POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE •0SRE0NJA KNJIŽNICA CELJk Muze.iski trq 1 a 3000 CtLJt. SNOO032 ISSN 035 8140 8 40 14 ANDREJ KRANJC Sekretar velenjske območne ZSSS Uveljavljen model plačne politike ne more obstati, ker je nestimulativen ŠTEVILKA JAKOB PRESEČNIK Ukrepi na Golteh niso posledica političnih odločitev Zadruga mozirje Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o. od 18.4. do 8.5.2002 KPC Mozirje - Ljubija, tel, 837-07-20 Železnina Ljubno, tel. 584-12-41 Železnina Luče, tel. 584-40-24 Železnina Radmirje, tèi. 584-13-72 Železnina Gornji Grad, tel. 839-44-20 • Cement, apno, maltit • POROTHERM opeka • Strešna kritina • Stavbno pohištvo • Strešna okna... Jupol 151......................4,,..!!£.. 3.380,00' SIT g ■ Kombi S - plošče debeline 5 cm, m2.1.399,00 SIT 1 ■ Purpen 750 ml............... ......639,00 SIT Nivedur S 25/1.......................1.299.00 SIT Kemamix G 25/1.......................659,00 SIT Izotem V3 oz. Vobitekt SV/3 .........3.499,00 SIT Izoterm V4 oz. Vobitek SV/4..........4.125,00 SIT Jubolin kit 25 kg....................2.490,00 SIT Samokolnica varjena LIMEX............5.490,00 SIT Mešalnik za beton MLZ 120 NG (1201)..42.990,00 SIT Akcija fasade DEMIT 5, 6, 8, 10 cm MOŽNOST PLAČILA NA 5 OBROKOV BREZ OBRESTI Z ZADRUŽNO KARTICO * UGODNI KREDITNI POGOJI... I ^ Trgovsko podjetje Totrošnja cVeč' kot/ samo/ tekovina/. . . d.d. Zagorje OD 8. APRILA DALJE NOVO V MOZIRJU CENJENI KUPCI Vabimo vas v prenovljen in prostorsko razširjen Salon pohištva POTROŠNJE d.d., Zagorje v Blagovnici Mozirje, kjer boste lahko po konkurenčnih cenah izbirali med bogato ponudbo: - spalnic - kuhinj - otroških sob - sedežnih garnitur in - predsob - ostale opreme... POSEBNA PONUDBA ZA APRIL: - stol Europa za samo 18.990,00 SIT, knjižne regale dobite že od 4.990,00 SIT dalje, omara Pierre za 20.990,00 SIT, ležišče Petra za 19.990,00 SIT. Pri izbiri vam bodo strokovno svetovali prijazni prodajalci in poskrbeli, da vam blago dostavijo tudi na dom. ZA NAKUP NAD 50.000 SIT PRESENEČENJE ZA PRVIH 50 KUPCEV Tretja stran osmo MM mjifiiCA Kljub aprilskemu deževju, ki je prekinilo dolgotrajno sušo, le-ta se je vlekla praktično od lanske jeseni, se Zgornja Savinjska dolina pripravlja na letni razcvet. Prava turistična sezona se pri nas ponavadi začne s prvomajsko razstavo cvetja v Mozirskem gaju in tudi letos bo približno tako. V dneh od 27. aprila do 5. maja bo v parku potekala prireditev z naslovom Cvetje in glasba mladih, na kateri bodo sodelovali mladi glasbeniki iz glasbenih šol Nazarje, Velenje in Zagorje ob Savi, folklorne skupine, pihalni orkester Svea Zagorje in rogisti. Glavne novosti v gaju so vrt rododendronov in azelej, žaga venecijanka in muzejska lokomotiva, za katero so mnenja o primernosti njene postavitve pred park cvetja zelo deljena. Zadnjič seje nekdo na temo tako pošalil, da je v restavraciji v bližnjem ribiškem domu želel kupiti dve vozovnici za vlak do Šmartnega ob Paki, omenjeni lokal pa so nekateri že hudomušno preimenovali v "kolodvorsko"restavracijo. Upravljavci parka so tokrat povabili k sodelovanju Muzej gozdarstva in lesarstva Nazarje, kise bo predstavil z vzorčno sobo, nekaj likovnih umetnikov, ki bodo razstavljali v kovačiji in Smrekini brunarici, mlinarja, aktiva kmečkih žena z Ljubnega ob Savinji in Šmihela nad Mozirjem, čebelarja, čevljarja, na ogled pa bo tudi razstava traktorjev veteranov. Na parkirišču pred parkom bo vse dni prireditve potekal prodajno-razstavni sejem. V samem Mozirju bodo s prireditvami ob krajevnem prazniku skušali dvigniti vzdušje že prihodnji teden, v upravnem središču Zgornje Savinjske doline pa je pestro tudi v teh dneh, saj sta se v torek najavni tribuni v kulturnem domu predstavila prvaka strank SDS in NSi Janez Janša in dr. Andrej Bajuk, v sredo se je kot častni gost okrogle mize o ekonomskem osamosvajanju Slovencev udeležil rektor ljubljanske uniyerze prof. dr. Jože Mencinger, v četrtek pašo obeležitev40-letnice delovanja s slavnostno akademijo sklenili člani društva finančno-računovodskih delavcev Zgornje Savinjske doline. Razveseljivo je, da se v dolini nekaj dogaja. Prizadevanje za promocijo mora biti stalna praksa in bolj ko je nekje živahno, raje se tam oglasijo turisti. Upam, da si Mozirje ne bo nikdar več privoščilo takšnega lapsusa, kot si ga je pred leti z letakom, na katerem je bila slika praznega in opustelega trga, spodaj pa slogan, ki je govoril o tem, daje Mozirje kraj cvetja in miru. Nekatere aktivnosti v smislu turističnega povezovanja in trženja sedaj potekajo pod okriljem območne razvojne agencije in sekcije za turizem in gostinstvo pri območni gospodarski zbornici, vendar v tem trenutku ni še nič otipljivega. Želim vam prijeten pomladanski vikend ne glede na vreme. Preživite ga po svojem okusu in na svoj način, saj ste sami gospodar svojega življenja, kajne? o-L IZ VSEBINE: ® Aktualno: Jakob Presečnik obljubil lastnikom Golt vso podporo.......4 Elkroj Mozirje: Prepričani, da bodo preživeli....4 Prepričani, da bodo preživeli..............4 DESUS Zgornje Savinjske doline: Z znanjem in strpnostjo...........5 Okonina: Pitne vode še vedno ni............6 Intervju: Andrej Kranjc, sekretar Območne organizavije ZSSS Velenje.8 Lokalni turistični vodniki na Solčavskem: Maja prve licence za vodenje......10 Ljubno ob Savinji: Živalski kadavri v Petrovem grabnu.11 Muzej Vrbovec Potopis: Afrika - kraljestvo živali, zibelka človeštva.................18 Črna kronika: Huda prometna nesreča s pobegom..22 Na naslovnici: Nov prapor gasilcev Zgornje Savinjske doline ISSN 0351-8140, leto XXXIV, št. 16,19. april 2002. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4,3331 ' Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnica glavnega in odgovornega urednika: Vesna Petkovšek. Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril M. Sem, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Kozole, Marija Šukalo, Nastasja Kotnik, Avgust Robnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: Helena Kotnik, mobitel 041 /793-063, helena.kotnik@email.si. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za izvod: 259,00 SIT, za naročnike: 220,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za J PROMETNI MINISTER JAKOB PRESEČNIK OBLJUBIL LASTNIKOM GOLT VSO PODPORO Ne gre le za obratovanje centra, temveč za življenja ljudi Na srečanju predstavnikov podjetja Golte Slovenija s prometnim ministrom Jakobom Presečnikom in glavnim republiškim inšpektorjem Jurijem Kosom, ki je potekalo v odkritem ozračju, so dobili upravljavci in lastniki Golt vso podporo ministrstva in prometnega inšpektorata. V teh dneh naj bi pristojni inšpektorji izvršili temeljit pregled vseh naprav, na osnovi ugotovitev pa bo sestavljen plan del in stroškovnik, ki bo pomagal lastnikom pri sprejemanju končne odločitve. Richard Stampfl, direktor Golt Slovenija: “Od Občine Mozirje pričakujem program o razvoju turizma in konkretne akcije, ne samo govoričenje, kaj vse se bo naredilo.” Richard Stampfl in David Senese sta pooblaščena s strani italijanskih lastnikov, da se v najkrajšem času sestaneta z vsemi pristojnimi inštitucijami in sestavita poročilo, s katerim bi prepričala investitorje, da bodo še naprej vztrajali na Golteh. Direktor Golt Richard Stampfl je sicer v razgovoru z ministrom Presečnikom izrazil optimizem, ven- dale odločitev, kaj bodo počeli ter kdaj in ali bodo na Golteh sploh ostali, odvisna izključno od investitorjev. Italijani so v razvoj smučarskega turističnega centra nad Mozirjem doslej vložili že 2,5 milijona evrov, zaradi različnih težav in zapletov in ne nazadnje tudi mile zime pa so pridelali že 350 tisoč evrov izgube. Na osnovi razgovorov z županom Mozirja Jožetom Kramerjem je Stampfl izjavil, da od občine pričakuje program o razvoju turizma in konkretne akcije, ne samo govoričenje, kaj vse se bo naredilo. Minister Presečnik se bo z vod- stvom Golt ponovno sestal, ko bodo naprave pregledali vsi inšpektorji, ne samo prometni, in bo v celoti znano, katere nepravilnosti bo dejansko treba odpraviti. "Politika in kvazis-trokovnjaki ne moremo odločati, kdaj bodo naprave delovale. Tu ne gre le za vprašanje delovanja centra, temveč za varnost in življenja ljudi. Osebno sem optimist," nam je po razgovorih povedal prometni minister, ki je Italijanom poskušal dopovedati, da ukrepi niso posledica političnih odločitev. Vodslvo Golf seje odločilo, da poleti nihalka ne bo obratovala, kar pomeni, da se načrtovani programi in aktivnosti, kot so enodnevni izleti, ogledi kraških jam in pohodniških poti, povezani z ostalimi dejavnostmi, ne bodo izvajali. Zaradi nastale situacije so za nedoločen čas ustav- ljene tudi priprave za oživitevtržnice v Žekovcu in kolesarske steze po Mozirski planini. Savinjčan Prometni minister Jakob Presečnik: “Politika in kvazistrokovnjaki ne moremo odločati, kdaj bodo naprave delovale.” PREMALO NAREJENEGA ZA ZAŠČITO TEKSTILNE INDUSTRIJE Prepričani, da bodo preživeli Samo na celjskem območju je v zadnjih desetih letih v tekstilni industriji delovno mesto izgubilo več kot tri tisoč ljudi. Večino podjetij še naprej pestijo hude težave, po prepričanju nekaterih pa jih najhujše težave še čakajo. Med tistimi, ki poslujejo kolikor toliko normalno, je nazorski Elkroj, kjer so se pred leti specializirali za izdelavo hlač, saj ta program obsega skoraj 95 odstotkov celotne proizvodnje. Marija Vrtačnik, direktorica Elkroja: “Kar je veljalo včeraj, danes ne drži več, zato je treba redno iskati kaj novega.” V Elkroju so prepričani, da lahko kupcu ponudijo najbolj kvalitetne hlače v Evropi. Notranje dejavnosti so povezane z optimiranjem proizvodnje, z inovativnostjo na posameznih delovnih mestih, uvajajo sistem 20 ključev. Dejstvo je, daje delovni tempo v Elkroju, kjer so zaposlene predvsem ženske, izredno hud, tako da marsikatera ne vzdrži. "Vedno je treba iskati nekaj novega. Kar je veljalo včeraj, danes ne drži več, zato je treba vedno iskati,"je prepričana predsednica uprave Marija Vrtačnik. V Elkroju se zavedajo, da morajo ob množici oblačil, ki se pojavljajo natrgu, imeti lastno trgovsko mrežo. Trenutno imajo v Sloveniji 10 trgovin, so 26-odstotni solastniki verige trgovin Ona-On, ki naj bi se širila v države bivše Jugoslavije in v prihodnosti tudi na Zahod. "Perspektiven je skupen nastop z ostalimi tekstilci. Težko je premagati nekatere miselne vzorce, saj še vedno mislimo, da gre za konkurenco. Mi dobro izdelujemo hlače, drugi srajce. Skratka, gre za dopolnjevanje. Kupec išče dobro blago za ugodno ceno na kraju, kjer bo hitro postrežen. Zavedamo se, da so izdelki Elkroja dragi, vendar kakovostni," je jasna Vrtačnikova, prepričana, da so uspeli podjetje ohraniti predvsem zaradi nenehnega izkoriščanja notranjih rezerv, ki so krepko pod inflacijskim gibanjem. "Prizadevamo si, da bi blagovna znamka Elkroj ponovno zaživela na območju nekdanje Jugoslavije, kjer je trg lačen dobrih proizvodov," dodaja pomočnica direktorice Vera Pečnik. Trenutno v Elkroju izdelujejo moške hlače v 76 različicah, ženske pa lahko izbirajo med 60 različnimi kroji. Gre za pojem razpoznavnosti Elkroja, pravi Pečnikova, prepričana, da bo njihova tovarna ob še bolj kruti usodi, ki se obeta tekstilcem, zagotovo preživela. Z vlaganjem v razvoj in reorganizacijo razvojnega oddelka, se izboljšujejo tudi delovni pogoji, plača kvalificirane delavke pa je od 80 do 90 tisoč tolarjev, karje nad panožno kolektivno pogodbo. Savinjčan Delovni tempo v Elkroju, kjer so zaposlene skoraj samo ženske, je zelo hud (foto: Ciril M. Sem) OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA MOZIRJE Aktivne priprave na volitve Prejšnji torek so se v mozirskem domu obrtnikov sestali predsedniki in sekretarji območnih obrtnih zbornic savinjske regije. Govorili so o aktualnih problemih, s katerimi se zbornice srečujejo pri opravljanju svoje funkcije, dobršen del razprave pa je bil posvečen pripravam na letošnje volitve v organe Obrtne zbornice Slovenije, ki bodo sredi junija. Predstavniki območnih obrtnih zbornic savinjske regije so prediskutirali aktualno problematiko (foto: Ciril M. Sem) Na novo oblikovana skupščina Obrtne zbornice Slovenije bo volila predsednika in podpredsednika OZS (slednji je hkrati tudi mandatar za sestavo novega upravnega odbora) ter dva podpredsednika skupščine, predsednika in štiri člane nadzornega odbora ter predsednika in štiri člane or-ganizacijsko-kadrovske komisije. Nekateri kandidati za naštete funkcije so že znani, predstavniki območnih obrtnih zbornic savinjske regije pa so se na sestanku v Mozirju načelno zavzeli za aktivnejše delovanje Obrtne zbornice Slovenije. Šele po volitvah naj bi pristopili tudi k sklepanju pogodb o poslovnem sodelovanju med OZS in območnimi zbornicami, čeprav je bil predlog pogodbe s strani slovenske obrtne zbornice medtem že posredovan. Franci Kotnik SKB BANKA 500 tisočakov v Velenje SKB banka je pred nedavnim opravila drugo od štirih žrebanj Visa zmagovalne igre. Izžrebancu glavne denarne nagrade Borisu Rakuši iz Velenja je Marija Strožer, vodja ekspoziture Žalec, kjer ima srečnež odprt svoj tekoči račun, izročila 500 tisoč tolarjev. Žrebanje je potekalo po načelu naključne računalniške izbire vseh februarskih transakcij, opravljenih z Visa kartico, in vlog za zmagovalno igro, ki so jih na SKB banki prejeli med 1. in 28. februarjem. Visa zmagovalna igra bo trajala še do konca aprila, v maju pa bodo v SKB banki izžrebali glavno nagrado: smučarsko potovanje za dve osebi v Salt Lake City, kjer so letos potekale olimpijske igre. Za sodelovanje v nagradni igri ni treba opraviti nobenega nakupa, vsi, ki bi želeli postati imetniki kartice Visa in se tako potegovati za nagrade, pa lahko dodatne informacije dobijo v vseh poslovalnicah SKB banke. KF SNICKE Razlika med politiko in javno hišo: v javni hiši "nategnjeni' kasira, v politiki plačuje. ____________________________________SavinjčanJ OBMOČNI ODBOR DEMOKRATIČNE STRANKE UPOKOJENCEV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Z znanjem in strpnostjo Stranka upokojencev ima v svojem programu zapisano, da je samostojna, odprta in ideološko neobremenjena stranka, ki izpostavlja probleme starejše generacije. V prvi vrsti zdravstvo, socialno politiko in pokojninski sistem. Pri slednjem čvrsto zagovarjajo stališče, da so pokojnine že zaslužen denar, že zagotovljena pravica vsakega, ki izpolnjuje upokojitvene pogoje. Omenjene socialne kategorije