p°itnim platana v gotovini.
Sped. in abb. pos. 2. Or.
■
PRIMORK
n« s NI s T V O in UPRAVA v Gorici v ulici JJ«oni stev. 38 - Cena oglasom po dogovoru, vsak delavnik od 10.- 12. ure
KATOLIŠKI TEDNIK
IZIDE VSAK ČET RTE K
Poštni čekovni račun St. 11/5092
Le*0 IH. štev. 3
GORICA DNE 16. JANUARJA 1947.
Cena L. 5.-
(1S. do 25. Januarja)
Najbolj goreča želja Jezusovega Srca: »Da bi bili vsi eno«, se še vedno ni izpolnil«. Tisti, ki verujejo v Jezusa, so še vedno med sabo keeni v različnih cerkvah: rimsko-katoliški, pravoslavni in prote-s ;‘Utski. Sovraštvo in zmotna propaganda jih je ločila, ljubezen in •delitev naj jih znova spravi. To je vodilna misel svetovne moiitve-lle osmine, ki jo praznujemo vsako leto cd 18. do 25. jan.
Počemik osmine je anglikanski duhovnik Pavel J. Wattson, ki je ^ 'i začel širiti misel, naj bi vsaj enkrat v leiu bile vse cerkve zdru-med sabo v molitvi, dokler ne napoči srečni dan, ko bodo zoprn ^družen# tudi hierarhično pod onim pastirjem, kakor je Jezus želel.
I litveno osmino so od anglikancev sprejeli tudi katoličani in že *da 1909. jo je blagoslovil »v. oče Pij X. Waifctson tedaj še ni bil ka-c dan, postal pa je pozneje. Postal je tako prvi deležen sadu svoje y®like zamisli. Osemdnevnico so z navdušenjem sprejeli mnogi katoliki školje. Benedikt XV. jo je obdaril s popolnim odpustkom. Kako j 0 so poslušale klic P. Wattsona k molitvi za cerkveno edinost osta-® Mučene cerkve, je razvidno že iz dejstva, da so na svetovnem konusu k	YS& protestantske in pravoslavne cerkvene družbe po
svetu toplo priporočile to molitveno osemdnevnico. L. 192L so
I 'ei*ili vsi katoliški školje severnoameriških Združenih držav, da jo do obhajali v svojih škofijah. Od tedaj naprej se jc osemduevnica
'fcdno bolj priljubila in razširila po vsem krščanskem svetu med vse-*• ki še verujejo v Kristusa, i gor iški nadškofiji je v sinodalnih sklepih zaukazana molitvena m dnevnica vsem župnim cerkvam; duhovnikom se priporoča, naj '•‘■fujejo v osmini sv. mašo za zedinjenje vseh cerkva.
k'a velika osemduevnica je vedno bolj aktualna, kajti	če	satan
Zll) užuje vse svoje privržence v mednarodno ironto za boj zoper i>oga
II Kristusa, je dolžnost tudi vseh vernih, da se združijo v obrambi Sv°jih verskih načel ne glede na dosedanje spore in ločitve.
, Zdi se, da 1o prepričanje v krščanskem svetu tudi polagoma pro-in ponekod so že osnovali vsi verujoči enotno fronto	in	enoten
d^ntop. To se zlasti kaže v Nemčiji, pa tudi drugod.
,	Ati katoliški Slovenci smo kot del slovanskih narodov	še	toliko
Poklicani, da delamo za zedinjenje, t. j. da bi se vsi /užiii v znamenju križa v eni Cerkvi in ne v znamenju a(liya
I data, mučenca. Tam spred je bilo veliko ljudi, pač tudi primorski o-| biazi vmes. Srečen sem bil, da sem so udeležil sv. maše, ki je bila pred | Marijo.
Na Sv. gori
Na Sv. goro sem zopet romal I šole poleti 1921. P. Kapistran Ferlin je prišel na Sv. goro za gvar-dtjana z naročilom, da obnovi božjo pot. Božja Previdnost že najde primerno orodje za svoje namene. Telo krepko, volja tudi, pa znati je treba in nič se ne bati, tega je bilo I treba svetogorskemu pionirju. Vse ‘.o je imel i>. Kapistran. Bil je podajan, maltar in zidar, kovač, mizar in tesar. Jedel je, kar je bilo in
ZAGOVOR NADŠKOFA Dr. A. STEPINGA
v znanem procesu v Zagrebu
(Nadaljevanje)
SMRT BOGOKLETJU!
Nedelja proti bogokletju bo 26. januarja.
Ta dan se spomnimo na dolžnost, ki jo imamo, da zatiramo bogokletje v sebi, v družini in javnosti. Bogokletje je govorica satana, pogubljencev in v pogubo drvečega sveta.
Slovani srpa m
'Uev;
v
v eni brezbožni diktaturi.
Zato pa bomo letos in vedno z veseljem opravljali predpisano mo-
kedar je bilo, zraven pa je bil ustrežen vsakemu romarju, kadar je 1 rišel. Nič ne zameri, če slišiš tja na ameriško Brezje. Mislim, da si še živ in da si še tam.
