiptu. Na drugi strani pričakujejo, da bodo ostali zahodni ukrepi, pred vsem gospodarski, morda v prihodnje še hujši. Egipt načelnega sporazuma 18 londonskih udeležencev o ustanovitvi posebne družbe nikoli ne bo sprejel. Suez pred VS V Londonu tn Parizu so bržkone imeli pred očmi egiptovski »ne«, ko so se proti pričakovanju ostalih partnerjev (razen. ZDA) obrnili s pritožbo na VS. Takoj za tem je podoben korak storil tudi Egipt. Zahodni večini je na prvi seji uspelo, da je Svet sprejel na dnevni red najprej anglo-francosko pritožbo. Tako naj bi Francija in Anglija nastopili pred svetovno javnostjo kot »tožitelj* v sporu, a ne kot »obtoženec«. Seveda pri tem ne gre toliko za to, kdo bo prvi obtoževal, temveč za to. s kakimi argumenti bo nastopil. V tem pogledu se v Kairu nimajo ničesar bati. »Samovoljni« korak Pariza in Londona glede Sueza pa nič kaj ne prija nekaterim ostalim zaveznikom v Atlantskem paktu. V Rimu so že izjavili, da bi se o tako pomembni zadevi za atlantsko strategijo, kot je Sueški prekop, morali skupno posvetovati in sprejeti zaključke večine. Kol kaže, žele opozoriti Zahod, da je bila Italija tudi svoj čas motno zasidrana na afriški celini in da si torej oba zahodna partnerja ne bi smela lastiti monopola nad Sueškim problemom. Nič čudnega bi ne bilo, če bi se tudi v Bonnu zganili s kakimi pomisleki. Notranja trenja med zahodnimi zavezniki seveda samo krepe egiptovske pozicije. Zahodna večina v VS bo sicer skušala storiti vse, da bi se oprala pred svetom in zvalila krivdo za napetost okrog Sueza na Egipt. Toda obstajajo še Generalna skupščina, kjer lahko egiptovski predstavniki mnogo laže znova sprožijo problem. Zanimivo pismo 1 'Z, i r i f e Zasavčan Slavko Baloh, ki dela začasno v daljnji Siriji, nam je pred dnevi poslal pismo, v katerem piše takole; »Kakor sem pred meseci obljubil, se spet oglašam z nekaj vrsticami. Oprostite, da pišem s svinčnikom. Črnilo v nalivnem peresu hranim samo za naslove, stekleničico s črnilom pa ni pripravno imeti v kovčku ob pogostem preseljevanju. Mislim, da ni potrebno opisovati Sirijo zemljepisno, vendar naj pripomnim, da v glavnem živi njenih 4 milijone prebivalcev v mestih (Damask, Alip, Homs Hd.), ki pa so pravzaprav samo večje oaze. Te so v zahodnem delu države proti Libanonu, kjer je zemlja bolj rodovitna, medtem ko je vzhodni del države, proti Iraku, pretežno puščava Življenjska žila v tem predelu je iraški naftovod. Kjer~je narava pokrajino obdarila z vodo, tam stoji zanesljivo kakšna vas. Tu vlada še popolnoma fevdalni sistem. Efen-di, to je šef, ima po pet ali še več vasi, skupno po nekaj tisoč hektarov zemlje. Vaščani mu Sovjetske letalo Mi' — hitrejše od zvoka „Za-Za“ — nevarna igra angleške mladine Pred sodišče v Bristolu, v Angliji, je bilo pripeljanih ob koncu preteklega meseca deset dečkov v starosti od 13 do 19 let. Na sod šču so imeli opravka zaradi neke nevarne igre in namernega oviranja prometa. Igra, ki jih je pripeljala pred sodišče, se imenuje »Za-Za«. Igralec Se postavi na sredino prometne ulice in »čaka« avtomobile in avtobuse, da ga povozijo. Po prav: lih igre mora biti promet zelo živahen, a igralec ne sme skočiti vstran, da bi st; rešil življenje. Čakati mora, da se vozilo ustavi ali pa, da ga povozi. Tisti, ki ne zdrži 'n prej kloni, dobi od tovarišev zaničevalno ime »Za-Za«. Dečk: so povedali