bo mogoče optimalno uresničevati samo ob močnem gospodarstvu in primerni porabi javnih financ, ki je v zadnjem času naravnana vse prej kot varčno. Potreba po ustanovitvi območnega odbora stranke se je pokazala ob zadnjih državnozborskih volitvah, kjer so neorganizirani težko pridobivali glasove volivcev. "Gre za postopen proces," ugotavlja Peter Habjan, predsednik območnega odbora stranke. V prvem letu delovanja so navezali dobre stike z društvi upokojencev, ki so strankina baza. Z navezavo korektnih stikov z župani zgornjesavinjskih občin so informirani o delu občinskih svetov, kar je v Popestriti bi bilo treba ponudbo, saj ljudem ni mogoče v nedogled ponujati samo lepega razgleda. Premalo je, da ljudje pridejo, pogledajo in odidejo. Turiste je treba zadržati. Tu bi morali sodelovati vsi, od občanov, političnih strank do neposredno zainteresiranih. Precej nedodelanih zadev je tudi v šolstvu in zdravstvu, z izgradnjo še kakšnega doma za ostarele bo treba starejšim generacijam zagotoviti možnost ustreznega preživetja." Peter Habjan, predsednik območnega odbora Demokratične stranke upokojencev (foto: Ciril M. Sem) obdobju, ko še nimajo občinskih svetnikov, zelo pomembno. "To naj bi se spremenilo že na jesenskih lokalnih volitvah," pravi Habjan in dodaja, da je izvršni odbor sprejel sklep, po katerem je nujno izbrati kandidate, ki bodo dobili zaupanje ljudi terzznan-jem in umirjenostjo uspešno pripomogli k delu posameznih občin. Na vprašanje, kaj je, po mnenju območnega odbora stranke upokojencev, vZgornji Savinjski dolinitreba spremeniti, Habjan odgovarja, daje gospodarski razvoj doline prepočasen, kar naj bi bila osnova za izpolnjevanje drugih potreb občanov. "Veliko se govori o razvoju turizma, določene možnosti za razvoj so, vendar bi bilo treba narediti bistveno več. V stranki upokojencev ne nasprotujejo prihodu tujega kapitala, ki bi ob porabi domačega preprečil gospodarsko stagnacijo. "Samo v tem primeru bodo investicijska vlaganja zaživela in bo imela od tega koristi tudi okolica. Naložb tujega kapitala ni mogoče preko noči spraviti iz države, ampak ostane tu. Za celo Zgornjo Savinjsko dolino velja, daje kapitalsko podhranjena, zato bi morali bolj izkoristiti tuj kapital. Razvoj gospodarstva mora temeljiti na interesu vlagateljev, pri tem je treba doseči, da tuje naložbe zagotavljajo zaposlovanje in splošni razvoj okolja. Predvsem pa bo treba manj govoriti in več narediti." JULIJA POENOSTAVITEV BANČNEGA POSLOVANJA Transakcijski račun namesto tekočih, žiro in deviznih računov ter hranilnih vlog Po prvem juliju bodo lahko državljani Slovenije pri poslovnih bankah odprli transakcijske račune, ki bodo postopoma nadomestili tekoče, žiro in devizne račune ter hranilne vloge. Obvezni transakcijski računi bodo v skladu z novim zakonom o plačilnem prometu začeli veljati prvega julija 2003, vsak državljan pa bo lahko imel več računov v različnih bankah, vendar le enega v posamezni banki. Transakcijski račun bo namenjen poslovanju z domačo in tujo valuto za prejemanje vplačil in nakazovanje izplačil. V prehodnem obdobju, od prvega julija letos do prvega julija prihodnje leto, bodo lahko državljani uporabljali transakcijske račune ali dosedanje račune. Zamenjava starega računa za transakcijski bo za imetnike brezplačna, banke pa bodo v skladu s svojo poslovno politiko zaračunavale stroške vodenja transakcijskih računov in provizijo za opravljena izplačila. Uvedba transakcijskih računov za državljane predstavlja del celovite reforme sistema plačilnega prometa v Sloveniji. Transakcijski račun bo nosilni račun, preko katerega bodo državljani prejemali nakazila-plače, pokojnine, dividende, nadomestila... Enotna urejenosttransakcijskih računov bo razvidna iz njihovih številk, ki bodo po obliki enake v vseh bankah: prvi dve številki bosta označevali banko, naslednje tri enoto banke, šte- vilka posameznikovega računa bo osemmestna, sledili pa bosta še dve kontrolni številki. Z uvedbo transakcijskih računov bo postopoma ugasnilo sedanjih 1,2 milijona tolarskih hranilnih vlog, skoraj 700 tisoč deviznih hranilnih vlog, nekaj manj kot 350 tisoč žiro računov, 1,1 milijona tekočih računov in skoraj 650 tisoč deviznih računov. Banke bodo morale v letu dni odpreti okrog 1,2 milijona transakcijskih računov, torej v povprečju sto tisoč mesečno. Transakcijski računi naj bi prinesli učinkovitejše, preprostejše, varnejše in hitrejše bančno poslovanje. Banke si z njimi obetajo racionalizacijo poslovanja, čeprav bodo začetni stroški precejšnji. Od odpiranju novih računov bo treba prilagoditi tudi plačilne kartice, bankomate, čeke in POS terminale, vse pa je menda že pripravljeno za začetek testnega obdobja v maju in juniju. Franci Kotnik OKONINA Pitne vode še vedno ni Prebivalci Okonine so pred leti s pomočjo sredstev iz proračuna občine Ljubno zgradili novo vodovodno omrežje z zbiralniki, vendar zdrave pitne vode v svojih pipah še vedno nimajo. Zaradi premajhnih in oporečnih površinskih vodnih virov so rešitev iskali v vodi iz zemeljskih globin in pri tem naleteli na nepričakovane težave. V ljubenski občini je še vedno živa ideja o termalnih toplicah, zato so v ta namen pred leti naredili nekaj vrtin, s katerimi bi zagotovili zadostne količine termalne vode. Rešitev se ni posrečila v celoti, vendar so pri tem videli rešitev za redno oskrbo s pitno vodo. V globinah je dovolj vode brez raznih mikrobioloških primesi, vendar je problem v tem, da ima voda okus po žveplu, ki se ga tudi z dragimi filtri ne da odpraviti. "Številne razprave na to temo so sprožile že kar nekaj negodovanja zaradi trošenja proračunskih sredstev, vendarje," pravi županja Anka Rakun, "ljudem treba zagotoviti zdravo pitno vodo, zato bodo z vrtinami nadaljevali. Tudi s pomočjo geologov, ki iščejo primerno mesto, kjer vonja po žveplu ne bi bilo." De-jstvoje, daje voda razen žveplenega okusa povsem neoporečna. Do "odkritja" vode brez vonja pa se bodo morali Okoninci in ostali porabniki zadovoljiti s površinsko vodo z oporečnimi sestavinami, kijih strokovnjaki sproti nadzirajo. Savinjčan Miloš LUKAČ, s.p. Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel.: 03/ 839 48 40, faks: 03/ 839 48 41 DOSTAVA in MONTAŽA STAVBNEGA POHIŠTVA. Ugodne cene, gotovinski popusti in možnost plačila na obroke! GORNJI GRAD Izvoz znanju in izkušenj Pred dnevi je Gornji Grad obiskala Katica Čerkez, županja bosansko-hercegovske občine Vitez in si z gostiteljem Tonijem Rifljem, županom občine Gornji Grad, ogledala kotlarno daljinskega ogrevanja. V Vitezu imajo sistem daljinskega ogrevanja že zgrajen, med vojno v BiH pa je bila porušena kotlarna, zato si županja veliko obeta od sodelovanja z Gorn-jegrajci. Izkušnje in tudi težave, s katerimi se srečujejo v Gornjem Gradu, naj bi prenesli v občino Vitez, kjer nameravajo postaviti kotlarno z močjo štirih megavatov. " V kratkem naj bi županja Čerkezeva pripeljala v Gornji Grad tudi člane občinskega sveta," v vsakem primeru, "pravi Rifelj, pa bodo z obiski in medse- Županja bosansko-hercegovske občine Vitez bojnim sodelovanjem na obisku pri gornjegrajskem županu nadaljevali." (foto: Savinjčan) Savinjčan OBVESTILO IMEJ Avtomehanika, Jože Vačovnik s.p., Dobletina 19,3331 Nazarje preneha z dejavnostjo popravila motornih vozil na cestah z dne l.6.2002. GORAN HORVAT RAZSTAVLJA V SRBIJI Poklon Prešernu za Slikar Goran Horvat iz Nizke se je pred dnevi vrnil z gostovanja po Srbiji, ki je bilo sicer predvideno že v lanskem letu. Prvi petek v aprilu so v galeriji Kovilj v Novem Sadu odprli razstavo njegovih del na platnu in lesu, ki je njegova prva te vrste v Srbiji, sicer pa sedma samostojna po razpadu bivše skupne države. Slike so v pretežni meri izposojene iz zasebnih zbirk. Čeprav velike pozornosti, saj Goran Horvat izroča sliko Poklon Prešernu upravniku Prešernove kleti v Beogradu Miloradu Vukaniću (foto: A. Isaković) Še odmevnejši dogodek se je zgodil dan kasneje v znanem beograjskem lokalu, ki že dobrih petdeset let nosi ime Prešernova klet. Goran Horvat je gostišču, ki sodi v sklop 30 lokalov podjetja Madeira, poklonil sliko Poklon Prešernu (akril -platno,50x35 cm,2000). Beograjsko občinstvo je Horvatovo gesto sprejelo z velikim odobravanjem, kar potrujeje na vseh korakih izraženo željo po sodelovanju. "Izreden je občutek, da umetnost, ki kot taka ne pozna meja, pri tem lahko igra tako pomembno vlogo,"je svoje vtise z gostovanja v Srbiji na kratko strnil Goran Horvat. Franci Kotnik RAZLIČNE RESNICE NEKDANJIH ZAKONSKIH PARTNERJEV Po sledeh naših člankov Pred tedni smo se z zapisom o nekdanjih zakoncih, ki zmoreta po dvajsetih letih skupnega življenja drug o drugem komaj spregovoriti kakšno dobro besedo, dotaknili občutljive socialne in sociološke tematike, za katero nam je bilo vnaprej jasno, da bo povzročila reakcije in odmeve. V uredništvu ne sodimo in ne presojamo, zaradi resnice pa smo šli še korak naprej in pridobili izvid zdravniškega pregleda, iz katerega je razvidno, da Marijino slabo zdravje (ime smo spremenili v redakciji) ni posledica spolne bolezni, ki naj bi jo po besedah bivšega moža Janeza (tudi njegovo ime je spremenjeno) staknila v času, koje bil na vojaških vajah. Za objektivno presojo je pomembna podpisana izjava primarija dr. Borisa Kralja iz dermatovenerološke ambulante v Ljubljani, ki pravi, daje bolezen avtoimuna in ni spolno prenosljiva, niti ni v zvezi s spolno prenosljivimi boleznimi. Prav tako bolezen ni nalezljiva. Izvid zdravniškega pregleda je datiran 20. marca tega leta inje dva dni starejši od objavljenega članka v Savinjskih novicah. Savinjčan SREČANJE DIABETIKOV Koristno s prijetnim Že dolga leta, kar izhajajo Savinjske novice, radi rečemo, da je to časopis Savinjčanov. Razlog, da so med bralci tako priljubljene in razširjene, je gotovo tudi v tem, da v njih najdete sami sebe, kar za druge časopise ne bi mogli reči. In prav na tem področju smo se odločili narediti še korak dlje. Sedaj vas ne bomo obiskovali le v papirni obliki, ampak tudi čisto zares - kot novinarji reporterji. Ne bojte se, stroškov z nami ne bo, saj bomo kavo prinesli s sabo. In to ne samo žličko ali dve, pač pa tri debele kilograme. Pokrivitelj akcije je namreč podjetje Gaffe Tropic iz Žalca. Tokrat je bila med prispelimi prijavnicami z žrebom izbran Alojz Atelšek, Savina 36, Ljubno, ki ga bomo obiskali na domu. Pogovor z njim in domačimi bomo objavili v naslednji številki Savinjskih novic. Kaj še čakate? Izpolnite prijavnico in z malce sreče se prav kmalu vidimo tudi pri vas doma! : Prijavnica ; Sa.YSas.Jske novice ; pri vas sam kavi ! Ime in priimek:________________ Savinjske novice pri vas na kavi Člani društva zgornjesavinjskih diabetikov so bili 11. aprila vabljeni v dvorano Delavskega doma Nazarje, kjerstajim predavali višji medicinski sestri iz Topolšice in sicer o osnovah vodenja sladkorne bolezni in nege diabetične noge. Predavanje sta popestrili s shemami in diapozitivi. Predstavili sta tudi nove rekvizite za uporabo pri merjenju sladkorja in dajanju insulina. Predavateljici sta z efektivnim izvajanjem, ki gaje skrbno pripravilo vodstvo diabetikov, omogočili, da so številni navzoči poslušalci izvedeli veliko novega. Ivan Zupan, predsednik zgunijesavuijsKin uiaueuKuv, medicinski sestri Katjuša Mravljak in Darja Vučina iz Topolšice (foto: Rozka Tkavc) INTERVJU: ANDREJ KRANJC, SEKRETAR V OBMOČNI ORGANIZACIJI ZSSS VELENJE So delavci samo še brezpravna in slabo plačana raja? Kako dolgo bodo sindikati negospodarstva še uveljavljali pravice svojih, iz proračuna plačanih članov na račun gospodarstva in delavcev, ki delajo samo še za slabe mezde? Zakaj prihaja do očitnih kršitev delovnopravne zakonodaje in zakaj se delavci ne odzovejo bolj energično? Zakaj so izkušnje, ki jih imajo delavci z delodajalci, praviloma v škodo prvih in zakaj se sindikati odločneje ne uprejo vse bolj očitnemu razslojevanju socialne države? Na te dileme smo poskušali pred skorajšnjim delavskim praznikom, prvim majem, odgovoriti v pogovoru z Andrejem Kranjcem, sekretarjem Območne organizacije Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, ki pokriva kar osem panog. - Zdravniška stavka je začasno prekinjena in se lahko obnovi kadarkoli. Kako ocenjujete zahteve zdravnikov kot sekretar velikega števila gospodarskih panog, kjer si zaposleni niti v sanjah ne morejo zamisliti tako arogantnega uveljavljanja pravic. In to kljub evidentni in stalni kršitvi delovnopravne zakonodaje? Fides je eden od poklicnih sindikatov v Sloveniji, ki se zaveda svoje moči. Nedvomno se zaveda tudi odgovornosti, ki jo ima na zdravstvenem področju. Glede na razmere v dobršnem delu gospodarstva bi težko govoril o upravičenosti zdravniške stavke. Očitno je bil namen te stavke povečanje oziroma pritisk na plače. Mislim, da je bilo to dejanje, govorim v svojem imenu, nekoliko sebično. Za ureditev razmer v zdravstvu lahko največ naredijo na ministrstvu za zdravje in zdravniki sami. Rekel bi, da bo (je) ta stavka najbolj prizadela zavarovance. - Zdravniški sindikat predstavlja dobro organizirano stanovsko združenje, kar ni mogoče trditi za sindikate v gospodarstvu. Delavske pravice so minimalne, sindikalni pogajalci pa se največkrat zadovoljijo z drobtinami, ki v absolutnih zne-skih v delavskih kuvertah ne pomenijo skoraj nič. Kot da ni prave volje, da ne rečem znanja, pri pogajanjih s predstavniki kapitala in vlade. Zdravniški sindikat se zaveda moči in položaja v družbi in mislim, da med njimi ni prehudih nasprotovanj. V boju za boljše plače so enotni. V pogovorih o novem modelu plač v negospodarstvu so bili jasni. Njihovo mnenje je v nasprotju z ostalimi porabniki proračunskih sredstev, praktično so izstopili iz pogajalskega koncepta. Strinjam se, da bi se morali sindikati v gospodarstvu, predvsem pa obubožano delavstvo, začeti združevati. Nekat- ere stvari znotraj sindikatov so povezane tudi s političnim ozadjem, kar ne koristi članom, ki so se včlanili zato, da bo sindikat skrbel za izboljšanje njihovih delovnih in socialnih pogojev. In kar je bistveno, za primerne in dostojne plače. Veliko število sindikatovje nekako ustrezalo tudi državi, kije pri ustanavljanju sindikatov dovolila zelo širok pluralizem. Vprašanje je, koliko to koristi zaposlenim delavcem. Znotraj Zveze Svobodnih Sindikatov Slovenije (ZSSS) ugotavljamo, da tolikšna razpršenost ne vodi k izboljšanju pogajalskih pozicij sindikatov. Mislim, daje glavni problem v ljudeh, prisotno je tudi