Ko sem prišel, je že imel prvi začetek končan, čeprav šele beraško delo. Cisto ljubek samostanček, še celica za goste v njem.
Tu notri sem delal duhovno va je.	(Nadaljevanje)
l »Naj bodo vsi eno kakor ti, Oče, v meni in jaz v tebi; naj tudi oni v nama eno, da to švet veroval, da si me ti pomil.
V. Jaz ti pravim: ti si skala.
O. In na to skalo bom postavil svojo cerkev.
, Molimo. Gospod Jezus Kristus, ki si rekel svojim aposto °in: ’Mir vam zapustim, svoj mir vam dam’, ne glej na moje P^grehe, ampak na vero svoje Cerkve, in utrdi jo po svoji vo-,J| v miru in edinosti. Ki živiš m kraljuješ Bog na veke ve-°v* Amen.«
SVETOGORSKI SPOMINI
Topovi meljejo
koliko topovskih krogel je padlo ,. Sv. goro? Kar je priletelo na
'er višje 'id Vodiških poklonov,
Pač veljalo Sv. gori. Pa se je kadilo malo više, malo niže, i naprej, malo nazaj. Vedno I ie so merili. Na zadnje je zače-I*1 Padati prav na vrh, na cerkev Pa druga poslopja. Pa je zago-^ °- Ko je požar opravil svoje de-> ka top še ni. Še je biuhal tja, še Miral, še mlel ža razbiti zid. Voj-J k* grda.
r. P naša srca? Trpeli smo. Nič &Qio vedeli, kje je Marijina po-i “a, kje so menihi, kako je s cer-eQo opravo, če je kaj vojakov v jNepjiL in pozneje v ruševinah . ^ bo s podrtijo? Kedaj bo moč , Pet romati? Ali bo kedaj, ali ni H-lif
, Vilogi smo trpeli in vzdihovali, J* ah oni je celo zaklel. Pa vse je Marija pa se je vrnila. In zopet. In romarji tudi!
Begunstvo
^°motužje je huda bolezen. Ver-
%
domotožje je še posebno hudo,
uVeu tudi milo.
^^azgnani smo bili po celem polo-j Nekateri so se še doli morali ubadati, nekateri prav gosto-drugi so sami prosili za pre-^ydev, ko po izvedeli, kje se na-v‘,'lajo njihovi domači, da bi bili skupaj, čeprav v pregnancu
M'
isl'n, da jo vsa ta razgnana
°2ica imela največkrat misel na
dom in misel na Sv. goro. Ko je prišla ta poslednja misel, se ji je rada pridružila zaobljuba:	Ce	se
vrnem, pojdem na Sv. goro. Kaj so vedeli, kako je na Gori, tisti, ki so bili od prvega doli? Nekateri nič, nekateri narobe,, le po domišljiji. Ko smo prišli drugi za njimi,
^ o nas zaskrbljeno vpraševali: kako je na.Sv. gori?
Med zadnjo vojno so nekateri na Sv. goro pozabili. Nekateri — težko je izreči — &e niso zmenili za Sv. goro, čeprav so jo videli. Kaj se jo naselilo v take duše?
Ko je prišel glas tja dol, da je Sv. gora padla, takrat je nekaj padlo tudi v srcih ubogih pregnancev.
Povratek
Ko smo se vrnili iz pregnanstva, so oči zastonj iskale svetogorsko svetišče. Hrib je stal, vrh pa je bil prazen. Razvalin od daleč nisi razločil.
Saj bi bili radi izpolnili željo ali celo obljube, da bi bili šli romat na Sv. goro. Ampak na tako Sv. goro! Kdor ni videl, si ne mor' misliti, koliko raznega orožja in streliva je ležalo po naših krajih ne le po poteh, ampak vsepovsod.
V Ljubljani
Tako se je zgodilo, da sem šele 22, febr. 1921. zopet romal, ne na Sv goro, ampak le pred svetogorsko podobo v Ljubljani. Pa še na to me je pripravil neki prijatelj. Ko sem prišel čez drn, strn in žico tja, etm jo zagledal na oltarju sv. Deo-
Prejeli smo s prošnjo, da objavimo:_
„MI JIM PUSTIMO NEMOTENO OPRAVLJATI OBREDE..
(Tito leta 1946, v Kranju)
Prvo adventno nedeljo pretekle-Iga leta je bil v Ljubljani posvečen v pomožnega škofa mons. Vovk, Za to priliko je bilo napovedano |po vsej škofiji slovesno zvonjenje na predvečer cerkveno slovesnosti Par dni pred tem dogodkom jc bil po poročilu Slov. Poročevalca ob javljen v Ljubljani odlok, ki orne juje vsako zvonjenje na pel minut.
To niso samo besede. Oseba, ki je preživela minule božične praz nike v Ljubljani, toži:	»Na	sveti
večer sem pogrešala slovesnega rvonjenja...« Tako daleč smo že. Niti za najlepše praznike ne dovoli jo več, da bi verniki nemoteno ob bajali svoje verske slovesnosti Ponekod je šla celo propaganda proti postavljanju jaslic.