sodnikom, da pomeni to v njihovem jeziku »rdeči Podobno »igro« so v zadnjem času opazil tudi v Kanadi Razlika je le v tem, da se taro na ta način »zabavljajo« mlada dekleta S PADALOM NA GR6NLAND Neka francoska ekspedicija, ki je štela štiri člane, se je nedavno s padalom spustila na ledeno ploskev sredi Gronlanda. Člani te ekspedicije, od katerih je eden zdravnik, eden pa ra-dio-telegrafist, bodo raziskovali v okviru bližnjega Mednarodnega geofizičnega leta. Nj ho vi aparati in zaloge hrane — okoli 20 ton — so bile prav tako spuščene s padali. Francoski znanstveniki bodo na Gronlandu prebli jesen in celo zimo. oddajajo eno četrtino pridelka. Kjer je voda, 'je zemlja zelo rodovitna. Gnojenja sploh ne poznajo. Pa tudi obdelava polj je skrajno primitivna. Orjejo večinoma z lesenimi plugi. Po pustinjah pa stalno potujejo Beduini, ki živijo v šotorih s streho in tremi stenami. Na preseljevanje so prisiljeni zaradi paše — vode. Potujejo po vseh arabskih državah, brez potnih dovoljenj. Moški vojaški obvezniki in na splošno si vojaški rok lahko odplačaš. Narodnostnih manjšin nimajo, pač pa si delajo velike probleme iz verskih vprašanj. Tri četrtine je muslimanov in ena četrtina kristjanov Kristjani imajo po eno ženo, muslimani pa tudi po štiri, če si jih lahko kupijo. Zena stane približno toliko kot luksuzni avto. Po mestih kupi žena s tem denarjem balo, zlatnike in okras, pri Beduinih pa denar pobaše oče. Seveda se zakoni ne sklepajo iz ljubezni Kadar fant zbere dovolj denarja, si pač kupi najpripravnejšo ženo glede na ceno. Žena je izključno moževa last; če jo tepe ali nažene, domov k staršem, se to nikogar ne tiče. Medtem ko možje večinoma pasejo ovce, kamele in lenobo, žene obdelujejo polja, žanjejo, mlatijo, s pomočjo vetra pa čistijo žito in ga pripravljajo za zimo in za oddajo. Družine so zelo velike. En oče ima po 15 do 20 otrok, katere pa včasih tudi nam ponujajo. Ce kam pridemo, seveda poiščemo hišo ali šotor poglavarja. Tu se v nekaj minutah zberejo vsi moški iz vasi. Sedimo na tleh. Zenske in otroci nimajo vstopa. Kavo kuha poglavar sam pred nami in nam jo nudi le po par kapelj, ostale jedi pa servira kakšen uglednejši vaščan. Ce imajo jedilno orodje, jemo z njim, drugače pa z rokami. Seveda gre tedaj precej mimo ust, po bradi — nosu. Z zanimanjem sledijo našim■ razlagam o agrarni politiki v Jugoslaviji. Zelo težko pa razumejo delo naš*h ljudskih odborov ali delavskih svetov po podjetjih. Čeprav jim ni mnogo poznana politika vzhodnega ali zahodnega bloka, pričakujejo pomirjenje trenj s pomočjo Ab-del Naserja, maršala Tita in Nehruja. Zelo se navdušujejo za združitev vseh Arabcev v eno državo, kar bi jih res okrepilo in precej dvignilo njihov življenjski standard. — S tovariškimi pozdravi Slavko Baloh.* Predstavljamo vam nekatere zahodne državnike Anthony Eden A. Menderes Konrad Adenauer Luis Sen Loran Množična lepotica! Po statističnih podatkih so- f ciološke fakultete v Chikagu so [ na svetu izvolili nič manj kakor 1,243.000 »kraljic lepote«. Od leta 1919, feo so v nekaterih državah začeli izbirati wmass sveta«, So lepotice tako množično volili, da ie do decembra 1955 njihovo število že preseglo milijon. Za šalo in smeh Vzorni starši Naša soseda se ne razumeta. Pogosto slišimo cvileč ženski glas, U se z možem prepira. Pred nekaj dnevi sem obiskal živalski vrt in vzel s sabo tudi sosedovega sinčka. Ustavili smo se pred slonom. »Kaj je to?