lider-stvo in dokler se te zadeve ne presežejo, ne smemo pričakovati učinkovitejših rezultatov. Kongresi sindikatov dejavnosti in kongres ZSSS konec leta naj bi vtem smislu prinesel nekatere pomembne spremembe v organiziranju. - Torej ne zanikate, da so se sindikati v preteklosti preveč ukvarjali s politiko in sami s sabo. Kot da niso pravi ljudje na pravih mestih... Resnično se preveč ukvarjamo z različnimi pogledi samih sindikatov, tudi po panogah, pri reševanju nekaterih problemov. V zadnjem času je najbolj pereč problem politika plač. Uveljavljen model plačne politike ne more obstati, ker je nestimulativen. Veliko število delavcev je razvrščenih v prve štiri tarifne razrede, kjer so minimalne in vse prej kot visoke plače izenačene. Ni več pomembno, ali bodo norme dosežene, začetnik ima enako plačo kot delavec z dolgoletnimi izkušnjami. Problem plač in njihovo nestimulativnost bi lahko v veliki meri pomagali razreševati tudi direktorji podjetij z uvajanjem stimulativnejših sistemov nagrajevanja, vendarle kot dodatek k osnovnim plačam za kar ne obstajajo nobene omejitve. Z velikim časovnim zamikom prihaja v sindikatih do spoznanja, da je bilo izgubljeno precej časa na področjih, kjer bi morali s sodelovanjem strokovnjakov priti do boljših predlogov. Včasih gre tudi za nepripravljenost sindikalistov, da bi se za skupno mizo hitreje dogovarjali. To je problem, ki ga ne kaže skrivati. - Ste torej sindikati v gospodarstvu pripravljeni za dosego pravic svojih članov ohromiti delovanje države? Ko gre za pomembna vprašanja, znamo sindikati strniti vrste. To seje pokazalo pri zadnjem usklajevanju stališč o zakonu o delovnih razmerjih. Zakon je trenutno v parlamentarnem postopku. Dogovorjena stališča smo na ekonomskosocialnem svetu zagovarjali tudi za ceno opozorilne stavke. - V lokalnih gospodarskih razmerah se je v zadnjih desetih letih precej spremenilo. Za delavce na slabše, predvsem v lesni in tekstilni industriji. V obdobju, ko so se podjetja lastninila, tudi na sumljive načine, je precej ljudi ostalo brez zaposlitve. Z razmerami na območju mozirske upravne enote niti približno ne moremo biti zadovoljni. V gospodarstvu, tu ne ocenjujem rezultatov poslovanja, smo iz preteklosti podedovali to, kar pač imamo. V glavnem proizvodnjo z nizko dodano vrednostjo, kjer izstopata lesna in tekstilna industrija, manj gradbeništvo in tudi kovinskopredelovalna industrija, čeprav tega področja ne pokrivam. Zaradi naštetih vzrokov je prišlo v času tranzicije do precejšnje izgube delovnih mest. Tu zopet izstopata lesna industrija, kjer seje število delovnih mest praktično prepolovilo, in tekstilna, kjer je zelo podobno. Ne smemo spregledati dogodkov v gozdarstvu, vendar je šio tam za zakonske regulative. Glede možnosti zaposlovanja in odpiranja novih delovnih mest smo v sindikatih zelo skeptični. - Že pri pisanju delovnopravne zakonodaje ste sindikati igrali precej podrejeno vlogo. Še težje je pravice uveljavljati v podjetjih, kjer običajno direktorji nastopajo z argumentom moči in le redko partnersko. V takih primerih je vloga sindikalistovzu-naj podjetja izjemno pomembna, neodvisna in premalo uveljavljena. To je sistemski problem organiziranja sindikatov. Z bolj ali manj opredeljeno lastnino, ko so lastniki znani, prihaja do tega, da je treba Andrej Kranjc: “Uveljavljen model plačne politike ne more obstati, ker je nestimulativen.” temu prilagoditi tudi način organiziranja sindikatov. Pri nas je še uveljavljen model, da so sindikati organizirani po podjetjih. V nekaterih zahodnoevropskih državah so sindikati organizirani v podjetju v smislu zaupnikov, ki stanje vfirmi posredujejo na regijsko raven sindikalne panožne organiziranosti. Nesporno drži, daje najtežje delati v sindikatu podjetja. Ti ljudje so ne glede na imuniteto in zakonske določbe izpostavljeni velikim pritiskom, še posebej pri uveljavljanju pravic iz kolektivne pogodbe in delovnopravne zakonodaje. Želimo spremembe v tem smislu, da poskušamo pristopiti k reševanju najbolj akutnih problemov od zunaj. Vsekakor se želimo z direktorji pogovarjati argumentirano. Strinjam se, da bodo potrebne prilagoditve sindikalne organiziranosti. Računam, da bodo o tem spregovorili tudi delegati na kongresu. Osebno menim, da sindikatov v podjetjih ne bi smeli preveč okrniti ali spreminjati, ker bomo izgubili bazo sindikalnih delavcev, ki probleme zaznavajo, jih prenašajo in z njimi opozarjajo širšo javnost. - Se strinjate z oceno, da je moč sindikata v podjetju odvisna od moči in pozicije njegovega predsednika. Od predsednika sindikata je resnično odvisno, koliko znajo ali hočejo zaznavati probleme, ki se v gospodarski družbi pojavljajo. Pomembno je poznavanje delovnopravne zakonodaje, treba je spremljati analizo plač, zato dajemo velik poudarek izobraževanju sindikalnih zaupnikov. Če so sindikalisti strokovno šibki, je enako šibko tudi zaznavanje problemov in zaradi tega se velikokrat beži od njihovega reševanja. Za ustrezen socialni dialog med vodstvom podjetja in sindikatom morajo biti ustvarjeni pogoji. Kadar tega ni, zadeve največkrat za delavce niso dobre. - S katerimi kršitvami delavskih pravic se največkrat srečujete? Zelo težko bi opredelil najhujše kršitve. Zelo pomembnoje korektno in dosledno izvajanje zakona o delovnih razmerjih, ki je takšen, kot je, velikokrat neuporaben in ga glede na nove razmere ni mogoče v celoti uveljavljati. Rabimo nov in pregleden zakon, še pomembneje pa je izvajanje kolektivnih pogodb po podjetjih. Analize iz preteklega obdobja kažejo na precejšnje probleme pri izplačevanju plač, kjer se delodajalci držijo nekakšnih minimumov iz kolektivnih pogodb. Problemi nastajajo tudi pri uveljavljanju stimulacij in raznih dodatkov. Pomembna ugotovitev je, da v podjetjih velikokrat določila panožnih kolektivnih pogodb tolmačijo kot maksimum Andraj Kranjc, sekretar velenjske območne organizacije ZSSS obveznosti, čeprav vemo, da so zapisani minimalni standardi. Regresi za letni dopust se izplačujejo nedosledno, z zamikom ali pa se sploh ne izplačujejo. Izplačevanje je velikokrat nezakonito v bonih, sledijo kršitve pri izplačevanju potnih stroškov in še bi lahko naštevali. Razlike se kažejo od podjetja do podjetja, vendar je tam, kjer so organizirani sindikati,teh kršitev manj. Večji problemi so v manjših kolektivih, kjer sindikata sploh nimajo. - Nekateri, predvsem starejši delavci, še vedno mislijo, da ustvarjajo v "svojih" podjetjih, tako kot v socializmu. S končano privatizacijo se ta miselnost hitro spreminja. Delavci so pričakovali, da bodo od certifikatov, ki sojih vložili v svoja podjetja, imeli bistveno več. To seje posrečilo le nekaterim, ki delajo oziroma so zaposleni v dobro stoječih podjetjih in jih stiska ni prisilila, da bi certifikate oziroma delnice že odprodali. Pri določenih delavcih obstaja takšna miselnost zato, ker so se v preteklosti marsičemu odrekli na račun razvoja. Občutka, da nimajo danes skoraj nobenih pravic, se ni tako lahko znebiti. Marsikomu verjetno ni bilojasno, da si z vloženim certifikatom ne bo zagotovil delovnega mesta. Veliko število prezadolženih podjetij seje zaradi poskusov nadaljne sanacije znašlo v okviru Slovenske razvojne družbe. Med temi so bila tudi Glinova podjetja. Cena te sanacije je bila velika izguba delovnih mest. Sedaj, ko so ta podjetja privatizirana in očiščena preteklih grehov oziroma so še na tej poti, se pozitivni premiki še vedno niso začeli. Nekateri pomembni ljudje so se v bližnji preteklosti bistveno več posvetili privatizaciji kot razvojnim vprašanjem. - Zakaj se niste ob teh, vsem znanih pojavih, sindikati odzvali odločneje in s prstom pokazali na kršitelje? Ko so se začeli postopki lastninjenja, smo opozarjali in zahtevali revizijo lastninjenja. Tudi v Zgornji Savinjski dolini smo opozorili na nekatere sporne postopke lastninjenja. Res pa je, da učinkovitih zaključkov nismo dosegli. - Kršenje zakonodaje je torej očitno. Imajo ob vsem tem delavci sploh kakšne možnosti izterjati svoje pravice? V prvi vrsti je tega, da morajo delavci iskati pomoč odvetnika in iti na delovno sodišče, odločno preveč. S kolegi iz zahodnoevropskih držav ugotavljamo, da je pri nas iskanja pravic preko sodišč bistveno več kot pri njih. To kaže, da so nekateri postopki sindikalnega dela prešibki, da bi lahko odpravljali probleme tam, kjer nastajajo. Torej v podjetjih. Še večji problemi se kažejo v podjetjih malega gospodarstva ter obrtnih in storitvenih dejavnostih, kjer so pravice iz delovnopravne zakonodaje kršene še bolj izrazito. - Prvi maj je mednarodni praznik dela oziroma delavcev. Kako boste ob vse večji socialni stiski nagovorili ljudi? Mislim, daje ostal prvi maj za delavce nekakšna tradicija, kije tudi na našem območju ne mislimo opustiti. Prvi maj postaja, bolj kot praznik množic, simbol in neko upanje za nadaljnje uveljavljanje pravic. Poleg osrednje prireditve na Graški Gori in tradicionalnem nogometnem maratonu v Nazarjah, katerega pokrovitelji smo, želimo letos praznik popestriti še s kulturnim programom v Velenju. Pogovarjal se je Edi Mavrič - Savinjčan, foto: Ciril M. Sem GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE SAVINJSKO - ŠALEŠKA OBMOČNA ZBORNICA VELENJE GZS, Savinjsko-šaleška območna zbornica Velenje, na podlagi Pravilnika o podeljevanju Priznanj in diplom inovacijam v SAŠA regiji in na podlagi sklepa UO SŠ OZ Velenje dne 11.03.2002 objavlja RAZPIS za zbiranje prijav za podelitev priznanj in diplom inovacijam v Savinjsko-šaleški regiji za leto 2002. Pravico do prijave na razpis imajo vse gospodarske družbe, podjetja, samostojni podjetniki posamezniki, samostojni inovatorji ali druge organizacijske oblike (OPOMBA : institucije, tildi s področja negospodarstva) z območja Savirijsko-šaleške regije. Inovacije po tem Pravilniku so: • Izumi, ki po predpisih o industrijski lastnini izpolnjujejo pogoje za patentno varstvo ali za varstvo s patentom s skrajšanim trajanjem. • Tehnične in dinge izboljšave, s katerimi se dosega večja delovna storilnost, boljša kakovost proizvodov, prihranek pri materialu in energiji, boljše izkoriščanje strojev in naprav, boljši nadzor proizvodnje in boljša varnost del. • Nove oblike teles, risbe in slike. • Posebni rezultati ustvarjalnosti s področja profesionalnih in področja splošnih inovacij. Prijave sprejemamo do 29. novembra 2002. Razpis z obširnejšo razlago vsebine prijave lahko najdete na naših spletnih straneh www.gzs.si/oz_velenje. Vse dodatne informacije so na voljo na tel.: 898 4 202 ali na E-naslovu alenka.avbersek « gzs.si ali osebno na SSOZ Velenje, Rudarska 6a, Velenje (IV. nadstropje, nadUpravno enoto). Direktorica: Predsednica UO: Alenka Avberšek Marija Vrtačnik IZOBRAŽEVANJE LOKALNIH TURISTIČNIH VODNIKOV NA SOLČAVSKEM Maja prve licence za vodenje Turistični obisk Solčavskega se iz leta v leto povečuje, obenem pa raste tudi zanimanje za vodene turistične programe. Zaradi precejšnjega pomanjkanja usposobljenih lokalnih turističnih vodnikov na tem področju sta Logarska d.o.o. in solčavsko turistično društvo pristopila v aprilu k organizaciji in izvedbi tovrstnega tečaja. PODROČNA LIGA SMREKOVEC orientacijsko tekmovanje Prvo soboto v aprilu sta mladinska odseka mozirskega in rečiškega planinskega društva organizirala tretjo meddruštveno orientacijsko tekmo. Start za ekipe kategorij A, E in F je bil pred Osnovno šolo Mozirje, za kategorije B, C in D pa pred Osnovno šolo Rečica. Vse ekipe so se srečale pri gostišču Atelšek, kjer je bil skupni cilj. Tekmovanja soje udeležilo 45 ekip planinskih društev Gornji Grad, Ljubno, Mozirje, Rečica, Šoštanj, Vinska Gora in Velenje. Ekipe so reševale teoretične in praktične naloge iz planinske šole in splošnega planinskega znanja prve pomoči, planinskih vozlov ter prepevale planinske pesmi. Tekmovalci so zahtevne proge prehodili v zahtevanem času, tako da nobena ekipa ni bila diskvalificirana.. Kljub zasneženi progi in malo slabšemu vremenu sta organizatorja ob pomoči sponzorjev izpeljala orientacijsko tekmo vzadovoljstvo vseh tekmovalcev. Ker je bilo to zadnje tekmovanje v sezoni 2001 /02, so izbrali po dve najboljši skupini iz vsake kategorije, ki sta na vseh treh tekmah zbrali največ točk in bosta zastopali svoje planinsko društvo na državnem tekmovanju, ki bo predvidoma maja nekje na Koroškem. Marija Sukalo Zadovoljni z opravljenim delom Člani Prostovoljnega gasilskega društva Solčava se z veseljem ozirajo na preteklo leto. Izpolnili so zadane naloge, med katerimi izstopata izdelava nadgradnje nove avtocisteme in zamenjava starega orodnega vozila. Bodočim vodnikom sta do sedaj različna znanja posredovala publicist Aleksander Videčnik, kije poskrbel, da so se slušatelji seznanili z zgodovino Zgornje Savinjske doline in Solčavskega, ter Avgust Lenar, direktor podjetja Logarska dolina d.o.o. s predstavitvijo strategije razvoja turizma vobčini Solčava. Udeležencem je spregovoril tudi o dejavnostih in usmeritvah ter perspektivah solčavskega turističnega območja. Oblikovanje turističnih programov in animacijo iz svojih izkušenj na tem področju sta predstavila Marko Slapnik in Franci Podbrežnik. Predavanje o turističnem vodenju, retoriki, gostoljubnosti in komunikaciji je vodil Iztok Bončina, predsednik slovenskega društva turističnih vodnikov. Bončina je tečajnikom predstavil tudi lastne izkušnje, saj sam dela kot vodnik že skoraj dvajset let. V prak- tičnem delu so si bodoči vodniki ogledali Solčavsko in naravne znamenitosti. Udeležence v prvi polovici maja čaka še priprava seminarskih nalog in opravljanje preizkusa znanja. Po uspešno opravljenem izpitu bodo slušatelji pridobili status lokalnega turističnega vodnika na Solčavskem. Licenca jim 'bo podeljena v skladu zzakonom o po-speševanju turizma, register lokalnih turističnih vodnikov pa bo vodila občina Solčava. S tem so na Solčavskem storili korak naprej v razvoju turizma v naši dolini, saj so zainteresirani tudi za povezovanje na področjih, kjer se kažejo skupni interesi tako v Zgornji Savinjski dolini kot tudi širše. To dokazuje tudi dejstvo, da so tečaj obiskovali tudi udeleženci iz drugih občin naše doline. Marija Sukalo SOLČAVSKI GASILCI Podvozje za novo avtocisterno so solčavski gasilci kupili v letu 2000, za izdelavo nadgradnje pa so iskali najboljšega ponudnika. Odločili so se za ključavničarja iz Sinje Gorice pri Vrhniki, kije njihove želje in potrebe sprejel z največjim razumevanjem. V nadgradnjo je vgradil vso potrebno