Zakaj take prepovedi? Zakaj se je škofovo posvečenje motilo solznimi bombami? Ker pustijo ne moteno opravljati obrede? Ker niso proti veri? Ker se država ne o tika V’ cerkvene zadeve, odkar je izvedena ločitev cerkve od države? Ker je svoboda vere zajamčena najbolj svobodoljubni ustavi? Mor da se pa boje, da bi svetonočno zvonjenje komu prebudilo spečo vest, da bi jaslice v domačem kotu koga spomnile, da je več kot opica?
Zvonjenje so omejevali tudi Nem ci po vsej Sloveniji, kamor je sto pol njihov škorenj. Najbrž tudi po drugih deželah. Naravno! Oni so bili pač fašisti in proti veri!
Pri nas je pa demokracija naj popolnejša, progresivna in mi ni smo nikdar proti veri, smo samo proti politiki. Proti politiki božičnih jaslic i:. zvonjenja,?
Herod se je nekdaj prestrašil jas lic m v njih Kralja, ki si osvaja srca s pravico in ljubeznijo.
Ali so še Herodi na svetu?
Nekdo, ki še misli s svojimi mož gani.
Naše katoliške šole
Naše katoliške šole, ki smo jih ustanovili s tolikimi napori, so nam odvzete. Onemogočeno je delo naših semeaiščnikov; ako ne bi bili dobili iz Ameriko 7 vagonov, letos gotovo ne bi mogli začeti z delom. In vendar so to sinovi našega poštenega kmečkegi^ ljudstva! Nasii-.• sto odvzeli semenišču vso imo-no; niste napravili manj kot ge-tapovci, ki so semenišču odvzeli pc-sest Mokrice. Nismo proti a-grarni reformi, ali izvesti bi jo molili v sporazumu s sv. stolico.
Sirotišča in tiskarne
Naša sirottišča so onemogočena. Uničene so naše tiskarne. Ne vem, da bi še katera obstajala. Ni več našega tiska, ki ste ga tako ostro napadali. Ali ni torej strašen škandal trditi, da ni Cerkev nikjer tako vobodna kot tukaj?
Zločin proti narodu
Dominikanci so dali tiskati nabožne knjižice, ki som jih prevedel iz francoščine, in so izdali za to 75.000 dinarjev. Ko je bila knjižica dotiskana in ko so hoteli naklado prevzeti, knjig niso dobili in tako majo škodo. Ali je mogoče to svoboda tiska? Izumrlo jo in nič več ne deluje društvo sv. Hijeronnna. fo jo težak zločin proti narodu! Tako postopate z našo največjo kulturno ustanovo!
Verouk
Potom verouk. Postavili ste nače le, da v višjih razredih srednjih šol ne more biti krščanskega nauka, iižjih pa, da je po volji. Kako ste mogli majhnim oirokom, ki še niso dorasli, da bi se mogli sami odlo čiti za verouk, dati svobodno izbi ro, višješoleem pa, ki imajo votivno pravico, ni dovoljeno, da bi se glede verouka svobodno odločili?
Civilna poroka
Proti volji ogromne večine naroda ste uvedli civilno poroko. Zakaj t iste te svobode izrazili bolj v duhu našega naroda? V Ameriki je to bolj pametno; kdor hoče — ci vilni; kdor hoče — cerkveni zakon Mi vam ne branimo nadzorstva nad zakonom, ali naše ljudstvo bridko občuti, da mora iti najprej na civil no oblast in za tem šele na cerkve no oblast. Če bi se bili ozirali na nas, bi vam bili dali nasvet v tem smislu.
Ljudje niso hoteli sprejeti Cerkvi zaplenjenega imetja
Odvzete so zgradbe nekim redov .ikoni v Bački. Nekatere cerkve so bile in ne vem, če so še, skladišča. Cerkvena imovina je bila odvzeta brez sporazuma s sv. stolieo. Videli te, da ljudje v onem kraju tiste zemlje niso hoteli prevzeti.
Niti en škof in duhovnik ni varen življenja
Vendar je materialno vprašanje poslednji problem. Bolestna točka je ta-le: niti en katoliški škof in duhovnik danes ni varen svojega življenja ne podnevi ne ponoč Škofa Srebrniča je na Sušaku na padla ocrcčad, nahujskana od nekih ljudi. Mučili so ga tri ure in ga napadali v sobi, vaša policija in milica pa je samo gledala. Isto sem jaz doživel v Zaprešiču. Škof Lach je bil na birmi preko Drave, vi pa sio ga zavrnili, čeprav sto vedeli, zakaj prihaja, in ste ga vso noč držali v zaporu. Vsa vas, ki jo bila c gozdu, je izjavila: »To je nepri merno obnašanje, šli se bomo pri
tožit na oblast.« — Škofu Buriču to razbili okna, ko je bil na birmi.