« vpraša dečko. »Slon.« mu odgovorim. Malček žival nekaj časa opazuje, potlej pa meni: »Niti malo ni podoben mojemu očetu!« Edini izhod Na vlaku sta se sprli dive ženski. Ena je hotela, da se okno zapre, češ da je prepih zanjo smrt. druga pa je hotela naj bo okno odprto, ker je zanjo slab zrak smrt. Naposled pokličejo spre vodika, da bi napravil red, toda tudi ta ni vedel, kaj naj stori. Končno se oglasi neki star tovariš in de: »Tovariš sprevodnik! Najprej cdprite okno, da bo umrla prva, potlej ga pa zaprite, da bo umrla druga. Potem mislim, da bo vse v redu.« Antoni Segni Gui Mol let Bodoči ljudski vozili v Češkoslovaški (Prototipi tovarne »Avla« in »Moruvan«) » Otroci med seboj Jožek vpraša svojega malega prijatelja: »Kaj boš postal, ko boš velik?« »Dimnikar.« »Zakaj pa ravno dimnikar?« [ »Zato, ker se mi ne bo treba i nikoli umivati.« Dvighi Eisenhower V OBJEMU GUI Z.E.EE.HEG4 PJEKO ROMAN 20 Priredil Vlado Pečar Zopet smo morali pustiti nekaj naše šare v pragozdu, vmes tudi pet težkih zabojev, polnih herbarijev in vzorcev lesa ter rudnin. Mene je to strašno peklilo. Bal sem se, da se bom moral nekega dne odreči tudi lastnih zbirk metuljev in hroščev. Napadi divjakov so se kljub naši budnosti nadaljevali. Vsako jutro smo okoli našega taborišča opazili razločno sled indijanskih nog. Posvetovali smo se, kaj nam je storiti, toda nihče ni vedel pametnega izhoda. Padilla Angelico je celo predlagal, naj bi se razkropili in vsak po svojih močeh skušali priti nazaj v civilizacijo. Polkovnik Loos je bil tako jezen nanj, da mu je zapovedal, naj drži jezik za zobmi. Dokler se bomo držali skupaj, sem bil prepričan, nam ne bo predla slaba, ker le na posameznika preži pogin. To pot sem Angelica vzel v svoje varstvo. Dr. Vego se nisem upal prositi te usluge. Njegov nadzor ni zalegel niti pri slepem Ariostu, kje neki bi zalegel pri živem in mladem Angelicu. Moja prenagljenost mi je nakopala nove križe in težave. Vse noči si nisem upal zatisniti očesa. Bedel sem to skrivaj škilil v Padilla Angelica, mimo spečega pokraj mene. Kadar koli je nanesla priložnost, sem se pogovarjal z njim to mu skušal vliti poguma. Fant se mi je zdel čedalje bolj molčeč to zamišljen. Nekega dne sem ga od strani opazoval, kako je zamišljeno vrtel radijski oddajnik to skušal popraviti slušalke. To se mi je zdel dober znak, potrepljal sem ga po ramenu to mu svetoval, da nadaljuje poizkuse. »Pomisli srečo, če bi utegnili vzpostaviti zvezo s helikopterjem! Vsi bi bili rešeni!« j »Vsi ne, pač pa nekateri.« »Dobro, pa naj bo nekateri,« sem popustil. »A tudi zate bi se izplačalo napeti vse sile to poklicati Albertija.« Padilla je skomignil z rameni. Nisem hotel siliti vanj. Vsi smo imeli edino misel v glavi, priti čimprej- do kake reke in se iznebiti divjakov, ki smo jih čutili v bližini. Ker nas je bilo iz dneva v dan manj, smo prepustili lovcem skrb za našo varnost. Reči moram, da so se pri tem delu zelo slabo izkazali. S strahom smo vedno pričakovali sleherno noč to se stiskali v šotoru ob brleči svetilki. Zdaj jih ni bilo treba razpeti več kot tri to vsi smo imeli dovolj prostora. Nikomur se ni ljubilo, govoriti. Bili smo preveč trudni, preveč izžeti, da bi se prerekali. Kje so'že bili tisti časi, ko smo zvečer prisluškovali monotonemu petju naših peonov! Samo