opremo, ki jo gasilci potrebujejo ob morebitnih intervencijah. Vozilo so svečano predali namenu konecjulija v času solčavskih dni turizma. Ob tem dogodku so svečano obeležili tudi 75 let delovanja drušlva, ob tem pa podelili tudi več priznanj in pohval. Svečane parade so se udeležili tudi predstavniki več sosednjih društev, tudi z Jezerskega, s katerimi zgledno sodelujejo. Druga večja investicija jihječakala na področju orodnega vozila. Bilo je že staro in po pravilnikih se ni smelo več uporabljati za prevoz olrok. Odločili so seza nabavo rabljenega kombija. Pred letom dni so namreč že nabavili tudi orodno prikolico, tako da posebnega orodnega vozila niso več rabili. Investicija je bila pripeljana h koncu tudi z velikim razumevanjem solčavskega župana Vojka Klemenška. Z voznim parkom so zaradi teh dveh velikih pridobitev sedaj zelo zadovoljni. V preteklem letu na svojem področju solčavski gasilci niso intervenirali. Več časa so tako namenili vajam in izobraževanju. V mesecu požarnega varstva so pregledali gasilne aparate iz gospodinjstev, obiskali so osnovno šolo, pokazali šolarjem svojo opremo in jih seznanili z nalogami, kijih opravljajo. Izvedli so tudi skupno vajo, na kateri so se jim pridružili gasilci z Jezerskega. Sodelovanje je obetavno, prijateljske vezi pa navezujejo tudi s kolegi iz sosednje Avstrije. Gasilsko tekmovanje v Nazarjah, ki gaje organizirala zveza, jim je pokazalo trenutno usposobljenost in malenkosti, kijih še morajo odpraviti. Suha zima je v zimskem obdobju povzročila sušo, ki sojo občutili predvsem kmetje. Z uporabo nove avtocisteme so tako najbolje pokazali, da je bil nakup potreben in upravičen. Benjamin Kanjir ETNOGRAFSKO DRUŠTVO MLAJERJEV MOZIRJE Po mlaju pod nebo Mozirski mlajerji se lahko pohvalijo z bogato tradicijo, saj segajo njihove korenine v trideseta leta minulega stoletja. O mednarodnem prazniku delavcev se je v zadnjih letih govorilo tako ali drugače, odvisno od politične računice razpravljavcev, za Mozirjane pa ta dan ostaja lepa priložnost za druženje in sproščeno razpoloženje, ki ga prinaša postavljanje mlajev. Pravzaprav so Mozirjani nekaj izjemnega, zato ni presenečenje, da ostaja 67-metrski mlaj, ki so ga postavili leta 1987, rekorder v slovenskem in mogoče celo v širšem prostoru. Letošnji mlaj bo bistveno nižji, vendar bo z najmanj tridesetimi metri še vedno spoštljivo kipel pod nebo. "Vabimo vse, ki si upajo plezati, da se udeležijo tekmovanja. Za varnost bo skrbela Gorska reševalna služba iz Celja," pravi predsednik drušlva Jože Marolt - Breči in dodaja, da bodo poskrbeli tudi za tiste, ki se jim bo zapletlo pri spustu na zemljo. Za vse, ki se bodo 27. aprila ob 10. uri zbrali pred Mozirskim gajem in se pomerili v plezalnih spretnostih, so pripravili bogate nagrade. Najboljši bo odpeljal domov 50-kilogramskega plemenskega prašiča, ob slabem vremenu bodo tekmovanje izvedli naslednji dan, v nedeljo. Člani mozirskega mlajerskega društva so prepričani, da bo veselo, tisti, ki jimje prosto plezanje mačji kašelj, pa se lahko prijavijo pri Francu Maroltu (583 2 3 68 ali 041 753 387). Savinjčan 'NEZNANEC' JE ZA ODLAGALIŠČE ŽIVALSKE CRKOTINE IZBRAL KAR OBCESTNI GRABEN Pokopališče v Petrovem grabnu Človeška sprevržena domišljija, bolj pravilno bi se ji reklo pokvarjenost, očitno nima meja. Kako si sicer razložiti dejanje zaenkrat še neznanega storilca, ki je pred časom v Petrovem grabnu v zaselku Primož nad Ljubnim ob Savinji preprosto odvrgel pet (podatek policije) do osem (podatek krajanov) poginulih ovc ter več govejih in svinjskih kož. Na kraju ekološkega "zločina" smo našli samo še nekaj obeljenih kosti in ovčjo lobanjo ter nekaj odrtih kož, kar potrjuje, da odlagališče v omenjenem grabnu ni od včeraj. Petdeset metrov pod ovčjim pokopališčem je studenček z zdravo pitno vodo in sprehajalna steza, ki jo je pred časom uredilo ljubensko turistično društvo. IZOBRAŽEVALNI TEČAJI KMETIC Druženje za sprostitev in izmenjavo izkušenj Že vrsto let se pri Darinki Bider na Dol Suhi zbirajo suške in poljanske žene, ki so združene v zgomjesavinjsko društvo kmetic. Pri Bidrovih namreč v zimskem času potekajo tečaji in izobraževanja, Iger si kmetice pridobivajo različna znanja, ki ga potrebujejo pri vsakdanjem delu. Letos sta bila to peka kruha pod mentorstvom Marije Prajner, predavateljice na mariborski živilski šoli, in priprava narezkov, Id ga je vodila Marija Bezovšek iz Gornjega Grada. grabnu spet pojavila, če storilec ne bo odkrit. "V tem primeru me pokličite in povedal bom koga sumim," nam je zatrdil Naraločnik, ki se tako kot okoliški kmetje zaveda možnih posledic. Od zastrupljene vode do resnih zapletov, ki naj bi jih čutili tudi ljudje, je tako samo še korak... Od veterinarske inšpektorice Bojane Šturm smo izvedeli, da je mrhovino odpeljala veterinarsko higienska služba, pot do storilca pa bo očitno nekoliko daljša. Najdene ušesne številke namreč niso uradne in si z njimi ni mogoče pomagati. Pri osumljenem rejcu je sestavila zapisnik, vendar iz evidenc ni mogoče dokazati krivde, pravi Šturmova, ki bo storila vse, da se storilec odkrije, S primerom se ukvarja tudi policija, vendar do zaključka redakcije tudi od njih nismo uspeli izvedeti nič otipljivega. Vse torej kaže, da bomo morali pomoč ponovno poiskati pri tajniku ljubenske občine in domačinih, ki si v svoji okolici ne želijo podobne nesnage in morebitnih ekoloških posledic, Savinjčan registrske tablice... V tako majhnem kraju se vendar ne more zgoditi, da bi nekomu brez vednosti ostalih poginila majhna čreda ovc. Naraločnikje prepričan, da vzrok pogina ni bolezen. V tem primeru bi Kmetice se pri svojih kmečkih opravilih srečujejo tudi s peko kruha, vendar so ga do sedaj pripravljale različno. Marija Prajner je ženam pokazala najboljši način za priprave različnih vrst kruha. Pod pridnimi rokami tečajnic in budnim očesom mentorice je nastalo kar dvanajst vrst kruha in zvitkov iz kvašenega testa ter krofov. Za dober kruh je vsekakor bistvena tudi krušna peč, za katero je poskrbela domača gospodinja. Po petih urah delaje obložena miza vabila k pokušini. Tudi pri pripravi narezkov so žene pridno sodelovale, saj jim je Marija Bezovšek »pričarala« pisano paleto različnih kombinacij suhomesnatih izdelkov, solarn, namazov ter različnih dodatkov surove in vložene zelenjave. Bezovško-va je namreč prepričana, daje najbolj vabljiv tisti narezek, kije že na pogled zelo privlačen. Kmetice se različnih izobraževanj rade bilo število poginulih živali večje. Lahko, da so ovce poginile zaradi lakote. Vspomladanskem času ni malo kmetov, ki jim začne primanjkovati krme, nekoliko neverjetna pa se nam je zdela možnost, da so se ovcezadu-šile v silosu. Vendor je vse mogoče, tudi to, da se bo mrhovina v Petrovem udeležujejo, saj ob njih dobijo številne ideje, kijih titev in izmenjavo mnenj ter izkušenj, kijih ob obili- lahko uporabijo pri svojem vsakdanjem delu. ci dela v preostanku leta primanjkuje. Druženjevzimskemčasujimpomenitudispros- Marija Sukalo Ob prihodu novinarjev je bilo na kraju ekološkega zločina samo še nekaj odrtih kož (foto: Ciril M. Sem) "Na Ljubnem je kar nekaj kmetov, ki se ukvarjajo z ovčerejo," nam je povedal tajnik občine Franjo Naraločnik, kije tako kot kmetje iz Primoža, prepričan, da je lastnik crknjenih ovc domačin. Kaj več od prijaznosti, ki so nam jo namenili domačini in skupnega ogorčenja nad storjenim, nismo uspeli izvedeti. Kmetje sumijo, vendar obtožiti ni želel nihče... "Človeku lahko zelo hitro storiš nepopravljivo krivico," je v nekakšno opravičilo dejal Naraločnik, ki nas je kljub slabemu in deževnemu vremenuvseskozi ljubeznivo spremljal. Izvedeli smo, da so videli velik džip in prikolico. Terensko vozilo naj bi bilo rdeče barve, vendar nihče ni videl ali želel povedati številk Franc Voler in Grega Preprotnik sta naredila 5,3 m visok cvetnonedeljski snop Draga Staša in Jure! Doživela sta najlepši trenutek v vajinem življenju - postala sta mamica in očka. Da bi vajin sin Sven bil vedno zdrav in srečen želimo vsi domači! Dragi bralci čestitajte svojim sorodnikom, prijatejjem in znancem ob rojstnih dnevih, porokah, rojstvih otrok, obletnicah, uspešno opravljenih diplomah in vozniških izpitih... Vaša naročila sprejemamo v uredništvu Savinjskih novic najkasneje teden dni pred izidom tekoče številke. Cena za objavo je 3.480 sit, naši naročniki pa imajo 15% popust. GASILCI ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE RAZVILI PRAPOR Gasilstvo ne pozna meja Letošnji redni letni občni zbor, ki je bil 13. aprila v Nazarjah, je zgornjesavinjskim gasilcem prinesel nov simbol. Z razvitjem prapora, za katerim bodo ponosno stopali na vseh prireditvah, kjer bo zastopana tudi njihova zveza, so odprli novo poglavje po uvedbi lokalne samouprave. Doslej so se namreč združevali pod praporom Občinske zveze Mozirje, ki pa je razpadla ob uvedbi novih občin. Prapor je razvil dolgoletni poveljnik zveze Franc Matjaž (foto: Benjamin Kanjir) Kljub mnogim težavam, ki jih je leta 1995 prinesel zakon o lokalni samoupravi, so zgornjesavin-jski gasilci ohranili enovito organizacijo. Občinske meje in različni lokalni interesi niso premagali enotne zavesti in pripadnosti soljudem, ki ob nesrečah pričakujejo njihovo humano in nesebično pomoč. Zavest pa dvigujejotudi simboli. Eden izmed njih, morda prav največji, je prapor, ki ozaljšan s trakovi krasi parade in ostala srečanja. Odločitev za zamenjavo starega simbola je stara več let, pobuda pa je prišla s strani nazorskega župana Ivana Pur-nata. Poleg njega so prizadevanja gasilcev podpr- li tudi gornjegrajski, solčavski in mozirski župan, ki so ob razvitju pripeli slavnostne trakove. Čast razvitja novega prapora je pripadla dolgoletnemu poveljniku zveze Francu Matjažu, kije kasneje prejel tudi listino in naziv častnega poveljnika zveze. V nadaljevanju slovesnosti je predsednik zveze Roman Krajner orisal delovanje zveze v preteklem letu. Razveseljiva je vse večja prisotnost mladih, ki z veseljem vstopajo v gasilske vrste. Krajner je izpostavil tudi stalna prizadevanja za izobraževanje operativnih članov. Dober gasilec je samo pravilno usposobljen gasilec. Delovanje zveze in njeni uspehi so sad truda vseh 15 prostovoljnih društev, ki jo sestavljajo. Velik delež pripomorejo tudi županja in župani, ki se zavedajo potrebnosti te organizacije in skrbijo tudi za njeno financiranje. Poveljnik zveze Franc Finkštje predstavil operativno delo zveze in izpostavil nerazumevanje, s katerim se gasilci srečujejo na delovnih mestih. Delodajalci ne podpirajo njihovih prizadevanj na področju izobraževanja in intervencij, zato morajo za te dejavnosti izkoriščati velik del letnih dopustov, Zgornjesavinjski gasilci so v lanskem letu posredovali na devetindvajsetih intervencijah. Udeležilo se jih je 371 gasilcev. Poleg tega so društva izdelovala operativne načrte in izpopolnjevala podatke za računalniško obdelavo imenovano gas 2000. Tekmovanj v okviru zveze seje udeležilo 78 desetin, regijskega tekmovanja pa seje udeležilo 29 desetin. Pet izmed njih bo zvezo zastopalo na letošnjem državnem tekmovanju. O delovanju zveze sta se pozitivno izrekla tudi predstavnica komisije za delo z ženami Marjeta Rakun in predstavnik nadzornega odbora Alojz Blažič. Obširen program za delo gasilske zveze v letu 2002 nalaga prostovoljnim gasilcem nove naloge. Teh je vse več, saj se skupnost zaveda njihove pomembnosti in usposobljenosti. Na njej temelji tudi učinkovitost, ki ob potrebah rešuje življenja in materialno premoženje, v katerega je velikokrat vloženo delo celega življenja ali generacij. Benjamin Kanjir Piše: Igor Pečnik Majhnost očitno pozitivno vpliva na nežne ženske duše, kar se potem odraža v luknjah v moških denarnicah, vsaj pri avtomobilih. Seveda dandanes dva ali več avtomobilov pri hiši ni več ravno luksuz ampak potreba. Kdo od delodajalcev pa še sploh organizira prevoz v službo? Tam moraš biti ob uri pa pika! in kako to zgleda v (vele)mestih? Naporno! Gneča, gneča in še enkrat gneča, potem pa iskanje parkirnega prostora in na glas ali na tiho izrečene sočne kletvice. Ena od rešitev so skuterji, vendar dame več dajo na frizuro in make up kot na veter v laseh. Prava rešitev so majhni avtomobili, ki so okretni, lepi in ne zahtevajo veliko parkirnega prostora. PREDSTAVLJAMO VAM: CITROEN C3 IN NISSAN MICRA Malčki osvajajo svet obijeno linijo do zadnjega dela, kjer nizko nameščene luči puščajo mešane občutke. Vendar nova micro v celoti deluje zelo usklajeno. Notranjost je opremljena z zelo kvalitetnimi materiali. Preseneča napreden sistem odklepanja, saj se micra enostavno odklene, ko se ji približate s ključem na 80 cm. Za zagon motorjaje potreben le še pritisk na gumb. Motor z 1.4 litra pros- ga CV2. Naslednik legendarnega "spačka" je torej končno le rojen. Elegantna okrogla linija z veliko sprednjo masko in lučmi navduši na prvi pogled. Štiri vrata za eleganten vstop in izstop ter velika peta vrata za dostop do prtljage. Notranjost je oblikovana v modernem stilu, predvsem pa v smeri funkcionalnosti. Skratka: vse na dosegu roke! V serijsko opremo osnovne različice sodijo električni volan, po globini in višini nastavljiv volanski Novi Citroenov malček z imenom C3 predstavlja nadomestek stare- obroč, po višini nastavljiv voznikov sedež, centralno zaklepanje, BSA ojačevalnik zavor, štiri zračne vreče in isofix nastavek za otroške sedeže. Motorji bodo za začetek trije bencinski (1.1, 1.4 in 1.6) in dizelski 1.4 Hdi, znan že iz peugeota 206. Nissanovi uspešnici v segmentu malih avtomobilovje že dolga leta ime micra. Pisana na kožo nežnejšega spola in mularije. Nova micra ime sodobne linije, ki morda koga celo spominjajo na C3, Sprednji del z elegantnimi lučmi vodi ostro za- tornine razvije dirkaških 98 KM in je popolnoma dovolj za preganjanje po mestnih ulicah. V pripravi pa je tudi športna izvedenka z alu platišči, tršim vzmetenjem in dodatnimi spojlerji. AVTOBUS ZVESTIH NAROČNIKOV NOVIC < § §>o g 83-ai* '§ll§ T 2 > N k m>n > m < UJ 3 5; 3 ’uJ < < «s O — UJ W imi TURISTIČNA AGENCIJA fi-VTlé Uf Ii Z>ü v ff um i>! 