Bogokletni nauki Nočemo biti brezpravni sužnji
Tako svobodo smatramo za iluzijo in nočemo biti brezpravni sužnji.
vsemi zakonitimi sredstvi se bomo borili tukaj, v tej državi! (Glas
občinstva: »Niste je zaslužili!«) Glejte, da boste razumeli, zakaj smo se borili! V šolskih knjigah u-adno trdite, v nasprotju z vsemi okazi znanosti, da Jezus Kristus ni Bog. Vedite, da je Kristus Bog. Zanj smo pripravljeni tukaj umreti. Danes pa učite celo tako, da sploh živel ni. Če bi se kak profesor drznil trdili nasprotno, lahko z gotovostjo pričakuje, da bo letel iz šole. Povem vam, gospod državni tožilec, da v takih razmerah Cer-kev ni svobodna in da bo na tak način v kratkem času iztrebljena. Kristus jo temelj krščanstva. Vi se zavzemate za pravoslavne Srbe, ali rosim Vas, kako si predstavljate pravoslavne brez Kristusa? Nesmisel! Za Mater Božjo trdite v knjigah, da je bHa prostitutka. Toda vedite. ua je Mati Božja tako za katoličane kakor za pravoslavne najsvetejši pojem. — Zastopate naziranje, in to uradno, da se je človek razvil iz opi-o. Oe imate Vi tako ambicijo, v redu; toda odkod si nekdo lasti pravico, da proglasi to za uradni nauk? Tožilec pripominja; »Tega ni nihče trdil, da se je človek razvil iz opice, niti Darvin, niti Hiickel, to ste si izmislili vi in vaša reakeja!«) (Iz tega je razvidno, da uiti držav ni tožilci še ne poznajo naukov, ki se nudijo že tudi našim otrokom. Op. ur.)
Materializem grobokop svobode
Po vašem mnenju jo materializem edini znanstveni sistem. To so pravi izbrisati Boga iz krščanstva. Go ui nič drugega kakor sama materija, hvala vam za tako svobodo! E-den od vaših ljudi na najvišjem mestu je dejal: »V državi ni niti enega človeka, ki bi ga ne mogli postaviti pred sodišče in obsoditi!« (Če je sama materija, ni ne moralnih obvezne sti ne vesti, ampak odloča samo sila. Op. ur.)
Nočemo vojne, hočemo sporazuma
Za Cerkev ni bilo lahko med vojno; prebijati se je morala skozi velike težave. Nikar ne mislite, da hočemo vojno. Scdauja oblast naj se sporazume s sv. stolico. Cerkev ne pozna diktatov; ui pa nasprotnica poštenih sporazumov. Tako bi škofje vedeli, kakšne dolžnosti imajo, vam pa ne bi bilo treba zahtevati od duhovnikov, naj govore v njihovo škodo, kot je bilo tukaj.
Ne gre za materialu« koristi
Končno naj svojemu držaVno-mu tožilcu spregovorim še nekaj besed o komunistični partiji. Ge mislite, da smo dosedanje stališče zavzeli iz materialističnih ozirov, to ne drži; saj smo ostali trdni tudi potem, ko ste nas napravili siromake.
Nikakor nismo proti temu, tla bi delavci prišli do večjih pravic, ker je to v duhu papeških okrožnic. Prav tako nimamo nič proti pravičnim reformam.
Vendar naj nam pristaši komunizma dovolijo to-le: ako je dovolje-
Te dni izide popolnoma nova ura češčenja
.Slran. 2
SLOVENSKI PRIMOREC
Stev J
u o zastopali in širiti materializem, potem imamo tudi mi pravico, izpovedovati in zastopati naša nače-ia. Koliko jih je za te pravice umiralo in jih bo še umiralo I
Zaključujem:	Z dobro voljo bi
mogli priti do sporazuma, a pobuda za to je na strani današnje oblasti. Niti jaz niti episkopat ni proti takim načelnim sporazumom. Zato sta tu državna oblast in sv. stolica.
Kar se tiče moje osebe, ne prosim milosti: MOJA VEST JE MIRNA.
MariMi pomožni škoi
Kot smo svoj čas poročali, je sv. oče imenoval g. dr. Maksimilijana Dižečnika za naslovnega škofa do-briškega (Dobrič je mesto v Bolgariji) in ga pridelU v pomoč mariborskemu škofu.
Novi mariborski pomožni škof je domačin Štajerc, doma iz Babnice na Pohorju, kjer se je rodil v odiie-wi katoliški družini, ki je vzgojila devet otrok. Njegov oče Luka je bil dolgo let cerkveni ključar in v priznanje za vzorno krščansko življenje in i.esebično delovanje v korist Cerkvi je dobil od papeža odlikovanji' >;IJro Ecclesia ot Pontifi-ce« (Za Cerkev in papeža). Oče mu je umrl med okupacijo, mati pa že
leta 1925. Njeno smrt jo pospešila žalost, ker je dve leti prej izgTi bila sma bogoslovca, ki je utonil v Dravi.