veliki lovec se ni dal ugnati, delal se je brezbrižnega, samozavestnega. Zdaj niti ponoči ni bil več brez puške. Ce je ni imel obešene čez ramo, je slonela tik ob njem, naslonjena na šotor. Bil je edini, ki še ni obupal nad našo usodo. »Doživel sem že hujše stvari,« je dejal samozavestno. »Bo-roari so mene in pet drugih lovcev privezali ob debla ta spustili po reki, po kateri je gomazelo aligatorjev. Kmalu so začeli tovariši kričati — tako kakor tukaj. Napel sem vse sile in začel drgniti vrv ob les. Približal se mi je velik aligator. Še vedno sem drgnil vrv. Ko je aligator zazijal, so bile roke proste. Odlomil sem vejo in mu jo porinil v žrelo. Zarjovel je to se potopiL« Gromko se je zasmejal. Njegov glas je zmagoslavno zadonel skozi džunglo, zavito v noč. »Morda sl nesmrten?« je zagodrnjal Palencia. Veliki lovec se je spet zasmejal. Zares se nam je zdel nesmrten. Toda to je bila njegova zadnja zgodba. »Džungla je moj dom. Rodil sem se v džungli in umiri bom v džungli. Toda preden umrem, moram poznati sleherno njeno skrivnost. Mnogo stvari mi je še neznanih. Ne vem, zakaj jaguar ne napade, če mu gledaš v oči. Ne vem, zakaj gredo mravlje v reko, kjer so plranče. Ne vem, zakaj tapir v strahu zastane pred zverjo ko bi mu le beg rešil življenje. Počasi razumevam, zakaj Zeleni pekel Jemlje in ne vrača.« Vlstal Je to se leno pretegoval. Ne samo, da Je Ml velik to močan, le redkokdaj sem srečal tako širokoplečega človeka, kot je bil on. Čudil sem se mu zaradi njegove izredne moči. »Gil Lorce vas bo varoval —« je dejal zviška, vrgel puško na rame to se napotil v temo. Ogenj poleg naših šotorov je počasi dogoreval to metal dolge sence po tleh. Zdlo dobro se še spominjam, da me je ves čas držala pokonci neka notranja napetost, nekakšen pritajen strah, za katerega pa nisem vedel, od kod izvira to kaj ga je povzročalo. Cikade so cvrčale kot za stavo ta opazil sem šiniti senco netopirja prek šotorov. Potem je zadonel strel... Vsi smo poznali grom puško velikega lovca. Skočil sem pokomcu in zdrvel ven. Poleg mene je tekel Padilla Angelico, za menoj pa je sopihal dr. Vega. Iz teme se je izluščila senca to se opotekla k šotorom. Prepoznal sem velikega lovca. Iz hrbta sta mu štrleli dve operjeni puščici Čudno hropenje je prihajalo iz njegovih širokih prsi. Lovci so se prerivali okoli nas, ko pa so zagledali svojega ranjenega vodjo, so zaprepaščeno obstali. »Kapa Kua je mrtev.« je tiho spregovoril Marito. »Kaj stoiite? Pomagajte!« je besno zakričal dr. Vega m prijel velikega lovca za nogo. Prenesli smo ga v Loosov šotor. »Lorce!« je kriknil Loos. »Ali si jo izkupil?« Nihče mu ni odgovoril. Dr. Vega se je nagnil k ranjencu ta povedal, da je še živ. »Cuitim utrip njegovega srca.« Previdno smo mu izdrli puščici to ga za silo obvezali. Veliki lovec se je v krču zvil in nekaj nerazločno momljal. Živel je delj kot smo mislili, približno dve uri. Njegova Jeklena narava se je zaman upirala smrti. Stali smo okoli njegovega ležišča, mu otirali znoj to opazovali niegov smrtni boj. Od časa do časa so mu čez obraz begale tihe sence In ga delale tujega to odsotnega. Ustnice so mu dolgo podrhtevale. Oči so bile že trde in steklene, vendar široko razprte, kakor bi nas nekaj tiho prosile. Dr. Vega ga je držal za roko. Ko jo le počasi odložil ta jo naravnal na njegovih prsih, smo vedeli, kaj je to pomenilo.