2 2 S 2 sSeujä u- « o g ± SglSSo £L > LU -> > CĆ 3 Med pravočasno prispelimi kuponi so bili izžrebani Veronika Urh, Raduha 53, Luče, Sašo Bernardi, Streliška ul. 36, Ljubljana, Sonja Fužir, Okonina 38, Ljubno, ki jim iskreno čestitamo. Pridružite se jim na avtobusu zvestih naročnikov. Kupon za nagradno žrebanje pošljite NA DOPISNICI na naš naslov najkasneje do torka, 23. aprila 2002. Zaključek akcije bo sredi maja. Veliko sreče! -$<---------------------------------------------- Kupon za avtobus zvestih naročnikov Vprašanje: Katera znamenitost (na sliki) krasi Pulo, kamor vas tokrat vabi Agencija Svit? Odgovor: _________________________________ Ime in priimek: __________________________________ Naslov: v' . . ' Pošta: ________________________________tel,:. ZagoDori d domačem zdraoilsfDu Piše: Aleksander Videčnik Kako so pisali o koncu suefa Pred šestdesetimi leti so zapisali, da bo zemlja umrla - kakor se je začela, tako se bo tudi končala. Kakor seje rodila v davnini, ko seje kot plinska krogla odtrgala od sonca, tako bo nekega dne popolnoma ohlajena preminula. "Zemlja torej bo umrla, toda kako in kdaj?« se sprašuje pisec članka. »Ali bo umrla jutri zaradi nepričakovane svetovne katastrofe ali šele čez nekaj milijonov let? Ali se bo svet končal, ker se bo zaletela zemlja v repatico? Ali bo človeštvo poginilo od vročine ali zaradi povodni, zaradi mraza ali zaradi žeje ali spričo trčenja s tujo zvezdo? Čeprav je svetovni prostor neskončno velik, vendar je omejen. Lahko si ga sicer v mislih povečamo in razširimo, kolikor hočemo, toda nekje je vedno meja in nikoli ne more biti brezkončen. Ideja prostora je nasprotna ideji neskončnosti... Kakor pride nekoč konec človeka, ki je sin zemlje, tako napoči tudi za zemljo poslednji dan. Časjo bo premagal! Zemlja je kakor navita ura. Sicer se vrti njeno kolesje zelo dolgo, toda enkrat se bo ustavilo. Zemlja bo postala žrtev večnosti.« To je le delček modrovanja o koncu sveta. Vsebino moramo pač postaviti v tisti čas, ko je bil članek napisan. Danes zveni takšno pisanje morda utopično, saj živimo v času, ko o vsemirju vemo veliko več kot so vedeli naši predniki. Pa vsemu navkljub, predstave o teh stvareh izpred tolikih let, so vendarle zanimive. Nadaljujemo z objavo zagovorov, ki sojih uporabljali naši domači zdravilci. Poudarjamo, da so le-ti zbrani izključno na našem območju, zato so toliko bolj pomembni. Ob tem gre še povedati, da so ta besedila bila neke vrste skrivnost vsakega od zdravilcev. Poznamo primer, ko je oče imel enajst otrok, pa nikomur od njih ni zaupal svoje zagovore. Sklepamo, da je torej šlo pri tem za zelo skrivnostno vsebino, ki se pač ni vsakomur zaupala. Za šen - "Jaz, (ime zdravilca) te zarotim ti šen da moraš odnehati Genjati) od kosti, od mesa in od mesa, od kože in od kože, od krvi in od krvi." Nato je zdravilec bolna mesta kadil z zmesjo kumine, smole in zelenega brinja. Za opekline - najprej so se prekrižali, nato pa govorili: "danes spečenina, jutri bolečina, pojutrišnjem zdravje." Ta stavek so ponovili trikrat, med govorjenjem so pihali v boleče mesto, opečeni del pa so trikrat rahlo namočili z vodo. Nato je sledila molitev - trije očenaši, tri češčene Marije v čast sv. Lovrenca. Za urk - najprej je zdravilec prijel bolnika za levo uho, od tu je nato vlekel po telesu v diagonalni do desne noge, nato je to ponovil še od desnega uhla do leve noge, med temi gibi je govoril: "Drugi ljudje pravijo, daje urkov devet, Kako je bilo z drugo Število gospodinjstev, ki so razpolagala z elektriko, je bil neke vrste pokazatelj razvitosti neke dežele - države. Prav zanimivi so podatki za leto 1935. Tedaj je bila letna poraba električne energije na prebivalca v navedenih državah taka: Albanija 4 KWh, Grčija 15 KWh, Bolgarija 21 KWh, Romunija 21 KWh, Jugoslavija 56 KWh, Madžarska 70 KWh, Češkoslovaška 170 KWh, Italija 240 KWh, Avstrija 357 KWh, Francija 365 KWh, Anglija 370 KWh in Nemčija 472 KWh. jaz pa pravim, da jih je osem." Sledil je gib preko telesa in spet govor: "Drugi ljudje pravijo, da je urkov osem, jaz pa pravim, da jih je sedem." Tako je nadaljeval, daje prišel do enega urka in dejal: "Drugi ljudje pravijo, daje urk eden, jaz pa pravim, da ga sploh ni." Nato je vzel blagoslovljeno vodo in in ovlažil trikrat zadnji del vratu bolnika, oči in ob tem molil pet očenašev, pet češčenih Marij na čast sv. Jurija in sv. Martina. Za prisad - tudi ta zagovor ima tako govorjeni del, kot obredni del. Zdravilec je govoril: "Prisad, jaz (ime zdravilca) te zagovorim in zarotim v imenu Boga očeta (vmes je pihal na bolno mesto in delal nad njim križe). Nadaljeval je: "Prisad jaz te zagovorim in zarotim v imenu Boga sina" (spet je sledilo pihanje in znaki križa). Nato je govoril: "Prisad jaz te zagovorim in zarotim v imenu Boga svetega duha" (vmes je pihal in delal križe). Med celotnim obredom drži zdravilec bolnika za oba palca na nogi in to le z dvema prstoma. Zaključno je dajal: "Prisad jaz te zagovorim v imenu Boga očeta, sina in svetega duha." Sledila je skupna molitev domačih in zdravilca - tri očenaše, tri češčene Marije in vero v čast Svete trojice. (Bomo nadaljevali) elektriko pred uojno Kot vidimo je bila tedaj Jugoslavija nekje v sredini porabe toka na prebivalca. Toda znotraj nje je bila poraba v Sloveniji 225 KWh na leto. Kar 77% prebivalcev pa je imelo elektriko. V vsej državi (kraljevini) je bilo 28% porabnikov elektrike, med tem pa so na Češkoslovaškem zabeležili kar 70% domov, ki so bili elektrificirani. Seveda spada sem tudi industrija in drugi večji porabniki energije. Navedeni podatki dokazujejo, daje bila Slovenija že tedaj na zadovoljivi ravni razvoja. Kdo se spomni nove maše, ki jo vidimo na sliki? Slika je najdena pri Filipi v Potoku ali morda pri Matjaži v Kokarjah. Domnevamo lahko, da je bila posneta v Kokarjah med obema vojnama. Hvaležni bomo za pojasnila. MOČ MISLI Se ti pot življenja zdi težka? Imaš občutek, da kljub trudu nikamor ne prideš? JS m #4 Večino tega se odvija levtvojih mislih, verjemi. Tvoj način razmišljanja pogojuje Ivoje počutje. Od tvojih misli je odvisno, ali boš nekaj videl kot dobro ali slabo, ugodno ali neugodno, koristno ali škodljivo. V nekomu lahko vidiš vse dobro ali pa vse slabo -odvisno kaj gledaš! Do polovice poln kozarec optimista veseli, ker ima še polovico vsebine pred sabo, pesimist pa objokuje, ker je polovico že izpil in ta žalostna misel mu preprečuje, da bi užival v preostanku pijače. Tvoje mišljenje pogojujetvoje razpoloženje. Tvoje mišijenjetudi vveliki meri določa tvojo prihodnost, saj je močan motor tvojih želja. Odloča otvojem notranjem miru oz. nemiru. Odločilno zateje, da se zaveš, kako s svojim razmišljanjem oblikuješvsebizadovoljstvoali nemir, nezadovoljstvo, nesrečo in trpljenje. ŠKODLJIVO KRITIZIRANJE Kot zadovoljen človek boš na drugih našel le malo, če sploh kakšno napako. Kadar napak ne vidiš, tudi ne prihajaš v skušnjavo, da bi kritiziral. Ko ne kritiziraš, ne pride do prepira, temveč v tvojih odnosih z drugimi vlada spokojnost, razumevanje, priznavanje in mir. Zato brzdaj svoje misli. Vedno imej na umu, da je misel le pred-stopnja delovanja, in da napačna misel hitro vodi k napačnemu ravnanju. Vsak človek ustvarja svojo resničnost na način: misel, beseda, dejanje. Najprej razmišljaš, nato govoriš in na koncu kar govoriš tudi narediš. Brzdati svoje misli pomeni tudi biti pozoren na svoje želje. Natančno jih opazuj. Vselej se vprašaj, ali so te želje ugodne za moj odnos z drugimi, ali pa mi utegnejo škoditi. Izkoristi moč misli na ta način, da dobro razmisliš o svojih željah in posledicah, ki bi utegnile nastati z izpolnitvijo. Vedi, da veliko ljudi, potem, ko se sooči s posledicami svojih izpolnjenih želja, pravi: "Ah, ko bi to prej vedel!". SPOZNANJA VELIKIH MISLECEV Mnogi cenjeni misleci so prišli do sklepa, daje misel (um) tisti, ki v celoti določa, kako bomo živeli. Nizozemski filozof Spinoza je dejal: "Videl sem, da imajo stvari, ki sem se jih bal in so me plašile, v sebi nič dobrega niti slabega, razen kolikor so prizadele moj um." Albert Ellins, oče racionalne čustvene terapije, je izjavil: "Ljudje in stvari nas ne jezijo, temveč jezimo sami sebe, ker mislimo, da nas lahko jezijo." "Postanemo tisto, kar ves dam premišljujemo," razmišlja Ralpg Waldo Emersom. "Nič ni dobrega ali slabega, razen kolikor je takšno v naših mislih," nam pove Shakespeare. Ab-raham Lincoln pa: "Ljudje so približno toliko srečni, kolikor pripravijo do tega svoje misli." "Spremenite svoje misli in spremenili boste svoj svet," se je izrazil Norman Vincent Peale. Jezus pa nam pravi: "Tako kakor mislite, taki boste". ŽIVUENSKO ZGODBO Sl PIŠEMO SAMI Prihodnost si uslvarimo z mislimi, ki jih najpogosteje negujemo. Dobesedno postanemo tisto, na kar mislimo, in vsi imamo ta dar, da si lahko sami napišemo življenjsko zgodbo. Zato pazi kaj misliš, pazi na kaj osredotočaš svoj um. Zapiši si, kaj želiš v življenju biti in doseči, prebiraj in dopolnjuj to vsak dan, S tem se boš navadil misliti na uspeh, na srečo in sprejel boš popolno odgovornost za svoje življenje. Ti sam si ustvarjaš svojo resničnost, svoj svet znotraj in zunaj sebe. Naj bo tvoja resničnost polna zadovoljstva, ljubezni, veselja in vere v življenje. DRUŠTVO ZA VARSTVO IN VZGOJO PTIC KALIN 25 let skrbi za ptice Društvo za varstvo in vzgojo ptic »Kalin« Mozirje letos praznuje 25-letnico delovanja. Člani, ki so vsa leta zavzeto skrbeli za prostoživeče ptice v svoji okolici in za ptice v Mozirskem gaju, so pomemben jubilej želeli posebej obeležiti. Ob tej priliki so na letni občni zbor povabili Iztoka Cilenška, predsednika Zveze društev za varstvo in vzgojo ptic, ki je razvil društveno zastavo. Cilenšek je poudaril, da je mozirsko društvo eno izmed najbolj dejavnih v državi (Zveza združuje 29 društev). Najbolj opazno je delo društva v Mozirskem gaju, kjer ima v Ljubotovem domu društvene prostore. Tekom let je bilo v gaju postavljenih kar 40 gnezdiinic in dve krmilnici, kijih ptice vsako leto napolnijo z novim zarodom. Najbrž ga ni obiskovalca Mozirskega gaja, ki ob sprehodu skozi gaj presliši ptičje petje. Večina članov društva tudi goji ptice najrazličnejših vrst. Vsako leto pripravimo ob razstavi cvetja tudi razstavo ptic v Ljubotovem domu. Pomembno popestritev za obiskovalce gaja pomenijo tudi voljere z gojenimi pticami živahnih barv. Prekaljeni gojitelji se dokaj uspešno udeležujejo tudi tekmovanj s pticami na različnih tekmovanjih. Vsako leto se z državnih tekmovanj vračajo z medaljami in priznanji. Leta 1986 je Anton Košir vzgojil ptico vrste nemška čopa, ki je bila proglašena za šampiona na svetovnem tekmovanju v Nici. Leta 1996 je bila v isti skupini za šampiona na državnem tekmovanju v Ljubljani proglašena ptica Ferda Remic, Še bolj kot pregled doseženih re-zultatovje pomembna začrtana pot naprej. Razstave cvetja v Mozirskem gaju bo društvo še naprej skušalo popestriti z razstavami gojenih ptic. »Ogled Mozirskega gaja bo ministrstvo za šolstvo priporoči- lo šolam,« sporoča Štefka Goltnik in dodaja: »Ravno na tem področju bo v bodoče še več sodelovanja z Eko-loško-hortikulturnim društvom Gaj Mozirje. Razmisliti bi kazalo o razstavi avtohtonih ptic v Ljubotovem domu, ki bi bila izredno poučna. V kolikor bo prišlo do ponatisa zloženke o Mozirskem gaju, bomo sodelovali s predstavitvijo ptic.« Svo- je znanje bodo skušali dopolniti z organizacijo predavanj in ocenjevanj ptic. Na koncu Goltnikovp pripomni: »Radi pomagamo pticam. S tem skrbimo za pestrost kulturne krajine in nenazadnje imajo ptice tudi pomembno gospodarsko vlogo. Delo za ptice in s pticami nas osrečuje in pomirja.« Vesna Petkovšek OBVESTILO Antonija Jeraj Praznik s.p„ Nizka 18,3332 Rečica ob Savinji, preneha z dejavnostjo proizvodnja električne energije z dnem 15.7.2002. Walker čs Avto Slavica MARN, s.p. Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06,041 508 655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje * * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe * Naša anketa Novo vladno letalo Vlada je v tem času deležna številnih kritik na račun neracionalnega upravljanja z davkoplačevalskim denarjem. V javnosti in političnih krogih se je dvignil velik oblak prahu zaradi namere nabave novega protokolarnega letala, ki je po nekaterih ocenah predrago za naše potrebe, predvem pa finančne zmogljivosti. Kaj menijo o izboru naši anketiranci? Janez Ločičnik, upokojenec: Nisem še opredeljen. Ljudje pa zelo protestirajo proti temu, saj naj bi bilo to predrago. Vprašanje je, če je to res. Najbrž je to po eni strani potrebno. Odvisno je od tega, kako bodo finance to prenesle. Vem, da vlada mora imeti eno varno vozilo, vendar v mejah zmogljivosti naših finančnih sredstev. Veronika Završnik, delavka: Nisem za to. Država je veliko predraga. Vsak dan je več revežev. Janez Bezjak, upokojenec: Rekel bi, da smo bili premalo obveščeni o tej zadevi. Mislim, da so tisti, ki so šli v to, premalo premislili pri odločanju, da kupijo tako letalo za tak denar. Verjetno bi se dalo cenejšega dobiti, pa bi ravno tako služilo svojemu namenu. Predsednik vlade ni glavni krivec za to, pač pa tisti, ki so mu pogodbe sklepali. Romana Čopar, šivilja: Ni pametno. Ravno sem rodila in v bolnici v Slovenj Gradcu imajo katastrofalne kopalnice, ki bi jih lahko uredili. Bolje bi bilo, ko bi denar porabili v takšne namene. Matej Brzelak, dijak: potreben. Lahko bi si ga Milan Matijevič, zidar: To je polomija. Preveč denarja gre. Bolje bi bilo, ko bi dali malo več delavcem, vložili v ceste ali kaj podobnega. Bolje bi bilo, da ceneje kupijo, preostanek denarja pa dajo kam drugam. Toni Fabjan, na čakanju: Jaz se s tem strinjam. Vsaka država ima eno reprezentančno letalo, mi kot Slovenci pa nimamo nič. Mislim, da se spodobi, da imamo nekaj takšnega. Čeprav, kar se financ tiče - kam se te spreminjajo, ne vem. Za državo mora biti nekaj takšnega. Pripravila Vesna Petkovšek, foto: Ciril M. Sem Mislim, da nakup ni sposodili. AKCIJA MOJ ZDRAVNIK 2002 Najbolj cenjena zdravnica V skupni akciji revije Viva, nekaterih slovenskih lokalnih časopisov in lokalnih ter komercialnih radijskih postaj so v uredništvo Vive prejeli 13.009 glasov za 1.232 zdravnikov. Največ glasov je zbrala Silvana Popov, dr. med., specialistka splošne medicine, ki dela v makolski ambulanti bistriškega zdravstvenega doma, in tako prejela častni naziv najbolj cenjene zdravnice Moja zdravnica 2002. Priznanja za najbolj cenjene zdravnike so prejeli še: moja družinska zdravnica 2002 -Jožica Boldan, dr. med., specialistka splošne medicine, moj ginekolog 2002 - Mirko Jovič, dr. med., specialist ginekologije, moja pediatrinja 2002 - Višnja Zorko, dr. med., spe- cialistka pediatrije. Prvonagrado-bon Meblo Topvvred-nosti 100 tisoč tolaijev-je prejel Darko Brunec iz Kočevja, 2. in 3. nagrado-bon