Maksimilijan je študiral gimnazijo v Mariboru, bogoslovje pa po večini v Biiuu na slavni gregorijanski univerzi. V Bimu je bil gojenec Gerniauika. Napravil je dva doktorata, iz filozofije in iz bogoslovja.
Ko se je vrnil domov, je opravljal razno službe kot kaplan in kot podravnatelj v bogoslovju. Leta 1941. jo z drugimi vred prenašal trpljenje taborišča v Mariboru in Rajhenburgu, od koder je bil izgnan na Hrvatsko, kjer je dobil službo duhovnega pomočnika v župniji Vis-oko v Hrvaškem Zagorju. Tu jo pomagal prenoviti župno cerkev. Leta 1945. so jo jeseni vrnil v Maribor, kmalu nato pa je bil imenovan za rednega profesorja starega zakona na bogoslovni fakulteti ljubljanske univerze. Sedaj se je znova vrnil v Maribor kot 1'omožni škof.
Posvečen je bil 3. adventno nedeljo 15. dec. 1945 v Mariboru. Posvetil ga je mariborski škof dr. L Tomažič. Soposvetitelja sta bila beograjski nadškof dr. Ujčič in zagrebški p< možni škof dr. Lach. Prisostvoval je tudi mons. Vovk.
OKNO V SVET
ZA0N1MO PBI MBAZU, ki nas stiska po celi Evropi. V Nemčiji, Poljski, Češki, Avstriji, Jugoslaviji in v Alpah so ga imeli še pod - 20°, v naših krajih ga je bilo tudi do — 14°, celo po Italiji je toplomer kazal — 10° pou ničlo. S padem snega, ki je tudi našo Gorico pt belil, je vendar mraz nekoliko popustil. Zelo trpijo v velikih nemških mestih, kjer je še vse polno uezadostuo zuprtih stanovanj, kurjave pa malo ali nič. Draginjo kurjave občutimo pa vsi in zalo preživljamo marsikako mrzio uro
v stanovanjih, z edinim upanjem na pc mlad.
VELIK DOGODEK DNEVA je zuačil odstop zunanjega ministra ZDA ti'- Byrnesa. Utemeljuje ga z utrujenostjo in bolehnostjo. Za novega zunanjega ministru je predsednik Truman imenoval svojega dosedanjega osebnega odposlanca na Kitajskem generala Marshalla, torej vojaka po poklicu. Kaj naj to pomeni, bo pokazala bodočnost. Ameriška jivnost je zelo presenečena in vznemirjena.
ANGLEŠKI MARŠAL MONT-GOMERY, načelnik glavnega staja angleškega imperija, pa je pretekli teden obiskal na uradno rusko povabilo Moskvo, liokcd je, da želi navezati prijateljske stike z rusko armado. Pref. Laski je v nekem tozadevnem predavanju povedal, da obstoje v ruskih uradnih krogih iri struje. Prva je za sprijaznjenje z Zapadom; tej načeluje maršal Stalin. Druga želi mir s Zapadom, u dvomi, če se da doseči; tej načeluje zunanji minister Molotov. Tretja je za gospodarsko zbližanje z Zapadom, ki naj sčasoma privede do političnega zbližanja; tej načeluje trgovinski minister v sovjetski vladi.
ITALIJANSKI MINISTBSKI PREDSEDNIK Do Gasperi pa se je pretekli teden mudil v ZDA, kjer je bil zelo vljudno sprejet. Skrbi ga kriza v Italiji.
V FBANCIJI je nova vlada začela pobijati draginjo s tem, da je kar potom dekreta zaukazala vtem trgovcem znižati zaenkrat ceno vsemu blagu brez izjeme za 5"/o. Ljudske komisije bodo nadzirale trgovce. Ni dosti, a vsaj prvi korak jo napravljen.
V LONDONU bodo 14. januarja namestniki zunanjih ministrov začeli predposvetovanja za mirovno pogodbo z Nemčijo. Tja so povabljeni zastopniki obrobnih držav, da .-poročijo svoje zahtevo do premagane nacistične velesile.
JUGOSLAVIJA. Ledena skorja je pokrila Donavo in Savo; ves ročni promet je ustavljen.
V Bosni bodo tekom 1947 začeli m mislijo tudi dokončati novo mla-diusko železniško progo, ki bo dolga 237 km.
NA POLJ SKEM so bližajo volitve. Zdi se, da ne bodo ravno vzorno svobodne. Značilno za tamkaj-t nje razmere je dejstvo, da je v deželi več varnostne policije (okrog 170 tisoč mož), kot vojakov, ki služijo v redni vojski. Opozicijska kmetska stranka je uad vse nadzorovana od policije in mnogo njenih kandidatov za volitve je romalo v ječo. Sporazum velesil v Yalti bo ostal le na papirju tudi glede volitev v Poljski, kakor je to valjalo za volitve v Bomuniji. Diktature pač enostavno ne puste opozicije do besede v državi.
LETALSKIH NESREČ je pa na širnem svetu toliko, da jih kar ni več mogoče naštevati. Zelo tragična smrt je doletela potnike velikega letala na Kitajskem. Bilo jih je 83 in vsi so prišli ob življenje. Med njimi sta bili tudi 2 redovnici - misijonarki, ki sta prišli iz Evrope.
V PALESTINI so angleške oblasti začele postopati strožje in so zaprle 12 članov teroristične orga nizacije »Irgum Zwai Leumi«. Zborovanje svetovne sionistične zveze v Bazlu je z večino odklonilo udeležbo pri pogajanjih za ureditev Palestine v Londonu — ter je s tem izrazilo nezaupnico londonski vladi. Najbrže se bodo tega še ke-i-i.li, ker je bila Anglija vedno velik zagovornik Judov.
PRVI PO VOJNI sta ukinili potno liste v medsebojnem prometu Anglija in Francija. Mi starejši se vprašujemo, če bomo še kedaj dočakali čase, ko teh papirjev ne bo več treba.
ANGLIJA postopoma odvaža s-voj e čete iz Egipta. FRANCIJA pa je naročila svojim vojakom v domovini, naj bodo vedno pripravljeni na odhod v Indokino, kjer vedno huje gori zubelj upora proti matični državi.
SVOBODNE VOLITVE
Pripovedoval nam je nekdo, ki jih je doživel: »V jeseni so volili .skupščino Ljudsko republiko Slovenije. Dali so mi kroglico in mo napotili v volivno celico. Tam je bila eua sama »škatla« za Kidriča, iu nič drugega. Niti neopredeljenega glasu ni bilo mogoče dati. V tisto škatle je volivec moral vreči kroglo, ker je ob izhodu moral odpreti dlani in s tean dokazati volivni komisiji, da je volil.
Kako se že imenuje taka svobodah Menda jo v peklu podobna. Svet pa mora verjeti bajko o svobodnih volitvah.
Nekdo nam je povedal, da je slišal, kako se je na županstvu v Idriji neki delavec prepiral z uradnikom. Zaključil je:	»Prokleta taka svo
beda! Hudič jo vzemi!«
Domačejovice
Kaj naj to pomeni ?
Izvršni odbor N. O. O. za Tolminsko, odsek za notranjo upravo, jo dao 13. decembra 1946 pod št. 3424 naslovil vsem krajevnim N. O. O. okrožnico pod imenom: Bazna navodila glede zborovanj raznovrstnega značaja. Med drugimi ns vodili je tudi sledeče :
Poleg tega obvestite vse župno urade in župne upravitelje, da za obstoj, marijine (sic) družbe ali sličnih organizacij in društev, morajo vložiti prošnjo na Poverjeništvo P. N. O. O. potom našega odseka. Prošnja mora biti kolekova-na s kolekom za lir 30.— ter opremljena s kolekom za lir 100.—• za rešitev. Zraven prošnje mora biti pr;lcžen jrogram društva ali organizacije marijine družbe v petih izvodih z ravedbo ciljev, ki jih družba zasleduje, sredstev, katerih se v to svrho poslužuje, ime družbe, sedež in področje, naloge, organizacijo in način sestave njegove uprave ter način sklepanja, določila o \ > topu in izstopu, pravice iu dolžnosti članov,, nastopanje društva, društvene znake in pečat, vire gmotnih sredstev ter uporabo imovino (ako jo imajo) v slučaju prestanka društva.
Prijavo ozir. prošnje morajo iu-teresentje dostaviti na naš odsek najkasneje do 22. t. m. V obratnem slučaju bodo društva ozir. družbe razpuščene.
Bavnotako so podvrženi prijavi našemu odseku oziroma je treba vložiti prošnjo za vsak sestanek in zbor društva ali družbe. Prošnja mora biti kot zgoraj navedeno ko-lekovana in s prilogo koleka za rešitev. V slučaju, da so sestanki ne bodo javljali, bodo odgovorni funkcionarji in bodo klicani od kompetentne oblasti na odgovor.«
Zvedeli smo, da je bilo v pasu B že več gg. župnikov kaznovanih z globo ali s prisilnim delom, ker so imeli cerkvene shode Marijinih družb.
Te so notranja cerkvena organizacija vernikov. Konkordat je tudi v pasu B še vedno v veljavi do priključitve. Po ital. zakonu so bili župniki dolžni pač naznaniti vsako l.o ocesijo, ki se je vršila izven cerkvenega ozemlja, drugega ne.
Pa če se tudi držimo besedila jugoslovanske ustave, da je Cerkev ločena od države, kako se to strinja z vmešavanjem državnih oblasti v notranje cerkvene zadeve!
Poglejmo še dneve te okrožnice. V Tolminu je bila spisana 13. XII. — in poslana ne župmkom, ampak krajevnim N. O. O., ki so ali pa niso obvestili župne urade. In 22. XII. je že zapadel rok prijave, ki bi ji morale biti priložene še najrazličnejše priloge.
Namen je prozoren; uničiti je
treba Mar. družbe. Je-li to verska svoboda? Je-li to uspešno priporočilo za vernike in duhovnike v pasu A, naj s hrepenenjem čakajo jriključitve? Ako hočete, da se bomo sporazumeli, boste morali pač drugače začeti pri svojem zadrža-aju do naše Cerkve m naših verskih orgar.izaoij.