Meblo Top v vrednosti 75.000 SIT - pa Andreja Cafuta iz Pragerskega in Suzana Korošak iz Kočevja. KF KULTURNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI Preteklo leto v znamenju investicij Preteklo leto je za rečiško kulturno društvo minilo v znamenju številnih investicij v prostorih domačega kulturnega doma. Preurejena in na novo opremljena je bila garderoba, obnovljena so bila tla v dvorani, novi so tudi stoli, delno pa je bila prenove deležna tudi mala dvorana. Veliko so opravili člani društva s prostovoljnim delom. Ob koncu leta so izvedli še en zelo obsežen projekt - prenovo svetlobnega parka. Namestili so novo konstrukcijo odrskih in balkonskih luči. Izvedbo projekta sta omogočila ministrstvo za kulturo in mozirska občina. V letošnjem letu so potekala tudi usklajevanja med Občino Mozirje in rečiškim župnijskim uradom. Dogovori so bili uspešni. Tako so dvorana in drugi namenski prostori ostali v lasti občine, upravljalec pa bo rečiško kulturno društvo. Člani mladinske gledališke skupine so v mesecu kulture uspešno izvedli igro Gugalnik, s katero so kasneje gostovali še v drugih krajih po dolini. V aprilu je bil izveden Veseli koncert Darka Atelška, ki je v goste povabil Strašna Jožeta in Natalijo Verboten. Kulturno društvo je pripravilo medobčinsko proslavo ob 60. obletnici upora slovenskega naroda proti okupatorju ter ob počastitvi praznika dela. Odmevna je bila tudi proslava ob krajevnem prazniku, ob koncu leta pa so organizirali še medobčinsko proslavo ob dnevu samostojnosti v sklopu božično-novoletnpga koncerta. Tudi začetek leta 2002 je bil po mnenju predsednice Polone Kolenc povezan z dejavnostjo mladinske gledališke skupine, kije v februarju premierno predstavila Marinčevo igro Komedija o komediji ter se z njo predstavila po številnih odrih v naši dolini. V aprilu jo bodo ponovili pred domačim občinstvom in izkupiček podarili rečiškim gasilcem za nakup gasilskega avtomobila. Kulturniki so na svojem odru gostili tudi gledališke skupine drugih kulturnih društev naše doline. V začetku aprila so bili priča koncertu harmonikarskega orkestra Darka Atelška, prvič pa se je javno predstavila tudi Šuška banda. S tem je, po prepričanju Polone Kolenc, na Rečici oživela še ena izmed kulturnih znamenitosti, ki so kraj zaznamovale v preteklosti. Tudi v prihodnjih mesecih bodo ponudili številne prireditve, saj želijo, da kraj ponovno zaživi tudi s kulturo. Na sestanku vzačetku aprila so kulturniki sprejeli še sklep, da bodo ob morebitni reorganizaciji Medobčinske zveze kulturnih društev Zgornje Savinjske doline izstopili iz le-te in se povezali z ostalimi kulturnimi društvi, ki delujejo v okviru občine Mozirje. S tem upajo, da bodo deležni kakšnega kulturnega tolarja več, saj je sicer zelo težko uskladiti uspešno delovanje s financiranjem. Marija Sukalo Kultura. Oglasi MUZEJ GOZDARSTVA IN LESARSTVA V NAZARJAH Pričenja se nova sezona Lansko sezono, torej od srede septembra, ko se je muzej odprl, pa do konca novembra, je prag Muzeja Vrbovec prestopilo okoli 1000 obiskovalcev. V zimskih mesecih je vladalo čisto zatišje, kar pomeni, da so prihajali zgolj nekateri posamezniki, pa še ti so, v šali pripomne direktorica muzeja Barbara Šoster, bolj zašli, kot da bi muzej obiskali načrtno. Konec marca seje začela nova sezona, kar pomeni, da že prihajajo in se napovedujejo skupine. Zimsko zatišje so izkoristili za nabiranje in postavljanje novega gradiva, tako da seje razstava dopolnjevala, pa tudi v kratkem še pričakujejo nekatere spremembe. Direktorica Muzeja Vrbovec Barbara Soster je pokazala dopolnjeno zbirko orodij v “mizarski delavnici” (foto: Vesna Petkovšek) Obiskovalci muzeja prihajajo predvsem iz okolice Ljubljane, zato Šosterjeva pogreša obisk domačinov. Čeprav nekateri posamezniki iz oddaljenih krajev prihajajo izključno zaradi ogleda nazorskega muzeja, predstavlja razstavna zbirka za večino dopolnitev in popestritev na poti k osnovni turistični destinaciji. Že septembra so poslali okoliškim šolam vabila za obisk muzeja gozdarstva in lesarstva, doslej sta jih obiskali le osnovni šoli iz Nazarij in z Ljubnega. V kratkem se bodo ponudili vsem osnovnim in srednjim šolam v Sloveniji, vabila pa bodo poslali tudi društvom upokojencev. Sodelovanja z okolišklimi turističnimi subjekti je po mnenju direktorice muzeja že precej napredovalo. Najprej so se dogovorili z Muzejem premogovništva iz Velenja. Kar nekaj skupin, večina tistih, ki so nazorski muzej obiskale v marcu, seje v nazorski muzej napotilo po obisku velenjskega muzeja. Za sodelovanje so se dogovorili tudi z Mozirskim gajem. V času spomladanske razstave bo muzej pripravil manjšo razstavo v kašti v gaju, kjer bodo na voljo tudi promocijske zloženke Muzeja Vrbovec. Z Logarsko dolino d.o.o. se za začetek pogovarjajo o izmenjavi prospektov. Če je potrebno, pa v muzeju poskrbijo tudi za rezervacije in informacije o frančiškanskem samostanu in samostanski knjižnici. V intenzivno povezovanje s turistično ponudbo v bližnji in širši okolici bodo še naprej vlagali veliko energije, saj se Šosterjeva zaveda, da v dolini sam težko preživiš. Obiskovalci namreč prihajajo od daleč, zato jim moraš ponuditi več kot le za uro ogleda. Obenem upa, da jim bo že do konca leta uspelo urediti sobo za multimedijske predstave, kar je odvisno od priliva finančnih sredstev. Že v aprilu, sicer pa v maju, bodo dopolnili in uredili tudi samo razstavo, zlasti v smislu didaktičnih točk, ki so se izkazale za zelo priljubljene med obiskovalci. Vesna Petkovšek PVC okna vhodna vrata senčila ? iLmP m MAROVT GREGOR s.p. Bočna 60 3342 Gornji Grad Tel. / faks: 03 838 51 40/41 GSM: 041/793-518 K, KBE OKENSKI SISTEMI 10 let garancije 0 Telefon: »3/839 41 90, 839 41 91 SAM NAZARJE 839 4 7 71; fax: 03/839 47 72 26, Nazarje Spomladanska Strešnik -MAGNUM že za 1.995 sit/m2 z DDV - TONDACH10% popust na stare cene Srešna lepenka S.P. - 195,00 sit/m2 Keramične ploščice KRAS ........ 1.590,00 sit/m2 COTTO........ 1.399,00 sit/m2 PRODAJA PARKETA IN LAMINATOV laminat hrast, javor, češnja, bukev 1.619,71 attfaté DOSTAVA Z AVTODVIGALOM NA DOM! Del, čas vsak dan med 7. in 19. uro ob sob. med 7. in 13. uro. MOZIRSKI ŠOLARJI DOKAZALI IGRALSKE SPOSOBNOSTI Zeleni fantek Vinka Moderndorferja Mozirski šolani, ki jih skozi igralske vode že dalj časa vodi pedagoginja Marjana Kopušar, so v preteklem tednu svoje delo postavili na ogled tudi širšemu mozirskemu občinstvu. Poučno zgodbo o različnosti in prijateljstvu so doslej predstavljali le po zgornjesavinjskih šolah. Zeleni fantek pa je bil njihov tretji skupni projekt. Mladi igralski ansambel skozi igro zagovarja enakost vseh ljudi (foto: Ciril M. Sem) Pogovorna resnostuigrane ekipe je prinesla veliko zadovoljstva. Najprej njim samim, ki so tvorili igralsko zasedbo, takoj nato pa tudi režiserki, ki se s tovrstnim delom ukvarja že dolga leta. Za njihovim delom pa stojijo vrste zadovoljnih gledalcev, ki se iz odigranih zgodb marsikaj tudi naučijo. Zgodba Zeleni fantek avtorja Vinka Moderndorferja je zgodba o človeški različnosti. Živimo v času vse večjega ločevanja na zunanje ali notranje človeške značilnosti. Tako na lepe in manj lepe, bogate in revne, suhe in debele in še bi se dalo naštevati. Mladi igralski ansambel skozi igro zagovarja enakost vseh ljudi. Osnova je prijateljstvo, ki ne gleda na omenjene razlike. Vsaj tisto pravo, ki se rojeva v rani mladosti teh, od ljudi postavljenih meja ne sme poznati. V nasprotnem primeru se lahko globalno tudi bojimo časa, ki je pred nami. Doživeta igraje z izvrstno utečenimi igralci in dobrim pristopom režiserke dokazala, da prijateljstvo ne pozna meja. Svoj doprinos k bogati kulturni popestritvi in sporočilnosti vsebine je dodala tudi odlična scena in scenski dodatki, ki so predstavo tudi vizualno obogatili, Benjamin Kanjir Afrika - črna celina, kraljestvo živali, zibelka človeštva Žlabran v Victoria Falls, Zimbabwe. V ozadju je most, ki razmejuje Zimbabwe in Zambijo Piše: Marko Krajner Ti trije pomeni so nama s Tamaro rojili po glavi, ko sva lani premišljevala, kam bi se odpravila na malo daljši dopust. Ugotovila sva, da jug Afrike ni slaba ideja, jeseni bo tam zagotovo toplo, medtem ko se Sloveniji bliža zima. Zato sva se odločila videti Južnoafriško republiko in njene znamenitosti. Ob nakupu letalskih kart sva naletela na problem, ker so bili vsi leti v Južnoafriško republiko zasedeni že za dva meseca naprej, zato sva iskala rezervno varianto. Našla sva možnost leta v Harare (Zimbabwe) in vrnitev iz Johannesburga (JAR). Nato sva čakala na vizuma za obe državi (predvsem je problem dobiti vizo za JAR) in zbirala koristne informacije. Potrebno je bilo tudi cepljenje proti hepatitisu A, tifusu in jemanje tablet proti malariji. Vmes se je zgodil znameniti teroristični napad v Ameriki, kar ni najbolje vplivalo na najino počutje, še najmanj pa so se potovanja veselili moji starši. Vendarje končno le prišel tisti dan in iz Benetk sva preko Londona poletela v Harare. Poostreni varnostni ukrepi v Benetkah so povzročili enourno zamudo letala. Nočni polet iz Londona je bil lep, dolg devet ur, minil pa je v gledanju TV in uživanju hrane. VHarar-eju sva po obvezni kontroli dokumentov, klicu domov in menjavi denarja vzela v roke Lonely Planet - vodič - in se skušala orientirati ter pripraviti plan. K nama je pristopil Jerry, fant, ki pomaga na letališču ponuditi turistom prenočišče. V angleškem jeziku smo hitro navezali stik in z njim sva se odpeljala 20 kilometrov stran po deloma asfaltirani, večinoma pa makedamski cesti, do kampa Over-landers. Kamp je lepo vzdrževan, zalivajo ga z vodo, kot tudi vse ostale kampevZimbabweju in Južnoafriški republiki. Lastniki so povsod belci, v njih pa delajo samo črnci. Postavila sva šotor in se takoj odpravila v Harare z domačinom, ki je tudi šel v glavno mesto Zimba-bweja. Tam sva nameravala ostati dva dni, saj sva želela čimprej priti do Viktorijinih slapov. Ogled centra Hararejaje bil zanimiv, okoli naju se je trlo črnih ljudi, pa tudi belci so se našli. Ko so videli, da sva turista, so naju skušali nagovoriti k zamenjavi ameriških dolarjev, kar paje kaznivo in nevarno. Policije je na cesti namreč ogromno in človek mora biti zelo previden. Zato sva raje menjala na banki in naredila veliko napako. Za en ameriški dolar sva dobila le 60 zimbabvejskih, na črnem trgu pa bi jih dobila 200 do 250. Po celodnevnem ogledu znamenitosti Harareja, cerkva, predsedniške palače, deloma tudi predmestja, sva se utrujena vrnila v kamp in večerjala z nizozemskimi turisti, ki so nama posredovali nekaj koristnih informacij o Viktorijinih slapovih. Pripravila sva plan za naprej, naslednje jutro »spokala« nahrbtnike in se odpeljala v Harare, kjer sva kupila najdražjo karto za avtobus v mojem življenju, Z luksuznim avtobusom sva se odpeljala v400 km oddaljen Bulawa-jo, kjer sva kupila karto za vožnjo z vlakom, se razgledala po mestu, kupila nekaj hrane, banan in piškotov. Nočna vožnja z vlakom je bila relativno udobna, po številnih postankih pa smo naslednjejutro prispeli v450 km oddaljen Victoria Falls. Se nadaljuje. NOGOMETNI KLUB ERA ŠMARTNO OB PAKI Polovičen uspeh s Primorci V 28. krogu 1. slovenske nogometne lige so »šmarske vijolice« prekinile zmagovalni niz drugouvrščenemu Kopru in mu tako krepko zmanjšale možnosti za osvojitev državnega prvenstva. Neodločen izid s Primorci je za ekipo iz Šmartnega že 12 remi v njihovi začetni, prvoligaški sezoni, kar po novem točkovalnem sistemu ni ravno najboljše, slabo pa tudi ne. Slabo so se odrezali v Ajdovščini, kjer so presenetljivo visoko izgubili s Primorjem. Na razmočenem in za igro težkem terenu sta obe ekipi prikazali odlično predstavo in delitev točk je v tem smislu tudi najbolj pravična. Čeprav so prišli gostje iz Kopra v Šmartno po vse tri točke, so jim domačini z disciplinirano obrambno igro to preprečili in s tem naredili veliko uslugo vodečemu Mariboru, ki bo imel v končnici boja za naslov prvaka ve- liko lažje delo. Na gostovanju v Ajdovščini, v 29. krogu Si. Mobil lige, so Šmarčani zaigrali porazno slabo in kar s 3:0 izgubili s končno prebujenim Primorjem. O njihovi igri zgovorno priča predvsem podatek, da niso v vseh 90 minutah niti enkrat resneje ogrozili domačega vratarja. Franjo Pukart Rezultati 28. kroga : ERA Šmartno : Sport Line Koper 1:1 Mura : Primorje 0:2 Domžale : Maribor Piv. Laško 0:2 Živila Triglav : CMC Publikum 2:1 Korotan : HIT Gorica 0:2 Olimpija: Rudar Velenje 1:3 Rezultati 29. kroga : CMC Publikum: Domžale 2:1 Sport Line Koper : Olimpija 0:0 Rudar Velenje : Korotan 2:3 Maribor Piv. Laško : Mura 2:0 HIT Gorica : Živila Triglav 2:1 Primorje : ERA Šmartno 3:0 Lestvica po 29. krogih : 1. Maribor Piv. Laško 29 17 7 5 55 : 22 58 2. Sport Line Koper 29 14 10 5 41 : 20 52 3. Primorje 29 15 6 8 48 K) 00 51 4. Olimpija 29 14 6 9 37: 32 48 5. CMC Publikum 29 12 6 n 44 :36 42 6. Mura 29 12 6 n 30 : 31 42 7. ERA Šmartno 29 9 12 8 41 : 34 39 8. Rudar Velenje 29 10 9 10 42 :40 39 9. HIT Gorica 29 10 9 10 29 : 36 39 10. Korotan 29 7 7 15 24: 44 28 11. Živila Triglav 29 6 5 18 26 : 54 23 12. Domžale 29 3 7 19 22 :67 16 www.2BiT.si 2BÌT d.o.o. Rečica ob Savinji 143 041/732-911, 031/302-282 Šport, Oglasi ZGORNJESAVINJSKA LIGA MALEGA NOGOMETA Spomladanski del se seli na Rečico ob Savinji Zaradi neljubih dogodkov ob koncu jesenskega dela prvenstva in spora s komisarjem lige so se predstavniki sodelujočih ekip odločili, da z Zgornje-savinjsko ligo nadaljujejo na Rečici ob Savinji. Prva srečanja spomladanskega dela so že pokazala pričakovane rezultate, tako tekmovalne kot organizacijske, mogoče pogrešamo le vodečo ekipo po jesenskem delu prvenstva, ekipo Wyatta, ki je izstopila iz lige. Vzrok je predvsem odločitev vodstva lige, da se jim zaradi nepravilne registracije igralca odvzamejo vse točke, kar za njih ni bilo sprejemljivo. V tekmovalnem smislu je tako v ospredju ekipa Dolmana, kije že kar v prvem kolu nadaljevanja gladko premagala tretje uvrščene gostince iz hotela Štorman. Po uspehu Davidovega hrama nad Razborčani so se »Zadrečani« prebili tik pod vrh, Radmirci pa nekako izgubljajo stik z vodečimi. Vendar pa je za nami šele dobra polovica prvenstva in vse se še lahko spremeni. Rezultati IO. kroga (I2.aprila): Ranč Burger : Poldas 0:2, Pizzerija 902 : Solčava 5:2, Davidov Hram : Razborje 2:0, ŠD Dreta Štorman : Dolman 1:5, Wyatt : Šentjanž-KG Cigale 0:3-brez borbe. Lestvica po 10. krogu: 1. Dolman 26,2. Davidov Hram 20,3. ŠD Dreta Štorman 19,4. Razborje 15,5. Pizzerija 902 15,6. Ranč Burger 9,7. Solčava 9,8. Poldas 7,9. Šentjanž-KG Cigale 4, 10. Wyatt-2. Franjo Pukart LOKOSTRELSTVO Odlični streli mozirskih lokostrelcev V Ilirski Bistrici je bil mednarodni turnir v disciplini poljski krog na 24 tarč. Na turnirju, ki je bil tudi za slovenski pokal, je nastopilo 99 tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške. Mozirski lokostrelci so osvojili 3 prva mesta, 3 druga in 2 tretji mesti. Udeležili so se tudi prvega turnirja za FITA slovenski pokal v disciplini 2x70 metrov, ki ga je organiziral LK Moste v Bizoviku pri Ljubljani inje bil obenem izbirni za sestavo članske državne reprezentance, ki nas bo zastopala v začetku Maja na Grand Prix turnirju v Rezultati turnirja v Ilirski Bistrici: 1. mesto: Bernarda P. Zemljak, članica (335 krogov), Aleksander Ošep, kadet (329 krogov), Sebastjan Ošep, ml. deček (273 krogov). 