Tolažljivo iz Štandrcža
Iz Štandrtža smo prejeli za naš list dar 3000.— L s sledečim pojasnilom: »Hvaležni tudi za tako poročilo o naši duhovni obnovi, kakor ga je prinesla božična številka Vašega cenjenega lista, čeprav bi domači gospod žeilel, da bi bilo po vzorcu njegovega obračuna na prižnici bul j točno ter izčrpno in da bi p ukazalo kakor senčno tako iudi sončuo stran hvalevrednega dela. Že danes je mogoče priznati, da je naša vas le našla svojo krščansko dušo. Zato pošiljamo znesek L ouOO.—.
Želeli smo poudariti predvsem iei)e strani uspešne duhovne obnove. Zato smo tako pohvalili in bodrili verne župljane. Omenjenega vzorca pa, žal, nismo imeli pri rokah. Op. ur.
KULTURNI OBZORNIK
TIMMERMANS j
TRIJE KRALJI
j (božična legenda) j
Mladinsko gledališče v Gorici je na jjraznik sv. Treh kraljev nastopilo v Verdijevi dvorani s Tinuner-mansovo božično legendo Trije kralji. Delo je zelo močna umetniška stvar, s svojo globoko religiozno simboliko vpliva na gledalca z neko naravnost pretresljivo sugestivnostjo. Trije potepuhi, lovec Grega, pastir Jurca in berač Tiuač gredo na božično noč koledovat kot sv. Tlijo kralji z namenom, da si naberejo denarja, ki ga mislijo potem zapiti. V gozdu se zgubijo. Ko iščejo izhoda, zadenejo na cigansko družino, ki je še bolj revna kot oni. Gnani od skrivnostne sile, se poklonijo tujcem in jim darujejo vse, kar so pri koledovanju nabrali. To j*a srečanje z Milostjo božične noči, ki začne obdelovati njihovo življenjsko usodo. Prvi se preokre-ie Jurca, k. postane iz postopača svetnik-modrijan in umre naslednji božič v prepričanju, da se je bil srečal s sv. Družino. Tudi Tinač se poboljša. Le Grega se dolgo upira :n otepa. V svojem pohlepu po bogastvu se zapiše celo hudiču. Toda Marija ga na božično noč iztrže iz oblasti hudobnega duha in reši.
Drama je vsebinsko in tehnično (tri zgodbe v devetih slikah, ki se neprestano spreminjajo) zelo težko delo. Prav nič ne pretiravamo, ako ugotavljamo, da nam jo je Mladinsko gledališče vsestransko odlično prikazalo. Nekatere slike so nas
globoko presunile in vplivale #• nas naravnost očiščevalno. s iv o gledališče, ki je podalo že os' predstav v teku enega leta, na®•ei legendo Trije kralji nudilo sv0)( najboljše delo.
Mladim igralcem smo hvaležni ** izredne umetniške užitke, ki ual11 jih pripravljajo v teh razrvanii c* s-ih. Hvaležui smo jim tudi za W zglod poguma, ki ga kažejo, ko skU' šajo sredi velikih težav in neraz°' me vanju dvigniti čim više pla®6' nico slovenske in krščanske k11"8 r« v Gorici.
Sirite naš list!
Dolžnost vsakega katoličana j*i da odklanja protrnaioliški tisk i« da bere, podpira in širi katoliš"1 tisk, ki ščiti tiste vrednote, t>rtZ katerih ljudje ne morejo živ«*1 človeka vrednega življenja.
na-
Krščanska mali
Sin partizan, funkcionar, se jo in era val poročiti, a samo eivtf^ kakor je sedaj moda v JugoslavU1 če hoče kdo dopasti vladarjem, r. jsi zvedela za to njegova poštena pametna mati, ki še v teh nek«'#* skik časih krščansko misli, iu ^ je odločno povedala:	»Ako se c«*"
kveno ne poročiš, no prestopi ve<: i a šega praga, ker boš živel v Ptl ležništvu. Takih ljudi naša hiša sprejema.«
To je govorjenje matere, ki zaveda svoje odgovornosti pred goni. H grehu molčati spada tuje grehe in starši jih storijo v«« kakor si mislijo.
i
Sola brez cerkve je podobna ^ denici, v kateri ni prave svetlo111, ii nobene toplote.