2. mesto: Dušan Perhač, veteran (342 krogov), Janja Perhač ( 177 krogov), ml. deklica, Primož Perhač, deček (279 krogov). 3. mesto: Miran Borštner, veteran (326 krgov), Štefan Ošep, čaln (345 krogov). Rezultati turnirja za FITA slovenski pokal: 1. mesto: Dušan Perhač, veteran (664 krogov), Primož Perhač, deček (615 krogov); Sebastjan Ošep, ml. deček o ( krogov). 2. mesto: Bernarda P. Zemljak, članica (651 krogov); Janja Perhač, ml. deklica (462 krogov). 4. mesto: Štefan Ošep, član (661 krogov); Miran Borštner, veteran (632 krogov). 6. mesto: Marko Satler, član (651 krogov). Poreču. Mesto v reprezentanci so si tako zagotovili Dušan Perhač, Štefan Ošep, Marko Satler in Bernarda P. Zemljak. Posamezno so Mozirski lokostrelci zasedli 3 prva mesta, 2 druga mesta, 2 četrti mesti in 1 šesto mesto. PD Osnovna šola Nazarje Sobotna ptičja šola Po lanskoletnem zelo uspelem naravoslovnem dnevu o prehrani so se nazarski osnovnošolci Ureja: Nastasja Kotnik letos lotili preučevanja ptic, svoje izsledke pa so sošolcem, učiteljem in staršem predstavili minulo soboto. Tako rekoč cela šola je bila v znamenju ptic, v športni dvorani pa so v uro in pol trajajočem programu skozi pesem, besedo in sliko na dopadljiv in na trenutke tudi duhovit način prikazali rezultate svojega marljivega dela. Na razredni stopnji so o pticah nastale številne pesmi in dramatizacije, delček znanja pa so učenci prikazali skozi ples. Pripravili so kopico referatov in izdelali zanimive plakate, učenci v podaljšanem bivanju pa so se naučili pripraviti za ptice imenitno pičo. Kakor njihovi mlajši vrstniki so tudi učenci predmetne stopnje napisali mnogo pesmi in spisov o pticah, knjižničarski krožek pa je pripravil razstavo leposlovnih in strokovnih knjig o »gospodarjih neba«. Zelo zanimiva je bila tudi razstava ptičjih krmilnic, Rok Goltnik, ki se skupaj z mamico ukvarja z gojenjem ptic, pa je razstavil nekaj svojih najlepših primerkov. Poslastica za prave ljubitelje ptic je bilo petkovo predavanje Mirka Peruška, gozdarskega inženirja in izjemnega poznavalca ptic, o življenju krilatih lepotcev in lepoticter njihovi zaščiti. Obiskovalci sobotne prireditve so si na koncu lahko ogledali celo kviz o poznavanju ptičjega petja, na katerem sta se predstavnika učencev pomerila s predstavnikoma staršev. Slednja sta bila pri odgovorih za odtenek boljša in si zasluženo priborila velika plakata s slikami ptic, postala pa sta tudi člana društva ljubiteljev ptic. Franci Kotnik ALYA iz Mozirja bo v sodelovanju z drugimi skupinami v bližnji prihodnosti kar pogosto udeležena na različnih koncertih. Da bomo na tekočem, vam jih navedemo: - petek, 19.4.2002, hala Golovec Celje, skupaj z Nude, Sestrami, Hal-lenstein-i... - petek, 19.4.2002, Avio pub Prestranek pri Postojni - sobota, 20.4.2Ó02, klub Hound dog Ljubljana - četrtek, 25.4.2002, Hala Tivoli Ljubljana (humanitarni koncert) Po skoraj dvajsetih letih delovanja in trinajstih albumih so popularni in vplivni metalci MEGADETH uradno objavili, da Razlog niso glasbeni nesporazumi, ampak poškodbe živca leve roke kitarista, pevca in šefa skupine Davea Mus-tainea, ki seje izkazala za trajno. Med številnimi uspehi, kijih je dosegla skupina, je tudi sedem nominacij za nagrado grammy ter pet albumov, ki so presegli milijon prodanih primerkov samo v ZDA. Njihov najuspešnejši album je Countdown to Extinction izleta 1992, ki seje uvrstil na 2. mesto ameriške lestvice in samo tam dosegel več kot 2 milijona prodanih primerkov. Njihov zadnji izdelek je eksplozivni koncertni album Rude Awakening. Velenjski bend WRECK se je odločil, da glasbo svojega novega albuma S001 : A Wreck Odyssey približa občinstvu z kar najmanjšo možno ceno. Tako ima njihov distributer, založba Panika Records, nalogo, da mora biti prodajna cena albuma vtrgovinah okoli 1000 Sit. Vsekakor je to zelo pošteno dejanje, čeprav skupina tako ne bo skoraj nič zaslužila. Wrek sestavljajo: Siniša Hranjec - kitara, Uroš Potočnik - bas kitara, Dejan Požegar-vokal in Janez Marin - bobni. Vsi imajo že precej izkušenj na slovenski "podzemni" rock sceni. Potočnik je igral pri punkerjih Platfuzz, Marin pri velenjskih hard funkyjasih Mandragola. Preostala člana pa sta delovala v sedaj že sloviti cross-alter zasedbi IN4S (It' s Not For Sale). Slovenija je končno spet dobila en udaren, podzemni izdelek. Zadnjo novičko namenjamo ANIKI HORVAT, ki trenutno ustanavlja novi band za promocijsko turnejo. Le-fa bo nastopal v naslednji postavi: kitara, bas kitara, klaviature in bobni. In če menite, da ste pravi naslovzato,ji pišite na elektronski naslov: info@anika-horvat.com. 0 morebitem članstvu pa nas vsekakor obvestite. Alenka KINO MOZIRJE Sobota, 20.4. ob 20.00 in nedelja 21.4. ob 17.00: IZVIRNI GREH - erotični triler Režija: Michael Christofer Vloge: Antonio Banderas, Angelina Jolie KINO NAZARJE Sobota, 20,4. ob 20.00 in nedelja, 21.4. ob 17.00 OCEAN'S 11 - kriminalka Režija: Steven Soderbergh Vloge: George Clooney, Brad Pitt, Matt Damon KINO LJUBNO Sobota, 20.4. ob 20.00 in nedelja, 21.4. ob 17.30 FUL GAS - akcijska komedija Režija: Brett Ratner Vloge: Jackie Chan, Chris Tucker, John Lone Tokrat smo izžrebali Dejana Finkšta, Grušovlje 22, Rečica ob Savinji, ki bo prejel 2. brezplačni vstopnici za kino Nazarje. Čestitamo! Odgovor na nagradno vprašanje pošljite NA DOPISNICI, na naslov Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje, s pripisom kino, do srede, 24. aprila. Nagradno vprašanje: V kateri filmski žanr spada film Oceans's 11 ? OCEAN'S ELEVEN Danny Ocean je človek akcije. Komaj pride na prostost, že ima ta cinično karizmatični tat na mizi naslednji načrt - izvesti najbolj prefinjen in zapleten rop igralnicv zgodovini. Zanj obstajajo le tri pravila: 1. Nikomur ne naredi nič žalega, 2. Ne kradi ljudem, ki si tega ne zaslužijo in 3. Loti se zadeve tako, da nimaš kaj izgubiti. V eni noči zbere Danny 11 specialistov za rop, katerega plen obeta 150 milijonov dolarjev. FUL GAS 2 Najhitrejše roke Vzhoda se zopet združijo z največjim »gobcem« Zahoda v nadaljevanju popularne komedije iz leta 1998. Inšpektor Lee iz hong-konške policije in losangeleški detektiv prideta v Hong Kong, kjer naj bi preživela eksotične počitnice. Komaj prideta v mesto, pa se že spopadeta z največjim primerom v svoji karieri -v ameriški ambasadi je eksplodirala bomba in ubila dva carinika, ki sta raziskovala tihotapljenje vrhunsko ponarejenih dolarskih bankovcev. ZA LJUBOSUMNOST JE KRIV PLUTON Najmanj trikrat na dan mora poklicati ženo iz službe. Kadar se sestanek zavleče, živčno pogleduje na uro. Da bi šel po službi s kolegi na pivo, pa si sploh ne drzne pomisliti. Njegova žena je bolestno ljubosumna. KAKŠNI STE PA VI? Oven je nepreračunljiv in nagnjen k prenaglim odločitvam. Iskrenost je vrlina, ki ima lahko slabe posledice. Ostanite zvesti samemu sebi in vztrajajte pri svojih odločitvah. Bik vidi rdeče... če zasluti izgubo partnerja. Zaradi črednega nagona in zaščitniške vlogeje nagnjen k nadnaravnim ravnanjem, kar lahko parnerja odbija. Dajte partnerju več svobode. Dvojček je preveč zaposlen z lastnimi izkušnjami, da bi bil ljubosumen. Partnerja vedno znova pridobi z zvijačami. Skušajte biti čimbolj pošteni v svojih ravnanjih. Rak zelo trpi zaradi ljubosumja, saj je družina njegov življenski cilj. Vsa- komur, ki ga hoče poslušati, nenehno toži, kako slabo mu gre. Oprite se na lastne moči. Lev ni tako hitro ljubosumen, če pa se to le primeri, je njegov ponos zelo ranjen in se hitro potolaži z drugim partnerjem. Stopite s svojega prestola, partner vam bo zelo hvaležen. Devica začne takoj iskati vzroke nervoze, svoje lastne in partnerjeve. Rada analizira odnos in očita malenkosti. Ne predalčkajte malenkosti, temveč bolj zaupajte vase. Tehtnica je zelo ljubosumna, čeprav tega ne kaže navzven. Živi v oblakih in noče razumeti, daje šel odnos po zlu. Skladnost po kateri tako hrepenite je was samih. Škorpijon išče pri partnerju šibke točke in ga skuša raniti. Če mu to ne uspeva, se kaznuje sam. Ne pričakujte preveč od drugih in skušajte biti bolj strpni. Strelec je nepreračunljiv, vendar se raje zateče k drugemu partnerju, kot, da bi se ukvarjal z ljubosumjem. Odkrijte bistvo odnosa in ne bežite od težav. Kozorog ne prenese misli na to, da bi se moral navajati na novo osebo. Odnos preučuje stvarno in pri tem ne upošteva čustev. V ljubezenskih zadevah poslušajte glas srca. Vodnar skuša z izvirnostjo spet pridobiti partnerja. Če kljub krompomisom ne more rešiti odnosa, se umakne v višave in zviška gleda na partnerja. Ne delajte norca iz samega sebe. Ribi, ta tip človeka zavoha krizo in skuša rešiti odnos tako, da postane partnerjev terapevt. Ne zdravite drugega, ampak upoštevajte svoja čush/a. Pojasnilo k prispevku Čezmejno povezovanje občin, objavljen v SN št. 11 str. 6 Kot predsednik Društva sloven-sko-avstrijskega prijateljstva in bivši generalni konzul v Celovcu se čutim dolžnega pojasniti bralcem SN okoliščine, ki zavirajo pre-komejno sodelovanje občin in društev. Za ohranitev slovenstva na Koroškem je njegovo povezovanje s Slovenijo izjemnega pomena, po mojem mnenju celo ključnega pomena. Prav zato sem povezovanju posvečal veliko pozornost, dajal iniciative. Da bi po odprtju ceste čez Pavličevo sedlo zaživelo sodelovanje tudi s Zgornjo Savinjsko dolinoje bilo pred leti organizirano celotedensko srečanje organizacij koroških Slovencev z organizacijami oziroma občinami naše doline. Iniciative naših občin koroške občine na žalost niso sprejele, niti zavrnile. Tako je občina Mozirje navezovala stike z Dobrlo vasjo, Gornji Grad z Žitaro vasjo in Globasnico, Železna Kaplja pa je sprejela sodelovanje s Solčavo čeprav že formalno sodeluje s Kranjem, praktično pa še s Preddvorom in Jezerskim. Po informaciji koroške deželne uprave obstoja med Koroško in Slovenijo le 10 partnerskih pogodb med občinami - nobena z našo dolino. Urad za lokalno samoupravo pri slovenski vladi ima v evidenci sodelovanje Solčava - Železna Kaplja, a preverja in spodbuja še druge občine. Pomena prekomejnega sodelovanja se zaveda tudi EU, kije prav zato uvedla projekt Phare. Med siovensko-koroškimi organizacijami sije doslej najbolj prizadevala njihova politična organizacija, Enotna lista, ki jo vodi G. Andrej Wakovnig, in Gospodarska zveza. Na pobudo in z izdatno finančno pomočjo pa je bilo v okviru Narodnega sveta ustanovljeno Društvo Alpsko Jadranski center, ki je s podporo koroške vlade nekako zavrlo iniciativo omenjenih slovenskih organizacij. V zadnjem času je zato prevzel iniciativo Urad za Slovence, ki ga vodi Vladimir Smrtnik. Občinam in društvom priporočam, da krepijo prekomejno sodelovanje še posebej s slovenskimi društvi in organizacijami. Jože Jeraj, dipl. ing. Ul. v Kokovšek 41 Ljubljana Dežurne službe Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. ČRNA KRONIKA • POSEKAL VRBE Radmirje: Neznani storilec je 8. aprila v Melisah posekal sedem vrb. Odpeljal jih je s traktorjem, lastnika pa s tem oškodoval za okoli 80.000 tolarjev. • ZAPELJALA NA NASPROTNI VOZNI PAS Mozirje: 9. aprila okoli 12. ure seje na regionalni cesti v Ljubiji zgodila prometna nesreča, v kateri seje ena oseba hudo telesno poškodovala. 24-letna N.S. iz Mozirja je vozila osebni avtomobil po klancu navzgor iz smeri Soteske proti Gorenju. Koje pripeljala v desni nepregledni ovinek, je zapeljala na levo na nasprotn vozni pas. Tam je trčila v tovorni avtomobil, ki gaje v nasprotni smeri pripeljal 51-letni M.V. iz Kamnika. Pri trčenju seje voznica hudo telesno poškodovala in bila prepeljana v celjsko bolnišnico. Materialna škoda znaša okoli 1,5 milijona tolarjev. • TATVINA VOZILA Gornji Grad: 9. aprila okoli 17, ure je bilo z dvorišča podjetja Tori v Gornjem Gradu odtujeno kombinirano vozilo znamke fiat scudo, bele barve, v katerem so bili kontaktni ključi. Podjetje je oškodovano za okoli 2,5 milijona tolarjev. • OBUTI TRAKTOR Rečica ob Savinji: V noči na 11. april je bilo v Sp. Rečici vlomljeno v skladiščne prostore podjetja ZKZ Mozirje. Iz notranjosti sta bili odtujeni dve traktorski gumi, vredni okoli 82.000 tolarjev. • VLOM V BRUNARICO Rečica ob Savinji: V noči na 14, april je neznani storilec v avtokampu Menina vlomil v brunarico. Iz notranjosti je odtujil televizijski sprejemnik, videorekorder, radiokasetofon, ojačevalec in podobno tehniko. J.K. je s tatvino oškodovan za okoli 150.000 tolarjev. • VLAMLJAL PIJAN Gornji Grad: 14. aprila okoli enih zjutraj je občan iz Gornjega Gradu obvestil dežurnega policista, da neznanec vlamlja v stanovanje na Attemsovem trgu. Na kraju so policisti ugotovili, daje neznana oseba očitno v pijanosti razbila šipo na vhodnih vratih stanovanja, ki se adaptira. V nadaljevanju so opazili, da je verjetno isti storilec poškodoval še osebni avtomobil, ki je bil parkiran na parkirnem prostoru. Storilcu so policisti že na sledi. • HUDA PROMETNA NESREČA S POBEGOM Rečica ob Savinji: 14. aprila ob 20 uri seje na regionalni cesti izven naselja Varpolje zgodila prometna nesreča s pobegom, v kateri sta se dve osebi hudo telesno poškodovali. 18-letni D.B. iz okolice Mozirja je vozil motorno kolo po regionalni cesti iz smeri Radmirja proti Mozirju. Poleg njega je na motornem kolesu sedel še 19-letni D.R. iz okolice Mozirja. Koje pripeljal na ravni del ceste izven naselja Varpolje, naj bi z njegove desne strani po lokalni cesti iz naselja Varpolje pripeljal neznani voznik osebnega avtomobila, ki naj bi na križišču zapeljal na prednostno regionalno cesto. Voznik motornega kolesa je zaradi preprečitve trčenja zapeljal na levo čez cesto na travnik, kjersta s sopotnikom padla. Pri tem sta se oba hudo telesno poškodovala. Neznani voznik na kraju nesreče ni počakal. Materialna škoda znaša okoli 500.000 tolarjev. Vsi očividci nesreče in neznani voznik so naproš-eni, da pokličejo na telefonsko številko 113. Hvala za ljubezen, ki si nam jo dala, hvala, ker nam nikoli odreči nisi znala, hvala, ker si nas s srčnostjo obdarovala. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame in prababice Terezije TROGAR (26.10.1924-5.4.2002) iz Radegunde se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se prišli poslovit od nje, in vsem, ki ste sočustvovali z nami. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta in deda Maksa JUVANA z Ljubnega ob Savinji se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in za sv. maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. dekanu za cerkveni obred, g. Naraločniku za besede slovesa, moškemu pevskemu zboru in gasilskemu društvu Ljubno. Vsi njegovi Najtišjo pot si smrti šla nasproti iskala v življenju nisi hrupne slave; kdor je kot Ti, zapreden v sen narave umira sam, ko čas mu stre peruti. (Igo Gruden) ZAHVALA Ob smrti drage sestre, tete in svakinje Vide DOLER iz Mozirja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala sosedom, pogrebcem, praporščakoma, govornici, kolektivu zdravstva in lekarne, planincem Mozirja in vodji mozirskega pokopališča. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala! Vsi njeni Bolečina da se skriti tudi solza zatajiti le tebe draga mama nikoli več nihče ne more nam vrniti. ZAHVALA ob izgubi ljubljene mame, stare mame in tašče Nežke TRČAK (4.2.1923-5.4.2002) s Prihove Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, sodelavcem in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše in izrečeno sožalje. Iskrena hvala dr. Kramerjevi, ga. Majdi, ga. Mileni, bolnišnici Topolšica ter domu upokojencev Polzela za pomoč pri njeni bolezni. Zahvala gospodu patru Jožetu za opravljen pogrebni obred, g. Marinki za poslovilni govor, ga. Ireni za orglanje ter g. Damjanu za odigrano tišino. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Jožica z družino 50 let TRADICIJE STREŠNIKI ZIDAKI DIMNIKI Polak Štefka s. p. Gorenje 16a, 3327 Šmartno ob Paki, tel. 5885-065 MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 04I 665-329 ljudem, ki so me kar naprej spraševali, kam si izginil. u-rìfl Težave v gospodarstvu bi lahko resili tako, da bi plače zaposlenih v tem sektorju vezali na proračun države, plače v vladi pa na gospodarske učinke. Edino škodo, ki bi jo s tem povzročili, bi bila izgled predsednika parlamenta, ki bi se ne mogel več oblačiti po zadnji modi. pač pa bi se odeval v cunje po meri zadnje plače. Saj bi v gospodarstvu povišali plače, ampak dvomimo, da bi se lahko na državne stroške tako nonšalantno obnašali. Ne veste, kaj je nonšalantnost? No, vidite! Predlagamo, da gre v obravnavo tudi zakon o poslanski imuniteti pred zvišanjem poslanskih plač. Predlog je bil enkrat že soglasno sprejet vendarle zunaj parlamenta. Ljubitelji društva srečnežev - LDS "Plače delavcev še niso kritično nizke," ugotavljajo direktorji in nadaljujejo. "Čeprav smo menzo privatizirali, nekateri še vedno kupujejo malice, namesto da bi si hrano prinašali od doma." Če delavec slabo dela, mora na razgovor k šefu, če pa hoče višjo plačo, pride kaj kmalu na razgovor na zavod za zaposlovanje. Ne vem, kakšna riba je to, a videti je zelo divja! "Stavim,” izreče misel direktor firme, "da polovica zaposle-nih misli, da sem egoist! " "Ne pozabite, da samo mi skrbimo, da druga polovica misli, da niste edini." reče moj ster. "Ko bi vsi v podjetju mislili samo na denar, bi nam vsem šlo veliko bolje! " zatrdi vodja firme. "Kaže. gospod direktor, da vi mislite za vse," reče računovodja. "Gospod šef, če ne ugodite našim zahtevam, bomo stavkali!" rečejo delavci. "To lahko spravi firmo v stečaj ! " zagrozi direktor. "Potem res velja razmisliti o naših zahtevah, saj potem tudi vi ne boste več direktor... " "Že, ampak ne dolgo! " Slovenija ima res nikakršne sosede - z vsemi smo skregani. Daj, potrudi se, žena, in se spomni: včeraj je morala pojesti kaj posebnega! Prvi maj pripada delavcem, vsi ostali dnevi njihovim nadrejenim. "Matic, a veš, da je imel naš šef prometno nesrečo?" Hilda vpraša sodelavca. "Ubogi seli" ugotovi. "Ampakje na srečo preživel." "Ubogi delavci!" se brž popravi. "Ali vas ni sram, da zahtevate pri tej gospodarski krizi večjo plačo?" vpraša šef Jožka. "Tolažim se z mislijo, da bo kriza nekoč minila, plača pa ostala." mr w w C J mr vnMitvi Iz samega vodstva države smo prejeli tole sporočilo: "Ker že leta negujemo svoje napake, si vašo grajo štejemo za uspeh." Zdaj pa res ne vemo več, kaj bi... ECONOMIQÜE ! ECONOMY PORT PAYE En cm de non distribution Autorisation LA POSTE GONESSE TIM N° 0143 95919 ROISSY COG CEDEX 9 FRANCE - FRANCE LA POSTE Cvetke in koprive POSTREŽBA OB CESTI BRATSKO MESTO Pred vami je kopija kuverte, poslane iz Francije in naslovljene na Občino Luče v Slovaški Republiki. Kakšno naključje, da imajo enako imenovano občinozenakim naslovom tudi na Slovaškem! Lučani sijo bodo ob priliki ogledali in izmenjali izkušnje ter morebitno pošto. (GEOGRAFIJA PRESS) Da se zgornjesavinjski gostinci ne trudijo dovolj za kakovostno in kulturno ponudbo, smo pred nedavnim nekako tako zapisali v Novicah. Nekateri so se takoj odzvali in dokazali, da temu ni tako. Bernarda Majerhold na primer streže tudi ob cesti, samo da ustreže gostom. »Dohtar gor ali dol, samo daje gost zadovoljen,« je dejala Bernarda, koje njen »pušlšank« odkril naš reporter. (LETEČI PRESS) NAŠ DEDI Kljub številnim fotoreporterskim obveznostim se naš Ciril zdaj že kar pridno posveča staroovčetovskim opravilom, kot je na primer varna hoja po mozirskem trgu. Tudi kislo vreme v zadnjih dneh ga ni motilo, da bi se z najmlajšim članom družine odpravila na »špancir«. (MARE-LA PRESS) SESTAVIL PEPINO ČLOVEK, KI JE PRETIR. NAGNJEN K NAKUPOV. IZBOKLINA ZARADI POŠKODBE NORMALNO STANJE PRI VODOSTAJU REK NIGERIJSKA ZVEZNA DRŽAVA KRAJ NA NORVEŠKEM SLOVENSKI TOLAR (SIT) NAJSVETEJ. DEL V PRAVOSLAV. CERKVI MONTAN ISTI KO IRANSKO NOMADSKO PLEME ROMUNSKO ŽENSKO IME BIBLIJSKI JUDOVSKI PREROK RAK BREZ KLEŠČ ZUNANJI DEL NAPRAVE, OHIŠJE FRANCOSKI SLIKAR (JEAN MARC) FILIPINSKO JEZERO KOKETNO DEKLE, PARIŠKA DELAVKA PEČENJE BRUSNI KAMEN ALBERT CAMUS TOLSTOJEV ROMAN ZVER IZ DRUŽINE MAČK LUDVIK MRZEL KONJ RJAVE BARVE GRŠKI STOOKI -miKM... PRŠEC. PRŠAVICA NIKOLAJ OMERSA RAZVRSTIT. GLEDE NA REZULTATE ZASELEK, NASELJE (REDKO) SPODNJI DEL VRAT MESTO NA HRVAŠKEM JADRNICA S 3-5 JAMBORI PRISTAN. MESTO V FRANCIJI POPEK KAPROVCA INKOVSKI VLADAR NEKDANJI NIZOZEMSKI KOLESAR (JAN) AGAMEMNO- NOV MORILEC STARO- RIMSKI POZDRAV KRČMAR, BI RT VZDEVEK RADKA POLIČA KRISTIJAN UKMAR FRANCOSKI IGRALEC (PHILLIPE) HRVAŠKI PETROL MILAN NATEK ALVA EDISON RUSKA PESNICA (ANA) KANADSKI PEVEC (PAUL) KDOR JE RANJEN. POŠKODOVANEC ŠPANSKI ARHITEKT (ENRIQUE DE) IME in PRIIMEK: NASLOV (ulica, krs*): REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Žrebica, lageraš, aporija, hs, Anar, Štorman, Honda, DO, Igoroti, alken, desetak, botra, amater, remi, rutil, IA, Otis, EL, validnost, Daniels, aorta, ami, ars, RV, instinkt, Odak, fetiš, nirvana, ataše, ako, sir MINI SLOVARČEK: MCMILLAN- ameriški fizik (Edwin Mattison) NATTIER- francoski slikar (Jean Marc) GRIZETA- koketno dekle, Pariška delavka GERARD- francoski igralec (Phillipe) TAAL- Filipinsko jezero ABATON- najsvetejši del v pravoslavni cerkvi OBVESTILO REŠEVALCEM Med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi križankami iz 14 št. SN smo izžrebali tri nagrade, ki jih prispeva Hotel Veniše Štorman. 1. nagrado ploščo Štorman za dve osebi z dvema sadnima kupama in dvema kavama prejme: Marija Prodnik, Solčava 10b; 2. nagrado družinsko pizzo prejme Marija Osolnik, Tirosek 21, Gornji Grad in 3. nagrado dve sadni kupi prejme Niko Mlakar, Na tratah 5, Mozirje. Čestitamol Rešeno križanko iz 16 št. SN 2002 izrežite iz časopisa in jo najkasneje do torka 30. aprila pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje z obveznim pripisom NAGRADNA KRIŽANKA 16. Med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi bomo izžrebali 10 vstopnic za ogled Mozirskega gaja petim reševalcem, ki jih prispeva Ekološko hortikulturno društvo Mozirski gaj. ®tridejo hram VAŠA NAJBOLJŠA TRGOVINA ZA VRT IN MALE ŽIVALI Vse za setev, sajenje in zaščito rastlin na enem mestu ! Največja izbira okrasnih rastlin, cvetličnih posod, substratov... hrane in opreme za male živali v naši dolini vas čaka Vabljeni! Trideja inženiring, trgovina in storitve, Bogdan Fürst s.p., Praprotnikova 36,3330 Mozirje, tel./faks03/839-47-50/51, GSM: 041/727-308 Napovednik • Petek (19. april), ob 16.30. Kulturna dvorana Luče Revija otroških in mladinskih pevskih zborov • Sobota (20. april), ob 14.00. Mozirje Obrtni sejem na mozirskem trgu • Sobota (20. april), ob 9.00. Titov trg Velenje 7. Cvetlični sejem • Sobota (20. april), ob 21.00. Rdeča dvorana Velenje Rave party - Design of love 7 • Sobota (20. april), ob 20.00. Plesni forum Celje Plesna Izba Maribor • Nedelja (21. april), ob 15.00. Pred cerkvijo v Mozirju 6. družinsko petje - Iz roda v rod • Ponedeljek (22. april), ob 20.00. Dom kulture Velenje Tistega lepega dne, gledališka predstava • Torek (23. april), ob 19.30. Glasbena šola Velenje Koncertni večer dijakov 2. letnika Gimnazije Velenje ■ umetniška smer • Sreda (24. april), ob 20.00. Narodni dom Celje Letni koncert Ženskega pevskega zbora Vrtca Zarja Celje • Sreda (24. april), ob 18.00. Mestni stadion Velenje Nogometna tekma NK Rudar : NK Živila Triglav • Četrtek (25. april), ob 18.00. Gostišče Kozorog Mozirje Šansoni Jerice Mrzel (potrebna predhodna prijava) • Četrtek (25. april), ob 18.00. Galerija sodobne umetnosti Celje Otvoritev multimedijske razstave Terorizem • Četrtek (25. april), ob 18.00. Mladinski center Celje Anapurna 3, potopisno predavanje Prodam telička, sivorjav, star 1 teden, tel. 041/783-489. Oddam mešančke med huskjem in nem. ovčarjem, tel. 041 353 286. Prodam kravo R pasme, 8 mesecev brejo 4 teleta A kontrola, tel. 5 845 283. Prodam telico simentalko brejo 5 mesecev, tel. 5841 891. Prodam bikca sivca starega 6 tednov 110 kg težkega, tel. 5845 131. Prodam kravo R. pasme, breja 8 mesecev 4 teleta, tel. 5845 283. Bikca simentalca težkega 120 kg, prodam, tel. 041 912 735. Prodam telico sivorjavo brejo 8 mesecev A kontrola, tel. 041 324 414. Prodam bikca simentalca težkega cca 120 kg, tel. 58 32 470. Prodam sesalec Philips mokro suho čiščenje, tel. 031 366-211. Prodam rolerje št. 39 in 5 rabljenih stolov po zelo ugodni ceni, tel. 58 33127. Prodam domači želodec, klicati zvečer, tel. 838 2010. Prodam savinjski želodec, tel. 041216 481. Prodam malo rabljeno kuhinjo, sedežno garnituro, tel. 041 673 388. Kupim satelitsko anteno, 031 776 821, 5846019. Prodam 1T monitor, nerabljen v garanciji, zelo ugodno, tel. 041 326 862. Deli za APN: zadnji blatnik, zadnja luč, zadnji amortizer..., tel. 040 387 062. Študentka vam pomaga pri vseh gospodinjskih opravilih, tel. 031 409 761. Prodam lepo urejeno posestvo na čudoviti točki, skupaj s poslopjem za 48 milijonov, tel. 031 836 378. V Lučah oddamo delno opremljeno dvosobno stanovanje, tel. 58 44 265. V centru Ljubnega prodam stanovanje z garažo, tel. 031 325 784. MORDA STE ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p„ 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. POROKE, SVEČANA KOSILA, VEČERJE, MALICE... Rezervacije za zaključene skupine do 200 oseb sprejemamo v restavraciji GLIN GOSTINSTVO Nazarje na tel. 03/83-98-570. GLIN GOSTINSTVO d.o.o. Lesarska cesta 10,3331 Nazarje POGREBNE STORITVE ANUBIS Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic s.p., Radmirje 10, tel. 03/5841-029, 031-654-651,031/761-388. Pogrebne storitve, Anubis, Alojz Štiglic s.p., Radmirje 10,3333 Ljubno ob Savinji. SENČILA SOLIS, Šmartno ob Paki Vam ponuja žaluzije, lamelne zavese, tende oz. markize, roloje... za zaščito pred soncem in nezaželenimi pogledi, izključno po meri z 1 letnim jamstvom, veliko paleto barv in modelov. GSM 041/538-960. Aleksander Petan s.p., Veliki Vrh 29,3327 Šmartno ob Paki. GRADBENA DELA Izvajamo vsa gradbena dela. Tel. 040/718-040,031/792-350. Iliri d.o.o., Radmirje 1,3333 Ljubno ob Savinji. TAPETNIŠTVO Obnova oblazinjenega pohištva, stolov in kotov. Velika izbira tapetniškega blaga in usnja. Izdelava zaves po naročilu. Banko, Tal. 5835-341, 041/411-218. Tekstilna galanterija Banko Sandi s.p., Rečica ob Savinji 17, Rečica ob Savinji. ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU Izvajamo kompletna adaptacijska dela v kopalnicah, popravilo, oplesk ter kompletna izvedba toplotnoizolacijskih fasadnih sistemov (baumit, rofix in demit fasade). Tel. 03/897-73-66, mob. 040/72-42-72. Milan Klemenčič, s.p., Zaključna gradbena dela, Partizanska 15, Velenje. RIHTER d.o.o. Dol 14, 3342 Gornji Grad Tel.: 03/ 839 04 30, Fax: 03/ 839 04 31 e-maii: rihter.doo@siol.net Golf Edition. Golf z brezplačno klimo montažna gradnja * Izdelava in montaža vseh vrst ostrešij * Obnova streh * Krovska in kleparska dela Izdelava in postavitev montažnih hiš * Nadgradnja objektov po sistemu montažnih hiš Prodaja originalne kanadske tegole po najnižjih cenah v Sloveniji Ostrešja in nadgradnje izdelujemo po sistemu gotovih elementov, kar omogoča zelo kratek čas montaže in hitro pokritje objekta. Vzorčna hiša • Ljubno ob Savinji Golf Edition wB2/ promet z nepremičninami ČE KUPUJETE, PRODAJATE, MENJAVATE, NAJEMATE ALI DAJETE V NAJEM VAŠO NEPREMIČNINO VAM PONUJAMO NASLEDNJE STORITVE; - brezplačne oglede in vpis v evidenco - pridobivanje potrebne dokumentacije - brezplačno oglaševanje v medijih - prepisi nepremičnin - iskanje ustreznih ponudnikov Že imate vozilo, ampak brez klime? In to vas vedno znova spravlja v slabo voljo. Obiščite nas ter poskrbite za ravno pravšnjo temperaturo in dobro počutje med vožnjo. Izplača se! finančne rešitve preveritev statusa nepremičnine sestavljanje pogodb urejanje vpisov v zemljiški knjigi Enkrat Golf, vedno Golf. Cena v SIT je informativna in odvisna od valutnih razmerij. devilo vozil in modelov je omejeno. Avtocenter Meh d.o.o. Koroška 7d Velenje, tel.: 03/896 85 19 OB 10. OBLETNICI PRAZNUJTE Z NAMI 1992-2002 ANSAKCIJSKI RAČUNI ZA VSA PODJETJA ODLIČNA VARČEVALNA PONUDI NISKI, OBRTNIŠKI IN PODJETNIŠKI KREDITI