A. M. Slomšek
Za «Sloveusko sirotišče»:
N. N, Logje 100 L Srčna hva
ali*1
Darovi
Dolenje Cerovo, da spoznali resnice
bi ljutkK sv. vero in se tpet oklenili, 1100; za življenje Primorcu dobri Borjanci 500; iz tujine 220; N. N. 300; N. N. iz G* riee 100; iz Bilj v čast Brežinah I n; 300; nekdo, da bi mu stric v s*0 venski prestolnici izpregledal,
Solkan preplačila 100+dar 31W;
ob
priliki poroke S. P. iu S. R. daiuJ* la in s^ obenem zahvaljujeta vseJl1 prijateljem — Gorica 5. I. 1947 2000; vas Volarje na Tolminsko^’ da bi ostali versko vedno svcboO" ni, 1100; vaščani iz Strmca iz h'a’ ležnosti, da jih je Bog izpeljal lt nesreč, 1500; dve družini iz rod Mangartom 300; iz Štandreža oinenjenim pojasnilom 3.000 L Bog povrni1
Odgovorni urednik msgr. ALOJZIJ NOVAK Tisk. G. lucchi - Gorica Tiskano z dovoljenjem A. I. S«
Hlapec Ferjan
LJUDSKA POVEST
Spisa/ Reimmich/, prevede/ in presadil tna domača tla F.P-
Še istega dne zvečer je prišel Ferjan k Bezki. Po preračunanem itebrikanju je reklo dekle navidezna zelo preprosto:
»Ti Ferjan, neko prošnjo bi imela.«
»Le kar povej,« je silil fant. »vse ti rad storim.«
»Glej,« je grulilo dekle, »tu v gostilni imam tako majhno plačo, sedaj za vsu svete grem h Grozdu na Poljane, nimam pa primerne obleke- Svoj prihranjeni denar iimam naložen pri stricu: ta mi izplačuje po pet odstotkov. Zato bi ga no rada dvignila. Potrebujem pa nujno obleke... Ferjan, ali bi mi ne mogel posoditi petdoset, šestdeset goldinarjev — saj ti dobivaš od hranilnice le po tri in pol odstotka; sicer pa gre itak vse v eno vrečo.«
Ferjan se je zvijal in obračal, kot bi mu nastavili na vrat sto pijavk. Njegov težko prisluženi in privarčevani denar mu je priraste! na srce in raje bi si dal izdreti zob, kot pa izdati le pol goldinarja. Izgovarjal se je na vse načine, dekle
pa se je začelo bridko jokati in je zbežalo brez slovesa od njega. Naslednji dan je prejel Ferjan ganljivo pismo, kjer mu je užaljena Božica odpovedala ljubezen. Neizkušeni fant je bil radi tega ves nesrečen in se ni mogel znebiti bojazni in žalosti.
Ves pobit in potrt je lazil okrog. Na eni strani ga je vlekel denar, ki ga je s trudom prihranil, ob katerem je imel svoje veselje, na katerega je stavil svoje upe in načrte, — na drugi strani pa ga je vlekla strast do dekleta. Rozka pa je znala ua zvit. način pihati v žerjavico. Več dni se je namenoma izogibala Ferjanu in nato ga je kot slučajno srečala na potu; brž pa ko se mu jo približala, je obrnila obraz vstran in šinila urno mimo njega, no da bi spregovorila kako besedo. Ferjanu se je kar krčilo srce. Sol j., dol v gostilno k Dobrovoljcu, da bi Bozko vsaj videl in, če mogoče, ne da bi spregovorila kako besedo. Tam je sedelo v pivnici nekaj gostov in Ferjan je prisedel. Rozka je prišla od časa do časa v sobo, pa kakor je bila druge krati s Ferjanom prijazna, tako je bila danes hladna do njega; niti besedice ni spregovorila z njim in pogledovala ga je vedno le z užaljenim izrazom. Fantu je bilo bridko pri srcu. Ko so drugi gosti odšli iu je dekle zopet prišlo v sobo, se ni več mogel premagovati in je ponižno prosil:
»Bozka, bodi zopet dobra!«
»Tebi je vseeno, kakšna sem,« jo namrdnila, »ti me ne maraš«. .
>.Šo nobenega človeka nisem i|U‘ rajši kot tebe.«
»Tega prav nič ne vidim, To*1, ko ti je mar zame kot za lansk1 sneg.«
»Trideset goldinarjev ti rad P°’ sodim, če si s tem zaelovoljna. nimam sedaj pri rokah.«
»Trideset goldinarjev?« se J® dekle pomišljalo. »Za novo oblek0 jo to premalo, a nujuo potrebujoč primerne obleke, sicer se mora^ odpovedati natakarski službi P1' Grozdu na Poljanah. Potem mi **
1 reostaja nič drugega, kot grem tja v mesto delat v kako ^ varno. Potem so ne vidiva več. Pa saj je tudi boljo tako.«
»Za božjo voljo, Bozka, bo1*' vendar pametna!« je zaklical burjeno. »Posodim ti lahko petdeset goldinarjev, vsaj za nek*1 časa.«	,
»Do Veliko noči ti vrnem P*’f
gotovo
na mojo častno besed0
Toda denar potrebujem hitro.«
»Prihodnjo soboto dvignera 1 hranilnice retdeset goldinarjev.« .
»Tako je prav. Hvala ti. Saj vendar moj ljubi fant,« se je zoP1 dobrikalo dekle.
Teden pozneje jo imela Rozka P1^ sojilo v rokah iu nastopila je ^ . nato kot natakarica v gostilni P Grozdu.	(Nadaljevanje)